$tev. 91. Trst, v nedelji 31. maroa !9I2 Tedaj XXXVii IZHAJA VSAK DAN tu& eb »arijah iti praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. P»RK«ti$ae fiter. s« prodaj p jo po 2 nv6. (6 stot.) t mnogih •.ab&k&mak v Trstu in okolici. Gorici, IČraDju, St. Pefcr«, Pggtojmi, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-frfiNi, Doraberga itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.) CMLA9I 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE T širokosti 1 Mma. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. Me, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ^ja vrsta K 2. Mali oglasi po « stot. beseda, naj-ppa 4« Btot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« iti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZljivo v Trstu. GPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorske. aV admtiii je močf NAROČNINA ZNAŠA trn cote lote 24 K, pol lota ra K 3 mesece e K ; oa ročbe brez doposlaae na-očniae, se uprava ae ozir» lwWo» mm. a«0«IJake tsOanj« ..EDINOSTI" : mm Mk leto Kron 5-30, u pol lota Kros 2 80, Vsi dopisi naj t>e pošiljajo na uredništvo lista. Nef ran Štovana pisma o« ne »prejemajo In rokopisi se ne vračajo. Haročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Lf**iw UREDNIŠTVO : ulica Giorglo Galattl 20 (Narodni dw). Izdaj atol; in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lasta k konsoreij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trato, ohca Giorgio Galatti štev 20. PoStno-hnnilnfCnl račun štev. 841-652. TELFF0H SL 0-57 Narodna borba in socijalna demokracija Ljudje, ki žive v dobrem poznanstvu z votlimi krogi jugoslovanske socijalne demokracije, nam zatrjajo, da so v teh krogih 9»«o ezlovoljeni, ako jih slovenski listi po-adv^ajo, naj posnemljajo zglede češke so-rijalae demokracije, ali konkretneje poveda-no : ako slovenska javnost zahteva od njih, ■tj ispra m nacijonalnemu vprašanju, napram borbi svojega lastnega naroda za svojo ohranitev, za svoj razvoj in napredek ■a Narodni podlagi, zavzamejo tisto stališče, ki je zavzemajo njihovi češki politični istomišljenik!. Umevno je sicer to ozlovoljenje. Opozarjanja na na-djoaalizacijo nemške in italijanske socijalne demokracije ne ženira toliko voditeljev naših sodgalnih demokratov, ker si znajo pomagati s tem ali onim izgovorom, ali — so-IfczMom. Toda zgled češkega naroda — va spravlja v zadrego. Poleg sorodnosti krvi je ▼ Čehih tudi analogija z našo narodno borbo proti mogočnemu sovražniku. Ta dva ■oaenta sta prezgovoren argument za slo-veaskega človeka, sosebno če prizadeti sicer vedNo zatrjajo, da so tudi oni sinovi svojega Nareda, ki mu žele napredka, in če globoko užaljeni protestirajo proti temu, da se jih koče izključati iz narodne skupnosti, katar rekrimlnirajo često ravno naši slovenki scaJjaini demokratje. Tu pa prihajamo danes še z drugim zgledom, ki tudi ni prijeten za; socijalno de-aofcracijo. Po dogodkih na našem jugu v zadnjih tarifa moremo opozarjati še na druge kla-sifee zglede iz neposredne bližine. Borba hrvatskega naroda proti madjarskemu imperijalizmu je stopila v akuten stadij. Stranka pristašev zveze z Ogrsko je izginila iz hrvatskega naroda, ako izvzamemo malo Šte-vtee posamičnikov, ki iz egoističnih name-■ov, aH pa vsled pomanjkanja vsakega »eiisia za narodne idejale in cilje služijo vsakeau zistemu in vsakemu režimu na Hrvatskem. Izvzemši priveskov vsacega bana, vsacega eksponenta madjarskega imperija-ttzma spaja danes — ne g!ede na strankarska navskrižja — vse stranke na Hrvatske« jedna misel: borba za samostalnost in ■eodvisnost Hrvatske od Madjarov v dr-žaviopravnem, narodnem in financijelnem pogledu. k te borbe se ne izključuje niti hrvatske socijalna demokracija. Tudi ona je sto-pfta v najintenzivnejo borbo za označene na-rod»e cilje. Ne pozabljajoč sicer na svoja Načela, na svoje programatične cilje, na borbo za prava človeka, se hrvatska socijal-na demokracija ne izogiblje tudi borbi za prava naroda. §§ U s tem je^ podala tisti krasni zgled, ■a katerega moremo opozarjati. Dočim je Naša jugoslovanska socijalna demokracija doslej — sklicevaje se na svoja načela in svoj program — neizprosno odklanjala vsako kooperacijo z drugimi slovenskimi strankami tudi v slučajih, ko ni šlo za nikake specifično strankarske cilje, marveč za in-teresse skupnega naroda : se pa hrvaška so-cijahaa demokracija udeležuje borbe skupno z drugimi strankami in pošilja svoje govor-aike Na javne shode in svoje zastopnike na javNe manifestacije, pa naj jih prireja že ta PODLISTEK Vitez iz Rdeče t)iše. (Le chevalier de Maison Rouge.) 5t> Roman iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumasstar. „Ah, groziš mi in me imenuješ rablja," je vzkliknil Simon in zmečkal cvetlico med svojimi prsti; „ah! videti hočemo, ali je aristokratom dovoljeno ... Toda, kaj po-menja to ?" „Kaj ?" je vprašal Maurice. „Kaj neki čutim v tem nageljčku ? Ah, ah !" In pred Mauricevimi začudenimi očmi je izvlekel Simon iz cvetličinega keliha majhen, skrbno zvit papirček, ki je bil spretno ataknjen v sredo med cvete. „Oh! oh !M je vzkliknil tudi Maurice, „moj Bog, kaj pa je to ?" „Že zvemo, že zvemo," je dejal Simon in se približal lini. „Ah, tvoj prijatelj Lorin trdi, da ne znam citati, čakaj, boš že videl." Lorin je bil Simona opravljal, da zna citati le tiskano, a pisano le tedaj, ako je pisava dovolj velika. Listek je bil droben, da je moral Simon seči po naočnikih. Po- ali ona opozicijonalna stranka. Še več: na shode in man>festacije, ki jih prireja ona sama, vabi tudi druge stranke na sodelovanje 1 Take zglede naj bi posnemala tudi naša socijalna demokracija, pa jo bo gotovo vsa naša javnost rada priznavala polnopravnim sestavnim delom naroda I ln socijalni demokratje ne bodo imeli nikdar povoda za re-kriminacije, da se jih hoče izključati iz narodne skupnosti. Umevno je in povsem opravičeno, ako socijalna demokracija — zvesta svojemu programu — odklanja vsaki narodni šove-nizem in absurdno bi bilo, ako bi zahtevati od nje, da sodeluje v borbi za vprašanja, ki se tičejo koristi kake druge stranke. Povsem opravičeno pa zahtevamo od nje, da ne odreka sodelovanja, ko gre za koristi in napredek skupnosti, ki jej pripadajo tudi pristaši socijalne demokracije. V takih slučajih ne bi smela odklanjati kooperacije z drugimi slovenskimi strankami! Tako vprašanje je n. pr. šolsko vprašanje. A kako se ponaša socijalna demokracija — ali vsaj velik del nje — napram naši borbi za našo šolo, da-si pri tem vprašanju gotovo ne gre za korist kake stranke, ampak za skupno korist, in da-si ni to vprašanje šovenizma, ampak tvori predpogoj za kulturni napredek naroda ? 1 Vzemimo dalje ljudsko štetje! Ni-H življen-ski iuteres nas vseh — in tudi slovenske socijalne demokracije —, da se v takem važnem mestu s tisoči in tisoči proletarijata naš element ne le ohrani, ampak si tudi zagotovi primerno pozicijo?! Nu, voditelji socijalne demokracije naj nam odgovore, je-li njihova stranka v iežki in mučni borbi — zahtevajoči toliko dela in toliko žrtev — proti mahinacijam in nasilstvom skupnega nam sovražnika sodelovala tako, kakor bi bila morala, čim zahteva, da jo smatramo sestavnim delom naroda?M Nočemo reči, da bi bili vsi socijalni demokratje zanemarili ob tej priliki svojo narodno dolžnost; tudi nočemo trditi, da ne bi bili vsaj nekateri nje prvaki primerno vplivali na bližnjo jim okolico. Pat pa očitamo s polnim pravom stranki kakor taki, da nI storila svoje dolžnosti nasproti slovenski stvari Še ekiatantneji je slučaj borbe za primerno in pravično sestavo tržaške porote. To pa je že vse prej, nego vprašanje narodnega Šovenizma. in tudi ni samo vprašanje jezikovne ravnopravnosti — za katero pa bi se morala posebno boriti ravno socijalna demokracija že po svojem programu —, ampak je to tudi vprašanje humanitete v najemlnentnejem smislu te besede. Mari je siromaku — pa naj je tudi tisočkrat soci-jalen demokrat — res vseeno, ako ga sodniki po krivem obsodijo na dolgo ječo in mu uničijo dobro ime in ekzistenco le zato, ker ga niso umell?!U Če kje, bi morala socijalna demokracija sodelovati v tej borbi za poroto, ki bi po svoji sestavi odgovarjala modernemu principu neposrednosti in zanesljivosti kazenske justice, principu enakosti, pravičnosti in humanitete! Socijalna demokracija pa nI ganila niti z mazincem, da bi bila podprla to borbo za vzvišen člo-večanski cilj ter zadostila svoji dolžnosti napram našemu ljudstvu, V* Dokler naša socijalna demokracija svoje, tudi od nje same naglaŠane pripadnosti k slovenski narodni skupnosti — saj piše svoje liste na lepem slovenskem jeziku — ložil je listek na lino in jel brskati po svojih žepih. Toda v tistem hipu je odprl občan Agrikola vrata, ki so vodila v predsobo in so se nahajala ravno nasproti malemu oknu. Nastal je prepih, ki je odnesel kakor perje lahki papirček, tako, da ga Simon, ko se je medtem ozrl, zaman iskal; papir je zginil. Simon je strahovito zatulil. „Tu je bil neki papir !', je upil, „papir je bil tu; toda varuj se, občan uradnik, zopet ga moramo najti." Po teh besedah je hitel na dvorišče pustivši Maurica, ki je ves osupel, samega. Ko je minilo deset minut, so stopili v stolp trije člani občine. Kraljica se je še nahajala na terasi; izdano je bilo povelje, da se ji ne pove, kaj se je pripetilo. Člani občine so takoj poslali ponjo. Prva stvar, ki je vzbudila njihovo pozornost, je bil rdeči nageljček, ki ga je še držala v rokah. Začudeno so jo pogledali in predsednik deputacije se ji je približal rekoč: „Dajte nam cvetlico." Kraljica je trepetala in se obotavljala. „Dajte cvetlico, prosim Vas, gospa," je vzkliknil Maurice, na kar je kraljica šele izročila zahtevani nageljček. Vzel ga je predsednik in se podal s svojimi tovariši v zraven nahahajajočo se dvorano, da se izvrši preiskava in sestavi zapisnik. Odprli so ne spravi v sklad z dejanji, dokler ne spravi v sklad lepe teorije s trdo prakso, dokler ne bo aktivno pomagala ustvarjati podlage skupnemu življenju, dotlej naj nam ne prihaja več z očitanji, da jo slovenska javnost hoče po krivici izključati iz narodne skupnosti. Kajti izključa se — tama! Vodovod za Kras. Vprašanje oskrbe Krasa z vodo je ko-nečno vendarle stopilo v aktuelni stadij. Kakor smo poročali pred par dnevi, je kraški poslanec dr. Gregorin na tozadevne svoje intervencije pri prizadetih ministrstvih dobil pojasnilo, da tozadevni načrti državnih inženirjev utegnejo biti gotovi že do meseca junija. Troški tega vodovoda bi znašali okoli 7 milijonov kron. Na podlagi tega načrta bi se voda dvigala s posebnimi dvigalnimi napravami iz Hubelja, Vipave in iz Reke. Nasproti temu je poseben konsorcij zasebnikov že leta 1908 vložil prošnjo za koncesijo zagravitacijski vodovod, to je vodovod, po katerem bi voda sama tekla po cementjih strugah, ozir. železnih ceveh, brez vsakih dvigal tn pump. Po zatrjevanju konsorcija bi naprava takega vodovoda bila mnogo ceneja, nego naprava vodovoda, v katerega treba vodo dvigati z dvigalnimi pripravami in pumpami. Pri gravitacijskem vodovodu tudi ne bi bilo nika-kih obratnih troškov, dočim bi bili pri vodovodu na dvigala in pumpe veliki obratni troški. Ker bi pri prvem vodovodu odpadli tudi skoro vsi rezijski troški, bi bila seveda tudi voda iz tega vodovoda cenejša nego bi bila voda na podlagi državnega projekta iz Vipave, Hublja, oziroma Reke. Mi smo že prinesli tozadevno mnenje profesorja na praški tehniki, inž. Hraskega, ki se je zelo ugodno izrazil o načrtu konsorcija; temu nasproti pa so drugi tehniki, med temi posebno dvorni svetnik v ministrstvu javnih del Markus, ki je označil načrte konsorcija za utopije in za „blodnjo domišljavih tehnikov". Sicer so pa državni vodni tehniki tudi mnenja, da je popolnoma izključeno, da bi bi bilo na podlagi načrtov konsorcija možno dobiti zadostne vode. Zato je vlada dala napraviti dva načrta, ki bodeta — kakor že omenjeno — končana do meseca junija t. 1. in glasom naših verodostojnih informacij vlada sploh ne misli na to, da bi zasebnikom izdala koncesijo za iz vedenje vodovoda; pač pa misli vlada vodo vod napraviti na državne troške, z minimalnim prispevkom dežele. Voda bo v tem slučaju popolnoma zastonj, dočim bi bilo treba plačevati vodo iz vodovoda, ki bi ga napravila privatna družba. Vsakako se vidi, da misli vlada resno konečno rešitev tega vprašanja in za Kra-ševce je konečno pač vseeno, dobe li vodovod v taki ali taki obliki, samo da bo voda zastonj. Zato aam seveda ne prihaja na misel, da bi hoteli vladi delati težave pri izvajanju njenega namena za preskrbljenje Krasa z vodo, marveč pozdravljamo z veseljem, da se je tako energično lotila reševanja tega vprašanja. In da misli vlada resno na to, da z velikopoteznim činom reši vprašanje oskrbe Krasa z vodo, dokazuje dejstvo, da je ustavila vse podpore za male občinske vodnjake, napajališča itd. Vendar se nam to postopanje vlade ne vidi povsem pravilno, ker bi tudi v najugodne-jem slučaju trajalo še najmanje tri leta, predno bi mogel biti veliki vodovod gotov; bržkone pa v treh letih to delo Še ne bo izvršeno, ker moramo pač računati,z raznimi političnimi, parlamentarnimi, finančnimi težkočami, ki se utegnejo pojavljati. V tem času pa Kraševci vendar ne morejo še dalje trpeti žeje, to temmanje, ker bi neznatni tisočaki, ki bi jih vlada izdala kakor sub-subvencije za razne vodnjake, napajališča itd. ne bil proč vržen, ker vede sploh ni nikdar preveč. In treba računati, da bi se pri velikem vodovodu utegnilo kedaj kaj pokvariti in je torej potrebno, da je tudi tak slučaj preskrbljeno s potrebnimi vodnimi reservoarji. Radi velike važnosti tega vprašaja bomo mi radi dajali na razpolago predal« tega lista tudi konsorciju, od katerega bi pred vsem interesirale javnost izvedeti, kako se misli finansiranje vsega podjetja In kako misli kot privatno podjetje izvesti vodovod na način, d a b 1 (k a-kor to namerava vlada s svojim načrtom) bila voda zastonj, a bi sekljubu temu v l o ž e n i k a p i t a 1 obrestoval?! Kmetijska družba za Trst in okolici. Poročilo tajnika o delovanju kmetijske družbe v letu 1911. Cenjeii zborova', ci! Poročati mi je o delovanju „Kmetijske družbe za Trst in okolico" v letu 1911. V minolem letu je družba izredno razširila svoje delovanje ter veliko storila v prospeh okoličanskega kmetijstva, čemur je bila posledica ta, da si je pridobila med tržaškimi kmetovalci mnogo zaupanja in precejšnje število novih članov. Naši konservativni okoličanski kmetje prihajajo slednjič vendar le do spoznanja, da edino le potom naše družbe postajajo deležni ugodnosti In podpor, ki jim jih nudi država v zboljšanje njihovih, dandanes ne baš sijajnih gospodarskih razmer. Uspeh se kaže v tem, daje družba koncem 1911. leta Štela 429 članov, torej za 53 več, nego začetkom istega lete. Z današnjim dnem pa šteje družba že 635 udov, t. j.: letos je pridobila družba še 206 novih udov. Odborovih sej je bilo 15, ki so se vršile redno po enkrat na mesec ; po potrebi pa tudi večkrat. Velik napredek je družba napravila z imenovanjem zaupnikov za posamezne okraje tržaške okolice in z ustanovitvijo gospodarskih svetov; prvi in drugi naj tvorijo nekako tesnejšo zvezo med glavnim odborom in posameznimi člani družbe. V zgornji okolici ima že vsaka vas svoj gospodarski svet, t. j. Bazovica, Gropada, Padriče, Trebče, Opčine, Kontovel|, Prosek in sv. Križ; v drugih okrajih bo sledila ustanovitev istih čimprej. Uredba gospodarskih svetov in zaupnikov se je izkazala za delovanje družbe izredno velike važnosti; saj je dolžnost zaupnikov, kakor tudi članov gospodarskih svetov, da prihajajo k odborovim sejam in poročalo o potrebah in stanju kmetijstva v svojih okrajih ter izražajo želje in pofebe posameznih članov. cvetlico; bila je prazna. Maurice se je oddahnil. „Trenotek potrpljenja," je dejal eden izmed članov, „vzeli ste srce iz nageljčka. Votlina je sicer prazna, toda v njej se je gotovo nahajal listek." „Pripravljen sem podati vsa potrebna pojasnila, da se me aretira." „Tvojo zahtevo jemljemo na znanje," je rekel predsednik, „toda spolnimo je ne, kajti ti veljaš za dobrega patriota, občan Lindey." „Svoje življenje zastavim za prijatelje, ki sem jih v svoji neprevidnosti privedel seboj." „Ni treba tega," je dejal odvetnik. Na dvorišču je nastal velik ropot. Bil I je Simon, ki se je bil po brezuspešnem j iskanju listka podal k Santerru in mu pri-povedal z vsemi možnimi dostavki o po-skušenem ugrabljenju kraljice. Svoje pripovedovanje je vrhutega okrasil s svojo bujno ; domišljijo. Santerre je takoj prihitel; zaprli so Temple in premenjali stražo na veliko j jezo Lorina, ki je slovesno protestiral proti žalitvi njegovega bataljona. „Ah, ti hudobni kopitar," je dejal Simonu in mu zagrozil z mečem, „za to šalo ; se imam tebi zahvaliti, toda bodi brez skrbi, ti jo že plačam." „Jaz pa menim, da si ti eni, ki boš moral plačati republiki," je dejal čevljar in si mel roki. „Občan Maurice," je rekel Santerre. „bodi na razpolago občini, ki te zasliši." „Jaz sem vedno pripravljen, poveljnik; zahteval sem že, da me aretirate, in zahtevam zopet." „Čakaj, čakaj," je mrmral Simon potuhnjeno, „ker tako odločno vztrajaš pri tem, ti bomo skušali ustreči." Nato se je napotil k Tisonki. XXIII. Zopet boginja PametL Papirja niso več našli vzlic dolgotrajnemu iskanju. Vsled tega tudi ni bilo možno dokazati kake zarote. Ravnotako ni razkrilo ničesar zasliševanje kraljice, katere izpoved je Maurice potrdil. „Toda zarota je obstajala?" je dejal predsednik. „Ni možno," je odvrnil Maurice, „občanki Dixmer sem danes pri vhodu obljubil, da ji pokažem kraljice, ki je ni bila še nikoli videla. Toda ntC nismo ukrenili, kdaj in kako." „A opremili so jo s cvetlicami," je rekel predsednik, „ta šopek je bil že vnaprej povit?" „Nikakor ne, kupil sem cvetlice pri neki cvetličarki, ki nam jih je ponudila na oglw me de Vieilies-Haudriettes." (Dalje.) Stran G. »EDINOST* fit. 91. V Trsta, dne 31. marca 1912. Družba in javne oblasti. Naša družba je veliko pridobila na ugledu tudi pri državnih oblastih, ki so jo vendarle začele priznavati primerno važnost, ki jo ima kakor edina prava zastopnica kmetovalcev tržaškega ozemlja, za povzdlgo ckoličanskega kmetijstva. To prihaja do veljave posebno pri razdelitvah državnih podpor, pri katerih je naša družba vedno več upoštevana. To se je tudi razvidelo ob priliki lanskega občnega zbora, katerega so se udeležili Štirje zastopniki c. k. namestni-žtva in sicer referent za kmetijstvo g. nam. svet. dr. Pipitz, g. vlad. svet. Friihauf, vin. nadz. g. Zabavnik in tehnični pristav gosp. Lah. Njega Jasnost, namestnik princ Hohen-lohe, je bil zadržan ter mu, žal, ni bilo možno udeležiti se našega občnega zbora, o čemer je tudi pravočasno obvestil odbor. C kr. namestništveno svetovalstvo je razpisalo nagrade za hleve in gnojišča ter je pri tem pozvalo tudi našo družbo, da sodeluje pri razdelitvi. Na občnem zboru splošne kmetijske zveze na Dunaju dne 4. aprila 1911 je zastopal našo družbo g. dr. Otokar Rybar, za ksr mu izreka odbor tem potem svojo iskreno zahvalo. Na konferenci predsednikov glavnih kmetijskih ko poracij in dež. kulturnih svetov v Avstriji na Dunaju dne 18. decembra 1911 je zastopal našo družbo g. predsednik. Museo Commerciale v Trstu namerava letos prirediti razstavo primorskih vin. V tozadevni ožji komite so bila povabljena vsa glavna kmetijska zastopstva Primorske, edino naša družba ne, proti čemur jc odbor primerno nastopil, da se naše družbe ne sme prezreti ob taki priliki. Posledica temu je bila, da je vodstvo trgovskega muzeja obvestilo našo družbo, da imenuje svojega delegata v tost varne seje. CMoor je pooblastil g. predsednika, da v tej zadevi zastopa družbo. Po svojem zastopniku podpredsedniku g. d.ru Slaviku je družba posredovala na magistratu, da bi se odškodnina 4 K, ki jo je mestni urad določil za pregledovanje hlevov po tržaški okolici povodom lanjske kuge na gobcu in parkljih, ne pobirala več cd živinorejcev, čemur je magistrat ugodil v principu. Tudi v tem letu je družba mesečno poročala ces. in kr. kmetijskemu ministrstvu o stanju letine in setve v tržaški okolici. Družba je stopila v tesnejše stike z „Goriškim kmetijskim društvom" ter s c. kr. kmetijsko družbo Kranjsko, ker ima z obema veliko skupnih interesov. (Pride še). OGRSKA KRIZA. „Eijen Khuen!" Še so v spominu ostentativni klici ogrskih, cesarju najudanejših magnatov v mag-natski zbornici. Povprek je ogrska gentry klicala v zbornici „Eijen Khuen !*, ko je ta naznanil magnatom, da odstopa zaradi diferenc v naziranju glede § 43. brambne ref. in znane ogrske resolucije, ki je skušala omejiti pravice krone glede poklicanja rezervistov pod orožje v mirovnem času. Ko je sedanja ogrska kriza izbruhnila, je znat zviti Khuen-Hedervary inscenirati teatralični prizor, v katerem je on — ogrski aristokrat in oligarh — igral ulogo narodnega mučenika. Madjarsko ljudstvo pa mu je klicalo na vseh javnih shodih in v posebnih zaupnicah najodločilnejših korporacijah »Eijen Khuen I" Kriza se je zelo počasi, polagoma vlekla k razpletljaju. Včerajšnja poročila so še jasno govorila, da je Khuenova misija končana. in danes? Cesar je sestavo novega ministrstva zopet poveril grofu Khuen-Hedervary-ju. Ker se nam pa na eni strani zdi izključeno, da bi bila krona le za las odnehala od svoje nasorotnostl proti zahtevam tiste »evolucije radi katere Je Khuen PODLISTEK. Ivanka Mekindova. K njenemu nocojšnjemu poslovilnemu večeru. — Ah, ta Rajner! Zdi se mi že, da Čujem ta njen vzklik, ki ga navadno napravlja z malim gracijoznim pačenjem ust, ko bo ljuba tovarišica, vedno skrotnna, vedno ponižna, čitala naslov tem skromnim vrsticam, ki jih ji posvečam ob priliki njenega poslovilnega večera. G.ca Mekindova se loči po skoraj petletnem delovanju za vedno od gledališča. Stopila je na deske domače Talije prvo Uto, ko so pričele redne predstave, torej prvo leto slovenskega gledališča v Trstu, kajti prejšnji čas mu je bila le neka pripravljalna doba. Od tedaj mu je ostala verna, napredovala je z nJim in postala popularna kakor ena izmed najljubkejših prikazni našega gledališča, na katero smo bili še posebej ponosni, ker je bila domaČa sila, ki se je razvila na domačih tleh. Bilo fe pred petimi leti. Nekega dne sem srečal gosp'co Mekindovo, kt sem jo igral pred madjarsko javnostjo narodnega mučenika, a ker je na drugi strani mož zopet prevzel nalogo sestave nove vlade, moramo sklepati, da je bilo Khuenovo rau-Čeništvo jako zvit manever, da bi se vzdržal na viadi. V naslednjem naša brzojavna poročila: DUNAJ 30. — Oficijelno se razglaša: Ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary je bil danes dopoldne ob 11 v schOnbrunskem gradu pri cesarju na avdi-jenci. Kriza je bila rešena in Khuenu se je znova poverila sestava kabineta. Cesar je odobril vse sklepe včerajšnjega ogrskega ministrskega sveta. DUNAJ 30. (Izv.) Od kompetentne strani zatrjujejo, da jutri izide v ogrskem uradnem listu cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim cesar poverja zopetno sestavo ogrskega kabineta grofu Khuenu Hedervaryju, hkraiu bo uradni list priobčil nekako motivacijsko poročilo, ki bo pojasnilo sedanji sklep krone in njeno stališče napram ogrski brambni resoluciji. BUDIMPEŠTA 30. Jutrišnji ogrski uradni list priobči zelo obširno cesarjevo lastnoročno pismo na grofa Khuena-Hedervary-ja, v katerem izraža vladar najpreje globoko obžalovanje glede diferenc med kroni v zakonu zajamčenimi pravicami in med nastopom ogrskega kabineta. Vladar dalje zatrjuje, da bo vedno varoval ogrsko ustavo in njene ustavne zakone in da ne teži za tem, da bi omejil te pravice. Vladar pa dalje energično izjavlja, da odločno brani svoje v zakonskem členu iz leta 1888. zajamčene vladarske pravice, na podlagi katerega zakona ima on pravico poklicati rezerviste in nadomestne rezerviste pod orožje tudi v mirovnem času, če to zahtevajo posebne razmere. — Vladar v svojem pismu povdarja s posebno odločnim povdarkom svoje pravice ustavnega vladarja. Dalje poživlja vladar ogrski narod, naj mu pomaga olajševati njegove vladarske dolžnosti. BUDIMPEŠTA 30. (Izv.) Razpoloženje opozicije napram najnovejšim današnjim dogodkom ni popolnoma ugodno in zadovoljivo. Danes popoldne je imela v svojih klu-bovih prostorih posvetovanja KoŠutova stranka. Posvetovanj, ki so bila strogo zaupna, se je udeležil tudi Fr. Košut. Stranka je sklenila nasproti novi Khuenovi vladi voditi politiko proste roke. Tudi Justhova stranka je imela danes daljša posvetovanja o novi politični situaciji. Justhovci so sklenili nadaljevati v zbornici z obstrukcijo in voditi boj proti Khuenu do skrajnosti. V opozlcijonalnih strankah ima nova vlada oziroma kabinet Khuen-He-dervary IV. Jako težavno stališče. BUDIMPEŠTA 30. (Izv.) Da se nova vlada čimpreje predstavi ogrsko-hrvaški zbornici, je za pondeljek sklicana posebna plenarna seja, v kateri bo podal Khuen kratko vladno izjavo glede § 43. brambne predloge, kakor tudi glede uvedbe volilne reforme. Najbrže bodo že v pondeljkovi seji točno vse stranke precizirale svoje stališče napram novemu Khuenovemu kabinetu. V krogih Košutove stranke prevladuje mnenje, da je Khuen sedaj enostavno zatajil svoje prejšnje stališče glede brambne rezolucije in ni izključeno, da ne bi KoŠutova stranka zavzela napram vladi ostrejše stališče. Justhovci nameravajo svojo obstrukcij-sko taktiko umeriti po pondeljski vladni izjavi. Danes pa se povsem mirno lahko konstatira, da se je za trenotek rešila samo ogrska kabinetna, ne pa parlament, kriza. BUDIMPEŠTA 30. (Izv.) V ogrskih političnih krogih čimbolj prevladuje mnenje, da je v svrho izjednačenja sedanjih diferenc med krono, ogrsko vlado in vladno delavno stranko nujen razpust ogrsko hrvaške zbornice in da se razpišejo nove volitve. poznal še kakor prav mlado punčiko, a je nisem bil videl že celo vrst let. Z nekim instinktom, ki me tudi pozneje ni varal, sem v njej takoj začutil dober gledališki materijal. H Gospića" — sem se kar odrezal _ »v Vas tiči gledališki talent. Pridite k nam! Poskusite I* Ostrmela je, ni hotela verjeti, branila se je. Slednjič je prišla. Prvič je statirala, če se ne motim, v „Belem konjičku0, drugič Je Že dobila veliko ulogo sentimentalke v Benedixovi veseloigri Ječa". Igrali so glavne uloge dobri, rutirani igralci, kakor g.a Danilova, gg. Verovšek, Danilo (kakor gost) in Veble, potem moja malenkost in — debutantinja. Takih debutov bi si želel pogostoma v piid našemu gledališču. Debutantinja ni motila skladne soigre; poleg drugih je prišla njena igra do markantne veljave in žela je svoj prvi, nepričakovano lepi uspeh. Presenetila je njena naravna gracija, radi katere se je pozabljalo na razne neizo^ gibne okornosti začetnice; nje prijetni, srebrno čisti glas, ki je ostajal lep v vsaki moduladji in je bil zmožen vsakega pre-sdssima, se je takoj omilil občinstvu; razun tega prijetna zunanjost, čista, lepo izgovar- Domače vesti. Odlikovanje. Cesar je podelil poveljniku 4. bosenskega pešpolka, polkovniku Ivanu Hublu red železne krone III. razreda. Osebna vest. Predvčerajšnjim je dospel v Trst državni poslanec g. dr. Marko Ć i n-grija in se je nastanil v hotelu — „Ex-celsior". Slovenščina na okrajni sodni ji. Včeraj Je bil neki gospod na tukajšnji okrajni sodniji v svrho legalizacije nekega podpisa. Dotični oficijal pa ni razumel niti besedice slovenski ter je na slovenski ugovor odgovoril italijanski: Govorite italijanski ali nemški, ker jaz ne razumem slovenski. Mislim j da to pač ne gre, da na mesta uradnikov ki imajo neprestano dotiko z občinstvom, ne gre postavljati oseb, ki ne poznajo slovenskega deželnega jezika iti bi bil pač že skrajni Čas, da se urede jezikovne razmere na tržaški okrajni sodniji. Konkurenca CM družbi ? Pred kratkim so začeli nekateri trgovci razpečavati namesto CM užigalic proizvode neke češke tovarne. Na Škatljicah je vinjeta z napisom: „Ljeoa naša domovina" in tvrdka: »Češka sirkarna v Ć. Budčjovicach". Priznavamo sicer, da je kupčija svobodna, ter da sme vsak producent trgovati s svojimi proizvodi na vsakem trgu, da se pa taka tvrdka, ki nosi napis „češka", poslužuje po svojih agentih laži, da so tudi te vžigalice v korist CM družbi, to pa je vse obsodbe vredno. Doznali smo od centralnega vodstva CM družbe, da Družba ni v nikakšnem stiku s to trgovsko tvrdko. Ako pomislimo na važno misijo, ki jo vrši tako uspešno naša dična Ciril-Metodova družba, mora priznati vsak rodoljub, da konkurenca te Češke tvornice ni lepa, ni slovanska, posebno, ker se skriva pod firmo „Češka sirkarna*. Naši trgovci se pritužujejo, da so druž-bine vžigalice predrage in skoraj, da imajo prav. Resnica je, da daja tvrdka Perdan v Ljubljani vsakoleto lepo vsoto od prodaje teh vžigalic družbi, a v primeri z naravnost ogromnim konsumom tega blaga dobiva družba premalo dohodkov. In tu, v dejstvu, da dela tvrdka Perdan s previsokim odstotkom Čistega dobička, tiči vzrok, da je nevarnost, da naši trgovci opuste družbine vžigalice, ako se Jim bo od druge tvrdke ponujalo ceneje blago pod pretvezo, da istotako donašajo tudi te CM družbi mal odstotek. Ali ta „češka" tovarna se ne zadovoljuje s tem, da izpodriva samo pod omenjeno pretvezo družbine vžigalice. Ne! Gre še dalje. Čujemo, da je ravno ista „češka" tovarna uvela še druge vžigalice z vinjeto: Sokol in ljubljanski grad. Del (drobtinico) čistega dobička bo dajala baje slovenskemu „Sokolu". Tu nastaja vprašanje: aH je to resnica, da se je ta češka tovarna pogodila s slovenskim „Sokolom", da bo prispevala del dobička v prid „Sokolu". Dvomimo 1 Drugič, ako bi bilo gorenje resnica, vprašamo pogodbenike s strani slov. „Sokola" — ali bo imel slovenski narod več haska, ako odvzamemo CM družbi letni prispevek od vžigalic in ga naklonimo „Sokolu" ? Najprej Slovan, potem „Sokol", to bi bilo naše mnenje I Ako bi CMD otela z imenovanim prispevkom samo 10 otrok na leto — in fakt je, da jih otima grabežljivemu tujcu, reči moramo: naša dolžnost je, da odkanjćmo od kateresikoli, pa bila tudi češka tvrdka, vsak prispevek „Sokolu", ako bi s tem ista tvrdka škodovala naši CM družbi. Pripomnimo naj k temu dopisu še sledeče : hirska Družba sv. Cirila in Metoda ima izborno urejeno prodajo svojih vžigalic in danes smo v Trstu in okolici na tem, da komaj še dobivamo vžigalice slov. Družbe. Trgovci in tobakarnnrji |lh ne naročajo, ker jana slovenščina, njena nepretirana, naravna dikcija in mimika : v-e to je kaznio, da gre tu za gledališki talent, in posebej izreden talent za najivko-sentimentalko. Te prednosti, ki so z nadaljno rutino prišle čim dalje več do veljave, so bile karakteristične vrline naše Meklndove; pridnost in vestnost sta jim tvorila okvir. Mekindova je postala sentimentalka, ki bi bila v diko tudi vsakemu drugemu večjemu odru; dobila je tudi častno ponudbo se strani deželnega gledališča v Ljubljani. Nekateri poskusi so tudi dokazali, da bi se gospica Mekindova z nadaljnim poglob-ljenjem, ki ga provzročujeta šola in živ-ljenska izkušnja, razvila v tragedkinjo. Igrala je menda v vseh veseloigrah in skoraj v vseh dramah, uprizorjenih na našem odru. Moral bi torej navesti skoraj vso kronologijo našega gledališča, da bi navedel vse njene uloge. Naj tu le omenim nekatere izmed najuspelejših: Luiza (Schiller-jeva drama „Kolarstvo in ljubezen"), Jeslka (Shakespeareov „Beneški trgovec"), Veronika Deseniška v istoimeni drami domačinke Marice Gregorič, Marija Andrejevna (Go-goljev „Revizor"), Lenora (Sudermannova „Čast"), Colombina (Lotharjev „Kralj Har-iekin"), Remigia (Rovetta-ova drama „Papa Ekscelenca"), Andjelija (Vojnoviča „Smrt so znatno dražje od istrskih, saj je pri malem zavojčku z desetimi Škatijicami že cele štiri vinarje razlike, a prodajati jih morajo po isti ceni, kakor istrske. Istrska družba pa ima vzllc temu percentualno večii dobiček od svojih vžigalic nego pa ljubljanska, ker ni nikakega prekupca vmes, ki tudi zahteva zase dobiček. Znano nam je, da je bila svoj čas ponujena tudi ljubljanski Družbi enaka ureditev razpečavanja vžigalic, da pa je Družba odklonita ugodno ponudbo. Ker nam je pri vsej stvari le za Icorist Družbe, pač želimo, da bi se stvar uredila tako, da ne bi Še nadalje trpele Družbine koristi. Podpora za Kras. Na posredovanje drž. poslanca za Kras dr. Gustava Grego-rira je vlada določila za sežanski in ko-menski okraj 50.000 K podpore za bedo. Na kak način se ta podpora razdeli, sporočimo svoj čas. Glede podpore za ajdovski okraj se določi podporo pozneje. Gospodarsko društvo pri Sv. Mar. Magd. Zgornji. V četrtek večer dne 28. t. m. se je vršil 9. redni občni zbor „Gospodarskega društva pri Sv. Mariji Mjgd. Zg. (pri Tirolcu). To društvo je bilo do letošnjega leta splošno znano kot eno najboljših, saj je tudi zaslužilo to ime, ker je znal odbor gospodariti. — Ali sedaj naenkrat so prišle osebnosti ined odbor in društvo jadra pogibelju nasproti. — Ali je to lepo, da zahteva en odbornik postbne plače ? Ali je to društvena tajnost, da govore društveniki o prodaji zemljišča in hiše okrog po vsem Trstu? Ali je to gospodarstvo, da se mečejo dobrohotečim ljudem polena pod noge? Ali je to narodna zavednost, da se hoče edino in splošno znano postojanko, kjer smo se shajali in navduševali v borbi za naše prav'ce, učiniti? Kje se naj potem shajamo, kam se naj obrnemo za pojasnila v važnih stvareh, kje bo naše narodno zbirališče pri Sv. Mariji Magd. Zgornji? Toliko za sedaj v trezno razmišljevanje. Izlet Hrvatskog dr. „Strossmajrer" Upozorujemo ponovno članove i prijatelje Hrv. dr. „Strossmayer", da je popoldne društveni izlet do Boršta. Sastajalište pred „Narodnim Domom" u l1/« sati popodne. Molimo gg. članove, da se pridruže izletnicima u Što većem broju i da dovedu sa sobom osobito one našince u Trstu, mojima se nikako neće iz prašnog grada u divotnu slovensku okolicu. U Bor-štu je sastajalište u dvorcu „Mocco". Predavanje NDO. Predvčerajšnjim je predaval v prostorih NDO g. dr. Josip Mandić o predmetu: Zločinec in družba Predavanje je bilo dobro obiskano, kar je getovo razveseljivo dejstvo. Gospod predavatelj je temeljito orisal zločinca, razvoj človeške družbe, v njej se pojavljajoče zločine, ki jih je smatrati za bolezni, v preteklosti in sedanjosti. Dokazoval je, da so razmere veliko krive, da se pojavlja toliko zločinov posebno med delavskimi sloji. Treba je odpraviti izkoriščanje, pomanjkanje in bedo, potem se bodo tudi zločini omejili in nastal bo preporod človeštva. Predavanje je bilo zelo poučljivo in zanimivo. Predavatelj je zel za svoja izva^nja buren aplavz. Mesto pisarniškega pomočnika je popolniti pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kopru. Prošnje s spričevali je vloži:: take; na isto rblast. Nastop službe takoj. SdKNfl fn modno btago za gospode in gospe priporoča izvozna hi*a Prokop Skorkoysky i Sin v Humpolcu, Ceika. Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerno oene. Na željo dajam tukaj Ugotavljati go-spoake ooleke. ZEFIRE Hočete Imeti dobro obleko in po ceni? majka Jugovičev"), Nastjenka (Gorkega „Na dnu") ; nadalje, da le še nekatere omenim, v Tavčar-Borštnikovi drami „Otck in Struga", v Mirbeau jevem igrokazu „Kupčija je kupčija" ; v spominu je tudi njen lepi nastop v notranjščini komediji .Gospodje sinovi" itd. itd. A da..e^> s c Mekindova loči od nas z nLow ?.dsk siroto"*! Ob enem sploh njena labodova pesen na deskah, ki pomenjajo svet ! Težka izguba, grenek trenotek ! Za-me vs ij eden najgrenkejš h, kar sodelujem na tem odru. Občinstvo zgubi v njej eno izmed nsj-simpatičnejšift prikazni na od u, gledališč" pridno in nadarjeno igraiko, ki je bila zmožna še ve'ikvga raz.oja, igralci pa milo. dobro prijateljico, vedno prijazno, skromno i;i koncilijantno katere srce ni nikoli poznalo hudobije. V tem pogledu je Mekindova služila naravnost za vzor. Juno pronuba odvzame Thaliji zcue* enkrat eno njenih svečenic in le njej, veliki boginji, ki sklepa in ščiti zakone, moremo odpustiti, da nam je provzročila to težko izgubo. Življenska sreča mile prijateljice je vsem nam tudi edina tolažba v težki uri ločitve! Rajner. Obrnite se zaupno v skladišče Izgotovljcnih oblek Armando Levi, Trsi, ul. CardiKci 32 vogalSautorio V Trstu, dne 31. marca 1912. »EDINOST« it. 91. bir»D IIi. Iz Rocola: V petek zvečer Je vmrl v Rocolu 12-letnl učenec Ciril-Metodove šole Jakob Škrk, sinček vrlega rocolskega narodnjaka. Pogreb bo danes v nedeljo ob 4. uri pop. Globoko užaljeni družini izrekajo Ro-colčani najgloblje sožalje. Družba sv. Cirila In Metoda je prejela 1500 K, katere jej je izročil g. veletr-žec Iv. Perdan kot četrtletni prispevek od družbenih užigalic; tvrdka Golob in Ko. pa je nakazala K 325 — od prodanega čistila za kovine in tla ter vazelina za čevlje. To je znaten prispevek za naše plemenito obrambeno in kulturno delo, za katero se zanima vsak, komur Je Slovenstvo mar. Narodno blago družbe sv. Cir. in Metoda priporočamo kar najtopleje. Ciril Metodov koledar za leto 1912 se ie že meseca decembra 1911. 1. razposlal. Malo je bilo onih, ki so koledar vrnili. Veliko jih je, ki so koledar sprejeli, pa pozabili ga plačati. Ciril Metodova družba prosi vse te, da ji pošljejo 1 K 30 ali pa še kaj več. Ciril Metodova družba naznanja na razna pismena vprašanja tem potom, da ima v zalogi še veliko Število novih, priznano lepih razglednic. Naročila naj se pošiljajo v družbeno pisarno v Ljubljani, Narodni dom. Pri tej priložnosti naj si podružnice in razne narodne tvrdke in prijatelji družbe naroČe tudi narodni kolek. Odprava državno prepovedanih časov. Z ozirom na državno prepoved prirejanja gledaliških predstav gotove dni v letu so se v zadnjem času napravile nekake iz-premembe. Ti takozvani normski dnevi sicer niso popolnoma odpravljeni, pač pa se je načelnikom deželnih vlad dala pravica, da smejo z ozirom na lokalne razmere popolnoma odpraviti dosedaj veljavno določbo, da se smejo na velikonočno in binkoŠtno nedeljo ter na božični dan prirejati gledališke predstave edino Ie v dobrodelne namene. Dovoljevati se smejo odslej gledališke predstave tudi na praznik Rešnjega telesa in na veliko soboto, toda na veliko soboto le po končanih velikonočnih verskih slovesnostih. „Gostilna in kavarniška zadruga NDO" je imela snoči v dvorani NDO svoj tretji redni občni zbor, ki je bil prilično dobro obiskan. Iz odborovih poročil posnemamo, da je zadruga imela 159 članov, 12 več nego v prejpoteklem letu. iztočilo se je vina 204 61 hI, piva pa 251*75 hI. Odbor je redno posloval in je imel 24 sej, v katerih so se obravnavale zadružne zadeve. Blagajniško poročilo izkazuje 47,267 27 K dohodkov in 46,667 73 K izdatkov, torej 599 54 K preostanka v blagajni. Račun izgube in dobička izkazuje sicer 83143 K izgube, je pa to le računska izguba, nastala vsled tega, ker si je zadruga nabavila večjo množino vina, ker je bil nakup zanjo zelo ugoden. Deleži, ki so bili po 15 K, so se na zadnjem izrednem občnem zboru zvišali na 20 K in imajo danes vrednost 36 K, kar kaže, da zadruga lepo napreduje. Rezervni fond znaša 1275.57 K. Vsa poročila so se odobrila, kakor tudi letni račun. Pri nato sledeči volitvi v nadzorniŠtvo so bili Izvoljeni: Dr. Josip Mandić, Ivan Vitez, Ivan Cesar, Emil Petrič in Jos. Kožuh ; namestnika: Ivan Pertot in Mihael Barič. Na občnem zboru se je nato ostro grajalo, da zlasti zadružniki ne zahajajo v za družno gostilno. Zahajajo v vse mogoče lokale, celo v zagrizene protinarodne, samo ne v svojo lastno gostilno. Prva dolžnost zadružnika bi vendar bila, da zahaja, če čuti potrebo okrepčlla, v svojo gostilno, ki je gotovo urejena kar najbolje in postreže vsakomur po najboljših močeh. Z željo, da bi se^ zlasti to izpremenilo, je predsednik tov. Šorn zaključil občni zbor. Prva primorska gostilničarska zadruga v Trstu je imela dne 27. marca 1.1. občni zbor, na katerem so bili enoglasno izvoljeni v novi odbor sledeči gg.: Filip Iva-niševič, predsednik; Gregor Zidar, podpredsednik ; Mate Tomaš, blagajnik ; Ivan Godina in Fran Štrančar odbornika; Jožef Domine* in Mate Bulič namestnika. Nadiorovalni odbor: Anton Stare, predsednik; Ivo Bolonič, zapisnikar; Jonac Živec iu Jakob Kuljiš namestnika. Iz bilance za I. 1911 je razvidno, daje zadruga dobro napredovala, začenši s pravim delovanjem od majnika I. 1911. Zadruga ima danes K 10.000 imetja, ki obstoji iz 48 deležev vplačanih po 42 članih. Čistega dobička ima zadruga koncem I. 1911 K 2371, ki se dobil na konsumu: piva, steklenic, stolic itd., kar so odjemali le člani zadruge. Z vsem zaupanjem se lahko obrnejo vsi gostilničarji do zadruge, ponujajo se Jim najlepše ugodnosti. Oddaja prevaževalne službe na postaji drž. železnice. V postaji Trst c. kr. drž. žel. po zmisiu § 78 ž. o. p. obstoječa prevaževalna služba, t. j. dovažanje in od-važanje istotam oddanega, ozir. došlega blaga, se odda s 1. julijem 1912 ponudbenim potom. Natančnejši pogoji se zvedo pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu, uL Glorgio Galatti št. 9 ozir. Piazza delle poste št. 3, oddelek VI. soba št. 140, ozir. se objavijo v eni prihodnjih številk lista „Osser-vatore Triestino". Za CM obramben! sklad so se nadalje prijavili p. n. gg.: 976. Kokalj Ivan, c. kr. carinski revident v pok., Trst — v spomin — žene gospe Marije Kokalj, plačal 200 K: 977. Neimenovan učitelj v pokoju na Štajerskem plačal 200 K; 978. podružnica družbe sv. Cir. in Met. Dunlo, Pa št. 2 Amerika plačala 200 K; 979. Ida Žilih, c. kr. prof. soproga v Gorici, plačala 200 K; 980. Jakob Hren, višji sodni svetnik v Ljubljani. Združeni čevljarji v Trstu In okolici. V naše včerajšnje poročilo o novoizvoljenih odbornikih čevljarske zadruge se je urinilo par tiskovnih pomot. Čitati treba, da sta bila na novo izvoljena v odbor Ivan Lautar (in ne Sartor) ter Anton Klun (in ne Kline). Umrljivost v Trstu. Od nedelje, dne 17. t. m., pa do sobote, dne 23. t. m., je umrlo v Trstu 98 oseb, 54 moških in 44 ženskih. Lansko leto ob istem Času je umrlo v Trstu 124 oseb. Od zgoraj omenjenih 98 oseb jih je bilo starih 31 pod enim letom, 12 do 10 let, 3 do 20, 5 do 30, 8 do 40, 10 do 60, 24 do 80 in 5 nad 80 let. Povprečna umrljivost je bila v tem tednu torej 219 na tisoč oseb prebivalstva. Smrtnih slučajev je bilo na kozah 0, ošpicah 1, škrlatici 0, davicl 1, oslovskem kašlju 3, trebušnemu legarju 0, jetiki 16, bronchlti 4, pneumoniji 10. Mesečni mrk. Mesec mrkne dne 1. aprila t. I. in bo mrk vidljiv tudi v naših krajih. Mrk začne ob 10 26 zvečer in ko-^ nča 3 minute po polnoči. Naša gledališče. Z današnjo predstavo se poslovi od slovenskega gledališča gospica Ivanka Mekindova. Za svojo poslovilno predstavo izbrala si je eno izmed najpriljubljenlh iger svetovnega repertoarja. Marsikatera velika umetnica se je že z „Lowoodsko siroto" poslovila od občinstva. Vse naivke velikih gledališč rade posegajo po igri Charlotte tSirch-Pfeiferjeve, ki je nekdaj sama bila igralka in je kakor taka poznala oder in vse scenične trike ter jih do dobrega izrabila. Gospa Birch-Pfeiferjeva ni pisala le dobrih iger, temveč tudi dobre uloge. Zato so njene Igre še vedno privlačne in jih še igrajo povsod. Uioga Ivane Eyrove je tipična uloga sentimentalne naivke. Torej kakor nalašč za našo Mekindovo. Igra se vrši na starem plemiškem gradu Thoifried-Hallu, predigra pa pri gospe j Reed, kjer Ivanka Eyrova živi od miloščine gospe Reedove. „LOWOODSKA SIROTA" spada med igre romantičnega značaja in ostane gotovo še dolgo na repertoarju. Predstava je v abonmaju. Popoludne bodo peli poslednjikrat v sezoni Kalmanovo opereto JESENSKI MANEVRI" g. Ljubišo lličiče m v glavni tenorski ulogi. Gospod Illčič je s svojim lepo izšolanim glasom in s svojo elegantno igro že pridobil simpatije tržaškega občinstva, ki si ga gotovo želi še večkrat videti na našem odru. Predstava prične ob 4. pop. * * * Vstopnice za obe predstavi se dobivajo pri vratarici „Narodnega doma". Tržaška mala kronika. Dva poskušena samomora. Predvčerajšnjim ob 10 dopoludne je vladalo v hiši št. 10 v ulici dell'lstria precejšnje razburjenje, ki je imelo povod v tem, da si Je hotela neka 41-letna zasebnlca Josipina Gruber sama končati svoje življenje. Prerezala si Je namreč z britvijo žilo na levi roki. Poklicani zdravnik rešilne postaje ji je podal pomoč, potem so jq pa odpeljali v bolnišnico. V ul. Aquedotto št. 25 stanujoči 25-letoi j privatni uradnik Olivier Prelil se je tudi na- j veličal življenja. Vzel je revolver in si hotel: pognati krogi jo v srca. Toda ni meril dobro in kroglla je izpodletela in ga ranila na levi I rami. S strelom privabljeni sostanovalci so poklicali zdravnika rešilne postaje, ki je obvezal ranjenca in ga dal prepeljati v bolnišnico. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Kavarna „Ai portici di Chiozza" je najznamenitejša kavarna v Trstu, po ljudeh Nova trgovina moškega blaga SVOJI X SVOJIM! SVOJI K SVOJIM! JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah. SPECIJALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. arana fllfr. FrJnkel (Delniška družba) £rst, Corso štev. 27. Podružnica: ulica Cavana štev. II Podružnice: v Ljubljani in v Zagrebu Nobena razprodaja in nobeni. imnožiaa blaga fj ne mere konkurirati z NIZKIMI CE-$ NAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici. i 109 filijalk. — 1200 delavcev PRIMER: Moški čevlji . Ženski Čevlji . Nizki ženski . Otroški čevlji . Galose iz gum. od K 7-— do 17 » K 6-50 > 18 > K 3, 3-80, 5, 7-50, 10, 13 » K 2 — dalje > K 4'— do 8'- Dr.fll.MMlI Cesare Cosciancich koiKCsijonirani zobo-tehnik IS ordinira od 9.—/. In od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33 n. nad. Telefon 1708. JJ Fratelli Hauber Trst, ulica Carducol J4 Cvroi Torranr , Zaloga ustrojenih kož. ■ Velika i t bera potrebščin sa čevljarje, — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. AR fURO M0DRICKY Pradajilnlca manuf. blnga h drobnih predmetov Trst, ul. Belvedore 32. Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tapetov, volnenih in bom-bažnatih odej, perkala, zefira, čraeg* in bar-vanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, srajc, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru po absolutno konkurenčnih, cenah. a&s ScfeeicUer = zobotehulk = Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 In od 3—6. r,7:> Trst, Piazza C. Goldoni št. 3 L biv&i : prvi zobotehnik JpESD Na debelo bi se dovolile razprodaje še v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije. ČREVLJI Grodjear Welt STRUCHEL & JERITSCH Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perij iva svila za jopice. Svilenina in o raski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. IDO: :0D' 1 O"! 9 Sijajni dohod svilenega blaga za obleke in bluz*, aTODUmU dvojne velikosti, Petu de soie, svila Imelion. Cremo de Chine, popeiio itd. Najnovejše: Ottorr.an glace za mantilje In kostim*. -===== Surova svila po vse k; ceni. = PrIIIKn ! poug6e v barvah po 58 in 68 stotlnk. Surah * lepih barvah po K I 48. Alla Cittii di Lione Trst, piazza della Borsa štev. 3 === Uzorci za deželo fra .ko. ■--'= Prednosti nove ,.0sramove" svetilke so sledeče: 1. V nategnjeni svetilni žici, ki zviša odpornost svetilke pri prevozu in v uporabi. 2. V nezmanjšanem prihranku 70 %• 3. V sijajni beli svetlobi. 4. V dolgotrajnosti. 5. V mali kupni ceni. Dobiva &e povsod! Osram - Lampen Gesellschaft m. b. H. Dunaj VII.j2. Pomladanske novosti za ženike in mošse obleKe prihajajo v ogromni množini edini slovenski trgovini Križmančič & Breščak Trst, ulica Jtuova št. 37« Poštena postrežba. — Nizke cene. Sveže blago. ttzorct se pošiljajo na zahtevo franko. 8tra» IV. „EDINOST" 5t. fl. V Trstu, dne Hi. »iar«a 1 »12. == CENTRALA T PRAGI. = Ustanovljena leta 1868. PODRUŽNICE : v Brnu - Budjevi-cah, na Dunaju - Igla vi - Klatovu -Krakovu - Kralj. Gradcu - Lvovu - Li-bercih - Melniku - Mistek - Frideku -Mor. Ostravi - Olomucu - Pardubicah Plznju - Piseku - Prostjejovu - Taboru ZIVNOSTENSKA BANKA s== Podružnica v Trstu Delniška glavnica: K 80 milijonov. Rezervni in varnostni zakladi: K 20 milijonov. Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst Telefon 21-57 in 10-78. izvršuje vse bančne posle. ^ Sprejema borzna naročila. Obrestuje vlo^e na Tložue knjižice po V tekićen računa po dsfmn Kupuje in prodaja vrednostne papirja, vize in valute. Daje PREDUJKB aa nostna papirje in bla^o. Dovoljuje STAVBENE In CARINSKE KREDITE. — Iiiifa promese. Zavaruje srečke proti kurzai ie-gubi. - Oskrbuje inkaso na v*eh tui»«"ragasa # vai, na inseratni oddelek Edinosti 'M'. Ali 6e zdaj ne veste, da j« »dkat Vai fotograf ANTON JKKCič? Trat, via dalla Purte 10. — Goriea, g »s.Joaka al. 7 Slovenci! OPĆINE, dvorišče Gorjup. ajmanj 55 litrov. .... po 56. vin liter Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjizk*? in jih obreataje do nadalinega obveslila po 31.7. Kontni davek pliiča direktna .Tavod. Bavi se tndi s vt«*m! ban kovnimi posli, ter zavarovanjem proti sgobam na ir^b^nja Avtorizovana dunajska šola. b& — — ustanovljena — — releja oblek, izdelovanja oblek in perila AHA ]*OVAK - Tt?ST ——— ulloa San Luuro 10. TTf. —- Prodaja se Istrski teran . . . . Kraški teran . . . . Belo Rizling . . . . Bnrgundsko belo . . Pristna žganja . . . 52 «8 K 1-40 Žganje se pošilja tudi 5 litrov v botiljkah. □ □ □ PoMiJa se po povzetja. □ □ □ JOSIP SOSIČ št. 176. Franjo Festsli — priporoča cenjecema občinstva bvcJo — pekarno In sladčičarno nahajajočo se v ulici sv. Marka št. 17, Trat (prej Panificio . Trikrat na dan svež kruh in vsakovrstne sladčice. Prodaja raznov. moke in mieko. Sprejema pecivo po nizki oeni. Gomafte vino v steklenicah. — Postrežba na Svoji k Kvojim ! dom. Svoji k svojim ! EMILIR CEREOHTO Campo San Olacono š er. 2. Priporoča cenj. občinstvu svojo trgovino pisarniških in šo!:!;Si potrebščin. Prodaja razglednic in igrač vseli vrst. Pomladno zdrauljenjs! Caj iz sasaperilje in drugih kri Čisto« čih koreninic. J^katlja s 6 zabojčki za Sest dni zdravljenja po kron 120. Lekarna ,AL GALENO' Trst, ulica S. Cdino. - A Aless. ^iosrd SjiesiJailit za i.^ravjk^rjlb c^^f, -inlriin ra^«r«ls1k Ambuiat Corso 23, I. Ozdravi takoj navade* ia zastarana kurja oč «a usr ji., udere na najnavatint^il r' čin ::: brez b-).'o"ii.. Garantira ozdravljenj v meno rantoČih nontov. itet-ir.hte v»ake debelosti. Na zahteve pride todl as te« darove predmeti za steklo, porcelan, igrače in kuhinjske potrebščine --— - po skrajno nizLi ceni. 7rg f onterosso št. 6. Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici naznanja slav. občinstvu, da. je preskrbela svoje prodajalne : v TRSTU, Via Barrlera vecchia 38 in Via del Kettori 1 in v GORICI, na Starem trgu 1 (na vogalu Rabatišč*) s svež« poletnim, črnim in barvanim obn valom ličnega kroja in dela ter finega in trpežnega usnja. Zato se pripoioča za obilen obisk ob priliki bližnjih VelikonoCnih praznikov. RESTAVRACIJA ,RLLR STRZIONE' Trst,trg pred juž. kolodvorom 3 (Naaproti južnega kolodvora). Priporoča ae slavnemu obč1ns:vu in potnikom, ki potujejo »kozi Trat ra obilen obisk. Toči sa Izvrstno pivo Id vino prve vrste. — l>OIiKA KUHINJA. dC CENE ZMEKNE. Lastnik Anton Andrijančić, bivSi vratar hotela .15alkan". PoZOfi' Gpc!dne in zvečer abonement, zelo ugodno, izborna ku- I hinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene. Restavracija-Hotel Ražkan (baSp j T Trstu, dnt 31. marta 1912. »EDINOST« 8t. 91. Stran V Pri Edisonu. N«ka sotrudolca „Newyork WorIda" je bila tako srečna, da jo je slavni iznajditelj fl&ison sprejel ▼ enem onih redkih odmorov, ki si jih Edison dovoljuje pri svojem delu. Prvo vprašanje, ki jo je amerikanska časnikarica stavila na Edisona, je bilo: „Ali je žena zrela, da bi bila enakopravna z možem?" Edison je več zaupil, nego odgovoril: „Tritisoč, vsekako pa vsaj dvatisoč-petsto let preide še, predno se bodo ženske intelektuelno mogle meriti z moškimi. Smešno je, že sedaj govoriti o kaj takem. Evolucija je pač šele začela. Volilno pravico naj ima, pa Ie, če je posestnica; za-me velja isto tudi glede možkih." S tem je bil za Bdisona predmet izcrpljen. Začel je govoriti o drugih stvareh. Veste, kaj trde apostoli reinkarnacije*) o meni? Pravijo, da sem bil menih Bacon, ki je iznašel bronasto glavo, ki naj bi bila govorila, a mu se je eksperiment vedno na najlepši točki pokvaril. To da sem sedaj popravil s svojim fo-nografom. Neumnost; proti naravi, proti redu, proti zakonu. Tudi trud, da bi se prišlo na sled življenju duše po smrti, je zaman. A duševna propalost se kaže na vse drugačen načio, nego v veri na zgodbe o strahovih. Delati nočejo ljudje danes nič več. Ko bi se vsakdo držal normalnega delavnega časa..." Radovedna Edisonova obiskovalka tedaj ni mogla več mirno poslušati slovečega iznajditelj a, ki je znan vsled svo;e malobe-sednosti, a je postal naenkrat tako zgovoren, zato je nestrpno posegla Edisonu v besedo, ter vprašala: „Normalni delavni čas? Koliko časa traja vaš normalni delavni čas?" — „Od šestih zjutraj do polnoči" je glasil odgovor. Potem je mož nadaljeval: „Ko bi ljudje tako delali, ne bi nihče imel Časa, da mu se pokvarijo možganske celice. Delo je edino sredstvo, ki vodi do cilja in volja je vse. Nisem imel v svojem življenju še nikake ideje, ki bi bila prišla samaposebi. Nimam fantazije in zato tudi ne sanjarim. Moje takozvane iznajdbe so se nahajale v moji sosečini in jaz sem jih le pobral. Nisem nikdar ničesar vstvaril, ker noben človek ne vstvarja. Da bi ideja nastala v možganih, sploh ni res. V&e prihaja le od zunaj. Pridni izvablja ideje svoji okolici, leni jih pušča ležati in pase lenobo. Takoimenovani ženij Je noč in dan v laboratoriju in če se je kaj dogodilo, je tu, da se od tega okoristi. Ko bi ga ne bilo, bi se to dogodilo ravnotako, a ne bi bilo njegovo. Med polnočjo in šesto uro čitam in spim. Nam ni potrebno več nego tri do Štiri ure spanja. Navado, da spimo Šest do sedem ur, smo prevzeli od pračloveka, ki ni imel umetne luči in je moral z vsakim delom prenehati, ko je nastala noč. Ker torej ni znal, kaj bi začel, je spal." Potem je začel Edison naenkrat govoriti o pesništvu in poeziji. Rekel je, da se najlepša poezija ne da rimati. Veste — je rekel — koga stavljam na isto mesto s pesniki in romanopisci ? Gu-tenberga, moža, ki je s svojo žago iznašel črke za zlaganje. Ko bi njega ne bilo, bi ena knjiga še danes staia 5000 dolarjev in potrebovali bi cel mesec, da bi natisnili en sam naš časopis. Gutenberg je omogočil, da prihajajo ideje tudi med ljudstvo. Najvišja misel je brez veljave, če ne prodira v množico I Naenkrat pa je začel zopet govoriti o delu: „Delo je bistvo in konec vsega zem-skega bivanja. Ko bi ljudje pridno delali, bi tudi razumeli čudno lepoto sveta in, ne bi čutili potrebe, videti ono, česar ni. Špiriti-zem, od ljubavnega napoja, pa do psihičnega raziskovanja, ni drugo nego duševna bolezen : vzrok temu ni drugo, ko obolele možganske celice." Potem je Edison začel govoriti o smrti. „V tovarni tkanin — je rekel — tkejo stroji najrazličneje uzorce. En oddušek in vse je končano, stroji se ustavijo, uzorci so na pol gotovi. Tako je tudi z nami. Moje svetiljke, moji fonografi, moje baterije so morda neumrljive. Ali kdo hoče biti neumrljiv? Jaz ne? Pustite me počivati. Naše kratko življenje je zaokroženo z dolgim spanjem. Shakespeare |e imel popolnoma prav. Vsako noč dobivamo predokus tega, zdravo nezavest popolnega miru.. Smrt ni nič druzega, nego popolni mir. Čemu naj bi se je zato bali? Ne bomo vedeli, da smo mrtvi." Radovedna obiskovalka je hotela staviti tudi nekatera vprašanja o veri. Edison Je rekel: „Da, vera je za mnogo ljudi potrebna opora. Kar se mene tiče... tedaj se Je Edison naenkrat ustavil ter rekel: Sedaj sem se spomnil, da ne smem govoriti o veri, ker ml je moja žena to prepovedala enkrat za vselej. Razgled po svetu. Največji vodopad na zemlji. Dolgo so mislili, da je največ! vodopad na zemlji Niagurin vodopad med Združenimi državami In Kanado. Ali temu ni tako, kajti Kataraktu Ignassua v Braziji pripada pravica, da se imenuje največim vodopadom na zemlji. Ti *) Spiritisti trd«, da v»ak človek veikrat Šivi. Ta rnank »• inenaje reiakarnacija, kor a« duša zopet mfceleii silni vodopadi — ker jih je več — se na-; hajajo okolu 30 kilometrov daleč od ustja reke Iguassu, ki se izliva v reko Parasa, a reprezentirajo gotovo neprecenljivo vrelo sile, ki se |o bo gotovo sijajno eksploatiralo. Vodopad Iguassu je dolg tri kilometre, Niagara pa samo 900 metrov, a vrhu tega pada Iguassu v globočino 200 čevljev. Samomor radi zakasnenja vlaka. — Na Japonskem so se nedavno temu vršili cesarski manevri, katerim je prisostvoval sam japonski cesar in cesarski princi. Pripetilo tilo se je pa, da je cesarjev dvorni vlak moral čakati na neki postaji, ker je neki drugi vlak skočil s tira radi krivega nameščanja ogibov. Dokler so ta vlak spravili zopet na tir, Je minulo več nego uro. To zakašnjenje dvornega vlaka je imelo radi tega takih posledic, kakih si mi v Evropi ne moremo nI predstavljati. Uradnik, ki je imel skrbeti in je bil odgovoren za dvorni vlak, Je izvršil samomor s tem, da se je vrgel pred brzovlak, ki je v nagli vožnji pridrdral na postajo. V pismu, ki ga je ostavil, pravi, da je smatral za svojo dolž-nosf. da nepriliko, ki jo je doživel cesar, plača s svojim življenjem. Otok, ki ga razruva drevje. Znana Je razdejevalna sila, ki je razvijajo rastline, ki rastejo po starem zidovju in razvalinah. Take rastline prodirajo s koreninami tudi v najmanje razpoke in luknje in kakor korenine rastejo in se debelijo, tako rušijo in odmetavajo cele kose starega zidovja. Kakor javlja sedaj „Sclentlfic American", je celo ves neki otok, ki pripada severno od Madagaskarja nahajajočemu se angleškemu ska-lovitemu otočju Aldabra, obsojen na popolno uničenje delovanjem takih rastlin. V tem slučaju so krivci Mangrova drevesa, katerih korenine prodirajo v skalovje in stene ter jih rušijo in mrvijo. Seveda sodelujejo pri tem razdejevalnem delu tudi morski valovi; ali da ni tega delovanja Mangrovega drevja, bi gotovo sama voda ne mogla izvrševati svojega razdejevalnega dela tako hitro, kakor se to godi sedaj. Težko, da se bo moglo kaj storiti za ohranenje tega otoka in zato se pričakuje, da sčasoma popolnoma izgine, ker ga razdene omenjeno drevje, ki nahaja na njem hrane in življenja. Nevarna slikarica. Nedavno temu se je neki znani slikarici v Kielu pripetilo nekaj neverjetnega. Na njenem stanovanju v Feld-strasse je zazvonil zvonec; odprla je vrata in zagledala dva redarja z uradnikom v civilni obleki. Gospod v civilni obleki se je predstavil kakor kriminalni uradnik, in je rekei, pokazavši s prstom na redarja in stopivši v stanovanje: „Ne preplašite se I Ako ni nič, potem se vam ni treba bati ničesar I" A na stvari Je bilo sledeče: Slikarica Je bila osumljena umorstva! V njenem stanovanju se je čulo glasen razgovor; potem je nastala grobna tišina, a od tedaj — in temu Je že več časa — se je videlo skozi okno, da v njenem stanovanju na neki klopi leži truplo gospoda v generalski uniformi I Sedaj se je stvar razjasnila. „Generalovo truplo" je bilo ležeče postavljen portret nekega gospoda (v naravni velikosti in vojaško oblečenega), a ta Je bil — bivši policijski predsednik v Kielu. Interesanten natečaj, kakoršen ni bil bržkone še nikdar razpisan, je razpisal nedavno neki zelo razširjeni angleški tednik. Ta tednik Je razpisal nagrade od 1 do 4 angleških funtov (24—100 K) v gotovini za ono od svojih čitateljlc, ki ima najdaljše lase, seveda take, ki so zrasli na njeni lastni glavi. Pošiljatvi se je imelo priložiti potrdilo in podpis treh prijateljic in fotografija dotične natecaljice. Okolu 500 mladih gospa in gospic s p' mi, kostanjevimi in črnimi lasmi iz Irs! Škotske, Kanade, Avstralije in Indije se je natecalo v tem natečaju. Neka mrs. R. Rose iz Bristola je dobila prvo nagrado za 1 las, dolgo 183 centimetrov. Osem drugih natecateljic, ki so tudi dobile nagrado, »o imele dolge lise od 153 do 179 centimetrov. mutmmmm on n ■ i tj*** O/ermva/io^ I na bolekne in rekonvalescenta Provzroča voljo do Jedi, utrjuje želodec l> ojačuje tudi oroaaizeni Priporočeno od n&jsloTečib mdravnikor r meh slučajih, kadar se je treba po bolegni o jači ti. Odlikovano s 22 kolajnami na raznih razstavili In i nad 6000 zdravniškimi spričevali Izborni oku. "VI MT Izborni okna. Lekarna Serravallo - Trst 3{ans Schmidt tehnični zobozdravnik TELEFON TRST it. ul. dtlla Zontc it. 7 I. .9» omaro USTREDNI BANKA ČESKtO onnoiTri ry podružnica v tb&iii SrUnlTELtN - pum del poiterosso 2 : Vlage na tnjižice ^V/o P;emije?e ?loge 4L5/8°, Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji VADIJE n KA7C1JE - - - MENJALNICA. Uradne mre od 9.-12. dopoL ln 2.-6. pop. ^fffimi pekarna, slaščičarna s tovarno biskotov in zalogo vin v buteljkah. — Skladišče ■ moke iz prvih mlinov. .. Zastopstvo in zaloga glasovitih «T PIANI NO V GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ «. k dvorni založnik in dragih svetovnih tvrdk ▼ novi zalogi glasovir]«t JOS. MINAftlK - TRST Piazza Goldoni št 12, ! nad. Pianini od 500 kron dalje. Eleganca — solidarnost — jamstvo. Poprave — zmerna itn« obroki — na posodo — uglašenja. J Prevzemajo se pečenje in naročila za Ženitve ln krste. — Kruh svež trikrat — na dan pri — Gtvoijena je FRANCESCO BLAZINA oblastveno koncesijonirana posredovalnica = za službe Trst, vla Giulia št.25. Na novo otvor j en I HOEEL1MPERIAL ca REKA. ca Johanna Ebner Trst, ulica M o I in picoclo št. 11. TOVARNA GLASOVI RJE V Pečar & Saksida v Trstu, ulica della Fornace št. 8. Prodaja, popravlja in menjuje glasovirje, pi- * janine, harmonije, orkestrijone itd. - Uglase- r Vanje ixVr»tno in točno po nizkih cenah. Veliko skladišče klobukov dežnikoy, bel j in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, moških nogovic itd. itd. w.w mKBmm^^^M K. CVENKELIZLS^ 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. 3066 Narodna trgovina. ,VEDA' Z-mesečnik za znanost in kusturo. Cena letno 8 K- 8 | Naročnine sprejema tudi za II. letnik Slovanska j j II i knjigarna Jos. Gorenjec, Trst, ul. Caserma 16 ! j • * j ......................................... 3» co r £ « ""S 5 E1 Velika zaloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST jp " ^ ■g DELO SOLIDNO Ib »takoTritaih itolie. CENE ZMERNE. 0 ?»£ Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II priporoča slavnemu občinstv ; s*voj o Ta trgovina Slovencev dobro poznana od Trstu, t okolici in trgovino lestoln In Kolonijalne^ blaga---------- in na deželi Se pod vodstvom gosp. Jakoba BambiČa - postreže enako dobro «L občin-.vu z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koruie la moK«. ___ PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. - Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino Jest vili v ulici Farne to 10 Stran VI. »EDINOST« 5t. 81. V Trstu, dne 31. marca 1912, TRST F% % m h h hi : isnazio Potocnig: Ulica Riborgo 28, vocal d. BeccHenc VELIKA IZBERA i«T Izgotovljenih moških oblek za odrasle in za dečke; specijaliteta: volneni 1l platneni kostumi, jopice iz alprgrss. Velika Izbera blaga za moške Izdelujejo se obleke po meri, ■ Cene, da se ni bati konkurence. Nova prodajalna zlatarja-urarja ynessandro Samaru, Crst CORSO štev. 23 Podružnica: ulica Barriera vecchia 20 BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, prlvesk', zapestnice, zlate In srebrne ure, stenske ure itd. itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cone zmerne. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Ćermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehniV i-r TRST - ulica della Caserma štev. 13, II. n. ggggiraaffisagjijBg Skladišče šivalnih stroje? Luigi Gramaccini TRST, ulica Bsrriara veccbla št. 25. Cene dogovorne. mr Plačilo na otrok Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zistema Prodaja Igel, olja in aparafo«. Kupuje in prodaja že rabljem šivalne stroje. 601 Hermangiid Trecoa Barrier* vecckm A tor. $ ima veliko s.aiogo mrtvaških predmetom mr venci "isg »i por^elaBfc in biserov vezanih % sc* žice, od naaatnik cvatic s vir«? kovi is napisi, Itfžs sa smelacastfh vhUzh za spaserj&v. Aparati Jacobus 50% prihranka na plina, kompletni 8 K. Ferruccio Wisnowsky Trst, ulica Guardia 20. Velik izbor steklenega blaga In porcelana po zmernih cenah. Na zahtevo postrežba na stanovanju zastonj Izšel je nov, ilu stro van in v treh jezikih tiskan katalog" za seme in cvetljice, Dobi ae ga, ako se naroči za eno krono in več semen v Odlikovanem cuetllčnem podjetju German Via Michelangelo Buonarotti trgovina Via Ponterosso št B ¥P tfb Znana mlroaMInlca MILANA zorna ulloa 8. Micholo štev. 26. Velik izbor parfumov, miueralce vode in baiv. Glavni lasiopniK čistiljie vode „šteiaov. 1P £h Kupujte Nar. kolek. Grenila AugllStO Dell'AM - Edini preparat iz zdravilnih rastlin. - Tovarna: Trst, ul. Farneto 36. Upliva ugodno na živčevje; učinkuje proti težkemu prebavljanju, bolečinam in žganju v želodcu itd. Ta grenčica je analizovana od c. k. instituta v Gradcu, odlikovana na razstavah v Rimu in Parizu z zlato kolajno in zasl. križcem. Vprašajte po vseh lokalih samo po grenčici Augusto Dell' Agnolo in pazite skrbno na buteljko, da lahko protestujete proti vsaki prevari in ponarejenju. Ne pustite se pregovoriti, da bi kupili druge, ker obvaruje samo greučlca ingnsto Dgll" AžUOlfl pred kolero. —ga— j Zgorela Čudežna mrežica „Bruno" se lahko raztegne čez prst, ne da bi se raztrgala. — Za stoječe in viseče svetilke vsake oblike in velikosti. Uporabna za vsakovrstno plinovo razsvetljavo. Čudež tehnike. Edina mrežica proti udarcem in sunkom. Na vsem sv< in Brunova čudežna mrežica m svetu m žarečeg-a telesa, ki bi vsaj približno imelo tako odporno silo tako jasno svetiobo kakor BRJNOVA ČUDEŽNA MREŽICA ,,-s««^ 500% prihranka na mrežicah, letna uporaba največ V 1 — 2 komada. Moč svetlobe po 500 urah 110-5 HK. Izključna prodaja za Trst, Poreč in Pulo Marco ¥almarin Trst, Piazzc C. Goldoni štev. 6- Izključna prodaja za Gorico : TABAI & Comp. GORiCA. Na zahtevo se dobivajo mrežice v aVtere oblike in za razne razsvetljave, kakor plin, acetilen Itd. Moderne železne ograje za vile (dvere«), vrte, tovarne, d oJsča, prosto e za trmo itd Ilustrovan katalog štev. 104 brezplačno. 2 «4 Apenliindlsciie Drchtln-dustrie Ferd Jer$l?stb's Soline - Kiaženfurt. Stalni zastopnik v Trstu. Podi uznica tovfcrne v (iradcu, Gostingen Maut ; podružnica tovarne na Dunaju V/I. Wiener-■ —- strasse 45. —......- - MUKUKUM M KKK Ž 1 I,TRIBUNA'I 3 < §,SPLIHDA^f^a ]: ^ S najlažja dvokolesa MMF£ mm SKIMr^ uZ ainerik. tipa so došla ^ ! vA^-^l ^ v vel'danskem številu s" "B t+^Sf* v Gorico, stolno ulico 2-4. ™ ' ™ J Slovenci! Slovani! edino slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Vli del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsake ft^ročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji t t vojim I Udani ALOJZIJ ROVU *bi Is Slayno občinstvo vabimo najuljudneje, da obišče novootirorjeno z^logfo čevljev ulca Sari S^bastiano štev. 2, i ki je opremljena z velikim izborom Čevljev za gospode, gospe, otroke in deteta iz najboljših dunajskih in angleških tovaren po zelo nizkih cenah. zziiizzzzzzrr^rilizzil^z Nadalje se opozarja slavno občinstvo na veliko množino blaga (približno 2000 parov čevljev), med katerim se nahaja zlasti mnogo otroških, deikih in dekliških čevljev, ki se prodajo po zelo nizkih priložnostnih oenah. s \ ' 'V' Povsod električna luč <«|?T>TfTIITTOIT>TI miiTitiniiiTTmin ' ' »MmTT>TTTMIH»Tt »TTTITmT- Neobhodno potrebna za spalne in bolniške sobe, klosete, temne hodnike itd. itd. Pri dnevni, več minutni uporabi več mesecev ——trpržna. — Baterija se lahko menja. —— Cena 12 kron, nadomestna baterija kron 2*50. LASTNI FABRIKAT! F. S. Balsasso - T%mt ulica Cassft di Risparmio št. 6. Pošiljatve preti naprej poslanemu denarju, po povzetju 60 vin. več. TRMRMRTMA ZADRUGA SES? SSK ul. S. Fraucesco d'Asisi šr. i I. uadstr. Poštno b^anilnldni račun 74.579 Telefon .16-04 Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem ni&le hranilne skr'ojice Vsaka družina, kakar tudi vsak posameznik lahko dobi take skrinjice, ki so primerne za prlhranjevanje malih In večjih svot. Skrinjice so dobe pri podpisani zadrugi. Trgov obrt, zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član in jih obrestuje po ■■m- 4 V|„ Kentni davek od hranil, vlog plačuje zadruga sama. Daje posoj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom. Nada^jna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi urami ki so : Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne in od 3 do 5 ure popoldne Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu. ul. S. Fran c esc o štev. 2. I. nadstr. Bogomil Pino = — urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzo Bellini št 13 uiprod certre it. aiiois loma Bogai izbor ur Trate vrste, kakor tudi uhano«', prstanor t dijamanti In brez dijatuau-tov. Žensk? verilles. slate in erebrnc za c se po konkurentnih cenah ■ \ -i- glulio Redder jen -i- TRST, ulica Giosue Carduccl štev 23 n TELEFON štev. «13 :: K rurflčflo orodje, ortjpedlčni aparati, Mjdercl, umetne roke In mofe, berflje, klini pasi, elastični oa»l in nofovlee, elektroterapertlčne priprave, aparati aa inhalaeljO. I - r I" in C* n ■ ■KZ.AJDIA6S pot?ebioln s« klrarfflftaa ilitr- l]*oJa Pot«6iila« Iz ^bI'« tn B«pr«•.- - - - ■ tjboljil češki vir. Perje za posteljo po ceni. 1 kg sivega, dobrega perja 2 K; boljše vrste 2 K 40: prima na pol belega K 2*80; belega 4 K; belega, dlaka-stega S K 10; f kg zele finega, ineino belega perja K 6-40, K 8—; 1 kg drob-nega perja, sivega 6 K, 7 belega, finega 10 K. najfinejšega prsnega perja K 12. Pri eakupu 5 kg frank«. 2e napolnjene pernice iz debelega, rudečega, modrega, belega aH rumenega platna. I tukent 180 cm dolg. okoli 120 cm širok z dvema blazinama vred, vsaka 80 cm dolga, okoli 00 cm iiroka, napoljen i novim, sivim zelp trpežnim, dlakastim perjem K 16-—; e srednjim perjem K 20-—; z drobnim K 24 — posamezni tuhentl 10 K, 12 K. 14 K, 16 K; blazine 3 K, K 350, K 4—, Tuhentl 200 cm dolgi, 140 cm Široki K 13-—, K 14 70, K 17-80, K 21-—; blazine 90 cm dolge, 70 cm Široke K 450. K 520, K 5-70; Pedtuhentl iz trdnega, pisanega platna 180 cm dolgi, 116 cm široki K 12-80, K 14 90. Pošiljke proti povzetju od K 12-— nsprej franko. Menjanje Je dovoljeno, za lo, kar ne ugaja, denar nazaj. S. Benisch, Dešenice št. 265, Češka. Bogato Ilustriran oenlk gratis In franka. tt rt1 nmTi Dr. Fran Korsano Specijalist za sifllitiCne In ko2na bolezni Ima svoj o49 AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici Sar. Nicol* fttev. B (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. In do 6.V* pop DL PEĆN1K (PeiictaiiD Trst, Via S. Caterina St. 1, Trst (hiša Greinitzj ima čast Vam naznaniti, da se je ▼ TRSTU kot zdravnik na novo naselil. Rodom Korošec (Podrožčica) bil je ivoj čas zdravnik v več bolnišnicah na Du-najuter šef-zdravnik Fran Josipovega zavetišča v Egiptu, kjer je bival dolga leta. Za notranje bolezni (splošno zdravilstvo) sprejema od 8—9 zjut. in 2—3 pop. Kot Specijalist za kožne boleinl in bolezni na vodi (spolne) strogo le od 11V« do 1. ure. Najnovejši šaljivi, zabavni, in zbadljivi predmeti, družinske igre in velikonočna darila se dobivajo samo v ulici delle Poste 9 pri RUDOLFU VVOJTECH u. & Varstvena znamka: „SIDRO' Llniment Capsici Co. nad . mestek ra @ SIDRO-P„IN-EXPELLS£ je kot najboljše, bolečine lajšajoče in odvajajoče sredstvo za drgnjenje pri oze-bljenju splošno priznano; dobiva se za 80 vin . 140 K in 2 K v večini lekarn. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se vzame le originalne steklenice v škatljicak z našo varstveno znamko .Sidro", potem se je gotov, da se je dobilo pristni izdelek. Dr.RltliterlaleKDr.^S^I Elizabetna ulica St 5, novo. £evljttrnica »Akla Sartorella'% Trst^as: ____====_H—""M H------------------- V Trstu 31. marca 1912. .EDINOST* št 91. Stran VII. G. A. NOHOOICH -TRST mllea PeBtcrosBo St. t, telefon 728; Artisti It. 7, telefon 173«. - Reka, Carsa. T7at*no r lj«»o INO. davno zastopstvo in skladiSče svoto vnoznanih pisalnih strojev ,UNDERWOOD' na vidno pisanje in tabnlator. Fisalni stroji in reproduktivni aparati vseh sistemov. PRITKLINE. — REGISTRATORJI. AMERIKANSKO POHIŠTVO. = TVORNICA ŽIGOVA. — hranilnica in posojilnica v Soliti registrovana zadruga z neoaaej. zaveeo vabi na redni občni zbor ki se vrsi v nedeljo dne 8. aprila t. I. ob 4. uri popoludne v pro»torih istega druitra. DNEVNI KEP: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni revizij;. 4. Potrditev računskega zaključi, :i zn četrto upravno leto 1911. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti. Opomba. Ako bi ta občni zbor ne bil sklapčem, bo vršil drugi občni zbor pol ar« kasneje na meata in z istim dnevnim redom, Iri bo oklepal veljavno ob makem številu navzočih članov. Mačelstvo. r suuHon gostilna „Pri deteli" ul. Belvedere št. 7. Zajutrk, dua. kuhinja, obedi po 56 st. L istrsko, balo ia £rao vi«o. To* m 6eiko pivo, irao Ia svetio. Veraat ia maršala. Za obila« oMak m priporoma adaai Hinko Šafran* Dobro jutro! &zm pa ksm? B&rem kupit par Čevljev." — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste v ulico Riborgo št. 31 („Al buoa Operaio*) tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejS« do najnavadnejie vrste po nizki ceni.- SVOJI K SVOJIMI — Priporoča se lastnik M. 1VANČIG „Gospodarsko društvo" o Skednju vknjižosa zadruga s aeomejeno zavedo razpisuj« za 1. junija t. 1. mesto točaja t društveni gostiln!, oziroma odda društveno gostilno z vsem iaveMtarjem v najem. Prosilci naj se obrnejo pismeno v 14 dmek do načelstva zadruge. NAČELSTVO. '•{l«rp>| o> pa nfeju uioupoui loa^sfounp Ml *fiojq »Ba)tf 3|0uv z t «)(liqo o[s|8pZ| in 0J»!d s JOI "in 1SU1 9« C6jn( *Al*(rr?qo mcnotiAVfi »fojodjij ESI 0 dobroznanlh in izbornih pekarnah Ia sladčičaraak JOSIP PAHOR TRST, ulica Madonnina 39, ul. Giuseppe <*arini 12 (ogol ul. 6 Vaoari) In v ul. S. Marca dobiva e priliki velikonočnih praznikov velika izbera maslonepja krah* (pinco). iz»otovljene^a n finim, naravnim maslom. Raznovrstne preanice. Pacivo o« sprejema ob vsaki uri. — Specirliteta: vino In likerji v steklenicah. 0 priliki velikonočnih praznikov priporočam slavnemu občinstva svojo dobrozn&no in SLADČIČARNO Trat, Vrdela 5tev. 5 56 (BoSkat) ~ Zaloga najfinejših mok za peeivo, -t-1 Posebno priporočam = n ■■■■i maslen kr uh (pince) in goriške presnice irgotovlj ene iz naravnega masla. Specijaliteta: vino v steklenicah ter vsahtrstnih biškoiov in siadčic. Udani Z.EOPGI. MLLIĆ. K3£* dam s naprej požara vse blago, katero se nahaja m i maiiufakt. trgovini D Kari Andrejčič v Trstu, ulica Malcanton štev, IO 83 bode prodajata po zelo irfzkik conah. ^ Odprto od 9. do 1. in od 3. do 7. popoi. Glavna sktipštia* osiguravajuće zadruge „CROATIA" a Zagrebu. Iz Zagreba nam pišu: Dne «3. ožujka o. g. obdržana je u dvorani palače „Croatiae" u Zagrebu 26. redovita glavna skupština osiguravajuće zadruge „Croatiae". Pošto se ustanovilo, da je prisutan dovoljan broj zadrugara, otvorio je predsjednik wCroatiae< presvjetli gospodin dr. Vladimir pl. Nikolić-Podrinjski glavnu skupštinu pozdravivši kratkim govorom prisutne zadrugare i zahvalivši u ime ravnateljstva, da se tako liepi broj članova sakupio, što dokazuje, da se rad i razvitak ovog jedinog domaćeg osig. zavoda prati u javnosti s interesom i zanimanjem. Predsjednik imenuje zatim perovo-djom glavne skupštine g. Dra. Ivu Packa ljekarnika te skrutatorima gg. Lflschnerai arhitekta Edu Schdna. Iza toga se prešlo na dnevni red, te upravljajući ravnatelj g. Stjepan Gra-hor pročitao poslovno izvješće ravnateljstva za godinu 1911., iz kojega vadimo ove važnije podatke: Prošla poslovna godina bila je po cielokupni posao povoljna; posao se liepo razvio u obe poslovne grane; životnom i požarnom osiguranju. Broj novih osiguranja, a uslied toga broj zadružnih članova znatno [e porastao, kojom se činjenicom manifestira obće povjerenje u solidnost zadružnoga poslovanja. U poslovnoj grani požarnog osiguranja u minuloj godini, unatoč znatno većega broja, šteta konstatuje se sasvim povoljan razmjer izmedju šteta te cjelokupnoga prihoda premija (63%). Izvanredni broj požarnih šteta u prošloj godini ima se, ne samo u našim krajevima, već i u cieloj monarkiii, te preko njezinih granica, svesti na dugotrajnu i veliku ljetnu sušu. U poslu ž^otnoga osiguranja u kojemu zadruga eć sedam godina radi, pokazuje se mir. Ie godine, unatoč konkurencije velik 1 vanjskih osiguravajućih družtava, takcJjer povoljan rezultat kako se to razabire iz stalnoga porasta osiguranih glavnica i prihoda na premijama. Tekuće godine otvara zadruga novu poslovnugranu osiguranja protiv tjelesnih nezgoda, za koji se posao goji čvrsta nada, da će se isto tako povoljno razvijati kao i posao životnog i požarnog osiguranja. U poslovnoj grani požarnog osiguranja ispostavlja se račun dobitka i gubitka kako sliedi: na osigurnini, pristojbama i inim dohodcima je umšlo K I,188.33809. Stanje sveukupnih obveza osiguranika koje se nalaze u pohrani kod zadruge, izkazuje se danom 31. prosinca 1911. sa K 4,303.00485, dok stanje sveukupnih osiguranih vriednosti iznaša K 448,903 063-—. Požarnih šteta isplaćeno je minule godine 352 u iznosu od K 537.415*50, k tomu 15 nenešenih šteta iz godine 1910. sa K 37-3I^54» ukupno K 564.735 04. Od osnutka zadruge do konca godine 1911. isplaćeno je za odštetu ukupno K 4,772.340.27.—. Prema ukupnom prihodu od K 1,188.338 09 izkazani su ukupni tereti sa 1,094.047.77, te se ispostavlja čisti ostatak sa K 94.290.32. Od ove svote pri-vadja se u smislu zakonskih ustanova povišenju dosadašnje pričuve premija te odpisu našastara i neutjerivih tražbina K II,128.40, nakon česa ostaje čisti dobitak od K 83.161.92, koji se razdieljuje u smislu zadružnih pravila i to :K 25.000-— se izlučuje za izkup kupona temeljnica skupina A. za godinu 19n., nakon česa ostaje K 58.161.92.—. Od toga pripada i2*/t u ime tantijeme članovima zadružnoga ravnateljstva sa K 6 979 43,5°/« tantijeme članovima nadzornog vieća sa K 2,908.1 o,i2°/t, mirovinskoj zakladi zadružnih činovnika K 6.979.43, i5°/0 pričuvi temeljne glavnice sa K 8.724.29, 15% privči kamata temeljne glavnice sa K 8.724 29, I5% redovitoj pričuvi sa K 8.724.28, 2°/9 občini glavnoga grada Zagreba sa K 1.163 24, te 24% specialnoj pričuvi sa K 13.958.86. U životnom osiguranju je tečajem godine 1911. podnesemo 1339 ponuda na osiguranu glavnicu od K 3.774-599-—• Od ovih je prihvaćeno 1090 na glavnicu od K 2.919.881.— . Ukupno stanje osiguranih glavnica koncem godine 1911. iznosilo je 4224 polica sa osiguranom glavnicom od K 10.608.577.—. Cisti porast iznosio je 483 police sa K 1,310.315.— osigurane glavnice. Prihod na čistim premijama iznosio je K 467.662,03, te je prema godini 1910. porasao s K 67.878.02. Smrtnih slučajeva b lo je 27 sa osiguranom glavnicom od K 95 878.—. a to je prema računsko očekivanju za 4 osobe i K 675.— osigurane giavnice manje. Iza umrlih članova isplaćeno je dosele u svemu K 197.898.21. Nakon otpisa troškova organizacije, inventara ustanovljenja matematičkih pričuva uz istodobni otpis cjelokupnih troškova akvizicije, preostaje poslovni su višak od K 27.982.18, koji se razdjeljuje prema ustanovama zadružnih pravila i to K i&eoo.— ae izlučuje za iskup kupoma te-■aeljnioa skupine B za godinu 1911!" kon česa preostaje K 1» 082.18. Od toga pripada ia*/, tantijeme članovima zadružnog ravnateljstva, 5*/, članovima aadsor-nog vijeća, 12mirovinskoj zakladi zadružnih činovnika, 15V« pričuvi kamata temeljae glavnice, 15*/, pričuvi kamata temelj»e dlavnice a 41*/» zakladi dividende o«iga-ranicima. Po tomu se prešlo na izvještaj aad-zoraoga vijeća, koje konstaluje, da saj poslovne blagajne i knjige u potpunom recfca vodje ne. Glavna skupština je primila izješće o povoljnom razvitku i napre.ku ovog a»-šeg jednog domaćeg osiguravajućeg zavoda sa zadovoljstvom na znanje, te je izrazila upravi ravnateljstvu i nadzornom vijeća priznanje, podijelivši im podjedno absola-torij za godinu 1911. Nadalje je zaključila, da se u smislu zadružnih pravila počevSt od 1. svibnja o. g. isplaćuje iz zaklade članske dividende 7®/, od iznosa jednogodišnje premije u ime dividende za godinu 1911, onim članovima osiguranicioia redovitog životnog osiguranja, čija sa osiguranja do konca minule godine postojala pune tri godine u krieposti, prema tomu na dividendi participirati sva ona redovita životna osiguranja, koja su tečajem godiae 1908. stajala na snazi i to razmjerno prema faktično uplaćenoj premiji u toj godini Kod zadnje točke dnevnoga reda pristupa se izboru dvojice Članova u ravnateljstvo, te su jednoglasno izabrana gj. Dr. Mirko pl. Aritolković i arhitekt Vje-koslav Heinzel. Iza toga proglasi predsjednik dnevni red izcrpljeni i zaključuje skupštinu. Pristna ftrnsha sukno pomladna in poletna sezona 1912. Odrezek 3*10 n dolg 1 odrezek 7 kroj za kompl. rcoško obi. (suknja, telovnik, hlače) + samo 1 odreeek 10 kron 1 odretek 15 kron 1 odrezek 17 kron 1 odretek 20 kr«» Odrezek ra salonsko obleko 20 kron, ka^or tud- površnike, tur, lodne, svilene kamgovme itd. pošilja po tov. oenab realna in solidna, dobro znana zaloga sukna Slegel - Imhof - Briinn (Brno). Vzcrci gratis ia franka. Ugodnosti privatnih odjemalcev, naroCe^a* aukna naravnost pri tvriki Slegel - Imhof na tovarniškem meBtu bo velike stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi mal>h naročil v svežem blagu. Antonio Spanghero dekorativni slikar I JVaaJ•cinik, tvrdk« DOMCfUCO oaUISK. DELAVNICA : Trst, oIb Madonnina St. 1 VEL KA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn. Prevzame vsakovrstna stavbena dela hi dekoracije za sobo. — SPECIJALITETA: (■Itacijo lesa lo marnorja. uložno taMo. Mizarska delavnica francesco ftramer Trst, via Miramar Št. 21. Izvršujejo se vsakovrstna mizarska dela in se jamči za točno iz^otovitev p« umetniških pravilih. Najzmernejše cerns Krasna ura zastonj! Da seznanimo svojo tvrdko, pošiljamo vsakomur krasno veri/.ico iz zlata double, ki stane sicer 10 kron, za 2 kroni. Razun tega darujem« vsakemu naročniku verižice krasno uro-remontoir na sidro iz srebra „Viktoria*. Strogo realna postrežba, iz ključe« vsa«. «iziKo in se vrne za neugajajoče denar. Znesek dveh kron se lahko poSlje po poštni nakaznici ali v znamkah (ker stane poštno povzetje 75 vin, več). Tvrdka ur HEINRICH WEISZ Nagysallo, Coni. Bars, Ogrsko. Kisle kumare, papriko (peverone), kislo ZOlja priporoča A111. K. Lfuek,%uojmo. \ Stran VIII. „EDINOST" St. »1. V Trstu, dne 31. marca 191U namreč, ki zahajajo vanfo. Če kje skuhajo kakega vraga proti nam Slovencem, ga skuhajo v tej kavarni, kjer se shaja cvet tržaškega italijanskega razgrajaštva. No, predsi-nočnjim pa so imeli v tej lepi kavarni opraviti sami med seboj in posebno neslane jim je igral neki 35 letni konjski mešetar iz Kopra, neki Gluseppe Slgnoretto, ki stanuje Largo Santorio št. 2. Mož je, kakor marsikateri drug gost te kavarne, precej nasilnega značaja in sitnaril je toliko časa po kavarni, da so ga postavili na hlad. Prišel pa je nazaj in zadnje je bilo hujše od prvega. Končno je prišel stražnik, a tudi tega je mešetar pošteno ozmerjal, končno pa so ga le upokojili v ulici Tigor. Ali ji je bilo res treba? Giacomina Rith je Tržačanka in sicer res stara Trža-čanka, saj jih šteje že 72 let, in kar neum-Ijivo se zdi Človeku, kaj neki je privedlo to starko do tega, da so jo morali potem aretirati zaradi tatvine. Prišla je namreč predvčerajšnjim v manufakturno trgovino Dane-Iutti & Facchin na stari Mitnici in je zahtevala, naj ji pokažejo čipek, da jih kupi. Izbirala je in izbirala, pri tem pa zmeknila omot čipek v vrednosti 4 K, vsled česar so jo tudi aretirali. Kaj jo je privedlo do tatvine : ali beda ali nerada ? Loterijske Številke, izžrebane dne 30. marca: Dunaj 37 38 9 35 36 Gradec 49 38 48 1 37 Koledar in vreme. — Danes: Cvetna nedelja. — Jutri: Veliki ponedeljek. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -+- 17 C°. Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma Jasno, temperatura mila, zmerni severno-vztočni vetrovi. Društvene vesti. Odborova seja .Dramatičnega društva" bo danes ob 11. uri. Naprošeni so vsi odborniki da se te seje vdeleže. Pevsko društvo „Adrija" v Barkov-ljah vabi vse člane in prijatelje društva na redni letni občni zbor, ki bo danes dne 31. marca t I. ob 3 30 popoludne v gornji dvorani „Narodnega doma" v Barko vljah. Odbor trž. kolesarskega društva „Balkan" naznanja svojim članom in dirkačem da je zbirališče na Prošeku v gostilni Balanč ob 2 30, kjer se potem vrši dirka hitrosti. Prijave se sprejemajo še danes ravnotam. Zdravo 1 Šentjakobska podružnica „Družbe av. CM" vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil danes, v nedeljo, 31. marca 1.1. ob 10. dopoldne v šolski sobi na »stari policiji" v hiši g. Preloga pri cerkvi. Občni zbor podružnice je zelo velike važnosti posebno za Šentjakobski okraj, kjer se zida sedaj novo šolsko poslopje. Upamo, da se ga bo si. občinstvo udeležilo v Čim največjem številu. Razpravljalo se bo o važnih zadevah o šoli, o bodočem delovanju itd. Slov. delavsko izobraževalno dru-8tvo za Trst in Primorje, se sedežem v Trstu, sklicuje Ta danes ob 4 30 pop. v dvorani ul. Stadion št. 19. I. n. ustanovni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Nagovor predsednika, 2.) Prečitanje društvenih pravil, 3) Volitev predsednika, 4.) Slučajnosti, 5.) Volitev odbora, 6.) Zapisovanje novih članov. Pripravljalni odbor. ,Sokol" v Škednju. Na občnem zboru, ki se je vršil v ponedeljek dne 18. III. 1912 ob 9. uri zvečer, se je novoizvoljeni odbor v seji dne 22. marca 1912 konstituiral sledeče : Ivan Godina Fulf, starosta, Miroslav Pižon, podstarosta, Anton Trebeč, načelnik, Albert Miklavec. tajnik, Silvester Godina Ban, blagajnik, Lovro Godina Kudrič, Ivan Flego Lazar in Josip Sancin, odborniki, Cezar Karlž, namestnik, Silvester Godina Kudrič in Aron Tavčer, pregledovalca računov. Pevsko društvo „Danica" na Konto-velju priredi na belo nedeljo, dne 14. aprila, veselico s petjem; igro In tamburanjem. Tržaško-Vojaško Veteransko društ. Cesarja Franc Jožef I. bo imelo v nedeljo dne 14. aprila, t. 1. ob 2. uri popoldne XXXII. občni zbor v prostorih bivše restavracije Laudon ulica Stadion št. 10. Istega dne ob 8. uri zjutraj bo sv. maša zadušnica v župni cerkvi sv. Antona novega za umrle ude v minulem letu. Go5podi častni udje, udje podpiratelji društva in strelci so uljudno naprošeni, da se polnoštevllno udeleže te slavnosti in občnega zbora. Veterani se zbero ob 7. uri zjutraj v dvorišču velike vojašnice, od kjer odkorakajo z zastavo in godbo v cerkev. Na*, dei. organizacija. — Skupina slovenskega Ženstva NDO priredi danes, v nedeljo, 31. t. m. damski plesni veniek v veliki dvorani NDO ulica Sv. Frančiška štev. 2. Začetek točno ob 4 popoldne. — Skupina zidarjev NDO sklicuje za tort k, 2. aprila ob 6. zvečer v prostorih NDO uf. sv. Frančiška št. 2. — Društveni shod. Zidarji! Prihitite na sbod v obilnem številu I — Vstopnice za slovensko gledališče (znižane cene) za člane in članice NDO in Zveze jug. železničarjev se dobivajo ob urndnih urah v uradu NDO ul. sv. Frančiška št. 2. _ Književnost in umetnost. G. Levoslav Pahor je znan slovenskemu občinstvu po svajih pevskih in glasbenih vložkah v Govekarjevem „Desetem bratu". Sedaj je izdala založniška tvrdka Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani nekaj Pahorjevih skladeb in sicer moški zbor „Veseli bratci", ki je nekak uvod v na to sledeči „basovski" samospev „En starček Je živel" in pa koračnico „Veseli bratci44, moški zbor po narod-aih napitnicah, oboje s spremi je van jem gla-sovirja. Posamezni komadi so tako znani tudi širšemu občinstvu, da nam ni treba obširneje govoriti o njih, pač pa pristavljamo samo, da z veseljem pozdravljamo to izdajo narodnih in obnarodelih napitnic, ki jih je bilo dosedaj le težko dobiti in so vendar tako porabne ob raznih prilikah, veselicah in drugih takih prireditvah. Za koračnico so rabile prireditelju sledeče narodne: „Nikdar ne bom pozabil", „Bratci veseli vsi", „Imam dinarce", „Janez kaj se kuješ*, „Živa žaba", „Primi bratec kupico", „Ti zvončki" in „Pa mi ga žlnga-mo". Prireditev je sicer precej srečna, le kot moški zbor bo delala nekoliko težav zborom, ki ne razpolagajo z izrazitimi tenorskimi glasovi, ker se giblje v precej visoki tegi (g c dur), med g in h. Prireditev za mešani zbor in orkester, popolen ali salonski, se dobiva pri skladatelju v Ljubljani. Cena prireditvi za moški zbor in glasovir je za prva dva komada K 1 60, za koračnico pa K 2. Naroča se pri tvrdki Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. Gospodarstvo. Mastna dividenda. V včerajšni seji priv. deželne banke za Bosno in Hercegovino je bilo sklenjeno, da se razdeli med delničarje 9% dividenda. Dobiček banke v minulem letu znaša 1,346.490 kron. Zvišanje sladkornih cen. Odbor sladkornega kartela Je v seji minulega petka sklenil, da bo od 1. aprila t. 1. dalje znižal ceno sladkorja za 4 krone. Cene sladkorja bodo torej — za cele vagone — od jutri dalje K 92 iz Prage in K 93 iz Dunaja. Državni obračun za leto 1910. Referent proračunskega odseka posl. dr. Stein-vvender je sestavil poročilo o državnem obračunu za leto 1910. Zadnji državni obračun Je bil rešen leta 1893; po 17 letih bi torej bilo topot prvikrat, da se državni zbor zopet peča z državnim zaključnim računom. Od leta 1898 do 1907 je državni zbor le leta 1903 redno rešil proračun; ostala leta so morale pomagati cesarske naredbe in provizoriji. Temu primerno pa po vsem tudi izgledajo naše finance. V teh 17 letih se je, izvzemši leto 1899, vsako leto prekoračilo proračune; ta prekoračenja znašajo skupno 1,460.2 miljonov, od katerih prihaja 1001 milijon na zadnja štiri leta, od 1907 do 1910. Vsi primanjkljaji državnih proračunov od leta 1899 do 1010 znašajo 1375.74 milijonov ; za toliko se je tcrej povišal državni dolg. Od tega se je potrošilo 817 41 milijonov za investicije in je torej kolikortoliko opravičljivo, da. se }e te izdatke pokrilo z najetjem posojil, ker se je za toliko pomnožilo državno premoženje, 558 mil. pa bi se bilo na vsak način moralo pokriti z rednimi dohodki. Skupni državni dolg je koncem leta 1910 znašal 10 7 milijard, ki so zahtevale za obresti in odplačevanje 485*5 milijonov I Referent predlaga, naj se vlada pozove, da se v bodoče izogiba nepotrebnih preko-rač> nj, ter zahteva za neizogibna prekoračenja pravočasno naknadne kredite, pri neodložljivih prekoračenjih pa indemniteto. ■infra« PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v IjriljnL Podružnice f 6orid, Celota, Sarajma la SpljcU Delnlika glavriea 1(8,000.000 VUzarvol zaklad K 800000 obavlja aajknlantneje vat bankovne tn moralne posle ter kupnje ln prodaja pod jako povodnimi pogoji devize in m vnte denarja. - Vlose na Knjižice obnestaj© sa sedaj a čistimi ^S^jg ^j O Prodaja srečke nm majhna mesečne obroke. ..c v V MANIFAKTURN1 TRGOVINI Bi oseh & Iiaurenčič - v Trstu ulica Nuova štev. 40 - (vogal ulice S. Giovanni) dobro znana za svoje nizke cene, se nahaja za novo pomladno in poletno sezono velik izbor volnenega blaga, „perkal", panama. ,,voule1', satin, zephir itd. Dobro preskrbljena zaloga perila, trliža, preprog itd. Velik izbor platna za moške obleke, obleke za delavce, zephir za srajce non pius ultra. Vse blago iz prvih tovarn. i iimiii ■■■ m 111 m m mm....._ .^sm^f^ ^mt^KS^ L^fc ^gas: ^jfc B SIMON PRA PROTIM K stavbni in pohištveni mizar v Ljubljani, Jenkova ulica 7 ima t zalogi veliko izbero vsakovrstnih omar za led t poljubuih velikostih za pivovarne, restavracije, delikatesne trgovine, mlekarno itd. in jih priporoča svojim cenj. odjemalcem po najnižjih cenah. Točna postrežba, — Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto na razpolago. PfcVOVJ^iiMM. -( Izven kartela )- Izdeluje Izborno eksportno marčno In uležano pluo (a la Plzen) kakor tudi BocKouo olpo q soflčKlh m v steKlenlcnh. V svrho pogojev In poizkusnih naročil se je obrniti na zalogo piva zagrebške akcijske pivovarne in tovarne sladu Vrst, ulica Val dir ivo št. 4. Sukna, za gospode in dame, iodno in modno blago KAREL KOCI AN. tovarna sukna v Humpolcu (češko). Uzorci franko. 77 V veliki trgovini izgotovljenih oblek z blagom za moške tvrdke Giovanni Beltrame „AH' operaio" Trst, Cterso štev. 35 se dobi velik izbor moških, deških in otroških oblek iz najboljših tovaren po absolutno konkurenčnih cenah. o Ko otroci delajo zobe. Otroci, ki so v prvih mesecih življenja izborno vspevali, postajajo v času, ko delajo zobe, večkrat sitni, ne napredujejo in se jim težko delajo zobe. Da se odporoore tem neprijetno-tim ki zadenejo en?.ko otroka in! fo™am£e0- matcr in se zagotovi otrokom-ribic — zna- uspešen razvoj, je priporočljivo i kom Scottova j • . - .-_ , 1 izdelovanj..- dajati jim redno Soott-ovo emulzijo in sicer še pred delanjem zob. Sta riši bodo kmalu opazili, kako njihov zarod lahko premag-a tisti čas, ki jim povzroča toliko strahu, in dobi celo vrsto Upih zob. Pri nakupu naj se izrecno zahteva SOOTT-ova emulzija. Znamka .Scott", ki je upeljana že 35 let, jamči za dobroto in uspeh. •v»- »rif • »takleoi« K 2-60. D«bi se ▼ T«eh lekarni Priklopljena je tudi krojadulca. X ^ Dobrozmna tvrdka manufakturnega biaga ti. A1TE Trst, ul. Nuova 36 38 vogal ul S. Lazzaro Trst, ul. Nuova 30-38 vogal ul. S. Lazzaro opozarja in prijateljsko priporoča svojim cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu, naj nihče, ki ima nakupiti manufakturnega blaga v svojo lastno korist ne opuste prilike ter obiščejo velikanske zaloge od goraj imenovane tvrdke; kjer se dobiva vedno največja izbera vsakovrstnih manufaktur, za jesen in zimo, in sicer: Blago (štofe) za ženske in moške obleke, barhenta (fuštanja) belega in barvanega, volnene odeje, odeje lastnega izdelka, preproge, zagrinjala (zavese), posteljna pogrinjala, spodnje iopio*, Kakor tudi vsako drugo telesno perilo. — Vsake vrste in vseh širinah belega platna bombaževine itd. itd. Vse blago je iz prvih tovarn, najboljše vrste in po najnižjih cenah, tako, h prekosi vsito mjvecjo konknrenco. J?!t'. J. vJIST ■ -Z i^""-. I/.5L'. rTET. VkJ-.I J »>- M k V Trstu, dne 31. marca 1912. »EDINOST« št. SI. 8tr»n IX Sleparska banka. Iz Pariza brzojav-jjajo dne 29. t. m.: Državno pravdništvo je danes uvedlo kazensko preiskavo proti lastnikom hipotečne banke „Credit Argentine*1, ki je skušala izdati obligacije v vrednosti 10 miljonov frankov. V Parizu in na deželi le podpisane obligacije v znesku 400.000 frankov je državno pravdniŠtvo zaplenilo. Natančnejša preiskava bančnega poslovanja in bančnih knjig je konstatirala, da je bilo od navedenega delniškegi kapitala po 5 milijonov frankov v resnici vplačanih samo 2 000 frankov. Ravnatelj banke je zginil v tujino. Pri parižkem državnem pravdništvu so ustanovili poseben oddelek, ki mu je poverjeno opazovanje in nadziranje poslovanja sumljivih, sleparskih bank in finančnih podjetij. Gorenji slučaj je prvL DAROVL — V proslavo petindvajsetletnlce g ce Milke Mankočeve daruje g. Filip Ivaniševič 20 kron za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. — Ob priliki splavljenja ladije g. Stu-parida je nabrala kumica g.ca Antonija Guštin v veseli družbi gostov K 10 20 za ubožne barkovljanske otroke. Srčna hvala 1 — G. Anton Ščuka daroval 2 K pevskemu društvu „Adrija", 2 K barkovljan-skemu .Sokolu* in 2 K za ubožne barkovljanske otroke. Srčna hvala I Vesti iz Goriška. Gospod Batjel, lastnik trgovine s kolesi v Gorici nas naproša, naj bi v nedeljski številki konštatirali še enkrat, da je bila vest o njegovem konkurzu izmišljena od hudobnih jezikov in popolnoma neresnična. Tej opravičeni želji ustrezamo temrajše, ker g. Batjel naglaŠa opravičeno, da bi vsled one vesti mogla t~peti njegova trgovina veliko škodo. Ponavljam o torej še enkrat, kar je lojalno priznal u t f» naš dopisnik, da je njegova omenjena »est v .Edinosti" nastala le vsled splošne govorice v Gorici, ter da nikakor ne odgovarja resnici. Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici. Na večkratno vprašanje gg. članov, kedaj se bo vršil izlet v Italijo, se jim naznanja, da bo isti v prvi odborov! seji določen, kar se potem pravočasno objavi. Oni, ki nimajo podpisanih legitimacij za leto 1912., naj blagovoli vposlati ali prinesti predsedniku društva za podpis. Vesti iz Istre. Iz Podgrad a dne 29. aprila 1912. — Koncem leta 1910. in tudi še prlčetkom leta 1911. smo se pritoževali radi pomanjkanja osobja na tukajšnji sodniji in davkariji. Od onega časa sem se je v iem oziru kolikor toliko odpomoglo. Danes pa moramo zopet spraviti v javnost kurljozum iz istrske S blriie. Že več nego pol leta imamo na tukajSn-i sodniji enega samega sodnega slugo, ki mora služiti kakor izvršilni organ za ves okraj. Da si javnost lahko predstavi tega reveža, nsj navedemo po podatkih statističnega urada, da meri površina scdnega okraja Podgrad nič manj nego 42.133 hektarjev. Nasproti temu meri površina sodnega okraja Sežana le 25.584 hektarjev, ona sodnega okraja Komen Ie 21.612 hektarjev, sodnega okraja Ajdovščina le 16.877 hektarjev in ona sodnega okraja goriške okolice le 37 996 hektarjev. Od teh okrajev imajo prvi trije stalno nameščena vsaki po dva sodna s!uge, ki sta obenem izvršilna organa, zadnje navedeni pa najmanj štiri. Pripomuiti je k temu, da teren v sodnem okraju Podgrad ni tako prijazen, kakor v goriški okolici, in tudi ni okraj tako zaokrožen. Iz vsega t^a sledi, da mora sodni sluga v Podgradu najmanj štirikiat toliko delati, nego njegov kolega v goriomenfenlh Štirih okrajfh. Kako grelo dela n^prrj cb taki preobloženosti, si ni težko misliti. je res čuda, na kaj moramo vse opozarjati potom naših listov sodno oblart, ki menda popolnoma pozablja, da ima v svojem področju tudi sodni okraj Podgrad. Druge slovenske dežele Vesti iz Koroške. — Poaravlje: D.ava je vrgla v o^rer u vasi uuplo moškega utopljenca na breg. Poškodb ali sledov kakih udarcev ni videti; da se torej sklepati na kakšno nesrečo. Do zdaj se ni dnlo ugotoviti kdo in kaj je bil utopljenec. D r a g a n j e : Posestnik Mircove kmetice si je zdrobil v svojem domačem mlinu roko. Poškodbe so tako grozne, da mu bodo moralii roko najbrže odrezati. Vzrok nesreče nepazljivost. Vernberg: Sredo 27. t. m. je vpe-pelll ogenj tri največja posestva in cerkvico sosednje vasi Draganje in sicer pri p. d. Pavlu Mirca in Kozlu. Ogenj je izbruhnil pri Pavlu. Gospodinja je izpuščaia zabelo; naročivši 9-letni deklici, naj pazi na ogenj in naj ob potrebi priloži, se je podala v hlev. Zabela se je vnela; deklica se je prestrašila ter hitela v hlev po ljudi. Med tem sta se vnrfp tudi dimnik in streha in v par minutah so uild tudi že vsa sosednja poslopja in cerkev v ognju. Pri rešitvi otroka, ki je bil v zibelki, sta dobila gospodar in gospodinja hude opekline. Nesrečo čutijo reveži tembolj, primemo slabši od ogrskega. Ta tobak nam Nemčija vriva nekako tako, kakor svojim zamorcem v Afriki ponošene uniforme, stare puške, sablje in drugo nerabno ropotijo. Ogromen parnik v Kotoru. 25. t. m. je priplul v kotorsko luko ogromen parnik nemške parobrodne družbe „Nord-Deutsch" z imenom „Cincinati". Parnik nosi 16.881 tonelat. Ž njim je došlo nad tisoč potnikov, večinoma Nemcev In Angležev, katerih velik del se je odpeljal s kočijami v Črno-goro. Ml peremo vse naše perilo milom x\\\\ ker se denar, obleko, svinje itd. ni dalo rešiti in ker je vse jako nizko zavarovano, stroji in živina celo nič. BRZOJflUNE VESTI. Gosposka zbornica. DUNAJ 30. (Izv.) Gosposka zbornica je v svoji današnji seji razpravljala poleg drugih v poslanski zbornici v sedanjem pred-vetikonočnem zasedanju sprejetih predlog tudi o pogodbi pravne pomoči med Av-stroogrsko in Srbijo oziroma Bolgarijo. — Zbornica je grajala nekatere v pogodbi navedene državnopravne izraze, ki ne odgovarjajo popolnoma državnemu pravnemu razmerju Avstroogrske na zunaj. — Dalje Je gosposka zbornica brez daljše debate sprejela podaljšanje mednarodne sladkorne konvencije. Dalje je gosposka zbornica sprejela in odobrila zakonske načrte o izplačevanju mezde v rudnikih in o dolžnostnem zavarovanju v stavbeni obrti brez debate v drugem in tretjem branju. Saborske volitve na HrvaŠkem. DUNAJ 30. (Izv.) Danes opoldne je bil zopet ogrski ministrski svet, katerega se je udeležil tudi hrvaški ban pl. Čuvaj. Ministrski svet se je obširno bavil tudi z vprašanjem razpisa hrvaških saborskih volitev. Kakor znano, poteče dne 3. aprila zadnji rok za razpis saborskih volitev. Ban pl. Čuvaj bo sedaj v soglasju z ogrsko vlado sprejel vladarjev dekret, s katerim se razpisuje volitve na 3. aprila. DUNAJ 30. (Izv.) Današnji ogrski mi-nisterski svet je obširno razpravljal vprašanje o novih saborskih volitvah na Hrvaškem. V najkrajšem času bodo iste razpisane. Kakor zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, bodo nove volitve že v prvi polovici meseca aprila končane. Ban pl. Čuvaj je odločen, kakor povdarjajo vladni krogi, tudi dvakrat potom volitev apelirati na hrvatski narod, da tako doseže delazmožno vladno večino v saboru. Ruski car na Krimu. SEBASTOPOL 30. Carska dvojica je semkaj dospela in se vkrcala na carski jahti »Standard-. Solunsko pristanišče. SOLUN 30. Nemški inženirji polagajo I vrata. okni. Ugodna prilika ! Via Piccardi 18. 718 na Vhodu V pristanišče kontaktne mine.1. bele moke za pince se proda po ceni; Vsak parnik, kt se bliža pristanišču, mora u*fH Mioga ulica Salice 7- 619 imeti na krovu posebnega odposlanca pristaniškega urada. Plovba v vodah pred pristaniščem je skoro popolnoma ustavljena. Železniška nesreča. MILAN 30. Espresni vlak Dunaj-Nfzza je trčil pri postaji Melzo v tovorni vlak. Strojevodja in kurjač sta bila na mestu mrtva, 6 sprevoduikov je bilo ranjenih, izmed potnikov ni bil nobeden rar.jen. Francoski anarhisti. VCo^ani Jc n0T* "lo£* OG£0III klow tovarne Pnt bieikloT, motociklom tovarne Pnch t Gradca. Zastupnik Alojz Kinea*. Prodaja tudi na obroke kr zamenjuje stare bicikle z novim proti doplačilu. 466 Prilika: PohiStvo za zakonsko sobo iz jese-novine, novo, nepolirano, finpjSe, angkfikega sloga, drugo že rabljeno samo dva meseca, skoraj novo iz orehovine, nemškega sloga, kompletno z mramori iz zrcali Be pri da po ugodni ceni. — Kerbler, Molino a Vento 7. 663 Stalni krajevni agenti -11°™. sprejmejo ali pa nastanijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ograki. — Ponudbe pod „Merkar", Brno »ugasse 20. 244 Pozdrav! Odhajajoč iz Divače pozdravljam vse znance in prijatelje ter se zahvaljujem vsem cenjenim odjemalcem v Divači in okolici in darujem CMD 10 K. V Divači, 31. marca 1912. Peter Mislej, pek. Sulinght ■Jh JJ £19 Glavni zastopnik: Albert TedescM Trst, Corso St. 2, III. nadstr. JSJHJLISflJSI ir ii vogpr 1UU OOLAC k rae-juui* po * iM Mo. MUstao tlskiae t>* tm4* m niaiulo r.skiM več N«< nanj a •rtstojataa isti/ 40 rttr. MiČl m Ukof iattc. cdde-fcu I WJnft kalno, irrino, zavreto e« popravi in sčisti. W IIIU Naslov j« /e uprava Edinosti. 713 Lepa__ Prnrtsiin se kamena, pragi, okvirji 1 lUlIOjU itd. vsake mere, »topnice, lijaki, Hvetla, t.-blovana mala soba se odda za j 13. apr Belvedere 57, IL levo. 712 meblovana scba se odda pri slovenski družini ul. Belvedere 30, pritličje. 715 Lepa_ Odda B0 P0Bte^a — Ulica Poste št. 7, pritličje. Mala PARIZ 30. Preiskovalni sodnik Gilbert je dal zapreti nekatere anarhiste, kakor tudi odgovornega urednika lista „Anarchiste de France", Faire Jean po imenu, ki so osumljeni, da so z znano banditsko tolpo — z napadalci avtomobilov — v tesni zvezi. 5t g, pritličje. Aretiranci so tajili z vso odločnostjo to zvezo. j Grozna nevihta. BEROLIN 30. (Izv.) Danes je nastal v Berollcu in okolici grozen vihar. V drevoredih je izdiral drevesa ia mnogim hišam je odnesel strehe. Podrl je tudi 200 m visoki stolp za brezziČno telegrafijo, ki se je nahajal v Nauenu v neposredni bližini mesta Berolina. Stolp brezzične postaje je lahko sprejemal brzojavne vesti iz 60000 kilometrov deljave in je bil v direktni zvezi v Novini Jorkom in alriško kolonijo Kamerun. Stavka čeških rudarjev. MOSTI 30. Danes je dospel semkaj sekcljski načelnik Homan in je začel pogajanja'z zastopniki rudarjev ter rudniškimi podjetniki. Vladni zastopnik je zagotovljal rudarje, da se jim zboljša gmotni položaj, če začno že prihodnji torek z delom. Zastopniki rudarjev so vzeli to izjavo na znanje. Med nekaterimi podjetniki prevladuje nagnenje poboljšati rudarjem mezdo, vendar ne morajo priznati principa minimalne mezde. Stavka amerikanskih rudarjev. CLEVELAND 30. Danes je končaia stavka rudarjev v tukajšnjih rudnikih antra-citnega premoga. Podjetniki so obljubili rudarjem 5% zboljšanje mezde. Ofl_f|p f Gostilna Da prodaj v starem m~uova 45. -■-- Intabulaoije po 5 o# 5 7.7o, S /of 6 1 •'i oj 7 * • Stavbeni kredit pod najugodnejšimi pugoji. Posojila za osebe vseh elojev po 5'/>".. Zavarovanj a na življenje, za slučaj smrti In nezgod. -■- Uradne ure: od 9 do 1 predp. in od 5 do 7 zvečer. V nedeljah in praznikih od 10 do 1 predp. HHf^Z^ TFiiriO vsa^a pametna, štedHiva gospodinja uporablja mesto IVI O J a Z'-11 d dragega kravjega, ku .ur *ega ali namiznega masla boljšo, zdravejšo, redilno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino Razne vesti. Kakovost naSih tobačnih izdelkov je po zatrdilu tobakarjev vedno slabša. Tako toži nekdo v praški .Union", kako tobačna uprava na brezobziren način „špara" □a račun kadilcev. Tobak se izdaja v večjih zavitkih, da se prihrani papir in delavne sile; v male in velike zavitke se devije manj tobaka, zato se tobak posuši in zdrobi v prah. — Portorike H kratke cigare so v sredi napoln(ene s tobačnim prahom namesto z listi, zato nikoli ne „vlečejo". Viržinke sploh oi mogoče kaditi, ker ima za ulogo same žile tobačnih listov. Da so tobačni izdelki tako slabi, je pa drugi vzrok še ta, da gre najboljši ogrski tobak na Nemško, od tam pa k nam nemški tobak, ki je ne- Dobiva »e povsod^ali pa se naroči naravnost. Združene tovarne masla in margarine, (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken) Dunaj, XV. Diefenbachgasse 59. <» Ugodna prilika! •> Colombin & Pontini Trst, ulica Nuova štev. 39 i no]stafe]to*slov. trgoulna, ki nadl svojim odjemalcem Maso po najugodnejših cenah. itaVB X. »BDEHOBTc it. 91. T Isti, 4*« 31. ra* 12. SI ►DAJAi VALUTE H DEVIZE. FRKPUJia ■mofltm fapisjs w Ki« jlvnm skladitcls. ■AFE - BEPOSITS — FRO mOJATT: JADKAK8KA. TRST, VIA 0A98A M MSMKRM0 ST. 5 (LASTNO POSLOPJE). VLOM NA KNJtZlCI 4% OD DNBtA VLOSE DO DmVA T9DKM MENJALNICA. ba.vbk fU08B bajtka ■ TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. 23VAHHA ZVEZA Z AMERIKO. - AXKKDIXTTL URADNE URE: 9—12, 21*—5V». zavaJw>tai?je_ pafibjbv proti kvbkb bctkma sbb2ukja 8b£cx ktd. bheopli 8TAT5JI KREDITI. REXB0T7RS-KR£MBE skđit2 pboti dokumeitom ukbcanja. B9RZNA NAROČIUL - INKASO. _TELgFOKI; 148S, 1199. F!inalke ^ Opat»J1 in Ljubljani tr? Slovenci se hotele obleči po ceni? Obiščite dobro znano trgovino Alla citta di Trieste Tla Gjosuč Cardncei št. 40 (ex via Torrente), kfer boste našli velik izbor oblek, površnikov, paletoti, jopiči s kožuhastim ovratnikov, hlače, srajc, malij, itd. za moške, dečke in otroke. Specialiteta v plaščih, loden m aioške in otroke od 3 let dalje. Zaloga Inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. Alla citta di Trieste Tla Giusufc Cardscel St 40 (ex via Torrente). Dobro uspevajoča trgovina v prometni ollcl o Trstu, aa daleč od „Narodnega doma", ki bi •o boljSe uspevala v slovenskih rokah, Ur^r* se proda pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daj a npravitelj inseratnega •ddelka „Edinosti". CflNDIDO Pll/fl Izdelovatelj Id trgovec lesnega oglja tekijMČBi liferant vzajemne zadruge prlv. uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom ne vsako točko mesfa po zelo nizkih cenah. PodroDno predajo o nI. del Toro 4. Pisarna ulica del Toro št. 1, 1. nadstropje —- TELEFON 20—56. - 1 3P=nr restavracija AURORfl Trst, vi Csrčucci št. 13. Na povratku iz umetniške turneje po Italiji, v zadnjem času tri mesece t gledal šču Apollo v Rimu prvi ciganski srbsho-ogrski zbor „HUIKARIA" 3 gospodje 5 dam. pod vodstvom ravnatelja Štefana Krema. Proizvajajo se z narodnimi godali najlepše godbene in pevske točke. Karodnt ples „Caardas" v kostumih. Vsaki večer KONCERT od 7. do 12. ure ponoči. Vstop prost. Vstop prost. Toči se izvrstno pivo GOESS, od danes naprej bavarsko pivo BOOK, OOES8ALVATOB. Za moogobrojen obisk se priporoča, JOSIP DOM1NES. III: Zaloga moke prvi vrste S m M fj Aleks. Rupnick & C.e - Trst £ ulica Squero Nuovo Št. 11. I SL Zastopstva hi {lavna zaloga f najfinejših orst pJenlćne moke In krmnih Izdelkov | poznanega valjčnega mlin ' VINKO iwublč~a v Krapju ^ = Brzojavi: ^leksrapnick — trat — \dl\J& + Stara in dobro znana slovenska trgovina Jerd. Dobaušek - Trst f ulica Giosue Carducci št, n. Tellka zaloga narejenih oblek za moSke I* «Leike. Najugodnejša v Trstu. Za koto spomla dansko sezono v veliki izberi vse zadaje aovoati, kakor : narejene obleke za m očke, dečke in otroke. Jopiči, porršniki, hlače, 3raj«e, jopice, spodnje hlače itd. Bogata zaloga. Solidaa postrežba. Nizke acne. Sprejemajo se naročila oblek po mTi. REDKA PRILIKA! Vsak, kdor kapi blaga najmanj za pet kron, dobi brez : v^-tm Hatak za ■Jefot&o ii i pri žrebanja srečk za K 1,040.000 (milijon in itiridosott . kron). Tehnična poslovnica l ltl\( & KliA\( Trst. (prej Schnabl & Co. Succ. dobavata: Tan0yat aajfzvratnajia materjo na bencin, plin, apojni pkm L* Kraterja aa nafta, s'stom „Diesel* stoječ« in ležeče ustorjbe. Lokomobllo na benzin In para. Prevaomajo dalo iadrnstrijalaik tovaren kakor : Milni za moko, stroji za proizvajenje olja, tovaren leda, stroji aa kamentiome, stroji in tovarne za cement, Btroji in c mešeenja aa mizarsko obrt, centralno karjater, stroji za drobljenj« različnega blaga, kemične tovarn« itd. Nameščenje za električno razvetljavo in prenos »oči. Elekfcriiaa vzdigaia za osebe (Lift) sistem Pedretti, kaKor tudi vzdigaia aa blago. Stroji za kovaško in drug« obrti. Moderna transmisije. Sesalke in cevi vBake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstno ««vi. Orodje in stroji za poljedelstvo in preše za vii o. Olje, zamahi, pip« i d. „Anduro" najbolji in najcenejši pokrov hiš. — — — Proraftanl i: oblak mernikov saatanj. — — — ŽSSS® Tržaška posojilnica in hranilnica Plaaza della Oasermu št. 2. — Telefon 952. W9T imo no razpolage jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in poiaru, v kateri so SHRAMBICE, ki Be oddajejo strankam v najem in aicer za oelo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en meaeo „ 6 Shrambioe 30 24 cm visoke, 24 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kator stranke, ki same osebno shranijo svoje »tvari, kojih ni treba prijaviti, BQT Oddaja hranilne pusice I katere priporoča posebno stari Sem, da na ta najnovejši in najvspešneji način navajajo Stediti svoje deco. Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih arah. jftlek. JCukež toMKstjjoiHroni Mtotehn* Jrstj Yfa Jfuova tS or&nuje od 9.—12. 2. n SSFI Trifolium 20 prodajalaih prostorov. Centrala: mita Stadion - Tel, m: Čisto, domače, filtrirano jaitearlalraao, ohlaja«, II1I"|\U na nizko temperatur Najfinejše čajno »aslo pristno doina#, in »veža jajca. SPECIJALITETA Sterilizirano mleko za otroke! Saravii led t lisil ii toiia iz Urarn rBnu Ivan Krže Trst - Piazza S. Giovanni it. I. TW _ 1 _ ^ _ kuhinjstik in kUtarakik p At&iugai lči- od ln piat,mi.f kn«*? broat, čobroT ia kad, todčokOT, iopat, rel«t, »it ia r*» kovrstaik kokev, jerbaser in metel tor tanogo f %o stroko spada- itojo ■ joiih predmetov.— * ripOrOua goviao « kakinjsko posodo vsake vrsto budt od p<»ro^laoa, b* silje oataila, kositer j a aL ciaka, nadalje pHi«iB»rK kletke itd. — Za goatilaiidrjo pipe, kroglja, aeat jeao ia stakleno posodo za vimo. ZOBOZDRAVNIK UNIV. MED Dr. Hnx Barry Brillant f. Cas^rma št. 17. II. (fliša Terni> Iideluje zadelaije a eainjleai, poroeiaaoas, srebron ia alatom. Iadelaje posaneino aisorne zobove, kaksr 187 tndi oeio zobovjo. ORDINIIvA od 9 — VJ. prodp., 3.-5. popol Pekarija in sladčičarna MIKUSCH Trst • Piazza S. Francesco d'Assisi 7. Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečeac (biskoti) najboljših vrst, veliica izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatiuska in Istrska vina z razprodajanjem pive ▼ steklenicah. Priklopljena je trgovina svinjskog? mesa. Vedno sveže kranjske klobase! Točne ure prodaja | Emilio Muller najuglednejša in najstarejša proda jalnic* ur ▼ Trata, via B. Antonio (vogal ulice S. Nicold;. VELIKA IZBERA erlllo. zl«tlh, arebr-nih, kakor tudi oton-akih ur viake vrate. Uitinovljeno lata 1850. Butec I - Še si nisi zapomnil, da ne kadim drugega cigaretnega papirja ali ovitka :: ... kakor edino in vedno le BHBBS