Letnik 111. (LVlll.)
V Ljubljani, 20. oktobra 1905.
List 42.
DANICA.
CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE.
Vernikom ljubljanske škofije.
V avgustu in v decembru leta 1898. sem prijavil in obravnaval željo in potrebo o katoliških zavodih s katoliško gimnazijo za dobro vzgojo duhovnikov in posvetnih gospodov raznih stanov. Že v marcu 1. 1899. sem se zahvalil velečastniin gospodom duhovnikom in Vam vernikom za gorečnost in pomoč v rečeni namen.
In zares duhovniki, verniki ste mi darovali vsako leto od 00.000 K do 100.000 K. Premnogi so se zavodov tudi spominjali v svojih oporokah. Velik del stroškov sem pa tudi jaz nase vzel.
Zaupajoč na Vašo radodarnost za vso našo skupno korist, ker se gre za Vaše sinove v najbolj nevarnih letih, da se ne izpridijo, sem vse pripravil in meseca majnika 1901. začel zavode zidati; meseca julija, na praznik karmelske Matere božje, sem blagoslovil temeljni in vogelni kamen.
Od onega leta sem se je zmiraj natanko po načrtu delalo. Ker je poslopje velikansko, trajalo je delo do letos. Sedaj je vse dovršeno, razen enega manjšega oddelka, ki še ni potreben in se dozida pozneje.
Letos, tretjo nedeljo v septembru, na praznik žalostne Matere božje sem blagoslovil kapelo in posvetil veliki altar vpričo vele-častitili gospodov profesorjev in 90 v zavod sprejetih mladeničev. Kapela je središče v zavodu, saj bode tam prebival večni Bog, saj bodo tam Vaši otroci dobivali potrebnih pomoči za lepo krščansko živenje.
Na praznik sv. Mateja sem pa slovesno blagoslovil hišo in zavode odprl. Pri blago-
slovu je bilo pričujočih mnogo gospodov duhovnikov. mnogo vernikov posebno iz šetit-Vida in Ljubljane in precej odličnih svetnih gospodov in gospa. Po blagoslovu so si večinoma ogledali hišo in njene naprave ter uvideli, kako je za vse vporahljen najnovejši napredek.
Vse Vam bom točno opisal v knjižici, katero nameravam kmalu izdati iti vsaki župniji več iztisov poslati. Sedaj naj Vam povem, da poslopje z vso opravo velja 1-4.00.000 kron. Ta svota, je večjidel popla&uia. le nekoliko nad 200.000 kron od tega mi se primanjkuje. V zavode je sprejetih: (ioreneev 45, Dolenčev 20. Notranjcev 20: med njimi Vipavcev 0. Ljubljančani 3 in 2 Nekranjea. Po 400 kron jih plačuje 24. brezplačno je sprejetih 7. ostali plačujejo po 300. 200. 100 kron.
Delali smo skupno že 7 let; delajmo še 8 let in zavodi bodo dovršeni, pa tudi š«; nekaj glavnice bo nabrane za vzdrževanje. Kolikor večja bo glavnica, toliko več Vaših sinov bom mogel sprejeti brezplačno, ali vsaj po znižani ceni. Tudi še teh 8 let darujte pri pobiranju kar največ morete. Zaradi teh darov ne bo nikedo osiromašil. Povem Vam. da so mi velečastiti gospodje duhovniki mnogo darovali: na dan slovesne otvoritve so mi prečastiti gospodje dekani izročili 4000 kron. Največo butaro nosim jaz in jo bodo nosili moji nasledniki: toda nosim jo drage volje, saj se gre za pravo korist vse naše ljubljanske školije. da. vsega slovenskega naroda, gre se za pravi kiščanski pouk in za vzgojo Vaših sinov.
I »»»g naj Vam povrne obilno vse Vaše darove. I/ hvaležnosti berem vsako prvo sobi »to v nifsorn sv. mašo za vs»- dobrotnike. Lo pogimiiio naprej za skupno delo. skupen napredek!
Blagoslov iz nebes želim vsem
t Anton Bonaventura, knezškof.
V L j u b 1 j a ii i. 22. septembra 1905.
Opazka: Ta list naj sc vernikom s prižnice prečita.
XX. nedelja po Binkoštih.
Tedaj jili je vprašal po uri.
(Ivan 4.)
Ne le v veliki človeški zgodovini, tudi v vsacega posameznega človeka živenju je veliko dob. je mnogo ur, ki so nad vse važnega pomena.
Morda ti je vedno v spominju tista ura tvojega živenja. ki bi te bila vnesrečila popolnoma, da se te ni usmilila božja mila roka? Morda za vedno blaženo spoznavaš ono le tebi in Bogu znano uro, ki ti je dala to. po čemur si hrepenel z vso vnemo svoje duše in ki ti je blagor donesla, kakor misliš, za vselej.
Današnjeevangeljska sedma — po naše 1. popoludanja ura pa je bila tista, ki je zadovoljnost in mir vrnila kraijičevi hiši v Kaiarnavmu; ker to uro je po Jezusovem čudežnem dejanju mrzlice ozdravljen bil sin te odlične rodbine.
Ker je v našem živenju tu na zemlji prav dosti takih hipov, ki se vsekako morajo zvati osodepolnega pomena, stavimo si danes nekatere važne ure svojega živenja pred dušno oko.
Prav za prav ne važna ni nobena ura v našem bitju na zemlji; saj nam je namreč vsak trenutek česa storiti mogoče, kar odločuje za vso večnost.
Če se nevažen ne more zvati niti eden trenutek živenja, so pa venderle dobe, —- nad vse pomembne in odločilne. Taka na priliko ti je ura izkušnja ve. Ura izkušnja ve, dragi, bije takrat, kadar ti zapeljivo stopi pred duha to ali ono — bodi si, da te slepi tvoja lastna slast; ali morda svet; ali
sovražnik človeštva od začetka, hudobni duh.
Vsaka taka ura izkušnjave je zate značilna, ker pokaže se takrat, kaj da si. To se pokaže natnreč takrat, ali ljubiš Boga, ali ga ne ljubiš; ali ti je res čednosti mar, ali le bolj po tem težiš, kar človeka ne vple-menuje ter preveč veže na minljivosti tega sveta.
Če te zmaga ura izkušnjave, pokončana je pogostokrat s tako premago tvoja svetna in pa tvoja sreča onoslran groba.
Zato nam'je treba čuječnosti, da nas ne zaloti izkušnjava — prav kakor nas apostolov prvak. sv. Peter, opominja, ko pravi: „Bodite trezni in čujte; ker hudobni duh, vaš zopernik. hodi kakor rjoveč lev okoli in išče, koga bi požrl." (I. Petr. 5, 8.) Ko bi se nam bila pa res vsilila izkušnjava, takrat moli vsak nas z Jezusovimi besedami: „Oče, reši me iz te ure!" (Ivan 12, 27.) Na ustnicah in v srcu bodi takrat slednjemu prošnja junaške Juditc, ki jo je izustila želeč, da bi jej bilo dano premagati Holoferna: „Daj mojemu srcu stanovitnost, da ga zaničujem in moč, da ga vržem ... Bog nebes, stvarnik voda in gospod vsem stvarem, vsliši mene revno, ki te prosi in zaupa v tvojo milost." (Jud. 9, 14. 17.)
Ko bi bil pa — žal — ali po svoji nebrižnosti; ali sploh nečuječnosti; ali recimo po nepriliki tako nesrečen, da si podlegel v uri izkušnjave, potem ti mora, če se še rešiti želiš, priti druga sila važna ura — ura, da se dvigneš od padca.
Ne na tleh obležati, nego po koncu spraviti se mora z vso svojo krepko močjo oni, ki ga je nasprotnik vrgel na tla. Ne samega sebe slepiti in različnim načinom se opravičevati n. pr.: Saj sem še mlad; svežih sem moči; nikakor mi ni treba v skrbi biti pred svojim koncem ; poboljšam se in vstanem že še, ko bom stareji — s takim in enakim ne se nikar slepiti. — Veliko se jih je že goljufalo, ki so se zanašali, kakor ti in so napak sodili, prav kakor ti.
Poglej v sv. Pavla list do Efežanov (5, 14) in tam bereš: „Izbudi se, kateri spiš in vstani od mrtvih in Krist te razsvetli.44 Kaj hoče beseda: Jztudi-se, kateri spiš?44 To hoče reči, kar znamenujemo v
živenju z izrecilom: Izpreobrni se v resnici. — In v tem istem smislu govori sv. Luka, če pravi: „Bodite pripravljeni, ker ob uri, ko se vam ne zdi, pride Sin človekov." (Luk. 12, 40.)
A, dragi, ko bi se dvigniti ne bil hotel, potem se boš pa preveč tresel pred ono uro, ki jo zovemo poslednjo.
To je tista vsacemu tako neznana, kakor prav vsacemu osodna ura, ki ne odločuje za sedanjost, nego za večnost. Ker nikoli tega nisi trditi v stanu, da bi tudi tebi ne bila zapisana beseda: „Zakaj sekira je drevesom že nastavljena v korenino" (Mat. 3, 10.) — pazi vsaj, da ti ne obvelja koj nadaljnje grozilo tega istega svetopisemskega izreka, ki se glasi: „Vsako drevo, katero ne stori dobrega sadu, bo posekano in vrženo v ogenj.44 (Mat. 3, 10.)
Kamorkoli se namreč nagne drevo tvojega živenja, na tisto stran padeš in naj si bode potem — kar daj Bog — desna ali kar milostno obvaruj — leva. Gorje ti, če bi iz sodnikovih resnih ust slišati moral takrat pogubečo te besedo: ,,Izpred mene v večni ogenj, kateri je pripravljen hudobnemu duhu in njegovim angeijem.44 (Mat. 25, 41.)
S kakošnimi čutili se pač izbudi vojak v jutro onega dne, ob kojem se mu vsodi za njegovo h ibro dejanje slava in čast? S kakošnimi čutili se dvigne iz spanja popotnik v jutro tistega dne, ko bode po dolgi ločitvi zopet videl svojo domačijo ter bo pogledati mogel v obraze svojih dragih doma?
S takimi, da! nepopisno vz.iesenejimi čutili se iz grobov izbude veliki dan vstajenja vsi oni, ki se vstopijo v desne vrste kakor pravični — torej, dragi, upajva: ti in jnz tudi.
Naj bi se nama posrečilo!
Zato skleniva, da se ob vsaki uri grenke izkušnjave potrudiva za prav prisrčno molitev; skleniva, da se najskrbneje varujeva slednjega padca v greh. A, ko bi se nama prav popolnoma posrečilo ne bilo, skleniva, da bode zadostilna najina pokora — in kakor v nadomestilo najinih mirnj hvalnih, naj bode
veliko število najinih dobrih del — potem se nama smrti bati ne bo.
Taki najini sklepi nama vtrdijo to upanje, da se brezdvomno srečna snideva in vesela kedaj — dan vesoljnega vstajenja. Amen.
Čez leto in dan.
(Potopisne črtice iz slovenske domovino.
.Na vse te reči se ozira omamljeno moje oko." (Pesnik in skladatelj župnik I.uka Dolinar.)
(Dalje.)
Zdaj se je bila približala 12. opoludanska ura in čas našega odhoda iz starodavnega Ogleja. Vabljeni smo bili sicer na 1. popolu-dansko uro še enkrat za snidenje v baziliki in za skupni odhod iz nje nazaj v Vila Vi-centino. A bila je silna vročina: odhod s postaje pa je bil določen na 3. popoludansko uro. Bali smo se torej skupnega potovanja po tako silno zaprašeni cesti. Potrebni pa smo bili telesnega okrepč: nja. katerega sum si želeli poiskati šele v neposrednji biižavi postaje. Zato smo se šli kmalu po 12. uri poslovit od sprelepega starodavnega Matij nega svetišča. priporočit se njenemu varstvu, ter vsem izvoljenim božjim, katerih nebroj svetinj se shranjuje v baziliki. Zunaj cerkve smo si nakupili še nekoliko razglednic in podobic v v spominj. Dotični prodajalci so bili videti zelo oveseljeni. ker so zamogli spečati toliko svoje robe. Niso pa imeli nobenih tako zva-nih »stan to v za prodajanje svoje robe. nego kar obkroževali so nas. A porazu me val i smo se komaj ž njimi, ker so bili trdi Furlani. Na to smo se nekako otožnega duha posloviti od Ogleja, kjer nam je bilo vender le nekako premalo časa odmerjenega za tamošnje bivanje. Peš. kakor smo prišli, smo odhajali zopet. Včasih je pa vender človeku sreča le mila. Tudi nam se je posrečilo najti že med potjo dobro vozno priliko — posebno priložilo ob takem solnčnem pripekanju. Mislil sem si pa lahko letod — v neposrednji bližini in soseščini blažene (!) Italije: po takih-Ie planjavah in vročinah so se morali boriti naši vrli fantje-vojaki po nezvesti in potuhnjeni
Italiji. Oj! koliko izmed njih je našlo tam v s cvetju let. daleč od svojih dragih domačinov, svojcev in ljubljene domovine svoj prezgodnji grob! I)a. Italija jo požrla nebroj naših ljudi; milijarde našega zlata.
Na postaji smo se nadejali, da ho sredi vin« »d »ogate Furlanije najti kozarec dol nega vinea. A motili smo se. Vilice, ki se nam je predstavilo, zrastlo je hilo menda najbolj gotov.. — kar v kleti, Goljufije je dandanes poln kar ves svet! Na postajo nas je prihajalo vedno več in čnlo seje tu mnogo slovenskega romarskega petja, t »pazili smo pa tudi. daje prišlo iz Vila Viuecntina. kateri kraj je nekolik.. oddaljen od proge, mnogo ljudstva, spoštljivo *».» se vklonili prihajalci od tod našemu km»zškofii. Torej klijetu šega. da ljudstva. ceniti zna cerkvenega predstojnika.
V trenutku pa. ko se v duhu poslavljam o.| Ogleja, usojam si izpregovoriti par 1 ><3-sedi svojemu narodu: Slovenski rod! Ne zabi Ogleja in obrani mu za neprecenljivi dar sv. vere. katera ti je zasijala od tu. vedno hvaležno srce! Ni lahko romati vsako leto tja: kajti kraj nam je vender precej oddaljen. A vsako četrto ali peto leto se pa kaj takega gotovo zgodi lahko. Ta moj skromni nasvet naj pač ne zaspi : v spoininju naj si ga obranijo duševni voditelji našega naroda! I »o li meni še sreča dana. kedaj romati v Oglej: Gospod I »og ve! Zanašati se hočem na stari rek: V tretje gre rado! —
ZapiMivši Vila Vicentino smo se kmalu pripeljali do široke strug«' velikanskega hudournika Ter Torej, če z katerega j«*, kaj pa da. zgrajen dolgi ž«'!«*znični most. ()b lepih "•uhili vremenih ta hudournik popolnoma pošalim*. A o velikih nalivih v daljnih n«*bo-tičnib dob.mitnih gorah gori za Vidmom pa nar.ste \ velikansko reko. — Daljno naše p«»tovanje -ko/i rodovitno in plam»tn«» Fur-iaiiij«« j.- n »g!o i/p«..i kojes. Kmalu smo <b«^p«*!i v Tržič tMotdah-on***. «»«1 tam pa se • »dpeljal i pr«»ti t iot ici. Našega vlaka j«* na ondot-liem kol«.dvoru prieak«»val«» več <lulioviiik«»v-d« •*»!«»iaii-tv«'iiik«»v. opazil s«'in m»'«l njimi pr«'-lata dr. • ial»ri**lčiča. ^ katerim s» in s., bil «1*» -e/na!iil l. lssT. v ('»'joveii ».b zlati ^v. maš; nep«.zal-n«'ga m»»ns. Aiaheja Kin-ja. Videl ^.-m tudi kanonika dr. Sed«'ja.
katerim sem se bil slučajno sošel nekoč v Škofjiloki. Pred kolodvorom je čakalo romarjev mnogo omnibusov. katere smo jadmo zasedli, in peljali se brez postanka v Gorici naravnost proti Solkanu. Pot od Gorice proti Solkanu mi je bil že od prej znan. Jako je prijeten in mikaven. Na desno je videti na zmerni višini frančiškanski samostan in cerkev na Kostanjevici; na levo ob cesti pa se vrstijo druga za drugo prekrasne vile odličnih goriških preinožnjakov in še drugih, ki si iščejo letod oddiha in zložnega živenja. — Zima je tu baje zelo mila: vender pa pozna Gorico tudi zloglasna burija. V Solkanu, ki je velik kraj ob podnožju sv. Gore. in odkjer se prične vhod v Soško dolino, poiskali smo si že zelo potrebnega telesnega okrepčila. Ker se nam je pa cerkev na sv. Gori kazala zelo visoko, nismo zamogli dolgo posedati v Solkanu. Odrinili smo torej kmalu naprej. —
Viši učitelj Josip L3vifini5c (Dalje prihodnjič.)
Črtice o verskih in cerkvenih preobrazbah v Beli Krajini.
(Konec.)
XVII. Bela Krajina pod ljubljansko škofijo.
Meje slovenskih škotij so bile pa do konca pretečenega veka zelo nenaravne. Podrejenih je bilo ljubljanski škofiji mnogo žup v Koroški in Stajarski, dočim je vladal v Kranjski večino duhovnij kneznadškof goriški. To je odpravil cesar Josip II. Podelil je z dovoljenjem papeža Pija VI. ško-fijam. zlasti ljubljanski, novo upravo. Zank a z a 1 je namreč knezškof u ljubljanskemu. K a r o 1u grofu H e r b e r-s t e i 11 u , d a j e o d d al vse svoje d 11 -hovnije na Koroškem in Štajarskem sol 11 o g r a š k e 111 u n a d š k o f 11 J e r o u i 111 u , m»'tropolitu školije lavantinske in Krške. N j «• g a p a j v r 1 o dobro o d -škodoval, ko je odvzel nadškofi j i goriški vse d 11 h o v 11 i j e 11 a I) o -l ♦• 11 s k ♦• 111 i 11 G o renskem ter nekaj v Notranjski i 11 j i h pridružil š k o-f i j i 1 j u 1» 1 j a 11 s k i. Cesarsko vredbo je potrdil papež Pij VI. s. marca 1. 17*7. s pismom
»In universa gregis dominicae eura in o b e n e m p o v z d i g 11 i 1 ljubljansko škofijo v v i š o škofijo. To čast je odvzel Ljubljani papež Pij VII. 1. 1N07. 21. avgusta in je škofijo neposredno združil z Rimo m. To je ostalo d o 1. 1830. ko jo je papež Pij VIII. pridružil goriški nadškofijski provinc i j i.
Vstanovno pismo ljubljanske nadškolije* našteva v dekanat metliški spadajoče župe in one podružnice, ki so se do danes izločile iz mater-žup in postale samostojne župnije.
1.	Ž u p n a cerkev s v. X i k o 1 a j a š k o f a v M e 11 i k i: s v. Marka evang. podružnica v Bošinji vasi. sedaj podružnica suhor-ske župe: M. B. cerkvica na Rad o v iei.
v	v
2.	Ž u p n a cerkev s v. S t e f a n a m u-čenca v Semiču: podružnica Gradnik sv. Nikolaja škofa.
3.	Ž u p n a cerkev s v. Petra v Črnomlju in sv. Ivana evangelista podružnica v Dobličah in sv. Jerneja podružnica na Otovcu.
4.	Ž u p n a c e r k e v sv. Križa n a Vinici in sv. Trojice podružnica na Pre-1 o k i in sv. Ane v Narajcu. viniška podružnica.
5.	Ž u p n a c e r k e v s v. M a r t i n a škofa v Podzemlju: njena podružnica sv. Ivana Krstnika v Tribučab. ki je podružnica adlešičke župe.
0.	Lokalijska cerkev (vstanov-Ijena 1. 1785.) v Adlešičib.
Spadale ste k ljubljanski škofiji do leta 1789. 17. februarija dve sedaj hrvaški župniji, kateri je odstopil kneznadškof ljubljanski škofu zagrebškemu. Ležeči na Hrvaškem ste pripadali svoj čas škofiji goriški: namreč Vi-vodina in Šumberk (Sichelburg) s podružnicami: Novosdla, Poklek in Jcvoviea.**
Pogrešamo pa vender v doslej navedenem nekaj župnij, katere se prištevajo belokranjskem dekanatu, ki ima sedaj svoj sedež v Semiču.
Pod kočevski dekanat spada 1. 17S7.:
1.	cerkev sv. Antona v Kleču. podružnica planinske župe.
Pod novomeški dekanat spada:
* Zbornik 275.
** Zbornik 454
1.	Stari Trg pri Poljanah.
2.	Vrh pri Vinici.
3.	Nemška Loka kakor ekspozitura Starega Trga.
V zapisniku 1. 1828. se prišteva pod kočevski dekanat:
1.	Stari trg.
2.	Planina (Stockendorf).
3.	Nemška loka (rnterdeiitschaui. ki je postala iz ekspoziture samostojna župa 1. ls.71.
Zapisnik iz 1. 1 *:>:). našteva pod belokranjski dekanat: 1. Metliko. 2. Črnomelj. 3. Semič. 4. Vinico, o. Stari Trg pri Poljanah. <». Podzemelj. 7. Adlešiče. Vikarijat Vrh. lo-kaliji Preloka in Planina (Stockendorf iin novo vstanovljeni kuraciji Sulior in LVMovico. Dia-gatuš in kapclanijo Nemško Loko. ki spada sedaj pod kočevski dekanat.
Sedanji dekanat šteje trinajst žup. To so:
1.	Semič, sedež dekana, n. v. r. župa.
2.	Adlešiči.
3.	Črnomelj, n. v. r. župa.
4.	Dragatuš.
o. Metlika, sedež prosta: n. v. r. župa.
(». Podzemelj, n. v. r. župa.
7. Preloka.
s. Radovica.
9. Stari Trg pri Poljanah.
10.	Planina (Stockendorf).
11.	Suhor.
12.	Vinica, n. v. r. župa in
13.	Vrh (Selnvcinberg).
S tem zavrsujem pričujoč«' črtice. Ce bo usoda mila. pridruži se jim kmalu kakor nameček Kratka kronika posameznih belokranjskih Žllp.
.r'
Iz sveta.
Katekizem — priročna knjiga krščanskega nauka, sestavljena izza ukaza Pija X.. se j«- nedavno razposlala itaiskim škofom. Kakor pri gregorskih bogoslužnih knjigah, izdanih v Vatikanu si je pridržala >v. stolica pisateljsko pravo na katekizem, a dovoljuje ponatisk vsem. ki prosijo zanj iu izpolnijo določene pogoje.	r.
Katekizem Pija X. j*- izšel pod naslovom: Priročna knjiga krščanskega nauka nj. -v
papeža Pija X.. predpisana za škofije rimske pokrajine. Dasi Pij X. ni sam spisal katekizma. znatno je vender zelo njegovo osebno delovanje ob tem dein. Papež sam pravi o tem: Proneivši v ta namen (t. j. zato da bi <e sestavil katekizem) mnogo knjig, ki so že v rabi v i ta Is k i h škofijah, spoznali smo za v god no sprejeti nekoliko popravljeno besedilo potrjen.....I škofov pijemontskib. ligur-
-kih, lomhardskih. emiljskih in toskanskih. Pripomniti treba, da se nahajajo štiri vrst«? katekizma izdanega od Pija X. Prvi ima naslov: Prvi pojmi katekizma za deeo nežne starosti o-.-na 3 vinc drugi: Mali katekizem ali prvi d» l obsega krščanskega nauka za nižje razrede <ss str. eena lovin.i: tretji: Veliki katekizem. Drugi del obsega krščanskega nauka za višje razrede istr. 34n. eena 3."» \in.i: četrti: Obseg krščanskega nauka objema tri prejšnje katekizme in dodatek: kratko zgodovino verstva (str. 4Hi. eena 50 v.) V reje vaje katekizem jo papež nainerjal doseči večjo preprostost v vprašanjih in razumljivost v odgovorili. Tega bi bilo treba tudi našim katekizmom, ki so večinoma zgrabki težko umljivih delinieij. ki jih deea navzlic vsemu pojasnjevanju katehetas težavo razume.
B. P.
Omiko rimske duhovščine izkuša dvigniti in izpopolniti Pij X.: zato je sklicevaje se na ukaze tridentskega zbora vkrenil s j>o-sebnim motu-pioprijem, da naj napravijo stroge izpite vsi. ki hote sprejeti svečeniške redove. Te izkušnje naj bi ne bile samo na videz, nego zato. da se razvidi, ali je bodoči duhovnik v resnici kos bogoslovski vedi, kolikor se zahteva od navadnega mašnika. Zahteve za sprejem nižjih redov se v tem obziru niso dosti izpremonile; a zato so se povišale onim. ki nainerjajo sprejeti višje redove. Ti bodo morali delati tudi pismeno iz-kušinjo: za subdijakonat jim bo izdelati eno nalogo, za dijakonat dve. za mašništvo tri. poleg tega še ustni izpit v pisarni kardinala vikarija. Zanimivo je. da ni nihče oproščen teh izpitov, niti redovniki, niti jezuitje. ki so jim za sprejem sv. redov doslej zadostovali domači redovni izpiti. Prosti bodo v bodoče samo tisti, ki so postali doktorji bogoslovja na kakem papeškem vseučilišču.	B. P.
Kalabrljo v Italiji je zadela grozna nesreča: opustošil jo je potres, ki se je pričel dne 8. minulega meseca o polutreh zjutraj in pozneje večkrat ponavljal. O tej osodni priliki je osvedočil papež Pij X. svojo znano dobrotnost. Ko je italski kralj daroval potre-sencem 100.000 lir, poslal je Pij X. že preko pol milijona lir kalabrijskim škofom, zlasti škofu v Miletu. čegar vladikovina je najhuje trpela, da jih razdele nesrečnikom. Papež namerja zvišali svoj prispevek na en milijon lir.	B.
Zrnje.
Napuh. So bolezni, ki se težko spoznajo: ko se pa enkrat spoznajo, ozdravljive so lahko. So zopet bolezni, ki se takoj spoznajo, pa se težko ozdravijo. Obe te dve težkoči pa ima napuh. Težko, prav težko na sebi spoznaš napuh. A če si ga tudi spoznal, izm-biš se ga še teže. (Hlinolt.)	o. Kazimir.
Družba sv. Mohorja in Janežič-Bartelov slovar.
Naša družba s v. M o h o r j a je ostala letos nekako na isti visočini kakor vlani. Šteje namreč vkup 83.572 udov, 1026 manj kakor vlani. dočini smo bili vlani napredovali za 8540 udov. Razmerje udov po posameznih školijah. oziroma krajih nam kaže ta-le pregled:
1	Goriška nadškotija ....	9436 (—	157) udov	
2	Krška škofija......	6438 ( —	33)	i>
3.	Lavantinska škofija ....	25682 ( —	1277)	*
4.	Ljubljanska škofija ....	33318 ( -	535)	n
5.	Tržaško-koperska škofija . .	4356 (—	25«)	it
6	Sekovska škofija.....	513 (—	44)	i*
7.	Somboteljska škofija ....	244 (-	67)	»»
8.	Zagrebška nadškotija . . .	468 (-	15)	ii
i).	Senjska in druge dalm škofije	201 (	89)	rt
10.	Poreška škofija .....	131 (	18)	n
11	Djakovška škofija.....	«6 <+	4)	«
12	Bosniške škofij-.?.....	204 ( r	11)	»
13	Videmska nadškefija ....	230 (—	8)	i»
14.	Rasni kraji.......	402 (—	125)	li
15	Amerikanci . . ....	1518 (-f-	245)	»
16	Afrika in Azija......	255 (	57)	
Skupaj . . 83572 (— 1026/udov.
Številka v družbenih -zlatih bukvah . v katere se vpisujejo na novo vstopivši udje.
je napredovala od 252.040 do 259.984, torej je vpisanih 7944 novih udov.
501.432 Mohorjevih knjig porotna letos med Slovence! Če dodamo to število onemu prejšnjih let. pridemo do števila 10,309.060 knjig, reci deset milijonov t r i s t o i n -devet t i s o e ter šestdeset knjig, katere je družba samo kakor letna darila razdelila svojim udom od svojega obstanka sem. Pri tem pa niso všteta mnoga poznejša naročila, ponatisi i. dr.
Dne 10. oktobra smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali si bo-demo. da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej-lc vrsti:
Škofije: L Ljubljanska. 2. Goriška. 3. Krška. 4. Tržaška. 5. Lavantinska. 0. Kazni kraji. 7. Amerika in Afrika.
Pove r j e n i k i so nujno prošeni naj takoj, ko dobijo aviso . pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo poverjenikom povrniti posamezni udje.
One izmed poverjenikov, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj č i m preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebncga prostora.
Jako č a s t n o se odlikuje po na-roč ni k i h to leto 1 j ub1 j an s k a š k o -f i j a z naši m i A m e r i k a n i v r e d.
Janežič-Bartel: Nemško-slovenski slovar. Četrta izdaja. Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcuje ravnokar do vršilain bode izdala četrti natis n e m š k o - s 1 o v e n s k e g a s 1 o -v ar j a , po katerem se je zadnja leta že zelo popraševalo. Prof. A. Ha rti v Ljubljani je to izdajo predelal, pomnožil in popravil na podlagi Pleteršnikovega slovarja in Levče-vega pravopisa. V ostalem se nova izdaja naslanja na prejšnjo. Pomagala sta pisatelju prof. M. P11 c r š n i k in T,. P i n t a r ter A. M i k u s. Dasi je obseg knjige za 4 pole, to je 04 strani večji nego oni tretje izdaje (sedaj obsega 57 pol, t. j. 012 strani), ostala je eena
iieizpremenjena. namreč: 0 kron za broširan in 7 kron 20 vin. za vezan iztis. (Poštnina za posamezne pošiljatve 30 vin. več.
Po „odl'orovemu naznanilu.
Zavodi
sv. Stanislava v Šent Vidu nad Ljubljano.
Zavodi sv. Stanislava v Sent Vidu so otvorili! Mnogo dela in truda, skrbi in stroškov je stalo, preden se je ta lepa misel mogla oživotvoriti.
Nedeljo 17. septembra je premilostni knezškof dr. Anton Bonaventura Jeglič bolj natihoma posvetil veliki altar v zavodovi kapelici. Te slovesnosti so se vdeležili le gojenci in njih sorodniki. Po posvcčevatiju jc nagovoril gojenec in jim razložil pometi tega vstava. Povdarjal je. da bo zavodom skrb za telesno zdravje, za pouk in vzgojo vseh gojencev. Lepo se pa bodo vzgojevali le. če bodo poslušali nauke sv. cerkve, če bodo pokorni in skrbeli za čisto srce. Da vse to dosežejo. naj pridno molijo, pobožno prejemajo sv. zakramente, časte presv. Srce Jezusovo in Marijino, svetega Josipa in poleg sv. Alojzija zlasti sv. Stanislava, zavetnika zavodom, katerih slike se nahajajo na altarjih.
Četrtek 21. septembra je bila slovesna otvoritev zavodov. Ob pol 9. zjutraj je odšel iz Ljubljane poseben vlak z okoli 4ou osebami v Vižmarje. Na postaji je pričakovala nmogobrojna množica vdeležcnce. Sent Vid in zavodi so bili okrašeni z zastavami. < )d postaje je šel izprevod proti zavodom. Na celit izprevodu so korakali gasilci, veteratici. rokodelski pomočniki. Marijini družbi z zastavami in občinski odbor z županom Ant. Belcem. Mnogo odličnjakov iz Ljubljane je sledilo temu izprevodu.
Knezškof je najprej blagoslovil hišo in šolo. potem je imel prelat Janez Flis slovesno peto sv. maso. med katero so pevali šentvidski cerkveni pevci, po sv. maši je v slavnostni dvorani knezškof dr. Anton Honaventura Jeglič v navdušenem govoru pojasnil zgodovino te krasne stavbe, kjer se bodo odgojevali dijaki za duhovniški in za svetne
poklice in se učili v svoji lastni gimnaziji.
Za n jim je popisal vso stavl>o. njen po-st;;n«-k. nje oddelke stavbenik .Josip pl. Van-eaš i/ Sarajeva, ki je izdelal načrt in vodil vse delo.
Naposled so si gostje ogledali podrobnosti v zavodih, zlasti okusno kapelieo. gledišče. telovadnico, pekarno, pralnico, stroje za osrednjo kurjavo in razsvetljavo ihidriei-n o v plini. šolske in učne sobe. spalnice i. dr.
1'opoludiie ob 1. je vlak vdeleženee zopet odpeljal v Ljubljano.
Letos se je pričel |e L gimnazijski razred / dvema vzporednicama in pa pripravljalni tečaj. Vseh gojencev jc 9t>.
Vsa zgradba stane doslej 1.400.000 kron.
X
Ljubljanska škofijska kronika.
Podeljena je bila župnija Šmartno pod S m a r n o goro v. č. g. .L Lesarju, župniku v Pečali.
K a n o n i č n o vmeščcn je bil č. gosp. Ivan Lesar na župnijo Šmartno pod Šmarno goro dne 4. oktobra 1905.
P r e m e š č e n i so bili čč. gg.: Anton P leši c. kapelan v Šont Vidu pri Zatičini. kakor župni vpravitelj na Primskovo : Josip Gregorič z Vrlia pri Svetili treh kraljih kakor kurami bonelicijat v šent Vid pri Brdu: Ivan M i k I a v č i č iz Ifovt kakor župni vpravitelj na Vrli k Svetim trem kraljem: -Josip Žagar, župni vpravitelj v Šeiit-Lovrencu. kakor tak v Peče: Anton Oblak iz Srednje vasi v Bohinju kakor župni vpravitelj v Šent-Lovreiio ob Temenici: Frančišek Steržaj iz Skolje Loke v Srednjo vas v liohinju.
Stalni pokoj je dovoljen v. č. gosp. Ivanu Golobu, župniku na Primskovem.
Odpovedal se je svoji župniji zaradi bolezni v. č. g. Matej Pintar, župnik v šent Gotardu.
r Iliri i so v. e. gg.: O. .Josip Biza-vičar. O. Fr. Min., superijor na Brezjah, dne 8. septembra 1905: Josip P o r u b s k i. župnik v Koprivniku. dne 13. septembra 1905; Frančišek P I e š k o . vpokojeni podraški župnik. dne 29. septembra 1905. v Moravčah. — Priporočajo se v molitev častitim gospodom duhovnim sobratom.
V	bogoslovje in kn. šk. duhov-sko semenišče so bili na novo sprejeti naslednji gospodje:
V	drugo leto: Zupančič Valentin iz Most pri Ljubljani.
V	prvo leto pa: Anžič Josip iz Ljubljane. Cankar Izidor iz Šida v Slavoniji, C e r n u g e 1 j Anton iz Metlike. Erjavec Anton iz Št. Vida pri Ljubljani, Erman Jernej iz Kamene gorice, Funtek Feliks iz Mengša, Gnidovec Josip iz Ajdovca, Goltu a j e r Frančišek iz Kovorja. G o s ti č Anton iz Ljubljane, Kopitar Andrej iz Komende, Lik ar Peter z Vojskega, O malina Jakob iz Loga. župn. Sv. Gora pri Vačah, Omerza F ranč. iz Crkelj p. Krškem, Per me Leop. iz Prečine, Šesek Iv. s Ilomca, Skvarča Fr. iz Slavine, Šifrar Anton iz šmartna p. Kranju. Vandot Iv. iz Kranjske gore. Zali re t Fr. iz Predoselj, Zupanec And. s Krke. Žitnik Frančišek iz Šmarija.
Po „Ljublj. Šk. Listu" 6t. VII 1905.
Prošnja.
Ponavljaje prosim, da bi čč. prejemalei Danice < poravnali svoj dolg za to letošnje leto — nekateri še za leti 1904 in 1903. — Ker sem tudi lastnik »Danice , jasni, kolika materijelna izguba da mi preti, če bode brez-vspešna ta prošnja.	Vrednik.
.Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono 5o vin. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica' dan poprej
V Ljubljani se dobivajo posamezne številke po 10 v narjev v Lovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivan
Pičli ler je ve labakarni na Kongresnem trgu.