St 19.
„SoLa" izhaja vgak petelc s in velja
p pogto prejemana ali v Gorici na dom
soSiljana :
Vse leto.....f. 4.50
Pol leta.....„ 2.30
<5eLvn leta    .   .   .   .   „ 1.20 Pri oznamlib in prav tako pri »po~
slanicah" se placuje z% tittvadno trigtop-
tio vrstn:
& kr. fie se tiska 1 krai
ZavfCc 6rke po prostoru.
V Gorici, 8. maja 1880.
TecajX.
Posamezne stevilkc se dobirajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blixo .,treh kron'f. in na starcm trgu.-V Tratu v tobakarnici „Via della cascrwa 3".
Dopisi naj se blagovoljno poSiyaj© iitciluiStvu „SoCo" v Gorici v Hil&rijanski tiskarni, narocnina pa opravnistvu„Sooow na Kovenji v Sticsa. - vi hiSi St. 253 It nadntr.
Rokopisi se no vraSajo} dopisi naj se blagovoljno frnnkujejo. — Dolalccm in drugim nepromo^nim se narocnlitia zniia, akoso oglitso pri uredni&tvu.
Trident in Trst
Te dm smo brali v „Deutsche Reichs-Zeitung", v Bonnu jzhajajoewn dnevuiku, elanek naslovljen „Tri-dcitt in Trst", kateri nas je posebno zanimal za-radi tega, ker smo iz njega razvideli, kako sodijo od zvunaj v „rajhuu o naSih razmerab. Prav radi bi ga priobeili svojim Cast, 6itateljem—pa je v mnogem o-ziru preiesniften —in bi se vtegnil ravno zaradi te vse bvale vredne lastnosti g. drftivncmu pravduiku tako prikopiti, da bi segnil kar po celem natisu, pa nobene vrste ne privoScil ohftinstvu. Ker pa raje vstrc* zamo vsem onim, kateri Ma naS list brati, nego fis-kalni po^eljivosti gosp. drLavnega pravdnika, zato hocemo posneti samo nekatere tnisli iz omeitjencga clarika, pojasniti jib in jim kaj dodati—kakor se ravno prilega naSet-ii namenu.
Nevarnost, da so prej ali poznej vnr.mo vojna mej ltalija in Avstrijo, §0 ni preoehala, ltalija sicer ne zaerie vojne, dokler je osamljena; a pri prvcj za-dregi, v katero bi vtegnila avstrijsko drzavo zaple-sti katera druga vlast, postavi se turli ltalija kot zavfczitica na tiogo in zgrabi za orozje zoper so-seda. Avstrija si je svesta te nevarnosti in mora to-rej skrbno cuvati nad svojimi mejami. Pred vsem so se premcslili nekateri bataljoni iz severa in srede dr-iave na ju^no Tnolsko. V lepej Cortini d1 Ampezzo, kder ni bilo dosikdob nigdar vojakov, nojti<*§ zdaj kar eel batnljon; v raznib krajih na v^hodni strani ju2ne-ga Tirola bo tudi ustanovljelie nove, primerno moCne garnizije.
Od druge strani se pa godi marsikaj, kar spri-e*uje 0 trdovratnej zaslepljenostt. Sajje vendar istina, da je Avstrija sama zakrivila zadrege, v katerih tiCi zdaj na Tridentinskem in Pritnorskem. Tridentinsko je bilo do 19. stoletja veCinoma nem§ko. Cesar Franc I., rojen v Florenciji kot najstareji sin takratnega ve-levojvodc toskanskega Leopolda (pozneje cesarja Leo-polda II.) je bil posebeu ptijatelj italijan§Sini in za Casa njegovega doFgoletncga vladovanja nastalo je vec italijanskih §ol na Tridentinskem, ki so se mno&le, dokler ni bilo ljudstvo popolnoma poitalijanfieno, Dan-danes ima Tridentinsko vseskozi italijanski zna^aj.
Skoro tako se je godilo v Trstu do danaSnjo dobe. Trst je slovel kot „citta fedelissima", dokler je pri§el Schmerlingov regiment na krmilo. iz sovra-§tva proti Slovanom, iz kojih obstoje tii dutrtinke tr-2a§kega prebivalstva, podpiral je Schmerling Italijane v Trstu in v Istri tako izdatno, da so dobili polago-ma vso obiast v svoje roke. Se dandaues ravna vde-
LISTEK.
K.x*asls.e stari*ne.
(Dalje.)
Najjtiznejsa posestva Devincev lelala so ob 1 i-b urns kern zalivu ter obsegala: Klano, Kastav, Veprinar, MoSenice in Zubnjak na gori, ter sledojie lleko in Tersat. V srednjem veku se je Stelo, da Beka (Sv. Vid na Reci) lezl ftna Krasu" (in Carsia) in ne na Hrovalkem. Zato je spadala ves Cas b Kranjskemu in se le cesariea Marija Terezija je pridelila Reko Ogerskemu (23. aprila 1779).
Na tej strani se je dotikalo devinsko posestvo z onim hrovaSkih grofov Frank 0 pa no v, ki so imeli pod sabo otok Kerk, potem ModruS in Vinodol. Fran-kopani so tudi nasledovali Devince v glavarstvu na Reci, kakor v XVI. stoletiji tudi na Krasu in v Zui-nih. 0 zvezali Devincev in Frankopanov pr!Ca tudi tos da sta L 1315 dva Devinca z Frankopanom vred ob-Ijubila, da hoileta vsako leto 0 sv. treh kraljih §ta-jerskemu samostanu v Zirab (Gairach) tovor olja po-slati. Omenjeni grofi so tudi osvobodili ta samostan od vse colnine in mitnine na svojih posestvih. (Prim. Janisch, hist, topogr. Lexicon von Steiermark sub v, Gairaqh).
2etnih in mestnih zastopih vladajofia ustavoverna stran- J ka gerdd  s6  Slovani v Istri in v Trstu — in  bo2a Italijane.   Italijanski poslanei isterski, gonfiki in  tr-2a&ki sed6 na  klopch  liberalno ustavoverne stranke ' ter glasujejo moiko z Herbitom in drugimi kolovodji nemskih liberaleev.
A vse to bi so Se prenaSalo, ako bi vlada tudi drugaee ne podpirala italijauskih tefcenj—v skodo in 1 krivico Slovanom. Moieimo 0 tem, kar „Deutsehe Rttichszeitung" bolj obiiirno razpravlfa,* da je sedauji ' cesarski namestnik rodom Italijan, ddloSon ustavove-rec, kojemu jo bilo ukGiskrovo miufsterotvo ^a-lostnega spomiua zaupalo isto jako va2no mesto; mol-eimo tudi, da se je baron Pretis kot ftiiaucui minister dule^il tc^enj nesrecne Auersperg-Lasser-jeve dobe, ko so se drzavi vedno zvestim Slovanom na scvem in na jugu na vse mogofie naLine kratile politiLiio pravice,—in ozrimo se raji na naSe drlavne made in na igiliovo poslovanje. Kaj najdemo tn ? V tu^iiej Istri z dvema tretjinama Blovanskega probivafotva obfiujeio vsi diiavni uradi politiski, fihanfini in sodnijski z ob-liiuami in strankami samo s pomo(Sjo italijanskega je-zika; v Trstu je skoro vsa politiSka obiast v rokah mestnega zastopa in v digavih rokah je ta zastop,— to ui5e dolgo let britko obfiutijo tiiaSki Slovani; sod-nijski uradi pa, kojih deloki*og obscga deloma tudi naS Kras in deioina celo Prii 101 je—poslujcjo nekoliko uemSki, vecinoma italijanski1— iu nUslovanski; pri nas na Gorifan uraduj' >o skoro vr?e drzavne 0-blastnije za Slovence po tiemSko, zaFurlane po ita-Iijansko, a okro2ua sodnijasploh zaenein druge ita-lijansko. Takaje uzorna enakopravnost, kakorSno uzivamo v dr^avnih uradih pri-morski Slovani, zvesti Cuvari juinih dr-2avuih mejl
Kako stoji pa z na§im Solstvom na Ptimorskem ? —- Italijani, kateri so povsod v manj§ini, imajo nekatere sredtije Sole v Trstu in v Istri sS svojim uenim jezikom, Slovani, kateri so povsod v znamenitej veci-ui — nobene; kajti tudi uciteljiSfci v Kopru in Gorici sti veCinoma neuiSki. Dosledno je, da obiskuje muogo trLaskih in isterskih Slovanov italijanske §ole in da se vsled tega iuteligencija Cedalje bolj poita-lijanCuje in to poitalijancevanje zvestlh avstrijskih Slovanov   pospeSuje po tern na&uu — vlada.
Med obravnavo poucnega budgeta v poslanski zbornici razlo^il je verli, pa e d i n i zastopnik isterskih Slovanov, dr. Vitezid, se zgovovno besedo te ci-stu ueiiaravue Solske razmere v Trstu in v Istri, prosivSi, naj se ustanove slovauska ufiiliSea, da se si-
Ali Dcvinci neso imeli svojih posestev le na Primorskem, nego tudi na S t a j e r s k e m. Vojvoda Leopold je daroval Hugonu Devinskemu, ki je bil tudi glavar kranjski, terdnjavo J 0 n i c 0 (Eibiswald). Ivan Devinski pvidobil si je 1375 od Jurja Weissenecka gospostvo Marenberg kakor zastavo za posojenih 1334 Diark graSkih srebernikov. (Janisch 0. c. II. 155.) Da, okoli 1. 1390 pridobili so si bili Devinci tudi grad Maribor (gorenji), kateri je za njim pri§el v roke pi Winden. (Janisch II. 204).
Stalnejsa pa je bila pridobitev gospostva Ko* njice. Kakor posestniki konjic bill so Devinci tudi patroni konjiSke fare. L. 1389 je obljubil konjiSki fajmo§ter Peter devinskemu grofu Hugonu, da hoce vsakega pravnega posestnika Konjic priznati kakor bra-nitelja svoje cerkve in da bode zato vsakemu plaCeval na leto tri marke dunajskih viuarjev. Od Devincev preSlo je to braniteljstvo na Walsee in 1.1409 je poterdil patrijarh Antonio Reinprechtu Walsesikemu pa-tronstvo v Konjicali, zaradi njegove zveste in mo3ke brambe.
A vendar so nastali prepiri 0 konjiSkem brani-teljstvu. Pape2 Janez XXIII. je naloftl Petru Deckin-geru, doktorju dekretalij in kanoniku pri Sv. Stefanu na Dunaji, naj razsodi bmenjeni prepir. Ta je odlofiil 20. aprila 1423 na korist Walseeja tor poterdil od njega postavljenega fajmoStra Pilgrima, nasprosi dru-gemu konHurentu, Jurju pi, Kpstanjevi^kemu (Land-
novl slovanskih rodbiu siloma ne poitalijanfiljo. Ko je navajal v podporo svojega predloga natanftne statistifine dokaze, sli^ali so se na desnicS pngostoma kliui j „Cuj-te, cujte!.' leviearji so se posmehovali, vlada je mol-Cala, PrcCuden poloZaj I
Kako dolgo bodo So trajalete ^alostne razmere, Bog zna! Nekatcra znamenja obetajo slcer tudi nam primorskim Slovanom boljso bodoenost — a mnogo jo m 0 g 0 611 i h z a t v 0 r j e v, ki nam jo pridi^ujejo in mej temi ni zadnja nnsa birokraeijn, kojo na Dunaji krepko podplrajo jsdrutoni prl-morsko-italijanski ustavoverni poslanei.
Guvoi* slovuiislcegti poslaucu Naliorgoja
v dr^avnem zboru za slovenske srednje Sole 11a Primorskem.
(Po Htcmograftfiiem zapisniku.)
Da opravijim svoje glasovanjo v tej obravuavl, hoLem v kratkem pojasuiti Vam vsem 11^0 italc znanl polo&ij: Na cni stauii vlada zastopajofia erar, nadru-gi strani mi kot zastopniki ljudstva; na etii strani Debet, na drugi Credit.
Vprafiam kot Slovence*. Kaj nam je ponudila do zdaj vlada kot nadomestek za na§e davke ? Naj od-govorim na to vpraianje z ozirom na lole. Ce se oz* rem na celo Primorje skupal V&zifaje Mft zdaj *sako ttd-roduost, moram priznavati, da ima ono na 80 Stiri-ja§kih rairijametrih (145 geografiCnih Q miljah) in z ozirom na prebivalstvo brojeee 600.000 dus\ samo na sebi mnogo srednjih §ol, vseh skupaj devet, to je; pet vi§ih gimnazijev in Stiri realke, Ce se ne vSteva uiza movnarska realka v Pulji. Te srednje Sole so tako razdeljene: en gimnazij in ena realka v Gorici, dva gimnazija in dve vealki v Trstu, po en gimnazij v Kopru in v Pazinu in ena realka v Piranu. Toda 6e preudarjamu prebivalstva narodne razmere ter jitn priinerjamo doditfina u5ili§5a in njihovo vredbo, zade-nemo ob naj bolj kricede nerazmemosti in pridemo slednjic' do rezultita, da ostajajo primorski Slovenci s tem svojim kreditom popolnoma na suhem.
To svojo trditev hocem natanfineje vtemeljiti:
PokneSena grofija Gori§ko»Gradi§ka, katera Meje na 29*5 Stirijaskih minjametrih 210.000 prebivalcev, ima eno ncmSko viSo realko in ennemSk visi ginua* zij, in vendar je v grofiji, razen malega Stevila fcent* §kih rodbin v Gorici, samo alovenako in  furlansko
strass). Tako so ostale Konjice v obiasti Walseejcev od njih izumertja 1. 1465. 13. septembra 1451 so bill obljubili Celjanom to posestvo, ko bi brez moSkih na-slednikov izumerli. Ali Celjane je zadela se pred Walseejci ta osoda in tako so pripadle Konjice ce-sarju Frideriku IV. kakor tudi vsa druga posestva nekdanjih Devincev (Janisch, 0. c. sub v. Goaobitz).
Iz vsega tn navedenega razvidi se jasno, kako mogofcni da so bili Devinci. Na svojih posestvih so bili neodvisni gospodarji in de2elni knezi. Vendar pa so morali priznavati nadgospostva vojvod in grofov ter posluSni biti deloma patrijarhu, deloma avstrijskim vladarjem, kot de^eloim gospodom na Kranjskem. Oi goriSkih grofov so bili Devinci le malo odvisni in spoznavali so je le kot osebne branitelje, no da bi jim bili zaradi katerega posestva pokornost dol2ni. Vendar pa so bili Devinci vedno dobri sosedi Gorifia-nov ia mnogokrat so nadomestovali te posleduje, ke-dar so se sami zunaj de^ele (v Lijencu na Tirolskem) stanovali.                                             ,.,.«.
Devinci so imenovali le ngospodi devmski" in nikoli grofi, kakor je bilo to obifiajno pri manje mo-gocmh rodoviuah, nego so bili Devinci. Ali temu se ne smemo Cuditi, ker najstarejse plemenite rodovine, • katere neso bile ba§ naslednice starih okrolnih grofov (kot kraljevskih uradnikov), imenovale so se rade le prosto flgo3podi izu in so s torn nekako kazale na svoje prestaro plemstvo,                           ^Dajje.)
prebivalstvo, to je 150.000 Sloveacev in 60.000 Fur-Iancev. Pri vsetn tem pa ne poducujejo na teh uCi-HSCili v materiiiera jeziku, mavivefc ne smatrajo raa-tettaega jozika Dili kot obHgateu, kot redon ucni predwet, (klici na desnki: Cajiel), da* kot s pepe-Ijutao ravnajofc njim.—Kako seleglasi §.19 drzavuih temeljuih po^tav?
Trst obsega z okolico vied 9.4 Q inirijametrov in broji zdaj L28.000 do 130.000 prebivalcev; mej tend jc po Stevilenji anagra Senega mestnega ttrada 28.000 Stovpucev, a to ravno le po stevilenji k mest-uemu magistral!! spadajofoga anagraficnega urada, ka-teii dolocuje navadno narodnost prebivalcev po poseb* no Cudnein nacrou. Kdor pozna bolje trza&ke mz-raere, ve, da je okolica *kozi in skozi alovenska in du pripada tudi znaraeniti del raestnega prebivalatva k slovenskej narodnosti, tako da 2ivi tukaj gotovo maogo nad 60.000 Slovencev.
Ficker, pi easednik slatisticne osrednje komi-sije, lazvrstil je ua podlagi natanCnih pozvedeb („Vbl-kerstiluune der dsterreichisih-ungarischen Monarchic") trgftfcko prebivalstvo v 54 odstotkov Slovencev, to je 64,000, in 37 odstotkov Italijanov, to je 47.300. Pri vseai tem pa nema vseh teh 60.000 Slovencev no-bene srednje Sole (klici nadesm: Cujte.% kajti v Trst a iniauio sicer eno nemSko realko in en nera-Ski gimnazij, pa en izklju&jivo italijanski viSi gimna-zij in eno izkljucljivo italijansko viso realko, koj< zad-nji vzdrLuje obcuia, ko se v pi vih slovenScuia v enem Llt poldrugem kurzu na vsakem ufiiliSci po dve uri na teden ueusrailjeno trpinci. Ti zavodi in i njimi vred innogabrojne ljwUke Sole — razen c. k. ncmSke nwSCaiiske Sole —skrbe za poitalijan6evauje trg&skih Sluvanov; kajti nemske sreduje Sole ne morojo v tsiaSkem obnebji pospesevati nikake uarodne propagande, naj ieli to vlada kolikor hofie. Da ni tu niti sle-iu uarodne enakopravnosti razume se ob sebi, In veiidai vzdrzuje vlada za Italijaue §e eno skozi in akozi italijuusko trgovinsko-nautiCno akadomijo 1 Kdo ae bo ciulil, da se okolica upn-azoper razSirjenjemest-nih nivj? Mesto obaega namrefi saino 02 Q mirija-metra (l^Q kiloraetrov), okolica pa celih 9 ? inirijametrov (92 Q kilom.) in vendar se ta v nmogem ozrni krft, muogu krat tudi s privoljenjem vladnih organov.
V Istri zivi na 495 Q mirijametrih 260.000 prebivalcev, mej njimi je kakih G0.000 v raznih prck-morskih mestih bivajocih italijanov—vsi drugi—razen nekohko Nemcev pri mornarstvu v Pulji — so samo Slovani, in sicer v severnem delu Istre Slovenci, v srednji in juzui Istri in na otokih pa Hrvati, blizo 45.000 Slovencev ia 155.000 Hrvatov. Vojuo mini-sterstvo vzdi^uje v Pulji za tamo§nje Nemce nemSko m&o realko, nemSko deSko in nemSko dekliSko me-Scansko Solo, takraj Htavska ucna uprava pa za Ita-lijane, kateri broj6 trikrat manj glav od isterskih SIo-vanov, v Kopru disto italijanski vi§i gimnazij in flsto italijansko vi§o realko v Piranu.
Pied dvema letoma zopet dopolnjeni vi§i gim-aazsj v Paziuu je tudi ves nem§k. Zakaj se ni tu uyede? brvaSki kot u€ni jezik, sajje za hrvagke srednje Sole zadosta ucnih in drugih pripomofikov? Kje zaostaja tu aaa eoakopravoost in enakost, katera se tako strogo izvaja pri piaSevaiyi davkov?
Ne da bi hotel zaliti nemSko ali italijansko narodnost na Primorskem, oprostujera se vendar z ozt-rom na razloieno statisticuo gradivo> vpraSati, ali se ne ^me oglasiti ogromna vecina primorskih siovanskih prebivalcev s praviCno terjatvo,—da odmeni ucna u-prava slednjic tudi njim—kakor Nemcem in Italijanom srednje^ §ole It njihovim uemm jezikom? Man ne mo-ramo blovani jako izdatno donaSati k stro§koin za ceaaSke in itaiijanske §ole, od katerih dobivamo le male Konsti ? Man ne mora slovanski rod neprimerno vec krvenega davkaplafievati, uego imenovana naroda, ker so slovanski prebivalci skoro skozi in skozi spo-S0I3O1 za vojaitvoV In Tendar se zgubljajo vsi na§i klio, vse nage proSnje po siovanskib srednjih solah, v fcatenb bi si nali sinovi v materinem jeziku prido-bivaii onp omiko, katero tako obiko u^ivajo sinovi nasib sodeManov.
Gospodal Kakov sad je obrodilo, da je bila po-prejSoja, u&ia. npiava vselej gbba za pravicue terjatve pnmorskih Sloyanov? Biacinusne mora zaliti, da so poprejSnje vlade, ne da bi se ozirale na dejanske r as mete, pripravljaie naSo de-feLo ab Adriji za Bismarkovopoalepnost *& W* n€0ire§ene IUHie? CB« na , ^Zares skrajni Cas je u2e, da spolni slednjid av-stnjSKa vlada tudi na§e pravigne ^elje ter zapreCina-daURo ponemfievanje in poitalijaneevanje slovanskega ^•ebivalstva na obalib jadranskega morjal (Brow!
Bopisi.
.     |Z Oomberga  2. maja. <!». dop.) tBfe na dru-gi velikonoeni praznik je sklenil naS  obfiinski zbor, I da se ima letos prirediti §esta vinska razstava pod ' u&asarstvym gai^ega fiflorejskfc|a tlra6t?a,   Ta sklep '
je naznaniio zupanstvo c. k. kmet. druStvo v Gorici
, in tega glavni odbor j> iz svnje srede  odlocil k  po-
; kusnji vin Stiri zvedence—-a med njimi net  kakor je
t bila navada v poprcjSnjih letih—tudi kacega doeenta
! dezelne kmctijske §ole, ampak za nas samo novc stro-
¦ kovnjake. Ta naredba je vzbudila mej priprcstimi na-
' §imi  kmeti nekolike suraa in tam doli v  Gorici je
nekda tudi nev§ectio drenola v neke kroge — in kaj
menite? kmalo bi bilinaSi vinorejei pri sejivsredo
preteklega tedna preUicali uie napovedano   razstavo.
K srcCi—pravim tako, ker menira da je bilo pra\, da
se ni letos pretrgala vrsta na5ih  vinskih   razstav —
zmayala je vecina z u2e objavljenim sklepom, da ima
razstava biti.
In bila je. Pri vsej slabi letini 'prinesli so nasi vinorejei 35 bai* vina, domaHega pridelka, *blizn 100 nala.45 za to kupijenih, ^erlnih stektenicah na razstavo, katera je bila tako lepo vrcdjena, daje bil tudi zvn-nanji vtiss priijeten.
Komisija za preiskavo vin je bila sestavljena iz doSlih delegatov c. k. km^r. dmStva g. Iv. Boll eta. vodje svilorejskega in vinokemidnega poskusevnli^a v Gorici, monsig. Andreja PavletiC-a, g. Konrada Fabris-a, veleposestnika, g. UrSiCa. kemika — in 3 domaSih vinorejeev. Komisija je v ob^e pripoznak lep napredok na§ej vinoroji nvrstivgi 17 baz vin vpr-vi razved, i med njimi z odlikovalno zvezdico, 12 pa v dnigi razred. 33 steklenic je g. Botte srboj vzel, da jih kemifino preiSCe gled6 njihovih obstojnih delov. Rezultat te znanstvene preiskave objavi potcm po or-ganu c. k. kmet. dru2be. Dasi so se nasi posestniki lahko znnasali na svoje blapo, priSlo jih je veaelar le malo k razsfavi; komaj 15 jih je bilo in tudi tem je bilo nekam tesno pri sreu—ker je mej poku&njo vin tekla Bploh saino nemSema. Po kouCani poku§nji ogle-dali so si gg. delegati dela naSega vinorejskega drult-va na sadnem vrtu in v vinogradu in menira, da so bili zadovoljni.
Na to smo se usedli k fikiiprienm obedu in tu so se Sele naSim kmetom razvedrila srea; pa ne mi-8lite, da zaradi jelenove peiienke, ali nemSkih klobas. —ampak zato, ker se je glavnemu delcgatu razvozlal maternijezik; prav po doma^c govorjena, pri-inerna njegovav napitnica je ogrela ce\6 naScga sicer inoltanrRA 2upana, da je gospodo dostojno ogovoril in napttnici odzdravil. Je li bil tuzrok temu srecnemu trenotku pregovor: in vino Veritas, alt kri ni voda,— kdo zna?
Naj se v kratkem pohvalim poduk o trtni u§i (filokseri), ki ga je imel danes gosp. France Ker Sevan i v na§ej Soli in kojega se je delezilo blizo 200 poslugalcev. Gosp. K. je govoril jasno, popularno in razkazaval prepricevalno, da je lahfcp vsakdo njegov poduk popolnoma razumel. Predavanje je tiajalo pol-drugo uro, pa je bilo tako zanimivo, da je 'hvalegno obginstvo ves eas mirno in zvesto posluSalo. Najbolje bi bilo, seveda, da bi se pogubonosna trtna pokonSe-valka vedno ogibala na§ih Vinogradov, vsakakor pa je koristno in potrebno, da jo poznamo in da verao za vsak nesrefien sluCaj, kako se jej v bran postaviti.
Dostavek uredniStva.
Popra§aH smo tudi mi na vinorejskem posku^e-vali§ei, kako se je spooesla pokuSnja dornberSkih vin in pozvedeli smo, da vobce neprifiakovano do-bro, Kemiena preiskava sicer §e ni prav dognana; a vendar se «2e poznajo glavni obstojni deli razstavlje-mh vin. V preiskavo vzetih 2S navadnih belih namiz-mh vm iz raznega grozdja (Mama meja ali mejina, zelen, garganya m najved glere okrogle in Spikaste) veimoma 2ivo zagorele barve obsega od 8.0 do 11.3 voium. % alkohola in 5.7 do 9.8 OU (toliko gramov nJmken llei;tt> Wsline; pocresni obse^ek znaSa torej 9.7% alkohola in 7<yro kirfine. Vsa ta vina so pri-delek lanske trgatve. Crno domberSko vino ni do zdaj posebno pomenijivo — ker ga je premalo, a po-kuSnje ka2ejo, da bi bilo lahko izvrstno, — Jako zanimivo po svojej vsebini — pa tudi prav dobro, dasi za boteljke Se ne popolnoma zdrelo, je eno vino iz oblezjnega belega raznovrstnega grozdja, slamavino, ^trohwein) pndelek i. 1877; ono obsega 170/n alkohola (to je rite prav redek slucaj!) in samo 5.8 0/^ kisline. Tudi poakuSnja pikolita (I 1877) ie bila na raratavi; ta pikolit obsega U.2% alkohola, pa 100/m kishne — pa ni §e zdrei za boteljke.
Te kemifine analize bodo podlaga primerjevaniu na pnhodnji dornberSki razstavi. Gosp. vodja vinoke-inifinega poskuSevali&ea je izrazil 2eljo, naj bi se am pnbodnjie visa, ki pridejo na razstavo, u2e poprei poslala, da jib kemi6no preiSee, ker bode potem ve-hko laze iz zanes^jiveje soditi o ajibovi pravi vred-nosti.—
S Tolminskega 4. maja. (Izv. dop.) 0 svojem «asu sme brali v cenjenem Va§em listu zanimivi in gotovo dobro pretehtaiti Slanek, „kako bi se naslui posestmkom bremena zlaj§ala«. Mej drogimi modrimi nasveti je bil tudi ta, da bi se najva^niSe izraed se-danjih skladovnih cest in med, njimi tudi na§a idrij-ska cesta vzele v drzavno oskrbniStvo. In glejte, ufe se je zaCela vresniCevati dobra miael! Pravijo, da se vojno ministerstvo prav resno poteza za to, da se ta cesta od Loke skozi Poljane, Cerkwdo naSe driavne ceete tako preurayaa iD razSiri, da bo sposobaa za
voja§ke namene. V^o se uSinjajo v ta nameu pot.rebne tenniLne pozvedbe in priprave. 6e se prej ali poznej kaj vname iz Onega gradiva, katero u2e tako dolgo kopitijo naSi vroiekrvni ju^ni sosedje wa drzavoropno gromado, postane ta cesta brez dvoraajako pomenlji-ˇa in "Toristna — ker bo posredovala najkraj§o zvezo Kranjske z italijansko meio. ^eleznica bi bila seveda za take namene §e izdatniSa in na vse zadnje tudi ni prav nemogoce, da jo slednjic' vendar dobimo. Kdo se ne spominja — ko o tem govorimo — ^elezniCr.ega na^rta, ki ga je bil §e o tistem Casu izdelal r. pol-kovnik Catinelli~ko Se ni bilo ^elezni^ne zveze med Iiiublj«*,no in Trstcra? Ce bi bila vlada ta'krat poslu§ala raje glas poStenega veSfiaka, nego zapeljivc nasvete sebiCnih infcenjerjev, koliko bolje bi bilo za celo naSo stran od Ljubljane mimo Loke do Gorice tn koliko bolje tudi za drzavni 2ep, iz katerega se je leta in lets zasipalo in se §e vedno zasipa ljubljan-sko mo^virje ter se vsako zimo zapahi delajo zoper silavito kraAko burjo, katere tnnogokrat u^e naslednja bwja razruii ? Stare misli prihajajo zopet na dan in Bog vp. da se ne ofciv6!—
Cehom se torej zafienja izvajati narodna ennko-pravnost tudi v javnib uradih; ministerstvo jim jo Htrjoje po posebrfih naredbah, Kako pa pri nas? Oojte! Toltninska sodnija je dobila novega avBkultanta; rodom Istrana — kakor se govovi,  dobrega Slovana,
—  a nemSCina se mil moCno zapleta, da mu je skoro nemogofie nem^ko poslovati. To je sitno pri sodniji, kder se na podlagi §.19 dr2. osn. postav uraduje za Slovence — ker druzega naroda ni na Tolminskem,
—  skoro izkljuCljivo v vse izvelicevalncm tako zva-nem diiavnem jeziku. Gospod sodnik v §e vefii za-dregi morda, kakor gospod avskiiltant, pra§a — joz prodajem blago, kakor sem je kupil —- c. k. nadsod-nijo v Trstu, ali bi ne dovolila novemii avsknltantu italijanski uradovati. Nadsodnija odgovori odlofino, da ne, kajti pri tolminski okrajni sodniji je zapovedan uradni jezik nem§ki—Kaj pravite ktcmu? Res, da ni v Tolminu Ifalijanov in da bi ne bilo prav, ako bi hotela ha§a okr. sodsuja italijanski poslovati. A pra-§amo, zakaj nme§ki? Maii za to, ker smo tukaj Slo-venci in ker je pravosodni minister — Strerniiy r??
IzpOd Cavna dne 6. maja. (Izv. dop.) Oil leta do leta se tukajitoje ljudstvo zana§a, da bode vendar enkrat dobra vinska letina, da si bode kmet svoja teJka bremena olaj.%1 ; pa tudi letoSnji up je Sol po vodi, ker so trte po nekaterib in skoraj bi'rekel po veCjem delu zemljiSfi pomeile, takov da bode traba nove zasaditi. Vprasanje pa nastane, sfiim se polaije ogromni stroSek za zasajenje tert in s ^im se popla-«ajo davki? To ostaja zastavica v sedanjih bm\h, Re-va je v2e letos velika; to nam dokazuje najbolle ve-Hko Stevilo dninarjev, ki se vsak ^dan ponnja in siii na delo pri cestnem podjetji pod Cernifami, kder ne pla^ujejo nikomur veC kakor 50 novcev na dan — in nekaieri morajo po 11/2 «ro vsaki dan zjutraj in zve-fer od in do doma hoditi, da si z denino ohrantjo ^ivljenje.—Majhen zaslu2ek je ta, pa vendar je nekaj; ljudstvo 2ivi in tudi lepa, terdna cesta bo dognana. Letos je dala vlada popraviti na isti cesti tudi strmt kla-necwpri beverjih" poleg Dobravlj. Cudno pa seje zdelo vsem ljudem uie med delom, da se je dotiCni naCert tako poverSno izvajal. Da je ljudstvo prav imelo, po-kazalo se je ii^e pri prvem malem de2ji. —> Dasi ni obCevanje posebno 2ivabno. pnhabila se je nova cwta vie vsa iu voifoja bode po njej Se tezavntsa, kakor pri Sempasu; da, skoro bi rekel, da bodo 0 delcvnem vremenu tesSej vozili, kakor poprejpo strtnem kiatscu. Kdo je tega kriv, nacert ali podvzetnik, ljudstvo. ni znano; vsak pa reLe, da bi bilo bolje, da bi se za vredenje te ceste kaj ve6 potrosilo, ako je bil prcu-darjeni znesek praraajben in da bi sedelo lepo in'sta-novitno napravilo, ker ve6no popravljanje stane ve5, kakor enkrat dobro narejeno delo.
wm_mmImmmmm_mmmm      PodCavenski,
Politifini pregled.
Z DUKAJA. T poslanski zbornici nadaljuje budgetna razprava, ProraCun nmhh ministerstva je sprejet ves po predlogih ptorafiunskega odseka; ustavoverci so brusili zastonj jezike in se kr5e-vito repenfiili zoper pravifine terjatve Seskih in slovenskib poslancev v prid narodaim srednjim Mam. Resolucije, po katerih se imajo izvfisti kolikor vaine, toliko pravidne spremembe glede aekaterih srednjih sol, so sprejete; zdaj je na vladi, da spolni svojo dol^nost. — Zdaj obrav-nava poslanska zbornica postavo 0 novej vo-j a S k i t a k s e j. Po tej postavi bo moral vsak tist mladene6j ki n i k vojakom potrjen, place-vatt^ ves 6as5 dokler bi moral sluiiti, neko letno davsCino: en goldinar, 6e ima Msto malo dohod-kov, dva, tri goldinarje, 6e ima ve6, ltd. po veajera ali raacjem premozeiiji. Iz nabraj^ega de-
nara se bodo podpirale drui&inc tistili, kibodov
vojake potrjeni, vdove in otroci v vojski padlihj
vvojski po&kodovani itd. Ta davek je pravicen,
Slovence bo najmanj zadei, ker je pri nas skoro
jsak drug fant sposoben za vojaka. Tem vec bo
zadel nekatere  nem§ke kraje n. pr. EoroSee in
gorenje Stajerce, kder je maogo krofastih, in pa
veea mesta, kder je mnogo pohabijene mladine.
Zato se pa nemski poslanci   moLno   upirajo tej
postavL — Predno se kon6a sesija, ima tudi se
na vrsto priti dodatek vojaiki postavi, ki
ga je vlada uze izro&la poslanski zbornici.    Ta
vladni predlog ©bsega nekatere jako pravicne o-
lajsave vojaSke dolznosti za bogoslovce,
gimnazijske sedmo- in osmosoke, uciteljske pri-
pravnike in pa za lastnike podedovanih kmetij,
Ministesski ukaz,  s katerira je zapovedano
drzavnim nradom na Ceskem in Moravskem, da
imajo se strankami obcevati ustmeno in pismeno
v tistens jeziku, v katerem so se uradue vloge
faro&lo in katerega so zmolne — je zopet vse
ustavjverne poslanske  in novinarske kroge  na
nogc spravil — zoper Taailejevo vlado. Oni pre-
zirajo popolnoma to,   da imajo Cehi kakor vsi
drug! avstrijski Slovani pravico zabtevati, da se
I njimi v  driSavnih  uradih v njihovem  jeziku
obduje, — ampak bijejo sarao po tem, da je s
tem ukazom napovedano proganjanje nemSkih w-
radnikov s fieskih krajev. V resnici bi vlada naj-
pravicmSc ravnala,   ako bi nameifcala  uradnike
po naLelu:  svoji k svojim.   Kdor pa hoLe
raej drugim narodom iiveti, naj skrbi, da sfpri-
svoji poprej njegov jezik. — V svojej  jezi   so
sidcnili poslanci naprednjaSkega kluba, staviti v
dr&. zboru slcdedi predlog:  Glede na to, da je
vladna jezikovna   naredba protipostavna;   glede"
na to, da se ima elen 19. drzav. temeljnih po-
stav o sploSnili  pravicah drftivljanov lo po po-
stavodajticm potu izvrMti, pozivlja se vlada, da
predion dr^avnemti zboru osnovno postavo,   ka-
tera   varujoti   enakopravnost v deLeli   rabljenib
jezikov proglaSa   nemSki jezik  kotdr-
fcavni jezik. — Kakor bi bilo treba §e po- |
stive za to, kar je uze od nekdaj v veljavi!
Na interpelatijo poslanca Wolfruma ob; istej zadcvi jeodgovorii minister Stremayr(!)| v seji dne 5, t. m., da se je vlada se* svojim ukazom, po katerem sezagotovlja obenia narod-nostima na Pemskem pravica svobodne rabe njn-nih jezikov in se oblastnije samo opominjajo na to, da imajo v svojem aradnem poslovanji spo-j itovati strankam postavno pristojeco pravico, —| sukala v mejah svoje doHnosti, in da se v| tej stvari ne boji razsodbe drzavne sodnije (do-! bro, na desni).
V interpelaciji nav^dena pojma „de2elm jezik" in j,v dezeli rabljeni jezik", se tudi v §.' 19. drz\ osn. postave alternativno ponavljata, vsled cesar ni nikakor dvomiti o tem, da stana Pemskem in Moravskem nemSki in ceski jezik v dezeli rabljena in deielna jezika. (Odobravanje na desni.) Ylada se ni v svojem ukazu bistveno od- I maknila od tega, kar so dozdaj sodnije na Pern- i skem in Moravskem praktidno ravnaie. Vlada Stela si je v dolznost zavarovati zraven intere-sov pospesevanja jezika tudi interese uprave in pravosodja in zabraniti, da uprava in pravosodje ne postaneta slagi narodnim aspiracijam. (Odobravanje na desni.) Kdo bi si bil to mislil pred TaaiFejevo dobo, da bodo d^snicarji kedaj pritr-jevali Stremayrovim govorom ? Tempora mutantnr in ministi'i z njimi.
Pret. nedeljo so se zbrali pri predsedniku poslanske zbornice, grofa Coronini-ju, vsi na-Celniki raznih klabov v posvetovanje, kako de-lati., tla bo proradun za 1* 1880 se pred bin-kosti re§en. Navzoden je bil tudi grof Taaffe.— Sklenili so, da se imajo seje bolj zgodaj za5e-njail in da se ima zborovanje sploh tako vrediti, da pojdejo dela bolj od rok. A pri vsem tem bo teSko, da bi se mogla sesija u2e pred praz-nikl zakljuciti, ker treba vendar §e precej vai-nega gradiva omagati. Zato misli vlada nekda uze na to, da si izprosi §e za en mesec poobla-Sfienje, pobirati davke po dosedanji meri.
NA KRANJSKEM je razpisana volitev ene-
' ga poslanca zti dezelni zbor na mesto umrlega ; grofa Barbota na dan 14 t, m. Volitev bo v Trebnjcm na Dolenjskem. Namesti. pi. Lan-gerja, ki se je odpovedal poslanstvu, bodo pa volili kranjski veliki posestniki "dne 25. maja.— Novi dez\ predsednik g. Winkler je dne 5. t. m. prevzel vodstvo kranjske deMno vlade.
EUSKI CAR je obhajal dne 30. aprila svoj 69. rojstveni god. Od vseb drto so mu pri-hajale 6estitke. Iz Avstrije je sla od na§ega cesarja poslana deputaeija poklonit se mu; tija jo priSla v detrtekob enemz deputacijo pruske-ga dvora. To pribli2evanje treh sose<lov je sad Glad&toaove zmage.—Ruske carinje drievi so po zadnjih poroLUih Steti in ni nobenega upanja ve6, da olrovo,—
V  ALBANIJJ vie fiedalje huje; italijauski agitatorji, duhovniki in stari Garibaldinei Sunta-jo nekda Albance na upor zoper Tur6ijo in zoper Crno goro, ter jim svefcvajo terjati ustanov-ijenje svobodne knelevine Albanije pod kacim kstolfSkim knezom. — Iz Dubrovnfka se brzojavlja, da je 6000 Crnogorcev 81o v Pod-gorico, da bi Albunccm branili marlirati na Pod-gorieo, ker so se ti pri Tusi koncentrirali.
V  iTALIJI se pripravljajo za novo volitve v dezcini zbor; do zdaj je znanih ale 177 vladnih kandidatov.
Domade stvari,
Poclpornt odbor gorigki za stmdajode razkazuje slodeie novo do§le milodare (VII. razkaz): Gg. Gr. Geconi iz Trebi^a gl* 20; — ii^cnjur Han-nuk iz Trcbiia gl. 5; — in&njer Nagy iz TrebiJla gl. 0; — N. N. h Troblfiia gl. 5; — Marija Jivala iz Trsta gl. 5; — A. Economo iz Trsta gl. 100; — Nj. e. baronica Zobel gl. 10; -- <\\\ P, Frapporti gl. 2; Cast, v.ikarjat fttaiulre^ki gl. 3.55;— gg. umdniki c. k. okroftio sodnije in tabularnega urada v Ooriei gl. 40; — slav. zupaiutvn ficbraljsko gl. 9:50; — slavno dru3tvo HfidinostH v Trstu gl. 150; — N.N. iz Gerkncga gl. 1:50; gg. uvadniki c. k. mestno-odre-djene sodnije v Gocici gl. i5; — skupaj 371 gl, 55 ki*. Vscga skupaj je prejel podporni odbor do zdaj 930G gl. 89 kr. —
Imtenovanja dastnikov. Pri avalicemcutu maja meseca j« postal major v Weberjevem peSpolku pi. Monari polkovnik-lieutenant, major naSega brambov-sk*»gabataljoua Stv. 74 Albiu Svara tudi tako,Edvard pi. Bon, poveljnik 2endarm. polka Stv. 7 v Trstu je postal polkovnik, stotnik II. razreda istega polka Vi-Ijem Stefan v Gorici je povzdignjen v I. razred.
Zopet nov list. GoriSki nV Imparziale" na-znanja, da zafine v sredo 12. tek. meseca izhajati v naSem mestu zopet nov list z imenoin „U Baccogli-tore", kateri bode nabiral vsakovrstne lokalne in de-lelne vesti in jih priobieval vsako drugo aredo, tako da pozvedo nasi mesfiaui eno sredo iz nV Imparssiale", drugo pa iz „I1 Raccoglitore", kaj je novega v mestu iu po desleli. Da bi ne vedeli, od kateue strani pri-lujata nova listifia, mislili bi si lahko, da so si ie-tuhtali pro pali nekonomisti" moder uaCin, po katerem se izdava vsak teden politifien list —a pri-brani kavcija. Tako pa vidimo, da so se tudi na drugi strani nekaj nautili od ekouomistov: varL-nim biti,—kedar morajo.
Tourvilla znani umoiilec svoje 2ene, je, kakor pi§e flTr. Ztg." v gradiSki jetaiSnici mofno osivel'in ople§il. Edino, kar ga zamore vCasi zbuditi iz otoSne zamiSljenosti, je kaka dobra knjiga. Zdaj se peca s prevajaujem Macaulay-jeve augle§ke zgodovine v fran-co36ino. ZapuSCina druge Tourvilleve soproge, zaradi koje se pravdajo umorjenkiue sestre, zna§a 45000 fuu-tov sterl., ali v naiem denarji 450.000 gld.—
Vabilo k obfinemu zboru solkanske cltalnics, ki bode dne 9. maja t. 1. popoldne v 31/2 urah v CitalniCni dvorani. Program I. Predsedoikov pozdrav. 2. Tajnikovo sporoCilo. 3. Demirni^arjevo BporoSilo. 4. Volitev predsednika in osera odbornikov. 5. Razni nasveti. Odbor.
Vabilo k veselici, katero napravi solkanska Citaluica dne 9. maja t. 1. v Verdikonovi dvorani. — Program. 1. Tombola s tremi dobitki. 2. Petje. 3. Igra Metuljevost. 4. Petje. Po tem pies. Zacetek 0 6. uri zveCer.
Vstopnina k veselici za neude 20 kr. k plesn za ude I gold., za neude 1 gld. 30 kr. K obilai ude-lezbi vabi  odbor.
&eleznica od Celja skozi Sko^jo Loko do Gorice. GraSka aTagesp.41 piSe, da se razSirja govo-rica, da je vojno miaisterstvo za to zavzeto, da bi so
zidala zeleznica od Celja po saymskej dolini, Crcz Kamnik, Loko in Idrijo v Gonco, da se tako pokraj-§em potu more do italijanske ineje, negogadaje j'^-na zejeznica.
Hova dr^avna cesta. Izza Poljan nad Loko se piSe ^Sl.w 26. aprila: Prv« dni t. m. so merili in pregledovali cesto, koja gre po poijanskej dolini ta Kladje proti Gerkuemu TiapK'jna Tohuin. To kanton-sko ct'sto hodp prenieniii v di2avno cesto. Ysi pa-, metni poljaaski dolinci, pa tudi hribovci z veseljem ta uacifc po/dravljajo, a tudi «a di&ivo je jako va2na, ker ta nova cesta gra proti iaskej ineji in ravno tu nam je treba dobre cestne zveze.
Tramway s parostrojem ali 2eleznico za male vozuje namerava izdelati neko dmfitvo med Trzjfiem (Monfalcone) in Cervinjanom. Znani trfci&ki in^enjer, v poprejSnji dobi dezavni poslanec goriSki, dr. Rafoel Vieentini je dobil od ministerstva koncesijo za naLr-tavanje te zelezni&ie proge, Te did je nekda h teh-'Mno komisijo prehojeval celo Crto.katerajepotegnje-na sko^i znainenitejSe kraje na§e Furlanije, Podjetje bi se vtegnilo dobro izplacati, ker je eervinjanski 0-kraj jako rodoviten ter prideluje mnogo blaga za iz-va^anje.—
Siovanslso podporno druStvo v Trstu piiredi v saboto 15. nnja v gledaliSci Fenice veliko besedo s petjem iu igro nDobro jutro". MeSani pevski zbor, gospodiCine in gosipodje bodo peli Fdrsterjevo „Ave Maria".
Iz Kopra se piSe „S1. N." Klu^itcljskim poskuS* njam ee je mitioli april oglasilo 9 Kandidatov 1 4 afeite-ljice za ljud&ke, cna za mc^aimke §ole; 8 kandidaljo za ljudske, jedeu za me^amke Sole. Jzmej kandida-tinj soil dobro izvrSile izpit, Izmej kandidatov jo pa< del jedeu. — Gospod Vekoslav Btmc, naduftftolj v w-lini je napravil nadaljevalni i:qiit iz ucmSSino kot u^ni jezik; ueltelj iz Lokve g. Janko Leban je opvavil iz» pit zn slovenske in nemdke Ijudske Sole.
Kmetijutvo.
iiveplanj© trt. Zdaj je u^e povsod pripozna-110, da se 80 ^vi'plom najuBpdniSe odgauja 011a trtna bolezui), (oidium), katora v imSej deiuli zdaj tu, zdaj tarn, a v nekaterili krajih tiepretrgoma u^e vi8e 25 let uniduje viuski pridelek ter slabi in pokoii2uje ob enem tudi trte. Kur se ni znan&tvu tako naglo po-srefilo, to so dognale mnogo skuSnje; zato so sled-njifi u?e naj bolj trmoglavi trtorejci odprli oLi ter za-eeli jlveplom potroSati svoje trtnc zasade.
Toda vspeh 2vepla ni vselej tak, kakorSnega smo pricakovali; v mnogib sluilajih je prav skrbno 2ve-platije tako male basnilo, da se je pl&Snjoba vendar 1c Sirila ter prizadela znamcaito skodo, A tega ni bil kriv priponiocek, kriva je bila napecna raba njegova. Da bo 2veplo zdatno koristilo, moramo je trositi 0 pravib do bait. Teh dob ne moremo si sami dolo-Cevati, mariveC se moramo ozirati na to, kako se bo-lezea prikasnje in razvija. Znano je, da se oidium loti mladili rahlib titnib dclov inposebno nje&rih mladik, mladih grozdiCev iajagod, kedarse z#enjajo barvati. Zatorej nai se gveplo trosi, kedar trte poganjajo, cve-t6 in o zorenji giozdja.
Pivikrat raj se 2veplo rabi, kedar ima trtno omlaje 8 do 10 centiraetrov, tudi ce ni zapaziti na njem nobenega zuamenja bolezni; tako zatremo bo-lezen uze v prvera zadetku ; Ce jej pa damo priliko, da se razvije, potem jo veliko te2e omaganio.
Drugo iveplanje, katero je mnogokrat najizdat-ni§e, naj se opravlja, kakor kitro je grozdje ocvelo, tretje pa, kedar zafenjajo jagode rumeneti ah rudeti.
Pa tudi po tem delu naj ne bo trtorejec brez-skrben; ve&rat.naj prehojeva vhiograd in naj s6 Zve-plom potro§eva one trte, na katerih sili bolezen na dan. Lveplanje naj se vrMo mirnih dnevih iu vedrem nebu. Ce zaCne dezevati pred pretekom 30 do 36 ur po opravijenem 2veplanji. mora se delo po vsakem uafeinu ponoviti; kajti, Ce pripomocek nema fiasa ufei-njati, ne more Darediti za^eljenega uspeha.
Lveplo, s katerim se imajo pottosati trte, mora imeti posebue lastnosti. Malo je na tem, ali je sici-lijansko ali rimsko, glavaa stvar je, da je 6isto in d r 0 b n 0 z m leto. Ker je brezdvomno v 2veplu zdra-vilna moC, katera odganja oidium; je aisto naravno, da je najboljse ^veplo za to rabo fiisto 2veplo, to je tak«i, katero obsega najmanjso mno2ino tujih snovi.
Vendar pa ni zadosta, da je ^veplo aisto, ono mora biti tudi p 0 p 01 n 0 m a z m 1 e 10. Eolikor iisto si bodi 2veplo, vendar ne more izdatno koristiti, ce ni tudi prav drobno Kmleto, vpraSeno. UspeSniSe bo uplivalo drobno zmleto iveplo, kateremu je primeSa-nih 10 odstotkov tujih snovi, kakor Cisto pa debelo 2veplo. Sicer pa so zdobro vprasenim 2veplom ozdra-vi veliko ve6 trt} ker se raje prijema trtnib organov in se bolje razSiri. Res je, da cisto, drobno zmleto ?.vepio staue nekoliko ve<5, kakor meSano in debeleje — a porabimo ga primerno menj, pa z veliko vecjim uspebom.                                         ¦           .
Tu naj Seomenjam, da-ai Izbuft trtore|c§ m*
vadno bolj 2ivo barvano zveplo nadejaje se, da je pra-vo sn ne sleparsko. In v tern ima praT, kar se tiLc cistost\ fcajti z drugimi sndvmi zmesano zveplo zgnbi navadjo nekoliko s?oje naravne barve. Toda pri ten* se ne ozira r.f, sslele*; kajti cem drobneje jd zveplo zmlete, 6em bolj je vpraSeno, tern tortj mu obledi ruraena bam ter se nateza na pepelnato.
K sklepu ponavljnmo, da ni zadosta trte ive-plati, — ampak da se mcrajo d ob ro zveplati, o pra-vem iasti, a tistira drobno zmletim sveplom,
___________      „n Contad."
Poslanice*)
V PUUI dne 6. maja.
DospevSt is prljwme AjdovSeine na svoje novo mesto — na skrajnem konca tuine Istre, oziraro se oto2nega duha nazaj na zelene bregove obrtncga Hn belja in na celo sprelep© vtpavsko dolino, k&tera mi je po mnogoletncro bivanji v njej postala druga pri-Jjabljena domovina... in sapa mi zaostaja v tesnih prsih in aolza za solzo se vtrinja v srojo Adrijo ter mofti pvesrcne pozdrave, katere poSiljara iz dna srca tsern dragim prijateljem in znancem, jvsera Ajdovcem in wlim. prebivakem ajdovskega okraja. — Naj bla-gOToljno sprejmejo iskreno zahvalo vsi oni blagi, katcriro sera jo zt to ali ono dolzan in rokov spravo drugi, s kateri m bi imel bodi po mojej ali po drugih Icrivdi Se kako ialitev poravnati. V svojem srcu hocem obraniti le dobre apomine na Ajdovgemo, zalostne pfllapljara v morje vecne pozabe. Z Bogom in na vesel© svidanjel                      P. V. Yittori.
S CERKUANSKEGA 22. aprila.
Potrebno se mi zdi, pojasniti v zmislu resnice nekavere opazke v dopisu s Cerkljanskega v 5tev. 14 „Sofie*. Kar o^tta g. dopisnik raven9kemu pod-iupanu, da je bila cesta od zakriSke meje do vasi le po osebui njegovi prijaznoati razdelena, to ni res. Cesta se je razdelila v prleo verlega g. zudom is zvedenea g. Sorli-ja. Ker so vsi Seleii, da bi se ta razdelitev na bolj pfavicni podlagi zvrSMa, sklenilo se jo, da naj bi se tiatim, kateri so blize eeste in jo tec" rabijo,. odraeril dele! za izdelovanje v bolj kam-nitem kraji. To se je storilo po men uiitka, kar je go.ovo pravicco.
Tudi trdi dopisnik, da je cestui odbor dovolil po podzapanovem predlogu 150 gl. za tehniCna del a is odki'.pilo zemljiSc' na tej crti; to je tndi neresnid-so, ker je cestni odbor dovolil 100 gl. za kos eeste od ravenske meje skozi zakrizke gozde do vrh Kriza
—  katera cesta ni bila razdelena Ravnjanora, to je v dolgosti 572 metro?; dovolil je pa to podporo za to, ker je zakriika obcma zeld majkna in ima veliko ceite po obCiui in jo bo §e imela, ako se bo delala cesta pioti Oreheku. Fodpora je bila torej dovoljena z ozirom ua potrebo in da se delo doZene do skoro tnfe dodelane eeste do Cerknega.
Dopisnik pravi dalje, da ni na celej Crti najti nmetnega dela; tega naj se sam bolje prepriCa, predno - se kaj tacega med svet zabrusi; odikodovanja zemlji§5 Bi bilo veliko, ker gre cesta skozi polje io niso po-aestniki zemlji§6 v ta namen ve6 terjali, nego 16 gt. To je tndi plaCeno. Zato ni prav, da nekateri bolj premozni in na videz tudi omikani ubogo ljudstvo podpihujejo in po casnikih neresnico raznaSajo. Na§ kmet verjame prerad, posebno ce se take vest! pod-pirajo in s casnikom v rokah sirijo po takih osebah
—  iz kojih ust se ne prifokuje druzega. nego res-nica. A na§ podiapan ima v ravno takej osebi po-sebnega prijatelja, kateri trati rajse svoj Las na kvar obcini, nego v prid uka silno potrebni mla-diai.___________En Cerkljan.
VI DOL/BRD 2. maja 1880.
Poblanica gosr:, vedrinjanskega 2npana 14., a-prila St. nSoLeK 16 tirja neizogibno nekoliko opazk glede mojega dopip.  od 6. mavcija „iz dol. Brd."
Recem vam javuo, da eel moj dopis ne ome'nja iiiti sedanjega, niti preteklega stanja obd. cest, ampak zagovarjal je le skladavno cesto od Mo§e do Bi-Ijane^ ker, seveda, M. eeste ne roorejo se meriti s6 skladavno v trgovskem prometu. Kdor pozna cbC. eeste po Prevaln in iez Vipolj2e—Kozano, bonasprot-aega mnenja, negcr ste vi, tedaj ni mu treba prepri-canja. Ob^alojete tudi, da dol. br. dopisniku gre le za «sebo in ne za stvav. Jaz niislim. ie zagovarjam lepe eeste, nezagov^jjamosebuosti, ampak ia stvar. Morda so nektere va5e caste res v boljSem stanu, nego so bile pod drugim 2ur.ansivom, ali jaz trdim, da so na-Se eeste v slabSem staau, nego so bile prej. Storite totaj, da bodo tudi na§e eeste lepe in gladke, in Se le potem—.... flit»po deio se samo bvali.1*
K va?emu pDj^°u;.u glede cest,— kar me po-sebnov o«i bode— uij sledi tnkaj mala opomba:
•) Za dopine ie rersja, Id se tiakajo samo ytoti pla8ilu, »e spiojme Tre4j»itro drag© odgOTornojti, nego obo. ki mujo Uttegs postau,                '                                          Uwdf
Ce ste res tako vesten in za napredek tafco v-net, upraSam vas, zakaj niste od mnogih posestnikov z denarjem uplafane dele na javni draibi oddali-— kakorpostava vckva, — po kteteui uaciriu bi se dvoj-neran namenu vstreglo, namrc^: gospodarjem, ckteri so se zato oglaSali, da bi si svoje stanjje s tim zaalu-2kom nekoliko olajsali. po drngi strani po bi bila cesta dokonCana in v boljgem stanu, rcgo je zdaj. Ali ne t^i v tern morda samopridnost in zlorabljenje denara?
Glede va§e bogatije, dobrili del, bistroumnosti m mogoCnosti, ni vredno Se odgovora dati, ker take lastnosti, kakor si jib sam priStevate, spominjajo me naravnost na prevzetnrga farizeja, kateri se je v tem-peljnn hvalil in povzdigaval, nazadnje je vendar M'o praviCenSel na svoj dom ffKdor visoko zleta, nizko pade.*4
Sicer moj eel dopis v Soci je btl ntiroljuben, nobene graje vreden, ae m dotikal nobenih oscbnosti, toraj sloven. Kako to, da je ravno vas gosp. zupan tako dregnil? IVfordase ste Fttim nobote teya ovadili, kar bi vam utogHo neljubn biti.
Imenujote me tudi zagrizenca. Alijaznisom ni koli viSih oblastnij v zupanstvenihzadevah nadbgoval, 6e so jib drngi, bile so njihove pritozbe berze'ras o-praviiene, iz eesar vam nc sledi povoljno spricovalo. Saj pod vodstvom vestnega in nepristranskega 2«pana se ljudstvo petovo ne pritoiuje.
Zarad lepSega, se posebno konec vaSe „Poslani-ce" kinCate stujim denarjem. Ali so morda vase za-sluget Ce presvitli vladar s svov» milodarnostjo re-vvim pomnga? ako se milosw. Ijudstva usmilijo in z radodarnostjo nj»h revni stno olajsajo? Ni treba se nam prepricati, koliko ste lotos prejeli in izdali pod-por revezem, (Vipolj^cem nit, akoravuo so se zato oglaSali) ali nasprotno prepricani smo pa, da v 20. letih popiHj ni bilo toliko stradajoCih, kolikor letos. Vsled vaSe nPoslanice* bi stradajofii skoraj ne vedeli— ali izhajajo milodari iz vaSe dobro oboro^ene trdnja* ve, ali iz hvalevrdoe darczljivosti dnizih.
Ivan KocjanCU'.
IZ BRD dne 2. roaja.
Poslanica iz Vednjana od dne 14. aprila v §tv. 16 ffSocea ne imenuje sicer dozdevirega „skiivnega nasprotnika," kaie pa med vistatni in na nckatcrili mestih tudi prav razIoCno, — kaiit pes taco moli. G. dopisnik je nameraval sladko poljubiti svojega pred-nika, katercga, kakor je tu obLe znano, tako rad vidi, kakor tern vpeti, paseJGVskpejprenagljenostiobimi na napecno adreso ter pretepa sedlo mesto konja.
Oni, kijepoprej 10 let gospodaril se za-logom za uboge, ni v listo nobeni zvezi z napadenim dopisom iz dol. Brd. *)
S poslanico pa bi je gosp. dopisnik sam podpi-sal 2alosLno spricevalo, da si je s§ svojim ravuanjem naiedil toliko nasprotnikov v Brdih, da eel6 sam ne ve, kdo ga napada. In naSe ljudstvo je zadosta raz-umno, da ve, komc in zakaj nasprotuje.
Prav nedostojno se mi zdi, kar trobi g. dopisnik po javnih Casnikih med svet, da pomaga iz last nega iepa ubogim. Puhla baharija! Edor pomaga iz biuzega namena, podeluje svoje darove tako, da levieu ne ve, kaj je storila desnica.
Ob^alovanja vredni so bill res o svojem casti VedrinjanCanje, da niso imeli nobenega sposobiiega mo2a, bodisi po nfienosti ali po poStenji, kateri bi jim bil lenarniStvo opravljal, ampak da so bili pii-morani z vsemi znanostmi inlepimt Cednostmi nadar-jenega 14 letnega otroka za denarnicarja posta-viti; drugod rabimo take pobalmce komaj za pa-stirje. —
To ste pa uze zadeli, g. ^upan, da kdor nema platna, ga ne more prodajati. Ali Yam je Iahko go-spodariti z denarom, kojega je Tal prednik prigospodaril. Koliko je on v 10 letih pribranil, v blagor naSej obcini, ve cela naSa okolica f takrat so bile take letine, da so nbogi lahko izhajali brez mnogih podpor. Torej ni bilo treba denara po nemarnem trositi, Se manj pa na tak nagin, kakor sedaj, ko Ijti-dje vsled velike btde za lakotjo hirajo — pa jim obemski zastopniki Se tlake nakUdajo kakor nekdaj Egipcanje Izraelcem.
Da bi koga sree bolelo po VaSem sedeZu, dvo-mim ; da bodo pa Vas Se doigo potem lasj e bo-leli, ko ga boste mot ali zapustiti, o tern prav niC ne dvomim. Pomislite na zadnjo volitev, posluSajte glas po vsej iupaniji ter proreSetajte na drobno pritozbe, ki Vam od vseh strani brlijo — saj si je glas slabo oskrbovanih ubozcev vze poti iskal do cesarske-ga prestola — in potem sodite sami o sebi.
Za „v nebo vpijoce grehe* poprejSnje obfiiuske uprave, ko se je toliko tisofi goldinarjev samih obresti prihranilo, ker so se podpore delile samo zares potrebnim, — bije zdaj v iupaniji mnogo hvaleznih src. A pri sedanjem gospo-darstvn ne zadostujejo niti vse obresti veC,* zdaj se je zacel uie mofino iniiti z obresti preteklih let zlo-2eni kapital — in koliko ozira se jemlje pri tern na dejansko potrebo, na zapovedi in prepovedi pristojnih oblastnij, to razkaznjejo jasno Stevilke v nekem dekre-
Op. urod.
tu slav. df»2. odbora, ki'Vamjetedni do§elin katerega si. mcnda lahko vsaki obemar pr^gleda v obemskem uradu.
Sicer pa bo bododnost rozJHsnila', kar §e ni jasno in potem bo ljudstvo sodilo med Vami in Va-Sim prednikom, med sedanjim in poprejSnjim gospo-darstvom.                                       En obCinar.
Dunajska borza.		
	7 maja.	
Enotni dr&dolg v bankovcih -* ¦«¦ .   •	72gL80 73 „ 45 89  „  20 130  „ — 888  „  ~ 276  „  — lift  „  10 »  !,' 49 5   „ 61 58 „  65	kr.
1860 dri. poaojilo    ...¦...¦		
		
		
		-
Zantmivo
je v ilanasnjeiti lintu f,So6©st objavljciio n h/, n a n • 1 o sre^o o*t S. Hpck.sclifrja K«nr. v Hamburgu. Ta hila jo Karndi svojega tiijno^H ixpIiKVivanja ilobljenih dobitkov v okoliei tako na dobrem glas-j, do. ua denalnjt irwerat opoxorujemo veacfigau^e na tern mi'stu.
Javna zahvala.
Iz dna svojih potrtih src se zahvaljujerno vsem onim blagim, kateri so med boleznijo in o smrtt na-Sega predrazega oCeta, oziroma tasta in starcga ocota
ANDRE J A   FlSER-JA
c. k. po^tarja in posestnika na tako ljubeznjiv nafiin razodeli svoje ilobroliatno so-catje.
Iskrena zahvala v prvej vrsti slavnema poStncmu uradni§tvn, iskrena zahvala prijateljem za krastie ven-ce, prespoStljiva zahvala odlifinej gospodi vseh stanov in najtoplejSi izraz hvalezrtosti slavnim meatnim kor-poracijam in vsem onim p, n. tne^anom, Cernifianom in okoliCanom, kateri so v tako ogromnem Stevilu sku-zali poslednjo 6ast drazemu ranjeomu.
Preverjeni naj bodo, da nam je tako sijajno do-kazano socurje o nepricakovani brttki zgubi naJHlajSa tola^ba, za katero obranitno v svojih sreih trajen, hvalezen spomin.
V Cernieah 30. aprila 1880.
^alujoCa rodbina.
TrMo porodilo.
V Trstu 4. naja.
CESIK. Prekomorski pridelki. Kava 100 kil. Rio dobra nuvadtui gl. 71—76, dofam srednja gl. 78—85, izborna gl. 88—90, aajizbornojsa gl. 92—96, zbrana gl. 100; Bahia po- kakovosti gl. 59—84; Santo3 gl. 82—93; St. Domingo gl. 80—94; — Java gi. 91-93; Portorico gl. 107—111; Malabar naravna srednja gl. 06—97, najizbornejia gl. 100—102; Ceylon naravna srednja gl. 85—96, najlzb. gl. 98—102; Ceylon sajeniidrobnegazrnagl. 114—118, srednjega zroagl. 122—123, dobelega zrna gl, 132—142, jagoda gi. 138—143; Molta po ka-koTosti el. 118—120,
©ye. 100 k. BombaJevo I gl. 36; Laneno angleSko gl. 36; Oljeino oblozano za stroj© gl. 50—52; Lecce jediltio na-vadno gl. 44—47, V2 izborno gl. 48—50, izborno gl. 51—52, najizb. 5S—5i; M. 8. Angelo namizno % izborno gt. 70—72, izborno gi 74—76, najizb. gl 78—80; Aix gl. 80—82; Eibjo hamb. 3 kr. izr. sod. 58 gl; Terpentinoro francosko 100 kil. gt. 82—86.
Juino sadjs. 100 kilov. Orozdje sulio (civebe) Sultan po kakoToati gl. 30—36, E\em6 gl. 32—36, Cism6 rudefie gl. 30—32, Cisme drno gl. 30—32; Orozdifie (opaia) Lipari gl, 36—38, Zante gl. 30 -32; Limoni po kakovosti zaboj gl. 4.75— 6; Mandelji slad. po kakovosti 100 kilov gl. 110—125; Pome-rande zaboj gh 4—7.50; RozM 100 kilov gl. 6—7.—; Jig© v venctb Kalamat.* gl. 15—17.50, dalmatinske gl. — — , pu-ljeike gl. 14—15, smirenske Saltan po kakov. gi. 28—.
DiSave in barvila. Oaj zelon po kakovosti kgm. gl 3—5, 5rn gl. 3—8; Eadilo (virh) 100 kilov gl. 65—100; Kafm ocisSena gl. 180—190; MaSkatov cvet po kakovosti kgm. gl. 3.50—4; MnSkatov oreh gl. 4—4.50; giSke Aiepo 5me 100 kil. gl. 120—130; Siadka Skorja Ceylon kgm. gl. 4—4.50, Vanilija Botirbon po kakov. kgm. gl. 50—70;   Lefran kgm. gl. 40—75.
Razno blago. Kolofonij amerik. po kakov. 100 kil. gl. 6—11; Koaitar bel izv. zaboj gl. 19—24; Kotlovinski zelenee franc, gl. 120—i40; Metle dvojnate 100 kosev gl. 21; Olovo (cin> angl. 100 kilov gl. 126—130; Bibe slaniki izv. sod gl. 22, poleaovka (itokvii) po kakov. 100 kilov gl. 24—30; Bum Jamaica Lit. gl—.86—1.14; Soda angl. 100 kil. gl. 6.50—14.50;
Yitrijol viiiijcv angl. I. gl. 9—12; 2veplo zmleto gl. 8-----,  v
kosih gl. 7—25, cvet. franc   I gl. 14—15.
Domat-i piiuelki. Rii italijanski navaden 100 kit. gl. 18—19, l/2 izboren gl. 21—22, izboren gl. 2250—23, najiz* bornejsi gl. 23.50—24.50;  Eangoon I. gl. 16,50—17;   Bangoon
a. gi. ie.—17.
DIasti. Slanina v izv. zabojih 100 kilov gl. 48—52; Svinjska mast »WiIcox* v izv. soda 100 kilov gl. 48—51.—, BBancroff-» gl. 50.50—52, Lot dalmatinski gl. 37—38, teraaiki gl. 38-39.
Petrolij I. Pensylv. r izv. sod. 100 kil. gl. 10.25-10.50. v zabojih gl. 12—12.25                                                    >
Fezol ae plafiuje na postaji 100 kilov: cukresneo gl, 15., kanarin gl. 12—13, lei dolg gl. 13., bel okrogel gl. 12, bohinec gl. 13.—, svitlo rndeg gl. 12.2?, temno rudec gl.11.50, zelen po kakovosti gl. 12.25—12.50, rnmen gl. 12.75—13, me-5ato gl. 9-9.75.
Konopno seme drobno 1O0 kilov. gl, 27—2? 50
grpse belo gl. 12—13.—.
*) Vsvr gotovo da ni
(Day© v priiogi.)
Priloga k 19. stevilki „Soče",
Maslo naravno I. natlaceno, sod prost 100 kil. gl. 73—76.
Slive v diinu suSene 100 kilov gl, 18—15, brez dim* gl. 18—20.
Morska sol 100 kiloy gl. 9.60.
iitoi PSenic-a 100 kilov   ruska gl. 13—IS 50,   ogerska
gl.------; Koruzr gl. 8.40—9; Roz gl. 9.40—9.60; Jegmen gl,
8—11; Oves ogersfci gl   8.50—9.                    <
Moka ogerska (pSenlciina,) najniza St. 9 gl. 14.— (100 kilov) rase po kakovosti do najvise i.Stv. 0) gl. 24.80, ajdova gl. 16—21, komzna. gl. W—12.
Otrobi (pSenicni) dobeli gl. 5.50, drobni gl, 4.40.
Spirit rafiniran 3G hektoh gl. 39—39.50.
Viuo (hoktol.) istersko gl. 24—35, teran gl. 35—48, vipavako gl. 10—26, hrvatsko gl. 10—14, ogeisko gl. 11—16, dalmatinsko gl. 10—15,
Krompir loo k. 5.45-6.—.
Drva za kurjavo (sezenj) gl. 12—15: Oglje bukovo 100 kiloy gl. 2,50,
Seno votovsko (100 k.) gl. 1.40-1.50, konjsko gl. 1.10.
Sluuia rzena gl. 1.50—1.80, za steljo iiSem&ta gl, 1—1,40.
Slovenska Talija.
Zbirka dramatifmh del in iger.
Na svetlo daje Dramatidno drustvo v Ljubljana
1. vezek i Prirocna knjiga za glediSke diletante, Cena 50 kr.
Od poznej&h vezkov so po§li: 3., 4., 5., 7. in 8. vezek; v ostalih so natisnene sledece gledaliske igre:
(B, tm barka ; V. <— vesela, It. — resna, Z.— zu-lostna igra; 0, —• opereta. Stevilke za le-temi firkatni kazejo fetevilo aktov.)
Ultra! (B. 1.) — Na mostu, (B. 1.) — Gospod CapL-k. (V. i.) — Belin. (0.1.) — Gra&ak in oskrb-nlk. (R. 4.) — Servzan. (0,1.) — Svojeglavnezl (V. L) — Roza. (V. 3.) — Klobuk. (V. l.j - PtWnik (O. 1.) — Ma m cdgojnik. (R. 2.) ~ Zabavljica (V. 1.) — Zakonske nadloge. (V, 1.) — Poglavje I., II, in Iir. (V. 1.) — Mutec. (V. 1.) — Telegram. (V. 1.) — Sum ne \G kuj hofce. (B%? i/8.) — Ona me ljtibi, (V. 2.) —- Gospod n/M',r. (fc>aijiv ptizor.) — Uskok, (V. 1.) — Vdovu in vdovec (V. 1.) — Visokl C.(V. ].) — Gorenjski sluvcck. (0. 2.) — Pozlgalfova Mi. (II. 5.) — Umefnust in narava. (V. 4.) — Zapravlji-vee, (Carobua igra. 3.) — Pokojui moj. (V. 1.) — Lorojon. (R. 1.) — Gospa, ki jc bila v Parizu. (V. 3.) — Na kosilu bom pri svoji tnateri. (V. 1.) — Brati m zna. (B. 1.) —Gospoda Kodelja pridigeizza gardin. (V. 1.) — V spanji. (V. 1.) — Kovarstvo in ljubezen. it, 5.) — Donna Diana. (V. 3.) — William Rateliff. (& 1.) — Gluh mora biti. (B. 1.) — Zeuska borba, (V. 3.) — Ogenj nij igraca. (V. 3.) — Ena se joLe, druga se smeje. (R. 4.) — Garibaldi. (B. 1.) — Marija Magdalcna. (L. 3.) — Tri Vile. (V. 2.) — Srce je odkrila. (V. i.) — Pes in niafika. (V. 1.) — Cvr&k. (R. 5.) — Lowoodska sirota. (R. 4. — Trnje in lavor. (R. 2.) — Doktor Robin, (V. 1.) — Pesek v ocX (V. 2.) — Kozarcc vode. (V. 5.) — Igralka. (V. 1.) — Dva gospoda pa jeden sluga. (B. 1.) — Star samee. (R. 2.) — Stara mesto mlude. (V. 1.)— Giiugoire. (R. 1.) Ena se mora omoziti. (V. 1.) — Berite „Novice* t (V. 1.) — Dva zeta. (V. 1.) — Neuiiki ne znajo. (B. 1.) — 2enski jok. (V. 1.) — Moja zvezda. (V. 1.)
SLOVEXSKA. TALIJA. je ua prodaj po knjigar-nab v Ljubljaui, pa selehko tudi narofii naravnostod Dramatic nega dru§tva v Ljubljani.
Kdor si naravnost od dtuitva naro^i vse prej navedene knjige, katerim je v kujigotr^tvu cena 18 gold. 55 kr., jibdobd za znizano ceno 14 goldi-n a r j e v.
Ce se od drustva vsaj za 4 gld. knjignaroCi ob jedoem, dru§tvo popusti 20% navadne cene, ki je ustauovljeaa posameznemu vezku in na zavitku tiskaca.
Karodnim druStvom, katera provajajo gledali§ke igre, je priporocati, da si od vsake igre, ki jo hote igrati, omislijo celo garnitnrot t. j., toliko knjiJic, kolikor jib je igrakem ireba o pravajanji; cele tiska-ne igre uCe^ira se igralcem mnogo bolje ustrezajo, ka-kor same i;:pisaue naloge, vrhu tega pa so §e cene j § e.
Eazpis daril
Na podlagi sklepa si. deSelnega zbora kranjske-ga je si. de^elni odbor namenil:
a) 400 gold. (Stiri sto goldinarjev) za dari|o pisatelju najbolj§ega resnega igrokaza, vzetega iz kranjskc ali avstrijskez godovine, katerega predstavljauje mora izpolaiti ves gledaliiki ve€er;
a) 200 gold, (dve sto goldinarjev) za darilo pisatelju najbolj§e veseie igre obsezajoCe najinanj dve dejauj'.
Pri presojanji se bodo v po&tey jemale lo igre, katere dozdaj §r m'jso bile niti tiskane niti predstavlja-. iw. Ig:i, kuterima bode prisojeno danlo, ostaneta last-ni'ua ttDraniatii':nega druStva".
Po n»roLilu si. dezclnega odbora od du6 24. apvi-la t. 1. St. 324 podpisani druStveni odbor razpisuje omenjeui darili, pristavljaje, da se rokopisi morajo „DramatiLuemu druStvuR poslati vsaj do 31. decern* bra tekocega 1880 leta.
Na vsak rokopis naj se zapi§e kak motto, ime pisa-teijevo pa prilo^i v posebnem zapeCafienem listu, na katercm je isto tako motto rokopisa.
V h j n b 1 j a n i, 29. dan apriia 1880. Odbor „Draniuticncga dniHtva".
Mlatiliiicc
na §tifte in na stebre, z uapravo za slamo stresati, z reLetom in simzilnim aparatom, na lesenik nogab, sicev pa iz Meza, % najnovejsimi popravami, se dobodu dober kup. Tudi iinamo trWre (trieure za gospodarjt; in mlinarje, in rezaniee za z noge pritiskati. To posiljamo do Duuaja franco. Narisane podobe zastonj. BCejo se dobri agenti.
Ph. Mayfarth et Co.,
tovarua za stroje v Franhobrodu (Frankfurt a M.) in na Dunaju% v uiestnom magazinn, (StadtlagerbaiiB.)
N
tiisnanjam 2ivinorcjccm gorifiko oko-Hce, da imam izvrstnega triletnega bilcii friburSkcga plemena, ki bciu ga dobil od c. kr. knictijskega dru-Stva v Gorici v namcn ssbolj&anja do-mafic govcdo. — Kravo toga plcs-mona so izvrstsio mlokaricc in dajojo tudi vclikc dclavnc vole. — Od vsaeega skoka se plafia 50 kr. in 6c se kravu v cnem mesccu ne vbr^ji, ponovi se naskok brczplaLno.
Ivan Oulot pod Turnom (pri sv. Roku) v Goriei h. St. 64.
V GOSTILNICI
,pri zlatem angelji"
V GORICI dobivajo se vsak cas izvrstni
krski raki,
okusno pripravljeni ali pa 2ivL Cena prav spodobna.
X
Po feorska obcina
0    PRI GORICI
si zeli omisliti dobro
H stolpnonro;
za ta namen je ob&nsko staresinstvo od-lo&lo 400 gld.
Kdor bi 2elel in si upa! pod zanes-ljivo garancijo prevzeti to delo, naj poda svojo pontidbo v enera mcsecu jfcupaii-stvn v Poilgori, zadnja poSta Gorica.
Alojzij Pregl
klobu^ar v RaStcln v Goriei ima za na§o dezelo edino zalogo klobu- i kov za ude novo ustanovljenega ve-teranskega druStva za goriiko-gradiSko grofijo. Sicer pa ima na izbor klobuke vsake vrste, slumnate in iz Mobudiiio, , iz najbolj&ih tovarnic.
JAKO VA2NO
vsaktcreinu za o(i.
Prava dr. White-jjeva voda za o6i od Traugott Ehrhardt-a v Grossbreitenbacb-u v Turinglji (Thttringcn) slovi u&e od leta 1822 po colon svetu.
Dobiva se steklenica po 1 gl. v Trstu v lekarni „ Carlo Kanetti" Vianuova27 in v Goriei tudi v ZnncHi-jevi lokunii na Travjiiku.
Odlomki iz pisein: Gospoda Tr. Ehrliardtaii Vaia pmva dr. White-jeva o6oBna voda mi tako neiznuuno dobro <le, da »oVam no niorcm zadnsta zabvaliti za njo, in da jo bom vsakoinu priporofial. (Sledi narofiba) Rieden 27/3 78, Peter Hamuli.
Vclikansko zalogo blnga, ki bijio jo prorzolt od oidcrl)-niHtvrt konkurzne muse falirauo „7tAnvietui lovarue bi'i* tanija-srebra" rauprodajamo za 75 odstotkov pod cenit-Vijo, samo za to, da zumoromo zpdostiti plafiluhn zavezno-stim. Za samo 7 gl. 25 kr. bo dobi jako lepa namizua o-ptava iz britanija-srebra, katera je stala poprej 35 §1. — in sicor:
6 namiznih nolov z izvrst. jekleno ostrino — 6 prav. angl, vilic iz brit. ;srebra — 6 masivnih 21io iz brit. srebra — 6 uajSnejih 2H5io za kavo iz brit. srebra — 1 tezak zajomalnik za juho iz brit. srebra — I masiven zajemalnik za mloko iz brit. srebra — 6 najfineje cwiliranib. postr«2nih tablio — 6 lzboraih noznih podstavkov iz kristala — 3 lepe masivno ku-pico za jajca — 3 krasno sladkorne taso — 1 okusen zabo|2ok za poper all aladko? — 1 prav fino sitice za 6bj ~- 2 liCna Salonika svoeniku (42 komadov). Narocbo proti povzetji ali predpla5ilu naj se posi^ajo pod naslovom:
Vereinigte Britanniasilber-Fabriks-Depot Wien, 11. Untere Donaustrasse 43.
Ciytc, glcjte in cudite se!
Od neko konkavzne mas© nedavno falirano velike tovarne britanjja-srebei'uib. izdelkov, prevzeto blago, ka-tero ima covarniSko znamenje: pravo Ilritanija, od-daja so po vsaki ceni, ali boljo redeno zastonj. Kdor po&lje oli tudi proti povzetju samih 6 gl. 70 kr., dobi sledece stvari za detrtino prave vrednosti in Bicer: 6 posebno dobrili aamiznih nozev z roSem iz \        ^
britanija-srebra in pravo-anglezko ostrino;     \   *© » 6 najfinejih vilio britanjja-srebro iz enega sa- jo,^ p*
mega kosa;                                                fl^'w
6 najlinejih britanija-zlio, masivnih;                 I o g
6        „            „      zlidik za kavo;                f «TO §
6       „            „'      noznin podstavkov;           /cS.r*i
1        ,,            „      zajeraaln. zajuho, masiven; i '  S, g*
1        ,,            »           n m raleko „ 1 ©L. ^ 6 angMkih Viktorija tas; najfineje cizilhanih; 1 p* ^V
2  okusna salonska sve&iika;                            ]• g» 1 britanija-srebora zvondek bo" srebro-glasom; / § L, 1 „ „ ploSfiek za kruh, masiven; ' ° Vseh~l2 kemadov je izdelanik iz najfinejoga, pravega britanija-srebra, ki jo edina kovina, koja ostane vedno bela ter se tudi 25 let rabljena, no razlocuje od pravega srebra; zatd se garantuje. Vdokaz, da moje o-znanilo ne sloni na
noTbeixi slepariji
zavezujem se javno, da brez ugovora nazaj vzamem blago, cc bi komu ne bilo po yolji. Jaz zayratiam na nmoga zahvalna pisma, ki so mi dogla in koja bom 2a-poredoma objavil. Kdor lioCe tedaj dobitl dobro in zauesljivo blago zasvoj denar iu uekako siepar-sko Saro, naj se nbriie samo do. A. FRAISS, Rotuenthurmstrasse 9. nasproti kneaoSkofijske palace na Dunaji.
Ysafo-j gcispodipjt prekoristno!
Ces. in kr. privilegiran              |
peCniPRAH
prve avsfteyske towraicc za pe*ni prah od KLai-ola Riiss«&Comp.,
Dunaj 1. Be*. WeiMrarggasse 21. 3fa5 pecni prab (trajai alisuhi kvaal nadoraestnje popolnotna vsaki fcvas. N& pokvaei se nikdar in se io-rej lahko onrani; vsaka pekovina dobi po njam brze ka-kor po najboljsem kvaau fine$i in Cistagi okus, postane krajSi in rshleji, testo se nagleje in enakojnernejSe vzdiguje in se nikdar ne poleze; pri tern se pa prthra nijo obeta in jajca; pa tudi na €asu se priatedi, ker m tenia Saktti, da so testo vzdigne, 5o pri krofih no — in fcar veliko velja, da ne napenja. — V pakotilt po 5, 20 in :>u kr, Svari so prod nic vrednim ponarejenim blagnm. fftT Prodajalci dobe prlmereu naroefek. *WQ
1         Borane opentoye         f
i Banking hisa 71Lenha" na Dunaji, Heidenschuss 1. A T x •) pri pawo vtesnieM %&M (preerija gl. I •       —            10—30 la *1. 5CKW cfektov na opeim-ije aY
ldollil'koiU   1» fcansse ali baisse;                                       ^
T  ii «i**-. *>> naj kwri rasejo ali padajo (StollgeachSft); T f " ***** c) da m v zalogi obrani, dokler se cfekti z A,     „                  dobiekom ne realizujejo.
7    Spekulaeijiika operactja tofcno in diskretno.
YDruib«iw opraviltMsam© 15-40 gl.pokritve m ;0o0gl. efekt.). Ujr- Provizije sanio 30 kr. ~pQ Po tern nadinu, kojega smo mi uvedli, pa ae je ule potsod pciknpil, apolnujerao naroeila na skoro vae ˇ kura-^ nem liatkn. WMmwue efekte. gyHi treba nobene pokntve v gotovinrl Zuvarovanjo ces. .#*#.  kr. avstr. ogr.
tuncuiui
v Gorici.
MANUFAKTUR ZA MO&KE  IN 2ESESKE S KROJA^NICO ZA MO^KE.
MIZARSKA IN TAPECIhSKA DELAVMCA
se  zalogo
mobilij, steal, podob, okviijev in pozlacenih !i§t,
ur z majaktra,  postelj na zmeteh,   Yolnc-nili in
Sunnatih Stramaccv, stolov razne sorte.
&IVALKI STROJI RAZXE BA'lE.
Vse zgoiej navedene stvari se prodajejo po ccni,
da se koj denar poSteje   all pa v mcscanih ali
tectaiskih odpiafilih.
¦¦ irt
Zuvarovanje ces. ,##*«, kr. avstr. ogr.
(H, pnti Vs is imii \w
preil ^gubo, naj ae zaden© tiajraanjii dobitek (Treffer). I'rcmija za celo leto oil 15 kr. Yi§e.                 f
»taps irata da 500 gLf it t§ iates up Wife T
j Ta za kupovalce in poscatniko arcCk, za gtedovce in A f kapitulisfco jako <ralna oanair% zakoje uatanovitov n»m joT rixreklo novinarsihra in obfinstira neokracena priznanje, joy |i * rcilnn, da so spodobno eeni tudi iz goapodarakega stall- ± [Sea; gledu znamonitih koristi inMdoIoeeb** zavracamoT f «» oftSiral prospekt._____________________y i
^POiftSllilSI °'oz^,» vrednostnili papirjih in tiiumOnih za-T J
4.....i                   detail   dajemo vsakemu franco in zaatonj vi i
r«leitha" glasiU za narodno-gospodarske interese.  IzUaefT ' T poailjanio brezpladno na tse strani.                                       y
iiiMT* Opozorujemo posebno na zanim<re clankc o „po-m Tvrnitvi vseli mogoEib stroSkov, zgub" itd.T fako tudi „loz-T Tne druzbe ^preafaboranje dot, vdor, atari h m otrok)".      T
xXajbolji nacin za aalagapje     pridrievzalogupoban-A j ˇ                  stcdoTCem.                     kinem kurzu,                T j
Y d) proti tera, da se vsaki y ^,_________________________________meaec neioliko placa. Ju I
^           Tse naraSbe z dezele se ioSno izwsujejo in tako tu- ±
Tdi vsa povelja segajoifa r nieitjavsko poslovanje. Pro-T y spekte„ tarife itd. poiiljamo radovoljno (franco in zastonj). y ^       Solidnim firmam izrotfujemo zastojmistva.       x
ZALOGA
ZVEPLAN
prav drobuo zmletega \ mehaiiicuem parnem mliaa v Mo§i.
Eer je zdaj uiepovsod pripoznano, da je 2vepIo — seveda disto In prar drobno zmleto —edini izdatni pripomo5ek zoper tertno bolezen, priporocam prav gorko vsem trtorejeem, na] se i njim o pravem Casu preskrbe, ter me po5ast6 s4 svojimi naroeili; gotGvi naj bodo, da jim prav vestoo in dobro vstrezem.
Zalogo zvepla bom imel v Gorici v MagistratnL nliei v jediJni pwdajalnici gosp. JoLefa Modolo v Roper-jevi hisi, v RaSteht v drogeriji gosp. Gaspar-ja Ghitter-ja, na svojem domuvPodgori in y parnem mlinu v Mosi. — Blago, dasi izvrstno, bo po prav spodobni ceni.
Aiidi'ej Kocjan&d v Podgiyri.
Podpisani naznanja, ds je odperl v ulici sv. Klare Stv. 117 v baron Brecbs-lerjevej hi§i
zalogo vina
belega ia crnega
znanega  pod  imenom nSeIiillepK  pravi ( pridelok Hull iz JJattazsekii.
Prodaje se na debelo po spodobnib cenah.
Glavni dobitek ev. 400.000 mark.
NAZNANIL0 SRECE.
Dcbitke
garantira
drz.ivn.
Vabilo na udelezttev dobitnih §ans
velike, od hambur§ke  dr2ave garanfcovane denarno loterije, v katerej se mnra nad
8 milijonov 300.000 mark
gotovo ctobiti. Dobitki te ugodno denarno  Ioterije,   kateva ima po na6rtu le 3?.500 Iozov, so sledeCi:
Najveeji dobitek je ev. 400.000 mark.
Premija 250.000 mark 1 dobit po 150.000 mark 1 „ „ 100.000 mark I    „      „   60.000 mark
1    n       „   50.000 mark
2    „ „ 40.000 mark 2    „      „   30.000 mark
5     „ „ 25.000 mark 2 „ „ 20.000 mark L2    v       „   15.000 mark
1 „ „ 12.000 mark J4 „ n 10.000 mark 4 „ „ 8.000 mark 8 „ ,t 6.000 mark 52    „      „     5.000 mark
6     „ „ 4.000 mark kateri se bodo r malo m
68 dob. po 3000 mark
214	„     ,.   2000 mark
10	„     „   1500 mark
2	„     „   1200 mark
531	n     „   1000 murk
673	„     „     500 mark
950	„     „     300 mark
65	„      „     200 mnik
100	„      .,     150 mark
35150	„     n     138 mark
2100	„     „     124 mark
70	„     „     100 mark
7300	„     „      »4 in 67
	mark
7850	„     „      40 in 20
	mark
ecih v 7 oddelkih  gotovo	
100.000 mark 60.000 mark 50.000 mark 40.000 mark 30.000 mark 25.000 mark 20.000 mark 15.000 mark 12.000 mark 10.000 mark 8.000 mark 6.000 mark 5.000 mark 6 „ „ 4.000 mark . kateri se bodo r malo meiecih v odlo&lh
Fpvo T/.diganje doMtkov je nradno nastav-ljeno, ter stane
eel orighialni loz    le 3 gld. 50 kr.,
pol originate, loza   le I gld. 75 kr.,
6etrt original, loza le            88 kr.,
ter te od drzave garantovane originalne lozc (ne
prepovedane promese)  proti  frankoranej  poslatvi
svote tudi v najoddaljeni'jSe kraje razpoSiljam.
Vsak ndelezenec dobi zraYen originalnega loza tndi originalni «rtei z drzavBim grbom zastonj, ter se mn takoj po uzdigovanji dobirkov nezahteTano poilje nradni listek uzdignenili stevilk.
Izplacevanje in razpoSirjanje  dobitkov
izvrsnjem direktno jaz interesentom to<5no in z najbolj atrogo tajnosjjo.
W^" NaroSila izvrlujejo   se najlaglje   po   poStnej nakaznici ali pa z rekomandirauim pismom.
S^* Naj se tedaj narofiila,  ker bodo kmalu vzdi-ganje, zaupno po&ljejo do
IS. maja 1.1.
na
Samuel Heckscher sr.,
Ban^nier und Wechsel-Comptoir in Hamburg.
§t.   108/E
Oznanilo.
Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta) vstanovTjene po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bode dne 7. junija 1880 zaftela javoa drazba (kant) nereseiiih zastav I. cetei t lota 1871) t. j. tiste, ki so bile zastavljene mescca janu-arija, februarfja iu marcija  1879.
Bavnafelj: Lovisoni.
Le jebkrat
poduje se tako  ngodua pi'iliku,   da si
za polovico  pravo eeiie  omisli vsakdo
ixvrstno uro.
\ oiikiinska raKprodaja.
I'olitii'iio jii/.mavo, ki »o nastnlo v celej Kvrnpi, zadcle ho tudi Svicu; vsled toll ra/.in(!i' ho jo im stotini! dolavcor iz^fililf, tako da jo obstatick tovarn jakn dvom-Ijiv. 'J'udi najvokiia fabrika za uro, Icatoro mnu mi /u-s*Lopalit rio jo zuprlit- zi>cttsnti, t<v mini jo znupitlu \iro-dujo svojih ur. T»j liiko zovaim zcpiiu «Hl *i> nnjl»o]jrio uro oologa svorn, kojih okrovi ho izdclani iz iiujlinojficga srebrnega nililja, so i/rudno elwginitiio graviratii iu giljiiitiruni, tor ho amiirikanhkogu sistbina. Vslt'd liuktk via sine koustrukcije neniore nk laka ura uikiluv pokvaviti, paile lciiko na tla, sine trn slisuili,. a Yvuriai' lira pri ieiu liir ne trpi.
I'roti povziitju, nli vpodiljatvi nuilo svolo, katcra jo pri v.Hiikej Imzi in zazniiiriovana, h katiu'i) ji; plaiuimv In pridejanu zlata dnublo ur»u verizini, l)arzuii/iHti (itiii, gl.'tvni kljui; za urn in dtdavMka jihu'u, dulii vHiikdit unj-tincJHo rojiusinino uro xkuraj nu polovii-o zastonj. Vs.c ur» ho iifiiutikti ri!|»asiruiio, tor garailtlljctuo/.a vuiko mo pt*f let.
V uok:<z Kotovegu jaiuslva in sfi'iw isoJid-nosti, pi'ov/LMiiaiuo s tern dolznost javiio, da vs;»J:o neprihtoji*L(> uro nazuj vzameino, in /. drugo za-menjamo.
Izpisols. ur,
1000 komadov remontoir zepnih ur, k.itoro ho pri kozict navijnjo broz kljuca, z dvojnim okrovom in kri-atalnirn okrovom, izrodno uatanouo rogulovuno; nizea toga f»o tudi cloktrogulvunicno pozlncono, tako da jih nobedon zlatar ne more od pruvo zlatih ranlociti;   7.
vorizieo, modaijonom itd. prejo jeden koraad gl. 25, zdaj le gl. 10.20.
100C komadov krasnih ur na sidro (aivkeruhr) od najf.f-2jegft srebrnega nikljn, tokocih na lb rubinih, z ema'Iiraiiitni kuzali, kazalom za trenotko in kri*talnitn plosczatim steklom, natancno ropasirane: preje jeden Iioraad gl. 21, zdaj saino gl. 7.2t>.
1000 komadov HlObilnih ur na valje (eylindor-uhr) v ttSkih giliosiranih okrovih od srobrnega niklja, s krisfalnim plo§6natim steklom, tokoC'h na 8 rubinih, fino rcpasirane, z verfzico, medaljonom, in barzunastim etuijem, jeden komad preje gl." 15 zdaj le gl. 5.60.
1000 komadov Washingtonskih ur na sidro od isiotnega srebra, potrjene od c. J.i, denarnega u-rada, tckoce na lo rubinih, elokcro-galvaniOno pozla-cone, da jih ne more nobeden strokovnjak ali xlntar od pravo zlatih ruzIoCiti; fino na trenotck regulovane in poskusene. Teb ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40.
1000 komadov Wa-bingtonskib remontoir zepnih ur, od pravega l^lotnega srebra odobreucga od c. k. dennrnegfl uradi, pod najstrozjim jiutstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od nildja in privilcgiranim regulovanjem, tako da se nij trelja teh ur niktiar po-pravljafci. Pri V3akej uri da se zastonj tudi jedna :data doble urna verizica, medaljon, borzunasti etui in kljuc; vsaka taka ura stula je preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16.
1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubinl, preje gl. 40, zdaj gl. 20.
1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, preje 100 gl. zdaj gl. 40.
650 komadov ur z ropotcem, lino regulovane, dajo so rabiti tudi na pisaluej mizi, preje gl. 12, zdaj le 5.80.
650 komadov ur z majatnikom (pondeluhr) v fino izrezijanih gotickih visokih omaricak, navijajose vsa-kih osem dnij, fino na trenotek regulovane, Iepe in impozantne. Ker je taka ura po minolih 20 letih. se dvakrat vec vredna, naj bi jo imela vsaka druzina, posebno ker se s tako uro soba olepia. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smesno nizko ceno gl. 15.75.
Pri nar&gilih za ure z majatnikom (pen-
deluhren) pritozi naj se tudi mala svota,
Naslov: Vhren-Ausverkanf
von
Pkilipp Fromm,
Wien. Rothenthurmstrasse N.ro 9.
Mavatelj in odgovbrni urednik; JQZEF mi — Xiska; ^Hilarijanska" tiskarna. v Gorici,
Zanimivo
je ˇ dan»§niem Ksta „Soce" obja^ljeno naan anil o sroSe od S. Heckscberja senr. v Hawimrgu. Ta WSa je zaradi svo-iega tajnega ixplaSeyamja doMjenib dobitko* v okelict tako na dobrero giasi, da na denaSnji insarafc opozorajeaw fsacega uie jift ten mestn.
V GOSTILNICI                     1
^zlatem angelji"!
T GORICI                         -1
dobivajo se ?sak las izvrstai
krskiraJs,
ikosno pripravJjwii ali p« &' ' Cena prav spodobna.
Vvi ccs. kr. zastavljavnici
_,                  na Dnuajl resene
ZEPNE URE
po nraiialiSano nizkib izjemnib cenah namrec
70 odstotkov pod kupno ceno
Kanna. zaloge iepnih nr, ki »o bile z« prodej lemkaj po-»Una U i»*j*i»ameaiwj5i* aTicarafcik, tovarea, *o bite potoiene v c. li. a»*tavlj»Tuico, der so zapadle ter »o> pa draibenem potu pul »«»ttn>j prUla i naie roke.     ...__,.                 ,
Zato smo v poioz&ji, da lahko prodamo
J rave zl»te» sreberne in ntkelnove lire, najboljse virarske izdelke, vse proti Sletni garancjji, da le nas denar nazaj doDirao, 7o percentov pod navadno tovarnisko ceno, tako da so we skoro ajr* zastonj, "^PO
V»aki cluvek, ubogl ali bogat, potrobuje uro, hatoraje mno-gokrat nftJ4V<!*n<jsii ptU«<«U«<-« »a »preinljevalka*kozi celo ilvljenje KiIkJ pa »i« |K>:>uja iiguiiiitt prilika, ki so aiorda nikdar »*•« ne pu-rrne, omUHti m »koro za nio nolidno, flno, garantlrano,  da minute
uata.u'no uro; kajti naSe tovaraieno osebje pregleda
VSe are Se enkrat. 5» vsaki uri je Mcariko torurniiino znameuje.
i            Garancija je tako zanesljiva, da se s tern
javno zaveznjemo, povrniti vsakemn narocnikn nenradoma in bre/ vsake overe njegov denar.
Kdor hole imeti izvrstno, neverjettio ceno, za5 let garantirano zepno nro skbro jpflr*zastonj"^Ki
naj poilje neaudoma naruebo, saj vendar vaaLdo iaho razume, da ie are ytrasno itiltu razprodajo.
Razkaz zepnih ur:
2epUa eilindrica iz leikeg. •rebro-nlkelja, prav fina, na sekunde pregledana, grarirana, guilochirana, z ft rubini, pi itrim ste.ilom, -inaititaniin kazalou in poaabnim pokriTaLom, s prar ilno zlato r«5o-reriiic»;  poprej je stala 12 gl,  *daj samo  gl   5^H). —
Ista prav too v ognjn pozlafena, fcrasna, kakor vsaka zlata gl. 6.50.
Zepna ankorea i% teikega srebro-nike(ja, prar &na na minato pregledana, graTirana, guiloohirana, a 15 rubini, plitvim steklom, email, azalom ia aekandnin h*zaTcem, z jako fino veri-iico iz talmi-z!at»r poprej 20 gin zdaj aamo 7 gld. — Esa najbolj-sih in izTrstnisih ur. — Ista tezko v ognji pozla^ena, krasno izdelana, popoln.zlati enaka saiuo gl. 8.50.
ReiQOlltOir-Ura iz najnn«je;« double-zlata, $e narija pri riniici brez kljuca, obrani puti garancijo vedno zlato barro, iz-vrstno na minato rredjena, z dvojnim pokroTom, okincanim. email, kazalom in privileg. kolayam, odiikuTana kapitalna uia » tahai tc-rlzlco, poprej 24 gl. z&ttf aatoo gl. 8.50. — Tea «j« malo.
Sreberna remontoir-ura izpravega »a lot. »rebra,
od c. kr. punc. urada preskusena, »e navija. brez kljuca, s proti-za-porom in kazalno napraro. najtineja i privilegijem, nadrobno pregledana, » plitvim ateklom, email, kazalom In leknndniia kazaluem, znotraj s krisUlnim pokrovom ic nikolnjim kolesljem, za vsaoegapre-zomo najboijaa, najceneja in elegantnejia ura sa svetu; poprejenja cena 30 gl., zdajl samih 14 gld.
Sreberna ankorea iz pravega, oil e. k. pnnc. urada preikuSenega 13 ioc srebra s 15 rubini prav fino na sekunde pregledana, a plitvim ateklem. emaiL kazalom in tsekundnim kazaicem, zraven tega.po novem eIek.tro-gaivanicnem nacina pozlacena, da je noben zlatar na itvetu ne razloei od prave zlate uie, kntera se navadno kupi za tako dragi denar; poprej jeataia brez pozlacenja24, gl,, zdaj a pozlaceiijem vred samo gi. v>.50.
Sreberna eilindrica iz pravega.i* lot. ziata, odcfc.
punc orada preakusena, z 3 rubini, natanino na minute pregledana, po novem elektro-galvanicnem naJinupozlaBen*,—tako da se ure te baie ae razlooujejo od pravia zlatih, poprej 15 gl. zdaj «amo gl.6.50.
Ira Za gOSpe iz pravega 14 karatnega zlata, preskuiena - od <- k. pune. nrada;« neizmerao Suit, eleganttfa 'ura z naj finejjo. be. ne5ko zlato okolivratno faaon-veriiico in najfinejo zametasto ikat-Utco, poprej 30 gl. zdaj samo gl. 19.50. ge nikdar kaj tacega.    -
Ptava M karat. Zlata remOntoir-Ora 40" so gl. najfi-neja Savonette-ure, katere to stale nekdaj no 1U0 ei :   AASLOV:        "
ObB'AmTvTM toe i Fraiss. RotheaUinnnatrasss 9,
•parterre, gegenfiberdemersbiaclioli.Palais. Wieii*
IZVBSTNO
IIUIRII Till. IfTt ilHUl
kiioi tt ter pro iropko ipaj.,
FIFO 3Z STIFEDSKE PMI
bratov Reiuinghaus,
se dobiva veduo ter po najnizji ceni pri
Kavcie & PcrBla
Crlavni doM-
tele ev. 400.000 mark.
NAZNANILO
Bobitke
garantlra
dr/ava.
Vahilo na udeleiitev dofeitnili ians
^elike, od bambHrske driare garantovane .lenante lotcrije, t katerej se m»m nad.
8 milijoaov 300.000 mark
gotovo dobitl. Dobitki te ugodne denarne  Ieterlje,   katera ima po nairtn 1b S7.^M> Imm, so sl«deLi;
Najvedji cloWtek je ev. 400.000 mark.
Premija 230.000 mark		es d»b.		pa	3000 mark
1 tlobit.	po 150.000 ujii.k	214	TT	»	2000 mark
1    »	„ 1110.000 mmh	10	n	„	1500 murk
1    »	.,   IS0.00I1 mark	2		w	1200 mark
1    ,.	„   50.0<K) mark	531	r>	tt	16IHI mark
2    „	„   40.000 murk	673	n	It	500 mark
«	.T   30.000 mark	950	»T	„	300 mnrk
r»   v	„   2ft.00O nitirk	65	•i-	rt	200 miirk
«      n	„   20.000 mark	100	„	TT	150 mark
12   „	,,   15.000 mark	35150	n	„	138 murk
i   „	„   lHJOm mark	2100	n	„	124 mark
24    „	„   10.000 mark	70	r*	„	100 mark
*        M	„     8.000 mark	7300	„	„	U4 in 67
3    „	.,     G 000 mark				mark
52    „ 6    „	„     5.000 nmrk „     4.000 mark	7850		"	40 in 20 mark
kitten se  hodo v malo meaecih v 7 oddelkih   gotovo odlodili.
Prvo A-zdipuiji' dobitkov j« aradno nastav-Ijeno, ter Htane
eel origmaJni Ioe    le 3 gld. 50 kr;,
pol original*!, loza  le 1 gld. 75 kr.,
cetrt, original, loza le            SB kr.,
ttr t« oil drzave garantovane originaliie loze (nc
prepoveil.mc promusej   proti  frankovanej  poslatvi
svote imli v najoddaljenpjSe kraje razposiljam.
VHnk adeltizenec dobi zraven originalnega kza tadi originalni drtei z drzavnim grbom zaatonj, ter ae mu takoj |>o uzdigovanji dobitkoT nezahtevano poSIjo uriidiii lintok uzdlgnenih §tevilk,
Izplai'evanje in razpoSiljanje dobitkov
izvrSujotn direktno iaz intoreaentora toCno in z najbolj strogo tftjiiostjo.
SPky* Naro6il« izrrSujejo se rtajlaglje   po  pustnej nakaznici ali pa z rckomandiranim pismom,
PIT* Naj so tedaj naro&la,  keir bode kmulu vzdi-gaiijo, zattpiio poSljejo do
12. maja t. 1.
Samuel Heckscher sr.,
Banquicr und Wecliset-Comptoir in Hamburg.
1        * ^^0:r*s:i:10 oi>or>a<oijo          T
^                                                   ojiravlja tucno                                                   ™
¦Bankinahisa.^eitha'^naDuTiaji, Heidenscausjs 1. k .          2         a; pri satoo Ytesnjeni zgubi (premija gl. T
^       —.          i»—30 za gl. 500!) ofoktov  na nperactje ttf
IdoMekpni    la ImuHse n!i b.iis
in sitev:
rasejo ali padajo (Stellgesi?hfift); c) da se v zalogi ohrani, dokler se ofekti dobit'kom ne realtxujejo.
Spekulacijska operaeija toeno in diskretnb.
¦i
YDruzbena opravila(.samo 15-41) gl. pokritve za ]0o0 gl. t'fekt.). ^ tL                 PIT* Provizijc sumo 50 kr. "TR8                 A
T          Po tem uacinu. kojoga smo mi urodli, pa se je u^eT
Ypo»«od prikupii, spnlnujemo naroiSiTii. na skoro vse v kurz-y ^ oeiu listku zaznamovanf! efoktn.                                       X
T   3ntfra-TvTi tot>fihfL nnhane Taokritve v tfDtov5ni**aara   T
Zavurovanje ccs.
kr. avHtr, ogv.
dn&7Qili, pti *** in mozemskih lois;
iffer).
pred zgnbo, naj se zmleiie najnianjiU ilobitek (Ti ^             Premija za celo leto od 15 kr. vise,
+ (baficijsl. i?.U 1. §00 gl„ ce ie nim nijnisi
A         Ta za knpovalco in ponoHtniko sre^k, za fitedovco in
T ktipifalinto jako vazmi o^novu, za kojo u.stnuovitov mtm je yizroklo ii(»viiiari</vi> in obcinstvo nookm&eno prizniiryo, je ^ vrf*dna, da hc npodobno ceni tudi iz gospodiirakegu Htiili-Tftia; gledi'i xnuriionitih koristi in Mdolofceli" zavrucanio
T na obsirni prospekt._________ . .  .    __ _,_____
^ POIftSnilOi u'ozin» vrcdnostnih pnpirjih in finnnLnih za
' i|-i  * n   ¦......¦  (IcviUi   dajemo vBakemu I'm wo in zustonj ¦
Twl»eitaa" glaH lu va narodno-gospoilai'sko interose.  Jztisi
' T posiljamo broxplucno na vse Htrani. ^irtT" Opozornjemo posobno na zanimivo Clanko o „po-Tvriiim v-.eb uiogocih stroSkov, zgub1' ltd., toko tudi „Ioz-T »e druzbe (prcskrbovnnjc dot, vdovt storih in otrok)'^
rV 56ih kombinacija h
¦T Kajbolji nacin za.nalagaoje Stedovoem.
proti priuicmomu plafii-ill nu racun, in (in hi; pridrzo v zalogu po ban-kinem kurzu,
Jd) proti torn, da so vauki mosoc nckoliko piuoa.
A          Vso narocbe z dezelo so tofino izvrPujojo in tako tu-
Tdi vm povt'Ija gngajoca v liieujavsko poslovanje. I'ro-YHpt'kte, tfirifo itd. poSiljamo radovoljao (franco in znstonj). a       Solidnim firmain izrodujemo zastcpniStva,
TALENM CAPPELLANI
.v Gorici.
MANUFAKTUR ZA M02KE IN 2ENSKE S KKOJACNICO ZA M02KE.
' MIZARSKA IK TAPECIRSKA DELAVKICA
se  zalogo mobiiij, arcal, podob, okvirjev in pojslaeenili li§ty nr z majalcem, postelj na zmeteh,  volnenili in *' .. Simnatili Stramacev, stolov razne sorte.
^IVALKI 8TROJI RA/>M: BA^E.
Vse zgorej navMene stvari se prodajejo po ceni,
da se koj denar posteje  ali pa v mesecnih ali
tedenskili odplafiilih.
Podpisani naznanja, da je odperl v ' ulici sir. Klare §tv. 117 v baron Bredis-) lerjevej hisi
zaloo o vhia
r foelega in drnega
I znanega  pod imenom „ Schiller"   pravi i pridelek Bull it Battazseka.                 \
Prodaje se na debelo po spodobnib
cenab.
Ferd. rtiiU.
ZVEPLA
prav drobno zmletega v mehanicnem parnem nilinu v Mo$i.
Ker je zdaj u2e povsod pripoznano, da je 5veplo — seveda Cisto in prav drobno zmleto — edini izdatn! pripomoSek zoper tertno bolezen, priporofiam prav gorko vsem trtorejeem, naj se z njim o pravem 6asu preskrbe, ter me pocaste s4 svojinii narocili; gotovi naj bodo, da jim prav vestno in dobro vstrezem.
Zalogo z>epla bora imel v Gorici v Magistrate ulici v jedilni prodajalnici gosp. Jozefa Modolo v Roper-jevi hi§i, v Rastelu v drogeriji gosp. Gaspar-ja Ghitter-ja, na svojem domu v Podgori in x parnein mlinn v Mosi. — Blago, dasi izvrstno, bo po prav spodobni ceni.
Anting Kocjandifi v Podgori.
Vsakej gospodinji prekoristuu I
Oes. in kr. privilegiran
PECNIPRAH
prve avstrijske tovornice za peiSni prak od Karola liixss & Ooncip,,
Dunaj 1. Bez. Weihburggasse 21. ~$ah pecni prah (trajni ali suhi kvas} nadomestuje popolUoma rsaki kraa. Ne pokveri se nikdar in se to-rej lahko ohrani; vaaka pekovina dobi po njem brze kakor pt* najboljsem kvasu fineji in eisteji o'kus, postanc krajsi in rahleji, testo se nagleje in enakomeruejse ivzdiguje in se nikdar ne poleze; pri tem se pa prillra-nijo obela in jajca; pa tudi na 6nsu so pristedi, ker ni fcreba cakati, da se testo vzdigne, §e pri krofib ne — in kar veliko velja, da ne napenja. — V pakctih po 5, 20 in 50 kr. Svari se pred nic vrednim ponarejenim blagom. 3ff~ Prodajalci dobe primeren namefek. <&&
MwWi jo o%oVQrni rm$m'. J02fiF Z1I. — Tiska; ffHiIarijanska tiskw«aK. v Qorici.