beto X., štev. 7. ;.f Poštnina plačana r gotovini. V LJUBLJANI, v soboto, 13. februarja 1926. Današnja številka Din 1*50; Izhaja razen pcnfcddjka in dneva pe prašniku vsak dan. Začasno le enkrat uu teden. UiedniSivo in upravnistve: Ljubljana, poštni predal stey. 188. Saslov za lelegrauie: >Naprej<, Ljubljana. Čekovni račun štev. 13.807.’ NAPREJ Stane mesečno 25 Din, začasno 6 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Din. ■. - v,' Ogla si: . Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine prost®. Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke (J SDS). Vil-, Mev. 7. Četrtkova ,S»pxejeva' itevUka fenhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zveze Slane letno 72 Din — mesečno 6 Din Volitve v Delavsko zbornico. Od 2. do 7. februarja 1926 se je vršilo štetje glasovnic za volitve v Delavsko zbornico. Izid je sledeči: SociatpatriGti (združene delavske strokovne organizacije) 29.344 glasov ali 27 mandatov. Klerikalci (nosilec liste Pr. Terseglav) 15.017 glasov ali , 14 mandatov. Zerjavovci (nosilec liste R. Juvan) 8359 glasov ali 7 mandatov. Socialdemokratična lista (nosilec -s. Miroslav Pevec) 2495 glasov ali 2 mandata. Radičevci (Pucelj-Pre-peluh, nosilec inž. Debelak) 1020 glasov in nobenega mandata. Soeialpatrioti so priznali, da jih velja vsak glas 1 Din. Torej 30.000 Din so priznali. Kje je Strokovna komisija vzela ta denar, ko ima po vseh tiskarnah še dolg za »Delavca«? Da Je ves uradni aparat pri teh volitvah delal za kristanovce, tega ne bodo priznali, vidi pa vsak, tudi slepec. In ta uradni aparat plačujemo tudi mi. Delavci premišljujto in zasledujte delo tistih, ki jih vi plačujete, pa vas pri prihodnjih volitvah ne bo mogel več nihče oropati za vaše glasove. Če se bodo ti Kristanovi podrepniki zdaj šopirili z »zmago«, potem jim javno povejte, da so sleparji. Dokazov smo v »Napreju« že dovolj prinesli, pa bomo tu navedli še enega. Iz nekaterih krajev smo prejeli porodilo, da so naši somišljeniki oddali glasovnico za našo listo v zaprti kuverti, a ne našim zaupnikom, ampak krajevnemu volilnemu odboru združenih strokovnih organizacij. Ugotovili smo, da so tisti voLilci volili, toda ne za nas. Tako so torej sleparji zaprte kuverte odprli in nadomestili našo iglasovnico z njihovo. Res bo tretja dopolniti dosedanji naslov sledeče: Združene strokovne organizacije sleparjev. Klerikalci so bili pri vsem svojem aparatu in pri metodah, ki so jih posnemali od kristanovcev, vendar tudi opeharjeni. Zopet dokaz, da če ni zavednosti, niti božji blagoslov nič ne pomaga. Narodni socialisti so si s svojo zvezo z žerjavavci skopali grob. 8359 »lasov so jim preskrbeli or junaški Podjetniki, ki so prav po domače vsakega, ki se jim je uprl, na cesto postavili. »Kdor pri meni dela, mora biti mojega prepričanja!« Socialdemokratična lista je dobila čistih 2495 glasov. Za tretji mandat nas je opeharila nezavednost, ker je Janogo glasovnic bilo razveljavljenih, ker niso bile pravilno opremljene in mnogo jih je došlo prepozno. Poleg tega smo bili ogoljufani od socialpa-triotov, ki so naše glasovnice pokradli, kakor smo že zgoraj poročali Pucelj-Prepeluhovi radičevci so do kazali, da so stranka gruntarjev in da j!m med delavstvom ne kaže postavljati se. Pučizpm ali marksizem? Na zlobno in lažnivo polemiko »De-lavsko-kmežkega lista« bi se res ne izplačalo odgovarjati, ako ne bi del revolucionarnega delavstva še vedno verjel, da je ta list zagovornik revolucionarnega marksizma. V članku ^Marksistična sredina« v 5. številki D. K. Usta je nakopičeno toliko laži, zidno zavitih tolmačenj in provokacij, da je nemogoče v kratkem članku .vse analizirati. Zato bom podčrtal sa- mo glavne misli teh od boga izvoljenih »proletarskih« voditeljev. Predvsem je zlobna trditev, da hočemo dokazati proletariatu »berno-tovsko« resnico »srednja pot, najbolj- • ša pot«. Kdor je količkaj pazno zasledoval politiko »Napreja«, posebno še članke s. Bemota, ta dobro ve, da nismo v »Napreju« nikdar priporočali srednje poti kot najboljšo pot, ker je to fraza, s katero morejo žonglirati le puhloglavi redaktorji D. K. lista. Vedno smo naglašali, da je socializem samo eden, zato smo vedno zavračali kompromisarstvo. Zgodovinsko - materialistična sociologija je znanstvena teorija, s pomočjo katere spoznavamo objektivno resnico, socializem v praksi in teoriji. Ni izključeno, da se zmotimo v taktičnih vprašanjih, ki niso nič drugega ko izvrševanje soc. revolucionarne teorije v praksi. Posameznik, neorganiziranec se lahko moti. Zato pa smo organizirani v politično stranko, na demokratičnem proletarskem temelju, da imamo odbore, kongrese itd., kjer skušamo kolektivno (skupno) popraviti zmote in kolektivno sklepamo o smernicah za bodočo delo. Ako se moti vsa stranka, potem je to njena škoda: proletariat trajno ne bo sledil stranki, ki uči zmote, posebno ne zaveden proletariat. Zato mi nikoli ne svetujemo: hodi po srednji poti, temveč vedno: hodi po socialistični poti, ki je samo ena pravilna. Tudi naša stranka še ne predstavlja široke ceste socializma, ki pelje do zmage. Premalo nas je še zavednih in še vse premalo smo agilni, da bi čim več proletarcev pridobili za zavedno udejstvovanje socializma že danes ali jutri. Tudi naš sovražnik kapital in kapitalistični agenti z leve in desne so še premočni, da bi naša stranka vsestransko odgovarjala svojemu namenu. Nikomur ne branimo, ne g. Kristanu ne Gustinčiču in Zorgom, da organizirajo proletariat v svojo stranko. Mi vemo, da se bo neorganizirani proletariat v organizaciji gg. Kristana in Gustinčiča mnogo naučil. Mi samo trdimo, da mora delavec sam sodelovati, sam premišljevati o socializmu in o svojih interesih, pa bo po težkih praktičnih izkušnjah in teoretičnih zmotah vendar spoznal, da mora proletarska stranka temeljiti na zavednosti član&tva, na njegovem sodelovanju, na njegovi požrtvovalnosti! Člankarja posebno boli, da se naša stranka bori proti pučizmu. To je razumljivo, ker v isti številki DKL čitamo na 3. strani malo »obznano«. ki je tipično pučistovska. V tej objavi, ki je interesantna za pučistovsko ideologijo redakcije dekalistov, objavlja DKL redakcija, T/ča sta Makuc in Sedej, ki nastopata med delavstvom kot levičarja in celo komunista, v resnici pa podpirata Kristanov dvorni socializem, izključena iz skupine dekalistov in da ju je kakor Uratnika ali Svetka smatrati za kristanovca.« Evo klasičnega primera pučistov-ske ideologije! Štukelj, Makuc in Sedej, glavni voditelji levičarjev, so čez noč objavljeni za kristanovce! Izključili so jih redaktorji (neimenovani!) DK lista in proglasili za kristanovce, dasi nastopajo med delavstvom kot komunisti! Mi se »taktiko Makuca, Sedeja in Štuklja ne strinjamo, kritiziramo njihovo enotno fronto s kristanovca pri podpiranju nesocialističnega volilnega reda za ^Delavsko zbornico«, ki je omogočil, da glasujejo delodajalci namesto delavcev. Mi kritiziramo njihov nastov za kristanovsko parolo: tero- riziranje delavstva. Tudi njihove neopredeljenosti (skrivanje opredeljenosti) v političnem pogledu ne odobravamo. Smatramo, da je skrajni čas, da se oni opredelijo politično, organizirajo v samostojno frakcijo, ali pa če so vslopili v Kristanovo SPJ, da to izjavijo, ali v njej vodijo opozicijo itd. Seda], ko so izvoljeni v »Delavsko zbornico«:, bodo morali pokazati svojo ideologijo. Ko jo bodo pokazali, jo bomo pohvalili, ako bo marksistična, ako ne, jo bomo grajali in kritizirali. Toda odnošaj nas in omenjenih ljudi je malo drugačen, kakor odnošaj skupine dekalistov napram njim. Oni so bili do včeraj voditelji te skupine. Ako današnji voditelji ne odobravajo strokovne politike omenjenih svojih bivših sodrugov, potem je njihova dolžnost, da skličejo svojo skupino na sestanek, na tem sestanku pa jim dajo možnost zagovora in obtožbe. Pa ako večina te skupine konstatira, da je politika omenjenih treh kristanovska, potem naj jih izključijo iz svoje skupine, ako jih ne morejo prepričati o svoji revolucionarni taktiki. Štukelj, Makuc in Sedej so javno v DKL zagovarjali svojo taktiko. Skupina DKL .je praktično to taktiko odobrila, se udeležila kongresa, predložila resolucije, ki so deloma tudi sprejete, agitirala za skupno listo, z eno besedo ravno tako v dejanju podprla kristanovce kakor Makuc, Sedej in Štukelj. Čemu torej izključitev? Mar samo zato, da postanejo Gustinčič, Hlebec, Peterko-vič i. dr. redaktorji mesto izključenih? Govorite malo bolj konkretno, malo bolj marksistično, ne tako revolucionarno,« da vas ne more razumeti noben prometarec, pa če zna tudi vsega Marksa!---------- Stvarno je to isti puč, h kateremu je zavedel Gustinčič slovenske delavce s svojim falzifikatorskim pisarjenjem v inozemstvu pred 3 leti v Socialistični stranki delovnega ljudstva. Ustanovitev te stranke ni bil Klemenčičev puč, temveč se je ta stranka z jasnim marksitičnim akcijskim programom in statuti ustanovila po soglasnem sklepu vseh funkcionarjev in zaupnikov razpuščene komunistične stranke in z odobrenjem bivšega glavnega tajnika ter v smislu sklepov tozadevnih centralnih konferenc. Ta stranka se je ustanovila na konferenci zedinjenja, ki so ji prisostvovale mnoge struje socialističnega gibanja. Tej stranki se niso pridružili narodni in krščanski socialci in sedanja soc. dem. stranka, nekateri iz načelnih, drugi iz taktičnih razlogov. Vsi sklepi na tej konferenci so bili soglasni. Ako je bila ustanovitev te stranke, ki Je legalizirala razpuščeno K. S., puč, tedaj je seveda obznanaško delovanje in falzifikatorsko pisarenje DKL marksistično. Tudi ponovno izdajanje -Delavskih novic«, ki jih je začel konzorcij, v katerem Klemenčiča ni bilo, se ne more imenovati puč. Buržoaziji je vsa takratna politika Socialistične stranke delovnega ljudstva tako ugajala, da je prepovedala glavnim voditeljem te stranke dostop v delavske reviirje, kjer so nemoteno Gustinčičevi agenti pripravljati puč, ki je sličen današnjemu. Večina shodov je bilo prepovedanih in celo razgnanih. To so zgodovinska dejstva in objektivna resnica, pisarjenje DKL pa očitna in zlobna laž. Pač pa je bil notoričen puč konferenca Socialistične stranke del. ljudstva, ki jo je sklical Hlebec za hrbtom načelstva stranke, nepravilno, nešta* tuarno in tudi nepošteno, neproletar-sko. Tej konferenci, na kateri je bilo navzočih komaj 30 zaupnikov (na ustanovnem zbora je bilo čez 150 zaupnikov, deloma delegiranih od strokovnih organizacij), je predsedoval Žorga, ki ni dovolil tajniku stranke govoriti niti 5 minut. Brez debate se je sklenilo pod falzifikatom internacionalne avtoritete likvidirati to stranko protistatutamo, dasi za to ni bilo niti enega marksističnega razloga. Isti'ljudje so (mistificirani z internacionalno avtoriteto) proglašali ta puč za sijajno manifestacijo proletariata! Vodstvo stranke, ki je ga izvolila pučistovska konferenca, se je v teh treh letih pokazalo kot skrajno nezmožno. Občinska politika, ki je bazirala na socialističnem programu, se je pod novim vodstvom spremenila v skrajno oportunistično:, mešetarjenja s social-oportunisti in krščanskimi socialci za malenkostne koncesije pri službah in stanovanjih, a na akcije množic za izvrševanje programa so pozabili. Strokovna politika se je začela pod novim vodstvom tipično pučistovsko: ustanavljanje novih organizacij brez zavednega Članstva. Štrajkaska politika novega vodstva se je lepo izkazala v ponesrečenem štrajku rudarjev. Na splošno političnem polju se je predlagala enotna fronta s Prepeluhom, ki ni imel še niti stranke! Vse te ogromne zmote pa so posledica puča. Delavcem so jo sugerirali, da so bili vsi njihovi dosedanji sklepi napačni in da morajo popolnoma spreobrniti vso politiko. Najnovejši puč: izključitev voditeljev Makuca, Štuklja in Sedeja je samo nadaljevanje prvega puča*Lahko je očitati jim kristanovstvo; toda dokazati se mora, v čem je njihova politika zgrešena. Ta politika pa je do danes praktično ista kakor politika dekalistov! Puci v Sloveniji pa so imeli tudi internacionalen pomen. »Uspeh« pu-čizma je ohrabril enakomisleče levičarje na IJrvaškem, v Srbiji, v Bosni, v Makedoniji in po drugih deželah, kjer so začeli izključevati vse po vrsti, ki se niso strinjali s pučistovsko taktiko. Na tak način je razpadla Neodvisna delavska stranka. Vsi ti puči-sti so se sklicevali pri svojih pučistov-skih akcijah na internacionalno avtoriteto »izkušene mednarodne levice«. Ne vem, ali opravičeno ali samo zlobno z namenom, da diskreditirajo in-temacionalizem. Zdi se mi zadnje bolj verjetno, Dekalisti so znani falzifikatorji, ki vzamejo iz članka en sam stavek ter ga kritizirajo, mesto da bi kritizirali smisel vsega članka, smisel politike. Tako trdijo na nekem mestu, da zato nismo v Internacionali, ker se zavedamo svojih moči in smatramo, da je predvsem potrebno reševati notranja vprašanja — a na drugem koncu članka trdijo, da zato nismo v Internacionali, ker nas ta ne bi sprejela. Na tako provokatorsko postavljene sentence odgovarjam za daoes samo sledeče: Internacionala, v kateri bi odločeval o tem, ali sprejme proletarsko stranko ali ne, gospod Član-kar DKL, taka Internacionala bi bila samo fašistična, ne pa socialistična, marksistična! Splošna politična kriza v Sloveniji, ki se odraža že na celokupnem gospodarstvu, je brez dvoma posledica politične neorganiziranosti (nezavednosti) delavstva in poljedelcev. Člankar DKL se zgraža, da to ni marksistično mišljenje. Ne pave pa, zakaj ne! Kliče samo boga na pomoč, da ga obvaruje takega marksizma. Takemu revčku moramo odgovoriti z narodnim prego-. vorom: pomagaj si sam in bog ti bo pomagal. O načelu javnosti, ki mu »odličen« marksist nasprotuje, pa prihodnjič. L. SL KJE SE KUPI? Le pri tvrdki Josip Poteh Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Najboljši sivalnj stroj za rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno znanih znank Orllzner - Adler - PhOnbL Istotam posamezne dele za stroje in ko-' lesa. igle, olje, jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen I — Večletna garancijaI Na vel.kol Na malo I ,GRiTZN£R drž. rudniku v Velenju, da bo diktat od vlade ali rudarskih oblasti še mnogo slabši. Pri plačah v Velenju, ki jih je, kakor znano, diktirala sarajevska direkcija, je dana možnost, da zasluži nekvalificiran delavec s 30-let-no službeno dobo natančno polovico manj kakor njegov kvalificirani tovariš. To opozorilo velja zlasti sodrugom delegatom, članom naše stranke, kaj ti ne moremo in ne smemo zavzeti na željo nekaterih političnih aviatikov kako drugo stališče, s čimer bi dali kapitalističnemu razredu možnost, da izvaja diktaturo nad nami. Pravica naj velja za vsekega in za vse! Pevec. Vsem delavskim delegatom Bratovskih skladnic! Za nedeljo, 14. t. m. je sklicana glavna skupščina Bratovskih skladnic. Delavski delegati bodo postavljeni morda pred najtežjo nalogo po prevratu. Glavni odbor je sicer že največ členov pravilnika Brat. skladnic izpremenil, dočim je ostalo najvažnej-šo, t. j. vprašanje prispevkov in dajatev nerešeno. Gorje onemu, ki bi ši upal sestaviti in predlagati kak pameten predlog glavni skupščini! Demagogi bi ga po vsej Sloveniji razkri-čali kot izdajalca delavskih interesov. V Velenju n. pr. že' širijo razni demagogi vesti, da naj vlada diktira, ali naj da dr. Žerjav denar, ki je izdal pravilnik, da delavski delegati ne smejo popustiti niti ficka in druge podobne stvari. Delodajalci bodo predložili skupščini sledeče predloge: upokojitev je dopustna, če je po zdravniški 'preiskavi dognana nezmožnost za delo brez ozira na starost upokojenca. Po petletnem članstvu se odmeri 20 odstotna pokojnina tako, da doseže v 35 letih 80% kategčrijskega zaslužka. Za stare upokojence bodo predlagali, če se z zakonom ukine doklada na premog, sledeče pogoje: poleg rednega prispevka za pokojninsko blagajno se bo pobiral izredni‘prispevek v iznosu 2%, polovico naj prispeva delodajalec, polovico delojemalec. Da ne bomo delegati nosili madeža, da smo sokrivi tega, da se nekateri, ki so plačali vseh 6 razredov v zlati valuti, izstradajo, ker so slučajno stopili v pokoj v mesecu decembru lota 1924, bom v svrho informacije obdelal nekaj konkretnih slučajev. — Trije delavci n. pr. so delali pri rudniku nepretrgoma 35 let ter plačevali enake prispevke v pokojninsko blagajno. Decembra 1924 in januarja 1925 so vsi trajno onemogli. Prvi je stopil v pokoj 15. julija 1924, druga dva pa 15. januarja 1925. Vsi imajo približno enako premoženje: hišico in 2 kravi, kar so si tekom svojega 35-letnega dela prištedili (pristradali). Sedaj pride najvažnejše: prvi dobi z državno doklado vred 20 do 30 dinarjev na mesec; ker ima hišico, mu po sedanjih predpisih ne pripada doklada. Drugi je upokojen po IV. kat., dobiva 500 Din mesečno, tretji je upokojen po I. kat. in dobiva 1000 Din meseč- Razno. r Rezultat volitev v Delavsko zbornico skušajo socialpatrioti pokazati za svojo zmago, a ta zmaga je silno kisla. Nadpolovična večina od 60 (50 iz delavske in 10 iz nameščenske kurije) je 31, oni imajo pa le 27 in 2 iz kompromisa pri nameščencih, torej 29. Zato so začeli posamezni »zmagoviti« generali takoj tipati, če ne bi hoteli »premagani« naprejevci s svojima 2 mandatoma iz 29 narediti 31. To bi bila zanje res zmaga, ker bi zopet lahko tako vladali v zbornici, kakor so doslej in zlasti ker bi jim ne bilo treba javno pokazati svojega kapitalističnega sorodstva. Ker vedo, da naša dva ocvirka ne pojdeta na njih ričet, bodo morali iti z demokrati. Tu pa se jim njih ovčice lahko spun-tajo, da še z demokrati skupaj ne bodo imeli 31. Da bi šli s klerikalci? Ko so pa tak sleparski volilni red napravili samo zato, da ubijejo klerikalce. Res je težaven položaj, res je zmaga kisla, res izgloda, da se ne bo dalo več tako lepo srebati iz velikega korita, kakor je bilo v časih »začasne« zbornice. Nekomu, ki je predlagal, naj postavimo svoje zahteve, n. pr. da ne sme priti v upravni odbor ne Svetek, ne ta, ne oni — smo rekli, da bi nam tudi odklonitev vseh sleparjev nič ne pomagala, ker že iz protesta proti volitvam ne smemo iti v tak kompromis. Ena sama edina možnost je, da jim pomagamo iz zagate: Takcj naj se sklene nov, pošten volilni red, nato pa naj vse mandate odložijo, da bodo čimprej nove volitve. V upravni odbor naj se v tem slučaju izvolijo zastopniki vseh struj, ta naj vodi upravo do volitev in potem volitve. Na ta način bi marale pristati vse stranice, ker tako zahteva vse zavedno delavstvo, in v tem slučaju bi niti ministrstvo ne moglo odkloniti svojega soglasja. Če Strokovna komisija ni popolnoma v Kristanovih rokah, lahko to pot nastopi, drugače naj pa še dalje kaže, da ji je Kristan več ko delavstvo. r Dr. Anton Korošec je govoril v parlamentu pri splošni debati o proračunu velik govor, ki je vzbudil splošno pozornost. V mnogih točkah bi mu tudi socialni demokrati lahko ploskali. Še celo za progresivni davek je nastopil in za samoupravo je govoril tako navdušeno, da bi mu človek res verjel — ge bi bilo sploh mogoče na besede kaj dati. Lepih in pametnih besed smo že davno preobjedeni, nimamo več takih idealnih želodcev, da bi mogli prebavljati besede — na dejanja čakamo in samo po dejanjih bomo sodili. Klerikalci naj Koroščev govor no Po načrtu, ki ga bodo predložili razložijo svojim vernikom, naj te ver- deiodaialcf, vs'e te vnebovpijoče kri- nike tudi v cerkvi tako ucijo, kakor ■ - Korošec v parlamentu poslance, po- tem bodo pobožni Slovenci nehali moliti in začeli misliti. To naj izvršijo klerikalci, če imajo res ljudstvo tako na svoji strani, kakor pravijo, potem ne bo treba, da bi Korošec pridigal samoupravo v Beogradu, kjer imajo za to gluha ušesa, ampak se bo začelo naše ljudstvo samo upravljati. Potem bomo imeli samoupravo, pa čeprav bi nam jo odrekel Beograd in — Rim! r Francoski parlament je s 442 proti 2 glasovoma sklenil, da se mora v uradnem listu vsako leto razglasiti, koliko plačuje vsak poslanec dohodninskega davka, koliko ima avtomobilov in voz in kakšno imetje je imel 1. avgusta 1914 ter 11. nov. 1918. V utemeljitvi se pravi, da se zakonodajalec ne sme odtegniti dolžnostim, ki jih nalaga davkoplačevalcem, tem- vice ostanejo. Delavska delegacija naj enoglasno zahteva izpremembo kategorij po sledečih načelih: - *• ~ Vsi, ki so sedaj navedeni v II. kategoriji, to so kopači, topilničarji, starejši profesionisti i.-dr., se uvrste v I. kategorijo. Oni, ki so dosedaj v III. kategoriji-naj pridejo v II.'kat., oni iz IV. V ITI. kat. Iz V. in VI. kategorije se vsi uvrstijo v IV. kategorijo, kategoriji V. in VI. naj odpadeta, ker je naša dolžnost, da ščitimo gospodarsko najšibkejše. Diferenca med posameznimi kategorijskimi zaslužki naj znaša največ 5 Din. — Starim upokojencem se naj hftdi najmanj to, kar bi dobivali, če bi bili upokojeni po no-veln pravilniku v srednji kategoriji. 1 -'Potrebno' je, da delegati premišljujejo o tem, kajti izkušnje imamo pri več mora sam dati dober zgled. — »Nar. Dnevnik«, iz katerega to vest posnemamo, pravi, da bi bil tak predlog tudi pri nas potreben, da bi se moralo objaviti tudi sedanje imetje, da bi se moral raztegniti tudi na člane raznih komisij itd. Boji se, da bi bilo to za poslance preveč škodljivo, za državo pa preveč koristno, zato najbrž ta predlog sploh ne pride pred skupščino. Če bi ga kak poslanec postavil na laž, pravi »N. D.«, da bi mu bil za to zelo hvaležen in vsa javnost tudi. »N. D.« ima zelo prav, samo v enem se moti: naša javnost bi ne bila temu poslancu nič hvaležna, razen tiste, ki jo zastopa »N. D.« in »Naprej«. Vsi drugi listi zastopajo Paši-čevo in Kristanovo načelo tajnosti glede vseh važnih vprašanj in njih čitateljem jo to zelo všeč, ker jim preostane več časa za čitanje romanov in drugih »sladkih« nepolitičnih »duševnih« paš. Če se Pašičevi in Kristanovi listi razkoračijo pred takimi čitatelji »proti visokim davkom«, jim navdušeno ploskajo, ker ne vedo, za kaj gre. Med socialisti smo imeli advokata, ki* je plačeval stranki svoj prispevek tako nizko odmerjen, kakor bi imel samo 1000 Din mesečnega zaslužka, in ko so se mu delavci postavili po robu, naj jim ne laže, se je izgovarjal, da ne sme po pravici povedati, ker bi državna davkarija za to zvedela. Plačeval .je pa davek vendar še dalje samo od dohodka 1000 Din i stranki i državi, pri tem se je pa proti načelu javnosti tako dolgo boril, da je odfrčal še pri svojih najožiih pristaših. Nasprotno pa še ni popolnoma odfrčal mariborski socialistični general (železničar Bahun), ki je I. 1921. na kongresu trdil, da ni pravično zahtevati od voditeljev . davek, češ, oni že itak s svojim napornim delom dovolj žrtvujejo; mariborska delavska javnost se še zdaj ni znala otresti tega napornega« voditelja, ki dohodninski davek in načelo javnosti proglaša za traparijo. Javnosti sta dve: ena čita politične vesti in Članke, druga pa romane ih novice. r »Delavsko zbornico delavcem !* kričijo soeialpatrioti, Čeprav b"i «e zdelo, da Delavska zbornica sploh ne more biti v rokah drugih ko delavcev, saj imajo samo delavci voliLno pravico vanjo. Vendar pa so sociaj-patrioti, prav tisti, ki to kričijo, v začasni Delavski zbornici kot neizvoljeni komisarji tako gospodarili in tak volilni red napravili, da je prišla Del. zbornica v roke tudi ljudem, kakor Juvan, Čelešnik itd., ki niti niso delavci niti ne plačujejo prispevkov za Delavsko zbornico in bi torej uiti ne smeli kandidirati. Naj gredo v gosposko zbornico, fe so tako gosposki, da jim njih delodajalec sam nudi bolezensko zavarovanje in jim zato ni treba tako laziti okoli blagajniških zdravnikov kakor delavcem, in tako čakati na boleznino kakor delavcem, ia še vse druge sitnosti prenašati, za kar morajo delavci iz svojega plačevati, dočim gospodom ni treba: Kdor hoče biti član Del. zbornice, naj bi ga ne bilo sram biti z delavci skupaj zavarovan. TJ gospodje pa hočejo in eo tudi dosegli drugače. Čeprav niso zavarovani pn delavskem zavarovanju, vendar »o člani »Delavske zbornice«, češ, saj smo zavarovani, čeprav drugod. Ker se pa plačujejo prispevki za Delavsko zbornico skupno s prispevki za bolniško zavarovanje, ne plačujejo.ti gospodje nič, vendar pa so imeli volilno pravico in socialpatrioti »o jim poskrbeli, da so bili izvoljeni in da bodo zdaj soodločevali nad usodo delavstva. Iz tega vsak lahko vidi, kakšna demagogija je, če ti ljudje kričijo: »Delavsko zbornico delavcem!« Pošten volilrji erd bi bili napravili, ne pa da ste omogočili sleparstvo in da ste nazadnje glasove še tudi kradli! Častniki brez časti? Iz starih časov smo navajeni oficirje imenovati častnike, ker je država na te avoje višje uslužbence zelo pazila, da niso’prišli v položaj prodajati svojo čast. Če se je častnik icmil, je moral položiti visoko kavcijo za jamstvo, da bo njegova rodbina živela stanu primerno. Preiskali so nevestino preteklost in če so našli, da smrdi po delu, da je bila kdaj kje v službi, ni bila .zmožna postati častnikova žena. Tako »o,pazili, da se na noben'način ne bi pomešala proletarska kri med častniški, zbor. Ni nam znano, kako je v tem oziru v SHS. Vemo, da imajo oficirji veliko časti povsod, kamor pridejo, vemo tudi, da lahko stanu primerno živijo, ker imajo res lepe plače, ne vemo pa, če se tudi zdaj . polagajo kavcije pri ženitvi. Vendar, čeprav morebiti tega adaj ni več, smatramo, da za častnikovo ženo nf potrebno, da služi in odjeda s tem kruh drugim, ki ne morejo dobiti službe. Se Ciol-majerju proletariat zameri, da pri svoji lepi plači ne more vzdržali rodbine in 'da ima tudi ženo v Kous. društvu nameščeno! Po proletarski morali to pri sedanjih razmerah ni posebno častno. Kaj naj pa rečemo, če slišimo, da je pri OUZD zaposlena tudi neka žena nekega aktivnega podpolkovnika? Ko je umrl Jnlij Blas, »mo prejeli • sledečo notioo. Objavili je nismo, ker nam škandalna 'kronika ne sme polniti to Itak majhnega prostora. Zdaj smo pa zopet pre- jeli poročilo o neki preiskavi in spomnili' mno se na notico in zdaj smatramo za potrebno, da jo objavimo. Glasi se: Marca 1924 ■si je pognal v tivolskem parku skozi ust* kroglo v glavo Julij Blas, dnevnica!' OUZD. Prepeljali so ga nezavestnega v bolnico. Zdravnikom »e je posrečilo ohraniti ga pri življenju in zdelo se je, da je popolnoma okreval. Nastopil je zopet svojo služba A nenadoma je sredi decembra 1925 postal nemiren, v pisarni mu je postajalo tesno. Obležal je. Dva dni nato je umrl v silnih bolečinah (23. dec. 1925). Smrt je nastopila radi vnetja mozga n, ker je imel še vedno kroglo v glavi. Neposredno po poskušenem samomoru je uvedel bivši ravnatelj Ouzd preiskavo, ker se je šušljalo, da so se v uradu na Cankarjevem nabrežju godile čudne reči. Kaj je preiskava dognala, se ni moglo izvedeti; najbrž« »nič«, ker je ostalo vse pri starem. Prvi preiskavi je na zahtevo več kakor 50 uradnikov in uradnic Sledila Se druga in šušlja se, da je hi preiskava ra»-krila še boij čudne reči. Glavna junakinja je baje neka uradnica, za kalero pa menda stoji več vplivnih osebnosti. Pripovedujejo, da dobi samo ukor, nakar bo prevedena in celo pomaknjena v višji položaj. Tako vsaj se je izrazil neki gospod, o katerem pa ne vemo, če ima tako moč, da bi to dosegel. — To notico smo prejeli takoj po Blasovi smrti. Zdaj pa smo prejeli poročilo, da se je 10. februarja dopoldne vršila disciplinama' preiskava in da je junakinja res dobila- le ukor. Če smo kaj sokrivi, ker notice nismo objavili, jo objavljamo vsaj zdaj, da se poročevalčevo prerokovanje ne izpolni tudi v drugih točkah. . » r Razredni boj pri žganju. Dne 9. februarja 1926 je- sedelo pri nekem Dalmatincu pet odbornikov neke »združene«- strokovne organ izarija Med njimi je bil tudi prednik njih-glasila. Pili pa niso dalmatinea, ampak žganje, in sicer so si natakali iz pollitrske steklenice. Pa to ni bilo pozno v-noč, ki pijanci radi z žganjem »popravljajo« svoje alkohol* prepolne želodce in glave, ampak pred obedom, opoldne. Dalmatinec jim je menda premalo močan, za svojo »združeno: razredno torbo 'potrebujejo najbrž močnejšega alkohola. Cesarski mesarji.so svojim hlapcem v strelskih jarkih tudi dajali .manj kruha ia več nima ... i V abštinentskb sekcijo JSDS je ta teden vstopilo devet sodragov iz raznih krajev. r Kristanovska ladja sc potaplja, pravi današnji dopis iz Trbovelj. Mi sicer ne verujemo tega dcslbvno, kajti star pregovor pravi, da z zlatom obloženi osel preskoči vsak zid, in. ta pregovor bo ostal resničen, dokler bodo delavci svoje hrbte držali na razpolago kapitalu. Kdor torej veruje v kapitalizem, je za nekaj časa še brev skrbi na Kristanovi ladji. A* le na ladji, ne na malih čolničkih okoli ladje. »Stan in domarjk n. pjy se v svojih čolničkih precej lepo . namakajo, ker so verjeli, da je Kristah dober gospodar. Za svojo ladjo je res dober gospodar, za vaše čolničke je pa smatral tudi močvirje za predobro. r Najnovejši dokaz revolucionarnosti je po Pastorkovem mnenju, če kdo poljublja palico, s katero je bil tepen. Razkoračil se je 5. februarja v Kristanovi »Del. politiki« proti Prodner-jevemu dopisu v »Napreju« z dne 23. januarja in podal je strmečemu svetu plod svojega 14 dnevnega premišljevanja. Vsi delavci bi morali čitati. Prounerjev dopis in Pastorkov odgovor, potem bi morebiti tudi zadnji ne-vedneži spoznali, kam vodi Kristanova morala in kaj bi delavce čakalo, če ki zaradi Kristanovega ovsa in biča prodajali svoje prepričanje tako, kakor je to storil Pastorek. Kdaj je bil Pastorek pošten, prej ali zdaj? — Pravi, da ni šel h Kristanu v službo zaradi korita, ampak da je nastopil to službo po dolga brezposelnosti in da niti ni prosil zanjo, ampak mu je bila ponujena. Dalje pravi, da to ni nič hudega, če je pri Kristanu v službi, nekje pač mora biti, in zlasti železničarji da ne smejo govoriti o njem, kakor da se je prodal, češ, tudi oni niso vsi postali radikali zato, ker služijo pr'd radikalnim ministrom; če njemu očitajo, da se je prodal, zakaj pa sami ne zapustijo službe v radikalni državi? — Kako vse drugače je mislil Pastorek nekdaj! Pri Bonaču je bil v službi in niti na misel mu ni prišlo, da bi bil zato tudi Bonačev politični agitator, še manj pa, da bi se bal Bo^ nača, češ, spodil ine bo. Vedel je, da ima Bonač profit od njega, ne pa narobe. Kaj mislite, delavci? Ali verujete, da je to Pastorkovo mnenje odkritosrčno? Da res misli, da mora vsak železničar biti politični priganjač svojega ministra? Ali verujete,se je Pastorek res takd izpremenil? Nel Tega nihče ne veruje. Tako mnenje je nenaravno in nečloveško. Še pes nima take filozofijo! Da bo mera potna,' 9&-ta Pastorek v svojem spisu, da je za-: radi naše stranke kruh zgubil in postal brezposeln. Izrecno pravi, da je tudi Phodner povzročil njegovo brezposeln cet —- najbrž zato, ker je član naše stranko • Kako je to bilo pravzaprav? Zakaj je zgubil delo? Pastorek to sam dobro ve, -ne-pijemo tega •zaradi njega, ampak zato, da bodo tu->-dl drugi vedeli, ki še morebiti ne vedo, Dokler je bil Pastorek pošten, je bil kristanovcem trn v peti. Mnogo so se trudili, da bi ga pridobili, a ker na orves ni šel, so poskusili z bičem. Dosegli so, da ga je moral Bonač odslo vtii in še iz države bi ga bili izgnali, če se ne bi naša stranka zanj postavila. Tudi službo mu je hotela dati, a je Pastorek ni maral, ker je imel 315 dinarjev na teden kot brezposelno podporo in to je več, kakor bi bil pri nas dobil za delo. In v tej svoji lepo ; plačani brezposelnosti je Pastorek agitiral najprej za »združenje«, potem za ■drugo in nazadnje za Kristanovo dobro gosspodarstvo, tako da se je res zgodilo, kar mu je žena nekdaj namignila, ko je prišel ves blaten in truden : z nekega agitacijskega 'potovanja: »Ali ti je tega treba? Ce bi namesto za naprejevce agitiral pri Kristanu, bi se vozil v avtomobilu k Če se zdaj vozi, ne vemo, da pa sedi v Blasnikovi tiskarni pri »Del. politiki«, to je pa na »Politiki« izrecno zapisano, čeprav bi Pastorek, ki je mncgo govoril in pisal o Blasnikovi in o Kristanu, pred poldrugim letom prav gotovo ne verjel, da bo kdaj v tej tiskarni sedel in pomagal delati za Kristanov list. Takrat pa, ko ga je palica udarila, si je mislil: »Kaj bo, ko preneha brezposelna podpora? Ta palica je dolga, ali ne bi bilo bolj pametno, če bi se pridal na njeno stran? Tudi ovsa tam ne manjka za ljudi, ki si dajo oči zopet . zašiti, saj dobro poznam Svetkov slučaj! Kaj bi pri naprejevcih, saj delavci : so itak preneumni in prepočasni, morebiti res ne dosežem ničesar med njimi? "Tukaj pa takoj!« Kratko je bilo Pastorkovo premišljevanje, zato ga , je hitro zaključil in izvršil svcj sklep. Poljubil je palico, ki ga je udarila, in - da ne bo tako grdo izgledalo, razlaga v »Del. politiki«, da je to palico vihtela naša stranka! Samo to je vprašanje, kdo mu bo verjel! naša, prava, domača CIKORIJA je vrlo dobra! Obvestilo I Na več vprašanj rudarjev, zaposle-’ nih pri svinčenem rudniku v Mežiški ■ dolini glede ugotovitve, če je Arh v resnici predložil spomenico za reguliranje mezd pri okrož. rud. uradu v Celju že dne 16. januarja 1926, izjavljam, da sem danes zvedel na ponovno vprašanje, da se je zglasil Arh pri QRU v Celju dne 5. februarja in dal ustno neke zahteve na zapisnik. Vsebine zapisnika mi niso mogli pojas-' uiti, ker ga je ORU odposlal v Ljubljano. S tem pojasnilom je trditev Arhovih. zaupnikov na zaupniškem sestanku v Mezlči dne'2. februarja t. 1., da je Arh.že 16, januarja vložil sporae-nico, ovržena. Celje, S. februarja 1926. Al. Leskošek. Iz stranke- s Javni S(a[ni naročniki »N&proja«: St- Pongrac Lesjak, ruda5, Črna. 82. Stefan Bračič, železničar, Pragersko. ' 93. Blaž Habjan, ruidar, Trbovlje. 91. Ivan Polak II., rudar, Trbovlje. 95. Franc Perpar II., rudar, Trbovlje. P Zadruga »Skupni dom« ima že 75 čla-’ *tFV s 440 deleži. Ideja Skupnega doma dobiva Čimdalje vež odmeva v delavskih vrstah- Pristopnina maša 10 Din. Delež: 100 D. Vsak lahko podpiše poljubno število deležev, •vendar odločuje vsak samo z 1 gtasom. V so-■ciatisličnih vrstah odločuje zavednost, ne pa kapital. Če nimaš pristopne izjave zahtevaj jp- krajevnem odboru ali pa piši na naslov« J SI) s, Ljubljana, p. predal 168. Deleži #e lahko plačujejo tudi v obrokih. » Vsem krajevnim organizacijam in zaup-aikotn smo poslali seznam naročnikov, da »čsno krajevno zbirati naročnino, kakor to •e&alere organizacij© {© delajo. Rodragd naj »j pri tem razletijo dalo, da ne bo vse vi sefe na posameznikih. Stale® »tik z naročniki veva organizacijsko moč. — Oddaljeni naj pa jpo3|ejo naročnino za vež mesecev skupaj. Zaupnike prosimo naj nam potrdijo prejem seznamov in blokov. 'Uprava. ■ Za radarsko sekcijo.; znaša prispevek za fJsferaar 3e samo 9 Din, ker je prekoračila število 100. dani, ki so za februar morahiti že plačali po 10, naj za marec plačajo 1 Din manj. .. . . Obračunajte za prodane koledarje! Naročite jih na novo! Nekaj neprodanih smo preje-' li nazaj, zato novim naročnikom še vedno lahko postrežemo. Opozorite delavce na koledarjev® vsebino! TISKOVNI SKLAD. Zadnji izkaz 6. febr. Din 6543.40 Janko Telban, Ljubljana Din 5.— Ignac Kralj, Gorje . Din 8.— Vinko Modemdorfer, Mežica Din 30.— I. P. Zgubljena stava Din 5,— Stefan Bračič, Pragersko Din 12.— Florjan Stanovnik, Javornik Din 10.— Ivan Grabner, Crna Din 5.— Alojz Rotter, Crna Din 5.— T. S., Štore Din 2.— Josip Resnik, Štore Din 2.— Hermina Resnikova, Štore Din 5.— Skupaj Din 6622.40 ZavaroTanei v smislu objave v »Socialističnem koledarju za 1. 1926, na str. 59. 129. Jožef Srebot tesar, Zagorje, N. 1000 dinarjev.; 130. Frane Reberšak (874), delavec, Zabukovca, Lg. Si. sekc. 15C0 Din; 131. Ivan Jakob (906), terv. del., Megojnica, Lg. sekc. 1250 Din; 132. Franc Urekar (886), poljedelec, Čatež ob Savi, Lg. 500 Din; 133. Blaž Gobec (864), cestar, Čatež, Lg. Sl. 750 Din; 134. Martin Skvarč (877), mizar, Čatež 250 dinarjev. IZ PRAGERSKEGA: 135. Štefan Branič (884), žel, N. 1000 Din; 136. Franc Štempihar (880), poš. del. 250 Din; 137. Jakob Fuld (878), prog. del. 250 Din; 138. Vincenc Greifauer (901) žel. 250 Din; 139. Eduard Golob (898), žel. 250 Din; 140. Franjo Mavrič (867), žel. 250 Din; 141. Anton Hajnik (900), žel. 250 Din. IZ TRBOVELJ: 142. Franc Urbanja (87)), rudar, Lg. 500 dinarjev; 143. Luka Koritnik (981), rudar, N. 1000 Din; 144. Ivan Polak (891), kovač, sekc. N. 1750 Din; 145. Ignac Snoj (887), rudar, Lg. 500 Din; 146. Frane Bajde (870), podr., 250 Din; 147. Aleks. Kuhar (881), rudar, N. 1.000 Din; 148. Miha Tomc (888), rudar, Lg. 500 Din; 149. Franc Ausec (899), Lg. 500 dinarjev; 150. Franc Galun (905), slikar in pleskar, 250 Din; 151. Jože Zelenček (898), strojnik, Lg. sekc. 1250 Din; 152, Jote Skalič (899), del., 250 Din; 153. Jože Vozelj (898), strojnik, Lg. 500 Din; 154. Miha Skrbnik (698), rudar, 250 Din; 155. Kristina Kuharjeva (901), del., 250 Din; 156. Ivan Zelenček (884), ključ., 250 Din; 157. Alojz Gerčar (896), ključ, 250 Din; 158. Anton Mrak (895), kurjač, Lg. 500 Din; 159. Jože Kolčnik (899), radar, Lg. 500 Din; 160. Alojz Udovč (894), rudar, 250 Din; 161. Alojz Jelen (77), rudar, 250 Din; 162. Avguot Papež (876), žagar, Mislinje, 250 Din; 163. Ivan Prauhart (882), invalid, Mislinje, Lg., SL, 780 Din. VAŽNA RAZLIKA. Kako bi se »lumpenproletariat« imenoval po slovensko? Razmišljajte, iščite in pošljite svoje nasvete uredništvu »Napreja« v Ljubljani. Čas je tak, da potrebujemo te besede zelo nujno, zlasti zdaj, ko je med lujnpenproletariatom čim ■ dalje več inteligence in takih, ki so si v delavskih organizacijah pridobili izobrazbe toliko, da se zdaj bahajo, češ, oni so več, ker so se že česa naučili. Proletarci pač prodajamo svojo delavno silo, nikdar pa ne svojega prepričanja, To naj si zapomnijo vsi tisti revčki, Iti so se prodali, zdaj se pa izgovarjajo, da so bili v to prisiljeni, češ, da so proletarci. Pa je zelo slab ta izgovor, nikakor ne drži! Prodajati svojo delavno silo ali. pa prodajati sebe, io sta dve reči, dve zelo različni reči! Prvo dela proletariat, drugo pa lum-penproletariat. Zato res potrebujemo domačega izraža za lumpenproletariat, da bomo tudi v domačem jeziku razlikovali oba pojma. Zelena garda se je zbrala, ko zajcev sto je pokočala, iz kotla naliva ji mladi točaj in srce ogreva vsem »BUDDHA« čaj! Dopisi. TRBOVLJE. Potapljajoča se ladja krista-novcev. Krmilarji v obupnem stanju. Rešitev jo nemogoča,tpa če pokličejo vse Štuklje, Sedeje In Makuce na pomoč. »Razveseljiva vest« in drugi »triumfi«, e katerimi se bahajo, je za Kristanove pomagače najučimkovitejši strup, ki jih bo pognal v dno Kristanovega blatnega morja. Dne 3. februarja 1926 se je vršil sestanek vseh delegatov glavne skupščine, ki jo izvolil 6 člansko komisijo, ki bi imela nalogo izdelati resolucijo, da bi se potem predložila delavcem na shodu. Na tem shodu naj bi se govorilo edinole o spremembi pravilnika brat. skladn. Zgodilo pa se ni ne eno ne drugo. Seja 6 članske komisije nd bila cana, resolucijo je baje gosp. Krušič spisal sam ter jo seveda prikrojil po svoje; na shodu je bil- po Krušičevem mnenju najboljši za glavnega referenta g. Štukelj in ta je plaval tam, kjer bi ne smel, namreč na agitaciji za kristanovce. Itd, itd. Delavstvo je seveda težko a vendar mirno čakalo na kom ec njegovega referata, ker je bilo mnenja, da bo vendar vsaj sedaj, ko ni se moralo delavstvo temeljito razgovoriti, dovoljena beseda vsaj zastopnikom del. organizacij, kar pa se tudi na željo gg. okrog Kristanove politike (ala Štuklja in Krušiča) ni dovolilo, čeprav je velika večina navzočih to energično zahtevala. G. inž. Gustinčič se 'je s pomočjo navzočih s silo komaj obdržal na odru; ker ga je menda g. Štukelj tudi hotel oklofutati: kakor Goimajer Globočnika na Strokovni komisiji. To pa vse zato, ker se je hotel iznebiti moraličnih klofut, ki jih je dobil s Krušdčem vred. Ker pa je bil že v preveliki zadregi, je izdal tudi g. Marcela Žorgo. Zatožil ga je, da je tudi on zaprosil pri g. Antonu Kristanu za službeno mesto, in da mu je Kristan ustregel ter mu podelil gostilniško mesto, pa naj bo fejst fant! — Sedaj bo vemdar trboveljskemu delavstvu jasno, kar je rekel sam g. Štukelj, namreč tole: Delavcu se zato godi tako slabo, ker ga vodijo drugi, on pa upogiba hrbtenico nižje in nižje. Edino to je bilo resnično iz Štukljevega govora. Mi vam rečemo pa: ko ste videli, da se mi člani JSDS nismo hoteli pustiti več voditi od drugih, kakor ste vi, Štukelj, Cobal, Krušič in drugi, ste takoj zagledali nevarnost, pa ste se iz vseh branž takih in enakih združili proti temu, da bi se delavee vodil sam, ter da bi se uresničil rek Karla Marksa: »Rešitev proletariata je delo proletariata samega!« Kajti če se to zgodi, bo proletariat vas zapodil tja, kamor spadate. Za besedo je prosil tudi s. Štruc, pa je kljub zahtevi zborovalcev ni dobil. Razburjenje je nastalo vsesplošno in g. Krušič in Štukelj sta z upotapljanjem-zmagala za vedno. Resoluciji sta bili predlagani dve, a odglaso-vana ni bila radi razburjenja ne ena ne druga. P. in Š., radarja. ZABUKOVCA, lo. januarja je pri razdelitvi kuvert za volitve v Del. zbornico social-patriotski zaupnik Veligovšek zadel pri nekem zavednem sodrugu na odpor in pouk, kakršnega je zaslužil. Veligovšek je (Lil do-tienemu sodrugu svinčnik, češ, podpiši se! Svinčnik je dobil nato takoj nazaj, kuverte pa ne. Veligovšek je nato zahteval tudi kuverto, to se razume. Dobil je odgovor: »Kuverta je moja, oddam je lahko komur hočem!« Tako je odšel g. agitator z dolgim nosom — žal, da ni tako povsod! — Zdnanji upravitelj g. Velikonja je povedal vsem zunanjim delavcem, da bodo že čutili šikane, če piu ne bodo dali kuvert, Nekaj smo že ukrenili, da bodo prišli na mesto takih ljudi drugi uradniki, ki se, upamo, ne bodo vmešavali v delavske zadeve. Omeniti moramo, da bo slika, kako se pri nas dela, popolna,.da je nekdo zažgal električni motor, a se mu ni nič zgodilo, ker je prijatelj or-unašev kakor n. pr. tudi Tratar. Ob drugi priliki pa še kaj. — Rudar. CELJE. (Ii seje občinskega odbora. Nekdanji sporazuma*! se kregajo med seboj.) V naše lepo mesto Celje je zanesla politična strast ali boljše rečeno: dobičkaželijnost takozvano krizo obč. odbora. Občinstvo se zabava z raznimi časopisnimi polemikami, namesto da bi se vršilo stvarno delo v korist občanov ki plačujejo težke davke. Iz vse doslej objavljene polemike pa se ne da ugotoviti, zakaj pravzaprav gre. Eni pravijo: Absolutizem demokratov mora izginiti iz mestnega magistrata, drugi zopet, da mora dobiti podžupan plačo. Opozicija, v kateri se nahaja tudi g. podžupan, pa zahteva ozdravljenje obč. gospodarstva, da se izdatka zmanjšajo. Čudna je logika kapitalističnih podrepnikov, ki so bili dosedaj zvesti hlapci samostojne Pri bičevičeve stranke. Več podrobnosti smo zvedeli šele iz seje občinskega sveta, ki se je vršila 3. t. m. Na tej seji je predlagal slovenski radikal dr. Goričan g. županu dr. Kraševcu nezaupnico, ne kot ase-bi, ampak kot eksponentu SDS na magistratu. Tej izjavi se je pridružil tudi g. Franjo Koren od SPJ in g. dr. Ogrizek za SLS. Izjava radikalov nos ni prav nič presenetila, ker vemo, da hočejo radikali vladati povsod, ne samo v Beogradu. Tudi izjava dr. Ogrizka je razumljiva, ker .so klerikalci v stalni opori c i-ji proti demokratom. Presenetila nas je pa Korenova izjava, saj jo bil ves čas v zelo prijateljskih stikih z žerjavovskimi prvaki. Sklepal je z njimi tajne pogodbe glede našega ',Nap reja c, ko je bil še naš član. Imel je odjemalce v državnih zavodih na priporočilo samostojnih demokratov. Postal je član upravnega odbora Mestne hranilnice s pomočjo SDS. Sedaj po naenkrat ta 'Mieavešto-baA, Jane« je Bernotov shod, zato ne pojdem!« ali-.pa: »Danes je kiii.staaovs.ki, »e bom Sel.« To je napačno! Poslušajte vsakega, debatirajte in sami presojajte, potom boste km;v hi spoznali, kdo ima prav. Demagogom •tonite hrbet in s« organizirajte v pravi so-tmaiiatič-ni stranki, v JSDS! — P. L. Selnica ob Dravi. Vo določbah ipvalidske-Tmbnnn nsjj se priglasijo vsi. vojni iavali-radi prevedbe pri sodiSfu, in sic«r i \\-stinami, ki jih zahteva zakon. Te listine naj M Supnižža kakor tudi drugi uradi izdajali brezplačno in brez taks. — Naš g, župnik je pa tako vnet bcžjj nainestaik, da niti zakona ne upošteva; izgovarja sa, da ni dobil aikakih navodil v' iem ctetru ter zaračunava ▼(tovarn 10 Din za družinsko polo, ki jo napiše. Vsa to naj služi riajbrže tudi za večjo* žast božjo? SELNICA OB DRAVI-. 24. I. nas je. poselil demokratski poslanec g. dr. Pivko. G. učitelj Majcen mu je shod prav brihtno pripravil. Povabil je zaupno svoje somišljenike, drugih n«, najbrže iz strahu, da ne bi prišle ka-Ste »sipetk zraven. Kdor ima maslo na glavi, se solnca boji. Ker se p? g. Majcen rad postavlja kot zelo agilen mož., so rekli tako, ia bo po sliodu ples pež:irae brambe v Sel-aiei v istih prostorih, da bo na ta način »saj nekaj poslušalcev. Ce ne interesentov aa demokratarsko politiko, pa vsaj radovednežev radi muzike. Poročilo je potem lahko bolj mastno in tolažba večja. Pa niso prišli aiti povabljeni!' — Kakor je bilo posaeti iz jrovora g. dr. Pivka, so demokratarji zares zagovorniki velekapitala in sedanjega krivičnega družabnega reda. Mislijo si pa menda, da ljudje ne bodo uvideli, da so oni kot zagovorniki velekapitala krivi, da propadajo tkzv. srednji stanovi, to so srednji in mali kmetje, ki si morajo iskati kruha kot delavci v industriji, vse radi krivičnih m nesmiselnih davkov. Po vaši zaslugi se bo zgodilo, da vam ta nekoč — mali peščici zagovornikov kapi-i.ila — stala nasproti velikanska množica obubožanih. In nič ne bo pomagalo raznim gospodom demokratarskim agitatorjem prezirajoče se izražati o delavskem gibanju. Ko bodo delavske množice izpregledale, boste lahko rekli: "Sami smo si izkopali svoj grob.« G. dr. Pivku pa: s silo iste potlačiti silo. In sila rodi silo. Nisem komunist, kakor ste me smatrali, sem pa pristaš so:ialne demokracije. — L. Trobentar. I« Zg. Šižke: Pred menoj leži listek z besedilom : »V Zg. šiški obstoji narodno prosvetno društvo ?A7odnik«, katerega naloga je širjenje prosveta — Pri vsaki društveni prireditvi je moralen uspeh popoln — nadalje se prosi podpore — za zgradbo skromnega društvenega doma, kateri naj bi ne služil le za drofetvene veselice in druge prireditve, ampak tudi za obče koristne tečaje — ter za dnevno zavetišče nenadzorovane dece. Klo-ba«B je sicer precej velika, poglejmo Se ne- V našem kraju st josebno ostro občuti vsaka nagla spre-t-euba vremena: nahod, kašelj, hripavost, vralobol, trganje v udih, zobobol in glavobol .koliko njo:o. vsebino. Kar so tiče morale, o tem. naj sklepajo drugi, ako se po vsaki društveni prir-eilvi prav inoralifcno kroka do ene in šs dalje, je sicer za take kulturonasce . pusUrousH stvar saj se ne vrše taki >tečajic v režiji društva in le surovsž se lahko spod-tika ob ;takih nedolžnih '.prosvetnih« zabavah, ki nimajo drugih' posledic kakor »ma-; čka«.in tja pa sem Se kak mali družinski prepirček. Pa to nas ne briga. Nekaj drugega pa ja zavetišče otrok, to je po naše otroški vrtec, ki je res potreben. v Zg. šiški. Za to sa-devo s& mora občina zadeti, saj je ideja že stara. Z novo šolo upajmo se bo tudi to vprašanje ugodiio. rešilo ia ko pridejo recimo še. bolj požrtvovalne in idealne učiteljske moči. Torej načrtov nič-koliko! Takole pri sejah se da marsikaj govoriti ia govornikov zopet nič-kaliko! Moje skromno mnenje pa je, da bi se taki načrti vsaj do polovice dali izvesti, ako bi narodno drulivo >Vodnik« imelo manj na-ro.inih govornikov, a več reanih delavcev, ' glavno pa je, da bi i-stalo v obleki, kakršno so mu ustanovniki nadeli, to je v nepolitični in nadstrankarski; d asi sramežljivo trdijo, da se ni nič spremnilo pod novim naslovom. ! Ako je temu tako, zakaj so pa prišli v odbor ljudje, ki iso naravnost bojkotirali društvene prireditve pod starini 'monorn? Delavce pa, ki so žrtvovali ves prosti čas, ste pa enostavno prezrli. Ali im bil to že star načrt, lepo ' po dogovoru z ozirom na večletne želje? Da pa boste prišli s pravo barvo na dan bomo pa že poskrbeli. Kalinov ne bo nihče lovil. Tebi delavstvo cele občine, kar te je po klerikalnih in takoavanih narodnih organizacijah, kličemo: ’ ustanovimo si svojo delavsko razredu o kulturno organizacijo, le delavec razume delavske težkoče in le mi sami si lahko določimo smernice naši izobrazbi in kulturi. Reci/le gospodom,. sedaj pa še vi pokažite, kaj ste zmožni narediti, ko zrnate tako lepo govoriti, jaz pa grem med meni enake; potem boste videli, česa je pravzaprav xelav-stvo zmožio. Tako pa z vsakim delom in z vsako paro podaljšate nedelavskim društvom življenje ia s tem poslabšate svoj položaj. Neverjetno nezavedni smo, ko še nimamo svoje kulturno organizacije, kako lahko bi imeli že svoj delavski dom breti podpor gospodov Iks Ipsilonov. Sedaj pa igra d e! a m >tvo žalostno ulogo hlapca raznim poklicnim in nepoklicnim gosnoiom, ki z rokami v žepu komandirajo. Delavstvo, ne vinarja več nikomur! To, kar prisjtradaš, žrtvuj svoji socialistični kulturni organizaciji, da ne bo buvžoazija pone-umnjevala s Teboj vred še Tvoje otroke za — Tvoj denar in trud! Vsi ven iz iiedelavskih organizacij in Vsi v našo delavsko kulturno organizacijo! Naj živi delavska zavednost! — Bivši član »Vodnika«. Pismo a Dunaja. Ne pi&am x»d o osebnih zadevah. Ker sejn pa dobil' iz različnih krajev veliko vprašanj, lo morem vsakemu' posebej pisati. Zato bom na kratko odgovoril vSem tukaj,'zraven napisal še kaj dnigega, pa bo to malo »diskusije«. — Septembra meseca sem bil v domovini. Povsod rava in kavs! Skrunitev sociali- ma, pokopavanje socialističnega časopisja, zagovarjanje militarizma, in, nacionalizma! Tako delajo ljudje, ki hočejo zastopati proletariati Mrzlo me je spreletelo in zgabilo se mi jo tako, da mi še danes, če mislim nazaj, hoče slabo postati. Hotel sem pustiti vse, pa mi vešt ne da, moram delovati tako, kakor sem ža prav spoznal. — Pa najprej naj odgovorim! — S. 11. Krško: pisal sem Ti, če si sprejel mi ni znano, ker ni odgovora. — Društvu •>Naprej: v Celju: poslal dve partituri, odgovora nič. Spite? Arb. Gesangsverein Chem. Fabrik Liesing darujte lep trak za našo zastavo. — S. R. Liboje: Dragi sodrug, še vedno sem tak, kakor sem bil. Za 50 odstotkov sem še bolj prepričan o svojem. — S. Z. !. Gotovlje: zakaj ne odgovoriš? Neki sodrug iz Celja mi piše: »Proč e kr-plani v socializmu!« — Še hujši so »fajmoštri«, nekateri bi radi bili pa celo socialistični papeži! — S. L. Celje: pevsko društvo, s katerim K. naše organizacije razbija, praviš, da mi je šg vedno zelo pri srcu. — Za kulturna društva bom vedno navdušen. Če ž njimi K. organizacije rasbija, veruj, ne bo dolgo! Vstopi sam vanj, boš več dosegel kakor tako. — K. Celje: kar si govoril proti meni bom obdržal tajno. Imel sem te za naprednega so-druga, ker si pa tako demagoško agitiral za generalsko stranko, proti kateri si sam bil — glej, da popraviš, kar si zagrešil s svojimi napakami. Fojdi še enkrat na Dunaj za tri leta prakticirat in da se boš naučil, kaj je program in kaj določila, ki jih delegati sklenejo, zlasti če si sam glasoval zanje! 0 vsem tem bo treba še pisati, ker je dobro za želode" ... — Sedaj pa še malo kosila onemu hrabremu tajniku«, s katerim sva se v Celju mi glavnem trgu sešla. Vprašati je treba predsednike in funkcionarje organizacij, če oni tako učijo, da tajniki le škodo delajo socializmu. Ali nimajo nič šole? Tajnik de!, organizacije ne bi smel tako tavati kakor megla, kadar jo podijo vetrovi od vseh stča-ni. Nagovoril me je: »Lej ga vraga, odkod si se pa ti priklati) ?<; — Z Dumsja. — Tak je bil prvi pordi«, v Čobalovega tajnika. Tako se je razvil prvi pogovor, nato pa sem vprašal:' »Kam pa greš?.: Odgovoril mi je: Xa Ko- roško »Naprej« pokopavat!« In nato se je razvila debata, iz katere sem po par stavkih spoznal tega tajnika. Rekel je, kar mu je na jezik priletelo, kakor na kmetih, kadar koruzo kožuhajo. Dejal sein mu, da ima Mussolinijevo, llorthyevo ali Cankovovo taktiko, ne pasoc.ialist. Odgovoril mi je, da z našim delavstvom mora tako biti, da kličeš ubogo gmajno skupaj. Ko sem mu malo razložil, kdaj bo delavstvo zmagalo (s samoupravo ia z vsemi možgani v esii.skupni .glavi,, ta-jfe~, naši JSDS), unije očital: Ti si še trden ... >bernotovec«, drugi -sc ža vsi mehki. — Radf •bi poznal tiste, ki jih tak pastirček mehke, naredi!— Pred- takimi, ki samo prikimavajo, ne bomo imel strahu! Pravkar sem čital,.,, da ni vse tako, kakor mi je ta revček -pripovedoval. Tako pokopnje »Naprej«,' da si v • Mežici še na shodu ne ujm govoriti! Govori, da te bo lahko ljudstvo sodilo! Zagovarjanje.-vojaških povelj si se naučil od Franceta in Jožeta v Strok, komisiji. Radoveden sem, kakšno spričevalo bodo dobili talci tajniki, ko se bo ljudstvo bolj zanimalo za svoje or-ganiaacije. ...... (Dalje prih.). F. Oset. Mnog? ne reda, da je glavni vzrok mnogih trpljenj in bolezni slabo negovano in zato občutljivo telo. Ni domišljavost, temveč le izpolnjenje prirodnega zakona, če negujemo polt in lase. Za racionalno nego telesa slišimo vedno spet hvaliti: Fellerjevo pravo kavka-ško Elsa pomado za obraz in kožo, Fellerjevo močno Elsa komado za lase, Elsa mila zdrav- -ja in lepote, ki ne zadovoljuje svojih pristašev samo po prijetnem vonju, temveč tudi s koristnimi sestavinami, ki oplemenjujejo kožo Elsa milo se dobi 5 vrst: Elsa lilijino mlečno, glicerinsko, boraksovo, katransko ter milo za britje. Za poizkušnjo se moreta naročiti dva lončka pomade za 38 Din; 5 mil za 52 Din že z z,i vojni no in poštnino pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 252. .. Hrvatska. Brez tisku je demokracija ne*.... mogoča. Brez demokracije delavstvo nemo re zmagati. Torej, če hočeš pospešiti delavsko zmago, razširjaj delavsk, tisk t 12. II. 1926. — 2400. ko sedaj pri nas na dnevnem redu. Prav posebno mučijo tedaj revmatične bolečine. Po naših ugodnih izkušnjah pa se je pokazal kot vedno zanesljiv ublažitelj bolečin Fellerjev blagodišeči »Elsafluid«, katerega so že naši roditelji in dedje uporabljali kot priljubljeno domače sredstvo in kosmetikum. Upora- ba »Elsafluida« vedno prija, bodisi odznotraj ali odzunaj. Je močnejši in krepkejšega dejstva ko francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici za 63.— Din, 12 dvojnatih ali 4 specijalne steklenice za 99.— dinarjev, 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic za 250.— Din, že obenem z nabo- jem in poštnino po povzetju ali proti plaiilvt, vnaprej razpošilja lekarnar Eugen V. Feller v Subotici Donjoj, Elsatrg 252, Hrvatska. — Posamezne steklenice »ElsafLuida« pa po reducirani ceni 9 Din se dobe v vsah lekarnah in sorodnih trgovinah. Vsem članom KDZ in JSDS ter razrednozavednemu delavstvu SIayewje naznanjamo, da smo s 15. febr. 1926 otvorili čevljarsko in kroiažko delavnico v Cslju, hotel pri »Kroni**, Ljubljanska cesta st. 10. (v poslovnih prostorih zadruge) Vsakovrstna naročila se sprejemajo od vsakogar, za izdelovanje novih čevljev ali oblek ter popravila po najbolj nizkih cenah. Delavci, delavke! Naročajte Vaše potrebščine le v delavskem zadružnem podjetfu, katere bodo vselej ustrezale Vaši želji. Za obilno udeležbo se priporoča: Splošna gradb. gospodarska produktivna zadruga .Naprej" r. z. z o. z. v Celju. Naročajte „NAPREJ“! ter modno blago, pie- Galanterija! tanine, nogavice, sukanec, vezenine gumbe modno biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože, jedilno orodje, škarje itd. se dobi naj* ugodneje pri Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Ha veliko! ob vodi. Na maio! Ustanovljeno i«32 ■— i i TEOD. KORN Ljubljana, Poljanska c. 8. (preje Henrik Korn) Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. — Izdelovanja posod il pločevine za fii-než, barvo, lak in med vseke velikosti kakor tudi posod (škatle) za koiuerve. Kje kupiš najceneje? I Pri Šentpatmkem v Ljubljani, bazarju Martinova c. 8. Tam dobiš različno oianufaklurno blago. Zdaj je tudi odprodaja zimskega blaga in ostankov pod lastno ceno. Pofeurt se? tfaAir nririote U folio in pridno nakupite manufakturno blag= : nOU i |ll lUBlc V icllc jn 2ens)(e izgotovljene obleke, olašč ■ • saknje, odeje, srajce, si oglejte velikansko zalogo blago in izdelkov j „PRI AHERIKANCU" - Glavni trg - pri farni cerkvi, j Tam se prodaja najceneje, ker ima lastno tovarno j Obleka moška Stofasta od Din 550 — naprej. SPECIALITETA: • Moika obleka, po meri narejena, zajamčeno pristna volna samo : Din 550-—. Cajgasie moške hlače, močne od Din 45-— naprej. : Barhant, flanela in vse drugo blago po najniSji ceni. j Velikanska izbira moških in ženskih štorov, j Oglejte si i .Pri Amerikancu", Celje, Glavni trg 10 (pri farni cerkvi). : aum Tvomica dežnikov in solnčnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni trg Stev 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli =============== velikosti po nafnižli ceni. ■— -—— Ako hočete prihraniti denar pri nakupu špecerijskih potrebščin, kupujte le v trgovini Arufon Močnik Celje, Glavni trg St. S Velika izbira najbolj Sega blaga. Cene najnižje. '* T. RABIČ *j Liubliana 'W, Razširjajte I« oglašajte v edinem proletarskem listu v ..Naprejul UČITELJSKA TISKARNA FranCIikanaka uIIca Itev. O Tltkovtn« m Uk N ■■■*>■ Ib —<■. Mj—4ww)h plakate hi nbh aa late« mrtAm «a ttskaaj« SaMptao«, k«jl«. Itf. Mi fTBUOVIPIJA SiCir, UTOOMAflJA fiM :• • m lsdsjstvljtn« 1* odrmmu vvtiiui IZ A MMUlTft (v Imm« tevr. adbora 9SJ la K»Z). - U Mano >Merkur< v Ljubljani: A. SEVER