Leto LXVIL, št. 93 Ljubljana, torek 24. aprila 1934 Cena Din 1.- lafcaja vs&fc aao popoldne, irvzemsi nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petlt vret a Din 2*-, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-. večji inseratl petit vrsta Din 4.-. PopuBt po dogovoru, Inseratnl iavek posebej. — >Slovensk1 Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vraćajo UREDNIŠTVO EN UFRAVN16TVO LJUBLJANA. Kn&fljeva ulica it* 5 Telefon S t. 3122, 3123, 3124, 3125 In 3136 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta* telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: S troaama yerj e v a ulica 1, telefon it. 55, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon 9t. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. Zadnja pot kakaniskih žrtev Včeraj so položili žrtve kakanjske katastrofe v skupen grob, ki je izkopan nad nesrečnim „rovom smrti" — Pogreba se je udeležila ogromna množica z zastopniki vlade na čelu Kakanj, 24. aprila, r. Včeraj popoldne se je vršil pogreb žrtev velike rudniške katastrofe v Kaknju. Da bi se mogli udeležiti pogreba svojih tovarišev tudi rudarji iz okoliških rudnikov, sta bila sestavljena dva posebna vlaka, s katerima je v teku popoldneva prispelo v Kakanj nad 1000 rudarjev iz drugih bosanskih rudnikov. Popoldne sta prišla v Kakanj tudi minister socialne politike dr. Fran Novak in minister za šume in rude dr. Ulman-sky. Izpred Rudniškega doma, koder je bil skupen mrtvaški oder, se je razvila ogromna žalna povorka z velikim križem na čelu. Za križem je stopala šolska mladina, ki je nosila neštete vence iz domačega cvetja. Za njimi so nosili vence, ki so jih poklonila razna društva in ustanove. Bilo jih je nad 50. Vsi so bili oviti z žalnimi trakovi. Med prvimi je bil venec Zveze rudarjev z napisom: Žrtvam dela. Lepe vence so poklonili svojim mrtvim tovarišem rudarji iz raznih rudnikov, delavske zbornice, borze dela. delavske organizacije iz cele države, pa tudi mnoge večje občine, kakor Sarajevo, Novi-sad, Beograd in druge. Krasne vence so položili na krste tudi uradništvo ministrstva za Šume in rude, direkcije državnih rudarskih podjetij, društvo rudniških hrženirjev itd. Za nosilci vencev je stopala godba rudarjev iz Zenice, za njo pa frančiškansko pevsko društvo iz Visokega ter delegati Rdečega križa, ki so nosili krasne vence. Za njimi pa so nosili rudarji 18 krst ponesrečenih rudarjev iz Kaknja. Pred vsako krsto posebej so nosiH križ z imenom žrtve in napisom »Zdravo!« Za krstami so stopali razžaloščeni svojci, žene. otroci, očetje, bratje in sestre. V povorki so bili tudi ministra dr. Ul-mansky in dr. Novak, načelniki ministrstev Dragislav Lazič in Dušan Je-remič. nato pa so sledile številne delegacije raznih društev, kakor Sokola, delavskih društev in drugih organizacij. Povorka je krenila na bližnji grič Kope, kjer sta bila izkopana dva velika skupna grobova. Ta grob se nahaja baš nad rovom, v katerem so našli tako strašno smrt. Na grobu je spregovorilo več govornikov, ki so z v srce segajočimi besedami opisovali usodo rudarja in izvabili vsem pogrebcem solze v oči. Prvi je govoril v imenu delavske zbornice v Sarajevu njen predsednik Mate Maric, nato pa je povzel besedo minister za šume in rude dr. Ulmansky, ki je zlasti naglasih da vlada ne bo ostala ghiha za jok in stok nesrečnih rodbin poginulih rudarjev. 0. minister sam je bil tako globoko ganjen, da ni mogel več govoriti. Direktor direkcije državnih rudnikov v Sarajevu Sima Milošević in inž. Vlada Miler sta govorila v imenu rudarskih mženjerjev. Po govoril upravnika glavne bratovske s kladnice Horvatina in odvetnika dr. Krle so krste položili v skupna grobova. Po cerkvenih obredih so zapeli še pevci, nakar so grobove zasuti. Pretužna je bila zadnja pot kakaniskih žrtev. Na prošnjo svojcev so oblasti dovolile, da morejo one žrtve, ki niso doma v Kaknju, prepeljati na njihove domove. Železniška uprava je dala v to svrho na razpolago poseben vlak, ki bo najbrže v teku današnjega dne krenil na pot, da prepelje zadnje ostanke v domače kraje, v kolikor leže ob progi. Imena žrtev bodo objavljena še le. ko bodo spravili vse na dan in točno ugotovili njihovo identiteto. Ker sedaj reševalna akcija naglo napreduje, upajo, da se bo to zgodilo že do drevi. Do seda] 110 žrtev Kakanj, 24. aprila, r. Reševalna dela, ki so včeraj zaradi prodiranja vode in novih plinov v rove nekoliko zastala, so se po instalaciji novih ventilacijskih in črpalnih naprav nadaljevala s podvojeno naglico. Reševalni oddelki iz vseh sosednih rudnikov so vso noč pomagali. Do danes opoldne so Pravili na dan vsega 110 trupel Pogrešajo jih še vedno 20. ker je seda: igotovljeno, da je strašna katastrofa ahtevala 130 rudarskih življenj. Kraljev dar za ponesrečence Kakanj, 24. aprila, r. Preko rudniške uprave je prispelo v teku včerajšnjega in današnjega dne mnogo prispevkov za rodbine ponesrečenih rudarjev. Najgloblji vtis je napravila v vseh rudarskih krogih vest, da je Nj. Vel. kralj poklonil iz svojih sredstev za prvo pomoč 100.000 Din. Ban drinske banovine g. dr. Velja Popovič je prišel danes dopoldne v Kakani. da osebno razdeli kraljevo podporo. MeJ drugimi večjimi darovi so poslali udruženje rudarskih nameščencev Din 25.000. delavska zbornica v Sarajevu 10.000 Din. minister za šume in rude dr. Ulmansky 2000 Din. rudnik Uroše-vac 10.000 Din. trgovina s premogom Kaufman iz Zagreba 5000 Din. drinska sekcija jugoslovenske ženske zveze 3000 Din. Rdeči križ 10.000 Din obustna odbora Rdečega križa v Beogradu in Sarajevu po 10.000 Din in še mnog drugL Tudi mnogi zasebniki so posla') manjše in večje zneske, da bi se ublažila beda nesrečnih rudarskih družin Izjava ministra dr. Novaka Kakanj, 24. aprila, r. Včeraj popoldne je prispei iz Ljubljane v Kakanj minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Fran Novak. Takoj po svojem prihodu je v spremstvu generalnega direktorja državnih rudnikov inž. Bosaka, načelnika ministrstva za šume in rude g. Tibolta. načelnika oddelka za socialno politiko banske uprave drinske banovine dr. Zunajkoviča in sreskega načelnika sreza Visoko dr Stajica poseti* rudnik. Pri tej priliki je vaš dopisnik prosil g. ministra za izjavo o ukrepih, ki jih namerava izdati vlada, da bi se preskrbele rodbine ponesrečenih rudarjev. G. minister je izjavil: Zvedel sem za to nesrečo v Slove- niji. Po nalogu vlade sem »takoj odpotoval na lice mesta, da se osebno prepričam o položaju. Tragedija je, kakor se zdi. posledica delovanja temnih sil. ki jih skriva narava v svojih nedrih. Ce pa se najdejo krivci, ki bi bili mogli preprečiti tako strašne posledice, jih bodo oblasti oozvale sigurno na odgovor. Dolžnost nas vseh je, je nadaljeval g. minister, da pomagamo tem siromakom, ki so ostali brez rednikov. Naravno ie, da bo vlada v okviru možnosti storila vse, da omili bedo onih. ki jih ie zadela ta nesreča. Ljudstvo se mora pomiriti, mi vsi pa moramo z zaupanjem gledati v bodočnost, ki bo izlečila tudi posledice te tragedije. Na vsak način mora tudi znanost izkoristiti to nesrečo, da bi se v bodočnosti mogli preprečiti tako strašni dogodki. V ostalem pa se dogajajo take rudniške nesreče po vsem svetu. Kakor znano, je nedavno zadela tako velika nesreča tudi Češkoslovaško. Kraljevska vlada bo izdala vse potrebne ukrepe, da omili nesrečo družin teh žrtev. Tudi bratovska skladnica s svoje strani je storila vse. da jim olajša položaj. Moja dolžnost kot ministra socialne po'itike je predvsem, da najdem sredstva, da bi se težke posledice te nesreče kar najbolj omilile, a to je tudi želja celokupne vlade. Ni dvoma, da bo vlada v tem pogledu v polni meri storito svojo dolžnost. Sožalje inozemstva Beograd, 24. aprila, r. Grozna nesreča v kakanjskem rudniku je napravila najgloblji vtis tudi v vsem ino-.emstvu. Vsi večji inozemski hsti objavljajo obširna poročila in poudarjajo, da je to ena največjiih rudniških nesreč zadnje dobe. V teku včerajšnjega in današnjega dne so skoro vse inozemske vlade izrazile jugoslovenski vladi svoje sožalje. tako med drugimi francoska, angleška, turška, grška in mnoge druge. Deloma so izrazili soža-He poslaniki v Beogradu, deloma pa zunanja ministrstva našim poslanikom v moz^mstvu Krvavi spopadi v Madridu Veliki izgredi levičarskih ekstremistov proti manifestaciji katoliške fašistične mladine Madrid, 23. aprila d. Velika mladinska proslava, na katero je zbrala včeraj popoldne v Bscorialu katoliška >Action Popu-lar« iz vse Španije približno 50.000 svojih pristašev, je izzvala veliko razburjenje. Ker je vlada odobrila vodstvu fašistične katoliške mladine, da sme prirediti obhod po mestu, so nacionalni demokrati in levičarji proglasili 24 urno splošno stavko. Stavka se je pričela v soboto opolnoči, ko je bil promet cestnih železnic, avtobusov, podzemeljske železnice in drugih prometnih sredstev nenadoma prekinjen. Vlada je odredila vse. da bi zagotovila preskrbo z živili in normalni železniški promet. že zjutraj je prišlo do hudih spopadov med policijo in stavkajočim delavstvom. Demonstranti so se zbrali v centru mesta okrog vojnesra ministrstva kjer je pričela policija tudi streljati nanje. V paniki so se razpršili eden izmed njih pa je bil ubit. Ker so socialisti zasedli sosedne hiše in iz njih začeii streljati na policijo, so po pouličnem spopadu izvršili preiskavo vseh teh poslopij. V Madridu so napadli levičarski ekstremisti tudi urad organizacije »Action Popular«, pri čemer je padlo več strelov iz revolverjev. V spopadu je bil eden izmed komunistov ubit, dva policista in več civilistov pa ranjenih. Zvečer so na več krajih v mestu eksplodirale bombe. Tudi na deželi je prišlo do spopadov, zlasti v Sevilli, AHcantu, Barceloni in obmejnem Irunu. Do prave bitke je prišlo v Manresi pri Barceloni, kjer so levičarski ekstremisti napadli transport pristašev *Action Popu-larc V spopadu je bilo z obeh strani oddanih približno 50 revolverskih strelov in sta bila dva pristaša >Action Por>ularc ranjena. v mnogih mestih so poizkušali stavkajoči zadržati posebne vlake in avtobuse, s katertn?i so potovali udeleženci proslave v Madrid. Pri tem je prišlo do mnogoštevilnih spopadov tako pri Aranjuezu kjer so delavci prevrnili dva avtobusa Civilnn garda je aretirala več izgrednikov, pri spopadu pa so bili ranjeni štirje policisti. Pred ostavko vlade? Madrid /3. apr. d. Amnesticijskega zakona, ki ga je v petek sprejel parlament, predsednik republike Zamorra še ni podpisal. Zato pomiloščene osebe, kolikor jih je še zaprtih, še niso bile izpuščene. V političnih krogih govore, da hoče predsednik republike, ki je imel daijši razgovor z ministrskim predsednikom Lerrouxom, Dočakati na razčiščenje sedanjega političneg-a položaja. V političnih krogih smatrajo odstop celotne vlade za neizogiben, ker hočejo vojni minister Hidalgo, finančni Mar-raco in minister za javna dela Guerra del Rio odstopiti, če bodo radikali Se nadalje paktirali z desničarskimi strankami. Za primer vladne krize namerava baje pred-sednfk republike vrniti amnestljski zakon parlamentu, za kar Je po ustavi upravičen Rekonstrukcija avstrijske vlade Dunaj, 24 aprila. w Kakor poroča »Reichspost«. bo do srede izvedena rekonstrukcija vlade ki naj tvori zaključek pogajanj za izenačenje patriotskih organi»-zacij. Bolniški fond drž. prometnega osobja Beograd. 23 aprila p. Pod predsedstvom Inž. Nikole Djuriča se je vršila včeraj in danes letna glavna skupščina bolniškega fonda državnega prometnega osobja. Prisotnih je bilo 43 delegatov. Ljubljanski oblastni odbor je zastopal g. Andrei Bahun iz Maribora Včeraj so razpravljali pred vsem o strokovnih vpraSanjih in se je glavna debata sukala okrog čuvanja samouprave tega fonda Na d-anašnjl seji je bil odobren proračun za prihodnje proračunsko leto ir načrt uredbe o zavarovanju za primer hrf*7nl in nesreče Ob koncu le bil sogr'asnn «T>re1et sklep, da se pokloni \x fonda 100 ooo Din za žrtve rudniške nesreče v Kaknju. Francija in Poljska Nemške informacije o dogovorih v Varšavi o priliki poseta francoskega zunanjega ministra Pariz, 24. aprila. AA. Po poročilu berlinskega lista »Borsen-Zeitung« smatrajo nemški uradni krogi, da je francoski zunanji minister Barthou še pred svojim odhodom iz Varšave pridobil Poljsko za neke francoske predloge o razorožitvi in o skupni politiki Francije in Poljske nasproti Sovjetski Rusiji. Po poročilu tega lista sloni ta potjskofrancoski sporazum na teh-le osnovah: 1. Poljska odobrava francosko stališče o razorožitvi In pristane, da sodeluje pri nadaljevanju teb pogajanj v Ženevi, vendar pod pogojem, da Francija odkloni neposredna pogajania med zapadniuii silami (četvorni pakt). 2. Poljska in Francna bosta v bodoče vodili skupno politiko nasproti Sovjetski Rusiji m za % zameta isto stališče glede vstopa Sovjetske Rusije v Društvu narodov. 3. Francija i osreduje med Poljsko in Češkoslovaško, da se izboljšajo sedanji odnošajj med obema državama Verjetno ie. da bo Češkoslo\ iška storila zadevne korake *e preden Barthoi odpotuje iz Prage. 4. Glede na bodoče odnošaje med Poljsko in Sovjetsko Rusijo bo treba francosko-poljskj vojaški sporazum pri-lagditl novhn odnosa jem med Poljsko in Rusijo. 5. Francija otvori posebne kredite Poljski in Rumuniji. Zanimivo ie, da list ne govori o iz-premembah poljsko-francoskega vojaškega pakta glede na Nemčijo. Iz tega se da sklepati, da poljsko-nemški pakt niti najmanj ne izpreminja sedanjega položaja. Pariz, 24. aprila. AA. Vsi listi pozdravljajo prisrčni sprejem, ki so ga poljski državniki priredili francoskemu zunanjemu ministru Barthouju. Iskrenost teh manifestacij, prijateljstvo in prisrčnost sestanka z maršalom Pil-sudskim tolmačijo listi kot dokaz obnovljenih tesnih stikov med Poljsko in Francijo. Nihče ne dvomi več, da so politični stiki med obema državama zda i kar najtesnejši in da bo zaradi te-sra mogoče tudi zbližati Poljsko s Češkoslovaško. Iz življenja Slovencev v Ameriki Tavčarjevo bodo izročili sodišču. — 102-letna Slovenka. — Samomori in nesreče. — Novi grobovi. Poročali smo že, da je bila znana »milijonarka« Frančiška Tavčarjeva nedavno v Chicagu aretirana zaradi nepoštenih manipulacij s čeki, ki jih je zakrivila v Los Angelesu. Tavčarjeva je seveda zatrjevala, da gre samo za pomoto Tega ji pa niso verjeli Id so jo zaprli, nato pa proti kavciji 3500 dolarjev ispustili. Zdaj poročajo ameriški listi, da pride pred sodišče, ser so prisJe na dan še razne njene druge nepoštene manipulacije Zaradi Tavčarjeve je bil tudi odpuščen uradnik neke banke v Los Angelesu, k! ji je iz plačal ček. Pustolovka je oškodovala mnogo naših rojakov v Ameriki. Nedavno je v Chicagu praznovala svoj 102. rojstni dan Agneza Pečauerjeva. Kljub visoki starosti je ženica še vedno krepka in opravlja kuhinjske posle V Chi cagu živi že 42 let Imela je osem otrok, od katerih pa živita samo dva Pečauer jeva je doma \t okolice Kočevja V Ročk Springsu. država Wyoming, je v bolnici podlegla zastrupljenju 221etna Marija Kesner. poročena Gentllini. Pokoj na je bila rojena Slovenka, stara je bila šele 22 let Vzrok samomora nI znan. 31 marca Je v istem kraju zadela kap 521et-nega Jakoba Porento iz Gornjega Bitnja pri skorji Loki Zapustil je ženo in sina. V kraju Glenwood. država Colorado, je na svojem posestvu pri rudniku Marion umrl Jakob Tavčar, star 81 let. doma \v Poljan pri škofji Loki. Bil je bratranec pokornega dr. Ivana Tavčarja, v Ameriko je prišel že leta 18S4. Zapustil je ženo, sina in hčerso. — V Chisholmu, država Minesotta. je nedavno umrla Antonija Laurič. Pokojna je bila stara 46 let, doma je bila iz vasi Retje, fara Loflkl potok. — V Barbetonu, država Ohio. so pokopali Josipa Hittija. — V cleveLandsfci bolnici je umrl 461etni Franc Mila veo, do ma iz Planine na Notranjskem V Aone riki je bival 24 let. — Pljučnici Je podle ge] v Milwaukeeju 511etni Anton Frftul. doma iz vasi Zagorlca pri Dobrem polju Zapustil je ženo in več otrok — v iatem Icraju so pokopali tudi 571etcega Antona amauca. ki Je bil doima Iz Gornjega gra da. — V kraju Cooper, država Michigan je umrla Barbara Paakvan, stara 65 let Pokojna Je bila vdova, za njo žalujeta dva sina in hčerka — V Vermillonu. država Minesotta, je umrl eden najstarejših alo vensKih naseljencev Jožef Rajar, ki Je bil star 79 let. Pokojni Je bival v Ameriki 40 let, doma je bil nekje z Dolenjskega odkoder jo je že v mladih letih popihal \ Ameriko — V kraju Grensboro. država Pensilvanva, je umrl 581etni Anton Kus. ioma iz Poštene vasi pri Sv. Križu na Dolenjskem. Zapustil je ženo in dve hčer ki. — V Calumetu je umrl 601etni Jotf Zupančič, ki je zapustil ženo in pet otrok Prav tam je tudi umrl Paul Mamar, star >2 let. tretji, ki so ga pokopali na Calu metu. je bil pa Jakob Kocjan. V Chicagu so banditi napadli Janeza Potokarja in mu pobrali nekaj denarju Ante Pintar na zadnji poti Kamnik. 24. aprila. Včeraj popoldne se i*1 Kamnik poslovil od svoj^ea odličnega som<^cana e. Antona Pftvtarja. S pokojnikom ie Kamnik zopet iz-gjbil enega najstarejših in najagilnejšin predstavnikov kamniškega društvenega in javnega delovanja. Bil je eoust a n ovi M.i kamniškega gasilnega društva in gradiVli ?asi1nesra doma. vneto i«? sodeloval pri osnovan ru mestne godbe, prvo slovansko pevsko društvo >Lira< p« ea šteje od svoje nHanovi tve za svojega najvnetejšega pevca. Ante Pintar f? bil Se med onimi redkimi živečimi pevci, ki so peli pri prvem kone-^ri') >Lire< in ki so k) spremljali na njeni triumfalni poti no Koroškem. Ob proslavi 50 ritnice £ svojim mogočnim basom zapel v zboru starejših >Liras?vc. Prvo s!o vensko peveko druŠTvo ga je pred Mi imenovalo ra častnega Mana. Kako prilj ibljen in feuien ie bil ->okoj-nik v kamniški javnosti, t? pokazal tudi pogreb. Včeraj popoldne je ljubljanski mestni avtobus pripeljal krsto v Kamnik fcfer so io položili v vfčo Grajskega dvora Od tu se le razvil Pb 16 dolg sprevod na Zale. Za križam so nosil'" vence, za njimi r>a }e korakala z zastavo »Lira«, ki za-t>ela svojemu najstarejšemu p*vcu in Častnemu flan-j v slovo zadn?e žalostink^. Gasilno društvo ie zastopala častna derntaoija p poveljnikom e. Fr. Homarjem. Pred krsto katero so spremljali gaeilci e prižganim" svtvami. Je ierala mestna eodba žalo^Hn tce. Z? uzalošff^nimi sorodniki je korakala iolga vrsta občinstva in zastopnikov na^e iavnosti. Zvezo sostilniforsluh zadrug ^ta vstopala predsednik g. Majcen in ravnat-1 j 5 Peteln. ljubljansko združenje ^oetilnirar K»v eff Čphip in Turk. Tuiskoorometno n-" *n in kamniško gostilni?a-sko združen^ rwv klanec g Orpr trgovce sta r^stopala 2 ^° loviti iz Liubljane in predsednik kamniške ga er«Lira< zadnjo žalostin-ko. — KamniČani bomo ohranili Antonu Pintarju trajen in časten spomin! Mušanov pri Mussoliniju Rim, 24 aprila AA. Agencija Štefani poroča: Predsednik vlade Mussolini je snoči priredil večerjo v čast bolgarskemu predsedniku vlade Mušanovu. Budimpešta, 24. aprila, r. Bolgarski mi nistrsk5 predsednik Mušanov bo v sred' zvečer odpotoval iz Rima v Budimpešto kjer ga bodo na kolodvoru pozdravili mi n'strski predsednik Gombos in več dru gih članov vlade $e isti večer bo na čast bolgarskemu gostu banket. V četrtek In petek se bosta vršila dejeneurja pri odpravniku poslov ter pri ministrsksm pred sedniku V petek zvečer bo svečana pred stava v kraljevsk: open Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2316.52 — 2327.87 B-rlin 1335.69 — 1345.19 Brueelj 801.07 — 805.01 Cjrih 1108.35 _ 1113.85, London 174.30 - 175.90. Vew7ork MM.M MOgjpC Pariz 225.88 - 227.-. Praga 142.23-143.09 Tret 290.46 - 292.86 (premija 23.5 ckIsU Avstrrski SHirig v Privatnem kliringu 9.3? _9.45. INOZEMSKE BORZE. Turih. 24. aprila Pari 20.38. Londo-15.76, Newvork 306.- Bn»sli 72.275 Mila-26.25. Madrid 42.225. Amsterdam 209. Berlin 120.70. Dunaj 57.10. Pra«a 12-8-1 Varšava 58.325. Bukarešta 3.06. Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 24. aprila 1034 Stev g3 Za jugoslovensko- češkoslovaško zbližanje Predavanje o baročni Pragi — Občni zbor JC lig« in izvršnega odbora lig dravske banovine LJubljana. 24. aprila* Snočl m je vršilo v rea ta vrači jakih prostorih >Zvezde« zanimivo predavanje akademskega slikarja prof. Ivana Vavpotiča o baročni Pragi, obenem se je pa vršil tudi občni zbor JC lige v Ljubljani in občni ■bor Izvršilnega odbora lig dravske banovine. Prof. Vavpotič je poljudno in zanimivo opisal celo vrsto krasnih baročnih spomenikov mesta Prage, zlasti tudi znamenito arhitekturo palač na Malistranv in pa prekrasne kupole praških cerkva. Predavanje je bilo izpopolnjeno a prelepimi skioptič-nimi slikami in predavatelja je občinstvo ob zaključku nagradilo s hvaležnim aplavzom. Občni zbor JC lige je vodil in otvoril v odsotnosti opravičenega predsednika nar. poslanca g. Rasta Pustoslemška po sle vodeči podpredsednik dr. Egon Stare, ki je podal daljše izčrpno poročilo o delovanju lige v preteklem poslovnem letu. Iz poročila je bilo videti, da se je liga v Ljubljani marljivo udejstvovala v vseh vprašanjih, ki se tičejo jugoslovensko-češkoslo-vaškega kulturnega in gospodarskega zbli-ianja. Udejstvovala se je pa tudi z ene strani iniciativno, a z druge v propagandnem pogledu. Vsestransko pregledno in podrobno tajniško poročilo je pa podal tajnik nadsvet-nik g. Govekar, ki je predvsem s toplimi besedami podčrtal zaslužno delo predsednika Rasla Pustoslemška in poslevodeče-ga podpredsednika dr. Egona Stareta. Iz poročila je razvidno, da je odbor pridno deloval in izvršil veliko podrobnega dela. Liga šteje v Ljubljani samo 204 člane, kar nikakor ne ustreza dejanskim razmeram in kar tudi ne odgovarja idejam češkoslovaško- jusroslovenske vzajemnosti. Gospodarsko poročilo je podal g. Kari Urbančič, o blagajniškem stanju je pa poročal prvi blagajnik ravnatelj g. Hanuš Krofta, Nato je poročal dr. Burian o tečajih češkega jezika, ki jih je bilo lani 10, torej več kot v prejšnjih letih. V imenu preglednikov je dr. Luce Treo predlagal odboru absolutorij, nakar je občni zbor prešel k volitvam. Pred volitvami je najprej dr. Stare pre-čital pismo dosedanjega zaslužnega predsednika nar. poslanca g. Rasta Pustoslemška, ki prosi odbor, da ga razreši njegove dolžnosti do lige, ker je kot poslanec večinoma zadržan v Beogradu in zaradi tepa ne more sprejeti predsedniškega me- sta, Izjavlja pa, da bo tudi v bodoče vedno na razpolago JC ligi in slej ko prej vnet delavec na polju jugoslovenako-čeak©slovaškega zbližanja. Dr. Stare Je izjavil, da je odbor že razpravljal o tem pismu in ga vzel z obžalovanjem na znanje, obenem je pa predlagal odboru, da izreče odbor g. Pustoši emik u najlepšo zahvalo za njegovo več ko 10-letno delovanje v vodstvu lige in predlagal je, da ga občni zbor v priznanje njegovih zaslug izvoli za častnega člana. Predlog je bil z navdušenjem in odobravanjem sprejet. Pri volitvah je bil za predsednika soglasno in z velikim odobravanjem izvoljen dosedanji podpredsednik dr. Egon Stare, za podpredsednika nadsvetnik Govekar, za prvega tajnika dr. Ražem, za drugega tajnika dr. Vladimir Murko, blagajnika ostaneta ravnatelj Krofta in dr. Albin Štele, a gospodar Kari Urbančič. V odbor so bili izvoljeni senator dr. Gustav Grego-rin, konzul inž. Sevčik, dr. Lah. generalni ravnatelj dr. Slokar, prof. Ivan Vavpotič, prof. dr. Burian, publicist Božidar Borko, inž. Leben, dr. Krivic, dr. Lojze Berce, ravnatelj Mirko Gruden, ravnatelj Klušič-ka, gdč. Francka Mohorčičeva, dr. Mira Finkova, dr. Vladimir Grosman, operni ravnatelj Mirko Polič, dramaturg Pavel Golia in Rudolf Juvan. Za namestnika inž. Franc Zelenko in student filozofije Boris Urbančič, za preglednika pa dr. Luce Treo in inž. Leskovšek Po občnem zboru lig se je vršil občni zbor izvršnega odbora. O delovanju izvršnega odbora je poročal dr. Stare. Izvršni odbor je imel nalogo, da zastopa vse JC lige v banovini in je to svoje delo opravil z velikim uspehom, zlasti ker mu je uspelo, da pridobi ligam primerno podporo, kar znatno olajšuje njihovo delovanje Predsednik izvršnega odbora dr Stare je bil obenem tudi kot zastopnik lig dravske banovine tretji podpredsednik Saveza JC lig v Beogradu. Po razpravi o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki se tičejo vseh lig v Slovenji, so se vršile volitve izvršnega odbora. Za predsednika je bil izvoljen dr. Stare, za podpredsednika nadsvetnik Govekar. za lajni-ka dr. Vladimir Murko, za blagajnika ravnatelj Krofta, v odbor za ljubljansko ligo inž. Sevčik in urednik Borko, za Maribor ravnatelj Kadunc in učitelj Derly, za Kranj industrijec Sire in Vafacha, za Bled dr. De Gleria in Rajko Gradnik, za Celje dr. Hrašovec in inž. Osvald. Ptuj pa dr. Visenjak in Golob. Predavan]e o japonski ženi V petek je predavala v Trbovljah svojih Trbovlje, 23. aprila. Tukajšnje Kolo jugoslovenskih sester je priredilo v petek 20. t- m. zvečer v dvorani Sokolskega doma javno predavanje o japonski ženi. Predavanje je bilo zelo zanimivo, kajti predavala je gospa Skušek-Tsuneko iz Ljubljane, ki je rodom Japon-ka. Predavateljica, ki je nastopila v japonski narodni noši, si je takoj v začetku predavanja s svojo prikupno zunanjostjo pridobila simpatije številnih poslušalcev, saj je bila dvorana popolnoma zasedena. Predavateljica nas je povedla v svojo domovino, v deželo vzhajajočega solnca. Izčrpno nam je opisala življenje japonske žene, ki je bila nedavno še sužnja v pravem pomenu besede, kajti japonska žena-kmetica je morala trdo delati od ranega jutra do poznega večera. Opraviti je morala zjutraj vsa de^-a. v domačem gospodinjstvu, nato pa je trdo delala ves dan na polju, zvečer pa jo je zopet čakalo delo doma, ki ga je končala šele pozno v noč. V zadnjem času pa se tudi japonsko poljedelstvo Čedalje bolj modernizira. Težko ročno delo na polju nadomešča poljedelski stroj, žena pa se posveča vedno bolj domu in gospc>dinjstvu. Položaj japonskih žen na deželi se je v toliko zboljšal, da se mnogo mladenk iz mest poroči na kmete in celo iz boljših hiš, kajti tudi v japonskih mestih je čedalje več brezposelnih, ki nimajo eksistence, zato si iščejo japonske mladenke iz mest pogosto rajši trdne kmetske gospodarje za može. — življenje v japonski vasi se precej razlikuje od življenja v vaseh drugih dežel. Vaščani in sosedje žive tam v največji bratski harmo-nrji brez krega in prepira. Sosed pomaga sosedu pri delu in v stiskah, prav posebno pa so v tem požrtvovalne japonske žene. Japonska žena na deželi je danes že docela opustila puder, šminko in lepotičenje, ki si ga je nadevala prej v nadi, da se bo lahko poročila v me3to; danes še oklepa z vso ljubeznijo svoje rodne grude, svoje vasi, ker je spoznala, da ji je le na rodni grudi, v domači vasi obstanek zasiguran. Veliko vlogo igra v zadnjem času v japonskem javnem življenju organizacija japonskih žen, potom katere se japonske žene bore za svoje pravice in kateri se imajo zahvaliti za vse dosedanje uspehe, ženska organizacija na Japonskem se bori proti šminkanju in pudranju ter'pretiranemu le-potičenju, bpri se \.uca glavnega kolodvor? ob 18 10 č?z Zidani mr*>t in Zagreb v Split. Vlak stoii le tam. kjer vstopajo prijavljeni, v Zagrebu bo pa stal vlak le na postaji Zagreb-Sava. ker vlak ne gre na glavni kolodvor. Za udeležence iz Novega mesta je naipripravnejši vlak ob 12.44. ki pride v LjuMiano ob 16.20. iz Kamnika vlak ob 14.49 ki je v Lj lbljani ob lo.So. z Jesimic vlak ob 14.20, ki je v Ljubljani cb 16.03. z Vrhnike vlak ob 17.29, ki je v Ljubljani ob 18., in z Rakega vlak ob 12.32, ki prihaja v Ljubljano ob 13.39. Vsi udeleženci iz krajev s Štajerske nad Zidanim mostom naj se peljejo z vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 14.15 in pride na Zidani most ob 16.28. kjer počakaio na posebni vlak, ki bo r>rišel na Zidani most približno ob 19.10. Točnejši podatki o posameznih postajah in 0 povratku v torek zjutraj bodo objavljeni ooznere. Kdor si je rezerviral prostor in Še ni olafal. nai takoj plača, drugače bo mesto oddano drneemu. ker je prielašencev vsak dan več, prostora pa le še zelo malo. ŠAH Glavni turnir LŠK Po lil. kolu vodi Longer s S točkami. Ljubljana, 24. aprila. Sinoči je bilo odigrano ELI. kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Ljubljane. Ponovno je presenetil Longer, ki se je to pot srečal s Sorlijem in je ponovno zmagal ter se s tem postavil na vodstvo. V soboto se je igrala najprej Se preostala partija iz I. kola Gabrovšek—Furlani. Damski gambit sta igrala oba prav dobro in je nastala na oko izenačena pozicija. Gabrovšek je nadaljeval slabo in je izgubil figuro, kar je nasprotniku zadostovalo za zmago. Ciril Vidmar je brez nadaljevanja predal Milanu Vidmarju prekinjeno partijo I. kola, kjer je imel figuro manj. V indijski partiji je Longer že v otvoritvi pridobil kmeta šorli je dobil kot črni napad, ki ga je pa beli z zamenjavo figur odbil Nastala je remis pozicija, v tem je pa šorli napravil napako. Dovolil je nasprotniku, da zamenja svojo damo za dve trdnjavi Crni kralj je bil izpostavljen hudemu napadu in je grozila izguba dame, na kar je aorli odnehal. Marek je kot beli zmaga1 proti Kranjcu. Po zamenjavi figur se je razvila končnica, v kateri je imel beli kmeta več, ki je odločil partijo, v Cara Kan partij je igral Ciril Vidmar proti Tavčarju otvoritev zelo slabo in si je po-pomoina razbil kraljevo krilo, kamor je črni nato koncentriral svoj napad. Grozila je izguba figure ter napad trdnjave na kralja in damo hkrati, zaradi česar je beli odnehal. Gabrovšek je "v indijski partiji proti Cibicu dobil kmeta in kvaliteto ter zmagaj. Preinfalk je proti Milanu Vidmarju sprejel damski gambit. Oba nasprotnika sta igrala zelo oprezno. Partija je bila prekinjena v popolnoma izenačeni končnici kmetov in enakih lovcev. ŠikoŠek se je nekoliko zakasnil in je začel s handi-capom 20 minut. Njegov nasprotnik Furlani se je branil z Albinovim proti gambitom. Beli je prišel v slabšo pozicijo, vendar je imel črni težko igro. Oba igralca sta prišla v hudo časovno stisko, zlasti Siko-šek, ki je moral v eni minuti napraviti 6 potez. Partija je bila prekinjena v izgubljeni poziciji za belega, ker ima črni figuro več. Stanje po m. kolu: Longer 3, Sikošek in Milan Vidmar 2 (1), Marek, Tavčar 1 in pol, Furlani, Preinfalk, šorli, Gabrovšek 1 (1), Cibic 1. V IV. kolu igrajo: Cibic—Tavčar, Prein-faifc—e. Vidmar. Kranjec—M Vidmar, Furlani—Marek, šorli—Sikožek. Gabrovšek—Longer. Prinašamo partijo Longer (beli) — Sorli (črni) iz IH. kola. Indijska obramba: I. d4, Sf6, 2. Sf3, g6, 3. c4, Lg7. 4 Sc3. d5. 5. Lf4, 0—0. 6 cd5:, Sd5:, 7. Sda: Dda:. 8. Lc7:, Sc6, 9. e3. Lg4, 10. Le2 Tac8. II. Lf4. Da5+, 12. Sfd2 Le2:. 13. De2. Sb4. 14. o__o Tc2, 15. a3 Sd5. 16 04 Sf4: 17. e£4: Bf§. 18. De3, Tfc8. 19 Sf3 e6 20 Tfcl. Tc8—c3, 21 Dc3:. Tc3. 32 Tc3:. Df4:. 23 Tc8-K Lf8. 24. Tel. Kg7 25 Tc3 Ld6 26 g3. Df5 27. Se5, h5. 28 Tf3, Dc2. 29. Tf7-k Kh6 30. Tb7:, Le5: 31. de:, Dc3, 32. Tdl, b4. 33. Tbd7. h3. 34. Td7—d3, De5;, 35. g4, De2, 36. Tb3+, Kg7( 87. Ttr7+, Kffi, 88. Tgft, Kg5, 8«. h4. Crni odneha, ker mu grooa po dvakratnem šahu izguba dame. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Torek, 24. aprila: Bratje Karamazovi. Gostovanje v Celju. Sreda, 25. marca: Beograd nekdaj in sedaj. Red B. Četrtek, 26. aprila: Bratje Karamazovi. Red A. Petek, 27. aprila: Zaprto. Sobota, 28. aprila: Celjski grofje. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Tragedija Mojster Anton Hit, katere avtor je moderni nemški pisatelj H. H. Ortner, se uprizori v sredo, dne 2. maja v drami. Snov obravnava na mogočen in učinkovit način vpliv mesta na deželo. Avtor sam nam v celi reviji likov pokaže odnose in rezultate, ki jib rodi mesto. Naslovno vlogo kreira g. Kralj, glavno žensko vlogo pa ga. Mira Danilova. Poleg imenovanih je zaposlen ves dramski per-S4—' OPERA Začetek ob 20. Torek, 24. aprila: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene od 8 do 30 Din. Sreda, 25. aprila: Poljska kri. Red Sreda. Četrtek, 26. aprila: Carme« Red Četrtek. Petek, 27. aprila: Zaprto. Današnja uprizoritev Prodane neveste spada v okvir priredb češkega tedna ljubljanske opere. Je to stodvajseta uprizoritev Prodane neveste na našem odru. Največjo vlogo meSetarja Kecala poje g. Julij Betetto, Marinka je ga. Ribičeva, Janko g. Banovec. Roditeljska para sta ga. Kogejeva in g. Janko ter ga. Golobova in g. Marjan Rus. Vaška poje g. Josip Rus, vodja glumačev je g. Peček, Esmeralda gdč. Ramšakova. Opero dirigira kapelnik Neffat. režija je Golo vino va. Nedbalova opereta Polj&ka kri se poje v sredo 25. t. m. za stalni red Sreda. Glavno žensko vlogo Helene poje ga. Po-ličeva, grofa Boleslava g. Gostič, Zarem-ba je g. Zupan, Bronio pl. Popiel g. Peček. Plesalka varšavske opere Vanda je ga. španova, njena mati ga. Kogejeva. To so glavne vloge, sicer sodelujejo še ge. Jeromova in Sterniševa ter gg. Magolič, Dermota. Simončič, Josip Rus in Sekula. Dirigira g. šušteršič, režijo vodi g. Golo-vin. Zaposlitev delavcev v marcu Ljubljana, 24. aprila. Po statističnih podatkih OUZD v Ljubljani je v primeri z marcem lanskega leta pretežna večina industrij letos v marcu napredovala. Na prvem mestu je seveda tekstilna industrija z letnim prirastkom 2411. Nji slede gradnja železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) z letnim prirastkom 629 delavcev. Letni prirastek nad 100 delavcev izkazuje deset industrij. Nasprotno pa izkazujejo letni padec nad 100 delavcev 4 industrije. Največji padec izkazuje trgovina, in sicer 562 delavcev. Za presojo ne more biti merodajno, da so trgovski uslužbenci večinoma zavarovani pri Trgovskem bolniškem podpornem društvu. Znaten padec izkazuje industrija za predelavo lesa in rezbarstvo, in sicer 468. Napram februarju so v marcu najbolj napredovale gradnje nad zemljo, pri katerih je bilo zaposlenih 732 delavcev več. Ta industrija ima namreč najbolj izrazito se-zdjo, ki je več ali manj podobna seziji gradnje železnic, cest in vodnih zgradb, ter industrija kamenja in zemlje. V marcu je bilo zavarovanih pri OUZD v Ljubljani povprečno 74.106 delavcev, kar pomeni v primeri z marcem lanskega leta absolutni prirastek 3312 ali v odstotkih 4.68. V primeri s februarjem je znašal absolutni prirastek 3984 ali 4.64%. Proti pretiranim najemninam Ljubljana, 24. aprila. Prejeli smo: Marsikdo se vprašuje, kaj je pravi vzrok, da so najemnine za stanovanja po vojni narasle do take višine, da jih najemniki nikakor ne morejo več plačevati, d j. povzroča to vprašanje nepretrgoma toliko gorja številnim družinam po mestih in trgih! Večino najemnikov tvori srednji in delavski stan — uslužbenec in delavec — ki je pred vojno plačeval za stanovanje okoli osminko svoji dohodkov. Stanovanje 3 sob je stalo okoli 40 kron, dohodikov pa je imel okoli 300 kron ca mesec. Danes pa ima n. pr. dohodikov okoli 3000 Din, za onako stanovanje pa mora plačati okoli 1300 Din, potem takem mora oddati hišnemu lastniku skoraj polovi c o svojih dohodkov! Dokler ho to nesorazmerje obstojalo, ne more priti vprašanje najemnin z dmevnega reda. 'Podražitev stanovanj je predvsem povzročilo dejstvo, da hišni lastniki ~" žele imeti preveliko rento iz hišme posesti. Do-čim je znašala obrestna mera pred vojaio le^3.5%, hočejo posestniki imeti od hiše sedaj povprečno po 9—12%. Poleg tega je vplivala na podražitev stanovanj takoj po vojni nastala stanovanjska kriza, ki je zaradi velikega povpraševanja po stanovanjih od dneva do dneva pospeševala porast najemnin do prekomeroe višine, katere se posestniki krčevito drže. Stanarine v novih zgradbah so se določale po višini gradbenih stroškov, po višini anuitet za najeto gradbeno glavnico in po kvaliteti najemnikov, ki so bili iz ekonomsko boljših slojev, kakor industrijcev, renmi-kov, višjih bančnih uradnikov itd. Kgr SP iastniki novih hiš poleg vsega tega še želeli svojo vloženo glavnico amortizirati v -lohkor mogoče kratki dobi, so nastavili (jetie najemnin v novih hišah prekomerno visoko, za katerimi pa lastniki starih hi? tudi niso hoteli veliko zaostajati. Zato so se približevale najemnine v starih In no vih hišah, ter so ostale do danes na isti višin; kljub temu, da zgradi splošne go spodarske krize najemniki nimajo niti de la. niti zaslužka več in da so bile plače že ponovno znižane na zneske, ki niti ne zadostujejo več za borno prehrano. Čuditi se torej ni, če stanovanjski ca jemnik v skrbi za svojo in svoje družice eksistenco vedno energično zahteva, da se to nevzdržno stanje čim prej temeljito od pravi tn sedanjimi pridobitnimi raamera mi spira vi v sklad. Prisil so do prepriča nja, da J« le v edinosti moč, zato se or ganlairajo in iščejo skupno pota, ki bi na ravnim in mirnim potom čim prej do vedi a do omiljenja nevzdržnih razmer. KOLEDAR Danes: Torek, 34. aprila katoličani: Jurij, pravoslavni 11. aprila. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Milijonarjeva prijateljica Kino Dvor: Človek brez strahu. Kino Šiška: Kubanska ljubavna pesem Društvo zasebnih in avtonomnih na meščencev občni zbor ob 20. v dvorani OUZD. »Ljubljanski Zvon* občni zbor ob 2U. v društvenih prostorih v Mestnem domu. Javna pro dukciia gojencev državnega konser\-atorija ob 18. v Filharmonični dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Kuralt. Gosposvetska cesta 10 in Sušnik, Marijin trg 5. Ifafvecf sita Vse, kar je imenitnega po svetu, pride počasi tudi k nam. Tako je prišla tudi lochneška pošast in sicer naravnost v Borovnico, kjer jo je prvi videl v četrtek dopoldne neki M. P. v tako zvanem Zala-nišču. Tam je zaslišal neko žvižganje, pa je mislil, da je kakšen človek. Na veliko presenečenje in najbrž tudi v velikem strahu je pa zagledal tik poti namesto človeka veliko kačo, ki se je žvižga je grela na vročem solncu. Morda je žvižgala tisto znano »O du mein lieber Augustin!«. To v poročilu o borovniški pošasti ni povedano, škoda! Pošast je bila zelene bar\*c in morda je še vedno, na pogled kake 4 m dolga ter kakih 7 cm debela. M. je vrget vanjo kamen, ki je pa ni z^del. Kača se je v hipu zvila v klopčič ter se v loku vrgla v sfran, se splazila do trhlega štora, se ga ovila ter z g/avo na štoru pazila, kaj bo. Semara je bilo z njo kakor s tisto brhko gorenjsko dečvo, ki je stala za oknom v svoji čumnati: »Jaz pa jezna/ Pa sem kar movčala, nisem nič rekva, nič d java, sem rekvat da bom počakava, da bom vidva, kaj de bo.« Po preteku nekaj minut je pošast izginila med ruševjem. Od kod se je priplazila tako velika golazen, kdo ve! Da, težko je vedeti, od kod prihajajo take golazni. Komorni koncert „Sloge" Ljubljana, 24. aprila. Včeraj zvečer je Narodno železničar-sko društvo »Sloga« v dvorani ljubljanskega kina Dvor priredilo III. komorni koncert, ki je bil ob enem žal, tudi zadnji v tej sezoni. Idealno prizadevanje društva, zlasti pa njegovega glasbenega voditelja g. Svetela ni našlo pri občinstvu toliko razumevanja in podpore, da bi bilo mogoče kriti vsaj deloma najnujnejše izdatke, ki seveda morajo nastati pri vsak: prireditvi. Tako je bila dvorana »Ljub Ijflnskega dvora« tudi včeraj le zelo skromno zasedena. Občinstvo so morda oplazile cene od 15—4 dinarjev za prostor ki pa jih pri najboljši volji »Sloga« ni mogla znižati, ako je hotela kriti neob hodne izdatke. Koncert je obsegal troje klavirskih kvartetov, ki so jih izvajali gg. Tro^t Ivan — gosli, Susteršič Vinko — viola. Muller Gustav — čelo in Svetel Herbert — klavir. Prvi je bil na sporedu Bcethovenov klavirski kvartet št. 3 v treh stavkih, ži vahno, radostnega življenja prekipevajoč-delo. V strmem loku so nato izvajalci prešli k Schumannovem kvartetu op. 47, ustvarjenem v zanosu začetne zakonske dobe z ljubljeno ženo Klaro. V ta, ustvarjanja najbogatejši čas spada tudi znameniti, najlepši klavirski kvintet op. 144. Slišani kvartet je romantično prepojen, se odlikuje po melodičnem bogastvu, po glo-bokosti občutenja, močni strastnosti in bogati umetniški izdelanosti. V polpreteklo sodobnost pa nas je privedel Sukov klavirski kvartet op. 1. Sirokopotezna. krepko arhitektonsko zgrajena, silno in-venciozna skladba je močno zajela ter je odlično kronala uspeh lepega večera. Gospodje izvajalci so vsa tri dela podali z umetniško poglobitvijo, veliko tehniška spretnostjo, predvsem pa z idealno predanostjo in ljubeznijo. Resnično nam mora biti žal, da je bil včerajšnji komorni koncert res zadnji. —č. Zaposlitev inozemskih delavcev Povodom tožbe neke tvrdke na Državni svet proti rešenju ministra za socialno politiko in narodno zdravje, s katero Je minister tej tvrdki odklonil zaposlitev inozemskega delavca na osnovi določbe § 103 zakona o zaščiti delavcev z dne 26. IL 1922 (Ur. 1. št. 211/74/1925), je Državni svet z rešenjem Br. 2138/34 od 29. Janu arja 1934 zavrnil tožbo tožeče tvrdke f/ sledečih razlogov: Po čl. 103 zakona o zaščiti delavcev je ministru prepuščeno, da po svobodni oceni izdaja svoja rešenja v pogledu izdaja nja dovoljenj za zaposlitev delavcev, ki niso naši državljani. Proti takim rešenjem ni dopustna pritožba na Državni svet v smislu doloibe čl 1% točka 3 zakona o upravnih sodiščih in državnemu svetu ?-dne 27. oktobra 1922 (Ur. 1. z dne 7. 6, 1922, št. i67). O tem se obveščajo vse zainteresirane tvrdke na področju kraljevske banske uprave dravske banovine s pristavkom, di Oceania<, >Saturnia< in >Kraljica Marija«. Z >Ooeanie< je pripeljalo 000 tujcev, večinoma Italijanov, Nemcev, Francozov in Madžarov, ki so na krožnem potovanju po Sredozemskem morju, »Kraljica Marija< je pripeljala 330 Švicarjev, >Satur-nia< pa 400 Američanov. — Fondi Rdečega križa. Davčni oddelek finančnega ministrstva je iodal pojasnilo, po katerem eo dohodki fomdov FWe-oew križa (e&nitetneg-a £oovda in fjoruda za podeljevanje prve pomoči) oproščeni rent-nega davka. (Gl. 61. 43. zakona o Rdečem Križu kraljevine Jugoslavije z dne 19. avgusta — Borza dela v LJubljani ifece miaarja. Stirl oglarje, dva ključavničarja za orodje, klobučarja, fcadek>vaVca vate in izdelovalca opaok. _ Konkursi In prisilne poravnave. Društvo induetrijcev in veletrgovoev v Lj-ublja-ni objavlja za dobo od 11. do 20. t. m. sledečo statistiko (Stvilke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteč?nega leta): Otvor-jeni konkurzi: v dravski banovini 5 (1), v savski 1 (2). drinski 2 (1), zetaki 1 (—), dunavski 2 (1), vardarski 1 (—). Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 2 (1), savski 4 (2), vrba-ski 2 (—), drinski 3 (1), dunavski 1 (1), Beograd, Zeovon, Pančevo 1 (—). — Končana konkurzna postopanja, v dravski banovini 1 (—), savski 1(2), drinski 2 (2), zeteki 1 (1), dunavski 5 (3), moravski 3 (1). vardarski 1 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (11. — Potrjene prisilne poravnave: v dravski banovini 6 (2), savski — (13), primorski _ (3), drinski — (2). dnmavski 1 (3), moravski — (1). Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčtoe. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Fran* Joaeiovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokale v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« jrrenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Poskusen samomor. Iz Kranja so včeraj dopoldne pr&peljcli v ljubljansko bolnico nezavestno 211etno vlagalko Jožico M., ki je v samomorilnem namenu povžila večjo množino morfija. Mlada Jožica je hotela v smrt, ker se je njen fant poročil z drugo. Dekletovo stanje ie precej kritično, vendar te upati, da ji bodo rešili življenja. — Zaradi srajce ga ie ubil. v Hajduk j ori Subotici je bil ubit v nedeljo zvečer kmečki fant Ivan Be-rta. Dopoldne je bil pri maši in 6potoma ga je Franjo Baka zmerjal, da nima čiste srajce. To je fanta tako razjezilo, da sta se z Bako zelo sprla. Zvečer sta se pa srečala na plesu v vaški krčmi in ko eo gostje že odhajali, je Baka počakal Berto in ca zaklal z mesarskim nožem. — Mrliča so odkopali. da se rešijo vampirja. V bosanski vasi Žilice \i wnrl ie dni kmet Ivan Malički, ki je bil zelo premožen, pa tudi zelo skop. Živel je kot čudak in kmetje so ga imeli za dobrega vedfže-valca. Ko je pa umrl. ga niso hoteli pokopati. Češ da se je povampiril. Posredovati 'e nJ?ra*a oblina. Ponoči je šla mimo pokopališča orožniška patrulja in orožniki so opazili na pokopališčj več kmMov, ki ©o se pred njimi razbežali. Orožniki so našli grob kmeta Malickega odkopan, njegovo truplo pa prebodeino s kolom. Tako so se hoteli prazno vem i kniotie odkrlžati vampirji. Iz škofje Loke — Vejni raepered je priklical v nadel jo zjatraj lepo število mladeničav pa tudi voz in konj v škof jo Loko v Zvezdo, kjer je bil razpored razglašen. Zastopane eo bile občine Skofja Loka. Stara Loka in Zmmec Stvar je šla zelo hitro od rok, tako, da so bih ljudje komisiji bvareSni. Zamudniki bodo morali prihodnjo nedeljo v Kranj. — Nove žrtve tihotapske strasti. v noči rta nedeljo eta bila ustreljena na tako zva-nem Krniškem mahu nad Kopačnico v Bo-Ijanski dolini dva tihotapca. Straža je ubila 301otneca Lovra Stanovnika iz Lovskega brda in 341etnega Matijo Ramoša iz Suše v občini Trata. Oba sta bila znana javnosti kot tihotapca, ki sta se ukvarjala s tem nevarnim poslom že dalje časa. Tudi tokrat sta nameravala z dvema konjema preko me-r?. Komisija ni ugotovila na truplih nobenih znakov kakršnekoli nasilnosti ter so vse najrazličnejše vesti, ki se širijo o tem tragičnem dogodku, docela iz trte izvite. Trrpli sta bili obducirani m pokopani na pokopališču v Poljanah. lesenic — Nedeljski »port. Kljub celodnevnem j dežju je bila minula nedelja na športnih prireditvah zelo bogata. Dopoldne es je vršila na Krekovem igrišču prvenstvena ha-zenska tekma med družinama TKD >Ate»-na< iz Ljubljane in >Gorenjec< Jesenice. Tekma je končala z visoko zmago >Atene< v razmerju 11:0. Popoldne se je vršila na igrišču >Bratstva« nocome/tna tekma med I. moštvom Villach?r Sportvereina v Beljaku in med enajstorico »Bratstva«. Tekma, ki je bila zelo surovo odigrana, je končala z zniauo costov v razmeirj i 2:1. Domačini ni- JOAJS CRAVVFORD — CLARK GABLE v prekrasnem In globokem filmu MILIJONAR JEVA PRIJATELJICA To je največje delo Joan Cravvfordove, ljubljenke vseh kontinentov ELITN'1 KINO MATICA, telefon 21-24 Predstave ob 4. in 9 U — Nov grob. V Yieo*i starosti 83 let je umrla večeraj v Ljubljani vdova giiana-zijskega profesorja ga. Viktorija N a h t i-g al. Pokojna je bdla v Ljubljani sp-Jo&no zmana in priljubljena. Poleg žalujočeea sina, vseučili&kega profesorja dr. Rajka Nahtigala, in vnukov, zapuSča mno#o prijateljev in znancev, ki Jo bodo teiko pogrešali. Pogreb bo jutri ob 14. Is mrtvaške veže na Vidovdaneki cesti. Bodi ji lahka zemlja. žalu>očim svojcem aaee iskreno sožalje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo in nestanovitno vre-me. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala v Škorpiju 30, v Beogradu 29, v Sarajevu 26, v Zagrebu in Špiritu 21, v Mariboru 17.2. v Ljubljani 16. Pavi je kazal barometer v Ljubljani 7a5.7, temperatura je znašala 8.5. — Anton Mali prepeljan v mariborsko kažnilnii-o. Včeraj zjutraj so Antone Malija, ki je bil zaradi sodelovanja ori lunor-i Amaliie Anžlovarjeve-Mali obsojen na 20 let težke ieče. prepeljali v spremstvu dveh orožnikov i? zaporov novomeškecra okrožnega sodišča v mariborsko kaznilnico, kj*r bo odsedel ^vojo kazen Z njim vred ie bil prepeljan tudi neki ietnik. ki je bil obsojen 7qppdi uboia na 8 let težke iee>?. _ Huda nesreča France Knez, 371etni detaver iz Magovnika. je v nedeljo vcveeer ogledoval ori apsidu staro puško, ki se ie oa nenadoma sprožila in raj je ves naboj •i.l?r'l v levo rr»ko ter mu jo popolnoma zmeša ril. Težko poškodovanega delavca prepeljali v ljubljansko bolnico. Iz tmlrism —li Ii ene kolibe na Muzejskem trsu so že izselili stanovalce. Enega so spravili v ubožnico, druge-ga pa na Grad. V drigi kolibi eo bili včeraj še vedno ljudje. Pri podiranju kolib bodo pridobili precej materijala, ker je zidov je debelo. Zdaj, ko je že podrtetga precej zidu. ki je doslej zakrival precej velik prostor, se šele vidi. kako lep prostor je bil neizrabljen in zanemarjam —lj Združenje trgovce i v Ljubljani sporoča, da priredi oblastni odbor Jadranske straže v dneh od 29. aprila do 6. maja t i >Jadraneki teden«. Sodelovali bodo odrasli in mladina in bo to ponovna javna manife etacija Slovencev za svoje morje in potrebno zvezo z njim. Da podkrepimo veliko pomen »Jadranskega tedna t, poziva uprava združenja trgovcev, da v imenovanem ted-nrj uredijo gg. trgovci svoja izložbena okna v povsem pomorskem zm i slu. Da se tudi materijalno podpre idealni cilj Jadranske straž, naj se v tem tednu izdana pisma ter računi kolku jejo e kolkom Jadranska straže, ki jih ima ta na razpolago v ftvoji pisarni v Kreditni banki. Dohodki od teh kolkov gredo v socialne namene. Uprava združenja trgovcev. —lj Drngi simfonični koncert pomnoženega opernega orkestra v okviru Češkega tedna bo v ponedeljek dne 30. t. m. v veliki unionski dvorani. Ta večer je povsem posvečen spominu najpopularnejšega pa tudi najbolj znanega češkega skladatelja Bed riba Smetane. Pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča bo izvajal pomnoženi operni orkester Smedanov simfonični ciklus Moja domovina (Ma vlast). Poleg Prodane neveste je ta simfonični ciklus gotovo najbolj znano in največkrat izvajano Smetanovo delo Na posamezne točke tesa cikla bomo še opozorili z navedbo vsebine. Priporočamo obisk simfoničnega koncerta, za katerega so vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matic* na Kongresnem tr^i. Cene sedežem od 6 do 30 Din. —lj Bolgarija slovi po svojem rožnem olju- Ako vas zanimajo divna rožna polja Bolgarije*, poselite »kioptičuo predavanje Bolgara G. P. Pamporova iz Sofije, ki ga bo priredil Klub esperantietov v Ljubljani v &etTte>k dne 28. aprila t. 1. ob 20.30 v dvorani hotela >Metropol<. Vstopnina 4 Din _lj Premijera bnrke-satire >Vražjj Ru di« bo v soboto v šentjakobskem gledališču V soboto in nedeljo se bo v Šentjakobskem gledališču igrala izvrstna butrka-satira v štirih dejanjih »Vražji Rudi«, pri kateri sodelujejo v vodilnih vlogah dam* Bučarjev«, Baranova, G oru po v a ter g«. Kosak, Karjs in Moser. Poleg imenovanih so zaposleni pri igri skoro vsi člani Šentjakobskega gledališča. Burko prepleta imeniten humor in fvoča satira. — Opozarjamo cenjeno občinstvo že sedaj na to predstavo. —lj ZKD film. Prihodnja predstava ZKD bo v petek. Film si je uprava že ogledala. Prepričani smo, da bo ta firm vzbudil Se več zanimanja kot zadnji._ SAMO SB DANES! ' Tam Miz v najsenzacijonalnejsem filmu ČLOVEK BREZ STRAHU Predstave ob 4., 7. in 9. url »večer ZVOČNI KINO »DVOR« - Tel. |7-30 —ij %vp** akademsko ifobralenih *e dr. LunaČkov? o puberteti (o spornem dozorevanju), ki bo v sredo dne 25. t. m. ub 20 uri v dvorani Delavske ribornice. Raoen članic vabimo predvsem starše doraščajočih otrok, ki jim bo predavanj* lahko veliko koristilo pri vzeoji mladih ljudi v letih, ko fe vzcoja najtežja. Pridite polnoslevimeil —lj Joan Crawford in Clark Gable sta pri včerajšnji predstavi »Milijonarjeva prijateljica« pokazala, zakaj sta ljubljenca ameriške mladine. Oba preprosta, dražest-na in naraoia v i«ri in živUejnju. To so njune vrline. Tadi naše občinstvo ju ceni, kakor Je pokazala včerajšnja predstava. Predstave danes samo ob 4., in 9*U. Predstava ob TU odoade zaradi koncerta. Pevsko đmštvo »Krakovo-Tniovo« priredi za svoi lSletni obstoi jubilejni društveni koncert v p**ek dne 87. t. m. ob S». uri v dvorani FUharmonite druao*. so nastopili v kompletni prvi postavi, ker sta manjkala dva zelo dobra igrača in so ju morali zamenjati z dvema iz drugega moštva. Kljub mali diferenci v golih pa so bili domačini proti rutiniranemu nasprotniku v trajni premoči in so oni vodili igro. Sodil je domačin s. Činkovic. — V istem času se je vršila na igrišču »Enakosti« Pod-možaklja nogometna tekma med 9K >Koro-tan< iz Kranja in DKD »Enakost« z Jesenic, ki \e končala neodločeno z rezultatom 2:2. Vse prireditve je močno motil dež. a eo bile kljub tam"j lepo obiskane. — Vodo naraščajo. Reka Sava 0 pritoki je zaradi kopnenja snega že pred dnevi znatno narasla. Po zadnjih deževnih dneh pa je narasla v mogočno reko, ki prinaša s seboj cela drevesa, hlode, dračje in drugo navlako iz zgornje doline. Ce bo nekaj dni tako deževalo, utejjne nastati povo-denj, kakršne tu že nekaj let ni bilo. — Večdnevno deževje je občutno ohladilo ozračje. Po gorah sneži in se je bati, aa bo začelo snežiti tudi po nižinah. Ce bo zapadel po dolinah sneg, bo napravil veliko škodo sadnemu drevja, ki je zaradi lepih solncnih dni minulega tedna prej razcvetelo kot druga leJa. Iz Maribora — Vihar prelomil drevo. 2e v zgodnjih jutranjih urah je divjal v ponedeljek nad mestom vihar, ki ie dvigal po ulicah oblake prahu. V Kolodvorski ulici pa ie silen piš razčesnil na dvoje kostanj, ki meri okrog 50 cm v premer j. — Vino ga je vrglo. V nedeljo se ga it Smigoc Andrej malo preveč navlekel :n bogi avo in mu prizadejal zevajoče rano. dil po Aleksandrovi cesti kot bi bila cela njegova. Vendar pa je bilo zaužito vino močnejše od njega in ga je vrglo na trd pločnik. Seveda se ie šmigoc pri padcu občutno poškodoval in nezavesten obležal. — 2rtev noia je postal v nedeljo zvečer 271etni kolar Valič Bogomir iz Fraina. V pretepu ga je nekdo z nožem zabodel v _ Krvava nedelja v Limbušu. V nedeljo so se zbrali v neki gostilni v Limbušu fantje, večinoma sami delavci, in pognal; po grlu ves zasližek. Proti večeru so bili že vsi močno vinjeni in postali so objestni. Izzivali 60 druge drjgega in iskali prepira. Kakor običajno, 60 igrale glavno vlogo ženske. Je pač hudo, če se več fantov zaljubi v '*no dekle. Tudi tu 60 6e morali zablis-kati ostri noži in že sta se vsa krvava zgrudila Klampler Franjo in Miiller Viljr-m. Prvi je dobil vbodliaj v prsni koš, drugi pa v desno nadlehtnico. Oba poškodovanca so mariborski reševalci prepeljali v bolnico U Poljčan — »Davek na aamee« V 9tudenicah pri Poljčanah so v nedeljo popoldne vprizorili tamošnji fantje in dekleta pod vodstvom učiteljice Štefancijoze burko »Davek na samce«, ki seveda nima drugega v sebi, kakor da vzbuja mnogo smeha, zlasti še si posamezni igrakf dovoljujejo še razna eks-te«nrpora, kar * Je fcil primer pri nekaterih studeniških igralcih. Igra je'tekla gladko od dejanja do dejiinja in so se vsi igrale: v kolikor je v danih razmerah možno, prav dobro odrezati. Smena je bilo nič koliko, hurp-nekih smeh pa ie zavladal, ko sta nastopili v II. dejanj« energični Li«a in J?ž* z«. — Med prvina in drugim dejanjem je nastopil tam** iraški zbor tokrat prvič, med drugim in tretjim pa pevski zbor. Obisk je bil takšen kot is nikoli. Poluualo s* je, d* je šoteka soba, kjer je oder, premajhna, saj fe bilo toliko hvtležnib gledalcev, da se ni več moro Pičman, ki je pozdravH z»borova!ce. posebej pa ie navzočega narodnega poslanca g- Albina Ko-rrrana. V svojem govoru je obravnaval vsa za obrtništvo važna in pereča vprašanja, tako Šušmarstvo, davke, obrtniška zastopstva in pomen najvišjih obFtniških organizacij. K besed4 se je oglasil tudi narodni poslanec g. Albin Koman, ki je pozdravil zbor, naglasujoč, da :e obrtništvo in možje, ki prirejajo take zbore, ustvarjajoč iak-tor, ki pogreša za svoje delo uspehov. Nato se je dotaknil vseh ostalih perečih gospodarskih vprašanj, posebno tujega teptala, ter z željo, da obrodi zbor obilo uspehov, končal svoj govor. Za nj-im je spregovoril g. Košak L, slikarski mojster in podpredsednik osrednjega odbora DJO Ljubljana. Dotaknil se je predvsem vprašanja krize ter naglas:], da bj morala tudi pri nas država pričeti z obsežnimi investicijskimi dek, s čimer bi se odpomoglo vsem delovnim stanovom. Tudi ta govor-nijik ie naglasi! potrebno reviz-uo zaslužkov, ki jah, iznaša iz naše dužava ruj ve'ekapita!. Gtede na sodelovanje v skupni vrhovni gospodarski organizaciji pa it nemogoče, da bi potom mogli obrtniki uspešno zastopati svoje interese, ker nikakor ne gre, da bi se mogli interesi msameznih stanov taiko zastopati, kot bi bilo n. pr- pajbolje za obrtniški stan, ki ie sedaj največkrat tako. prizadet. Za njim i« spregovoril C- lvan b■> mene, vrtnarski mojster iz Ljubjjane, ki j« v lepo zasnovanem govoru opisal pomen obrtniških taborov v preteklosti s posebnim ozarom ra v današnjem času za obrtnčSfci stan, ko $P Qbrtnj|kc troieje in obiiiu&e cehovske skrinjice v muzejih, kar vte ie nekdaj predstavljalo moč in pomen obrtništva. Prav tako kot so nekdaj te stvari predstavljale obrtniški >tan, je potrebno, da a. tudi v sedanjih časih s samozavestjo zgradimo močne organizacije, ki naj bodo naslednice nekdaj mogočnih cehov. To se pravi, da mora obrtništvo prejeti po svojem številu tudj zastopstva, ki mu gredo, in vpliv v javnem življenju sploh. Za svoja izvajanja je žel od vseh navzočih buren aplavz. K besedi so se s krajšimi govori in pozdravH prijavili še Pavčič P., predsednik občine, tesarski mojster iz Most pri Ljubljani, Tomšič iz Dev. Matije v Polju, Hribar iz Medvod. PoUak, predtednik DJO iz Kranja, Kristan, predsednik DJO iz Šiške, daiie Loiar. čevijartki mojster iz Šiške, in kot gost Šmarne gore tudi bi vil dolgoletni podpredsednik zbornice za TO! in obn-aižfet veetteij Z» ivan OgFin. stavbnik iz ki ie govoril o težkem roiofcaiu do začeli delati v polnem obsegu šele maja. Sicer pa ne moreš dobiti dela brez priporočila, odnosno izkaznice tocijalnega urada ali kakšne organizacije. Zato mora jo imeti novinci, ki se ne znajo orijentl rati v Ljubljani, posebno srečo, da dobe delo. Tudi na Sv. Petra nasipu, kjer grade oder. ki bodo z njega nakladali materija! na avtomobile, se neprestano ustavljajo nezaposleni ter vprašujejo po delu. Tu bo zgrajena majhna vzpenjača. za izvažanje materijala iz struge, ki ga ne bodo več izva/ali pri Lipičevi ulici kot lani in tud' ga ne bodo odvažali po železnici, da ne bodo ovirali tramvajskega prometa pri Šempetru. Zato bodo materijal odvažali s tovornimi avtomobili, ki se bodo ustav Ijali pod odrom. Na odru bo materijal že pripravljen v posebni škatli ter se bo vsl-pal v avtomobil, da bo voz takoj poln Sv. Petra nasip bo zaprt za ves drug vozni promet, ker zavzema oder^skoraj vso -rino nabrežja. Delavci so si tudi obetali dolgo, da bodo dobili delo pri tlakovanju Blei\veisovc ceste, ki so jo nameravali začeti tlakovati že v začetku meseca. Včeraj so končno začeli delati, vendar je zaposlenih le okrog 30 delavcev. Delajo pred banovinsko palačo med Gregorčičevo ulico in Erjav čevo cesto. V mnogo večjih dolžinah nc morejo tlakovati ceste hkrati, ker bi sicer zaprli ves promet, ki zdaj ne trpi mnogo Zato tudi ne morejo zaposliti več delav cev. sicer tlakovanje te ceste ni tako veliko delo. Delavci mestne plinarne poleii prelagajo plinovod ter v ta namen preko pavajo hodnik. Plinovod je doslej ležal v eesti, zdaj ga bodo preložili pod hodivk TJakovalna dela je prevzelo zagreh^k* podjetje A. Res. Pri težaških delih so za posleni naši delavci. Nezaposleni oblegajo povsod, kjer sc začenja kakšno delo, stavbišča, tako tud: stavbišče bežigrajske iole. Nekateri potrpežljivo čakajo po ves dan ob stavb ščih, če bi morda vendar koga potrebovali. In redki imajo srečo, da jih najamejo, če so dovolj potrpežljivi. obrtništva ter naglasjl, da $C omo moraj polagoma pripraviti na stanovska zastopstva v našem narodnem ilvljeuju. Za njim je spregovoril še o pomenu obrtniškega t-ska g. 1. Mi-heičič, nakar je glede iia pred-govornike spregovoril še predsednik osrednjega odbora g. Pičman kot zadnji govornik. Končno ra se je zahvalil vsem za sodelovanje, potrpljenje in vztrajanje predsednik podružnice S:. Vid. naglašu.oč, da je obrtniški tabor v poln. mer: dosegel svoj namen ter da je treba v tem sni S stike roed obrtništvom 1* še poglobi. Obrtniki in obrtnice so se sestali DO zborovanju k skupnemu kosilu v restavraciji Koš.:r v Tacr.u pod ^-nrariK) goro. Športno življenje v Mostah Ljubljana, 23. aprila. Življenje v Mostah v nobenem pogledu ne zaostaja za ljubljanskim Tako v kulturnem, humanem, družabnem in športnem Moščani so znani kot dobri in preudarni športniki, saj je njihov SK Slovan eden Izmed najstarejših naših športnih klubov sploh, ki ni obstojal le po :,nenu. nego je vedno z največjo agilnostjo posegal v naše športno življenje. Da bi svojim članom omogočil res pravilno in smotrno športno življenje, se je kljub težkim časom odločil, da zaradi svoje lastno igrišče, ki bo med najmodernejšimi in najhigijeničnejšimi v Ljubljani m okolici. Z gradbo so že pričeli na zemljišču tovarne za klej, ki je vedno pokazala mnogo naklonjenosti do naših športnikov. Igr»-lišče urejajo tako, da bo poleg nogometu namenjeno tudi dirkališče za kolesarski odsek, ki ga namerava SK Slovan v najkrajšem času ustanoviti, a pozabljeno ru niti na tenis, za katerega je poleg prostora za nogomet rezerviran večji prostor. Igra-lišče za tenis bodo pričeli kinaiu graditi in sicer takoj, ko bo nogometno dovršeno. Priznati moramo, da te je SH Slovan pod vodstvom neutrudnih t svojih voditeljev predsednika zdravnika dr. Milana 1'cr-ka, podpredsednika g. Ivana Dorčeca. ki je tudi eden najstarejših športnikov, tajnika g. Franja Juvana in blagajnika g. Staneta Stojana v najkrajšem času i?oniaknii za lep korak naprej in bodo pri smotrnem delu članstva vsi drugi klubi morali 2 uvaževa-njem gledati na delo moščunskega SK Slovana. N*a terenu ob Ljubljanski ulici. Kjer grade svoje novo igrališče, je vedno večje število kaznjencev in članov, ki planiralo zemljišče in hite z delom, da si ustvarijo čimprej svoja lastna tla za bodoče delo in razvoj športnega duha v naši mladini. Ker je zemljišče za to svrho izredno pripravnu bo, v najkrajšem času v Ljubljani in okolici gotovo postalo eno najvažnejših za popularizacijo in napredek našega -porta. n*o nogometa, kakor "kolesarstva in tenisa. Bbfjši igralci mlajše generacije z zanimanjem zro ni to požrtvovalno delo in tth 'e žp precej priglasilo svoj pristop društvj. SK Slovan se sicer bori s precejšnjimi te/kočami, zlasti materijalnimi. ki pa : h bo gotovo mogel prebroditi, ker upa, d mu pri njegovem idealnem delu merodiini činitelji ne bodo odrekli podpore, saj ie tako igrališče za tri najvažnejše športne pa noge izredno važno zlasti za industrij>ko. delavsko predmestje, kakor so ravno naš. Moste Ce človek pregleda vse panoge javnega dela v Mostah mora priznati, da so le redki naši kraji, ki bi s tako velikim ru/i; mevanjem ustvarjali nove in nove pridu bitve v korist občinarjev In predvsem I' žične vzgoje naše mladine, ki naj ji zdrivo delo pri gibanju v naravi ustvari zdru* duh. kar'ni velikega pomena le za po*a meznike. nego še v večji meri za splošnost. Taki so možje. — To je grozno, draga prijateljica, kako 30 možje po medenih tednih z nami nevljudni. Moj mož se komaj ozn od trgovskih papirjev, če mu očitam kako §e je njegova ljubezen ohladila — Pa mu reci, da se je juha pni dil a. in videla boš, kako bo planil p konci. cJtrao 4. »SLOVENSKI NARODc dne 24. aprila 1934 •ti* 93 Ponsen ću Terrall: Lepa Židovka Roman. — Govori! — Markiza je sprejela v službo vse policijske nameščenoe. — Dobro. — Nekega dne, ni še teden dni tega, je bil očka Samuel obtožen tihotapstva. — To mi je dobro znano. Imel je hišno preiskavo. — Da, toda preiskava je ostala brezuspešna. — Tudi to mi je znano. Vso hišo so preiskali temeljito od vrha do tal. pa niso našli ne prepovedanega blaga, ne Židovke. — In kaj naj to dokazuje? — To je dokaz, da je lepa Židovka res odpotovala iz Bordeauxa. — Markiza je pa prepričana o nasprotnem. — Markiza! Naj bo, kaj pa ti? — Jaz tudi. — In na kaj opiraš to svoje prepričanje? — Na nič, ali bolje rečeno, na svojo slutnjo. Drugi mladenič se je od srca zasmejal. — Kakor vidim, ti je doslej slutnja slabo služila. — Prav praviš, že štirinajst dni poizvedujem. — In nisi še ničesar izsledil? — Ničesar. Ta čas se ni odprlo še nobeno okno v zidovi hiši in tudi vrata ostajajo zaprta. Nobene lučice, niti najmanjšega šelesta. — Kdaj pa prihajaš na prežo? — Vedno opolnoči. — Ali ni to malo pozno? — Nikakor ne. Vem, da markizin ijubček pred -pomočjo nikoli ne more iz službe. — Kdaj pa hodiš spat? — Jaz sploh ne hodim spat. Zjutraj se vračam iz krčme naravnost v grad. — In tam vedno najdeš ljubčka, kaj ne? — Da, in vedno se zdi, kakor bi pravkar zapuščal posteljo; toda njegova bleda lica pričajo, da je vso noč prebedel. — Potem takem, dragi prijatelj, pa morava pomisliti na nekaj. — Na kaj pa? — Pomisliti morava prav za prav na dve reči. — Na kakšni? — Prvič, da lepe Židovke ni več v stričevi hiši, če ni zapustila Bordeauxa. — Dobro. A drugič? — Drugič, da ima morda zidova hiša stranska vrata, skozi katera ljub-ček prihaja. — Tudi jaz sem že pomislil na to. — Hm. — In na misel mi je prišlo še nekaj drugega. Pomislil sem in še zdaj to verjamem, da je lepa Židovka še vedno v hiši svojega strica, toda v sobi ki njena okna niso obrnjena na ulico — Dobro. — In v glavo mi je Šinila sijajna misel. — Cujmo! — Zidova hiša je za eno nadstropje nižja od te-le. — Dobro. In kaj bi naj to pomenilo? — Če bi stanoval v tretjem nadstropju namestu v prvem, bi se dalo morda kaj storiti. Ulica namreč ni posebno široka. — Baš nasprotno. Zelo ozka je, tako da bi ne mogla jahati po nji dva jezdeca vštric. No, in kaj potem? — S pomočjo dobrih osem čevljev dolge deske, naslonjene z enim koncem na okno, z drugim pa na streho... — Kaj pa ravnotežje? — Imam ga kot plesalec na vrvi, — ToreSlov. Naroda« pod > Nesrečen zakon 1651«. IZLOŽBA velika in svetla, v centru mesta se odda s 1. majem v najem. — Pojasnila v Gajevi ulici 5/1, soba št 128. 1638 LOKAL v centru mesta z velikim izložbenim oknom se odda s 1. majem t. 1. v najem. — Pojasnila v Gajevi ulici 5/1, soba 128. 1637 Umrla nam je danes naša draga stara mati, gospa Viktorija Nahtigal vdova gfann. profesorja v visoki starosti 88 let. Pogreb bo iz mrtvaške veže na Vidovdanski cesti št. 8 v sredo 25. t. m. ob 2. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. T i ubijana, dne 23. aprila 1934. Univ. prof. dr. RAJKO NAHTIGAL, sin_ in vnuki KAROLINA, ANTON In KONSTANTIN MESEČNO SOBO v centru, opremljeno, oddam takoj; event. z vso oskrbo. — Naslov v upravi »SI. Naroda«. BANČNE VLOGE kupujemo in prodajamo najku-lantneje. Naročila iz province izvršujemo aajzanesljiveje. Za odgovor prosimo, da priložite znamko za 3.- Din. — Poslovni zavod d. d., Zagreb. Praska ulica 6/11 28/T ZELO POCENI se obleče te pri PRESKERJTJ. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 14. 6/T Gladiole, dalije in druge cvetlične korenine nudi SEVER & KOMPM LJUBLJANA, Gos posveta ka eesta 5. Pomladanske obleke površnike, kostume in plašče vam izdela elegantno in po zmernih cenah MODNI ATELJE J. JELOVSEK, LJUBLJANA. Kongresni trg štev. 8. L nadstr. (poleg kina >Matice« > Sadron je šel in napisal sodišču svojo kazensko ovadbo zaradi poneverbe in sleparskih manipulacij v zastavljalnici mesta Bavonne. Staviskv je vedel, da se je njegov položaj močno poslabšal od trenutka, ko je opazil, da vlada noče sprejeti brez bojazni njegovih načrtov z madžarskimi boni. Takrat je že segel po prvih ukrepih: Henry Cohen in Tissier, neposredna gospodarja v bavonneska zastavljalnici, sta mu morala izročiti sedem šatulj z najdragocenejšimi nakiti, Romagnino, najspretnejši član tolpe, je bil pa poslan z njimi v London, da bi jih zastavil. Njegova prtljaga je bila preveč dragocena, da bi jo peljal sam. Videli smo že opetovano, da je bil Staviskv v stalnih stikih s pariškim podzemljem, kjer je preživel več let. Vsi ti brezobzirni tipi, živeči na račun deklet, kart in odiranja premožnejših ljudi, so bili vedno na razpolago Stavi-skemu. Mož je bogato plačeval usluge in vsak hip je potreboval pomoč ljudi, ki :\m ni niti do zakonov, niti do Človeškega življenja. Romagnino, ki je bil v pariškem podzemlju doma, je bil za take stike kot ustvarjen.. Sam je bil boksar, rad je imel spopade in v pariškem podzemlju je imel mnogo osebnih prijatejjev. Za spremljevalca na poti v London si je izbral 39 letnega Georgesa Mauri-ce Heunauxa, ki so mu rekli v podzemlju Jurij Groza ali zaradi prezgodaj osivelih las Jurij Sivolasec. To je bil bivši boksar in bivši lastnik javne hiše v Clermont-Ferrandu, in ta je postal Romagninov osebni varuh, kakor je boksar Niemen bedel nad osebno varnostjo Staviskega. V tem času se ji bil Romagnino ločil od svoje žene, ki si je ustanovila modni salon. K temu koraku ga je napotila dražestna plavoiaska v baletnem zboru Max Ri-vers Girls, ki je nastopal v Empdru, Celia Nono. Romagnino se je preselil v hotel de Chartreuse v rue de Dome, a sosedno sobo je najel njegov varuh Jurij Groza. Ta dva sta se torej peljala z milijonsko zastavo dragulsjev, vzetih iz bavonneske zastavljalnice v London in Romagnino je poskrbel, da :e dragocenosti sprejela privatna zastav' :a!nica tvrdke Sutton. Odlikovanje junakov V petek je bil objavljen odlok sovjetske vlade, s katerim se podeli Leninov red in nagrada v znesku enoletne plače letalcem Ljapidevskemu, Le-vanevskemu. Molokovu, Kamaninu, Ljepnjevu, Vodopjanovu in Doroninu, ki so rešili posadko »Celjuskina« z ledene gore. Isto visoko odlikovanje je dobilo tudi 12 mehanikov, spremljevalcev junaških letalcev. Poleg tega so aobili vsi letalci naslov junakov So vjetske Rusije. Z redom Rdeče zvezde so bili odlikovani 103 udeleženci ekspedicije ledolomilca »Celjuskina« na čelu s profesorjem Šmidtom in vsak je dobil nagrado v znesku polletne plače. Z redom Rdeče zvezde za sijajno organizirano rešilno akcijo ter za osebni pogum in odločnost so bili odlikovani Ušakov in Petrov ter letalci Gališev, Pilenstein, Bastamjev in De-mirov. Tudi ti so dobili nagrado v znesku polletne plače. Ustanovljena je bila posebna komisija, ki bo poskrbela, da se postavi v Moskvi spomenik v spomin na slavno polarno vožnjo ledolomilca »Celjuskina«. Po naročilu Centralnega izvršilnega odbora so pripravili najboljši kiparji, arhitekti in slikarji osnutke za spomenik. Akademik Šusev predlaga, naj bi stal spomenik na enem izmed velikih moskovskih trgov in da naj bi imel obliko ledene gore. Spomenik naj bi bil narejen iz uralskega kamna, na njem bi bila pa bronasta skupina, predstavljajoča pilote in rešene člane ekspedicije. • _ Salomon ni verjel ženam Nedavno so našli stari arabski zakonik, ki ga je dr. Julius Herrmann proučil in objavil. Yalska univerza je izjavila, da je to največje literarno delo letošnjega leta. V zakoniku so bila namreč odkrita cela poglavja, pozabljena že nad 800 let, odnosno sploh še neznana. Med drugim je zbranih tu tudi 25 svetopisemskih prigod o Salomonu. V eni se pripoveduje, zakaj Salomon ni verjel ženskam. Sam jih je sicer imel tisoč, toda vedno je zatrjeval, da ni našel nobene zveste. Ko so mu to modriijani očitali, je trdil, da jim dokaže, da so vse ženske vrtoglave. Naročil jim je. naj poiščejo mlado. lepo in zvesto zakonsko ženo. Ko so jo našli, je poklical k sebi njenega moža in mu dejal: »Slišal sem, da si naravnost vzoren mož. Želim, da se oženiš z mojo hčerko. Toda najprej se moraš od-križati svoje žene.c Mož je bil zelo nesrečen, toda kraljeva želja je ukaz. Vzel je meč in odšel v spalnico. Ko je pa zagledal svoto ženo, spečo z dvema otrokoma, mu ie upadel pogum. Drugi dan je odšel h kralju in ga prosil, naj mu oprosti, da ni izpolnil njegovega povelja. Tedaj je Salomon poklical njegovo ženo in se ji ponudil za moža pod pogojem, če ubi^e svojega moža. Dal ji je težak meč, ki se je lepo lesketal, ni pa bil nabrušen. Žena je pripravila možu najboljša jedila. Ko je zaspal, je večkrat zamahnila po njem z mečem, da bi ga ubila, pa so pravočasno prihiteli kraljevi služabniki in ji to preprečili. Salomon je dal potem poklicati vse modrijane in privesti zakonca; in ko so bili vsi zbrani, je dejal: »Nobena žena ni zvesta!« In vsi so občudovali njegovo modrost. Salomon je imel srečo, da ne živi v naših časih, ker bi ga zaprli zaradi žalitve, hujskanja, sleparije, zapeljevanja in zakonske nezvestobe. Židi se selijo iz ČSR V moravski Os travi se je vršil te dni češkoslovaški kongres zveze »Hechaluc« (Pijonir), ki šteje na vsem svetu nad 100.000 mladih Židov v starosti 18 do 27 let. Člani te organizacije so se priglasili za izselitev v Palestino, na kar se pridno pripravljajo s tem, da se uče hebrejščine ter telesno in moralno utrjujejo, da bodo lahko v Palestini delali. 2id namreč ne more pretentati Žida in zato jim v Palestini trgovina ne gre tako v klasje kakor drugod po svetu. Kongresa se je udeležilo 70 delegatov, ki štejejo 2060 organiziranih članov. Zastopnik palestinskega urada Edel-stein iz Prage je povedal, da je prišlo zadnje čase 1400 novih prijav za izselitev, večinoma iz vzhodne Slovaške in Podkarpatske Rusije. Prosilcem pa ni bilo mogoče ustreči, ker ni na razpolago dovolj palestinskih priseljeniških certifikatov. Lani se je izselilo iz Češkoslovaške v Palestino poleg 146 emigrantov iz Nemčije še 346 češkoslovaških državljanov. Angleško poslaništvo v Pragi gre tujcem na roko, kolikor more, V Palestini je še vedno veliko pomanjkanje delavcev tako, da so morali nedavno poslati 1500 židovskih študentov iz šol v kolonije na poljska dela. V Palestini so že štiri židovske češkoslovaške kolonije. Iz Trbovelj — Jadranski teden. Tukajšnji krajevni odbor Jadranske e traže priredi jadranak. t^den s sledečim sporedom: V soboto dne 29. aprila ob 19.30 bo v Sokolsketn domu akademija podmladka Jadranske straže, po akademiji pa družabni večer, na katerem bodo sodelovali sokolski orkester. Mani so-kolskega gledališča t*r oktet Društva rudniških nameščencev. Dne 5. maja ob 20. uri bo v Sokolskem dom i predavanje, med 28. aprilom in 5. majem pa se bodo prodajali kolki, koledarji in karte Jadransk* straž«* 2e danes vabimo prebivalstvo, da se vseh prireditev Jadranska straže v narve£j<»rn številu udeleži. Čuvajmo naše morje! — Surov napad. V soboto je neki kle parski vajenec na cesti nenadoma napad«*! g. Franca TomSeta. ga pobil na tla tor mu prizadejal na glavi občutne poškodbe. Mladi junak j* nato pobesmil, vendar ga ie pa orožništvo ž* izsledilo ter «e ho moral zagovarjati za uvoie surovo dejanje pred sodiščem. Treba bo eksemplarično kaznovati take junake, da s* mirne lfudi na cesti ne bo napadalo. — Cepljenje prašičev. (Občinski živin*>-zd ravnik razglaša, da se bo vršilo letos cep-liemje svini proti rdečici v meseci maju in juniju. Stranka plača za mkratno cepljenje brez razlike teže 5 Din. V svrho olajšan dela naj se prijavijo interesenti po medsebojnem dogovoru po kolonijah. Tako se naj sestavijo po posameznih kolonijah seznami, in sicer 1 seznam za Dobrno, drugi za kolonijo Sušnik, tretji za Terezijo, četrti za Žabjo vas itd. Izpolnjeni seznami s prigla-šenci naj se izrooe najkasneje do konca me-sva aprila v občinski klavnici. Iz Celja —c Poslovilna in beneficna predstav* g. Koaiea bo v petek dne 4. maja ob 20. v Mestnem gledali5du. Ceijski igralci bodo ob tej priliki vpnzorili znano dramo dr. Als-berga »Konflikte v režiji g. Košica. Predstava bo za abonma in bo gotovo vzbudila mnogo zan mania. —c Celjska podružnica JČ lige bo priredila v četrtek dne 26. t. m. ob 20. zanimivo predavanje v mali dvorani Narodnfca doma. Predaval bo minister v p. in odvetnik g. dr. Vekoslav Kukovec iz Maribora o diplomatskih borbah Male nntant* v novejši dobi —c 0 francoskem časopisju in » sodobnem časnikarstvu bo pTedaval pod okriljem Francoskega krožka v Celju lektor g. I>-eroix iz Ljubljane v petek dne 27. t. m. ob 18. v Narodnem domu. Predavani* bo v francoskem ieziku. _c Umrla je v nedeljo v celjski bolnici v starosti 75 let vdova po kovaškem mojstru ga. Neža Bedenikova iz Hrastnika, mati avtoizvošoka e. Ignaca Toplaka v Celju, v soboto pa je umrl 531?tni posestnik Jakob Zabukovšek iz Male vasi pri Ponikvi. —c Razmere na celjskem deloFDem trgu. Od 11. do 20. t. m. se je pri ekspor/turi javne borze dela v Oelja na novo -njavilo 55 brezposelnih (44 moških in 11 žensk), delo je bilo ponujeno za 18 oseb (6 moških in 12 žensk), posredovani je bilo 16 (za 7 moških in 9 žensk), odpotovalo je 23 brezposelnih (19 moških in 4 ženske), odpadlo ie 96 oseb (84 moških in 12 žensk). Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 683 brezposelnih (636 moških in 47 žensk) napram 763 (702 moškima in 61 ženskam). Delo dobijo: 2 sedlarja. 1 pomožni delavec, 1 hlapec, 4 kuharice (med temi 1 k orožnikom), 1 gospodinja za Kratrujevar. 3 služkinje in 1 kmečki dekli. —c Zanimiva nogometna tekma med celjskimi stavci in strojniki bo v nedeljo H maja ob 10. dopoldne na Glaziji. Čisti do* ček je namenjen brezposelnim. Orejoje: Josip Zupančič 2e »Narodno tiskarno« (Oran J — Za oprave to maeratni del Usta: u ton *jnn*toi - v m • uniHtam