Poštnina v SHS plačana v gotovini. w3&vžfe* w. :, ^ . Šte v Časopis za naše verno ljudstvo zlasti ude tretjega reda. privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti izdaja franfilanska prtmucija sv. Križa. XXXIX. tečaj. . -12. zvezek. Ljubljani 1922. Slatnarieva tiskarna v Kamniku. Vsebina 11. Stran Marijin prihod v nebesa (slika) . . 121 Pismo prečastitega p. provincijala tretjerednikom ...............122 Vsi sveti treh redov sv. o. Frančiška 125 „Pridi, o oče vbožnikov, Darovavec vseh darov, Pridi src svetloba ti!1" 125 Asketična šola ali vadnica popolnosti 129 —12. zvezka. Stran Bodi svetloba.........................134 Popis slik............................136 Kako je na sv. Višarjah (z 2 slikama) 140 Razgled po serafinskem svetu . , 142 P. Kalist Heric, zlatomašnik (s sliko) 143 Priporočilo v molitev.................144 Zahvala za uslišano molitev . . . 144 „Cvetje" izhaja za nedoločen čas v začetku vsakega drugega meseca. Naročnina znaša za celo leto 20 K, s poštnino 22 K ali 5 dinarjev in pol. Naslov za naročila: »Cvetje«, frančiškanski samostan v Ljubljani. Naročnikom na znanje. Z božjo pomočjo zaključimo s pričujočim zvezkom 39. tečaj Cvetja, z božjo pomočjo bomo s prihodnjim začeli 40 ega — pa ne z majhino skrbjo. Pred letom smo upali vsaj nekoliko, da se bo draginja ublažila, sedaj se bojimo, da se bo shujšala. Z dolgom končujemo) z dolgom bomo začeli, znak slabega gospodarstva; edino to nas pri tem tolaži, da teh razmer nismo sami zakrivili; podpira nas pa upanje, da nam bote vsi dosedanji naročniki tudi nadalje ostali zvesti in da bote vsi voditelji tretjega reda Cvetje priporočali in po svojih močeh širili, vsi tretjered-n i k i je pa po vsih tretjerednih skupščinah obilno naročili in pri znancih zanj agitirali. Ne čakajte pa s tem na konec leta, začnite takoj; sedaj imajo tudi najbolj ubožni še nekaj v žepu, pozneje bo vedno manj denarja in voljo in drugi bodo pritiskali, tako da bote vi prazni ostali. Začnite torej takoj in naročnino takoj pobirajte. Na ta način bote dosegli več uspeha in mi bomo vedeli, koliko naj damo natisniti 1. zvezka prihodnjega tečaja. Skušajte že do 10. decembra poslati naročnino, ali vsaj naznaniti število naročnikov, kar jih bote pozneje dobili, bote pozneje sporočili, za novo poŠi-ljatev denarja bomo pa v 1. zv. nov ček priložili vsem tistim, ki bodo do 10. decembra naročnino že poslali. Še nekaj težkega nam leži na srcu — kar ne upamo ž njim na dan —1 pa saj ne bote hudi — mi nismo krivi — radi bi ostali pri sedanji naročnini) pa je vse dažje: papir, tiskarji, pošta in vse. Zato smo prisiljeni, če hočemo za silo shajati, naročnino za celo leto povišati na 30 kron ali 7 dinarje^ 50 par, za pol leta na 16 kron ali 4 dinarje. Za Goriško in druge zunanje kraje cene ne moremo nastaviti, ker je valuta spremenljiva in poštnina zelo visoka. Upamo pa, da za Goričane 5 lir ne bo preveč, Amerikanci bodo pi tudi 1 dolar radi darovali, saj bodo tudi nekateri naših poslali po 40 kroni da bomo še nekaterim bolj ubožnim mogli dajati Cvetje brezplačno kakef dosedaj. Bog plačaj ves trud našim dopisovateljem in voditeljem, ki ste Cvetje širili in priporočali in vsem dobrotnikom, ki ste nas podpirali. V več kraj^ ste veliko storili — Bog Vam povrni! Spise, dopise pošiljajte naprej do 25. tistega meseca, v katerem Cvetjej izide; priporočila zahvale itd. pa do 1. dne prejšnjega. —' Odgovor na pismo gospoda Al. Sl. . . . v Br. Pred vsem je treba, & pazljivo preberete: P. Stanislava Škrabca: Jezikoslovni spisi I. zvezek, snopič l-j str. 50—55, snopič 2. str. 206 in nadaljne, snopič 3. str. 375—378 in 384—38® ter druge razprave na platnicah raznih letnikov Cvetja z vertov sv. Frančišk*' Tam bote našli pojasnilo na razne pomisleke glede trdega /, njega izgovd in pisavo. Dokler so vam ti spisi merodajnega našega jezikoslovca tuji, se r>c Marijin prihod v nebesa. Sli K P. v kupoli novoHtiftske cerkve na Dolenjskem. Pismo prečastitega p. provincijala tretjerednikom. dbor ljubljanske tretjeredne skupščine se mi je prišel po izvolitvi za provincijala poklonit v imenu vseli tretjerednikov. Pri tej priliki so mi zatrdili, da se hočejo tretjeredniki vedno zvesto ravnati po sv. Vodilu ter se zgledom in molitvijo, in če bo treba, tudi z besedo širiti duha Kristusovega mej svetom. Nihče ni bil teh besed, iz katerih odseva vsa odločnost in otroška vdanost do sv. Cerkve, bolj vesel kot jaz. Saj sem danes bolj kot kedaj preje prepričan, da je ravno tretji red v prvi vrsti poklican, — sv. oče Benedikt XV. so to izrekli — da popelje človeško družbo iz strašno zavoženih razmer zopet nazaj k čednostnemu verskemu življenju, k Kristusu Bogu. In v tem prepričanju me pa še posebno potrjujejo neuspehi raznih poskusov in naporov onih, ki hočejo človeško družbo prenoviti po svojih mislih, ne pa v prvi vrsti s pomočjo sv. vere, večnih resnic in božje milosti. Zdi se mi, da zgodovina teh ljudi še ni dovolj jasno podučila, da vsak kompromis vere z nevero katoliški stvari več škoduje kaker koristi. Predragi tretjeredniki in tretjerednice! Ne sklepajte nobenega kompromisa se svetom. Saj je ravno to hotel povdariti tudi sv. apostol Pavel, ko je zaklical kristijanom bivajočim v Rimu: „Nolite conformari huic saeculo — Ne ravnajte se po tem svetu." (Rim. 12. 2.) Zato bodi tudi moja prva vam namenjena beseda: „Ne ravnajte se po tem svetu", ki tiči ves v hudem. Med svetom živite; vedno ste v nevarnosti, da bi se Vas utegnil prijeti svetni duh. Sč svetom občujete, zato ste v veliki nevarnosti, da se navzamete njegovega mišljenja, njegovih nazorov. Gledati morate pohujšljivo življenje otrok sveta, in kedo more reči, da ni to nevarno za nas vse, ako pomislimo, kako silno moč imajo slabi zgledi na naše mišljenje in življenje? Prebivati morate med skrajno popačenim krščanskim rodom kot nekoč Lot in njegova družina v Sodomi in Gomori. In kedo mi je porok, da ta ali oni tretjerednik, ta ali ona tretjerednica, ne bota posnemala Lotove žene, se obračala nazaj na ^življenje v Sodomi in Gomori" ter okamenela v duhovnem življenju? Ne samo to! Izpostavljeni ste včasih naravnost zlobnim dejanskim napadom in zalezovanju hudobnih ljudi, ki vas hočejo potegniti se seboj v vrtinec razuzdanosti in greha. Ali smete trditi, da bote vse te preskušnje prestali tako junaško kaker Judita v taboru Holoferna, Suzana na vrtu, egiptovski Jožef v palači Putiferjevi? Ljudje ste, dasi tudi ste tretjeredniki! Zato mislim, da je upravičen moj strah za Vas, upravičeno pa tudi moje očetovsko svarilo: Otroci sv. Frančiška bežite pred svetom, njegovim napuhom in njegovimi deli! Ne ravnajte se po tem svetu! „Bratje dolžniki smo ne mesu, da bi po mesu živeli' Ako bote po mesu živeli, bote umrli". (Rim. 8. 12 — 13). ..Modrost mesa je namreč smrt, modrost duha pa življenje in mir." (Rim. 8. 6.) Pa me morda vprašate: Kako naj se pa izognemo duhu sveta in njegovemu kvarnemu krščansko življenje zastrupljajočemu in čednost uničujočemu vplivu? Tretjeredniki! Tretjerednice! Sv. Vodilo tretjega reda je ono varno zavetišče, kamer ne more strupeni duh sveta, če mu Vi sami prostovoljno ne odprete vrat v svoja srca. Tretjerednik, kateremu je Vodilo res sveto navodilo življenja, ne bo nikedar zašel v pogubno ozračje posvetnega duha, vedno bo znal pravočasno odbiti vsak njegov napad; takega ne bo nikedar okužil duh sveta. To nam najlepše dokazuje občudovanja vredno življenje pravih in gorečih tretjerednikov nekedanjega in sedanjega časa. Tu ne mislim onih presrečnih Vaših sobratov in sosester, katere sv. Cerkev v priznanju njihovih junaških čednosti časti ko svetnike in svetnice, ampak na tiste milijonske trume duhovnih sinov in hčera sv. Frančiška mislim, ki raztrešeni po deželi in mestih, v javnih in zasebnih službah se svojim zglednim življenjem „v Kristusu skriti" širijo pravega duha Kristusovega in na ta način v pravem Pomenu besede, kot nekoč prvi kristijani, res apostolsko delujejo med sedanjimi kristijani, katerih mnogi se od paganov ločijo le po imenu. Tako skrivno tiho delo, ki je brez vrišča, opravljate Vi, predragi tretjeredniki, z molitvijo, z besedo in se zgledom, je najmočnejša obramba in najboljši zagovor zaničevanega in od mnogih preziranega tretjega reda! Le , Pogum! Naj Vas ne moti to, če Vas morda novodobni preurejevatelji ne upoštevajo, kaker zaslužite Vi in Vaš tretji red; naj Vas ne begajo razni priimki, s kakeršnimi Vas obklada svet! Le naprej delujte v smislu sv. Vodila in bote človeški družbi več koristili, kaker vsa reformatorična društva, ki hočejo preosnovati padlo in zašlo človeško družbo, pa ne v prvi vrsti na temelju verskih resnic in milosti božje. A če Vas, ljubljeni sobratje in spoštovane sosestre v sv. Frančišku, bodrim k temu skritemu, tihemu življenju po Vašem sv. Vodilu, ne smete misliti, da Vam branim nesti tega duha tudi v razna katoliška, bodisi že Prosvetna ali dobrodelna in če hočete tudi telovadna društva. O ne, še celo moja želja je to, a nekaj Vas prosim: Tudi v teh društvih delujte v luči sv. vere, v okviru sv. Vodila, mirno, tiho, preprosto brez vsakega vrišča, šuma, hrupa po zgledu prvih tretjerednikov, ki so se svojim taktnim, vljudnim, preprostim, odkritosrčnim, od žive vere prešinjenim nastopom prekvasili takratno ^oveško družbo. Tudi pri tem delovanju naj Vas vodi pred vsem hrepenenje ^riti in utrjevati kraljestvo božje milosti v srcih ljudi, s katerimi sodelujete. Tretjeredniki! Vsa Vaša reformatorična sila in moč obstoji v tem, da Svoje družinsko in družabno delovanje in življenje spravite v soglasje sč sv. Vodilom. To vam namreč daje najbolj zanesljivih smernic za življenje teed svetom, a se smernicami vred tudi milost, da morete odstraniti vse °v*re in zapreke, na katere naletite med svetom, ko ga skušate v duhu Kristusovem preosnovati. Na čem pa boleha dandenes človeška družba ? Uživanje v vseh mogočih oblikah, sebičnost, mamon, zaljubljenost v samega sebe so moderne bolezni, ki so se razpasle po celem svetu in vzele človeku vero, z vero nravnost, z nravnostjo pa vsako resnobo in vsako misel na večnost. Zoper vse te bolezni pa Vam nudi sv. Vodilo izvrstna zdravila, ki jih uporabljajte pri Vašem delovanju doma in med svetom. Privedli bote svet do spoznanja, da so naravna sredstva brez nadnaravnih samo prazne pene, lepe za oko, a brez vsake vrednosti za življenje. Zakaj sv. Vodilo Vam prinaša sadove duha, ki so: »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, milosrčnost, dobrotljivost, prizanesljivost, krotkost, zvestoba, zmernost, zdržnost, čistost". Duh pa je, ki mora zavladati zopet nad mesom, katerega dela so: »prešu-štovanje, nečistost, nesramnost, razuzdanost, sovraštvo, zavist, jeza, boji, prepiri." (Gal. 5. 19—23.) Vaš zgled vestnega in resnega krščanskega delovanja in življenja pri domačem ognjišču in na ulici, v cerkvi in v društvenih dvoranah bodi luč, ki naj razsvetljuje svet, in naj ga prepriča, da more najti edino rešitev v krščanskem življenju vravnanem po božjih zapovedih in resnicah sv. vere. Brez praktičnega krščanstva ni resno misliti na trajno in resnično prenovljenje človeške družbe. , »Zakaj v Kristusu Jezusu nič ne velja, ne obreza, ne ne-obreza, ampak novo stvarjenje. In kateri se bodo ravnali po tem vodilu, mir in milost nad njimi." (Gal. 6. 15—16.) Človeška družba potrebuje dandenes živega močnega zgleda krščanskega življenja. Beseda sama je ne gane, ne prepriča. Zato bodi Vaša prva skrb, predragi tretjeredniki, da se zgledom prave in resnične pobožnosti odpirate zaslepljenemu človeku oči, da vidi in spozna svojo zablodo in zmoto. In v tem apostolskem delovanju, ki je dandenes tako zelo potrebno, naj Vas sč svojo priprošnjo in blagoslovom podpira za Kristusom največji reformator, sveti oče Frančišek. P. Marijofi! Ho/eČek, /. r. Krovincijal. Konec in začetek! Kako pa to? Svet se je najprej začel, konec še le pride, pa ne vemo kedaj — zgornji napis je pravi »narobe svet". Naše življenje se je pred nekaj leti začelo, konca pa, hvala Bogu, še ni in ga tudi ne želimo tako hitro. Čemu torej s koncem začenjati? Sv. pismo samo se začenja: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo," kedaj bo konec, tega niti ne pove. — Drag' bravcil Mi uredniki smo zares čudni ljudje — grozno radovedni, večkrat domišljavi, pogosto trmasti, včasih povemo več kaker vemo ... in ne vem, kakšni še. — Nervozni! — Da, da! Nervozni smo, posebno ob koncu leta, če nas dolgovi stiskajo in v začetku leta, če ni dovolj naročnikov, ali veliko takih, ki naročijo, pa čakajo in odlašajo in pozabijo na . . . (saj ste uganili, kaj mislim). Drugo, kar mi srce teži, sem pa povedal na drugi in tretji strani platnic, pa kar tam poglejte in pazite posebno na besedico »takoj". Tako sem prav po vseh pravilih s koncem končal, v začetku 1923 bomo pa začeli-Le pridno pomagajte, pa takoj začnite. Od konca je odvisen začetek. Vsi sveti treh redov sv. o. Frančiška. rimsko - serafinskem brevirju je 258 svetih in blaženih, od katerih je 141 prvega, 23 druzega, 94 tretjega reda. Ker je pa še veliko število duhovnih sinov in hčer sv. o. Frančiška, katerih sv. cerkev še ni mej svetnike in blažene prištela, zato je dovolila, da smemo obhajati vsako leto 29. novembra praznik vseh svetih in blaženih treh redov sv. F. in je za ta dan tudi podelila popolni odpustek. Pogled na ie množice svetih in blaženih mora na vsakega Frančiškoma otroka blagodejno in tolažljivo vplivati. Število ni majhino. Zgodovinar P' Fortunat Huber*) iz Monakovega je že koncem 17. stoletja naštel šest bsoč marternikov, spoznavavcev, devic in vdov iz treh Frančiškovih redov, ki so v duhu svetosti umrli. Še več bi jih našli v drugi knjigi iz naših časov**.) ^eštevilne množice svetih iz treh frančiškanskih redov bi pa gledali, ako bi nam bil dovoljen pogled v nebesa. Koliko? Ne vemo. Upamo pa, če še niso Vs> Frančiškovi sinovi in hčere v nebesih, da je vsaj večina in teh je na bilijone. Vsi ti naši sobratje in sosestre so živeli na isti zemlji, na kateri živimo ITli, imeli so težave in skušnjave, kaker mi, mnogi so bili v slabejših razmerah ko mi, in pomočke zveličanja so imeli našim podobne. Posvetili so Se in so sedaj srečni v nebesih. — Tudi mi moremo za njimi priti, tudi mi Se lehko posvetimo, če le resno hočemo. Posnemajmo jih v tem, da bomo v'sak svoje redovne obljube in Vodilo do pičice natančno izpolnjevali, držali Se trdno Frančiškovih naukov in svoje življenje po njih vravnali — pa bomo enkrat svetniki in svetnice v nebesih. *) Hueber Fortunatus, OFM. Stammenbuch aller Heiligen . . . 1693. **) Aureola Seraphica. P- marijofil holeček. »Pridi, o oče vbožnikov, Darovavec vseh darov, Pridi src svetloba ti!“ (Binkoštne sekvencije 2. kitica.) ežko bi našel kristijana, ki ne bi se vso silo svojega srca zahrepenel po močni odrešilni roki, ko se zave, kako ubog in slaboten je človek, ko se zave pomena besed sv. apostola Pavla: »Vemo namreč, da vse stvarstvo zdihuje in trpi na porodnih bolečinah prav do sedaj. Pa ne samo ono, temveč tudi mi sami, ki imamo prvine duha; tudi mi sami zdihujemo, čakajoči posi-yi°vljenja božjih otrok, odrešitve svojega telesa." (Rim. 8, 22—23). Velikosti n obsežnosti vsestranskega človeškega uboštva mi niti ne spoznamo l Kje naj najdemo pomoč, kje rešitev? Kedo je naš pomočnik, nam pove sv. apostol Pavel z besedami: »Podobno pa tudi Duh podpira našo slabost." (Rim.8,26.) Kako tolažilno torej, da moremo, smemo in moramo prositi in moliti: »Pridi, o oče vbožnikov!" Pridi torej k nam, ti, ki nas ljubiš, ki nam dobro hočeš, ti, ki si naš najboljši oče, ti, ki si sama ljubezen, dobrotljivost in usmiljenost! Pridi k nam ti Gospod, »ki deliš slehrnemu, kar hočeš." (I. Kor. 12, 11.) Spomnimo se tu pogovora, ki ga je imel Jezus z učenci malo pred trpljenjem: »In jaz bom Očeta prosil in vam bo dal druzega Tolažnika, da ostane pri vas na veke, Duha resnice . . , ker bo pri vas ostal in bo v vas. Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam. (Jan. 14, 16—18.) »Ko bo pa prišel tisti Duh resnice, vas bo učil vso resnico." (Jan. 16, 13.) Jezus Kristus nam je torej poslal Sv. Duha, da bi nas preskrbel se vsem potrebnim, nas podučil v skrivnostih sv. vere, nas obogatil z milostmi, obvaroval vsake zmote in nas pripeljal v sveti raj. Kedo ne bi potem vsaki dan se zaupanjem hitel na to očetovsko srce, trkal nanj in ga klical neprestano: »Darovavec vseh darov!" Dober oče se nikaker ne more sprijazniti s trpljenjem svojih otrok. Zato tudi Sv. Duh, ko »oče vbogih", ni gluh za naše prošnje ali slep za naše solze. Prav lepo pravi o dobrotljivosti Sv. Duha Mešler (Meschler)' »Sv. Duh je oni zlati rob, čez katerega se razlivajo vse dobrote božje; roka je, ki vedno deli." Zakladnik je nebeške zakladnice. Če pogrešamo zdravja, nam ga da; če hočemo nadarjenosti, spretnosti in ročnosti, pri njem jo dobimo. Če hrepenimo po milostih, darovih in svetosti, od njega jo dosežemO' Pri sv. krstu nas je oslobodil suženjstva satanovega, nas sprejel za otroke božje in vlil v naše duše vero, upanje in ljubezen. Pri sv. birmi nas je potrdil za vojščake Kristusove. Ako smo milost zgubili, nam jo ponuja v zakramentu sv. pokore. Vsa naša dela, tudi še tako neznatna pred svetom, nagradi, če le mi hočemo, z bleskom nadnaravnosti. On nas razsvetljuje krepi, osrečuje in osrčuje, da moremo v sv. Cerkvi, ki jo on vodi, doseč' večni cilj. Sv. Cerkev je velika sirotišnica sveta, sv. Duh pa njen vsemogočo' in ljubeznivi oskrbnik, ki sprejme vsakega trpina, ki se hoče posluževati dobrot tega nebeškega zavoda. Te resnice ne smemo nikedar pozabiti. Potem bomo v Sy. Duha t'e' omahljivo zaupali; saj on ne želi nič-drugega, kaker da se mi obogatimo ž njegovimi milostmi in darovi. Zato bi se zelo motili, ako bi Sv. Duh" pripisovali krivdo, ko vidimo, da so kristijani dandenes tako »ubogi", ^ trpe naravnost pomanjkanje na milosti božji. Temu ni vzrok Sv. Duh, amp^ mi sami, če nimamo milosti, če nimamo darov, če pri vsi obilici dobro4 stradamo, če naše duše umirajo lakote. Le naši malomarnosti, mlačnosti 4e[ neodpustljivi lehkomišljenosti moramo pripisovati krivdo, če gredo mil°stl Sv. Duha mimo nas, ne da bi le količkanj vplivale na naše duhovno življenje' Tako omalovaževanje milosti Sv. Duha je kaznjivo in bomo dajali tudi 0 tem enkrat odgovor. O spoznajmo že vender, kako nehvaležen je kristija0’ ^ zametuje milost in ž njo zveličanje, in če že ravno tega ne, pa gotovo 2fnanjšuje svojo blaženost v nebesih. Pridi src, svetloba ti! pridi in razsvetli nas, da se ne bomo tudi 115 i trdovratno ustavljali tvojemu vabilu kot so se nekedaj judovski veliki ^hovni, farizeji, pismarji in starešine, o katerih poroča sv. pismo: „Ko so Pa to slišali — (pridigo sv. Štefana dijakona) — so se togotili v svojih Src>h, se zobmi so škripali, zavpili so z velikim glasom in zatisnili svoja ^esa." (Dej. ap. 7, 54, 56.) Ko govorimo tu o srcu, mislimo si srce le kot središče našeja hotenja, hrepenenja in čustvovanja. Na to trojno lastnost našega srca pa, zelo kvarljivo vpliva naše samoljubje. Ta vpliv postane polagoma tako močan, da samoljubje popolnoma °bvlada in naravnost sramotno zasužnji hotenje, hrepenenje in čustvovanje naših src. Mišljenje, do katerega se je ponižal moderni svet v dvajsetem veku, Veku prosvetljenosti in slobode — ki je pa pravzaprav vek najtemnejšega mrač-ujaštva in najbolj sramotnega suženjstva — nam to jasno potrjuje. Da hotenje, hrepenenje in čustvovanje našega srca ne zavozi v cestni )aruk, nam je treba luči; za to luč prosimo, ko molimo: Pridi src svetloba ti! Prva luč, ki naj razsvetljuje naše srce, je ljubezen. Ali nam je pa ta "°genj“, ki ga je Jezus prinesel na svet in ki naj po njegovi želji vžiga srca Vseh, res tako zelo potreben? Da! Prava krščanska ljubezen, katere središče le Bog in v Bogu vse stvarstvo, je našemu srcu tako neobhodno potrebna, ^a postane naše srce brez nje suženj sebičnosti. Če hočeš vedeti, kaj vse 16 zakrivila sebičnost, potem se ozri okrog sebe in boš videl, da je ravno Sebičnost zastrupila v srcih krščanskih narodov ono lepo, tako vzvišeno poj-^vanje o ljubezni do Boga in do bližnjega; prepričal se boš, da sebičnost 0v'ra vsako udejstvovanje načel krščanske ljubezni, tako da svet, ki bi lehko °tr' solze trpinov, nima za njihovo uboštvo druzega ko prezirljiv smeh in ^zlo pomilovanje. Gorje srcu, v katerem vlada sebičnost! Gorje narodom, ki ne poznajo ^ krščanske ljubezni! Sv. apostol Janez je dobro poznal blagodejno moč fubezni; zato odmeva v njegovih listih prava ljubezen: ^Otročiči moji, j1® ljubimo z besedo in jezikom, ampak v dejanju in resnici." W*n.3, 18.) Prav ima. Ljubezen je oko našega srca, naše volje. Kedor J^favna svoje življenje po načelih krščanske ljubezni, ta gotovo ne bo zašel, er mu je ljubezen zanesljiv kažipot na razpotjih zemeljskega življenja. Prava lsta ljubezen — in tako deli Sv. Duh — razširi naše srce tako, da najde v )etr> prostor Bog sam in v Bogu vsi drugi. Sv. Frančišek Asiški je bil prežet od take ljubezni. Zato je pa ta Seraf te VSaki najmanjši in najubožniši stvarici zrl odsvit ljubezni Boga in je vsled vse tako goreče ljubil, da je vse nazival sestre in brate! \I In ta sveta, čista nesebična ljubezen „je po Svetem Duhu razlita v naših srcih." (Rim. 5, 5.) S pravo krščansko ljubeznijo se pa naseli v naša srca tudi mir, ki je drugi žarek nebeške luči, za katero prosimo, kedar molimo: „Pridi srC svetloba til" Mir — beseda sveta, beseda osrečujoča! Mir — balzam razdvojen' duši, počitek sladak zbeganemu srcu, hladilno olje skeleči rani, predokus večnega miru! O mir! Kedo bi te ne želel, ki je enkrat okusil tvoje dobrote, kedo ne hrepenel po tebi, ako te je zgubil, kedo se ne potrudil za te, ki si bi' 'stveni znak blaženosti zveličanih! Ali ni zgodovina Človeškega rodu zgodovina iskanja miru? Ali pa moremo tu v pregnanstvu priti do zaželjenega miru? Gotovo, saj bi druga# Bog ne mogel vliti v naša srca tako močnega hrepenenja po miru! A kje je ta mir doma? »Nemirno je naše srce, dokler ne počiva v tebi, o Bog," je rekel velik1 sv. Avguštin. Mir srca nam daje le Bog. K Bogu pa pridemo po ljubezni« o kateri pravi sv. ap. Pavel, da je vez popolnosti." (Kol. 3, 14.) Kedo| torej Boga ljubi, ta se Bogu tako prilagodi, da izgine vsako nesoglasje, soglasju z božjo voljo pa zadobi naše srce oni »mir, ki presega ve5 um in ki varuje srce in pamet v Kristusu Jezusu." (Fil. 4, 7-)' mir, ki ga našteva sv. apostol Pavel med sadovi Sv. Duha: »Sad sv. Du^ pa je, ljubezen, veselje, mir." (Gal. 5, 22.) Najzvestejši tovariš in spremljevavec miru je pa veselje. Sv. Duh V namreč, ker je Bog ljubezni in miru, tudi začetnik veselja na zemlji in višek blaženosti v večnosti. Lahkoživi svet ni tega mnenja. On smatra našo vero za vero žalost1’ čmernosti, črnoglednosti in svetožalja, kristjane pa za mračne ljudi. A mnenje sveta je zelo napačno. Svetniki, torej kristjani, ki so gotovo najb0*) globoko prodrli v bistvo Kristusovega nauka, temeljito proučili dolžnosti, k1 jih nalaga človeku vera in ki so koliker mogoče strogo in vsestransko ude)' stvovali vse te nauke brez izjeme, nam kažejo, da je vera Kristusova ver3, ki prinaša človeku polnost veselja, miru in prave sreče. Vsi svetniki in svetnice sv. katoliške cerkve so bili »kaker nežna11 in vender znani, kaker umirajoči in vender živeči, kaker W lostni, a vender vselej veseli." (II. Kor. 6, 8—10.) Če bi bila sv. k3' toliška vera vera črnoglednih in čmernih ljudi, pustolovcev in sanjačev, fle bi mogla kazati na tako ogromno kulturno in socijalno delo, ki ga je 01,2 prva začela, ga vselej vršila in ga še vrši, dasi ji od vseh strani stavijo ovife in ji kratijo slobodo. — Ljubezen, mir in veselje so tisti trije čudoviti žarki nebeške luČ<>. katerimi Sv. Duh tako blagodejno vpliva na naše hotenje, hrepenenje 1 čustvovanje. Kedo še ni občutil tega mogočnega vpliva? Kristjan, katerega razsvetljujejo ti trije žarki, lehko in rad moli, se n naveliča službe božje in se ne vtrudi v »hoji za Kristusom," brez teža sPolnuje vso voljo božjo; saj je »njegov delež držati se postave Gospodove.” fPs- 118, 57.) Ker se drži postave Gospodove, vživa velik mir. »Velik mir '^ajo, ki ljubijo zapovedi Gospodove.” (Ps. 118.) »Njegova ^uša se raduje v Gospodu ter se veseli svoje rešitve.” 35, 9.) »Pije od obilnosti njegove hiše in Bog sam ga napaja s potokom svoje radosti.” (Ps. 36, 9.) Kristijanu, ki ga razsvetljuje Sv. Duh sč svojo lučjo, je svet pretesen, Premalenkosten, prevbog, da bi se čez mero in brez prave potrebe ukvarjal * njim, ali da bi v njem iskal svojo zadovoljnost in srečo. Živi sicer na svetu, a njegova duša se, mudi v nebesih pri Bogu, tam v pravi domovini, kamer §a vleče srce se vsemi silami. Godi se mu kaker psalmistu, ki vzklika: »Kaj namreč imam v nebesih, in kaj hočem na zemlji, kaker tebe? Naj tudi presne moje telo in moje srce, Bog je Bog mojega srca in moj delež na veke.” ^s- 72, 24, 25.) Godi se mu ko Judom, ki so »sedeli ob babilonskih rekah n so jokali ob spominu na Sijon ter niso mogli peti pesmi Gospodove o tuii deželi.” O Sv. Duh, »ki se oziraš na nizke v nebesih in na zemlji, vzdigneš ubožca iz prahu in ga potegneš kviškuiz ‘3ta, da ga postaviš med poglavarje svojega ljudstva” 'Ps' 113. 5—7.), pridi, pridi »oče vbogih, darovavec vseh darov, pridi src SVetloba,“ razsvetli tudi nas, da spoznamo neprecenljivo vrednost tvojih mi-°sti. da zanjo prosimo in ž njo sodelujemo. Kajetan kogej. Asketična šola ali vadnica popolnosti. DRUGI DEL. O ovirah popolnosti. (Dalje.) 10. Mlačnost — ovira krščanske popolnosti. v. pismo posebej omenja, da so na Oljiski gori apostoli spali mej tem, ko je Jezus molil. Kako zoprno je bilo Jezusu to spanje, spoznamo iz njegovega opomina: »Niste mogli eno uro čuti z menoj?” (Mat. 26, 40.) To spanje učencev nas spominja dušne zaspanosti, ki ji navadno pravimo mlačnost. Ta je pa velika ovira kršč. popolnosti. UtH nji moramo posvetiti nekaj vrstic. Povedali bomo: kaj je mlačnost, in, * bo"'o nekatere znake mlačnosti, dokazali bomo, da je mlačnost ve-0vira kršč. popolnosti in navedli bomo nekatera sredstva zoper mlačnost. lika a) Kaj je mlačnost? Kar je sušica za telo, to je mlačnost za dušo. Dosti imamo duhovnih knjig na razpolago, ki se vso resnobo svarijo pred mlačnostjo, ne da bi ravno natančno označile, kaj je mlačnost. Ker so te vrste spisi velikokrat premalo jasni, se marsikatera duša po nepotrebnem vznemirja, če ni tud* ona v tem nevarnem stanju. Mlačnost je neki stud in gnjus nad resnobnim prizadevanjem za če-dnost. Tako prizadevanje je združeno s trudom in težavnim naporom. Teh težav in truda se mlačni boji; naveličal se je, ne mara se več truditi, noČ° si več sile delati. Vender pa je treba stvar omejiti, da se kedo brez potrebe ne plaši. Če kedo včasih čuti gnjus in stud nad duhovnim življenjem in iu*a nekak strah pred premagovanjem, to še ni nesrečno stanje mlačnosti, ki se ga po pravici bojimo. (Auf Kalvarias Hohen 129 . . .) Stud nad duhovnimi rečmi more biti nekaj trajnega, ki se vleče skoz* cele tedne, mesece in lehko tudi leta. Če dotična oseba, ki čuti ta stud. nima nobene resne volje, da bi se vzdignila iz dušnega spanja in si tud* iz svojega žalostnega dušnega stanja ne dela nobene vesti več, tak človek je mlačen v polnem pomenu besede. Z mlačnostjo ne smemo zamenjati dušne suhote. Pri dušni suhoti se tudi javlja neki stud nad duhovnimi rečmi, vender pa je med eno in drug0 velikanska razlika. Pri mlačnosti je ta zopernost nekaj trajnega, prost0' voljnega, brez posebnega vznemirjenja vesti; pri dušni suhoti pa to staoje navadno ni trajno, ni prostovoljno (popolnoma nikoli) in dela dotičniku ve' like težave in vznemirjenje. Pri posameznih more tudi dušna suhota traja** delj časa, po več let; a pri teh je volja vedno trdna in se odločno vstavlja mlačnosti. Mnogi svetniki so trpeli na dušni suhoti. Sv. Terezija skozi več let *** prejemala nobene tolažbe iz svojih molitev, prejemanja sv. zakramentov *f drugih pobožnosti. Njena zapuščenost je bila tolika, da se komaj da izrazit*' a je ravno tisti čas najbolj napredovala v popolnosti. Kedor samo tu in tam, kak dan ali kak teden pade v kakšno popus*‘ ljivost, pa se hitro zdrami, prosi Boga odpuščanja, mu je težko pri src**' se priporoča Bogu za pomoč in dela trdne sklepe poboljšanja, njegovo sr°e je še zdravo in nikaker še ne mlačno. Prerok Elija omaguje v svoji gorečnosti. Prerok Elija je moral bežati pred obličjem hudobne kraljice Jezabele' Ta ženska se je zarotila, da mora biti Elija v 24 urah mrtev. Elija zbeži v puščavo, kjer se vleže pod brinje. Loti se ga taka potrtost in zapuščeno5*; da si zaželi smrti. Zdi se mu, da je brezvspešen ves njegov trud, da zast°‘*i dela za svojega Boga v Izraelu. Gospod Bog pa, ki svojih služabnikov 1,6 zapusti v njih zapuščenosti, mu je poslal angela, ki ga je spodbudil k n°v gorečnosti. (3. Kralj. 19, 4. 5.) Iz tega zgleda spoznamo, da se nekakšne utrujenosti v duhovnem življenju tudi najbolj goreči ne morejo otresti. Apostol narodov, ki je bil vsaki čas pripravljen dati kri in življenje za svojega Boga in bližnjega, se je vender včasih čutil onemoglega, kaker sam o sebi toži: »Čutim pa drugo postavo v svojih udih, katera se bojuje zoper postavo mojega dutia, katera me deva v sužnost pod postavo greha, katera je v mojih udih 1“ (Rimlj. 7, 23.) Ljubi tretjeredniki! Iz vsega tega posnamemo resnico: ako se vstrajno 'ojskujemo zoper greh in resno trudimo Bogu služiti, nismo mlačni, ampak Pri vseh človeških slabostih goreči kristijani. b) Znaki mlačnosti. Duhovni voditelji in pisatelji navajajo polno znamenj mlačnosti. Kaker Pa znaki mlačnosti niso vsi enako veliki in nevarni, tako tudi mlačnost n> pri vseh enako velika in nevarna. Čim več znakov ima kedo na sebi in čim bolj so vkoreninjeni v duši, tem večja je mlačnost, tem bolj je nevarna. — Nekatera mlačnost je bolj lahkega značaja, ki duše ne postavlja naravnost v nevarnost pogubljenja, ampak le ovira popolnost; druga je pa zelo huda in težko ozdravljiva; v takem stanju lehko vsaki hip zabrede v smrtni greh. Kateri znaki so bolj popolnosti nasprotni in kateri poleg tega še posebno ogrožajo dušno zveličanje, se ne da tako strogo ločiti, ker segajo eden v druzega in kar je pri enem le ovira popolnosti, to je lehko pri drugem že začetek pogubljenja. Predočimo si nekatere znake mlačnosti: 1. Mlačni so vsi oni kristijani, ki se hočejo varovati samo smrtnih grehov, prav nobene skrbi pa nimajo za prostovoljno storjene odpustljive grehe. Mlačen kristijan še vrši svoje dolžnosti, pa površno in brez prave resnobe in višjega namena. Pri sv. maši komaj vjame glavne dele; pri pri-*%i je z mislimi drugod, kar pa vjame, obrača bolj na druge kot nase; Pr‘ sv. obhajilu je več zunanjosti kot notranjosti. Mlačnost celo upliva na ^esna dela: v svojih opravilih je zanikern, nereden, stori, kar ravno mora ste>riti. Pri težavniših opravilih je poln nevolje, se rad pritožuje, vnet pa je Za posvetnost. 2. Znamenje mlačnih so njih prostovoljno razmišljene molitve; usta nekaj blebetajo, duh pa tava povsod drugod, le pri Bogu ga ni. Njim vejajo Jezusove besede: »To ljudstvo me časti z ustnicami, njih srce je pa rteleč od mene." (Mat. 15, 8.) — Pa boš mogoče odgovoril: Meni ni mogoče zbrano moliti 1 To, kar praviš, ne drži. Zmirom zbrano moliti, je res nemo-g°če; da bi se pa ne dalo nič z duhom in srcem opraviti, v tem pa nimaš Prav. Nekateri svetniki so res tožili, da jih pri molitvi motijo tuje misli; l°da ne smeš pozabiti, da so se oni vselej borili zoper raztresenost. Pri Pravih služabnikih božjih se neprestano opazuje trdna volja in prizadevanje, ba hočejo dobro moliti. Glej, ta trdna volja, to prizadevanje, da hočejo Molitev dobro opraviti, je že lepa pobožnost. Kedor pa pri molitvi samo nekaj na videz stori, duh in srce sta pa prazna in mrtva, in poleg tega še tudi telesno zadržanje ni povsem zgledno, taka molitev je mlačna. 3. Poseben znak mlačnosti je nadalje prejemanje sv. zakramentov brez sadu in dušnega napredka. Duša, kateri so najsvetejše reči nekaj vsakidanjega, je mlačna in ni več daleč od smrtnega greha, ako že ni v njem. 4. Razen teh znamenj je še nebroj druzih pogreškov, v katere padajo mlačne duše dan za dnevom. Ravno te napake, ki se vedno in redno ponavljajo, so po mnenju sv. Alfonza glavni vzrok mlačnosti. Svetnik te vsaki-danje napake tudi našteva po sledečem redu: izrazi nevolje, laži, mrmranje in godrnanje, sladkosnedenost, kletev, mržnja do bližnjega, gostobesednost, radovednost, neredno nagnenje do nališpane obleke, časti in dobrega imena, samoljubje. (Christl. Vollkh. 85.) 5. Še enega znamenja, ki se javLja pri mlačnih tretjerednikih, ne smemo prezreti. — Mlačen je tretjerednik, če svoj red prezira, Vodilo malo vpošteva in ga lahkomišljeno prestopa; ali pa glavne dolžnosti tretjega reda vrši iz gole navade površno in brez vsake pobožnosti. Dobro vem, da se pri tolikih skrbeh in opravkih, ki jih imate vsaki dan, more kedaj dogoditi, da na to ali ono dolžnost Vodila pozabite. Dokler vam je žal, da ste eno ali drugo opustili in imate voljo tega v prihodnje ne več storiti, ali si mogoče še sami kako pokoro naložite za prestopke, — niste še mlačni tjetjeredniki. Če si pa ko tretjerednik misliš: tretji red ne veže pod grehom — in se za Vodilo nič ne meniš, bodi prepričan, da nisi le mlačen tretjerednik, ampak tudi mlačen kristijan, zakaj kedor v malem ni' zvest, tudi v velikem dolgo ne bo. Sv. Marija Magdalena Paciška in redovno vodilo. Ta svetnica je svoje redovno vodilo višje cenila, kaker vsako še tako visoko premišljevanje in zamaknjenje. Imela je navado govoriti svojim so-sestram: „Če storimo, kar vodilo od nas zahteva, smo gotove, da spolnu-jemo božjo voljo, da si naklanjamo dopadajenje Najvišjega in si zbiramo zaslužeuje za nebesa. Če se pa ravnamo po lastni volji in lastnem prepričanju, nimamo te gotovosti/ (Kalvar. Hohen. 140.) Po zgledu sv. Marije Magd. Paciške se drži tudi ti zvesto redovnega Vodila. Če to vestno izpolnuješ, si lehko gotov, da nisi mlačen. Dober tretjerednik še nikoli ni bil mlačen kristjan! c) Mlačnost je huda ovira kršč. popolnosti. Ko je Jezus stopil v Jajrovo hišo, je rekel: „Deklica ni mrtva, ampak spi/ (Mat. 9, 24.) Mnogim izmej nas bi mogel Jezus reči iste besede: Ni sicer mrtev, ampak spi. Spanje je podoba smrti. Spanju se primerno prispodablja mlačni stan duše. Kedor spi, je tak, kaker da več ne živi, ker ne ve, kaj se ž njim godi; vender pa ni mrtev, saj še diha ih je duša v njem. Tako tudi mlačen ni ne živ in ne mrtev, ni sovražnik i'1 tudi ne prijatelj božji, je tako v sredi med duhovnim življenjem in duhovno StI>rtjo. Goreč kristjan z veseljem opravlja službo božjo in v njegovem srcu Se pobožnost tako vkorenini, da ne more v njem pognati plevel posvetnosti; nasprotno se pa mlačno srce vedno bolj ohlaja in slednjič lehko popolnoma °hpne. Človeško srce se more primerjati vodi na ognjišču. Če imamo vodo ognju, se voda razgreje in postane vroča. Dokler je voda pri ognju in °§enj zadosti živ, ostane voda gorka, ko pa ogenj ugasne, se ohladi tudi v°da. Tako je tudi z nami. Dokler smo. goreči, je naše srce pripravno za n3predek v popolnosti; če pa gorečnost odjenja, postane srce ohlapno in hlačno. Posebnost mlačnih je to, da se za odpustljive grehe ne menijo — in j^rav to jih ovira v popolnosti. Čim več je malih grehov v srcu, čim glo-°keje korenine so pognali, tem večja je ovira popolnosti. Kedor je v smrtnem grehu, ni več mlačen, tak je že mrzel. Kedor ^0ri kak mali greh iz človeške slabosti in ne privoli popolnoma vanj, tudi e ni mlačen. Brez posebne milosti božje se namreč človek ne more obnovah vsakega malega greha. Odkar je bil prvi greh storjen v raju, si Ce*° misliti ne moremo pobožnega življenja brez srčnega in vednega vojsko-Vanja; in ravno tega vojskovanja se mlačna duša boji. Tudi svetniki so padali v človeške slabosti. »Sedemkrat pade pravični, ,n vstane.“ (Preg. 24, 16.) A ti grehi niso premišljeni, so storjeni v naglici n človeške slabosti. Pravični svoje padce hitro obžalujejo, prosijo Boga ^Puščanja in trdno sklepajo rabiti večjo čuječnost. Taki pogreški ne store 0veka mlačnega in tudi niso ovira krščanske popolnosti. Bog sam dopusti, da celo popolni kristijani kaj malega zagrešijo, da Se tem bolj ponižujejo, da prosijo Boga odpuščanja in pomoči in zanaprej *avedoč se svojih slabosti, tem večje zaupanje stavijo v Boga. Drugače pa je s kristijani, ki vedno padajo v svoje stare, priljubljene ^rehe, pa vse to za malenkost imajo. Mlačneži te vrste nimajo nad njimi j^benega studa, nobenega resnega obžalovanja in tudi nobenega poboljšanja. 'koli ne premišljujejo, kakšna sredstva naj bi rabili, da bi gorečnejši po-a*‘ v božji službi. — Mali grehi se zmiraj globokeje zarivajo v njihovo SfCe in ga polnijo; Bog pa se vedno bolj odmika od njih. Pomenljiva slika. V neki cerkvi na Nemškem se nahaja stara slika se sledečim vspo-^°m: v ospredju je cesar s krono na glavi in poleg napis: »Jaz vas vse adam.“ Poleg njega stoji papež s tiaro (trojna krona) na glavi, nad njim e- Pa tega nisem jaz kriv, ampak komisija, ki mi je rekla, naj gledam, da ne bodo pr) e Preobložene. Jaz bi bil presv. Trojico po svoje bolj bogato opremil. Saj ima škof Vsakl azistenci več ljudi, kot je pa tu angeljev. Je že kar je«. rokota s približno poldrugi meter visokimi dvojnimi okni, ki spuščajo svetlobo skozi navadno steklo v notranjost cerkve — ta okna pogled na slike motijo — prvi dve steni imate pa slepa okna. Cela je v tem delu ladje le prednja stena, zadnja je deloma zakrita z omaro za orgije. Te okoliščine je moral slikar upoštevati. Zato je cela stena poslikana le spredaj nad oblokom presbiterija, zadnja nad orgijami ima napis, druzih šest, z okni predrte stene, pa nosijo nad okni vsaka svojo sliko jajčaste oblike opasane v lep v baročnem slogu slikan okvir. Slikar je gotovo tu resno premišljeval, kako naj izpolni te prostore. Prišel je na prav izvirno in izvrstno misel. Pod sliko marije vnebesavzete ni bolj primerne slike ko Marijin grob z apostoli. Prostora za tako sliko ima na tem mestu dovolj. V nadaljnih šesterih delih pa zavzemajo okna tretjino višine, zato je dal posamezne slike v okvir in jim dal obliko elipse (ležečega jajca). Premer elipse meri v dolžni 3'40 m, v visočini 2-45 m. Kaj naj naslika? V nebesih vlada veselje nad Marijinim prihodom, veselje naj vlada tudi na zemlji nad Marijinim poveličanjem. Zato je naslikal tu prve šestere skrivnosti serafinskega rožnega venca, zadnja skrivnost je pa že naslikana v Marijinem vnebovzetju, v poglavitni sliki, v kateri se na ta način združuje celota vseh slik. Slike v elipsah predstavljajo na episteljski strani (od presbiterija proti vratom): 1. Marijino oznanenje, 2. Marijino obiskanje, 3. Jezusovo rojstvo; na evangeljski strani (od vrat proti presbiteriju): 4. Modri molijo 'Jezusa, 5. Dvanajstletni Jezus v templju, 6. Jezus se po vstajenju Mariji prikaže. Sedma skrivnost je pa Marijino vnebovzetje. (Konec prih.) Kako je na Sv. Višarjah. Našim bravcem je znano, da so tudi naše Višarje (Lušarje) v vojski pogorele in veliko trpele, malokaterim nekedanjim romarjem je pa znano, kako je sedaj tam gori. Pred nekaj tjedni je bil pri nas p. Pij Žankar, ki nam je o Višarjah sledeče povedal. Cerkev je v vojski pogorela; ostale so le stene, kameniti altarji in pri- ! dižnica. Od sten je zahodna (listna) stran t. j. kapelica sv. Jožefa in zakristija razbita, druge tri še stojijo; nad velikim altarjem je še oblok, toda deloma preluknjan. Od velikega altarja je nastavek ohranjen, razbite so pa stopnjice in menza. Stranski altar nasproti pridižnice in pridižnica stojita cela, podobe ž njih (relijefe) so nepoklicane roke odnesle; druga dva stranska altarja (sv. Jožefa in sv. Ane) sta deloma uničena, tako da bi se dal iz ostankov obeh en altar napraviti. Leseni pevski kor in orgije je ogenj uničil. Zidovje zvonika stoji, zvonovi so se pri požaru raztopili, spodnji obroč velikega zvona je ostal in so ga v času vojske imeli v Beljaku razstavljenega. Kako je sedaj na Višarjah, ti kaže slika. Stopnjic od cerkve 'do župnišča ni več. Župnišče sč vsem pohištvom 'n opravo je vničeno, ravno tako spodnji hiši; do golih sten je vse razde- )atio, le zadnja hiša ni pogorela, pa tudi od te stojijo le gole stene in streha, ^Ugega nič. Prodajalnice so pogorele, drevesa na vrhu so pa deloma podgana, deloma posekana. Kip (višarske Matere božje |je bil rešen. Od rožnoyenske nedelje lan-s^ga leta dalje je vsako nedeljo in ob praznikih izpostavljen javnemu če- ščenju na glavnem altarju v Žabnicah, druge dneve je pa shranjen. Letos so imeli na veliki šmaren na Višarjah sv. mašo na prostem ob cerkvenem zidu za velikim altarjem na južno vzhodni strani kaker kaže druga slika-Okno, ki je videti na sliki, je okno od presbiterija. Sv. maše se je vdeležil0 nad tisoč ljudi, ki so prišli iz bližnjih vasi. Dela za popravljanje cerkve in župnišča že pripravljajo na stroške laške vlade. Župnišče mislijo letos pod streho spraviti, za drugo zidanje pa žg° apno in spravljajo cement na Višarje, da bodo prihodnjo spomlad začeli popravljati cerkev; na druge hiše pa sedaj ne mislijo. Romarji so popolnoma izostali, saj ni nobene božje službe na Višarjah-Vlak vozi do Trbiža in dalje proti Žabnicam, pa nima nobene prave zveze-Sicer je pa za nas Jugoslovene potovanje na Višarje zelo otežkočeno tud' radi potnega lista, ki je zelo drag, ker so Višarje pod laško oblastjo, kake' Sv. Gora pri Gorici. — Bog ve, kedaj bomo zopet postali ljudje. Živimo v razmerah kaker Bog ne bi bil zemlje vstvaril za vse ljudi, ampak samo framasone. Govorili so kaker Mesijevi nasprotniki: »Zdrobimo njih vezi *" vrzimo se sebe njih jarem." „On pa, ki biva v nebesih, se jim smeje i" Gospod jih zaničuje. In sedaj kralji spoznajte, dajte se podučiti vi, ki sodita Prošnja. — Predragi tretjeredniki! Moj prednik blagega sp°’ mina p. Avguštin Čampa Vas je pred nedavnim časom prosil, da bi svojih močeh darovali za kruhe sv. Antona v pomoč ubožnim dijakom, k' stanujejo pri frančiškanih v Novem mestu. Dijaški zavod smo v smislu tridentinskega cerkvenega zbora, najnovejše želje sv. Stoljce v Rimu in h* ukaz preč. generaljnega ministra našega reda spremenili v serafi nsk' dijaški zavod (»Serafinski kolegij"). Notri sprejemamo v začetku vsakeg2 šolskega leta pridne dijake, ki so z dobrim uspehom dovršili prvi, drug' ali tretji razred gimnazije na Slovenskem in imajo resno voljo po končane!" četrtem gimnazijskem razredu stopiti v frančiškanski red. Ker je zavod ** naš red velike važnosti, dohodkov pa ni in posamezni naši samostani sau" komaj za silo shajajo, zato se obračam na dobrotnike sploh, posebej še ^ na Vas tretjeredniki in prosim, da bi premožniši z izdatno miloščino, ubO" žniši pa z molitvijo podpirali ta zavod, ki bo donašal potrebno število duhovnikov za naš red. Darove lehko oddajate voditeljem tretjega reda v bližnje1" frančiškanskem samostanu, ali jih pošiljajte z označenjem „za serafinski legij" na uredništvo »Cvetja" v Frančiškanskem samostanu v Ljubljani, k' bo sprejete darove na platnicah naznanjalo. To bodo kruhi sv. Antona uboge dijake v našem zavodu. — Bog povrni tisočerno! P. Marijofi! Holeček, provincijal. zemljo" (Ps. 2. 3—4, 10.) Razgled po serafinskem svetuj §§ P. Kalist Heric, zlatomašnik. Dne 22. oktobra t. 1. je obhajal p. Kalist Heric v mariborski baziliki, ki je delo njegovega truda, svojo zlato sv. mašo. Rojen je bil 8. marca 1850.1. v Vučji vasi župnije Sv. Križa pri Ljutomeru. Po končani maturi je vstopil v frančiškanski red 17. septembra 1868; štiri leta na to je napravil slovesne obljube in bil istega leta 20. okt. v mašnika posvečen. Bival je kratek čas pri Sv. Trojici, drugače menda celi čas v Mariboru, kjer je bil do letos celih 40 let upravitelj župnije, v redu pa pred leti definitor in kustos. Kar je dobrega storil, bo poplačal Bog. — Mi mu v svojem imenu in v imenu tretje-rednikov častitamo k zlatomašniški časti in mu želimo vse dobro. Ljubljanska tretjeredna skupščina je v septembru napravila romanje k Novi Štifti v ribniški dolini. — Za časa bivanja ap. nuncija nadškofa ^ Pellegrinetti-ja se je šla poklonit po moških zastopnikih odličnemu go-sP°du, ki se je za tretji red zelo zajemal; ta zastopnik Sv. Očeta v Jugo-sJaWji je že sam v tretjem redu 27 let; star je 47 let. — Za praznik sv. o. rančiška smo obhajali tridnevno pobožnost z dvema pridigama na dan. Nazarsko tretjeredno okrožje je priredilo na praznik sv. o. Frančiška ^upni shod; prišli so tretjeredniki iz raznih župnij. Ker je bila pri tej pridnosti tudi vizitacija in zborovanje voditeljev, so sklenili, naj se ob priliki dtanovijo samostojne nove skupščine pri Sv. Fr. Ksaveriju, v Mozirju in v Nici na Paki. V Mariboru so ustanovili 21. avg. t. 1. skupščino duhovnikov retjega reda. Dne 15. sept. so imeli prvi mesečni shod, katerega so se ^ležili mariborski duhovniki tretjega reda in predstojnik skupščine g. svetnik def Čede. Napravili bodo »statuta", o katerih bomo drugič več sporočili. ^ Podobna skupščina bi bila dobra tudi za Ljubljano. Za bolniško postrežbo ste se na novo oglasili dve tretjerednici iz na-*arske skupščine. Polagoma se gibljemo. Če bi bilo malo več zajemanja za ^ veliko in koristno potrebo od strani voditeljev in odborov, bi šlo hitreje. Uajte se zganiti, saj bo šlo, če bomo vsi skupaj zastavili svoje moči. Svetogorsko podobo M. B. so 2. oktobra prenesli z veliko slavnostjo Naj na Sv. goro v novo začasno cerkev. Slovesnosti se je vdeležilo — tako Pisala »Goriška Straža" — 50.000 ljudi. Dobili so tudi štiri nove velike 1 2v°novc; večji tehta 44 kvintalov ali 72 starih centov. V pobožno molitev se priporočajo: I. Neka oseba za ljubo zdravje in da bi se ji izpolnila najbolj goreča želja. " Več bolnih oseb. II. Pokojni udje tretjerednih skupščin: 1. ljubljanske: Mar. Rovšek, Mar. Nučič, Ivana Mazi, Frančiška Hribar, Frančišk3 Bokavšek, Blaž Bračko, Henrik Štraus, Julijana Hladnik, Katr. Brezovar, Ana Perikle> Marija Osterman, Gregorač Helena, zaupnica, Osterman Marija. 2. sostrske: Marija Sojer. 3. kamniške: Terezija Mrak, Lavrencij Šavel iz Rudnika (40 let v III. r.) Marij3 Primar, Mar. Podbevšek Iz Doba. 4. gorjanske: Mar. Stare, Mar. Jan, Mar. Kogej, Ana Mandelc (vse štiri so bHe naročnice Cvetja). 5. drežniške na Goriškem: Jožef Gorenjšček, Jernej in Ana Brginc, Terezija in Katr. Uršič, Katr. Rakušček, Mar. Volarič, Štefanija Bizjak, Mar. Ivančič. 6. mariborskega okrožja : S. Saba Čorič f 29. IX. 1922 v Kamnici. — S v. Ož bal* Katarina Radih. — Sv. Lenart pri Velikinedelji: Apolonija Sire. — Laporje: A p3' lonija Pivec. — Puščava : M. Medved, M. Zorec, El. Iglar, Ter. Stopajnik. — Sv. Kri* pri Ljutomeru: Alojzija Peršak, Julijana Cimerman, Ivana Vavpotič, Marjeta Domanjk0, Ana Kolar, Urša Skuhala, M. Korošec, Ter. Stibler, M. Stiberc, Ter. Skuhala, Jožefa D3' manjko, Jožefa Jelen. — Veržej : Frančiška Cof, M. Smreker, El. Avar, Ivana Toplak.^ Sp. Polskava; M. Verbek. — Sv. Marija ob Pesnici: Neža Marko, Fianc VaM — Ja ren i n a: Terezija Weingerl f v Gradcu. — Sv. Jakob v Slov. goricah: Al°i' j zija Kebrič, A. Zorec, Frančiška Dvoršak, M. Petrič. — Kamnica: Fr. Kresi, Al. Zork°' Julija Puhmann, Janez Potočnik, Jurij Hleblč. — Maribor: M. Fišinger, A Podgoršek' Matilda Ornik. — Svečina: Ter. Pečenlk, Antonija Maurič, M. Gamse, M. Rajh, M. P»k’ Vincenc Kirbiš, M. Krajnc, Neža Flucher. — Remšnik: Valentin Golob, Miha Vezonik' Roza Ropat, M. Renart, Brigita Čem. Šolska sestra Metodija Kališek. III. Pokojni udje franč. misijon, družbe v Mariboru: Jožef Regula *" Štefan Pliberšek iz Maribora, Janez Lajh in Jožefa Vojska od Sv..Lovrenca v Slov. g°r" Marija Zemljič iz Konjic. Zahvala za uslišano molitev. T. I. iz I. se zahvaljuje presv. Srcema, sv. Jožefu, Frančišku, Antonu P., Sebastija*111 za rešitev v težki zadevi. — R. G. se zahvaljuje presv. S. Jez., lurški Materi božji 1 sv. Ant. za ozdravljenje sestre. (Dar smo obrnili za bolnike.) — Zgubila sem dve me3 dragoceni stvari. Ko sem zgubila tudi upanje, da ju dobim nazaj, sem se še z deve dnevnicami obrnila na sv. Antona in bi. Terezijo od detdta Jezusa ter obljubila jayn zahvalo v Cvetju. Čez več mesecev sem dobila obojno nazaj. Za to dobroto izrek3 presrčno zahvalo. Marija Letnik. — Zahvalim se Mariji, sv. Jožefu in sv. Antonu za us Sanje v bolezni. C. Cerar. (Dar smo obrnili Cvetju v podporo). Priporočajte in širite Cvetje! Natis dovolil: P. Marijofil Holeček, prov. — Vredil P. Salvator Zobec. moremo spuščati v noben razgovor, ker bi bil brez vspeha. Če Vam bo po tem še kaj nejasno, bomo po svojih močeh radi postregli. Toliko v odgovor na Vaše cenjeno pismo z ozirom na trdi /. — Kar tiče izgovor črk v raznih jezikih, bi bilo brezuspešno obračati se na te ali druge vrste šolskih svetov. Mi smo sploh mnenja, da nobena vrsta šolskih svetov nima pravice določevati, kako se izgovarja ali piše ta ali ona beseda, črka ali pismenka. Ti in vsi »merodajni" možje in oblastniki imajo dolžnost in pravico določati za šolo to, kar se vjema z dokazano resnico in se zgodovinskim razvojem jezika, nimajo pa pravice svojevoljno kaj določati za šolo ali naš jezik, kar bi bilo proti resnici. Prav zato, ker se izgovor trdega / za kratek u sklada z resnico, zato smo določbo pokrajinske uprave naznanili in pozdravili ko veselo novico. Do tega časa so se namreč te vrste gospodje držali neresnice, ker so trdi / izgovarjali za topljeni ali srednji / in so učili otroke v šoli neresnico, ki je kvarila našo lepo slovenščino. — Nadalje pišete: »Merodajniki bi se zamogli pogovoriti in odločiti, ktere najboljše črke bi izvolili, da bi se ravno ene in iste rabile v vsakem jeziku. Zdaj pa na primer cirilski p izgovarjamo v latinici kot »p«, v cirilici pa kot »r«. Gospod! Te želje in nadaljne v pismu izražene bote nesli neizpolnjene v grob. „Ali je to tudi sklenjeno, da se v sredi, stari trdi ,/‘ izgovarja za ,v‘ . . .“ pišete proti koncu pisma. Sklenjeno je to že davno, četudi pokrajinska uprava tega ni določila za šole. Narod je sklenil, ker tako govori in merodajni učitelji imajo dolžnost tako učiti v šoli, kaker je prav, tedaj trdi / na koncu in sredi besed izgovarjati ko kratek u. Sicer pa preberite, kar smo v začetku navedli, potem se pa zopet lehko oglasite. Glede cirilice je pa naše mnenje, da je cirilica za nas Slovene častitljiva starina, za vsakidanje življenje je pa preokorna. Vse, kar so vladajoči krogi dosedaj Slovencem dali so edino napisi na železniških postajah v cirilici. Ali mislite, da so nas s tem kaj daleč naprej potisnili? Mi cirilico spoštujemo, tistih, ki jo vsiljujejo, pa prav nič. Ali menite, da nas bodo radi nje drugi občudovali, se nas bali, ali da se je bodo Francozi, Nemci, Angleži, Lahi celo poprijeli, da bodo mogli z nami občevati? Ne bodite vender domišljavi. Ce bomo hoteli književna dela druzih brati, jih bomo morali v latinici, če bomo hoteli z drugimi narodi ostati v dotiki in ž njimi pismeno občevati, bomo morali rabiti latinico. Brez zamere! Pa zdravi ostanite! r. ^ US c Darovi. c. Kruhi sv. Antona: Eižen Marija Ojstri verh — Selca 80 K, Zupančič Valentin župnik Polhov gradeč 50 D. Iz Kamnika za dijake 110 D in 1 gl v srebru. N. ža dijake 25 D, N. 3 D (za dijake). Kerne Nežika za Afriko 50 D. Za Cvetje: Škafar Jožef, Beltinci 10 D. Več ljubljanskih tretjerednikov 40 D. N. z Brezja 100 D, N. 100 lir, N. iz Ljubljane 10 D. Za bolniško postrežbo: Balažič Martin, Odranci 30 D; Tretjerednikl v Štangi 50 D , N. iz Sinje Gorice pri Vrhniki 10 D, Tavčar s Črnega vrha 10 D, Dvanajst ljubljanskih tretjerednic 530 D. Za frančiškanske misijone v Ljubljani: Debevc Janez 10 D, župni urad Cerklje [00 D (najpotrebniši) Brožič Marjeta 20 D, od prokurature 147 D. iz Kamnika 16 D 50 p, jj- pro fratru na biri 100 D. — N. za kitaj, dečka Vikica 10 D, N. za kitaj, dečka 50 D, Zajc Neža za dečka Ivana 30 K. — V Mariboru - Gg. župniki: M. Štrakl 75 K, Fr Božiček 124 K, Fr. Volčič 186 K, M. Zemljič 723 K, Fr. Horvat 35 K. J. Čede 146 K, E. Vračko 490 K, A. Gliebe dekan 18 K. Drugi Dospeševavd: Frančiška Stranjšak 764 K, I. Druzo-[dč 64 80 K, N. Auguštiner 64 K, A. Gsellmann 40 K, III. red v Sp. Polskavi 78 K. Stari ”g 20 K. Posamezni darovi: Po p. Emeriku 40 K, Emilija Glumač za odkup I zamorčka Jožef, Anton 400 K, El. Glumač za odkup pagančka Jožef 288 K, M. Matjašič za odkup 2 otrok Anton in Jožef 66 K, Anton Erhatič (Ruše) za odkup zamorčka 400 K, Neimenovana iz Cirkovic za odkup 2 zamorčkov Anton in Jožef 400 K, Neimenovan za odkup kitajskih otrok: Gregor, llgnac, Marjeta 180 K, družina Šuc (Poljčane) 46 K, M. Mtiller 40 K, M. Veršič 25 K, M. Alekšič 20 K, M. Goršič 31 K, M. Voršič 60 K, Jožefa Lip (Sv. Lovrenc v Puščavi) 12 K, Julijana Rotar 40 K, M. KFhof 100 K, M. Binko 20 K, Ter. Hojnik 52 K, A. Jančič 40 K, K. Kirbiš (Sv. Martin) 40 K, 4 neimenovani po 30, 5, 5 in 64 K. — iz Kamnika: 281 K, iz Brežic 64 K, iz Nazareta 678 K. Za afrikanske milijone 5 D. Tretjeredne vaje za november in december 1922. Ljubljana: Mesečni shod: 19. nov. in 17. dec. ob polu 5. pop.; za zamudnike naslednji dan ob 5. uri zjutraj v dvorani. — Poduk za novince: 26. nov. in 26. dec. ob 4. pop. — Sprejem novih udov 19. nov. takoj po litanijah. — Odborne seje za moške: 26. dec. ob polu 11. uri; za ženske: 5. nov. in 31. dec. ob 4. pop. — Kamnik: Mesečni shod: 26. nov. in 24. dec. Vsakikrat pred shodom odborna seja, po shodu nauk za novince. — Maribor in Sv. Trojica: Mesečni shod: 5. nov. in 8. dec. V druzih skupščinah: Mesečni shod: po navadi. Sprejemnice za tretji red, 2 D. Poduk o tretjem redu, 5 D. Molitve pred shodom in po shodu, 1 K. Obred za sprejem in obljube, 2 K. Litanije treh redov sv. o. Fr. 1 K 40 ima v zalogi tretji red v Ljubljani. Rimsko-seraf inski koledar za leto 1922. November. December. 1 S P.O. Vsi sveti. 1 P P.O. Bi. Anton Bonfd. 1. r. 2 6 PO. Verne duše 2 S p.o. Sv. Bibijana m. 3 P p.o. BI. Rajnerij, 1. r. 3 N 1. adventna. Sv. Fr. Ksav. 4 s p.o. Sv. Karol Borm. šk. 3. r. 4 P Sv. Peter Krizolog c. uč. 5 N 22. po bink. 6 T p.o. BI. Nikolaj Tavilejski m. 1. r. 6 P Sv. Hel. Enzelmina 2. r. 6 S Sv. Nikolaj šk. 7 T p.o. 7. dan v osmini 7 Č post. Sv. Ambrož šk. c. uč. 8 S Osmina vseh svetih 8 I* PO.VO, Brezmadežno spočetje I). M. 9 č Posveti, bazilike pr. Odr. Sv. Bož. 9 s Bi. Elizab. in Delfina 3. r. 10 p Sv. Andrej Avelinski 10 N 2. adv. BI. Peter Sijenski 3. r. 1 1 s Sv. Martin, šk. 11 P BI. Hugolin 3. r. 12 N 23. po bink. BI. G. in J. 1, 3. r. 12 S p.o. Najdenje trupla sv. o. Fr. 13 P P.O. Sv. Didak 1. r. 13 T Sv. Lucija m. 14 T P.O. Sv. Jozafat, šk. m. 14 C BI. Konrad 1. r. in Bartol 8. r. ir. S Sv. Gertruda (Jedert), m. 15 P Osmina brezmadž. spočet. 16 Č P.O, Sv. Agneza Asiška 2. r. 16 S Sv. Evzebij m. 17 p BI. Salomea 2. r. in Ivana S. 3. r. 17 N 18 8 Posveti, c. sv. ap. Petra in Pavla 18 P Sv. maša in molitve od dneva 19 N PO.VO. 24. po bink. Sv. Eli zb. Og.3.r. 19 T p.o. Sv. maša in molitve od dneva 20 P Sv. Feliks Valvaški 20 S kvatrna, Sv. m. in mol. od dn. 21 T p.o.VO, Darovanje D. M. 21 Č Sv. Tomaž ap. 22 S Sv. Cecilija, m. 22 p kvatrni. Sv. m. in molt. od dn. 23 Č Sv. Klemen, pap. m. 23 s kvatrna. Bi. Nikolaj F. 1. r. 24 p Sv. Janez od Križa 24 N 25 s v.o. Sv. Katarina, d. m. 25 P PO.VO. Božič 26 N P.o. 25. po bink. Sv. Leon. Port. 1. r. 26 T p.O. Sv. Štefan m. 27 P BI. Bernardin in Humil L r. 27 S Sv. Janez ap. ev. 28 T P.O. Sv. Jakob iz Marke 1. r. 28 Č Sv. nedolžni otročiči 29 S PO. Vsi sveti treh redov sv. Fr. 29 p Sv. Tomaž šk. m. 30 C Sv. Andrej ap. 30 s BI. Marjeta in Matija 2. r. 31 N mej osmino. Op.: OP. pomeni popolni odpustek, s p. o. je zaznamovan odpustek za prve petke in sobote ter vse torke, VO = vesoljna odveza.