GLASILO OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ" IN STEKLARSKE ŠOLE leto 4 ROGAŠKA SLATINA september 1976 OCENJUJEMO PROIZVODNJO V TOZD ROG. SLATINA Avgust odličen, september pa... Obračun finančne realizacije ab vrednosti naše proizvodnje za prvo polletje smo objavili v »Steklarju«, za obdobje julij—september pa nam bodo stvarni podatki po plačani realizaciji znani šele 20. oktobra. Menim, da bi bilo za sprotno obveščenost članov delovne skupnosti precej pozno, če bi komaj novembra zvedeli o stanju, v kakršnem smo. Prav zaradi tega bo bržkone prav postreči s svežimi podatki, ki jih že imamo. Ti pa kažejo proizvodne dosežke in rezultate po fakturirani realizaciji, to je z računi ovrednoteno proizvodnjo. Značilno za obdobje julij—september je, da ni bilo nikakršnih zastojev ne v proizvodnji in ne v prodaji naših izdelkov. Kakor smo že ob polletju pričakovali, so se razmere na domačem tržišču ustalile. Kolikor smo proizvedli, smo tudi odpremili in seveda prodali po sta- VSEBINA Se je čas za... 2 Odpadek bo manjši, če .. 3 Tudi jubilejne nagrade 4 Ključe dobijo ... 5 Prednostni vrstni red 5 Koristna spoznanja S Potrebe pred načrti 6 Argusov sprehod 7 Več kot skromen odziv 8 Mirko Firer 8 Marija Godec 9 Kadrovske zanimivosti 9 Jugovarjevi spomini 10 Uresničen dogovor n Bomo še kaj zgradbi? 12 Obiskali so nas 14 Izkoristimo priložnost! 15 Goban pa tak...! 15 Nagradna križanka št. 32 16 rih cenah, kajti razmere glede prometnega davka in nadzorstva cen se v tem obdobju niso spreminjale. Kar zadeva naročila iz tujine, so le-te na isti ravni kakor prej, zaradi oživljanja prodaje na domačem tržišču pa nam izvoz ni naraščal s takšno hitrostjo kakor v prvem poletju, temveč se je zadržal na lanskoletni ravni za obdobje julij— avgust. Kljub temu pa se je izvoz — računan komulativno, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta vendarle povečal za 38,5 odstotka. Večja prolzvonja — večji osebni dohodki Fakturirano realizacijo za julij in avgust, to je z računi ovrednoteno proizvodnjo, ko pa še ni prodana in plačana, lahko ocenimo kot dobro, saj je bila v juliju za 18,7 odstotka in v avgustu celo za 37,2 odstotka večja od lanskoletne v istih dveh mesecih. V dinarjih izraženo je to povečanje 4,812.000 dinarjev. Od tega povečanja smo v juliju in avgustu izplačali za bruto osebne dohodke 1,764.000 dinarjev več kakor lani, kar pomeni za 17,9 odstotka več! Kljub temu, da sta sicer julij in avgust po ocenah neugodna zlasti za steklarje, sta bila letos med boljšimi, avgust pa je bil celo rekorden! Poprečna dnevna proizvodnja po mesecih je bila takale: v januarju 389.000 dinarjev, v februarju 420.300, v marcu 434.000, v aprilu 428.000, v maju 456.761, v juniju 410.555, v juliju 406.895 in v avgustu 444.813 dinarjev. Naj večja poprečna vrednost dnevne proizvodnje je bila razen maja v avgustu, kar je tudi vplivalo na porast osebnih dohodkov. V feb-ruarju smo prvič zabeležili poprečni mesečni osebni dohodek nad 3000 dinarjev in sicer 3.185 dinar jev ,v juliju 3.094 dinarjev in v av gustu 3.295 dinarjev, kar je za 18.95 odstotka več kakor lani. Na sestanku osnovne organizacije zveze komunistov smo v juliju ugotavljali, da imamo pri nas več kot 600 delavcev z mesečnim osebnim dohodkom med 1.600 in 2.2Ö0 dinarjev. V avgustu se je to stanje občutno izboljšalo, saj smo imeli z osebnim dohodkom od 1.800 do 2.000 dinarjev le še 135 ali 11,5 zaposlenih in to pri peči 66 delavcev, v dodelavi 37 delavcev, v servisnih službah 31 delavcev, v skupnih službah pa enega delavca- V kategoriji z mesečnim osebnim dohodkom od 2.000 do 2.500 dinarjev je bilo 257 naših sodelavcev ali 17,7 odstotka in to pri peči 24 sodelavcev, v dodelavi 70 sodelavcev, v servisnih službah 91 sodelavcev in v skupnih službah 22 sodelavcev. Avgustovski osebni dohodki so torej prispevali, da smo od 51,5 od stotka naših delavcev, ki so zaslužili manj kot 2.200 dinarjev, ta de lež zmanjšali, saj podatki kažejo, da jih je z mesečnim dohodkom do 2.500 dinarjev 29,2 odstotka. Iz boljšanje je torej doseženo; omogočila ga je uspešna proizvodnja v avgustu. S slabšo proizvodnjo pa seveda ni nobenega zagotovila, da bomo v višini naših osebnih dohodkov še napredovali. Prej je možno nazadovanje! V septembru smo slabše začeli, za to... Kar velja za ocene o uspešni proizvodnji v juliju in avgustu, pa v nobenem primeru ne bi mogli reči za prvo polovico septembra. Po podatkih do 15. septembra je bila v tem mesecu poprečna vrednost dnevne proizvodnje le 397.601 dinarjev, kar je za 12 odstotkov manj od njene poprečne vrednosti v avgustu. Celo več! Manjšo poprečno dnevno proizvodnjo smo imeli le v januarju. Zato objektivno pričakujemo, da se bo to stanje v drugi polovici septembra popravilo, saj so pogoji za proizvodnjo takšni, da bi le-ta morala biti — če že ne boljša — vsaj enaka avgustovski.. •! Ker se z naglico bliža konec poslovnega leta, moramo vložiti še več naporov v to, da poslovne rezultate iz letošnjega prvega polletja občutno popravimo, saj so za to vsi pogoji. Imamo surovine, normalno smo oskrbljeni z električno energijo in s premogom, kar pa zadeva naročila za domače in tuje tržišče, je vse v redu in nam ne bo treba proizvajati na zalogo- Vsi pogoji za doseganje boljših rezultatov so, qd nas pa je odvisno, ali jih bomo v celoti tudi izkoristili!? dipl. inž. Vojo Djmovski NEKAJ SKLEPOV IZ TOZD SLOVENSKA BISTRICA Še je čas za... Poslovni rezultati izkazujejo po obračunu za obdobje januar ja-julij, da imamo v skladih po fakturirani realizaciji 1,170.000 dinarjev primanjkljaja. To je rezultati subjektivnih in objektivnih vzrokov. Zato smo delavci TOZD Slovenska Bistrica sklenili, da stanje do septembra, najpozneje pa do konca poslovnega leta popravimo. Za to so pogoji, med katerimi so pomembnejši ugodne tržne razmere, popolnitev brigad z novimi kadri, vremenske razmere in drugi. - .»ww 8MMIÜ ... Kjer so jih stanovalci Sotelske ulice prisrčno sprejeli in jih pogostili — joto J. Tišma. Vsi delavci temeljne organizacije smo dolžni vsak na svojem delovnem mestu opravljati zadolžitve s povečano odgovornostjo in zavestjo, racionalno izkoriščati razpoložljiv delovni čas, pristojni pa morajo tudi izboljšati organizacijo dela. Takoj je treba začeli urejati vse, kar je še treba urediti do dokončne usposobitve novega dodelka za dekoracijo. Potrdili smo sklepe, ki jih je pripravila strokovna služba: pogodbe od 25. avgusta, obveznosti in pravice zavezanih strank — TOZD steklarne in steklopihalca Branka Pla- veča ob odobritvi plačanega študijskega dopusta (od septembra 1976 do junija 1977) za šolanje na srednji politični šoli v Mariboru. Razpisali bomo delovno mesto računovodje TOZD in na njeno željo razrešili računovodkinjo Maro Bizjak, ko bo delovno mesto strokovno zasedeno in ko bo opravljena predaja dolžnosti. V razpisno komisijo so imenovani Alfred Polanc, Stanko Kovač in Milena Leskovšek. Kot podpisniki družbenega dogovora o enotnih osnovah kadrovske politike v organizacijah združenega dela na območju občin Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica smo predlagali v komisijo za sprejemanje in izvajanje družbenega dogovora za svoja delegata D joka Djordjeva in Stanka Kovača. Namesto obolelih članov, ki urejajo in izločajo arhivske dokumente temeljne organizacije, smo določili Sonjo Kotar in Zlatka Vidova. Odpisali smo in črtali iz evidence osnovnih sredstev neuporaben in dotrajan hladilnik iz počitniške hišice v Pelegrinu. VIKTOR HORVAT RAZMIŠLJANJE O KAKOVOSTI DELA PRI NAS Odpadek bo manjši, če... S tretjim septembrom je pri nas pričel delati oddelek za kontrolo kakovosti. Ustanovili smo ga v sodelovanju z Zavodom za produktivnost dela iz Ljubljane. Kontrola kvalitete naj bi' zmanjšala odpadek. Mnogi pričakujete, da bomo z ustanovitvijo oddelka za kontrolo kvalitete zmanjšali odpadek v naši temeljni organizaciji združenega dela. Ni dvoma, da so takšna pričakovanja na mestu, vendar se bodo uresničila le v primeru, če se bodo vse službe v delovni oroanizaciji zavedale svoje odgovornosti za boljšo kakovost. Če te odgovornosti ne bo, bomo ob koncu meseca iz novo pripravljenih obrazcev lahko razbrali, da se je odpadek povečal! Rekli bomo, da je oddelek za kontrolo kakovosti slab, da ga ne potrebujemo, da negativno vpliva na proizvodnjo in še mnogo drugih reči. Glavni cilj kontrole kakovosti ni ugotavljati napake in vpisovati le-te v obrazce, ampak je predvsem njen cilj zagotoviti čim boljšo kakovost vsakega našega izdelka s čim nižjimi stroški. Kakovosten izdelek pa lahko naredimo le s kakovostnim delom v vseh proizvodnih fazah. Kakovosten bo le, če se bodo vsi udeleženci delovnega procesa zavedali svojih odgovornosti za kakovost. Le-ta se prične že pri ugotavljanju odjemalčevih zahtev ali zahtev tržišča — torej v komercialnem oddelku. S prenosom zahtev po kakovosti iz tega oddelka se takšna odgovornost nadaljuje prek priprave ustrezne dokumentacije, priprave in nabave surovin, priprave in organizacije ustreznih proizvodnih postopkov, konča pa se z oceno kakovosti in s plasmajem na tržišču. V zagotavljanju kakovostnih izdelkov torej sodelujejo praktično vse službe v delovni organizaciji. Uspeli bomo le, če se bomo vsi zavedali odgovornosti, ki jo imamo pri tem in če Se bomo zavedali skladno s tem tudi poslovnega uspeha. Že v osnovi je treba vedeti, da ustvarjamo dohodek le s kakovostnimi izdelki — s tistimi, ki .uh položimo v karton, jih pošljemo kupcu ali v trgovino. Dokumentacija za spremljanje kakovosti je temu tudi prirejena. Temu se bo moral — seveda, če želimo večji uspeh — prilagoditi tudi sistem obračuna no ceniku del ter celoten sistem delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke! Merila za obračun po ceniku del morajo biti enaka za vse oddelke, pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke pa bomo morali čim prej snremeniti, ker je že močno zastarel. Uvesti bomo morali spodbuden del za kakovost, uvesti pa bo treba tudi red in odgovornost tistih, ki odgovarjajo za proizvodnjo. Preiti bo treba k živemu sodelovanju s proizvodnjo in opustit’ kabinetsko delo ter v proizvodni5 snroti rav-pSovflti vsakdanja vprašanja in odpravljati pomanjkljivo- Pločnik od železniške postaje je med drugim velika pridobitev uresničenega petletnega načrta komunalne ureditve Rogaške Slatine — foto J. Tišma. sti. Odpadek, ki je kamen spotike v vseh naših prizadevanjih, bo toliko manjši, kolikor več bomo vložili skupnih naporov v tej smeri! če bomo naravnani tako, si bomo zagotovili kakovostne proizvode in poslovni uspeh. To pa je navsezadnje naš skupni cilj! ANDREJ ZUPAN SKLEPI DELAVSKEGA SVETA TOZD ROGAŠKA SLATINA Tudi jubilejne nagrade Na 15. redni seji 3. septembra so naši delegati v delavskem svetu TOZD Rogaška Slatina sprejeli več pomembnih sklepov. 1. Za mesec avgust se dodeli za neto osebne dohodek 3,605.000 dinarjev, pri tem pa se od tega zneska odšteje solidarnostna sredstva v znesku -enega delovnega dne ter jih odvede za pomoč v potresu prizadetim na Tolminskem. 2. Topilničarjem in vlagalcem zmesi se prične nedeljsko delo Ob 13. uri. Za vse delavce, ki delajo ta čas, bo urejena popoldanska malica. 3. Potrjena sta nakup enosobnega stanovanja in garsonjere v Kozjem s skupno ceno 501.200 dinarjev po orientacijski prodajni ceni 7.000 dinarjev za kvadratni meter stanova j ske površine. S splošnim gradbenim podjetjem iz Rogaške Slatine je treba skleniti ustrezno kupno-prodajno pogodbo. 4. Pri samoupravni stanovanjski skupnosti se najame posojilo 300.000 dinarjev za nakup stanovanj v Kozjem (glej sklep št. 3!), preostali znesek 201.000 dinarjev pa bremeni sklad skupne porabe — del za stanovanjsko gradnjo. 5. Potrjen je nakup tridelne raztegljive lestve KODA 801-001 v vrednosti 6.200 dinarjev. 6. Potrjen je nakup pisalne mize za sekretarja organov samoupravljanja v vrednosti 2.000 dinarjev. 7. Potrjen je nakup dveh sešteval-nih strojev za množenje ter deljenje v vrednosti 25.000 dinarjev, potrebujejo pa ju v oddelku za ob račun osebnih dohodkov. /I 8 U Na predlog računovodje organi-■ zacije združenega dela je delavski svet sklenil, naj Ljubljanska banka opravi konverzijo kratkoročnih posojil na podlagi hranilnih vlog naših delavcev v dolgoročen kredit z vračilno dobo nad 5 let. 9. Izdelava elaborata o samoupravni organiziranosti temeljne organizacije Rogaška Slatina na več manjših temeljnih organizacij, za razdelitev dohodka in osebnih dohodkov mednje se zaupa specializirani ustanovi v sodelovanju s strokovnjaki naše temeljne organizacije. 10. Vlogi kulturno-prosvetnega društva Lesično-Pilštanj za finančno pomoč ob kozjanskem kulturnem dnevu se ne ugodi, ker ni za ta namen sredstev. 11. V celjskem »Novem tedniku« se za občinski praznik objavi reklamni oglas v vrednosti 3 000 dinarjev! 12. Ponudbo Slovenskega zdravni- škega društva — kirurške sekcije iz splošne bolnišnice Celje za tiskanje reklamnega oglasa v strokovnem programu se odkloni, ker ni za te namene sredstev. 13. Na znanje se vzame sporočilo obratne ambulante o uvedbi jetrne diete v delavski restavraciji. 14. Organizatorjem avto rellyja za občinski praznik se dodeli 120 gladkih kozarcev II. vrste. 15. Delavcem, ki so že v letu 1975 dopolnili dvajset let delovne dobe, se dodeli kot jubilejno nagrado po en in pol poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Slovenijo. To nagrado prejmejo: Janez Anderlič — rojen 1935, Martin Anoršek — 1936, Anton Bek — 1933, Terezija Belcer — 1935, Doli Čujež — 1932, Pavel Filipčič — 1933, Angela Jugovar — 1936, Josip Kovačič — 1933, Josip Kovačič — 1937, Ivan Kmeža — 1933, Josip Kunštek — 1928, Jože Lovrenčak — 1929, Ivan- čeprav je že zdaj premajhen, je zdravstveni dom velika pridobitev za Rogaško Slatino — joto J. Tišma. ka Mikša — 1938, Stipe Pesič — 1935, Andro Petek — 1937, Albert Pildek — 1931, Anton Podhraški — 1924, Vlado Strdek — 1933, Stefan Stojnšek — 1937 in Janez šrimf — 1939. 16. Sekretarja osnovne organizacije ZK Franca Župančiča se napoti v nadaljnje šolanje v enoletno politično šolo. V tem času mu pripada nadomestilo v višini njegovega osebne- ga dohodka, delovna organizacija pa mu tudi krije stroške za šolanje in vsak mesec štirikrat avtobusni prevoz iz Rogaške Slatine do Dobrne. SKLEPI ODBORA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA O RAZDELITVI STANOVANJ Ključe dobijo... Po sklepu odbora za medsebojna razmerja v temljni organizaciji Rogaška Slatina od 2. septembra letos prejmejo ključe stanovanja tile delavci: Karl BELE — enosobno v Ra tanski vasi, pritličje; Franc BERC-KO.— dvosobno v Ratanski vasi, 2. nadstropje; Jože BORŠIč — od Ivanke Ernejs; Branko CESAREC — od Alojza Franca; Jožica DROFENIK — od Jožice Voh; Ivanka ERNEJC — od Slavka Ivača; Biserka FARKAŠ — od Vinka špilja- ka; Alojz FRANC — solidarnostno dvosobno v Ratanski vasi; Slavko IVIč — dvosobno od Leopolda Ogrizka; Rudi JUGOV AR — od Jožeta Jankoviča; Viktor KLASIČ — dvosobno v Ratanski vasi, 1. nadstropje; Jože KOBALE — od Valenta Klasiča; Anton KOKOLJ — dvosobno v Ratanski vasi, pritličje; Anica KORAŽIJA — dvosobno od Janeza Kunšteka; Ivan KOVAČIČ — od Rudija Jugovarja; Milorad KRAČUN — enosobno v Ratanski vasi, 4. nadstropje; Vjekoslava LU- GARIČ —- garsonjero v Ratanski va-sd; Jože MAJCENIČ — enosobno v Ratanski vasi, pritličje; Rade NIKOLIČ —■ trisobno v Ratanski vasi; Leopold OGRIZEK — trisobno od Albina Godca; Vlado PALE-KOSO-VEC — dvosobno v Ratanski vasi, 2. nadstropje; Jožefa PERKOVIČ — od Leopolda Ogrizka; Vinko ŠPI-LJAK — dvosobno od Jožeta Hum-ski; Jožica VOH — dvosobno solidarnostno v Ratanski vasi in novi sekretar steklarne — dvosobno v Ratanski vasi, 1. nadstropje. SKLEPI ODBORA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA O STANOVANJSKIH POSOJILIH Prednostni vrstni red Odbor za medsebojna razmerja je potrdil tudi prednostni vrstni red za uporabo stanovanjskih posojil za zasebno gradnjo, kakor ga je predlagala komisija za dodelitev posojil: 1. Jože HUMSKI, 2. Janez KUN-ŠTEK, 3. Albin GODEC, 4. Franc PREVOLŠEK, 5. Stanko ŠMID, 6. Mirko ŠKRABLIN, 7. Jože OGRINC, 8. Stjepan KAMENŠČAK, 9. Franc POLAJŽER, 10. Mladen METLIC, 11. Nada ZAGODA, 12. Angela SAJKO, 13. Jože PRAH, 14. Drago HRE-PEVNIK, 15. Jože MURKO, 16. Drago PODHRAŠKI — kartonaža, 17. Andrija GASPARIČ, 18. Vera KRALJ, 19. Vinko ŠMID, 20. Nevenka BUK VIČ, 21. Anton GAJŠEK, 22. Anton OZVALDIČ, 23. Kristina SOVINC, 24. Terezija ŠKORJANC, 25. Vinko SAJKO, 26. Leopoldina KORAŽIJA, 27. Cvetka KRUMPAK, 28. Daniel KRKLEC, 29. Emilija GAJŠEK, 30. Milan BRAČUN. 31. Slavko HALUŽAN, 32. Josipa ŠPOLJAK, 33. Marija STUHNE, 34. Slavo HALUŽAN, 35. Vjekoslav ŠKRABLIN, 36. Ivan BRAČUN, 37. Rudi POŠ, 38. Leopold HRIBERNIK, 39. Olga BRE-ZINŠČAK, 40. Peter KOMERIČKI, 41. Vlado HRUP, 42. Alojz ŠKET, 43. Amalija ROMIH, 44. Anton MURKO, 45. Marjana KOVAČ, 46. Rok HREPEVNIK, 47. Margareta KITAR. KAKO SMO LETOVALI V TOZD SLOVENSKA BISTRICA? Koristna spoznanja Večji del dopustniških dni je že za nami. Vsak jih je izkoristil po svoje, pač v okviru danih možnosti in razpoložljivega denarja. Kljub raznolikosti pa ugotavljamo, da dopustniški dnevi postajajo resnično dnevi našega oddiha in rekreacije. Še pred leti je bil ta podatek dokaj skromen, saj je bila večina po vrnitvi z dopusta še bolj utrujena ali nerazpoložena kakor pred odhodom na dopust, ker je v tem času pač opravljala najrazličnejša težavna domača opravila. Nedvomno drži da oddih in rekreacija dobivata ustrezno mesto v naši temeljni organizaciji združenega dela predvsem po zaslugi na črtne politike. Pri tem velja orne niti pomembnost dveh počitniških hišic v Dajli in Umagu. Res je si- I * t cer, da ti dve hišici ne moreta pokriti vseh naših želja in potreb po letovanju ob morju, kajti samo en del zaposlenih in članov njihovih družin lahko letuje v njih. Preostali se odpravijo na letovanje bodisi drugam ob morju, v planine, zdravilišča, k sorodnikom in podobno. Čeprav ni ustreznih podatkov, ki bi pokazali, koliko ljudi je letovalo zunaj domačega kraja, jih je po prositi presoji še vedno polovica, ki svoje počitniške dni izkoristijo kar doma. Temeljni razlog najbrž tiči v pomanjkanju denarja. Zato ni iz trte izvita trditev, da bi bilo ob pravočasnem izplačilu regresa za dopust število tistih, ki se odpravijo na dopust drugam, proč od domačega okolja, znatno večje. Žal bo letošnji regres bolj prav prišel pri nabavi ozimnice ali pri zadovoljevanju drugih" potreb, saj ga bomo prejeli v času, ko je večji del dopustniških dni že krepko za nami. V Dajli in Umagu je letovalo letos 22 družin naših sodelavcev. Tako sta bili hišici v celoti zasedeni. Ni odveč, če omenim, da so nekate- ri dopustovanje v počitniških hišicah dojeli preveč »dosledno«, saj so za seboj puščali nered, včasih tudi trajnejša znamenja na inventarju. Treba se je zavedati, da letovanje ni namenjeno samo nam, ampak tudi našim sodelavcem, ki si prav tako želijo prebivati v prijetnem začasnem bivališču! Navsezadnje pa bi tudi sami radi še kdaj preživeli kakšen dan v teh hišicah, pa jih zato ohranimo tako, kakor da bomo stalno bivali v njih! VIKTOR HORVAT VPRAŠALI STE - ODGOVARJAMO! Potrebe pred načrti V avgustovski izdaji »Steklarja« je Jože Halužan odgovoril na vprašanje o beneficirani dobi. Kakor vam je znano zaradi omejenega prostora v časopisu odgovorov na vprašanje o izrabi letnih dopustov nismo posredovali. V imenu uslužbencev, servisnih služb in skladišča gotovih izdelkov je na vprašanje, zakaj se načrtno izrablja letne dopuste le pri peči in kjer je pregled javno izobešen, medtem ko v drugih oddelkih ni tako, odgovoril pred-sednik osnovne organizacije sindikata servisnih in skupnih služb Daniel Drenski. »Letni dopusti v računovodstvu so načrtovani vsako leto že v marcu. Načrt je izdelan tako, da se mesečne obračune naredi nemoteno. Torej so dopusti vezani na mesečne obračune in v tem času nihče ne more izrabiti dopusta. Dopusti v računovodstvu morajo biti vsaj v dveh delih, kar narekujejo dolžnosti posameznih delavcev. Načrt dopustov pregleda glavni računovodja in je na vpogled vse leto pri njem. Negodovanje med delavci skladišča gotovih izdelkov nastane zaradi tega, ker ne morejo izrabiti svojih dopustov niti takrat, ko so načrtovani, kajti zaradi potreb tovarne morajo ostati na svojih delovnih mestih. Poudariti velja, da večina delavcev svoj letni dopust načrtuje v poletnih mesecih. Torej v času, ko delamo največ za izvoz in ko je navadno dvakrat več dela s paketiranjem in s transportom. Maloštevilno stanje ne dopušča, da bi naenkrat bilo več delavcev na dopustu. Niso redki primeri, ko si zaradi primanjkljaja delavcev le-te sposojamo iz drugih oddelkov, nakar vsekakor sledi tudi prekinitev dopustov. Za ponazoritev stanja o izrabljanju letnih dopustov naj po- vem,. da je kljub končanem tričetrt-letju še vedno 55 odst. letnih dopustov neizkoriščenih, saj je od 639 dni letnih dopustov izkoriščenih komaj 289 dni! Naj več j a želja delavcev v servisnih službah je, da svoje letne dopuste izkoristijo v juniju, juliju in avgustu in to v dveh delih. Največkrat se zgodi, da se želje in načrti ne uresničijo zaradi tega, ker je nujno treba v podjetju to ali ono izdelati, popraviti, vzdrževati ali obnoviti. Kolikor ni kaj. posebnega, pa delavci svoje letne dopuste izkoristijo po načrtu, sicer pa gredo na dopust takrat, ko je to zanje in za tovarno najbolj ugodno. Načrti za letne dopuste so izdelani že v začetku leta in so vsakomur na vpo- ENA NA NAS RAČUN »Zbudi ae, draga! Veš, čas bi še bil, da pričneš z delom!« »Oh, kaj bi! Saj še mandatna doba ni mimo!« t » gled pri obratov od ji servisnih služb.« Nekdanji delovodja v dodelavi Andrej Zupan, sedaj vodja kontrole kvalitete, pa je na zastavljeno vprašanje odgovoril: »V samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu smo zapisali, da ima delavec pravico določiti in iz rabiti en dan svojega letnega do pusta po lastni želji, preostali del dopusta pa izrabi le, če se o tem sporazume z vodjo oddelka. V istem samoupravnem aktu pa je tudi za pisano, da je delavec dolžan delati več kot poln delovni čas v primeru, če je v proizvodnji zastoj, ozko grlo, če je nujno dokončati začete naloge in opraviti odpremo zaradi rokov, ki jih določajo odjemalci. Načrt letnih dopustov za oddel ke dodelave in brusilnice ni bil narejen, ker do sedaj še v nobenem letu nismo mogli le-tega upoštevati. Nesmiselno pa je načrtovanje žara di načrtovanja! Spomnimo se, kako smo letne dopuste izrabljali v dodelavi in brusilnici lani! Zaradi tega je bilo veliko kritike na zborih de lovnih ljudi, na sejah izvršnega odbora sindikata in drugod. Spomniti se prav tako moramo pričetka letošnjega leta, ko smo v oddelkih dodelave delavce prosili, naj vendar gredo na svoj redni letni dopust že v januarju in februarju! Reči je treba tudi to, da gredo delavci, ko ga lahko izkoristijo, na redni letni dopust večji del po lastni želji. Ne izkoristijo ga enkrat ali dvakrat, ampak tudi po petnajstkrat in celo večkrat, kar je razvidno iz evidence o rednih letnih dopustih.,,? Peč. je prva faza izdelave naših izdelkov. Napihane artikle pri peči je treba dodelati-obdelati. Treba jim je dati uporabno vrednost ali pa jim dodati še estetsko vrednost v desen brusilnici. Zaradi premajhnega prostora v proizvodnih obratih in zaradi potrebe po nujnem kroženju obstoječe embalaže je treba vsakodnevno proizvodnjo peči sproti spravljati v skladišče gotovih izdelkov. Dnevna proizvodnja pri pečeh ni odvisna le od števila brigad, ampak tudi od oblike izdelkov in od teže dela. Dostikrat se nam pripeti, da so zastoji v oddelku dodelave prav tedaj, ko je pri peči nekaj brigad na dopustu, Neredko se zgodi tudi, da v dodelavnih oddelkih ni dovolj dela, čeprav so pri pečeh na delu vse brigade. V poletnih mesecih je zaradi delovnih pogojev pri pečeh nekoliko več dopustov, zato pa jih je nekoliko manj v brusilnici, saj prihaja več kristalnih izdelkov, da bi obdržali enako raven proizvodnje. Načrt dopustov je možno narediti in ga tudi upoštevati le tedaj, če imamo proizvodni plan. Tega pa je mogoče izdelati le tedaj, če imamo zagotovljena naročila za nekaj mesecev vnaprej. Dosti smo govorili tudi o kolektivnih dopustih, vendar imajo tudi ti poleg dobrih ša slabe strani.« H. Za morebiten izpuščaj, prosim, pritožb ne naslovite name? čeprav smo argusi kopna bitja, se-nam plavanje večkrat kar prileže. Meni je plavalna disciplina, če se lahko izognem plačilu kakšnega prispevka, ki si ga omislijo nekateri za te nadležne ceste ali kaj podobnega, prava poslastica. Nič hudega, če se sam imam za tako zavednega, naprednega in ne vem, kako bi si še nadel kakšno lepo ime. Plavanje v nesklepčnosti organov raznih organizacij, društev, komisij in ne vem še kje postaja moda časa. Bojda grozi resna nevarnost tudi uredniškemu odboru od okužbe s to modo...? Ko smo Se mislili, da je naša analitična ocena delovnih mest naredila vsaj začetniški tečaj in da bo kmalu priplavala do nas, smo v resnih skrbeh, da ni utonila na poti do tistih, do katerih bi morala priplavati brez zavijanja v celofan ali podobne nepremočljive predmete. Ni še povsem znano, če točke v strahu pred nevihto — upravičeno ali ne! — ne počivajo v mirnem zalivu. Upati je, da jih ne bomo z dna potegnili šele takrat, ko bodo imele že muzejsko vrednost. Zadnje čase nam namesto plavanja strežejo tudi s poplavo raz- O »PLAVANJU« IN ŠE O ČEM DRUGEM ... flrgusov sprehod Prenekaten bi radi naslovih kako prošnjo ali pritožbo na moj naslov, toda pravijo, da ne vedo, kako in kaj. Moti jih najbrž to, ker nimam določenega uradnega prostora, kjer bi vlagali te reči. To bi šele vžgalo! Ali nimajo dovolj izkušenj s polževim reševanjem zadevnih vprašanj. Pri meni je ta postopek kaj preprost, še znamke ni treba nalepiti, kaj šele, da bi potrebovali večje izdatke za kolke. Včasih še prehitro rešim kakšno zadevo, kar mi daje vzdevek najhitrejšega reševalca zapletenih Zadev. Za prošnje in pritožbe na moj naslov potrebujete le kanček korajže in... In dobro poznavanje — v kar ne dvomim —- svojih osebnih podatkov, ki jih pošljite poleg želenega. Moj naslov je »Argusov sprehod« in še dodajte, če vas je volja, uredništvo »Steklarja«! Ko sem vam tako lepo razložil zadevščino, pričakujem velike težave za pošto in pismonošo, za našo nabiralno skrinjico, v kateri najdejo le še kakšno rešitev — tudi napačno! — nagradne križanke ...! Pred kratkim sem posredno sprejel »lepo« sporočilo, s katerim so mi eni zagrozili, da me bodo že potunkali v tiste luže, ki nastajajo po dežju na vseh krajih in koncih na dvorišču. Iz te moke pa ne bo kruha, saj sem vam zadnjič razložil bivanje ob Jadranu. Naučil sem se plavati toliko, da res ne bi potonil v banji, če le ni preveč globoka! Mar ne vidite, da posamezniki znajo še boljše pla-vati in to ne po kakšnih luknjah, saj te luže lahko tudi preskočite, seveda če imate škornje, ki vam zagotavljajo, da ne boste zajeli še kaj vode. Kako vam je všeč na primer »plavanje« nekaterih, ki odsotnost z dela namesto neupravičenih izostankov preimenujejo v izredne neplačane dopuste, katerim navadno v samoupravljalskem besednjaku rečemo tudi kršitev delovne dolžnosti?! Plavanje je resnično — kakor za koga! — težka veščina. Posebno maratonsko plavanje. Osnutek zakona o združenem delu je to najboljše občutil na lastni koži. V ne posebno oddaljeno Kozje je komaj priplaval ves utrujen in po dveh mesecih. $e dobro, da ni utonil, ko je »plaval« tudi čez kakšen nedostopen teren, ki bi že prej moral biti očiščen! Za plavanje bodo kmalu ustvarjeni najboljši pogoji, saj bomo plavali po odpadnih snoveh, ki jih tako pridno nalagamo okrog tovarne. To bo dobra podlaga, kajti v gostih snoveh bomo težje potoni- veljavljanja sklepov. Na eni seji sklenejo eno, na drugi in morda tretji seji že ugotovijo »nepravilnost« prejšnje »pretehtanosti« sklepa, pa ga kratko malo anulirajo ali razveljavijo, češ da ni bil v skladu s pretehtanostjo. Protestnih zborovanj najbrž, dragi bralci, ne bi organizirali, če bi v prihodnje kakšen sklep tudi razveljavili. Da se bo res kaj podobnega tudi zgodilo, vas lepo pozdravlja in jemlje na znanje vaš Argus OB VPISOVANJU POSOJILA ZA CESTE Več kot skromen odziv Že večkrat smo pisali o poteku vpisovanja posojila za gradnjo in obnovo republiških in občinskih cest. Lepo bi bilo, če bi mogel v tem sestavku zapisati, da je naša obveznost v celoti izpolnjena. S tem bi bilo naše skupno zadovoljstvo večje, saj bi vedeli, da smo opravili koristno družbeno delo. Pregled, čeprav še nepopolnih podatkov o zbranih sredstvih namreč kaže, dd je akcija v celoti zelo dobro izpeljana. Veliko jih je, ki so posodili po svojih zmogljivostih in celo več. In kadar ocenjujemo neko družbeno akcijo nedvomno iščemo v njej in njenih učinkih tudi sami sebe. Tako bi tudi ob tej priložnosti kazalo zastaviti vprašanje, kako smo v temeljni organizaciji združenega dela v Slovenski Bistrici izpeljali to akcijo? Podatek, da smo do 15. septembra vpisali za 240.000 dinarjev in to 163 sodelavcev, kar predstavlja komaj 61 odst. vseh zaposlenih, nazorno kaže, da nismo dosegli pričakovanih rezultatov. Z njim v nobenem primeru ne moremo biti zadovoljni, saj nas krepko uvršča na rep ne le v občini ampak tudi v republiki! Kje so vzroki za tako slab odziv, je sedaj težko odgovoriti. Drži le to, da sta osnovna organizacija sindikata in osnovna organizacija zveze komunistov kot nosilki akcije za vpis posojila izkoristili vse svoje možne načine za pridobitev čim več vpisnikov posojila. To trditev lahko podkrepimo s podatkom, da je bila akcija izvedena celo dvakrat, kajti po prvem pozivu je bil odziv še veliko bolj porazen. Nikakor ne kaže vseh in vsakogar metati v isti koš, toda naravnost nerazumljivo je, da se akciji niso pdzvali številni sodelavci, katerih osebni dohodki niso ravno nizki! Kljub temu, da sedaj ne moremo odgovoriti na vprašanje, zakaj je tako, bi najbrž le kazalo poiskati vzroke za takšno stanje in nato storiti vse, da se kaj podobnega ne bi ponovilo ob izvedbi še kakšne druge družbeno pomembne akcije ...! VIKTOR HORVAT NAŠ DELAVEC INVALIDSKO UPOKOJEN Mirko Firer Še eden sodelavec iz vrst brusilcev se je poslovil od nas. Pred kratkim smo prejeli sporočilo, da je to prav Mirko Firer. Čeprav smo že dalj časa vedeli, da boleha, smo vendarle upali, da se bo vrnil med nas in da bomo složno nadaljevali marsikaj skupno začetega. Do tega pa ni prišlo, kajti vsi Mirkovi poskusi za vrnitev v svoje delovno lokolie so bili zaman. Bolezen je premagala voljo. Od novembra 1945. leta, ko se je sodelavec Mirko Firer zaposlil v naši delovni organizaciji, ga do nedavne upokojitve veliko veže na naš delovni kolektiv. Le nekaj časa je delal kot vrtalec, odkoder ga je pot. vodila v brusilnico, kjer je hitro dojel veščine dobrega steklo-brusilca. Sploh je treba omeniti, da je bila vsa družina Firer moč-, no vezana na našo tovarno, kajti deset od enajst otrok jih je delalo pri nas! Z nadpovprečnim zanimanjem za našo družbeno stvarnost je bil Mirko aktiven na vseh področjih. Bil je predsednik delavskega sve- ta in upravnega odbora, predsednik osnovne organizacije sindikata, član republiškega sveta za kemično industrijo in rudarstvo in član občinskega sveta zveze sindikatov in še vrsto drugih odgovornih za-dožitev je imel, ki smo mu jih nalagali, a jih je v svoji polni delovni vnemi ni odklanjal. Uspešno je delal v krajevni skupnosti od njenega samega začetka in se do sledno boril za njeno uveljavitev. Toda naštevanje vseh zadolžitev; ki jih je Mirko opravljal z vso odgovornostjo, bi nas zapeljalo predaleč! Zato bo nemara zadostovala ocena, da je bil med redkimi člani kolektiva, ki je skoraj ves svoj proti čas posvetil delu na dru žbenopolitičnem in samoupravnem področju...! Odlike v poklicu, ki jih je imel v zvrhani meri, so Mirka vodile od steklobrusilca, prek pomočnika do mojstra-brigadirja in navsezadnje do delovodje. Zaradi bolezni pa tega odgovornega dela ni zdržal dolgo. To je velika škoda, saj bi na tem delovnem mestu la- hko še veliko pomagal pri nadaljnjem razvijanju kolektiva, kateremu je bil zvest od svoje rane mladosti. Naš invalidsko upokojeni sodelavec Mirko Firer. L i če človek ni ustrezno usposobljen za ocenitev, zakaj nastane invalidnost, je težko reči, od kod leta izvira. Obstaja pa stvarna domneva, da so botrovali Mirkovi invalidnosti poklicna obremenjenost in težke povojne življenjske razmere. Želeli bi vsekakor, da bi Mirko dočakal redno upokojitev, saj bi pomenila veliko zadoščenje njemu, nam pa prav tako! Kljub prenehanju delovnega razmerja z invalidsko upokojitvijo pa naše vezi z Mirkom Firer-jem ne bodo pretrgane! Kakor smo se med njegovo boleznijo zanimali za zdravstveno stanje, tako bomo tudi sedaj, ko uživa predčasen pokoj, držali pesti za izboljšanje njegovega zdravja in da bi se okrepljenega zdravja še kdaj vrnil med nas...! JOŽE HALUŽAN NAŠ OBISK Marija Godec Tokrat je bil moj obisk namenjen naši nekdanji dolgoletni sodelavki Mariji Godec, ki leta upokojenke preživlja v lepo urejenem domu v Slovenski Bistrici. Marija je iz vrst tistih članov kolektiva, ki niso poznali ozkega delovnega časa. Sodelovala je pri gradnji temeljev današnje temeljne organizacije združenega dela v Slovenski Bistrici. Zaposlila se je leta 1948 kot mlado dekle v tedanji tovarni perila, ki se je pozneje preusmerila v proizvodnjo gumbov in danes zrasla v sodobno proizvodnjo razsvetljavnega stekla. Skozi ves razvojni proces je šla tudi Marija, ki je med drugim delala na stroju za poliranje, pet let je bila brusilka stekla, zadnjih sedem let pa je zaradi obolelosti za revmo paketirala gotove izdelke. Toda tudi na tem delovnem mestu ji bolezen ni prizanesla, zato se je leta 1967 invalidsko upokojila. Marija Godec, dolgoletna sodelavka — foto V. Horvat. Kljub upokojitvi je Marija morala še veliko delati... Dobro se zaveda, da le aktivno delo pomaga pri zdravljenju in ohranitvi vitalnosti. V času, ko bi ga najbolj potrebovala pri skupnem ustvarjanju doma, je Marija izgubila moža. Ostala je s tremi otroki in s skromnimi denarnimi sredstvi. Z veliko dobre volje in ljubezni do otrok jih je uspela vzgojiti in spraviti do kruha. Prizadevnost svoje mame njeni otroci zelo cenijo; pri težjih opravilih ji tudi izdatno pomagajo. štirje vnučki pa so stari mami v veliko veselje in z njimi se rada pozabava. Še vedno se Marija zelo rada spominja prijetnih in hudih dni, ko je skupno s sodelavci ustvarjala pogoje za lepši jutri poznejših rodov. Večkrat se sreča z upokojenci iz tega kolektiva in se z njimi pogovarja o tem in onem. Z velikim zanimanjem tudi spremlja sedanje dogodke in razvoj kolekti- va, kar ji omogočajo znanci, ki še delajo v tovarni. S posebno pozornostjo spremlja pisanje »Steklarja«. Tudi po tej poti spoznava težave in napredek celotne organizacije združenega dela. Prečričana je, da bomo vse trenutne težave premagali s skupno prizadevnostjo vseh članov kolektiva. Povprašal sem jo še o njenih željah in ciljih, ki bi jih sedaj rada uresničila. Z nasmehom mi je odgovorila: »V življenju ne pričakujem revolucionarnih sprememb, saj ima že 63 let na križu. S pokojnino 2.100 dinarjev, kolikor je sedaj, in z domačimi deli zadovoljujem vse, sedaj že kar skromnejše potrebe. Pri tem pa mi seveda v veliki meri pomagajo otroci. Seve, rada bi bila trdnejšega zdravja in — vsekakor — obiskala kolektiv, v katerem sem prebila mnogo let, da bi na kraju samem videla njegov napredek.« ' VIKTOR HORVAT KADROVSKE ZANIMIVOSTI PRIŠLI V TOZD ROGAŠKA SLATINA V avgustu so sklenili delovno razmerje Marta Jordan, Irena Melzer, Antonija Ogrizek, Jože Švencbir in Marjana Verk — kot steklobrusilci in Jože Hladnik ter Štefka Kla-kočar — kot steklobrusilca v obratu Kozje, Albin Ivačič, Josip Mlinar in Zlatko Vozlič — kot odnašalci ter Marija Bu-tolen — kot snažilka. Novim sodelavcem želimo obilo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! ODŠLI IZ TOZD ROGAŠKA SLATINA V avgustu so zapustili temeljno organizacijo: iz obirata Kozje steki obrusilca Drago Drapulič in Marija Gerša«., krogličarji Janez Bek, Stanko Cverlin in Jože Del-Fabro, odrt ašalec Franc Vahen, nabiralec dna Ivan Mikša, pomočnik steklopihalca Marinko Boš-kovski, materialni knjigovodja Jožica Kopše in mojster stekiopihalec Eirih Lešnik — zaradi poklicne rehabilitacije. ROJSTVA Rodili so se: Enes Farkaš — sin Biserke, Damir Pod-hraški — sin Josipa, Milica Korže — hči Alojza. Novorojenčkom želimo srečno življenje, staršem pa čestitamo! POROKE Poročila se je Rozina Jančič, poročena Ožvatič. Srečno na novi življenjski poti! NAŠIH 50 LET Jugovarjevi spomini Objavljamo sestavek, ki ga je napisal za našo rubriko »Naših 50 let« Beno Jugovar. Najbrž bo v njem za vsakogar kaj novega, zanimivega!? Trboveljska premogokopna družba (TPD), ki je bila lastnica steklarne v Zagorju ob Savi, je zaradi modernizacije graditve širokotirne-ga industrijskega tira od postaje do rudniške separacije predvidela ukinitev zagorske steklarne 1928. leta. Po prvi svetovni vojni sta v Zagorju obratovali dve talilni peöi s po 12 lonci. Že leta 1924 je podjetje Abel d. d. pričelo graditi novo steklarno in brusilnico, generatorsko postajo in upravno poslopje ter hkrati tudi stanovanjsko poslopje za steklarje, in steklobrusilce v Tržišču pri Rogaški Slatini. Januarja 1927. leta je steklarna v Rogaški Slatini bila nared za obratovanje, hkrati pa so v Zagorju ob Savi ugasnili eno talilno peč. Tako je v Rogaško Slatino prišlo veli-kp mladih in starejših perspektivnih steklarjev in steklobmsilcev z družinami vred. Med temi steklarji so bili tudi člani partije in SKOJ, ki so se odselili iz revolucionarnega Zagorja, kjer je delavsko življenje utripalo z;elo burno. Vrstile so še stavke rudarjev in steklarjev med temi celo naj mlajših — odnašalcev. Znašli smo se v novem okolju, ki o revolucionarnem delavskem gibanju ni vedelo ničesar ali pa je vedelo bore malo. To je novim delavcem dalo veliko pobud za delovanje na vseh področjih takratnega življenja in dela. Poleg steklarjev, ki so prišli iz Zagorja, so v Rogaško Slatino prišli tudi steklarji iz Hrastnika in trije steklarji iz tujine. Velika sprememba za nas je bila, da smo stanovali v bližini naj lepšega zdravilišča, ki je s svojo okolico, zlasti z lepimi stoletnimi drevesi, vzbujala v nas občutek, kakor da bi živeli v pravljici. Kljub hudi zimi je bilo novo okolje, belina in mir prava osvežitev za nas. Prilagajanje novemu okolju je trajalo precej dolgo, medtem pa smo že ustanovili sindikalno podružnico, delavsko kulturno društvo »Svoboda« in partijsko celico, prvo v tem kraju in okolju. Ob ustanovitvi je celica štela štiri člane. Bili so to Engelbert Vein-berger, Franjo Lipovšek, Jože Si-ter in Beno Jugovar. Prvi trije so bili prekaljeni ko-, munisti, ki so 1. junija 1924 leta sodelovali pri napadu Orjune v Trbovljah, vsi štirje pa smo bili osumlje- ni komunisti iz Zagorja. Sočasno s prihodom v Rogaško Slatino so za nami prišli tudi dokumenti za okrajno načelstvo v Šmarje pri Jelšah. Mariborska policija pa je v svoji gorečnosti menila, da nas je treba slikati za policijski album in je s tem namenom tudi prišla v tovarno. Prvi sekretar partijske celice je postal pisec teh spominov. Tako je Rogaška Slatina imela svoje delavske organizacije, sindikalno, kulturno in organizacijo revolucionarnega delavskega gibanja KPJ. Predsednik ORSJ (Opči radnički savez Jugoslavije) s sedežem v Zagrebu je postal Franc Jugovar, tajnik pa Franjo Lipovšek. Delavskemu kulturnemu -društvu »Svoboda« v Rogaški Slatini je od ustanovitve do razpusta predsedoval Franjo Lipovšek, tajniške posle pa je opravljal Beno Jugovar. Proslave prvega maja so bile bolj skromne kot v Zagorju, toda že nekoliko privajeni novemu okolju smo proslavljali v gostilni na Ta-kalcih. Povabili smo svoja govornika, odločnega in neustrašnega komunista Franceta Klopčiča, sindikate pa je zastopal Tokan iz Ljubljane. Bil je to lep prvi maj za nas, ki smo komaj tri mesece živeli v Rogaški Slatini, V popoldanskih urah smo delavci s tovarišema Klopčičem in Tokanom sklenili prvomajsko praznovanje v naravi na Janini. Delo v tovarni je že bilo utečeno. Med delavstvom in podjetjem je bila sklenjena kolektivna pogodba, ki je določala pravice in dolžnosti zaposlenih. V Rogaški Slatini je bilo vse novo. Okolje drugačno od tistega v Zagorju, kjer smo živeli v velikem delavskem središču s steklarno, premogovniki, Kotrede-žem in Kisovcem. Tukaj, v Rogaški Slatini, pa je bilo mirno, deviško nedotaknjeno okolje, kjer je glavno besedo imel kler. Nova tovarna, prva v tem okolju, pa je vnesla prvega delavskega duha v to okolje. Boris Kidrič med steklarji Leta 1927 je bil Boris Kidrič petnajstleten mladenič. Kljub mladosti pa zelo razgledan in resen. Bil je na počitnicah s svojimi starši na le pi kmetiji Vinka Žurmana na Knež-cu pri Rogaški Slatini. S pokojnim Franjom Lipovškom sva tisto poletje pri Kneških sosedih pomagala na travniku sušiti seno. Ko smo naložen 'voz sena pripeljali povsem blizu, kjer je bil Boris Kidrič doma, se nam je pridružil. Beseda je dala besedo in takrat se je razvilo med nami veliko poznanstvo. Verjetno je Boris Kidrič že v Ljubljani imel ali iskal stike s komunisti; možno je tudi, da je zvedel ali slutil, da je v Rogaški Slatini celica komunistov. Resnica pa je, da je bil Boris Kidrič prej sprejet med komuniste v Rogaški Slatini kot v Ljubljani, o čemer piše Ivan Bratko v knjigi »Cetrdeset godina« (prva knjiga, stran 272): »Kidrič ta-da još nije bio uspeo, da ga u Ljubljani uključe u SKOJ, zato su ga s mnogo večim razumevanjem prhnili u svoju sredinu skojevci i članovi partije u Rogaškoj Slatini za vreme ferija 1927 godine.« Kljub temu, da smo vsi bili starejši od Borisa Kidriča, smo mu v celoti zaupali, kakor da bi slutili, kaj se skriva v njem. Poznejši razvoj dogodkov je šele pokazal, kako pravilen je bil naš sklep, da Borisa Kidriča vključimo v našo partijsko celico. Kidrič bi lahko imel brezskrbno mladost, toda njega je privlačilo revolucionarno delavsko gibanje. S svojo pristojnostjo v komunističnem gibanju, s predanostjo, zvestobo idealom komunistične partije, pripravljen na vse, je to gibanje oplemenitil z osebnim pogumom v vseh časih njegovega socialističnega razvoja kot njegov veliki arhitekt. Mi, komunisti steklarne, pa smo v mladem Borisu dobili najbolj odločnega komunista in neposredno povezavo s pokrajinskim vodstvom SKOJ, kar nam je v poznejšem delu zelo koristilo. Že v prihodnjem, 1928. letu, je Boris Kidrič pridobil nove člane za SKOJ. To so bili Jože Škorjanc, Jože Pok in drugi. Celica se je širila številčno in revolucionarno, kar se je zlasti zrcalilo v pomoči pri stavkah. Bili so obveščevalci. To so bili sinovi delavskih družin, ki so se borile za svoj obstoj, kajti živeli smo v času vsakdanjega boja delavcev za dnevne pravice in interese delavskega razreda. Delavskim družinam je Boris Kidrič pomagal s hrano. Z gotovostjo lahko rečemo, da je že kot mladenič živel za partijo in študij. Sam je tudi Izdeloval ilegalne letake in to na šapirografu v zvoniku Troj iške cerkve. To je bilo zelo tvegano in nevarno delo, zlasti za nočno trošenje letakov po daljni okolici Rogaške Slatine. Kot mlad študent je Boris Kidrič študiral klasike marksizma Marxa in Engelsa. Taka literatura je bila sicer težko dosegljiva v slovenščini, on pa 'jo je dobival v knjižnici »Seminarja za filozofijo« na ljubljanski univerzi. Knjiga je bila stalna Borisova spremljevalka na sprehodih. Vedno sem z velikim zanimanjem pogledal, ‘kaj bere. Z Borisom sva si bila zelo domača. Pogovarjal sem se tudi z njegovo mamo, ki se je takoj, ko so prvič zaprli Borisa, pripeljala v Rogaško Slatino in prišla na moj dom, da nas opozori'in da ne bi slučajno prišlo do kakih raziskav ali odkritij. Svojega edinca je imela zelo rada. Z njim glede učenja in življenja ni: so imeli nobenih težav, močno pa so se bali za Borisa zaradi njegovega ilegalnega delovanja. Večer, preden so ga zaprli, je prišel Boris Kidrič k nam in nas povabil, naj gremo z njim na Knežec. Povabljeni sta bili še moja mama in sestra. Tako smo se tistega jesenskega večera znašli v družbi Borisa Kidriča, njegove mame, očeta — univerzitetnega profesorja — dr. Franceta Kidriča in posestnika na Knežcu — Žur-mana. Boris Kidrič nas je predstavil in bili smo od vseh lepo sprejeti. Ko premišljam o teh časih, prihajam do prepričanja, da je bil Boris Kidrič že kot študent življenjsko neločljivo vezan za zmago revolucionarnega gibanja. Bil je izredno družaben in odprt mladenič, navdušen nad resniriii pogovori. Ko smo prihajali iz 'tovarne ob 13. uri, nas je že čakal na klopi za hišo. Takrat smo stanovali na čoholi pod Trojico, v neposredni bližini Knežca. V isti hiši so bila tudi Pokovi, Jože je bil komunist, leto dni starejši od Borisa Kidriča, s katerim sta se dobro razumela. Okolje, kjer smo bili doma, je bilo zelo lepo, od našega doma pa je bil čudovit razgled na Donačko goro in zeleni Boč. (Se bo nadaljevalo) ASFALTIRANA CESTA TAKALCE—RAJN1KOVEC Uresničen dogovor Večer pred praznikom občine Šmarje pri Jelšah —''S. septembra, so slovesno odprli asfaltirano cesto Takalce—Rajnkovec in jo predali svojemu namenu. Nič več prebivalci ob Sotelski cesti in tisti, ki po njej hodijo ali se vozijo na delo ali drugače hodijo oziroma se vozijo k reki Sotli ali od nje, ne bodo več hodili ali vozili po številnih luknjah in po nemogočem prahu V petletnem načrtu za komunalno ureditev Rogaške Slatine je bila ta cesta med zadnjimi, že pred pričetkom njenega asfaltiranja je bilo več kot očitno, da bo za to primanjkovalo denarja. Izhod iz teh težav so našle osnovne sindikalne organizacije temeljnih in drugih organizacij združenega dela Rogaške Slatine. Petega marca letos so sklenili sprožiti skupno akcijo za zbiranje denarja. Z enodnevnim zaslužkom zaposlenih so zbrali 300.000 dinarjev, čeprav ta denar ni zadoščal za celotno asfaltiranje ceste, je vendarle bil dobra podlaga za njegov pričetek, ki je stal 1,600.000 dinarjev. Omeniti velja, da so bili prebivalci Sotelske ulice zelo prizadevni, saj so prispevali kakšnih 200.000 dinarjev in pomagali tudi drugače. Druga sredstva pa so natekla od krajevne skupnosti, ko- munalnega sklada in posojil. Natanko bi lahko rekli, da so občani Rogaške Slatine slavili še eno zmago, ki je rezultat njihovih skupnih dogovorov. To je dokaz več, da s skupnimi močmi lahko uredimo marsikaj. Asfaltirana cesta pomeni še večje zbližan j e krajanov Rogaške Slatine in tistih delavcev, ki prihajajo na delo z one strani Sotle. To nadalje pomeni boljši pristop k jezeru Vonarje, ki bo nastalo z zgraditvijo jezu. Večina delovnih kolektivov in posameznikov se je torej odzvala vabilu, da skupno urejamo svoje probleme. Ko ta uspeh ocenjujemo kot rezultat naših skupnih prizadevanj, pa ne moremo mimo tega, da ne pokritiziramo nekaterih manjših kolektivov, ki se niso držali dogovora, saj niso ničesar prispevali. In vendar imajo še vedno čas in možnost popraviti svoj spodrsljaj, saj ni prav, da le nekaterim prepuščajo urejanje zadev, ki so pomembne za vse nas! Številni občani so se zbrali na otvoritvi ceste Takalce—Rajnkovec, prizadevni stanovalci Sotelske ulice pa so dokazali, da znajo biti dobri domačini, saj so vsem udeležencem otvoritve ceste pripravili presenečenje v Rajnkovcu, ko so jih veselo dočakali in pogostili. Hkrati so v veselem razpoloženju izrazili željo, da bi naj asfaltirani del ceste pomenil le podlago za < nadaljevanje asfalta proti reki Sotli. Koliko veselja je stanovalcem Sotelske ulice, izvajalcem del in vsem udeležencem prinesla nova asfaltirana cesta, naj med drugim pove podatek, da so se kar na asfaltni plošči številni pari ob zvokih harmonike veselo zavrteli. JOŽE HALUŽAN Že sama senca na cesti zgovorno priča, da je skozi gozd speljana in asfaltirana cesta proti Bellevueju, ki nudi ugodje vsem obiskovalcem lepe izletniške točke — foto J. Tišma. I i k OSNUTEK SREDNJEROČNEGA NAČRTA ZA KOMUNALNO GRADITEV Bomo še kaj zgradili ? Osnutek srednjeročnega programa za gradnjo komunalnih objektov na območju krajevne skupnosti Rogaška Slatina v obdobju 1976—1981 je v javni razpravi. Pripravila ga je posebna komisija, ki jo je imenoval svet krajevne skupnosti. Preberite o tem ta sestavek, ker je v njem tudi za vas kaj zanimivega! SPLOŠNO O PROGRAMU V svoji zasnovi predstavlja program nadaljevanje prvega petletnega načrta, ki smo ga pričeli uresničevati leta 1971. Program je obsežen. Z načrtovanimi objekti hočemo dohiteti zamujeno. Z njim hočemo ustreči zahtevam razvijajočega se mestnega območja in povezavi okolice z njenim središčem. Pretežna skrb je namenjena usposobitvi cest. Program preveva optimizem, ki pa ima svojo realno oporo. Oporo mu dajejo predvsem naslednji dejavniki: Pričnemo lahko že pri programu iz obdobja 1971—1976! Delo nam je resna izkušnja. Že od takrat je pričelo prevladovati v naši miselnosti spoznanje, da je ključ za razreševanje lokalnih potreb v naših vrstah in v lastni materialni osnovi. Dovolj zgovorne dokaze o tem imamo v uresničenih objektih, kot so na primer kilometri asfaltiranih cestišč, pločniki za pešce ob glavni cesti, zdravstveni dom, otroški vrtec, večje količine pitne vode, mrliška veža itn. Ni šlo sicer brez težav, saj ni bilo likvidnih sredstev. Botrovali so jim obotavljale! bodisi pri podpisu sporazuma za financiranje programiranih del in objektov, še bolj pa pri obotavljanju nekaterih delavskih svetov, ko se je bilo treba odločiti za podpis sporazuma. To so bili glavni zaviralni dejavniki, ki so s tem povzročali zamude pri dograditvah objektov do rokov, ki so bili določeni v terminskem koledarju! Najmočnejši adut v spletu, ki ustvarja optimistično klimo, je politična zrelost delovnih ljudi in občanov, ki jo je sprožil poustavni čas. Nameni zakona o združenem delu so k temu ozračju pripomogli s stvarnimi oblikami. Ustava določa krajevnim skupnostim lastnost osnovne celice, kjer se združujejo hotenja in razrešujejo vprašanja in potrebe delovnih ljudi in občanov na določenem območju. Dohodek v združenem delu ima širši družbeni značaj. Namenjen ni le reprodukciji v temeljnih organizacijah združenega dela, kjer je pri njegovi ustanovitvi sodelovala še vrsta navidezno »nevidnih« udeležencev. To pa so izobraževanje, šolstvo, kultura, zdravstvo, komunalne dejavnosti oziroma delavci, ki v teh organizacijah združujejo svoje delo. Proizvajalec in samoupravljavec spoznava, da živi 17 ur na dan v socialnem okolju, katerega urejenost in smotrna organiziranost odločilno vplivata na njegovo delovno in reproduktivno sposobnost. Neposredno ali po delegatskem sistemu lahko tvorno vpliva na boljše organiziranje urejenosti svojega okolja. Objekti, kamor štejemo objekte za zdravstvo, vzgojo, šolstvo in skupne naprave, imajo v tem krogu ne-dvorpno prvoten pomen. Zelo pomembna sta tudi razpoloženje in pripravljenost krajanov za vlaganje svojih osebnih sredstev za gradnjo komunalnega standarda. Računamo tudi s ponovno oživitvijo gospodarske rasti organizacij združenega dela. Trenutno manj zadovoljivo stanje v nekaterih naših delovnih organizacijah je prav gotovo prehodnega pomena. KAJ BOMO DOSEGLI Z URESNIČITVIJO PROGRAMA? Predvsem boljše cestne zveze in prevoznost po cestah, ki povezujejo naselja med seboj in s svojim naravnim središčem! S tem pa bomo omogočili zdravniku in reševalcu boljši in hitrejši dostop do bolnikov, gasilcem do požarnih mest, delavcem prevoz na delovna mesta, šolarjem v šolo in krajanom iz oddaljenejših naselij do trgovin, lekarne, pošte, banke itn.! Kmetijski proizvajalci bodo lažje prevažali svoje pridelke na odkupna mesta. Z zgraditvijo kulturnega doma in športnih naprav bodo kultura in rekreacija lahko zaživeli popolnoma v drugačnih dimenzijah. Načrtovani objekti so ocenjeni po cenah, ki veljajo letos. Podražitve v naslednjih letih pa ho pokrila višja osnova, od katere se odmerja prispevke! OBJEKTI V SREDNJEROČNEM PROGRAMU 1. Asfaltiranje cestnega priključ ka do železniške postaje in asfaltiranje površin ob postaji in skladišču, 2. Ureditev in asfaltiranje Partizanske ulice, ki povezuje v podaljšku Zg. Sečovo in do odcepa za Ce- lovec pri kapelici za sodovni promet. Kasneje bi z modernizacijo nadaljevali skupno s krajevno skupnostjo Stojno selo. 3. Asfaltiranje ceste skozi ulico Padlih aktivistov, ki so jo krajani uredili s prostovoljnim delom. 4. Naselje pri Jeršečiču bo z asfaltirano cesto povezano na Kidričevo ulico pri steklarni. Tudi to cesto so krajani uredili s prostovoljnim delom. 5. Asfaltiranje cestnega križišča na vogalu Strossmajarjevega doma. 6. Levo od Kidričeve ulice ležeče Kajuhova, Krpanova, Sončna, Kvedrova ulica, Kot, Na livadi in del šlandrove ulice bodo asfaltirane. Prebivalci teh ulic bodo prispevali znatna sredstva. 7. Vzporedna ulica ob šlandrovi do hiše Stanko Jurkovič bo ob znatnih prispevkih prebivalcev asfaltirana. 8. Asfaltiranje ceste od Tržišča do Sp. Sečovega s povezavo na obstoječo asfaltirano cesto. Grajena bo ob znatni pomoči krajanov. V drugem obdobju bo možen priključek ceste v Tuncovec. 9. Asfaltiranje Stritarjeve ulice z znatno udeležbo krajanov te ulice v denarju. 10. Cesta na Zopole bo asfaltirana v podaljšku nasproti Ivanušave ulice. Krajani iz območja te ceste so v zadnjih letih naredili mnogo za posodobitev te ceste in bodo dali znatna sredstva za asfalt. 11. Nadaljevanje asfaltiranja ceste od betonarne SGP; podaljšanje asfaltirane Prvomajske ulice proti Čači vasi in Kostrivnici. Povezane bodo vasi Sp. in Zg. Negonje, del Irja, Čača vas in Žagaj. 12. Asfaltiranje ceste levo od betonarne SGP skozi novo naselje s priključkom na že asfaltirano cesto ulice ob Progi. 13. Asfaltiranje ulice od hotela Bohor do obrata Rosla. Dela bodo financirale delovne organizacije, ki uporabljajo ta prostor. 14. Asfaltiranje Prešernove ulice (naselje Ratanska vas — jug), kjer so proste zazidljive stanovanjske površine. 15. Gradnja ceste v makadamski izvedbi od Trojice prek Rodn do Kačjega dola, ki je že povezan z dobro cesto do Kristan vrha. Dolga bo 4 km. Povezovala bo številna naselja in sprejela priključke obstoječih cest iz Rogaške Slatine. 16. Cesta od Šerbaka pri mostu čez Sotlo ob bodočem Vonarskem jezeru do Sodne vasi. Na območju naše krajevne skupnosti je dolga 6,5—km, na pristavški pa še 1,5 km. Pri financiranju bo sodelovalo več družbenih delovnih organizacij. Ta cesta bo pomembna za širši slovenski prostor. 17. Makadamska cesta od Bre-sfovca proti Emi do meje naše krajevne skupnosti. Dolga bo kakšne 3 kilometre. Omogočila bo boljšo in varnejšo pot otrokom v šolo in domov. 18. Makadamska cesta, ki bo povezovala območje od Steklarske šole in naprej ob progi s priključkom na asfaltirano cesto pri Starem co-lu. 19. Makadamska cesta iz Trojice skozi Ceste—Plat in Gaberce. 20. Nekatere makadamske ceste, ki so pomembne zaradi povezave v Rogaško Slatino. O gradnji teh bo odločala posebna komisija iz vrst krajanov. 21. Nadaljevanje gradnje pločnikov vse do novega otroškega vrtca v Ratanski vasi. 22. Dodatna gradnja prostorov za tržnico ob železniški progi pri pekarni. Zgradili naj bi pet stojnic, od tega eno za zimsko obratovanje, ostale pa za prodajo spominkov, galanterijskega blaga, zlasti pa sadja in zelenjave. 23. Položitev kanalizacije za stanovanjske soseske Ratanska vas in Tržišče in zgraditev zbirnega kolek-torja. Enako za Partizansko in Stritarjevo ulico. 24. Za avtobusna postajališča Tekačevo, Ratanska vas in v Tržišču, pri steklarni bomo zgradili po eno montažno in nadstrešno čakalnico. 25. Zgradili bomo avtobusno postajo v Rogaški Slatini. Imela bo zaprto čakalnico, manjši bife, kiosk za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov ter sanitarije. 26. Ureditev kakšnih 1.600 kvadratnih metrov površin za parkiranje avtobusov in tovornih vozil na prostoru pri Soncu. Površine bodo asfaltirane. 27. Dokončna ureditev in obnova obcestne razsvetljave na območju republiške ceste v mestnem območju in njena razširitev še v ulice, kjer je doslej sploh ni bilo. 28. Pokritje potoka na odseku Kopališče—Slovenski dom in pri šoli. Glede na izbiro ustrezne lokacije za gradnjo kulturnega doma bo odločitev sprejeta pozneje. 29. Gradnja nove šole v Ratanski vasi v blokovskem naselju poleg otroškega vrtca. Gradnja je predvidena v srednjeročnem načrtu občine in samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje. 30. Gradnja prve faze športnih objektov. Obsegala naj bi razna igrišča in plavalni bazen na prostem. 31. Gradnja čistilne naprave za fekalijske vode na južnem delu So- telske ulice in zbirnega kolektorja za mestno območje Rogaške Slatine. Polovico potrebnih sredstev naj bi zbrale organizacije združenega dela na našem območju, drugo polovico pa naj bi dalo vodno gospodarstvo Slovenije. 32. Gradnja RTV pretvornika pri Trojici, ki bo s TV signalom pokrival celotno območje krajevne skupnosti. Materialno pomoč pri tem bodo prispevale delovne organizacije. 33. Razširitev telefonskega omrežja za severno-zahodni predel mestnega območja. Financiranje bo treba zagotoviti z denarnimi deleži uporabnikov in PTT. 34. Gradnja kulturnega doma, ki bo imel kino dvorano s 400 sedeži, dvorano za gledališke predstave, predavalnico, sobo za sestanke, knjižnico in čitalnico, prostore za aktivnosti v tehnični kulturi, prostore za razne tečaje ročnih spretnosti, prostore za mladinski klub, uradne proštore za administracijo krajevne skupnosti in za delavsko univerzo. Gradnja kulturnega doma je predvidena v srednjeročnem načrtu občine in kulturne skupnosti. VIRI SREDSTEV Načrtovane vire sredstev Imamo razporejene v dve osnovni skupini — A in B. Sredstva v skupini A bodo zagotovljena s samoupravnimi dogovori, z referendumom in drugimi dogovori. To so samoprispevek krajanov po referendumu za pet let, prispevek iz dohodka delovnih organizacij po samoupravnem sporazumu za pet let, prispevek od delovnih organizacij po 200 dinarjev na zaposlenega delavca za dobo pet let, del prispev- ka za uporabo mestnih zemljišč, komunalni prispevek od novih gradenj po sporazumu s komunalno skupnostjo, del prispevka na kanalizacijo, ki ga plačujejo krajani obrtnemu komunalnemu podjetju. Sredstva iz naštetih naslovov imajo dokaj zanesljive vire. Pod skupino B prištevamo vsa druga sredstva, katerih pridobitev je vezana na objekte in sredstva iz skupine A. To so posebni dodatni prispevki občanov in delovnih organizacij, krediti bank in dotacije oziroma krediti SIS in druga. Dohodke od srečelovov in zabavnih prireditev, ki jih organizirajo krajani, se šteje med namensko zbrana sredstva krajanov. Sredstva iz skupine B bodo morala biti zbrana, ker bo od njih odvisna zgraditev objektov, ki bodo financirani iz sredstev skupine A. NAČRT FINANČNIH SREDSTEV IZ SKUPINE A 1. Samoprispevek občanov na podlagi referenduma, ki bi odločil za čas od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981 o 2 odstotnem prispevku od osebnega dohodka in pokojnin, ter o 3 odst. prispevku od katastrskega dohodka kmetov in od obrtniške dejavnosti. Na osnovi podatkov za leto 1976 znaša samoprispevek letno 2,500.000 dinarjev ali 12,500.000 dinarjev v petih letih. 2. Prispevek (enoodstoten) iz čistega dohodka delovnih organizacij, kar je letno 1,700.000 dinarjev oziroma 8.500.000 dinarjev v petih letih. 3 Prispevek delovnih organizacij po 200 dinarjev na zaposlenega delavca. Računamo na prispevek za vse delavce — tudi v javni upravL Pogoj za prispevek bo domicil de- lavca. Pri nas stanuje kakšnih 3000 delavcev, torej na leto 600.000 dinar jev oziroma 3,000.000 dinarjev v petih letih. Od tega bomo predvidoma 2 odst. odstopili kot solidarni delež za nerazvite skupnosti v naši občini, nam pa bo ostalo letno 480.000 dinarjev oziroma 2.400.000 dinarjev v petih letih. 4. Prispevek za uporabo mestnih zemljišč. Letno okoli 300.000 dinarjev. Vsako leto bomo uporabili za tekoče vzdrževanje približno 60 odstotkov teh sredstev, tako da nam bo ostalo za naložbe še 40 odst., kar pomeni 120.000 dinarjev ali v petih letih 600.000 dinarjev. 5. Prispevek za priključek novozgrajenih objektov na kanalizacijsko mrežo. Po dogovoru z OKP Rogaška Slatina bi lahko del teh sredstev porabili za gradnjo sekundarne kanalizacijske mreže. Letni priliv bi bil 30.000 dinarjev, v petih letih pa 150.000 dinarjev. 6. Komunalni prispevek od novih gradenj na območju mesta Rogaška Slatina. Po sporazumu s komunalno skupnostjo Šmarje pri Jelšah bomo prispevke iz tega naslova delili tako, da bi prejela naša krajevna skupnost letno 500.000 dinarjev ali — v petih letih 2,500.000 dinarjev. Vsa sredstva skupaj iz poprej naštetih virov (A sredstva) bi bila v petletnem obdobju kakšnih 2,7 milijarde starih dinarjev! Finančna sredstva iz skupine B 7. Sredstva občanov in delovnih organizacij, zbrana in dotirana za tiste objekte oziroma gradnjo komunalnih naprav, za katera so neposredno zainteresirana, kot so na primer asfaltiranje cest, gradnja makadamskih cest, telefonsko omrežje, sekundarna kanalizacija in podobno. 8. Delež Vodne skupnosti za pokritje potoka, za gradnjo čistilne naprave in kolektorja za fekalije. 9. PTT za razširitev sekundarne telefonske mreže v Ratanski vasi. 10. ŽTP prispevek za asfaltiranje površin pri kolodvoru. 11. Republiška SIS za telesno kulturo, prispevek za gradnjo športnih objektov v višini 75 odst. 12. Republiška SIS za kulturo, prispevek v kreditu 11,000.000 dinarjev za gradnjo kulturnega doma. 13. Cestna skupnost Slovenije, prispevek za rekonstrukcijo ceste in gradnjo pločnikov skozi mestno območje Rogaške Slatine. 14. Kredit za gradnjo kinodvorane in poslovnih prostorov za delavsko univerzo in krajevno skupnost v stavbi kulturnega doma. Vsa sredstva iz navedenih virov (B sredstva) bi bila v petletnem obdobju 5,6 milijard starih dinarjev! Sklep Komisija je sestavila program v prepričanju, da ga bo možno uresničiti z zavestno družbenopolitično akcijo. Vsi navedeni posredni in neposredni zavezanci bodo morali disciplinirano izpolnjevati svoje materialne obveze. Določila zakona o zavarovanju plačil zahtevajo spoštovanje do sprejetih obveznosti. Plačana morajo biti v 15 dneh. To pomeni, da ne bo mogoče naročati del, če ne bodo zagotovljena likvidna plačilna sredstva. Razprave o programu bodo trajale do 31. oktobra letos. Organi samoupravljanja naj pripravijo svoje odločitve za popis sporazuma o prispevkih iz dohodka. Referendum, ki naj bi bil do decembra letos, bo moral odgovoriti na vprašanje, če so naši delovni ljudje in občani pripravljeni prispevati iz svojih osebnih dohodkov. Program je odprt vse do njegovega dokončnega sprejema. Pripombe in predloge bo komisija vestno obravnavala. Komisija za sestavo programa pri KS Rogaška Slatina STIKI NAŠIH BORCEV Z BORCI IZ BELE KRAJINE Obiskali so nas Prve dni tega meseca so nas prvič obiskali člani pobratene osnovne organizacije zveze borcev Hrast iz Bele krajine. S tem so vrnili naši osnovni organizaciji zveze borcev in aktivu zveze borcev v Rogaški Slatini, saj smo jih že večkrat obiskali. Naše goste smo prisrčno sprejeli in jim na revirjih zataknili na.geljček, jim pripraviti skromno zakusko in jih popeljati skozi proizvodne prostore. Goste je sprejel direktor organizacije združenega dela Vojo Djinovski in jim v krajšem pozdravnem govoru orisal zgo-novino kraja in steklarne »Boris Kidrič« ter vsem podelil skromna spominska darila. Gostje so se zelo živahno zanimali za naš proizvodni proces, kam prodajamo izdelke, kako živimo pri nas in drugo. Nekateri so bili prvič v naši tovarni, zato je bila zanje vsekakor novost, kako izdelujemo in plemenitimo steklo. Ob odhodu iz naše delovne organizacije so se gostje zahvaliti za prisrčen Z obiska borcev iz Bele krajine — Posnetek je tako zgovoren, da ne po-trebuje nadaljnje razlage! — Joto F. Kamenčku sprejem in nam zaželeli veliko delovnih uspehov. Borci iz Bele krajine so izkoristili bivanje v Rogaški Slatini še za obisk polnilnice mineralne vode, kjer ji je sprejel direktor zdravilišča Lojze Libnik. Nato so ši ogledali še novo pralnico, zdraviliško dvorano, hotel Donat, pivnico in terapijo. V prostorih terapije so jih gostitelji pogostili in jim izročili spominska darila. Doktor Milan Istenič je gostom razložil način zdravljenja in jim predstavil zdravilišče. škoda je, da je slabo vreme one mogočilo Hraščanom še prijetnejše bivanje v Rogaška Slatini. Na ko- silu, ki so ga gostom pripravili na Bellevueju, so ob zdravicah člani osnovnih organizacij in narodni heroj Tone Vidmar-Luka obujali spomine. Ob prisrčnem slovesu so izrazili obojestransko željo po še več takšnih srečanjih. FRANC KOMERIČKI PRED SINDIKALNIM PRVENSTVOM SLOVENIJE V HITROPOTEZNEM ŠAHU Izkoristimo priložnost! Šahisti, člani sindikata, učenci v gospodarstvu in upokojenci se bodo 23. in 24. oktobra sešli na sedmem sindikalnem prvenstvu Slovenije za posameznike v hitropoteznem šahu. Pričakovati je, da se bodo letos zbrali šahisti iz vse Slovenije, da bi se pomerili v bojih, komu bo pripadla sedma lovorika sindikalnega prvenstva za leto 1976. Letos bodo drugič tekmovale v tem — lahko rečemo zelo zanimivem in za razvoj šaha koristnem tekmovanju — tudi ženske! Lansko leto se je sedem naših šahistov prijavilo za tekmovanje. Z ozirom za vse večje zanimanje aa šahovsko igro med našimi sodelav- ci pričakujejo organizatorju, da se je prav iz kraja, kjer bo prvenstvo, prijavilo veliko večje število kakor prejšnja leta. Ker nam podrobne propozicije niso natančno poznane, o njih še ne moremo govoriti. Kaže pa, da bistvenih sprememb od lanskoletnih pravil ne bo. Na podlagi lanskoletnih domnevamo, da bo tekmovanje potekalo takole: Pričelo se bo v soboto, 23. oktobra ob 15. uri v zdraviliški dvorani s predtekmovanjem. V skupine bodo igralci razporejeni po kategori jah in bodo v predtekmovanju igrali vsak z vsakim po točkovnem sistemu. Na podlagi svojih uvrstitev v soboto, bodo udeleženci v nedeljo, 24. oktobra igrali v finalnem delu. Pravico nastopa na tem sindikalnem tekmovanju imajo vsi člani sindikata, učenci v gospodarstvu in upokojenci, ki se bodo pravočasno prijavili prek svoje osnovne organizacije sindikata. Obvezna prijavnina za vsakega igralca ali igralko bo 50 dinarjev, ki jo bo treba vplačati neposredno pred pričetkom tekmovanja. Ni dvoma, da bodo naši šahisti izkoristili to izredno ugodno priložnost in se polnoštevilno udeležili odmerjanja moči z dragimi šahisti iz naše republike. Želimo jim veliko tekmovalnih uspehov! GOBARJENJE — TUDI NAŠ »KONJIČEK« Goban pa tak..! Gobarska sezona se bliža koncu. Po raznih predelih Slovenije je bila tudi tako imenovana glavna sezona kaj različna. Ponekod so imeli več sreče, po nekod pa so se vračali praznih košar ali polivinilastih vrečk. Ko se napotimo v gozd, si venomer želimo, da bi našli največ- POPRAVEK V prejšnji izdaji »Steklarja« sta se nam vrinili dve neljubi napaki in sicer, da je tiskarski škrat našega upokojenega sodelavca Ivana Mikšo preimenoval v Miška, Branka Kaniča pa je preimenoval v Stanka Podhraški. Pričakujemo razumevanje in da nam bosta Branko in Ivan oprostila nenamerni napaki! Uredništvo jo, najlepšo in veliko gob. če že ne uspemo v tem, pa si vsekakor želimo, da najdemo vsaj kakšno užitno... Neredko Se zgodi, da je v gozdu več gobarjev kakor gob. Po sameznikom se posreči najti takšno gobo, da se z njo ponašajo dolgo časa; morda tudi vse življenje. Med redke najditelje gob velikank se je vpisal devetletni Andrej šrenk, sin steklopihaškega mojstra. Res je, da se z gobarstvom ne ukvarja dolgo; ravno pri začetnih pa tudi ni. Po uspehu, ki ga je dosegel pred kratkim, pa je Andrej brez dvoma med prvimi v naši republiki. Si lahko zamislite, da se pred vami, sredi gozda, pojavi jurček, ki tehta 1 kg in 45 dkg. Visok je bil 27 cm, širina klobuka pa je merila celo 29 cm. Takšen jurček je postal Andrejev »plen«! Kar potruditi se je moral, da je tega velikana spravil domov. Kaj kmalu se je okrog mladega gobarja nabralo veliko radovednežev, katerim ni šlo v glavo, da je Andrej požel tolikšen uspeh. Uspeha pa so bili najbolj veseli v domačem krogu. Brez glasu proti so odločili, da tudi tak velikan konča svojo pot kakor vsi drugi — v loncu. VIKTOR HORVAT Nagradna križanka št. 32 Med reševalci nagradne križanke št. 32 bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev in sicer takole: 1. nagrado — 70 dinarjev 2. nagrado — 50 dinarjev 3. nagrado — 30 dinarjev. Rešitve križanke pošljite na naslov: uredništvo glasila »Steklar« steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina 63250, Ulica talcev 1 ali pa jih vrzite v nabiralnik pred vratarsko ložo. Upoštevali bomo rešitve, ki bodo prispele do 15. oktobra! Ne pozabite na pisemsko ovojnico pripisati »Nagradna križanka št. 32«. Prijetno razvedrilo in srečno pri žrebanju. Za nagradno križanko št. 31 je žreb prisodil nagrade naslednjim reševalcem: 1. nagrado 70 dinarjev Vladu Kučišu, 2. nagrado 50 din Manci Čoh in 3. nagrado 30 dinarjev Voju Obradoviču. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev križanke št. 31: Mala-jec, pikica,, oratorij, gaber, resor, tekočina, Tot, aorta, Äsad, Amor, renta, devica, Irska, VI, etilen, kateder, lecanje, neroda, ara, tema, roman. ŠE NEKAJ MISLI 0 BOGASTVU — Malo bogatih poseduje svojo imovino. Ona poseduje njih! — Nič ni tako dolgočasno, tako ogabno, kakor pretirano obilje! — Obilje ne zmanjšuje ljudskih skrbi in ne tolaži ljudskih src! pregie/jma, po šoiočenem peeu UREJENA Z&/RKA l/STOJ ZPOAATP/ B/Az/iEc tpes/ja-je/ pr/ AVTOMO- 'JSRA z ŽOGO ATA vobr PA/J£- TEM VONJ G/AVNO mesto P/&AM/JS /VAM IAH ZMAK. ZA /J/KELJ PRAN C- revolu- cionar CAPolPHe A/PKONSE'i SESTAVU: KUB HUMsk/ VlAhAR MA S/L JE Isi KJ/CA,- POGAN- JEK POKRA -J/MA V JUŽNEM V/etna- KRAJŠA POPEVKA v STA REJ- S/tt OPERAH • • • NAPAb, NASKOK ■ - - UL/J/ POÖO&NA SU&TROQ- SKA C VETU CA • PRAŠKA ČAP/PA STROKA, PODROČJE vrteč/ee bEl ELEKTRO- MOTORJA • PO/ŽASTO ZAVITA ČRTA, V/GA • * SlOV bAUŽ&EHO-POl/T/ČN/ EEZA ZEC C J TA p/Z J strah PRE/> /VASTO- pon iVOSOVOA • METER OSTAAJEK LEP GOZD/V/ PT/Č MESTO MA JÜGO- VZHObU /TAl/JE • NAC/JA V/NORob-PA RAST-UNA PEVKA MAROLT KMAC/INA vfisn>' /ZAEO&A R//VSK/ AKH/TEKT (Al JAP) NAŠ OTOK . MAKE- DONSKO KO/O krat/ca ZA Misei jo SAŠK/ äASMO- P/SEC. GIAS5E- /VA OZ/VAKA ZA v POcAsr • • JAPONSKI VlAbAR 'mao&omI '‘'aratko z/Z>AR- SKA ZE/CA PPEQ/JA- l EC P OKRA J/JZ E O/ZTAR/Q AMP£p 'V ^ I k oapežjB, R/v/era Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Viktor Horvat, Tomi Kočica, Milo-rad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma • Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek predsednik sveta glasila Ivan Siter, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega odbora Cita Novak • Uredništvo: steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 • Naslov: »Steklar«, glasilo OZD steklarne Boris Kidrič in Steklarske šole Rogaška Slatina • Telefon (063) 810-020 • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Naklada 2.000 izvodov • Tiska ČGP Delo Ljubljana.