CAS JE VEDNO KRAJŠI
99 Jugoslov. fronta
Po cefc Evropi vlada velika napetost, ker je angleška vlada odredila marsikaj, kar kaže, da se bliža čas za vpad v zapadno Evropo. — Naiprej je diplomatskim zastopnikom 43 držav odvzela običajne diplomatske pravice, zavezniške vlade pritiskajo na nevtralne države, da ne trgujejo z Nemčijo, zavezniški bombniki v vedno večjem številu bombardirajo nemške industrijske kraje in prometne zveze ter nemške utrdbe v zapadni Franciji, sedai pa je Anglija tudi vstavila ves pomorski promet po St. George prelivu med Anglijo in Irsko.
Nove Mihajloviceve sile
Washington, 18. aprila. — V_ jugoslovanski ambasadi tukaj je imel razgovore s časnikarji 31 let stari Bo. ria av Todorovič, ki tvori misijo Mihajloviča v eni sami misija je namreč Todorovič sam.
osebi
Torodovič jo, kot jo bilo povedano časnika rjem, ušel iz po naeijih okupiranega predelja •Jugoslavije ter je do>pel <lo dalmatinske obale peš, nakar 1° se je izmuznil Nemcem s pomočjo čolna.
Siee.r pa ta de! a valut ure mladega lastnika, iki se j<* od nekod vzel-, iii (oliko važna, kot dej-stvo. <la je la "posebni poslanec Mihajloviča" prinesel vest, da ima vojni minister zamejile vlade vse pripravljeno za mobiliziran j«'	ki |>o ^te-
la -I(M>,<MH> mož. Stalne redne armade ima, kot j<* dejal Todorovič. okrok .'>."),< H H i in med temi >o regularni vojaki jugoslo--jurfHrtde i ;r četmki. i -1 laJHovie, tako je povedal ubo-žni častnik, ni sploh noUeiikrat
Obroč okoli Sevastopola vedno ožji
Polnočno poročilo ruskga vrhovnega poveljstva naznanja, da je armada generala Andrej I. Jeremenka včeraj zavzela zgodovinsko mesto Balaklavo, 9 milj jugovzhodno od Sevastopola. Rusi so sedaj prišli na črto, katero so tako junaško držali 250 dni, ko so branili Sevastopol leta 1942. — Drže tudi zadnjo glavno cesto, ki od juga prihaja v mesto, ki ga branijo ostanki nemške 17. in rumunske tretje armade.
ZOPET VELIK NAPAD na BERLIN
Okoli 2fK)0 bornimi ko v in napadalnih aeroplanov se je prebilo skozi primeroma siabo nemško zračno silo, ki hrani Berlin in njegovo okolieo, ter so metali 8x>mfbe na tovarno za izdelovanje aeroplanov.
Pri tem napadli je l»ilo izmišljenih 1!) velikih ameriških bombnikov in (I napadalnih aeroplanov. Bonilbniki pa so izstrelili 10 nemških aeroplanov, napadalni aeroplani pa tri. — Najmanj 21 nemških aeroplanov je l)ilo uničen?h na tleh.
V Malino na Švedskem jo pristal en ameriški težki bombnik, ki je že dvajseti, <kar jih je po Veliki noči pristalo na JS vedskem.
Nemci uporabljajo letala v novi ofenzivi proti Osvobodilni vojski maršala Tita
London, 17. aprila. — Nemei so oei vidno vznemirjeni vsled povečane akcije zaveznikov ob dalmatinskem obrežju in so tudi sami začeli z zračno ofenzivo v tem predel ju. Ponovno so bombardirali otok Vis, kjer i-majo zavezniki svojo bazo. Isto rasno so nemška Ictiila krila nemške oklopne oddelke, ki so zabeležki uspehe v dolini reke Lim v ('rni gori.
Komnnike iz glavnega stana maršala Tita je tudi potrdil zavzetje kraja Bjelopolje, Iii leži kakrh 90 milj jnžnovzhodno od Sarajeva.
Nemška poročila o ibbmbar-d i ran ju otoka Visa pravijo. da je bil napad izredno močan in sodeloval ^o težki Ibomlbnfiki. Tz -zavezniškega stana o tem še ni 'bilo dano poročilo. Xaeij-
BOJI PRI CAZINU SE NADALJUJEJO
prenehal z boji ]>roti Nemcem. Mnogokrat pa ni mogel imeti uspelm, ker se je moral zavarovali proti napadom od strani partizanov maršala Tita.
In tudi zavezniki ne dajejo, je povedal mladi Todorovič, M i ha j lovie u dovolj pomoči, kar dofoe je malenkostno.
(jlede popularnost Tita jo i~ me* Todorovič tudi nekaj za povedati in sicer je dejal, da ni res, da oni (meinbi Mihajlo-vicevci) ne marajo Tita zato, ker so nasprotni progresivnim idejam. To je daleč od resnico. Velika večina Jugoslovanov, je dejal, je proti Titu, ker jim hočejo vsiliti svobodo s terorjem. Hprieo toshT"" fS^Kjavrl" k o ra j-žen ubežnik, ljudstvo ne mara Tita m njegovih pristašev.
Razun Sevastopola jo Bala-klava zadnje pristanišče, ki je f^e bilo v nemških rokah na pol otoku Kerson.
Mo>ekovtfko polnočno jioročilo tudi naznanja, da je bil nemški odpor, ki je bil zelo močau, z Ioni* jen in da je rdeča armada zavzela še mesta Alsu, Kama ri, Kadikovko, šest milj južno od SevAatopola, Kučuk-Mu s/komi jo in Bat i Ima n, ki leži ni«l Forosom, najjužnejšim krajem Krima in Balaklavo.
Rusi stoje v I*.") milj dolgom polkrogu prod iSevastopoloni in Xemei so potisnjeni na l>re<? Ornega morja ter se srdito in obupno (branijo.
Moskva poroča, da v obrambi mosta pošiljajo Nemei v prvo lioj*io črto Rumunco, za katerimi so Nemci % strojnieami.44 Ka
dar so skušajo Rmnunei podati rdeči annadi ali pa se n-makniti, tedaj streljajo Nemei na svoje rumunske zaveznike s strojnicami," pravi pročUo iz Moskve.
Rusi so od Ralaklavo napredovali še dve milji ter zavzeli Kadikovko, ki j«' oddaljena od Sevastopola samo pet miij. Pri zavzetju Alsu sta se združili annadi generala Tolbuhina in generala Jeremenka. Sedaj se boste oflio armadi vrgli na zadnji kos zemlje, ki ga še drže Xeniei okoli Sevastopola.
V juliju leta 11*42 so tudi Nemei in Rum unci zavzeli Balaklavo, predno je po osmih mefieeih obleganja padel Sevastopol, za čegar posest so Nemci in Rumunci plačali s ."i00;«KX) vojaki.
Niiiočno naznanilo ru-kega vrhovm-ga |K>velj<tva je bilo najkrajše. o<lkar so se pričele operaeije na Krimu pred 11 dnevi. <> bojih na severu Sevastopola rusko poroči,o ne o-menja ničesar, kar pomeni, »ta se na tem kraju Nemei še večino trdno drže.
War Labor Board pravi, da so počitnice za delavce zelo važne
Washington, 17. aprila. — War LalK»r Board je danes določil, da so počitniee za delavce velike važnosti z ozirom na vojno prod ukei jo, ker dajo delavcem priliko oddiha in se ti vrnejo j>otem na delo osveženi in pripravljeni za nada«jno.
Bonde za Zmago!
200 letalrev zastrupi je-iiili z hrano
Atlantic < 'itv, N. -T.. 17. apri-— Lotalški častniki, ki so imeli danes 'Munch" v tukajšnjem Ritz-Carlton hotelu, na Iowa aveniji ob obrežju, kjer imajo svoj glavni stan domov došli letalski častniki, iki so od tu zopet dodeljeni novim zračnim edinicam, so kmalu po za-užitju In nea al n ile 1 i za zastrup-1 jen join in so morali biti nemudoma odpeljani v liolniiee. Število iliolnikov je tako naglo naraščalo, da je bil ustavljen na aveniji ves navaden promet, da so mogfltp tako hitreje in (brez ovir voziti ambulance.
Vojaško otblasti so sicer naznanile, da zastrupi jen je ni posebno rosno in bodo vsi prizadeti letalci kmalu spet dobri. Vendar pa je zadeva povzročila precej vznemirjenja, ker zfbolele so tudi nekatere ženo častnikov, ki so bile s svojimi možmi na litnchn. Zdravniki in vojaške oWasti dozdaj še niso podale natančnega poročila o zastmiipljenju, niti ni bilo povedano kakšna je bila jod, ki so jo užili letalci. Vsekakor bo zadeva preiskana.
London, 18. aprila. — V .Jugoslaviji se nadaljujejo (boji pri Ca zimi in sovražnik je utrpel dozdaj oibčutne izgube. Ceni se, da so Nemci imeli okrog dvesto mrtvih in nad tristo- ranjenih v bitkih za Cazino. Uničen je bil tudi oklopni vfflak, ki j«; hotel rešiti nemško posadko. Izgube osvobodilnih čet -so bile tudi precej občutne, ker je bil sovražnik v premoči.
V	Vojvodini je bil uničen br-zovlak, ki je vozil četo po progi Reigrad-Zagreb.
V	Dalmaeiji so zavezniki iz-vedli uspešne napade na sovražne p<istojanke <»1> obrežju ter na sovražne zaloge ob že-leznicali. Poškodovani sv bili tekom zračnega napada tiuli vlaki.
Vlaki so bili pognani v zrak tudi na progab med Zagrt4ioiii in Karlovaoom ter Zngrob-Sn-šak železiiRŠki črti. Železniška proga na črti Bosanski Novi -Bihač je l>ila ponovno na več mestih razdejana.
BOJI V INDIJI
»Zavezniška infanterija s tanki jo zapletena v vroče boje z Japonci okoli velikih džingel o-koli bogato Emphal planine v vzhodni Indiji. Japonci so bili na vsakem kraju ali vstavljeni a'li pa prisiljeni umakniti se.
Japonci, katerim j e bilo odvzeto zavetje clžimgel in lirBbov skozi katere so vdrli v Indijo, izgubo najmanj po 10 mož za vsakega zavezniškega vojaka. Proti močno utrjenemu Lmpha-lu, ki je glavno mesto province Manipur, Japonci niso mogli ničesar <losoči. ^
*'ko poročilo tudi pravi, da je na Visii nioen;i po>tojanka a-meriških rangerjev in angleških komandos.
V Hercegovini se je Titovim četam posrečilo poraziti kolono nemških in Mihajlov e«>vili vojakov. Boji so ibili izrtMlno o
stri.
Mihajlovic se pere
Mihajlovičova agencija, — "Demokratična Jugoslavija" — je poslala poročilo v kate rem pravi, da partizanski na-|padi v južni Srbiji služijo v prid sovražniku Nadalje agencija poroča, da obstajajo tako zvani "Naro<lni čet n iki", ki so 41kvizllnški prostovoljci" in sovražnik te omenja v svojih poročilih z namenom, tla vrže , sumnjo na četniike Mihajloviča.
Mihajlovičev komunike tudi govori o zavzetju Rogatiee in o težkih bojih ob Poči, kjer je strategično železniško križišče. Foča loži trideset milj južno-vz'hodno od Sarajeva.
Počitnice za delavce
V zsidevi Fulton Iron Works v St. Loui>u. je WLB družbi inkazal, da naj svojim delav-<*em da enotedenske jKJČitnico s plačo. To velja za delavce, ki so uposljeni pri driržlbi čez eno leto; oni, ki so uposljeni že čez J H't tet, so upravičeni do dva-t cd en škili počitnic.
Država New York odobrila aplikacije
ČASOPISI ZA LJUDI V OSVOBOJENIH KRAJIH
&u*ki aeroplani prevažajo časopise za ljudi po osvo bojenih krajih.
za vojaške glasovnice
Albany, 18. aprila. — Aplikacije za vojaške glasovnice v oiiiki navadno poštne karte bodo poslane vojakom iz države Now York, da l>odo mo^li voliti v letošnjih predsedniških volitvah. Tako je zaključila komisija, ki ima v področju volil-
Ivarte hodo poštnino prosto in bodo razposlano vojakom kakor hitro bodo natiskane. Karte so prirejene tako, da more vojak napisati nanje svoj civilni in vojaški naslov in vključiti svoj podpis. S temi kartami so hodo vojaki registrirali za volitve.
Št "'rje generali pri poroki sergenta
London, 17. aprila. — S^t. Thomas Isabeliz Earl, Ark. in S^t. Jayce Milicent Kelly sta imela o)1> priliki svoje poroko štiri odlično svate — generala Carl A. Spaatea, ameriškega poveljnika; £cn. majorja F. L. Amlorsona in forigadirna nera'lisi Theodore Curtis in Geo. Mr-Donald. — Ženin je šofer £cn. Spaatza, kateri je bil po-vabljen k poroki in ker so ravno bili pri njemu ostali trije ameriški poveljniki zračne sile, je povdibil s sdboj še to. — Za dru^fa ženinu je bil Sgt. Thomas G res ham iz 6axmla, Tex., ki je kuhar generala Spaatza.
Lewis odbil ponudbo za ponovne razgovore z Amer. Federation of Labor
Ob grobu Vatu t i na
.Maršal Josip Stalin ji* po-sfel venec, ki jo 1>il položen na vznožje odprte krste generala Nikolaja F. Vatutina v Kijevu. Njegovo truplo je pripeljal v Kijev generalni polkovnik Filip I. GolMcov, nadomestni sef najvišjega generalnega štaba.
Ves dan: so korakali mimo krsto moža, ki jo osvobodil Kijev, delegacije s fronte, Zii-stopniki ukrajinske vlade in komunistične stranko in na ti-soče in tisoče vojalkov in civilistov.
4'Pravda " jo objavila njogov življenjepis, iz katerega je razvidno, da je bil general Valu tin rojen lfi. <lecembra, J eta 15K>1 v \'al«iskii v Kurs guln-r-niji kot sin kmotskih starisev.
V \foskvi je sinoči t|Miiu*-deljek) o«ldalo 24 topov '24 stn-lov v počast junaku, ki je v novoiiibru osvobodil Kijev.
Washington, 17. aprila. — Pogajanja za povrnitev United Mine Workers unije v or ganizaeijo A-FL so zojiet zastala, ko je Jo>lm L. Lewis odbil ponudbo za ponovne razgovore. Ix»\vis, ki je na čelu U. M. "Workers unijo, je dejal, da no pričakuje kaj posebnega ml ponovnih razgovorov.
Pogajanja za zopet no* priključitev TMW k organizaciji A PL so so pričela že skoro pred enim letom, a 'kljub temu ni upanja, da bi bi'Bo zftiližanje uresničeno, dokler se ne 'bo sestal unijski svet, ki ima zadevo v svojem področju. Lewis in Tobin, tki je predsednik odibora imenovanega v ta namen po
\FL„ nista s svojimi razgovo-Iri prišla nikamor ter sta so ta^-korekoč oba izrazila, da z medsebojnimi razgovori ne bodeta prišla do sporazuma.
(Švedska pripravlja odgovor
Švedski parlament na tajni roji razpravlja o prošnji Zdr. držav in Anglije, da Švedska no bi pošiljala Nemčiji vojnih potrebščin. Odgovor bo v kratkem sestavljen in bo ime* dve jioglavitni točki: 1. Švedska so mora držati svoje pogodbe, ki jo jo sklcnHa z Nemčijo in ffle-de toga ne more sprejeti nobenega pritiska od zunaj, in 2. Švedska pa je pri volji omejiti svoje posiljatve Nemčiji.
Angleži uporabljajo w*živ torpedo""
Sicer tako zelo molčeča angleška admiraliteta je sedaj oh javž»a podrobnosti novega orožja, fantastičnega "živega torpeda". Dva vojaika v pot a p Ijalnih oblekah zajahata torjie-<lo in se peljeta pod vo<lo do sovražno ladje ali kakoga drugega cilja. Tam pritrdita eksplozivni torpedo z vžiga I no vrvjo na cilj in so naglo odjielje-ta. prodno se torpedo razMi.
Na ta način sta Q>ila v Sredozemskem morju razstreljona ena italjan^ka križarkn in en velik transportni parnik. Ta dva napada sta Jbila izvršena v januarju lanskega leta v Pa-lermu in so bili vsi štirje vojaki — po dva na vsakem torpedu — v jet i.
Torpedo sestoji iz dveh dolov: notranjega z raistreljivom in vnanjega oklepa, na katerem jahata en častnHc in en vojak. Ko je notranji dot pritrjen na cilj, vojaka odločita vna-nji dklep, ki ga £oni propeler in se odpeljeta. Oblečena sta v obleko potapljača in imata za dihanje tank s kisikom.

JŠ^Š^iKŠrin r<T vej XT A 1>f\T\ A
šaHHI vjLAo INAKUM
l^L V ™^**™- »I	tisf slovenskih delavcev y Ameriki.
_"" g §	__B«XittU»re< mM Second CImi Matter September 25tk lf4« m* the Port Office at New ¥«t, N. f,	^ — f9miimm «f m__ g^ jg^
N<>- 77 — ^ VOLUME LII. — LETNIK LIL___NEW YORK, WEDNESDAY. AP1UL 19, 1044 — SREDATiTAPRILA, 1944
Včeraj je poleg tega angleška vla*la v svoji othhiji po rndio opozoi iln Franeozo, dn čas-vedno krnjši." je naročilu Francozom, <la -i naj za-jKimnijo nnvo<liln, ki sedaj pri-hnjnjo po radio, kajti v bližnji liodočnosti jim diodo radio ;i|>arati najhrže odvzeti. <)znan.ievalee, ki je govoril fran<"o--ko, je tudi naroril Francozom, da naj spravijo kar največ živeža, kajti v času ilvojev zavezniki ne 'bodo mogli zalagati l'ratuHkskoga prebivalstva z zadostnim živežem.
tem naznanilu angleške vhide vidijo Xe-mci svarilo, da s<» ras vpada bliža in so zajtrli obji brogovji S^-licltljc v
Antwerpenu.
Pariški radio je naznanil, da je nek visok nemški eastnik izrazil veliko zadovoljstvo nad tem, da bo prišlo enkrat do
|»opada ter bahavo zatrdil, da je ob "atlantski steni" ti-««- avtomatičnih (irotrzračnih tojiov. Dalje je rekel, da j»' Nemčija razpostavila svoje rezerve na zapadli.
Poročila, ki so prišla iz Neme i je v Stockholm, priznavajo, da smatra uradna Nemčija omejitev diplomatskih pravic v Londonu za znamenje bližajočega se vpada na evropski kontinent iz Anglije. Nemci tudi pričakujejo, da bo prišel vpad v maju in naj/hrže v drugi polovici maja. ker je tedaj morje v Rokavskcm prelivu iiumI Anglijo in FiVoii'ijo najbolj mirno. {Stockholm je mnenja, da diplomatska omejitev nikakor ne more biti samo živčna vojna in inozemski diplomati bi bili tnili skrajno razžaljeni, a ko bi omejitev bila samo navadna vojna propaganda.
Vsa kontinentalna Evropa je prepričana, da se vpad bliža in čaka nanj z veliko napetostjo.
___ ^^^fi^^PI^^^Vv__~
conscrvk ^^^H.Mrtmai S
mpJI PHPS^^K for freedom |
\
WEDNESDAY, APRIL If), 1044
NOVE LJUDSKE FRONTE NASTAJAJO . . .
Napisal JXmald Bell.
(Nadaljevanje.)
t 'ohoslovaška vlada jo ntvlavno sprejela v svoj državni yhor kotnim i stilne člane. (irska zamejila vlada, Ikatoro so imeli v ro-kah desničarji, je odstopila. Njen predsednik Tsonderos nikakor ni mogel doseči sporazuma z delegati odpornega gibanja na domači zemlji. Zdaj so v teku prizadevanja, da se sestavi nova vlada pod liberalnim vodstvom Venizelos-a, ki se opira pred vsem na svoje slavno ime. Stari Venizelos je bil največji politični vodja moderne Grčije. Njegovemu sinu zdaj-pripada naloga, da zedini nasprotujoče si struje in tega tudi t««• !m) mogel rešiti drujrače, ikot z ustanovitvijo koalicijske vlade.
Znauo je, da so odporna gibanja široni vse Evrope zelo naklonjene temu načelu vladanja. Presenetljivo pa je, da velja i* Iv celo tudi za dežele naših sovražnikov. Vsi različni ko-liiiteji in (Hlfhort, k i so se pojavili s strani Nemcev v svobod-niii deželah, so organizirani na teh temeljih. Najbolj izrazito je videti to v strukturi moskovskega komiteja -svobodne Nemčije. V drugih so komunisti manj številni in tudi manj vplivni, toda nikjer niso sključeni. Svobodni romunski krogi imajo slične >me^ni''e. Madžari, iti se nahajajo v* zunanjem svetu so deljeni v pro- in anti-Horfhy skupine. Vsi, ki so proti Hor-thvju, s«* drže tudi onienje^iHga načela koalicijske vlade.
Priznati je torej treba, da so vsa ta gibanja v-sklila iz istih idej in imajo iste smernice. Presenetljivo pa je to le na prvi pogled, kajti začetki tega razvoja soeiUaističnih teorij in strank pred vojno—kar se je takrat imenovalo rov iz i on is tie" i pok ret, ki je bote] spremeniti nekatere izmed Marxovih dogem. V teh preosnovanih socialističnih strankah je stopila misel delavske internaeionalc nekoliko v ozadje in istočasno so se pojavile l/olj nacionalne smernice v vsakteri teh strank.
Da se tlanes nahajamo v razvoju, <ki se ponavlja, je j>o-polnoma jasno — krog razvoja je tiuli že zaključen. Zamisel koalicijske vlade skupaj s komunisti se je prvič pojavila v h tu 193.'», ko je bila osnovana na Francosikem takozvana ljudska fronta. iZdaj pa je razpustitev komunistične internaoio-rale — komiaiteme — omogočila komunističnim strankam vseh dežel, da itdetajo vsjilka svoj nacionalistični program.
Zunanja politika treh velesil je prisiljena upoštevati ta razvoj v evro«pski polit uki, ki <bo postajal še »bolj jasen in določen z osvoboditvijo posameznih dežel.	— ONA.
RAZGLEDNIH
Piše Anna F. Krasna
Lokalne stvari
Kampanja Rdečega križa ji pri kraju. Natančno poročilo in končna objava imen in prispevkov bo v listu tekom tedna, a kljub temu hočem na tem mestu mimntgrede omeniti t o stvar in se zahvaliti vsem po-žrtvovahiim delavcem in delavkam, ki so z menoj vred vršili nt vršile 'kampanjsko delo sebi-ranja prispevkov za Rdeči križ. Deln.li -.nio skupaj v najlepši vzajemnosti in vsak se je potrudil. da je doprinesel svoj delež. Rdeči križ je hi* z nami zelo zadovoljen in ker je bi In pojasnjeno, d;i mi uaM ljudje v mnogih slučajih darovali že v tovarnah, delavnicah in drugod, koder so na dolu, so bib take okolščine upoštevane in smo, kot niajhiwi narodnostmi skupina v New ^orku, prav do bro zapisani.
Nabrali smo preko tisoč dve sto dolarjev in to vkljub dejstvu, da nismo imeli sodelovanja od strani gotove struje \ naselbini. Priskočili so nam pj na pomoč dobri rojaki iz zima njih naselbin, ki so poslali svo je prispevke bodisi avtorici It kolone ali pa 'kateremu druge umi od nabiralcev. Vsak petal in vsak dolar je pripomogel, d; je skupna vsota narasla dobr« čez lansko, ki je znašala ti<o< in šitiri dolarje.
(»d več strani mi je bilo po v cd a no, da se je naši kampanj napovedovalo neuspeh, ker n bilo zraven v vodstvu "velikih* glav, ki rade žanjejo kako čast a nimajo pa rade dela, ki si takihle časti, kot je delo zf Rdeči križ, drzi. K temu 1>i de j jala samo to, da smo nemar; j v i»otovili ozirili se preeej "ar jstrijski'' in >niatramo, da žen , -«kc spadajo samo v kuhinjo ii k vršenju podrejenih postov, ; v ospredju pa morajo hiti sarin možakarji ru pol, sicer ni nič No, ja, zaenkrat smo dobro i/, peljali to našo kampanja, čctu di smo imeli "r«hairlady *\ ki st je prav dobro razimsja z di lektorico za narodnostne sku pine — torej so ira tudi pr Rd<ečem križu samem "polomi Ji'*, ker <o imenovali žensko zj tako važno mesto. — Saj pra vini, nekateri med nami bi s< lahko od Rusije in Ameriki naučili kaj novega z oziromi n: njih nazore o ženskem svetu Franc Jožef je namreč ž«' davni v groibu in ne bo več vstal . .
Veliki Festival v hotelu Diplomat
Kot je že ibflk) poroča 110, b< v nedeljo obhajala Jugoslovan ska naselbina velikega Nev Vorka poseben praznik, katere mu smo dali ime "Yugoslav Unity Festival** in katerega se prireja pod pokroviteljstvo« Vse - s 1 o v a n s k ega kongresa 1 "New Yorku. Ncwvorski Slovan se zbližujemo in sfpoznavUm< med seboj ter dedujemo za lep šo vzajemnost med ameriškim Slovani, kakor tudi za vojne ii povojne cilje Amerike in za veznikov in -za podvig na šeg j slovanskega življa, kateri da nes z jako delovno silo drži 1 pogomi mogočni tok ameriški industrije in produkcije. Zave damo se, da sama gola. jakf pest, ki poganja v prožni to? težko indrustrijo, ne zadostuje ker narod, ki zna! samo delati nikjer nič ne odloča in ni upo števan. Tej krepki -slovanski ro ki je treba pridoefati tradi um ske sile, k i se bo uldejstvila i javnem življenju Amerike, kn tera pripada sinovom in bČeran vseh, ki so jo pomagali gradi ti fn oblikovati gospodarski in kulturno.
ITALIJA
Obede Italije je ilrilo 11a konferenci v Moskvi določeno, da mora biti najprej uničen italjanski fašizem in da morajo biti na rodil vrnjene civilne pravicef to se pravi, da mora biti ita-Jjanska vlada sestavljena tako, da bodo v njej tudi taki možje", 'J i so vedno nasprotovali fašizmu.
Precej časa pa je že poteklo, pred no se je pričelo kaj delati v smislu zaključka moskovske konference.
Kralj Viktor Emanuel je naznanil, da se bo umaknil iz .javnega življenja, da Ik> za svojega namestnika v vladi posta-y il svojega sina princa Umberta Piedmontskega in se bo vse to avtomatično zgodilo, ikadar bodo zavezniki vkorakali v Rim.
Maršal Badoglio je odstopil s svojim kabinetom, toda kralj, ki še vedno opravlja vladarsko sliužibo, ga je nanovo pooblastil, da sestavi novo koalicijsko vlado na obširni podl'aigi, tako da bodo v njej zastopane tudi protifašistične stranke od rojali--lov pa do komunistov. Princ ITmbert je z vsem tem zadovoljen. Badoglio je sprejel nalogo, ki mu jo naložil kralj. Izvršilni odbori šestih poglavitnih strank so naznanili, da so pripravljeni stopiti v novo vlado.
Ker je moskovsko izjavo pisa* skoro izključno zastopnik cmeriškega državnega departmenta, je zadosten doka-z, da je ■rešitev italjanskih zapletljajev popolnoma v smislu ameriške vnanje politike. Pri tem pa ni samo en namen, namreč italjan-skerrai narodu dati vlado na najbolj obširnih demokratskih načelih, temveč tudi podžgati italjanski narod, da se malo Jmlj dejansko pobriga za svojo osvoboditev. Do sedaj Italija, «nj kolikor je javnosti znano, zaveznikom ni prav nič koristila. "Radoglio je *icer napovedal Nemčiji vojno, toda, razun nekaj polkov na južni fronti v Italiji, ni nikjer italjanske Armade, ki bi se borila proti Nemcem.
OTCATKIiJSM J* mano, kako m w podražilo ta raraetako tudi tiskovni papir in droge tiskarske potrebščine. Da Bi rojaki sasignr&jo redno dopoti2JanJe Usta, lahko gredo upravni&tru na reke ■ len, da imajo vedno, 6e le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBKOVIU STOJO NAROČNINO ŠE DANES in ne čakaj, te na opemin, ker s stem prihranite uprarndžtvn nepotrebne stroške?
■r i i1 ■ ======
[iparje, tatove tatovi, morilce .morilci in goljufe goljufi, stale babe pa >tare babe. Banes je (pa ena >ama i ona, da pokrije vso to robo; in ta rena je, nad vse pri-ljubljen za tak slučaj: komun ixem_
Veiikobrat sem že slišal resnico: "To je edino dobro, da moramo vsi nmreti.[ Če bi np bilo tako, boi^atalš bi nikdar ne unir! K t<-j pa lah-ko <lene®no' so drugo: Dobro, da Bog ^fpre-jonvi n^^litt^', ko jo drug ra." niti imoliti ni znal. Čeprav je skoro edini, ki iakre-1 no moli, bn^z pridržkov.
SMRTNA KOSA.
W»"aj je naglodiui projninn-tn'k-ij v nowyoi^ki naselbini dobro znana rojakinja Mjv. ' Mary Turk, v vi>oki starosti 77 !<*t. Pokojna jo bila rojena : v finskem Kotai jn pri Galuni, Jugoma vi ja. Tukaj je zadnjo |<'ase stanovala na 2r>(i Sterling t Phioo, Brooklyn, X. Y. ter je i j brin na-iočriLca na nas list ravno ; let.
: Trnplo pokojno loži v pogreb i nem zavodu na na-lov 11 187 South Oxford St. Brooklyn. X. V. Pcirrob bo v četrtek oh 10. uri dopoldne iz eeitkve sv. Te-j rozie. Storlimr Place, Brooklyn na ]>okopališif-e. sv. Janeza v Brookl vn u.
Kaj v miru poriva, preostalim pa nase naj iskreno jše s*o-' žal jo
POUČNT SPIST
>
Pohorske poti
Spisal Janko TJ laser i	Cena 50c
1 Angleško Slovensko Berilo
(F. J. K*>rn» — Vnidi knjle«
Ceim
Brezposelnost
Spi sil I FrMii KrJ.'ivfH'
»	Ona .r)0e
•	Problemi sodobne filozofije
:	I»r. IV«ih*»' Vrinr
Cena 50o
•	Mlekarstvo
.1 Spisal Anton Pttvr. H allkainl
1168 strani. - Knjiga u mlHrar J® ln fartn«>rje ▼ ■|>1<JA(I«'ITI
(Vila r»llr v Obrtno knjigovodstvo
2ftS armnl. ezana. — Knjiga j» 1 namenjena t prvi vrsti aa stav buo. uDM-tno In strojno ključtv-nlAsrstvo ter felesollvarstvo.
'	CN-na
Knjigarna
Slovenje Publishing Co, i 216 W. 18th St., New York 11
Angleški
Molitveniki
lvllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
V krasni vezavi, najfinejšega izdelka.
"KEY OF HEAVEN"
v fine«m usnju $1.50
44KEY OF HEAVEN" v iinitirauem usnju $1.—
Narof'ite pri:
SLOVENIC PTJBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
i
--'IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItltftftlHIiilllHIIIIIIVflltlllllllllllllllllllllllilllllllllffllllllllllllllltB
NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako po-trebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah.
Cena 50 centov
Naro&te pri: »GLASU NABORA", 216 West 18th Street, New York U, N. Y.
535323484848485348235348482353235353535353232348485353232323
1 piti svet, dobro -vedo, da bi to [ moralo &kbditi le Jugoslovanom. Zklriiženi iuiicmU in njih Idlji so preveč resnični in slone na 1-kupnem zaupiin.jn — na takv.u ■zaupanju, ki je nw>g-oee le v slučajih, kjer ni prostora za dvom. Mi ljudje g'ledaano na to le preveč v preteklost: 'mi n »eerno gledati naprej, zato, ker m>io priklenjeni na prete*k-lost in w ne moremo odluščiti od nje. kj j"e delili« obilo nekaterim in 'bivala veliko, veliko vee	V to l»i se bili pri-
] »m vi jen i vrniti, a zaupati v dobre smlbo naroda in iti z 11a-rodon., nam da mi-zliene stres-Jjaje. Mi »rledanuo nazaj, namesto naprej!
Za gotove ljmli bi bilo popolnoma dovzetno in bi se brez -straha zaupali kakšni našemljeni bajki in ji dali na razpolago	svojo dobro voljo, da b.i Vitila }>o svoj«* in naredila j vse lepo po stnrom; takrat, v takerr. .-luvaju, bi -o nič s st?*a-tliom ne irle<lalo in -telo, ko bi padale crlave. Seveda takrat bi pr<lali taki. ki so že navajeni padanja in udareev.
I Tri i>otem je Še nekaj. Z<laj beremo, da je tam toliko in toliko odstotkov ljudi, naklonjenih partizanom. Iz druge strani pa zopet pride proti dokaz, da t< 1 mi ni tako. VeČina nas t lika i se zanima za borbo tam in večina nas misli, da bojevati s<> za stvar naroda in za i'-t o (stvar, kot se bore združeni na-rofji, jo preeej dobro ■sodelovanje, k'i ffa združeni narodi tudi v polni meri upoštevajo. In jim j«* to (sodelovanje nad vse dobrodošlo.
Jaz kaj tezBco pojmi m, kako bi; naslednji dosr«wlok bil vzet Tfce^ehno, da je ojrenj zajel hišo. v' kaieri hii>,ila ikcrpica otrok in okmir osrnja XI stali sosedje: lestvo bi bile pristavl.je-ne oknom, nekaj mož bi se ui>o-Igrunido in šlo v o<?enj po otro kf1 in bi se jim posrečilo rediti jih vsaj en par: ostali bi pa sta'li in <fl(idali, češ, če »jremo preblizu, bornio pa opečeni. Bomo pa potem pojrVdali. ko o-$feni roneha »praskat', in se razvaline ohiade. Katere bi v takem shičaiii vzefli za take, ki so storili dobro »lelof
f"cveska narava je taka, da se svojega drži in če le mogoče, cdvrača od sebe nedopad-Ijivo«4. Vsi imaino to t sebi, nekateri več, drugi manj, toda koliko! tol;<kio -vsakdo. S to navlako v sobi. se potenri rinemo in poli an m ilied seboj ]>od rn^liČTiimi pretvezami, toda na j v« čkuat je pa zrno \ >ej^a tega ribanja je besoda : 'jaz, moje, meni," in to ne glede na to, kakšen label si Tint vozimo in kakšna je naša obleka. fSkoro vsak bi bill pripravljen biti ko-munisf, to<la le toliko časa, dokler nima nič, ker bi se bal. da mu bodo vzeli ko bodo delili premoženje drugih, bi še šlo. toda ko ibi priišlo do njega, hi bila pa vse druga stvar in njegova sveta pra*Y iea b-i bila kršena. ker bi bila vzeta od njega njegova lastnina.
Po drugi strani bi pa gotovi kroir: namazali s komunizmom vsakogar, ki ne trobi v -njih rog, brez vRakHi pridržkov Včasih so roparje imenovali ro-
Oital sem o strašnih načrtih,!] ki jih menda imajo komunist i, | za prve tri dni jj« zmagi. Vse i natančno vnaprej preračun ja-j < no; kako in tkaj v prvi zjiiedi.'i In poteon mir in praviiea; mir 1 in pravica, ko se razlije prva I lurija jeze ,in ogorčenja, ki se : je nabralo v srce, skozi dolgo 1 dobo kalvarije za naš rod. 'i
Ail je saano midaiije hudiča 1 na steno preveč razgrete gla- ] \e, 11a mestih, ki so iJieveč vne < 10 de?evali s sovražnikom; tam 1 vedo, <la nekaj pride; in vedo, «la ne l>o prijet 110, kadar pride. Krog se oži neverjetno < hitro .in prostor postaja manj- 1 si z vsaikim dnem.	i
Pride vprašanje: vse od kra- 1 ja! Ali pa samo glavni kr»"-1 ei f Za Francijo je rekel De Gau»e, da le glavni krivci, ki L-10 očitno so<lelovali s sovražnikom — in Francozi so že en- 1 krat temeljito opravili krvavo 1 delo. kar priča zgodovina. I
Vsakdo >*i lahko predstavlja, da is*ora tam vladati globoko 1 sovraštvo. Že leta in leta se'i klatijo ljudje po gozdovih, za-lezovani od vseh strani, kot divje zveri. Zasledovani po nanj« m sovražniku in zasedo-vani po Svojih lastnih sosedih, , kadar posfcašajo priti preblizu s-vojemn doinu. To ni prijetno; biti odgnan in -obenem pros', je hujše, kot biti v ječi, iker tam veš, da te drže mreže in vrata, m»ed tem, ko te v tem "suča.ju drži proč od doma le sovraštvo.	1
Na obeh straneh tam je za ljud; hudo, če delajo s tem, jih drugi preganja in nasprotno; toda so pa tudi taki, ki delajo rvse po načrtu in premišljeno za svojo laistno korist in svojo lastno koanodnost, neg-lede na to, če je škodljivo narodu ali pa narodu v korist. Sairti se lepo opredele, češ, narod sm*> mi in na&i nasprotniki so jpa naši sovražniki in sovražniki naroan obeaiean. Kaj narod mi-J sli, kaj nhrod reče o sodbah in o vsiljivosti, pa še ni itmel imel priložnosti, m? jasno izraziti. Jaz dvomim o nizkosti našega naroda — jaz dvomim, da l>i 1H) tolikem trpljenju, skozi katerega gre, s takimi žrtvami in si piše zgodovino s svojim po-gmiK-m, kot jo še ni pisal noben narod pred njim, in da bi si tak narod izbral tri dni, da z am ji /o vs*e to, za kar ga danes občuduje cel svet, -s kivjo nedolžniih žrtev'.
Nh. n*1- To se je skuhalo za zidom, o-b pokopališču, kjer v te«mi žvižgajo! Da bodo glavni glavni iklivei prijeti, o tem ni nobenega govora: in to oni tudi vedo. Toda da bi se kar tebi n:č, imeni nič, pobijalo od
I kraja se mi pa zdi, da Tito, ki igra tako Vlogo' in je kos nem- ' škim <1 i vizijam, ne bo spal v trenotku, ki je eden od glavnih za bodočnost Jugoslavije. On dobro ve, kako je, če vsa stvar uide iz kontrole.
Seveda so ljudje, ki bi pustili, da se maščevamje razlije na debelo in bi zavijali vratove brez tega, da bi trenili z očmi, da sc maščujejo za krivico, ki so je vlivala na njihove glave toliko časa. In so tudi taki, ki bi jim bilo dobrodošlo vse, po Čenmr so želeli, ko so tavali v pomanjkanju, bosi in Taztriga-ni po gozdovih, toda po navadi se pojavi pamietna glava, ki jkn zasnče njih ci'lje v pravi tir.
In pri vsem tean pa imajo taim provizorično vlado, iz?vo-lje.no po ljudstvu. V to vlado so vključeroe vse stranke in med poslanci je zelo veliko Sokolov in mnogo inteligence, prav kot so kimetje in delavtei. Razlifcni opaaxyvaici so javili, da gre vse demokratično in med Krtx>j podedujejo. Ti opazovalci nimajo nobenega vzroka etvar drugače predstaviti, kot r resnici je. Če hi bilo vfee to opazovanje samo hlinjeno, bi bHo jaiko žalostno; in če bi 8 hlinjenjenj poskuisdli prešle-'
KAKO BO ?
Piše Ignac Mnsieh

"GLAS NARODA"
___(?oi€» or m napLr
Q*»il KM PilMif b Umrim Pafclla&l»c OMpur, (▲ Otrpand«)' fiuk Mw, ri—H—I. ipM BtM, Tmnm; Jomv* lapmuu B* Mm« §t MmM «i a« Mftoitda maA mAOrmmm ot abov« ottlMni
ti« wmi iau stre in-, new touk iu n. t.
____ 5jUt Year ____
M AT od a" Im lMQ«d «rcry day Mcej/t S* to Maya. B«n4Af«
and Holidays.
laMortpdot T«arly 97.	Advertisement od Af»«e«»eixt.
IA OBLO UDTO VELJA LIST ZA ZDRUZBNB DRŽAVE IN 4LANADOJ $7.—; ZA POL LJCTA S3.50; ZA ČETRT LETA »2.—._
"Olaa Naroda" laliaja aaakl dan iararmgl aotoot. oodelj Ln praaalkor.
'liiAg Narodati« west i«k street, new vork il n. *
Talifhn: CHeUca t—IMS
■„, _______________ , |
Xa tem Festivalu Ibodo nastopili slovanski in jttjro^lnvjtn-umetniki in umetnice, nn-d j temi naša Ann Kopic in Ol^a tTurkoviHi, ter zbor "Slovan", j Naša dekleta JkxIo prišla v mi-rodnih nošah, <ln «bo slika |m> i >trejša: Prireditev ><• l>o vršila j v veliki plesni dvorani hotela (Diplomat, na !<>K \V. -IvSrd Str.. I Times Square, Xcvr Vork. j Prostora j(- v dvorani za pri bližno dva tisoe osnb. Vstopni | na je z davkom vred en dolar, jlsrnl I ki po programu izvf>ten !orkester, kar bo erotovo privla-»eno za mladino, kateri povoji •o t«*7ii Festivalu, f-e še ne ve. Za prigrizek in s lir no je odbor jdod»ro po-vkrhel. — Tisti, ki i ni;«jo radi nastope plesnih sku | pin. naj vedo. (ln bodo na tem tproirramn nastopili niski ple Iftalei, takozvana Radišeeva skn pina, ki se zna zavrteti, kot ma iolcatera driura. Tudi jneoslo van ska plesna -kupi na bo za plesala na odru ob spremlja nju i^odbe tairihnirašev. — Torej lie pozabite 'jr*. aprila !
Slovenska šola
Naši šolarji so imeli preteklo sobot o prav prijetno malo zabavo po koneanem pouku. Rojak K. Hvala iz West AUi-a , nam je poslat nekaj za pirhe in ker v solato pred Velikonoejo nismo imeli šole. smo pa imeli pirhe v soboto po Volikinoet. 1 Rojaku i7. West .Vllisa hvala ; za dar!
j Dne maja nameravamo ■ imeti zald.Mieiio šolsko priredbo. •In ker ste najbrž že eitali o ti-'.sti p u nek i, ki jo poeasi jino v narodno nošo, naj povem. 1 dn bo do gotovo dokonenna I z njeno n^ilo avbo vred. Xa pri-: reditev ikajpada vabimo vse j prijatelje iiiiise šole in onim ro jjakom in rojakinjam iz zuna '.njih n a selili n, ki se na- «-pn |milijo sempatja z darovi in spodbudnimi pismi, »bomo poslali posebne, za našo za.klju eno prire<ll)o napravljene pro grame", da jih bodo imeli za spomin. — Ker so nekatere rojakinje vprašale «rlede nošie z.i pniieke. naj titkaj omenim, da te mak* nošiee vzamejo vt Ii ko dela, prerfen so ukrojene in ' zato se ne moremo obvezati, ' da bi jih naredili kaj vee. v-aj 1 za sedaj ne, ker učiteljica ni-■.iiia easa. Tudi pnnvk, ki so pri-merile za nošnjo narodnih noš ■(se sedaj ne dobi vee po trgovinah, razen ee imajo kje kako (staro zalogo. Naša šola jih je j kupila nc4caj, ko so še bile na jtr«?u. Ce se namreč lirn^e, da je ^punčka v narodni noši podobna ( slovenskemu dekletu, mora i-imeti obraz odrasle dekliee in , formo mladega dekleta. T<» vr-jste puneke stanejo od tri do šest .dolarjev komad — ibrez vsake '|o|irave, liisuljieo je treba še kupiti zraven in ravnotako eevelj-1 e.ke. Za nošieo je treba najraz-' novrstnejših stvari, ki se jih tudi ne dobi v katerikoli trjro-' vini in to posebno ne sedaj, ko 1 primanjkuje marsičesa, kar se je prej lahko dobilo na tr<?u, ko so bila morja odprta za u-voz. — A s reka no pa so te stvariee, ko so enkrat oblečene ' v avtentični slovenski narodni noisi. O tem se bodete tudi prepričali, ko bomo imeli 28. maja : šolsko priredbo in ibomo na • "draTlbi" prodali našo drobno ' topotieo.
DB2AVUAKSKI ; PRIROČNIK
KnJtStaa daj« poljudna navodila,
teko DHtltl iMriM drlartjan
»V rtoranJBHiri«	Cmm It cmKv
Dobite pri Knjigarni Stovenio . Publishing Co., 216 We«t 18th Street, New York 11, N. Y.
WEDNESDAY,
APRIL 19.
1044
TtrlROTLllN L M
SiovuncL v XaniutL
Diic 9. aprila >nio imeli koncert, katerega je priredila Vza-jetxvnn Podporna Zveza 4Bled', odsek v Smlburv, v Hrvaškem narodnem domu. Koncert- je bil z I ogati m programom. (*'i>ti prebitek je delno namenjen razvoju novo ustanovljenega inJadin^kega krrtžka in kampanje nalaga od se U a št. K on cert .jo aranžiral Mr. L. S mrke s sb"{eeini progi anioni:
Deklamacije mladine, M.i>s N1. Rnpnršit" in F. Dim; — 8o-losp- v "Vrle smo Kanadča<n-ke'\ Mis* M. Fovs. —-Soiotcpev "Kje je ruto; mili doni'* Mr. J. TiO-ar: — Dvospev "Ko lani sem tam mimo šel" Mr. J. Tinke ž iT- in Mr. J. GoKe; — Opera "Srmibaei", v kateri so igrali* J. T.esar. Hragica Bos-nak. K. Na n gol. J. l.uke/ič. F. Onrlinlok. J. MiheliČ. ZW je zapel *4S*kerjanče<k žvriroli." Violina solo, M*i-s Fovs; harmonika solo F. Laušin. Orkester je dirigiral naš poznani MY. Kazimir Fovs, učitelj. T>va
NAČRTI ZA GRADNJO DOMOVANJ V KANADI
na&i zastopniki
profesorja iz Chfraga igrala sta F On i lia l ik jn j. Lukežič.
Imeli smo dosti zabave in smeha. Pri zaključku koncerta so zajpeli in zaigrali slovensko himno. iDvorana jo bifla polna do zadnjega kotička.
Za j* valj n jemo so v>eni pevcem in povfcaru in igralcem in vsem. kateri je kaj pomagal in tuHi v<em udeležencem koncerta
line aprila bo shod vseh Slovencev iz okolice Sndbnrv ob 6 uri zvečer v pritličju H22 Bo»-s:e St., za pomoč naši hrabri f art ižanski vojski. Kdor
i ima Uoličkaj srca do svojega bližnjega, ne bo izostal. Oni prosijo pomoči od nas. Oni polagajo cvoja življenja na al-ta»- domovino. Zakaj bi mi no pomagali z denarjem po svoji mo/n»sti? Naprej do zmage! Smrt fašizmu! Svobodo narodu!
Frank 7.aio.
Sndbirtv, Ont.. Pan.

•splezati na drevo, [m iima ni šlo nič dobro in mala deklica jima je hotela pomagati — \ ti>tfni hipu pa pride stara med ved k a in čofne dekletce po obrazu s svojo močno Sapo — posledic. tega jo bila praska, ki jo pustila IjuJiki dei-liei na licu brazgotino, ki jo ho no-ila vse živi jen jo.
Ctni medvedi v kanadskih parkih so posebno zanimivi, toda tudi muhasti. Zelo radi imajo poslastico in pograbijo VSO, kar jim kdo da, ali paziti je treba, da so ga proseč ne laezvadi, ker potem postane neznosen in nadleguje ljudi tako. da mu je treba pognati kroglo v glavo.
Tega pa so v resnici krivi 'b°lj ljudje sami nego žival, kajti po parkih so povsod nabita navodila, ki prepovedujejo hranjenje živali in posebno me«lvedov .ali razumljivo jo da v«ak turist rad nlika medveda, ki po po domačo gosti ob posotnikih parka in moško sodi na zadnjih šapah ter prosi za poslastico.
kanadčani imajo radi angleška dekleta
London. — Kanadski vojaki, ki «*» nastanjeni v Angliji imoja kaj radi družbo angleških de-Wet. ker so dobre plesalke, imajo lepo manire in so vljudno ter potrpežljive celo z vo-jallri, ki pletejo nerodno — vojake celo lade naučo plesati, če tie znajo.
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, ako je Tam le priročne da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma canadian
post At Monet
ORDER.
.ti.ti.iA
Note
KLAVIR
aH ta
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Brrec«* of Spring Time of BliMtftom (Cvetni
*	Po JfBTU Kolo
*	Spa v« J Milka MoJa Orphan Walt«
*	Dekle na »rtu Oj. Marinka, pegijaj
*	Bara<-a Mladi kapetaae
*	Gremo na StajerakA fttajerU
*	H«PPT Polka Če na tnjen
*	Slovenian Dan«« Vanda Polka
*	Zidana marela Veaeli bratci
*	Oblo V« lie j Sylvia Polka
*	Zvedel aem nekaj Ko ptltfca ta mala
*	Kadar bo* a nod rat id
er-ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piano-harmopiko za $1.
Po 25c komad
Mojo dekle je še mlada Barbara polka
Narurne pri:
K n j i £ a r n i Slovenic Publishing Co.
21« W. latU Strani Wwr »trti II. li T.
California:
San Franelseo. Jacob Laiishiii* Colorado:
I*n<>l>li>, IVter C'nil;; Wulsenhurr. Al. J. It.'ijiik-Indiana;
In<U;in»|>4i||s. Kr. Mtirltir-h Illinois: t'lii<*:i^o. .f<»sc-)»li ItevftO* Chicago, J. Fabian (Cbic«{<o. Cicero In Illinois) Jollet, Jennie Bamblrb La SaUe, J. Bpeilcb Mascoufub, Martin Dolenc North Chi«ngo In WaiikfRan. Math Warfiek Michipn:
Detroit. I.. Plankar* Minnesota: CUlaholm, J. laikanlcb Ely, Jo«. J. Peshel John Teran, Ely, Minn. Ereleth, J^onia (><>u2e Gilbert, Luiiila v>H(M.| Montana:
Roundnp. M. M Panliiti Nebraska:
Omaba, P. Urntlrrlck New York: Gowamla, Karl Ktmioha* Little Falls. Frank Maul*« Worcester, Peter Rode* Ohio: • Barberton. Frank Troha* Cleveland, Anton Bobek, Charles
Karllnger®, Jacob Remlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Ixwis Balant, John Knmfe Youngntown. Anton Kikelj Oregon:
Oregon City, J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, John Jevnlkar Conemaugh, J. Brezovec* Coverdaie in okolica. Joa. Paternel Export, Louis Supanfit* Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kanin*. Fran« Blodnikar	,
OreetiMhure. Frank Novak Homer City. Joseph Kerln Imperial, Vence Paldch Johnstown, John Polants* Krayn, Ant. Tauielj Lnzerne, Frank Ballock Midway, John 2nst* Pittsburgh In okolica. Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Scbifrer* West Newton. Joseph Jovaa Wisconsin: Milwaukee. West Allis. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: Rock Springs. Louis Tauchar* Diamondville. Joe RoLich (•Zastopniki, kl 1msjo poleg ime-na *, so upravičeni obiskati tudi druge naselbine t'njih okraju, kjer > kaj naNh rojakov naseljenih.)
Vsak zastopnik Izda potrdil« za m to, katero Je prejel. Zastopnike topla <»—Csrsvs **t*las K
HUMOR.
A.: "(""emu si se pa tako nepričakovano oženil;t*'
B: "Hotel som dobiti dojfoiM in ma dni«: na<Sin jsrn nisem mo-
«o 1 dobiti." V +
rfospa pr9<o<iši v knhinjo: "/Vm.u pa kadlito pri knhan.in. Ana * *9
'Kuharica: '''Knhnm namreč ja.ioa a slednja bodo gotova, ka
dar fM»kad!im ehrareto". ♦
Zidar, kntori jo padel 3 nadstropja, no da bi so po^ko •loval:
"Sednj pn lii rad vodol, ?e-»•ni «er: T-lan podpornega dm siva.'*
T)oook: '41Vta, menp vohe" Tet i: "Kaiko jo mosrocip, dn to zorno pri tako lepem viomo-nn? Vi d i 5, nneno no zobo!"
TlpiVk: *'T>a. teta. ti pa Trn oš <To1»elo Ivo/o, — tnTro je dejal papa."
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATI&C
Knjisra jo svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dol-erili pojrlavjih opisanih 1.3 ro<lov slovenskega naroda od davnih pocotkov v starem slovanstvn rlo danas-njoqra dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
company
216 W. 18th Street New York 11
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
najstarejša in
največja drevesa na svetu
/
Tz Wahli'mgtona por«Kv*ajo. da je Rockefeller jeva nstano\a r;vz"-skala prajsrozdove severne Osilifoi ni je. ki so razteza jo \ dolžin*	milj vzdolž, obnlo
Tihejrn o<«onna. Kkspe<lieija jo na^la 111 drevesa, ki so najbrž najstarejša in največja na svo-tn. V teh pravfih ^ffoedovili volita nov" so veeji dol drevesa "soqnoia" i>o nekdaj poki ivale velike predele jh> zoni lji. danes pa uspevajo 1p še v po vernem dol 11 Talifornije.
Ta drevesa dosežejo povprečno višino 120 metrov, v obsekn pa merijo tndi 20 metrov. T7 onoira samejra taikosra drevesa so zjrradiK eorkov za 'iOO ljudi, in nekeira drnsrwrn pa so na nranHi 24 onodrir/iiv^ili hiš IVovo "soqoia" do<aeže po vprerno starost 2000 let, v teh nodoitalanjonih pras*wrdovili pa so dobi jo tndi drevesa, katerih starost strokovnjaki čemim 11a 4000 let.
Jugoslovaiuki pomožni odbor ▼ Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko is-vrli svoje tako nujno potrebno delo ▼ pomoč našim domovini.
=
Razprodaja EN.
po 50 centov komad. IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
-
I
Domače živali
S|>l«il Damlr FHcrl
Kreutzerjeva sonata
Spimil u N. T«»lf«toJ
3
Andrej Ternovc
8plaaJ Itu Albreht
Preganjanje indijanskih misijonarjev
S|ii»al Josip Kplllman
Pravljice
Zapisal H. Majar
10
Dedek je pravil
Spinal Joll] Slapwik
12
Frank Baron Trenk
Po raznih virih napEwil Cjuro Pand ur
19
Tokraj in onkraj Sotle
Spisal Frldolln Žolna
IGRE
28
Magda
(Igral — Alojzij Rem««
22
Balade in romance
Spisal A. Askero
23
Zbrani spisi sa mladino
Spisal KntrHhert T.anpl
24
Andcrsonove pripovedke za mladino
Prirwlila Utra
29
Peterčkove poslednje aaaje
(Igra> — Pavel Oolto
30
Potopljeni zvon
(Igral — Oerhart Hanprmano
31
Revizor
(Igra) — Nikolaj VasllJevU1
I«
Pravljice in pripovedke za mladino
Spisal Silvester KnSntnik
32
Spodobni ljudje
(Igra) — L. Lipovec
33
Črne maske
(Igra) — U
Andrejev
Suneški invalid
Spisal Silv-wter KoButnik
IS
Parižki zlatar
Poslovenil Silvester K.
10
Spisi Krištofa Smida
Poslovenil P. F. H rova t
I«
Mladim srcem
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Ogrlnee
25
Duhovni boj
(Izdala družba av. Mohorja) L. Skupoll
20
Denar
Dr. Kart Enflls — Poslovenil Dr. Albin Ogrls
34 I
Antingone
(Igral Poslovenil C. Ootar
Edini vojni bond, z& katerega vam bo žal, j« oni, ki ga niste kupili I
30
Sveti Just
(Igral —
Spisal dr. P. Petratilo
37
Fabiola in Kesa
_(Igra) — Poslovenil J. PndNufc*
30
Tončkove sanje na Miklavžev večer
(Igral — J. RrhataJkta W. Sojo
Hm* zvezek. Zbirka aa *lovfcn*ko f^Ker Je zaloga teh knjig selo omejena, Je pri naroftM prliMeoRJIVo —SpUal Inm Ueiko	tU abirk. da nas bo aa ta naOn mogoOv vaakaga sadovoUltt.
i »t ta WR. —- Kot SO M»<taj Ml! |r	Ultt'la <io lota 1!M4» veeja
\ kirn-itlnka me^ta .100,000 vet*
*l«rrl»ivnlwv, nept jih imel« pr*il vojno.. To <l(Klattio nfe->Jhi\ :iS«tlvo ovinia tvorijo pn^i x "OiTi vojni (li'l«vfi, ki mi ne ItrittoJHi v nw-sfci iz rarnili liirtnjVh iniUiHtrijalnili ter po l^ože'skih krajev.
1 Pm prehival^t va v voJ1-,ih 11:0stili nntvarja ntanovanj-*-ki pro)4om, kateroira eo bo »kidalo rpiiti * irra«lujo itovil-nt'H'b in Mj^ib xtanovMij.
N.irite 7.a «rra«Ui>» no\ ib nta l|ovj»M,^kib h*š in <)<miiov ima \ r^kah zvezni pnH^dhor, kato-rotr-i nalotra jo o«ipravljanjo no<4fH><obiiib Ki i za *tanovanje 111 »z<l« lovanjo -načrtov za boljšo 11 rotil to mu-t in in<ln«trijal-nili t«'i ih-t^ib krajev. OraH-1m ni program ki ira ima tronot J no \ r.^tfti ta po<lo«ll>or, vkijn • 11 je zurail tov .120,000 posamoz nib ilrnn»v ali »ianovanj. Vl»o to bi moralo biti <bktrotovljeno «'o I ♦-t a 1 <HK.
Zvezni o<ll»or za *tano\~nnj-sko srnuhijo j*« pri(K>ro('il. «la so y?£rnuli |n» vojni toliko stano-i vanj* k Hi bK in <I«niiov. da bo \ njih ipro«tora z.a 606 000 ti-mu* »hii^.in ail i i»osaiiM*zn Hcov.
Mvnjotn poroe'ln pravi. Ha jo1 snulnja ntanovanj-kih bi* iti' < Ion »m- -aodaj na rawnerno niz-ki •-toiiaiji. k««r ttelw bi bilo zpra-<lili lot no maj pet ti*o<". stano ' v ni v »•«"•. kot ko jib z«rrn«li. Rj* rr/inr. <la .j*' tema kri\o tinli
i {pomanjkanje nekaterih važnih i srnnllK iiib |H»treb.sein in liuite-r riala. Pot«4>no težko je z ozi-1 roin na y.'eo potrebno za elekt-- ri/-ne vmie v novih >1anovan-i iih oziroma hU;ih. Kovino. Iri f» <0 pri 10111 potrebno, -o nnjno 1 nablj»Mio v vojni iiwln«triji. Po-l<*jr nap<"ljavo elektriko, je napeljava vodnih in (Iniirili o<*vi tii^li proii^j krit iron probletn. ker jo material za i7.<lolovanjo ^ of vi in -lir-n b <tvari prefix sem T»otri#w-ii v vojno svrlio. Vendar jo vta<liii oddelek za mfn-nioi jo zadnje ea<i«> dovolil, <la «e ( ntlASmrai dovoljuje voejo koli-eine raz'nib. za «rradn.io potreb, nib kf.viti in materiala.
» Tudi le«<a Ik> v«**" tlovoljene-ffa in polajETonia IwmIo mojrii p:j 'kon-tnikii-iji novih stanovanj-. sktfi lii's in domov pomagati j izurjeni wta\ l>oni in zidaT-sk.i 1 ter d m iti dela\ei iz crra<H»eno t strn4v«», -Ivi so »otlaj upo-ijeni » pri jrra<lnji vladnih stavb in za 1 vojno potrebnih projektov.
Vsekakor jki so nekateri iz-ve«denei mnenj«, da bo odprtje ■ diuare fronto zo|»H imelo vpliv jna «lo!-avo potrebnosti gn:hH»o-i(neirji materiala. NTaerti za ši-ro>kqriotocnn otlpravljanjo >la-hih s t an of an jsk ill hi> v indu-jstrijsikib pro<lolih IhmIo najbrž 1 prr«V'li biti kvajani v polnem zamahu ielo po zaMjvieikn voj-l ne. Za «o<laj se -Hcuša v danili razmerah olajšati stanovanjsko krrro <. ^ro<listvi in nuiterialom. ki .fe na razpolago.
1 ŠESTO VOJNO POSOJILO 1	V KANADI
1
Ki rkland Lake. — Tukajšnje okrožje si je po-tnvilo kvoto za teko<*e vojno )>o>ojilo in «icer 'ImmIo < m 11 h m' i zu karin})ji njo
ste«?u \ojnejpra posojila irle«lali. , da >e (»o iia<l>avilo lxmdov za $.">(i.j.( m m i kar preeej manjša ;M-ota. kot je bila 011a, ki *e jo jo d 1 polnilo za easa Peteqra voj j nega posojila.
Posamezni okraji si bodo do loeili ali so -i že dolooili manj-krajevno kvoto, ki bodo potem vštete v skupno kvoto. Voditelji »kampanje <0 |>roprieani. <la Ih» kvota dopolnjena v re-'cnrdnem easu.
ZANIMANJE ZA POVOJNE NAČRTE V KANADI
Afiss B. Buhav, organizato-rioa Delav»ke progj-ie-. stranke je v svojem nedavnem govoru dejiila, <la je za kanad>*ko delavstvo, 'kot tudi za delavstvo v splošnem zelo važno, kakšne naelie za ]>ovojno obnovo se bo •zdelalo in potoni tudi izvedlo.
'Predvojni ^vet jeza nas izgri-^ nil in ga ne moremo vee pii-ea-1 kovati n.^zaj. V oltijii vojne1 se ,fe zvarilo zHižanjo in vza-jentnost ljudstev in dožol r;tz-ln'4nib okonoii^ic'li in politio-mli sisteii¥)v in nazorov. Kapi .tali>ti(*ne ditnokracijo in -rK'ia-|li-ti<vTui Sovjetska Rusija se iKiro -kupno za poraz fašizma in odpravo nan*ifa>i-»tieiio važnosti — je poudarila govorni-
Volika izbira, ki je p?ed nami z ozirom na povojno dobo, bo odloeila. eo l»oino v resnici (znali ohraniti mir, kateri je !mo<roe samo. ako bomo kf>ope-rirali s SovjeKko Rusijo, ker brez tega kaipitalistiena demokracija ne more obstojati, še •manj moro obstojati nnir bi •oz pravega sodelovanja mod Hn-ijr in zapadnhm d eni okra eiiami, med delavstvom in kapitalom.
Kanada ima ogromne naravam p u ko, po katerih se svo hm m I no -prehajajo divjo živali vseli \ r*t in posebno po «>o iwlom ireni medvedjo, s katerimi imajo oblikovalci na ravnili pa: ki., veliko zabave.
I \udje radi dajejo medve-«1« n. j«-ti in medvedja mrcina i« ua kaj kmalu tako privadi. da r.nka na obiskovalce ob |M»tih n stezah in prosj za posladke. Modvc<H(a t dvema 111 ladH-otna jo v prodolju Wa-terl on IjiltM |>ar^ka napravila jk> bližnjih lii-iih precej škode. Icu-r si jo hotela sama dobiti kaj alndknga za pod zob, ko ni bilo turistov na pregled. V ne kihj ši je Sla gospodinja « otroci nefleam ven in jo pustita hi5-na ^rnta odprta tor zaprla ?a-H10 vo^na vrata verando. Ko SO je vrnila, jo videla, da jo no kdo mrežna vrata raztrgal in med njeno ocV^otnostjo m ko jo prt-šla žei>4<a v hišo, jo Kpoar.alt da so bili na obziru mocfvodji g o« t jo. Ti gostjo ao fkojMfli jabolčno pogače, ki jih >0 ivpokla dm-žino in pogledali so tndi v ledenico, katero pa so tako nerodno odpirali I di jo fprokncnHa po tlohh in T»o9codoiala. Po hiSi jo hilo tudi procoj rarbite posodo in -ti4c<a. kajti mod vodji gostjo •>0 pa* preta4cnili v«o koto. da <U>l»o kaj sladikoga.
\I»ta medvedka ho je potem
ijjwila **c po dnigih hišah in f jo n korali končno ustreliti, •r j« biila ljudem v preveliko adle^ro in škodo. Tudi svoja 1 dad un, ki «ta vodno tacala za •jo, je tafloo razvadi!a, da sta j>otem, ko njo ni bilo vež, kar Kama hod&la na K>v za sladkimi pogačami.
J^judom in posebno otrokom »o podobno dopadojo mladičiL k! ee dajo tako lopo udomačiti in «o igrajo a človekom kot inacic*. Toda nefca mala de ♦vtim, je igranje z mladimi med vodki kaj drago plačala. Ko je tla • svojimi frtariiši po parku. je txyledafo dka medvedja tnla-dlSa, ki mkm. e«rfidao hotela
UDOMAČENI MEDVEDI V KANADSKIH PARKIH
! Kanadski festaik
Poročila is ranih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci

NAVODILA GLEDE RAVNA NJA Z KAUČUKOM ZA KONZERVNE KOZARCE
(OWI.) — Ves k a učii k za ko 7-irce aa konzerve, bo izdelan iz sintetičnega ali prenovljenega kaučuka — kot lani. Imel lx> več duha in manj elastike, kot kaučnk iz mirne dol>e. Tako pravi.jo strokovnjaki za k onzoi vi ra njo i z Di-j ia H men t a Agriculture, ki obenem priporočajo naslednjo rmnanje:
!Dfci odstranite duh in prah kitačiio kaučnir v vroči vo<li z milom. Nato kuhajte 10 minut v vo*|,i - pra&otn za poko, in sicer vzemite za k vat t vo<le eno
Žlieo teira f »nilska za 12 t«»h obročkov iz kaučuka. Potem je treba dobro oprati. Za vsak ducal obroče v je tiehn pripraviti svežo vodo.
Ne vieeite teh cbročev, ker niso iako elastični kot normalni. Postavite jih na svoje koza tce. ko so ie mokri in vroči. Pravi kaučnk jo mnogo bolj elastičen.
roči bodo dobavljeni v velikostih: mnnjša oblika |fwi kriva kozni-ee 'kot ovratnik, in večja, ki pokrije kozarec .-nm Lani je mnogo ljudi, ki so do aim delali konzerve, poskušalo s silo potegniti mali obroč pre Too kozarca, ker jim ni bilo jasno, da ie zama^ek sestavljen iz treh delov — pokrivalo \r stekla. oh roe '7 kančuka in obroč iz kovine.
Španska hoče posredovati
Španski radio že nekaj časa vodi kampanjo, ki ima namen pregovoriti Združeno države in A mrli jo, da bi sklonili mir z Nemčijo, češ, da ni nobene stvari, ki bi mogla še opravičevati nadaljevanje vojne.
Španski radio pa jo pri tem zelo ovter proti Rusiji in pravi. da boljši svet tam ni mogoč, |kjer vihra komunistična zastava.
i
LUt Arriba pravi, da Nem-čija ni več nevarna Združenim državam in Angliji in da boste obe državi najbolj služili eivili-zaciji. ako skleneta z Nemčijo mir in se nato zvežota z Nemčijo v vojni proti Ru«iji.
j Ihžavni tajnik ITul* je na jčavnikarski konferenci odločim 'zavrnil španski nasvet.
N4IUIUA" mm OTf lM
\TET>KT!ST>AT, APRIL 19, 1044
viiamtuir a.
PROKLETfl
:: Spisal EMILE RICHEBOURG
Is francoščine prestavil J. L.
ODKOD DANAŠNJI NESREČNI ZAKONI
Dosedaj je bil simbol pravičnosti ženska podoba z zavezanimi oeiml. IXfines pa bi morala biti isimbol nekaterih modernih zakonov podoba moškega in ženske. ki imata oba ali vsaj I eden i<znred njih zavezane oči. In prav to, da jih stopa v zakon toliko z zavezanimi očmi. more razložiti številne razpo-toke in veliko število ločenih zakoncev, ki se trudijo z beise-' Jo. pismoni in organiziranim delom, izsiliti postavo o razpo-l roki tam, kjer še ni uvedena.) Poročili so se z zavezanimi očmi- V zakonu pa takenrn paru' pade ob\ eza izpied oči i,11 tedaj spoznata, da ni-sta druir za d rn-' Scefra, zato proč iz te-«ra ali •inloh \>fi/k<igsi drii^e^a zakona.• Zato: v zakon z jasnimi očmi I
Xajprcj jasne oči -»lede zakona samega. Co ženin in nevesta nista kristjana samo zato. ker sta nekje vpisana v krst 110 knjigo, ampak če sta Kristusova vernika tudi po Kristu sovih načelih, potem vi morata biti v sveoti in na jasnem, da 7. zakonom stopata v zvezo, ki je po vsej svoji naravi in božji naredbi nerazdružna. V svestiij si mo' at a biti, da. če jjresta narazen. to ni samo zoper neke silne družabne navade in >*po-; ne. za /katere je treba samo nekaj poiruma, da s0 jih človek iHMTobzirno otrese. R.rzporoka je dejanje, s katerim se 7. drzno in uporno voljo prekrši ena temeljnih postav, na katere je Stvarnik pojavni človešiko diu ž bo. Razporoka je izpodkotpa-vanje temeljnih 'kamnov človeškega občestva. Vsak poskus raztrgati zaikon, je eno najbolj nemoralnih dejanj i.n drzen upor p rot i eni najvažnejših l>ožjih zapovedi.	1
JaHr.:h oči tudi pri izbiranju zakonskega d mara. Tu ne sme o<lloč.-vati ta ali ona strast, am/pak >amo jasna pamet, file-darfi samo na prijetno telesno zunanjost, na zgolj naravne vrline, na bogato nevestino doto ali na ugodni ekonomski položaj 1-odočega moža — ne pa gledati predvsem na dušno lepoto, moč. zdravje in bogastvo, to se pia\i stopati v za«kon z zavezanimi očmi. Podlaga ti-
medsebojni ljubezni 'ki se žrtvuje in vse prenaša, nl-o tile zunanji naravi i darovi — danes so in že jutri bodo izginili za -\edno — an*pak tirsta duhohvoia lejwita, tista dušna »noč, ki jo dajejo človeku kreposti in plemenitost značaja, lastnosti, ki z leti ne vene jo, amfpak eelo rastejo. Zaradi teli se zakonci drug drugega s]h»-štujojr- in ljubijo — to in jm milosti zak ranili en ta je pravo in najmočnejše vezivo njih zakonike nerazdružnosti.
Jasne oči pa tudi za veliko resnico, da zakon ni plesišče z godilo in zabavo, ni koncertna dvorana z uživanjem harmonij, ni s kraljevsko gostijo pokrita miza, 11 i čim koniodnejše uživanj«* zemeljskih dobrin, ampak da je zakon predvsem dolg — dol g d elm* ni dan. Ja-ne oči za dejstvo, da se z zakonom sprejemajo 11a rame dolžnosti da bo troba v zakonu prispevati k skupni »sreči tudi z lastnoročnim koristnimi, včasih celo napornim delom. Žena ne more zahtevati, da ji zakon nudi vse komodnosti, ipo katerih se ji bi zahotelo v njenem ženskem srcu, pa .tudi mož ne, da mit mora iza<kon dajati za vsako ceno s:odstev za \>ako "mo 3ko'' uživanje, zlasti alkohola. Redko kje se samogolinost tako zelo uiaščuie kot v zakonu. Ve strneta misliti, da je zakon v prvi vrsti za uju dva. marveč da je bij zakon upostavljen od Stvarnika tudi in predvsem za njuno potonl-tvo. Torej dele za otroke, zlasti pa veliko dela, napora in isknhi za vzgojo o-trek.
Tn potem zave*»t, da v zakonu ne <bo samo rožic, amtpak tudi veliko trnja: zavest, da zaikon teki «odrmg ni an^rel brez napak ampaik človek m človeškimi sla
i 14>V
•Moj Bocr," reče Ronvcna«* ginljivo. 4<Toje jUvikrat, da se »e kaj takega zgodilo \ naši po?teni dolini!" *4TiJco je — pa to jk* toliko hujše!"* "(iotevo poznajo morilca!" '*N"e — mislim eelo, da ga ne dolie tako izlepa." "Volitija ima dobre on. Jean Remind, in ona zna iskati." Volčji ubijalec zmaje 7. glavo. "Takrat ne najde ničesar," mrmra.
Koovenat se prrbliža lean Renaudu in zdelo s? je, da mu njegov vprašujoči pogled hoče brati v duši.
V« obraz Jean Remind.■ je bil pokrit z ma>ko.
istino," nadaliuK Renaud hladno, "ne govorimo \»e dalje o tem. Miadege človeka so ubili \ pro*li noči; to je ii-li'n-a Zakaj* Kdo era je! Zato -e ne briga j mo. Žrtve pnč ne nio!emo zopet poklicati v življenje!"
"Zrdibog m," /evrne Ronvenat z bolestnim izrazom, ki ga je volčji ubijalec dobro opazil.
"Kako je .kaj goffjtodu Mellierju?" povpraša. "Vrav <|ob»o. Jean Re-:aud *' "Jr li že ra travniku!"
"Ve flori je v -oh i. Ima zelo opravitov z računi. Ako licu itn*.te kaj povedati, if.-eni, da «ra — —"
" Ne. gospod Pierre, n«v:a«llejrujte ga! I11 gospiea Lucila?" "Tudi njej je dobro. prav dobro!"
"F^v^ stno j«- že vstala 11 k kmalu jride dol. kajne* Ho-čitll jo počakati trei.otek " **ZfIke govoriti ž nj..'"
"!>a. imam ji nekaj sj»oročit? o f»ene\ ievi !*' "To je p* nagajivo/ niV Rouvenat. "Kako!"
•'Prihajate malo jnepozno."
"Hal setii »e. da pridem pre zgodbi*j, gospod Pierre. Vem, di gospiea Kupila — ne dn bi ji hotel kaj očitati, — ne vstaja ravno prva 11:1 prišla vi."
"Ifcene- je 'zrnoma prva vstala, da -e .pripravi na pot k ijti že pred dnevom je rdpotovala."
.'ran Rena ud ga jakr# presenečeno pog^la. "(iovoril	vemlar včerai zvečer z gospico Lueilo, in
nič ni \edela o tem."
"Ker -e sama nič ni vedela otem. Pismo, ki jo je prisililo, ln ody>otuje, (l(Wft ji jo šele ka^no zvečer."
Jean Renaud se igra i k M «1 kom v rokah ves pobit. "In ali do'go .izo-tanc! ' |M»vpr*.>a. "("►-em do štimajst dni!" "Ona je tedaj jako daleč o<ljx>tovala!" "V Champagne. Keka njena prijateljica z o«lgojilnice je iiKx.no Tlbolela ter jxiklicala ljucil L sebi. Vi nmete. .Tean Rena ud. k<!o bi umiranj prijateljici kaj o<lrekel! Mlellier j.- -ieer ukvarjal, a naziid ije se j<- vendar a dal in gospica je cd]»otovala "
"O, da bi bil tt>vedcl, o. da bi bi! to vedel," zanmnra. "Xu. kaj pot eni!"
"Prijel bi bil pred .1,0 ir;o sem. lahko bi bil to storil."
'Takrat je b la š«« doma i« lahko bi jo bilo videti. — Toda sedaj--Vaši iem ImmU' to j ač neljubo, ne li!"
"To, jMie to. Ktio bi 11 1 ^iitil Xe, jaz nisem kriv!" "Bilo je torej nekaj j rav važnega!" "Zdi se tako!"
"Vendar, ljub: moj Jean Renaud. milo ženo ni še zamujeno, in kadar se povme gospica — —"
"Prav imate, go-p^l Pie. re, takmt Inxle Š>e ča-s. Vendar je stvar neprijetna. Čut dumi, ko človeku prav nič ne gre po -reči. Greni. 1 Xa -videnje, ^rospo«! Pierre! Srečen ;»ocdra\ gn^po«lu Mellierju!"
"Iloi-em mu ga izročiti, da se vidiva. Jean Renaud!" "Ah.' reč* naenkra. Renand, "KV imam giaxo! Z<laj bi bil 4-oraj pozabil svo.,o puško!"
44Kuj!" povpraša R mvomat in >n okrene . "Ko sem Včeraj o<0iajrj v Terreise, Min tukaj pustil svojo ptršk.i, ker bi mi bila le v napot'>."
To rokši. se približa l:om:nu, na Čigar plašču je viselo orožje; .name puško i 11 vrže nje jeri^n čez Kvojo desno ramo. Rouvenat« je zastajaln kri. Mrzel jiot mu oblije čelo.
J-dva zdaj izpozna, da se je njegov gnspmlar bil poski-žd Jean Renaudove pošlke, da je izvršil sločun
VHrk snah ga prcrvzninc. Bal je, da "se zgrudi. Pa oltdryal se j#» vendar knVv:^ jiokoneu.
K ^reči ni "h-I Jean Wenaud niceaar več reči. Se enkrat pozdravi Roirvenata z roko ter zapusti pristavo rekoč: **Da >e vidiva!"
I bogi Pierre sj fa»ri5. pot s Črla. popije velik kozarec votle ter *e spinti pn mizi na leseno klqp
"Moj Bog." reče sani »pri sobi. 'Smoj Bog, kaj se zgodi s 'daj ( e Jean Renaud opazi, da je njegova punka izstreljena, pot mu mu bode ji.™, da jo je razbil; idioti se ga sum, o tem bo govoril, poizvedovali bodo, pojasnjevati bo<le treba, l-i idejo .cm zasipat nas. In cm. on. ki so v toni ^Im'-aiu hoče iwmititi — Kaj hoi'dn str.riti, moj Rogt hočem li storiti? O *trah me je stnuh me __•»
Iz njogovoga prenylj,.Vanja je vz«lramil *topkši hla-\ ki ff« po^firasa, knj nn, v#li -glede nožmje.
Jaer,ues Mell er > dobr*. n;jba#al s;imo4oies, ko ga je Pierre Kouvetuit ttipuwtd. Vzel .ie potem «polo »»elega papirja ter začel pinati « tre*oč«i ^e roko.	•
Bil jo n<-kak tes-ameid.
Ko je Joan Ronaikl pj;;šel v Tivrv do»no%, je našel svojo zono v velikem nemi ni«
fienevieva je pre^oMa ofividrc fikoro vso noo, to so ka-n> ne rdev«	Tuot na njenili !ioih so bile se vidne
f (Nadaljevanj« prihodnjič.)
Vabilo 11 a
VESELICO
katero priredi
SEELEY ISLAND CLUB, INC. LITTLE FALLS, N. Y.
v sobot«. <]iir-22. aprila, 1914
Vabljen ste vsi Slovenci in Slovenke od tukaj in oko sjE lice, da nas posetite omenjeni dan.	§5
VSTOPNINA PROSTA	Igral Uale JOIIN ZoRCg
0<lb»r. =

i=
RACIJ ONIRANJE ŽIVEŽA
Predelan živež — največ zelenjava, sočivje in sadje, modre ziiinnike AH do KS y knjižici 4 so veljavne brez omejitve. — Znamke Ls do veljavne imI 1. maji. dalje.
Meso in maščobe. — Rdeee znaiuke AS do Ms brez konca. Znamke \'š do v«4javne f 2'». aprila brez 'konca. Vsaka je dobra za 10 točk. .
Sladko — Znauiikča 'M) m 'ti \ knjižici 4. dobra za ."> funtov.
Znamka 40 bo veljavna do 2S. februarja 1945.
Čevlji — znamka 18 v lniji-/iei No 1, in zrakoplovna znam tn 1. v kniižiei No.
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še dane- Slovenskemu Pomožnemu Odbori*. 1840 W. 22nd Place, Chicago, ni.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vaaim Otrokom
nec.
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Ker Je mliich tnli knjižic win omejena, Je priimrrfljivo. da posljlfe naročilo prej ko inognfr. K naročilu priložite v dnltrem zavitku gotovino o*, znamke (Združenih (lržarl. — Naročite lallko pri:
KNJIGARNI SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
21« West 1Mb Street	New Yerfc 11. N. Y.
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA &JEDN0TA
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto Članstvo 39,150	Premoženje $5,500,000.00
SOL V ENTNOST K. S. K. JKIJNOTE ZNaSA 12.M.4.;',
Ce liu^t-i dobro sehl in avojim dragim, iavaruj m pri najlioljfil. pa-ileni in nadsolventui podporni orsanlzarijl, KKANJShO M.OVKN SK1 KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer m« laliku »varuje* ia (•mrtiitne, razne p<i»l>odbr, opirat I Je. prati bolezni In onemngloatL
K. S. K. JKIINOTA hprfjenm omike In ienske od I«. <lo 6#. leta: atroke pa taanj po rojalvu in do 16. leta pod iivoje «»krilje.
K. S. K. J KI »NOTA Izdaja najmodernejše vrste reH i tikate sedanje dobe od $25U.tK) do Su.OOO.O«.
K. 8. K. JEDNOTA je prava mat* vdov In idrot. Če «e nl«| #lan ali tlauira te mogočne In bogate katoliftke podporne urcanizarije, potrudi m in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini ln za vse druge podrobnosti H otirnite na oradnlke In uradnice krajrvnib dmAln K. 8. K. Jednote. ali pa aa:
GLAVNI 351-353 No. Chicago Street,
URAD
Joliei, Illinois
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO $2 ^ 7,A ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki je zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoee po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, so prišli naseljenri v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel ta*, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in moti. l'ot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
''Človeški odgovori na vprašanje, ki se life sreče milijonov . . Vitanje te knjige je bogato plačano.**--Tako se je izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pn&iljam M«*nf.v Order za $.............. za lastnoročno
podpisa not I) knjlgodi:
MoJe Ime ....................................................
Sr.. ulica all Box fit.............................................
Mesto In <!r2ava...............................................
Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11. N. Y.

%
bosttiii, ki jih ho troba — ne pomagata nit"' — večkrat piav potrpežljivo prenašati. Sploh je treba za zakon tiste nesebična ljubezni, botilsi mwl zjukon-oc ma, J m m 1 i > i obeli <lo otrok, ki >e žrtvuje, iki daje, ki .poxabi ua>*e. <Iji osrerujf- «trii^e.
Ce je |7-ikon delovni dan, pa vendar ni težka tla'ka hreot iitelic in veselja. Vsako <lelo ])rrna-š;i «le4tiv<ni "tudi nagrado, uteho in srero: človeka tepe saino k-noba. tVtudi zakomsko nebo ni vedno lepo visnje^'o, retudi .k* zakoniki kri/, včasih od sile težak, je pa vendar tudi les, da je zakon. <kii t-e v njem V4v.i kr.V-am-ko. \ir velike -reče in zadovoljnosti. Medselioj-na dm zimska ljirlncieTi, zjivest in nagrada izpoln.jeiiih dolžnosti. stidovi dobre vztroje otrok, in pa Boir snnu — od trni zakonska sreča, ki lai^a rv.e križe.
Sanwo ene -tvani #r° treba, pa ne Th> ne razporolc ne nesrečnih '/inkonov — /..ikon je* treba trl<1-dnt-i - ki^čnnskimi očmi. živeti \ njem s krščanskim sivem, vse tako. kakor <rn nam jo dal On, ki j«' Oilnešr-Tipk tudi zakona.
MUHE IN KOMARJI — NADLOGA POLETNIH DNI
Mul e in komarji spadajo k najbolj neprijetnim nadlogam polet j: i. Bo nb; i zoper muln* je ona najvažnejšfih naloar iros}M>-dinje jMileti. saj muhe ne prenašajo samo baeilm*. njih ličin-kvarijo tudi živila, če jih skt*bno ne za varujemo, siin iču umih.
Aruhe na.jiholj privlači lnul , von.i. Zatorej ni kar tako. da .iih je največ v hlevih, fin-esnri-jah in tiorovinnh z živili. Dti (ill piepodiŠ iz >hrambe, >-i na-hrituš tenčieo čez okno, ali pa. če je dovolj prostora, daš vsakršno živilo pod temčieo, seveda tjuko. da muhe ne morejo zlestii ?po<laj na živila.
Muhe so tudi sieer zoprna nadloir;i. Res je urd poirled I na muholovfke, nalepljen papir, «k»i visi s stropa, vendar >e te še |U}ijbf>].ie ohnesojo. Ena sama • muha ki venomer brenči okroi» tol>e, ti jemlje spanje in -jKvči-trk <Vz dan :m zvečer. A prav lahko jo spravis ven. V sipal-|iiici uijrasneA luč. v sosednji so-|bi jo pa pi-ižireš ,m mlpreš vrata. Muha bo ko j odb renčal a \ sosednio sf>bo na luč. Potem kar mirno žanri vrata, muhe ne ho več v sobo.
Komarji pa bolj trdovrat-
ni. Kdor »je boji nadloge komarjev, naj bi, že preden solnce zaide, zastr^ okna spalnice z ,^osto zaveso. Saj nj resnično,! <la pi i brenči jo komarji v >obo s;i into, če je luč v njej. Že v mraku pridejo skozi odprta vrata :n okna in ti potem z brenčanjem in ]>iki vsjo noč kra tiijf* >j»anje. K-dor nima tenčiee na oknih, temu m druse ]>onio-"i. kot da takrat, .preden irre spat, napravi hud prepihh, ki komario in muhe ve »"j i <Jol prepodi "z -obe.
KAKO SI ŽEJO POGASITI V VROČIH DNEH.
Y vročini si človek ničesar tako ne ]*)želi. ko da bi dobi i kaj hladilnega v nsta. Tn sledi nekaj navodil za tako osveži? joče požiike.
Rdeča mlečna zmes- — Operi ]er>e u ki line in ribe/, pusti, da -e oeedijo. napolni z njim,i v plasteh s Ktadkomim popr-hom, porcelanast lonec, in pusti pokritega stati čez noč \ hladnem prostoru. Dinir dan naj to piWre, in iztisni sok. »So •ku primešaj sok y>olovice liniio-Ine in mrzfleara mleka, premešaj | osladi m kani vanj iiwilo li-| kerja. T>aj na mizo s kosci ledn.
Breskova pena. — Vzemi ko-š<"iee iz j>ol ku: zrelih bre-kev. olupi jih in jih malce prekuhaj na razen*rtteni sladkorju in daj na stol. B reško v sok na o-«*nju pomešaj s ijkiI litra melka in 2 rumenjakoma, da nastane redka krema. Odstavi 'n mešaj dalje, dokler se ne ohladi naka»\ ipripineišaj snes iz 2 beljakov. V koza roe položi polovico I (breskve in napolnti kozaree s , peno. Dobro ohlajeno daj na mizo.
Borovnično mleko. — Borovnice močno potre-i s sladkor-
i i a '2 uri jih »pretlači in razžvr.irljaj <sok z dvema deloma mleka in 1 delom soda v ice. I Daj na mizo fako mrzlo, če nu»-
I v
£Oee z ledenimi k ose i.