Zbornik gozdarstva in lesarstva 77, s. 113 - 142 GDK: 963:375.1:(497.12*01)(046) Prispelo / Recived: 19. 04. 2005 Izvirni znanstveni lanek Sprejeto / Accepted: 26. 09. 2005 Original scientific paper KOLEDARSKI AS IN UINKI DELA Z ŽINIMI NAPRAVAMI SYNCROFALKE NA TOLMINSKEM Mirko MEDVED1, Nikica OGRIS2, Jaka KLUN3, Boštjan KOŠIR4, Rafael VONINA5 Izvleek Prispevek predstavlja analizo koledarskega asa in delovnih uinkov dveh žinic Syncrofalke na Tolminskem. Koledarski as je obravnavan po mednarodni metodologiji IUFRO. Delimo ga na koledarski as delovnega mesta, to je 261 dni, in na koledarski as zunaj delovnega mesta, ki znaša 104 dni letno. Za vsak dan upoštevamo 8 ur, kar velja tudi v slovenski delovni zakonodaji, zato znaša koledarski asi delovnega mesta 2.088 ur letno. Koledarski as je bil spremljan od zaetka julija 2002 do konca marca 2004, skupaj za dve opazovani žinici 1.270 koledarskih dni. V tem asu sta žinici na 79 linijah obratovali skupaj 709 dni, povpreno 204 dni na leto na žinico. Produktivni delovni as, kamor se šteje le spravilo, je znašal v povpreju 132 dni. Povprena dolžina linije, ki je od stolpa do zadnjega škripca v povpreju merila 336 m, je imela 0,62 vmesne podpore na linijo. Povprena razdalja spravila po nosilni vrvi je 208 m, razdalja zbiranja pa dobrih 34 m. Delež linij za spravilo navzgor je 62 %. Povprena koliina lesa na ciklus je 1,04 m3 (1,12 t), na linijo pa 300 m3, od tega 83 % listavcev. Spremljanje koledarskega asa, za kar skrbi delovna skupina pri stroju, je dober pripomoek za dolgorono spremljanje in analiziranje niza parametrov uinkovitosti pri delu, doseganja uinkov stroja in primerjave med stroji ter tudi za obraunavanje opravljenega dela. Kljune besede: koledarski as stroja, žina naprava, študij dela, uinki pri delu, Syncrofalke, Tolminsko, Slovenija CALENDAR TIME AND WORK PERFORMANCE OF SYNCROFALKE CABLE CRANES IN THE TOLMINSKO REGION Abstract The article presents an analysis of calendar times and work performance of two Syncrofalke cable cranes in Slovenia – the Tolminsko region. Calendar time is dealt with in accordance of the international IUFRO methodology. It is divided into workplace time, i.e. 261 days, and non-workplace time, which is 104 days. For each day, 8 hours are taken into account, which is in fact stipulated in the national work legislation, and the workplace time therefore amounts to 2,088 hours per year. Calendar time for the two cable cranes was monitored from the beginning of July 2002 till the end of March 2004, a total of 1,270 calendar days for both cable cranes. During this time, the cable cranes operated 709 days on 79 lines, or 204 days per cable crane annually, 132 of these for skidding. Average line length, which from the tower to the last tailblock measured 305 m on average, had 0.62 intermediate support per line. Average yarding distance per skyline was 208 m, the bunching distance 34 m. The share of uphill yarding lines was 62 %. Average volume of wood was 1.04 m3 (1.12 t) per cycle and 300 m3 per line, 83 % of which went to deciduous trees. Calendar time monitoring, which was carried out by the cable crane crew, is a good expedient for long-term monitoring and analyses of a series of parameters of work performance, of the effects achieved by the machine, for comparisons between different machines, and for the final assessment of work payment. Key words: machine calendar time, cable crane, work study, work performance, Syncrofalke, Tolminsko region, Slovenia 1 dr. M. M., Gozdarski inštitut Slovenije, Vena pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 2 N. O., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Vena pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 3 J. K., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Vena pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 4 prof. dr. B. K., BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Vena pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 5 R. V., univ. dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospodarstvo d.d., Brunov drevored 13, 5220 Tolmin, SLO 114 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 VSEBINA CONTENTS 1 UVOD .............................................................................................. 115 INTRODUCTION 2 CILJ IN METODA DELA ............................................................ 116 OBJECTIVES AND METHODS OF WORK 3 REZULTATI .................................................................................. 119 RESULTS 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUKI ..................................................... 136 5 DISCUSSION AND CONCLUSIONS.......................................... 138 6 VIRI ................................................................................................. 141 REFERENCES 7 ZAHVALA ...................................................................................... 142 115 Medved, M., Ogris, N., Klun, J., Košir, B., Vonina, R.: Koledarski as in uinki … 1 UVOD INTRODUCTION Splošni trendi v družbi in zahteve po vedno veji produktivnosti ob hkratnem zmanjševanju stroškov na enoto proizvoda narekujejo nenehno spremljanje, analiziranje in izboljševanje poteka proizvodnih procesov. Temu je podrejeno tudi pridobivanje lesa. Ob tem, ko stroški dela neprestano narašajo, cene gozdnih lesnih proizvodov pa stagnirajo, sta uinek in strošek dela po enoti proizvoda izredno pomembna. Proizvodni proces najvekrat preuujemo s podrobnimi študijami dela, vendar z njimi ne ugotovimo, kaj se dogaja z izkorišenostjo koledarskega asa. Stroški delavcev in opreme nastajajo tudi v asu, ko ne opravljajo dela. To so za delavce neizkorišeni delovni as (dopusti, prazniki, bolniške in drugi plaani, a neizkorišeni dnevi), za stroje pa as, ko stroj stoji. Zato je treba s celovitimi ukrepi zagotavljati kar najvišjo stopnjo izkorišenosti razpoložljivega koledarskega asa na delovnem mestu. Koledarski as pri študiju dela ima drugano vsebino in pomen kot zgolj spremljanje asa po koledarju. Zaradi tega je treba poudariti razliko med uporabljanimi termini: koledar, as, koledarski as, koledarski as pri študiju dela in koledarski as delovnega mesta. Koledar je sistematina razdelitev leta na dneve, tedne in mesece. Koledar ponazarjajo pravila za štetje dni in let, torej naini za raunanje z daljšimi asovnimi razdobji. To je skupek predpisov, dogovorov in ukrepov, s katerim se ureja razmerje med letom in dnevom kot tudi z drugimi asovnimi enotami (mesec, teden). as je v fiziki koliina, ki kaže na trajanje dogodka oz. kako si dogodki sledijo drug drugemu. Standardna fizikalna enota za as v mednarodnem sistemu enot je sekunda. Koledarski as v splošnem razumemo kot as, ki tee kontinuirano, zato ima vsak trenutek natanno mesto na asovni premici. Vendar pri študiju dela koledarski as obravnavamo nekoliko drugae. Koledarski as pri študiju dela v naših raziskavah raunamo kot delovni dan, ki traja 8 ur, in ne kot koledarski dan, ki traja 24 ur (KOŠIR 1996, SAMSET 1990). Spremljanje dela v koledarskem asu je namenjeno zapisovanju dogodkov v koledarskem zaporedju. Koledarski as navadno ni predmet podrobnejšega študija dela. Posebno pomemben pa je koledarski as zato, ker njegova analiza pove marsikdaj ve, kot pove podroben študij posameznih postopkov, prijemov, gibov ali celo mikrogibov. Zanima nas, koliko asa, ki 116 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 je na voljo za delo, smo dejansko izkoristili za opravljanje produktivnega dela. To nas zanima tudi zaradi sezonske dinamike dela, ki mono vpliva na dela v gozdarstvu, saj proizvodnja poteka na prostem. Koledarski as delovnega mesta po naši delovni zakonodaji ponazarja vse plaane dneve, to je 261 dni (2.088 ur) oz. 23,8 % vseh koledarskih ur v enem letu. Koledarski as delimo na delovni in nedelovni as. Delovni as sestavljata produktivni delovni as in pomožni delovni as. Nedelovni as delimo na prekinitve zunaj dela (prazniki, dopusti, bolniške, neugodno vreme) in na zastoje pri delu (odmori, oddihi, organizacijski zastoji). Koledarski as stroja je v naši raziskavi smiselno primerljiv s koledarskim asom delovnega mesta. Na izkoristek koledarskega asa v gozdarstvu vplivajo delovne razmere in vremenske razmere za delo, ki se spreminjajo glede na menjave letnih asov, kar velja tudi za koledarski as pri spravilu z žinicami. Spravilo lesa z žinimi napravami ima med vsemi vrstami spravila še dodatne posebnosti, saj je delo razdeljeno na as za postavitev naprave (montaža), na as poteka spravila lesa iz gozda do kamionske ceste in na as razstavljanja (demontaža). as, ki je potreben za montaže in demontaže, je z vidika premikanja sortimentov do ceste neproduktiven, saj poteka v tem asu priprava za opravljanje spravila. Poleg tega je potreben tudi as za premike strojev med deloviši in as za vzdrževanje. Žinice imajo bolj ali manj stalne ekipe delavcev. Kljub temu pa se v asu odsotnosti posameznikov dopolnjujejo z drugimi delavci, da zagotovijo obratovanje stroja. Zato imajo delavci drugano strukturo izkorišenosti koledarskega asa kot stroj. V tem prispevku se ukvarjamo le s strukturo in izrabo koledarskega asa »delovnega mesta« žinih naprav. 2 CILJ IN METODA DELA OBJECTIVES AND METHODS OF WORK Cilj Cilj raziskave je s kontinuiranim spremljanjem dela ugotoviti izrabo koledarskega asa strojev po delovnih dnevih, pridobiti podatke o strukturi porabe asa za glavne elemente dela po urah in jih primerjati z doseženimi uinki pri delu. Zbrani podatki v daljšem 117 Medved, M., Ogris, N., Klun, J., Košir, B., Vonina, R.: Koledarski as in uinki … obdobju (najmanj eno leto) so osnova za primerjave med stroji ter primerjave z rezultati podrobnih snemanj asov in uinkov pri delu kot tudi podlaga za druge analize v okviru raziskav (npr.: analiza linij, delovnih okolišin, okvar in zastojev). Glavni cilj je ugotoviti strukturo koledarskega asa za delovno napravo in ne za posamezne delavce, ki z napravo delajo. Ugotovljena struktura porabe asa in primerjave med stroji je podlaga za analiziranje možnosti za izboljševanje produktivnosti dela in zniževanja stroškov. Metoda dela Osnova za izdelavo metodologije je bil obrazec, ki so ga uporabljali v Soškem gozdnem gospodarstvu Tolmin, d.d (SGG Tolmin). Metodologijo za celostno spremljanje koledarskega asa delovnega mesta in uinkov pri delu smo dodelali in dodatno zbrali podatke o delovnih razmerah pri spravilu lesa z žinico, dodali skico linije, nekatere splošne podatke, podatke o vzdrževanju stroja in podatke iz odlob za posek. Snemalni list, ki smo ga uporabili v raziskavi, so izpolnjevali delavci. Podatke so preverili ter dopolnili njihovi predpostavljeni za vsako linijo posebej. Snemalni list smo razdelili v šest poglavij: A: Splošni podatki o lokaciji in delavcih B: Dnevno spremljanje strukture dela in uinkov C: Vzdrževanje stroja, poraba goriva in maziva D: Podatki o delovišu E: Skica linije in profila terena F: Podatki iz odlobe za posek in vrsti senje Prva tri poglavja, A, B in C, je izpolnjeval strojnik sproti, naslednja tri, D, E in F, pa odgovorna oseba v podjetju. Koledarsko spremljanje strojev pri spravilu lesa z žinicami smo prieli julija 2002 in zakljuili konec marca 2004. Za strukturo koledarskega asa stroja (delovnega mesta) smo uporabili metodologijo IUFRO (1995), po kateri koledarski as delimo najprej na as delovnega mesta (plaani as) in na as zunaj delovnega mesta (neplaani as). as, ki je vezan na delovno mesto, delimo na plaani nedelovni as in na delovni as. Plaani nedelovni as se deli na as, ki ga delavec prebije zunaj delovnega mesta (dopust, vreme, prazniki, bolniške), in na as zastojev na delovnem mestu (glavni odmor, oddihi, organizacijski zastoji). Delovni as delimo na produktivni delovni as (pri žinem spravilu je to as poteka spravila) in 118 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 pomožni delovni as, kamor po nomenklaturi IUFRO štejemo selitve, pripravljalno zakljuni as, montaže in demontaže ter popravila in vzdrževanje. V naši raziskavi opisujemo izrabo koledarskega asa pri dveh žinih napravah Syncrofalke, ki smo ju spremljali v daljšem asovnem obdobju. Pri tem smo uporabili dva pristopa. Pri prvem smo upoštevali izkoristek koledarskih dni glede na prevladujoo aktivnost v delovnem dnevu. Pri drugem nainu vrednotenja podatkov smo upoštevali vse zabeležene ure po elementih dela za posamezno linijo spravila z žino napravo. Pri obeh pristopih pa smo uporabili omenjeno nomenklaturo IUFRO delitve koledarskega asa, ki je predstavljena na sliki 4. Razdelitev koledarskega asa je prilagojena za spravilo lesa z žinicami in temu primerno so poimenovani posamezni elementi dela na desni strani slike pod delovnim asom. Elementi dela pod nedelovnim asom so univerzalni in neodvisni od vrste dela oz. preuevane naprave. asa, ki ga porabimo za prevoze na delo in z dela, ne upoštevamo in tudi ni predmet kolektivne pogodbe. Pri analizi delovnih uinkov smo v glavnem uporabili skupne podatke po linijah. Vse nepopolne podatke smo iz obdelav izpustili, zaradi tega je v analizah vedno podano tudi število podatkov. Pri analizi porabe asa za tekoi meter premikanja enakega tovora (zbiranje bremena, dviganje, vožnja po vrvi in spušanje na skladišu) smo uporabili vse popolne podatke za dneve, v katerih je potekalo spravilo (as spravila, povprena razdalja zbiranja in vožnje po nosilni vrvi, število ciklusov, dnevni uinek, izražen s koliino spravljenega lesa). Za razdaljo dviganja in spušanja smo pri obeh postopkih upoštevali po 6 m, saj podatkov o teh razdaljah nismo posebej zbirali. Pri detajlnih snemanjih posameznih delovnih ciklusov smo razdalje pri dviganju ocenili na 8 m in pri spušanju 12 m. To pomeni, da smo v naših izraunih upoštevali 8 m krajše razdalje pri teh dveh postopkih, kar pa pri konnem izraunu porabe asa na tekoi meter premika tovora nima bistvenega vpliva, saj so ocene povprenih razdalj zbiranja in vlaenja v delovnem dnevu morda nekoliko precenjene. Pri prikazu rezultatov v preglednicah in slikah smo poimenovali stroje s kraticami: Syncrofalke 1 = Sync 1, Syncrofalke 2 = Sync 2. Zajemanje podatkov je bilo opravljeno za Syncrofalke 1 od 6. 7. 2002 do 31. 3. 2004 in za Syncrofalke 2 od 5. 7. 2002 do 30. 3. 2004 (obakrat 635 koledarskih dni). 119 Medved, M., Ogris, N., Klun, J., Košir, B., Vonina, R.: Koledarski as in uinki … 3 REZULTATI RESULTS 3.1 PRIMERJAVA IZRABE KOLEDARSKEGA ASA – ANALIZA PO DNEVIH COMPARISON OF THE CALENDAR TIME UTILISATION – ANALYSIS PER DAYS Strojniki so pri spremljavi dnevnih aktivnosti stroja vpisovali podatke o porabi asa, uinkih in povprenih delovnih razmerah. V asu daljših prekinitev iz poroil niso razvidni podatki o vzrokih za prekinitve dela, kar so lahko bili dopusti, bolniške oz. drugi razlogi za odsotnost z dela. Pri analizi koledarskega asa po dnevih so za Syncrofalke 1 manjkali podatki za 21 dni, za Syncrofalke 2 za 34 dni. Pri teh dnevih je šlo obiajno za popravila, ko je bil stroj v delavnici, ali pa daljše prekinitve (dopusti, slabo vreme), ki jih strojnik ni vpisal v dnevnik dela. Podrobnejšo sliko strukture vsega koledarskega asa v preuevanem obdobju po prevladujoih aktivnostih v posameznih dnevih kaže preglednica 1. Preglednica 1: Struktura evidentiranega koledarskega asa Table 1: Recorded calendar time structure Stroj ne dela / Machine does not work Stroj (dnevi / delež) / Machine (days / share) Sk up aj / To ta l St oj d el a / M ac hi ne w or k. V zd rž ev an je / Se rv ic e N i p od at ./ N o da ta V re m e / W ea th er B ol ni šk a/ Si ck le av e D op us t / V ac at io n Pr az ni k* / H ol id ay s. So bo te */ Sa tu rd ay s N ed el je */ Su nd ay s Skupaj dni / Total days 1.270 709 58 55 53 0 24 43 150 178 Delež v % / Share in % 100,0 55,8 4,6 4,3 4,2 0,0 1,9 3,4 11,8 14,0 Sync 1 (6.7.02-31.3.02) 635 339 40 21 26 0 18 22 80 89 Delež v % / Share in % 100 53,4 6,3 3,3 4,1 0,0 2,8 3,5 12,6 14,0 Sync 2 (5.7.02-30.3.02) 635 370 18 34 27 0 6 21 70 89 Delež v % / Share in % 100,0 58,3 2,8 5,4 4,3 0,0 0,9 3,3 11,0 14,0 * Prazniki, sobote in nedelje, ki niso bili vpisani v dnevnik dela, so bili dodani naknadno. V asu spremljanja stroja je Syncrofalke 1 delal 9 sobot, Syncrofalke 2 pa 19 sobot. * Holidays, Saturdays and Sundays, which were not entered in the logbook, were added additionally. During the time of monitoring, Syncrofalke 1 operated 9 Saturdays, Syncrofalke 2 no less than 19 Saturdays. 120 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Skupno koledarsko obdobje spremljanja obeh strojev pokriva obdobje 3,5 leta. Sobote in nedelje v strukturi koledarskih dni sestavljajo 28,5 %, pri koledarskem spremljanju žinic pa zaradi izrabe delovnih sobot samo 25,8 % (2,7 % manj). Zaradi primerljivosti koledarskega asa z drugimi rezultati smo vse podatke preraunali na eno leto. Primerjava s podatki o izkorišenosti koledarskega asa pri žinici Urus M III (KOŠIR 1987) je v preglednici 2. Podatki v preglednici niso neposredno primerljivi s podatki v preglednicah 3 do 5. V preglednici 2 smo izkorišenost po dnevih raunali na osnovi prevladujoe vrste dela v posameznem delovnem dnevu, v preglednicah 3 do 5 pa po dejansko vpisanih urah v dnevniku dela, tako da pri preraunavanjih na letno izkorišenost nastajajo razlike v strukturi koledarskega asa. Razlike so tudi posledica naina združevanja posameznih elementov koledarskega asa, saj v preglednici 2 primerjamo podatke s preteklimi raziskovanji v Sloveniji (KOŠIR 1987), v nadaljevanju pa upoštevamo strukturo koledarskega asa, ki jo je leta 1995 pripravila skupina IUFRO za študij dela (KOŠIR 1996, BJÖRHEDEN et al. 1995). Preglednica 2: Letna struktura koledarskega asa pri žinicah Syncrofalke in Urus Table 2: Annual calendar time structure concerning Syncrofalke and Urus cable cranes Žinice / Cable cranes Skupaj / Total Spravilo, selitve, montaže, demontaže / Yarding, relocation, setting up/down Vzdrževanje, ni podatka / Service, no data Bolniška, dopusti, vreme / Sick leave, vacations, weather Sobote, nedelje, prazniki / Saturdays, Sundays, holidays Dnevi / Days Urus MIII* 365 148 35 82 100 Sync povpreno/ average 365 204 32,5 22 106,5 Sync 1 365 195 35 25 110 Sync 2 365 213 30 19 103 Delež v % / Share in % Urus MIII* 100,0 40,5 9,6 22,5 27,4 Sync povpreno/ average 100,0 55,9 8,9 6,0 29,2 Sync 1 100,0 53,4 9,6 6,9 30,1 Sync 2 100,0 58,4 8,2 5,2 28,2 *Vir: Košir 1987 / Source: Košir 1987 121 Medved, M., Ogris, N., Klun, J., Košir, B., Vonina, R.: Koledarski as in uinki … Analiza koledarskega asa pri strojih Syncrofalke kaže na višjo izkorišenost koledarskega asa pri Syncrofalke 2. Povprena letna izraba delovnega asa je v preuevanem obdobju bistveno drugana kot pred dvema desetletjema, ko je bilo za spravilo, montaže in selitve porabljeno manj kot 150 delovnih dni v letu. Najvišjo izrabo dni je imel Syncrofalke 2 z 213 izkorišenimi dnevi za spravilo selitve in montaže/demontaže. Strukturo izrabe koledarskega asa prikazuje tudi slika 1. Skoraj vsa razlika v izkorišenosti izhaja iz boljše izrabe asa pri nadomešanju bolniških odsotnosti in dopustov z vkljuevanjem drugih delavcev in izpadov zaradi slabega vremena v asu dopustov in vasih tudi ob sobotah. Pogojno gledano je vzdrževanje vzelo približno enako asa; sobot, nedelj in praznikov je bilo v takratni analizi celo nekaj manj. Zaradi tega je bilo na žinicah Syncrofalke porabljeno letno le 22 dni za bolniške, dopuste in slabo vreme, medtem ko je bilo neko pri žinicah URUS M III porabljeno za to kar 82 koledarskih dni. Slika 1: Struktura koledarskega asa pri žinicah (v % od 365 dni) Figure 1: Calendar time structure for cable cranes (in % of 365 days) V nadaljevanju prikazujemo strukturo plaanih dni oziroma koledarski as delovnega mesta v okviru 261 letne kvote delovnih dni (slika 2). 122 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Slika 2: Izkorišeni in neizkorišeni dnevi pri žinicah v okviru 261 razpoložljivih dni letno Figure 2: Utilised and unutilised days for cable cranes within 261 days available per year Po raziskavah izpred dveh desetletij je bilo pri žinicah tipa Urus za delo izkorišenih povpreno 57 % dni od skupno razpoložljivih 261. Dejansko je bil takrat izkoristek razpoložljivih dni v koledarskem letu še nekoliko slabši, in sicer le 53 %, e raunamo, da je bilo letno plaano 273 dni (12 delovnih dni ve - 1 delovna sobota na mesec zaradi 42-urnega delovnega tedna). Zato je razlika v izkoristku letnih dni v primerjavi s povprejem za Syncrofalke (78 %) dejansko zelo velika, saj 56 dni pomeni poltretji mesec ve dela. Slika 3: Primerjava delovanja strojev po delovnih dnevih v enem letu Figure 3: Comparison of the machine operation by working days in a year 123 Medved, M., Ogris, N., Klun, J., Košir, B., Vonina, R.: Koledarski as in uinki … Zanimiva je tudi analiza delovanja stroja po dnevih v tednu (tretji stolpec v preglednici 1), ko so s strojem opravljali spravilo, montažo, demontažo ali premike. V povpreju so bili pri obeh strojih najbolje izkorišeni torki. Medtem ko je pri Syncrofalke 1 opazen trend zmanjševanja izrabe delovnih dni proti koncu tedna, je pri Syncrofalke 2 izkorišenost skoraj vse dni enaka z izjemo sobot, ki so namenjene nadomešanjem. 3.2 PRIMERJAVA PODATKOV IZ DNEVNIKOV DELA – ANALIZA PO URAH COMPARISON OF DATA FROM WORK LOGBOOKS – ANALYSIS PER HOURS Zabeleženi as v dnevnikih dela po urah ni povsem enak kot prevladujoi as po dnevih v poglavju 3.1, ko smo pri analizi upoštevali prevladujoo aktivnost posameznega dne. Delovni dan je v ugodnih vremenskih razmerah lahko tudi daljši kot 8 ur, v primeru razlinih prekinitev zaradi vremena ali okvar pa traja tudi manj kot poln delovnik. Za vsak delovni dan smo analizirali vso strukturo evidentiranega asa v urah (preglednica 3). Na podlagi skupnih podatkov smo zaradi primerljivosti izraunali povpreno letno strukturo porabe asa (preglednica 4). Analizirali smo podatke za 79 linij, od tega 36 za Syncrofalke 1 in 43 za Syncrofalke 2. Pri Syncrofalke 1 niso posebej beležili asa za malice in za pripravljalno zakljunega asa. Glede na število selitev (44) in skupno število linij (79) lahko sklepamo, da sta si v povpreju po dve liniji zelo blizu. Montaže trajajo v povpreju enkrat dlje kot demontaže. V skupni porabi asa za spravilo, montaže in demontaže predstavlja delež spravila 79 %. V vsej strukturi evidentiranih delovnih ur pa predstavlja spravilo 53 %. Evidentirane delovne ure v dnevnikih dela niso bile izpolnjene za celotno letno kvoto koledarskega asa. Pri neevidentiranem asu je stroj stal zaradi razlinih prekinitev dela (vzdrževanje, vreme, dopust, bolniška). Vse neevidentirane dneve smo zato šteli v kategorijo prekinitev zunaj dela. Tako smo lahko izraunali primerljivo letno strukturo asa za vse naprave. 124 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Preglednica 3: Osnovni podatki iz dnevnikov dela Table 3: Basic data from logbooks Stroj / Machine Skupaj Total Sync 1 Sync 2 Skupaj Total Sync 1 Sync 2 Trajanje opazovanja v letih / Duration of observation in years 3,48 1,74 1,74 3,48 1,74 1,74 Število podatkov No. of data Skupni evidentirani as v urah Total time recorded (h) Obratovalne ure stroja / Machine operat. hours 79 36 43 4.375 2.203 2.172 Skupaj evidentirani as / Total recorded time 79 36 43 7.176 3.589 3.587 Selitev / Relocation time 44 21 23 112 58 54 Pripravljalno zaklj. as / Work preparation and termination time 42 0 42 168,5 0 168,5 Montaža / Setting up 79 36 43 674 318 356 Spravilo / Yarding 79 36 43 3.803,5 1974 1.829,5 Demontaža / Take-down time 79 36 43 335,5 188 147,5 Malica / Meal time 43 0 43 191 0 191 Zastoji / Delays 28 6 22 133,5 38 95,5 Popravila, vzdrževanje / Repair, maintenance 50 26 24 794,5 504 290,5 Neugodno vreme / Bad weather 35 14 21 515 229 286 Prazniki / Holidays 19 10 9 256 136 120 Dopust / Vacation 9 8 1 192 144 48 Bolniške / Sick leave 0 0 0 0 0 0 Povprene vrednosti v preglednici 4 niso zgolj tretjina vsote posameznih strojev, marve tehtana aritmetina sredina glede na trajanje spremljanja stroja. Žinice Syncrofalke dosegajo izredno visoko letno izkorišenost. Od okoli 1.250 obratovalnih ur jih je bilo ve kot 1.050 vpisanih pri spravilu. Slabo vreme se nadomeša z izrabo delovnih sobot in z do 10 dnevi rednega letnega dopusta delavcev oziroma skupaj do 18 dni letno. Delež obratovalnih ur v vsem asu je okoli 60%. Delež spravila lesa je v vsem asu okoli 52%, razliko pa je posledica montaže, demontaže in premikov strojev. Glede na to, da se ta nadomešanja nanašajo na delavca in ne na stroj, smo v preglednici 5 upoštevali tudi prekinitve zaradi vremena. Pri preišeni sliki strukture porabe 125 Medved, M., Ogris, N., Klun, J., Košir, B., Vonina, R.: Koledarski as in uinki … koledarskega asa delavcev bi tako dobili še nekaj dodatnih dni, za katere ni podatkov oz. so verjetno imeli dopuste, ekipe pri stroju pa so dopolnjevali z drugimi delavci. Preglednica 4: Povprena letna struktura koledarskega asa delovnega mesta Table 4: Workplace average annual calendar time structure Stroj / Machine Povpr. / Avg. Sync 1 Sync 2 Povpr. / Avg. Sync 1 Sync 2 Število linij – letno / No. of lines – annually 32 33 31 32 33 31 Obrat. ure stroja letno / Operating hours annually 1.257 1.266 1.248 60,2 60,6 59,8 Evidentirani as v urah/ Recorded time (h) Evidentirani as v %/ Recorded time (%) Ure letno / Hours per year 2.088 2.088 2.088 100,0 100,0 100,0 Selitev / Relocation 32 33 31 1,6 1,6 1,5 Pripr. zaklj. as / Work prep. and term. time 48,5 0 97 2,3 0,0 4,6 Montaža / Setting up 194 183 205 9,3 8,8 9,8 Spravilo / Yarding 1.094 1.135 1.052 52,4 54,4 50,4 Demontaža / Take-down 97 108 85 4,7 5,2 4,1 Malica** / Meal time** 55 0 110 2,75 0,0 5,3 Zastoji / Delays 39 22 55 1,9 1,1 2,6 Popravila, vzdrž. / Repair, maintenance 229 290 167 11,0 13,9 8,0 Neugodno vreme / Bad weather 148 132 164 7,1 6,3 7,9 Prazniki / Holidays 74 78 69 3,5 3,7 3,3 Dopust / Vacation 56 83 28 2,7 4,0 1,3 Bolniške / Sick leaves 0 0 0 0,0 0,0 0,0 Ni podatka* / No data* 25 24 25 1,2 1,1 1,2 *Manjkajoe ure do letne kvote (2.088 ur). **Zaradi objektivne primerljivosti bi morali pri Sync 1 upoštevati 110 ur za malice in ta as odšteti od trajanja posameznih elementov delovnega asa. * Hours still needed to reach yearly quota (2,088 hours). ** For unbiased comparability, 110 hours for meals should be taken into consideration for Sync 1 and this time subtracted from duration of separate working time elements. 126 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 V preglednici 5 smo pri Sync 1 dodali 110 ur za malice in ta as sorazmerno odšteli od posameznih elementov delovnega asa (spravilo, montaža, demontaža in popravila). Pri istem stroju smo dodali tudi 40 ur pripravljalno zakljunega asa in tako dobili objektivno primerljivejšo strukturo koledarskega asa delovnega mesta med posameznimi stroji. Preglednica 5: Struktura koledarskega asa delovnega mesta po nomenklaturi IUFRO (s popravki za as malice in pripravljalno zakljunega asa) Table 5: Workplace calendar time structure according to IUFRO nomenclature (with corrections for meal time and work preparation and termination time) Stroj / Machine Povp. / Aver. Sync 1 Sync 2 Povp. / Aver. Sync 1 Sync 2 Evidentirani as / Recorded time (h) Evidentirani as / Recorded time (%) Letni plaani as / Annual paid time 2.088 2.088 2.088 100,0 100,0 100,0 - Prazniki / Holidays 74 78 69 3,5 3,7 3,3 - Dopust / Vacation 56 83 28 2,7 4,0 1,3 - Bolniške / Sick leave 0 0 0 0,0 0,0 0,0 - Neugodno vreme / Bad weather 148 132 164 7,1 6,3 7,9 - Ni podatka / No data * 25 *24 *25 1,2 1,1 1,2 = as na del. mestu / Workplace time 1.787 1.771 1.802 85,6 84,8 86,3 - Malica / Meal time ** 110 **110 110 5,3 5,3 5,3 - Zastoji / Delays 38,5 22 55 1,9 1,1 2,6 = Delovni as / Work time 1.638 1.639 1.637 78,5 78,5 78,4 - Selitev / Relocation 32 33 31 1,6 1,6 1,5 - Pripr. zaklj. as / Work preparation and termination time 69 40 97 3,3 1,9 4,6 - Montaža / Setting up time 188 171 205 9,0 8,2 9,8 - Demontaža / Take-down time 93 101 85 4,5 4,8 4,1 - Popravila, vzdrž. / Repairs, maintenance 200 232 167 9,6 11,1 8,0 = Prod. delovni as / Productive work time 1.057 1.062 1.052 50,5 50,6 50,4 *Manjkajoe ure do letne kvote (2.088 ur). **Zaradi objektivne primerljivosti smo pri Sync 1 upoštevali 110 ur za malice in proporcionalno zmanjšali trajanje ostalih elementov delovnega asa. * Hours still needed to reach yearly quota (2,088 hours). ** For unbiased comparability, 110 hours for meals were taken into consideration for Sync 1 and this time proportionally subtracted from duration of separate working time elements. 127 Medved, M., Ogris, N., Klun, J., Košir, B., Vonina, R.: Koledarski as in uinki … Preglednica 5 in slika 4 kažeta konno strukturo koledarskega asa (delovnega mesta) primerjanih strojev za trajanje enega leta. V preglednici so upoštevane vse predpostavke, na podlagi katerih smo dobili primerljivo sliko koledarskega asa med stroji. V sliki 4 je v prvem stolpcu struktura delovnika za leto 2003, saj so bili stroji spremljani najve v tem letu. V drugem stolpcu je povprena struktura koledarskega asa za vse žinice Syncrofalke. Razlike nastajajo praktino le zato, ker smo v preglednici 1 upoštevali koledarski as za delavca in v celoti upoštevali izkoristek dopusta ter izkljuili izgube zaradi vremena, ki se nadomešajo. Ko primerjamo koledarski as stroja, ugotovimo, da izgubimo doloene dneve zaradi vremenskih razmer, vendar se veina teh oitno pokrije z dopusti delavcev, saj so stroji zaradi dopustov stali v povpreju le 8 dni. Slika 4: Struktura izkorišenosti koledarskega asa delovnega mesta pri žinicah Syncrofalke v primerjavi s potencialno strukturo asa za leto 2003 v preglednici 1 Figure 4: Utilisation of workplace calendar time structure for Syncrofalke cable cranes in comparison with potential time structure for 2003 in Table 1. Stroji so zaradi vremena v povpreju stali 19 dni, zato so bila doloena nadomešanja opravljena tudi ob sobotah (v povpreju 7 letno). Podatka, koliko dni zaradi slabega vremena so podjetja delavcem tudi plaala, nimamo. Pri obeh žinicah so mono zmanjšane prekinitve zunaj dela na raun nadomešanj in dopolnjevanj ekip v asu dopusta delavcev in bolniških. Seveda tu ne gre za to, da delavci ne koristijo teh dni oz. niso odsotni zaradi bolezni, ampak zaradi organizacije dela v skupini in zaradi ve 128 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 izšolanih žiniarjev, kot jih imajo pri žiniarskih ekipah. Tako lahko v primeru odsotnosti posameznih delavcev ekipo dopolnijo in s tem zagotovijo obratovanje stroja. Povprena struktura koledarskega asa po IUFRO je na sliki 5. Slika 5: Struktura koledarskega asa po dnevih – povpreje za oba stroja Syncrofalke Figure 5: Calendar time structure per days – average for both Syncrofalke cranes Prevod po vrsticah / Translation top-down by lines: 1 - Skupni as = Total time 2 - Zunaj delovnega mesta = Non-workplace time, Na delovnem mestu = Workplace time 3 - Neizkorišeni as = Unutilised time, as potovanja = Travelling time, Nedelovni as = Non- work time, Delovni as = Work time 4 - Sobote = Saturdays, Prekinitve = Disturbance time, Zastoji pri delu = Work-related delay time, Produktivni delovni as = Productive work time, Pomožni delovni as = Supportive work time 5 - Nedelje = Sundays, Bolniške = Sick leaves, Glavni odmor = Meal time, Spravilo = Yarding (Yarding = Main work time + Complementary work time), Selitev, premik = Relocation time 6 - Dopusti = Vacations, Oddihi = Rest and personal time, Pripravljalno zakljuni as = Work preparation and termination time 7 - Prazniki = Holidays, Organizacijski zastoji = Interference time - Organisational delays, as montaže = Setting up time 8 - Neugodno vreme = Bad weather, as demontaže = Take-down time 9 - Ni podatka = No data, Popravila in vzdrževanje = Repair and maintenance time 129 Medved, M., Ogris, N., Klun, J., Košir, B., Vonina, R.: Koledarski as in uinki … 3.3 OSNOVNE UGOTOVITVE O DELOVNIH UINKIH BASIC ASSESSMENTS OF WORK PERFORMANCE V nadaljevanju analiziramo nekatere osnovne podatke o delovnih razmerah, linijah, ciklusih in delovnih uinkih za stroje, kjer smo spremljali koledarski as. Najprej smo primerjali vse vpisane ure v dnevnik dela in ure glede na vrsto dela (spravilo, montaže, demontaže in premike) z obratovalnim asom stroja (preglednica 6). Prikazana je tudi povprena poraba asa na linijo. Preglednica 6: Skupna in povprena poraba asa za linijo Table 6: Total and average time used per line Stroj / Machine Skupaj, povpr./ Total, average Sync 1 Sync 2 Skupaj linij / Total lines (No.) 79 36 43 Vpisane ure v dnevniku dela (h)/ Hours entered in logbook (h) 7.176 3.589 3.587 Skupni as spravila, montaž, demontaž in premikov (h) / Total time of yarding, setting up/down and relocation (h) 4.925 2.538 2.387 Obratovalne ure stroja (h) / Machine operational hours (h) 4.375 2.203 2.172 Vpisane ure - samo spravilo (h)/ Hours entered - yarding only (h) 3.804 1.974 1.830 Povprena poraba asa (h/linijo) / Average time use (h/line) 91 100 83 Povpreni as za spravilo, montaže, demontaže in premike / (h/linijo) Average time for yarding, setting up/down and relocation (h/line) 63 71 56 Povpreno trajanje / (obr. h/linijo) Average duration (oper. h/line) 52 61 51 Povpreni as spravila (h/linijo) / Average yarding time (h/line) 48 55 43 Delež obratovalnih ur od vseh (%) / Share of oper. hours in all hours (%) 61,0 61,4 60,6 Delež obratovalnih ur v asu spravila (%) / Share of operational yarding hours (%) 86,9 89,6 84,3 Pri analizi porabe asa za spravilo in obratovalnega asa je bil pri vseh strojih ugotovljen zelo podoben delež obratovalnih ur v skupnem zabeleženem asu (61 %). Nekoliko veje 130 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 so razlike pri deležu obratovalnih ur v skupnem asu spravila, saj delovanje stroja ponazarja od 84 % do 90 % asa spravila. Veje razlike so v absolutni porabi asa. Pri vsem zabeleženem asu na linijo znaša poraba 83 ur pri Syncrofalke 1 in 100 ur pri Syncrofalke 2, v povpreju 91 ur. Povpreni as za spravilo znaša 48 ur na linijo. Ko spravilu prištejemo še ase za montaže, demontaže in premike, povprena poraba asa na linijo znaša povpreno 63 ur. Poraba asa je povezana z delovnimi razmerami in z dolžinami linij. Pri linijah nas zanimajo predvsem podatki o dolžinah in številu vmesnih podpor ter razdaljami med njimi. Podatki so zbrani v preglednicah 7 in 8. Od skupaj 79 linij je potekalo spravilo navzgor na 49 linijah, kar pomeni slabi dve tretjini. Povprena produktivna dolžina linij (razdalja od stolpa do škripca, kjer je mogoe pobirati sortimente), je bila 336 m, celotna dolžina od sider stolpa do sidra nosilne vrvi pa 417 m. Struktura linij glede na dolžino in smer spravila je prikazana v sliki 6. Dolžina trase povratne vrvi je bila 455 m. Povprena razdalja spravila je znašala 182 m, kar pomeni 62 % produktivne dolžine linij. Povprena razdalja zbiranja je znašala po oceni žiniarjev 34 m (pri Sync 1 - 27 m in pri Sync 2 - 36 m). V povpreju so postavili le 0,62 vmesne podpore na linijo, kar je 0,15 podpore na 100 m linije oz. 622 m dolžin linij za eno podporo. Z veanjem števila podpor na liniji se zmanjšuje povprena razdalja med podporami (preglednica 8). Na sliki 6 je prikazana dolžina posameznih linij za spravilo lesa navzgor in navzdol. Hkrati je na sliki prikazan tudi porabljen as za spravilo na teh linijah. Povprena produktivna dolžina linij za spravilo lesa navzgor je 334 m, za spravilo navzdol pa 363 m. Pri primerljivih žinicah je bila povprena dolžina linij pri spravilu lesa navzgor pred dvajsetimi leti 283m (KOŠIR 1985). Povpreno trajanje spravila je ne glede na smer skoraj enako, 51 ur navzgor in 46 ur navzdol. 131 Medved, M., Ogris, N., Klun, J., Košir, B., Vonina, R.: Koledarski as in uinki … Preglednica 7: Povpreni podatki o linijah pri spravilu z žinicami Syncrofalke Table 7: Average data on lines in yarding with Syncrofalke cable cranes Stroj / Machine Povpreno - skupaj/ Average - Total Sync 1 Sync 2 Število linij navzgor / No. of lines uphill 49 23 26 Število linij navzdol / No. of lines downhill 30 13 17 Delež linij navzgor / Share of lines uphill (%) 62 64 60 Dolžina linij stolp-škripec / Length of lines tower-tailblock (m) 336 371 308 Dolžina linij sidro-sidro / Length of lines anchor-anchor (m) 417 444 394 Dolžina trase povratne vrvi / Haul-back line length (m) 455 531 391 Povp. razdalja spravila / Avg. yarding distance* (m) 208 238 (11) 200 Razmerje dolžina linije -razdalja spravila / Line length – yarding distance relation * 0,62 0,64 0,65 Povp. razdalja zbiranja* / Average bunching distance (m) 34 27 (12) 36 Število montiranih vmesnih podpor* / No. of mounted intermediate supports 55 (73) 30 (32) 25 (41) Število podpor na linijo* / No. of supports per line 0,62 0,61 0,62 Povprena razdalja med podporami (stolp – škripec)* / Avg. distance between supports (tower – tailspar) (m) 189 203 212 Razmerje: razdalja med podporami - * dolžina linije / Relation: distance between supports - line length 0,62 0,55 0,69 *( ) Nepopolni podatki - razdalje spravila in razdalje zbiranja niso bile vpisane za vse linije pri Sync 1 (11-krat spravilo, 12-krat zbiranje). * ( ) Not complete data - yarding and wood bunching distances were not entered for all lines in Sync 1 (11 times yarding, 12 times bunching). Poleg strukture koledarskega asa, ki je glavni predmet naše raziskave, so ob podatkih o linijah najbolj pomembni uinki pri spravilu lesa. Le-te smo izraunali tako v kubikih kot v tonah (preglednica 9). Pri Syncrofalke 1 je bilo v skupni strukturi spravila kar 88 % listavcev, pri Syncrofalke 2 pa deset odstotkov manj. Povpreni uinek na uro spravila znaša 5,8 m3 pri Syncrofalke 1 in 6,5 m3 pri Syncrofalke 2 (6,3 t in 7,0 t). Razlika med povprenim uinkom obeh žinic znaša le 10 %. Tudi razlika v povprenem bremenu (1,16 t in 1,09 t) je majhna in je le 6 %. V asu opazovanja sta obe žinici spravili skoraj enako koliino lesa, skupaj 23.380 m3, kar na letni ravni pomeni v povpreju dobrih 132 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 6.700 m3 na žinico. Koncentracija lesa na liniji se je v primerjavi s koncentracijo, ki je bila ugotovljena pred dvajsetimi leti (1,03 m3/m linije), zmanjšala (KOŠIR 1985). Preglednica 8: Število vmesnih podpor in povprene razdalje med podporami Table 8: The number of intermediate supports and average distances between supports Število linij glede na število vmesnih podpor / No. of lines in view of No. of intermediate supports Stroj / Machine Skupaj linij / Total lines Ni podpor / No supports Ena podpora/ One support Dve podpori / Two supports Tri podpore / Three supports Podpore skupaj / Supports total Skupaj /Total 73 33 28 9 3 55 Sync 1 32 10 15 6 1 30 Sync 2 41 23 13 3 2 25 Povprena razdalja med podporami / Average distance between supports (m) Sync 1 203 300 214 153 98 Sync 2 212 267 215 166 100 Slika 6: Dolžine linij (stolp-škripec) glede na as in smer spravila Figure 6: Line length (tower-tailblock) in view of yarding time and direction 133 Medved, M., Ogris, N., Klun, J., Košir, B., Vonina, R.: Koledarski as in uinki … Preglednica 9: Povpreni uinki in koliine spravljenega lesa na linijo Table 9: Average performance and quantities of yarded wood per line Stroj / Machine Skupaj, povpr./ Total, average Sync 1 Sync 2 Podatki za št. linij / Data for No. of lines 78 35 43 Uinek – volumen / Performance – volume (m3) 23.380 11.400 11.980 Delež listavcev po volumnu / Share of deciduous trees per volume (%) 83 88 78 Skupni uinek / Total performance (t) 25.112 12.336 12.776 Uinek na uro spravila / Performance per yarding hour (m3/h) 6,52 5,78 6,55 Uinek na uro spravila / Performance per yarding hour (t/h) 6,65 6,25 6,98 Povpreno breme / Average load (m3) 1,04 1,06 1,02 Povpreno breme / Average load (t) 1,12 1,16 1,09 Koncentracija poseka / Felling concentration (m3/m) 0,89 0,89 0,89 Analizirali smo tudi trajanje ciklusov za posamezen stroj in za oba skupaj (preglednica 10). Povpreni ciklus v asu spravila je trajal 10 minut. To pomeni, da v 450 min delovnega asa (brez glavnega odmora) opravi povpreno 45 ciklusov na delovni dan. Uinke pri spravilu smo izrazili tudi v ton metrih na ciklus (tm/ciklus), ki bi jih dejansko morali raunati za vsak dan posebej, vendar smo jih poenostavljeno izraunali le za povprene podatke iz preglednic 7 in 9. Primer: povprena dolžina spravila 200 m in razdalja zbiranja 30 m ob povprenem bremenu 1,10 t pomeni opravljeno pot 230 m, pomnoženo z bremenom, in znaša 253 tm (ton metrov). Za celotno pot bremena bi morali upoštevati še razdaljo dviganja in spušanja bremena, ki je v preglednici 10 nismo upoštevali. Tako smo dobili najbolj objektivno primerjavo o uinkih, ki jih dosegajo pri posameznih strojih. Seveda je to šele prvi poskus takšnih primerjav, saj je v nadaljevanju smiselno analizirati uinke za vsak delovni dan posebej in jih primerjati tudi z rezultati, ki so zbrani s podrobnimi snemanji. 134 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Preglednica 10: Osnovni podatki o ciklusih pri spravilu z žinicami Syncrofalke Table 10: Basic data on cycles in yarding with Syncrofalke cable cranes Stroj / Machine Syncrofalke vsi / All Sync 1 Sync 2 Število podatkov za linije / No. of line data 55 12 43 Število ciklusov skupaj / Total number of cycles 15.556 3.597 11.959 Trajanje spravila / Yarding duration (min) 9,9 12,4 9,2 Koliina spravila / Volume of yarding (tm/cycle) 283 307 277 Koliina spravila / Volume of yarding (tm/h) 1.736 1.485 1.806 Poraba asa za 1 m spravila / Time consumption for 1 m of yarding (s) 2,1 2,4 2,0 Razmerje do povpreja koliin spravila / Relation to avg. yarding volume (1.736 tm/h = 1) 1,00 0,86 1,04 V nadaljevanju (slika 7) smo analizirali dnevne uinke (as spravila, število ciklusov, pot bremena: povprena razdalja vožnje bremena po nosilni vrvi, razdalja zbiranja in dolžina dviganja (v izraunu upoštevano 6 m) in spušanja (v izraunu upoštevano 6 m) in dnevnih koliin spravila do kamionske ceste) smo dobili iz baze podatkov za 953 dni, ko stroj dela, uporabnih 612 popolnih zapisov za nadaljnjo analizo. V nadaljevanju raziskave bomo ugotovitve primerjali s podrobnimi snemanji, saj je treba pojasniti razlike in odmike pri žinici Sync 1. Povpreni rezultati v doseženih uinkih za ves koledarski as spremljanja se ne razlikujejo veliko od preostalih dveh strojev. Morda je razlog tudi v obsegu popolnih zapisov iz dnevnika dela, saj smo prav pri Sync 1 imeli le tretjino (32 %) popolnih podatkov za primerjave, medtem ko jih je bilo pri Sync 2 83 %. 135 Medved, M., Ogris, N., Klun, J., Košir, B., Vonina, R.: Koledarski as in uinki … Slika 7: Poraba asa za breme 1 m3/m glede na razdaljo spravila od panja do ceste Figure 7: Time used for the load of 1 m3/m in view of distances from stump to road Poraba asa za pot bremena 1 m3 na razdalji 1 m kaže na tesno korelacijo s skupno razdaljo poti bremena od panja do ceste. Pri razdalji do 150 m, kjer imajo asi privlaevanja vedno veji delež, regresijska krivulja kaže strmo eksponentno rast. Razlike v krivuljah regresijsko izravnanih podatkov za Syncrofalke 1 in Syncrofalke 2 so kljub vsemu velike. Razlogi so naslednji: pri Syncrofalke 1 v dnevnik dela niso vpisovali asa za malice. e dnevno opravimo 60 ciklusov, potem je as malice pri vsakem ciklusu 0,5 min. Ocenjena povprena razdalja dviganja (6 m za breme od tal do vozika) je verjetno premajhna. Pri Syncrofalke 1 je bil od skupno 36 linij le pri 12 linijah popolno izpolnjen list za koledarski as. Zaradi tega je skupna krivulja za oba stroja tudi precej bližja izravnavi za Syncrofalke 1. Kljub nekaterim pomanjkljivostim v izpolnjevanju dnevnih podatkov za opravljeno delo lahko ugotovimo, da primerna koliina podatkov iz spremljanja koledarskega asa lahko ob poglobljenem analitinem pristopu postreže s presenetljivo podrobnimi podatki. Baza podatkov, ki je v asu raziskave nastala, daje še vrsto drugih možnosti za študij dela, delovnih razmer in uinkov pri delu, v našem primeru pri spravilu z žinicami Syncrofalke. Prilagojena metoda bi bila uporabna tudi za spremljanje dela drugih strojev. 136 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUKI Dokumentiranje koledarskega asa in uinkov pri delu, kar opravi delovna skupina pri stroju, je dober pripomoek za dolgorono spremljanje in analiziranje niza parametrov uinkovitosti pri delu, doseganja uinkov stroja, izkorišenosti stroja in nenazadnje primerjave med stroji. Dobri podatki o spremljanju porabe asa in doseženih uinkih so lahko tudi podlaga za obraunavanje in stimuliranje za kakovost opravljenega dela. Kakovost niso zgolj gozdni proizvodi na cesti, stanje deloviša po spravilu in poškodbe sestoja, marve tudi okvare stroja, nezgode in bolniški izostanki, kar se na koncu vse pokaže v stroških, ki jih ugotavljamo v daljših asovnih obdobjih. Kakšna je optimalna organizacija dela in kaj na koncu da najboljši rezultat (najnižje stroške po enoti proizvoda), je osnovno vprašanje, na katero vedno išemo odgovore. Pri tem je spremljanje izrabe koledarskega asa delovnega mesta pomemben pripomoek za pripravo analitino podkrepljenih odgovorov. Analiza izkorišenosti koledarskega asa pri treh žinih napravah Syncrofalke (MEDVED et al. 2004) kaže, da je v preuevanem obdobju prišlo do velikih razlik v izrabi razpoložljivega asa. Primerjave s preteklostjo pa kažejo (KOŠIR 1987), da je bila izraba koledarskega asa pri žinicah Syncrofalke v povpreju dva meseca boljša kot pred dvajsetimi leti, ko je potekalo spravilo z žinicami Urus M III. Izkoristek se je poveal predvsem na raun nadomešanja izgubljenih dni zaradi slabega vremena. Poleg tega se je podaljšal tudi as, ki ga delavci dejansko porabijo za delo v gozdu. Letni izkoristek delovanja žinic Syncrofalke na Tolminskem je bil najve 213 dni, v povpreju pri obeh strojih pa 204 dni na leto. Le 57 dni od skupno 261 razpoložljivih ni bilo izkorišenih. Po mednarodni metodologiji IUFRO smo podrobno analizirali izrabo koledarskega asa delovnega mesta po urah. Letno je na voljo 2.088 ur, ki jih delodajalec mora plaati delavcu, od tega v zadnjih letih pride v povpreju 81 ur na plaane praznike. Pri analiziranih žinicah Syncrofalke na Tolminskem sta bili stroja na "delovnem" mestu 85,6 % razpoložljivega letnega asa, najve - 86,3 % - Syncrofalke 2. Izkoristek je visok tudi zato, ker mednarodna metodologija uvrša as popravil in vzdrževanj (povpreno 9,6 %) v pomožni delovni as. Dejanski produktivni delovni as, ko z žinicami opravljamo spravilo lesa, je znašal 50,5 %, ki bi ga z zmanjšanjem zastojev zaradi popravil in 137 Medved, M., Ogris, N., Klun, J., Košir, B., Vonina, R.: Koledarski as in uinki … vzdrževanj lahko še nekoliko izboljšali. Posebej pomembno za visoko izkorišenost stroja je delovna skupina in veje število usposobljenih strojnikov kot tudi drugih žiniarjev, ki niso stalni lani ekip. Na Tolminskem imajo zato marsikje usposobljenih ve strojnikov v isti osnovni ekipi, tako da v primeru dopustov, bolniških in drugih zadržanosti delavcev stroj lahko nemoteno obratuje. Verjetno ima menjavanje strojnikov tudi negativne uinke na vzdrževanje in okvare stroja. Pri podobnem stroju, ki ga upravlja samo en strojnik (MEDVED et al. 2004), smo ugotovili le 3,7 % asa za popravila in vzdrževanja, kar je dva do trikrat manj kot pri Syncrofalke 1 in 2. V primeru, da dela s strojem ve ljudi, se pojavlja problem odnosa do stroja, racionalne rabe, previdnega in skrbnega ravnanja s strojem med delom ter odnosa in vestnosti pri vzdrževanju. Spremljanje koledarskega asa delovnega mesta in/ali stroja ima veliko ve prednosti za prihodnje delo in spremljanje gozdne proizvodnje kot pa samo podrobno preuevanje delovnega asa. Analiza delovnega asa je pomembna za vodstvo družbe, za lastnike delovnih sredstev in za zavest delavca, da mora dnevno nadzorovati sebe in stroj. Z obasnimi analizami izrabe delovnega asa lahko odkrivamo razlike med delavci, delovnimi skupinami in stroji. Spremljanje koledarskega asa lahko v prihodnje postane osnovno orodje za plaevanje delavcev. Treba je le zagotoviti podrobnejše analiziranje posameznih deloviš, tako stroškovno z vidika opravljanja dela in priprave dela kot prihodkovno z vidika kakovosti prodanih proizvodov in storitev. Koledarski as, ki je vestno in pravilno spremljan, je tako izredno pomembna opora analitiku v podjetju, vodstvu pri strateških odloitvah o razvoju in investicijah kot tudi delavcu, ki s spremljanjem koledarskega asa piše kroniko svojega dela na delovnem mestu v gozdu, kjer je zaradi narave dela minljivost sledi našega delovanja izredno hitra, pozabljivost pa velika. Iz veletne prakse je znano, da so delavci, ki skrbno ravnajo s stroji, ki so pozorni do okolja in preostalih dreves v gozdu in preudarni pri svojih dejanjih, dosegajo bistveno višje uinke na letni ravni kot delavci, ki so zaletavi, neprevidni in »nasilni« do stroja in okolja. Stroji prvih se manj kvarijo, zaradi esar je vzdrževanje cenejše, manj so odsotni na bolniških in tako lahko dlje aktivno opravljajo svoje delo. Takšni delavci redko postanejo prezgodnji delovni invalidi, kar je seveda bolje tako za podjetje kot državo. 138 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 Pri izbiri tehnologije je stroj pomemben, toda najpomembnejše za gospodarnost, visoko uinkovitost, celovito kakovost in primeren odnos do okolja je, kdo in kako upravlja stroj. Prav toliko pozornosti, kot jo zahteva stroj, je treba nameniti pozornosti tudi loveku. Spremljanje koledarskega asa stroja in delavca je zato pomemben pripomoek za skrbno vodeno in nadzorovano kadrovanje tudi v gozdarstvu, kajti uspešnost podjetij bo vedno bolj temeljila na dobrih kadrih ob hkratni visoki izkorišenosti strojev in doseganju visoke produktivnosti. Zavedati se je treba, da tudi nadzor nad opravljenim delom zelo veliko stane, še posebej zaradi narave razpršenih deloviš. Prihodnost zahteva racionalizacijo, optimizacijo in obvladovanje stroškov. Skrbno in nartno usmerjan in spremljan koledarski as je pri tem dober pripomoek. Metoda dela, ki smo jo uporabili pri beleženju koledarskega asa delovnega mesta "stroja", je s smiselnimi popravki in prilagoditvami primerna praktino za vsa dela v gozdarstvu. Uporabna je predvsem zato, ker mora delavec oz. strojnik vsak delovni dan zabeležiti strukturo porabe asa, osnovne delovne razmere in dosežene uinke. Za ustrezno uporabo v prihodnje je treba motivirati delavce in z ustreznimi prikazi in analizami v daljšem asovnem obdobju pripravljati poroila o njihovem delu. Takšen pristop je lahko ena izmed možnosti aktivnega pristopa do delavca in uveljavljanja metod stalnega spremljanja delavcev in strojnih naprav. Spremljanje koledarskega asa delavcev je treba še posebej pri skupinah, kot je tudi žiniarska, loiti od spremljanja koledarskega asa stroja. 5 DISCUSSION AND CONCLUSIONS Calendar time and work performance recording, which is carried out by cable crane crew, is a good expedient for long-term monitoring and analyses of a series of parameters of work performance, effects of the used crane and its utilisation, and for making comparisons between the used equipment. Solid data on the time used during the operations and the achieved effects can also be a good basis for assessing and stimulating the quality of the carried out work. Quality, however, does not mean only forest products on the road, the state of working site after yarding and damages inflicted to the stand, but also malfunctioning of the used equipment, accidents and sick leaves, i.e. factors that are in the end all reflected in the 139 Medved, M., Ogris, N., Klun, J., Košir, B., Vonina, R.: Koledarski as in uinki … costs assessed in longer periods of time. The basic question, which we are trying to answer all the time, is: ‘What is the optimal organisation of work and what in the end yields the best results?’ (lowest costs per product unit). And here the utilisation of working place calendar time monitoring is a significant expedient for the preparation of analytically substantiated answers. The analysis of utilisation of calendar time in three cable cranes Syncrofalke (MEDVED et al. 2004) shows that some great differences in the available time utilisation occurred in the studied period. Comparisons with the past, however, show (KOŠIR 1987) that calendar time utilisation in Syncrofalke cable cranes was by two months better than twenty years ago when cable cranes like Urus were used. The performance increased mainly on the account of compensated days lost due to bad weather. Apart from it, the time actually used by the workers for work in the forest also increased. The best annual output of the operating Syncrofalke machines in the Tolminsko region was 213 days, while the average figure in all three cranes reached 204 days. Of the total 261 days available, only 57 were not utilised. Utilisation of workplace calendar time per hours was analysed in detail in accordance with IUFRO methodology. In a single year, 2,088 hours (workplace time) are available, which the employer is liable to pay to the worker; on average, 81 hours of these are swallowed by paid holidays (as has been the case in the past years). As far as the three analysed Syncrofalke cable cranes are concerned, the machines were at their »workplace« 85.6 % of the annual time quota. The output was high also for the fact that the international methodology has classified the time of repairs and maintenance (avg. 9.6 %) as supportive work time. The actual productive work time, when yarding was carried out, was 50.5 %, which could be improved also through reduction of delays owing to repairs and maintenance. A special problem in the machine utilisation occurs if only one crew and one qualified machinist are responsible for a single machine, as the share of utilised days falls quickly during his absence. This is the reason why several qualified machinists are today available for the same basic crew, which means that during vacations, sick- leaves and other absences the machine can operate undisturbed. It is true, however, that changing of machinists has some negative effects on the machine's maintenance and breakdowns. In cable crane managed by a single machinist (Medved et al. 2004), only 3.7 % of the time went for repairs and maintenance, which is two to three times less than in 140 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 the other two machines. If several people work with the machine, the problem of attitude towards the machine, its rational use, careful handling during its operation and conscientiousness during maintenance occurs. Monitoring of workplace and/or machine calendar time has many more advantages for the future work and forest production monitoring than just a detailed study of working time. An analysis of the latter is important for the management, machine owners and the workers themselves to become aware that each day they have to control the machine as well as themselves. With periodical analyses of working time utilisation, differences between workers, crews and machines can be established. In the future, calendar time monitoring can become a basic tool as far as paying the workers is concerned. Here, we only have to provide for a more detailed analysis of separate working sites, both in terms of costs from the aspect of the carried out work and its preparation and of income from the aspect of quality of sold products and services. The conscientiously and properly filled calendar time is thus a highly important expedient for a company's analyst, managers (when discussing strategic decisions in terms of development and investments) and workers, who by monitoring the calendar time write a chronicle of their work at forest working site, where the fleetingness of traces of our work is due to the nature of work exceptionally quick and forgetfulness great. From much practice and experience it is known that the workers who are careful in handling their machines, attentive to the environment and remaining trees in the forest, and deliberate in their actions achieve much better results at the annual level than the workers who are rash, incautious and »violent« towards their machine and environment. The appliances of the first do not break down so often, which in turn means cheaper maintenance, the workers are not on sick leave so often and thus they can carry out their work longer. Such people rarely become too early disabled, which is of course a plus for the company that employs them and for the state in general. In the selection of technology, a machine indeed plays an important part, but the most significant for the economy, high performance, quality and suitable attitude towards the environment is by what kind of person and how the machine is managed. As much attention as demanded by the machine should also be dedicated to man. Machine and 141 Medved, M., Ogris, N., Klun, J., Košir, B., Vonina, R.: Koledarski as in uinki … worker calendar time monitoring can thus be an important aid for carefully managed and controlled personnel management in forestry as well, for the efficiency of firms will be always based on good personnel and high machine utilisation, and on high performance at the same time. We must be aware that control over the carried out work, too, is costly, particularly due to the nature of dispersed working sites. The future therefore demands rationalisation, optimisation and mastering of the costs. Carefully and methodically directed as well as monitored calendar time can here be a good expedient. The work method, as applied during our recording of the machine's working site calendar time, is with reasonable corrections and adaptations suitable practically for all forestry works. It is applicable especially for the fact that every workday a worker or a machinist has to record the structure of used time, the basic working conditions, and the achieved effects. For the suitable future time utilisation, the workers must be motivated and reports on their work prepared with appropriate analyses over a longer period of time. Such approach can be one of the possibilities of an active approach to the workers and affirmation of the methods of constant monitoring of the workers and machines. Monitoring of the workers' calendar time should be in groups, such as we have just dealt with, separated from the machine calendar time monitoring. 6 VIRI REFERENCES BJÖRHEDEN, R. / THOMPSON, M. / RICKARDS, J., 1995. Forest Work Study Nomenclature. IUFRO/Swed. Univ. Agric. Sci., Dept. of Operational Efficiency. KOŠIR, B. 1985. Uinki spravila lesa z vebobenskimi žinimi žerjavi s stolpi. IGLG, Strokovna in znan. dela 78, Ljubljana, s.7-86. KOŠIR, B. 1987. Uinci i ekonominost privlaenja drva višebubanjskim žiarama- dizalicama sa stupom. Mehanizacija šumarstva, Zagreb, 11, 3-4, str. 55-61. KOŠIR, B. 1996. Organizacija gozdarskih del. UL BF Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 223 s. KOŠIR, B. 2003. Some Observations of Syncrofalke Cable Crane Skidding in Slovenian Conditions. XXX CIOSTA-CIGRV Congress, Turin, 2003, Vol. 1, s.55 -63. MEDVED, M. / OGRIS, N. / KLUN, J. / VONINA, J. / KOŠIR, B. 2004. Primerjava koledarskega asa in uinkov dela na primeru treh žinih naprav. Mednarodno 142 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77 posvetovanje: Spravilo lesa z žinicami za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, Gozdarski inštitut Slovenije, Idrija, str. 183 – 208. SAMSET, I. 1990. Some Observations on Time and Performance Studies in Forestry. Communications of the Norwegian Forest Research Institute, 43.5, 80 p. THOMPSON, M. A. / BJORHEDEN, R. / RICKARDS, J. Proposed international standard definitions for time consumption in the study of forest work, http://flash.lakeheadu.ca/~repulkki/for1071/tconcept.htm, 19.6. 2004. … Kolektivna pogodba za gozdarstvo Slovenije in dopolnitve. UL RS 68-2426/1994, UL RS 42-2006/1995, UL RS 75-3576/2002. 7 ZAHVALA Prispevek je rezultat dela v okviru projekta »Raziskovalne naloge s podroja žinega spravila iz gozdov v lasti Republike Slovenije«, ki ga je financiral Sklad kmetijskih zemljiš in gozdov Republike Slovenije. Del aktivnosti v projektu je bil financiran tudi v okviru javne gozdarske službe pri nalogi »Pripravljanje strokovnih podlag in predlogov normativov za opravljanje del v gozdovih«, ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo. Poleg zahvale financerjem so za nastanek tega prispevka posebne zahvale deležne žiniarske ekipe, ki so v letih 2002 do 2004 zbirale podatke o njihovem vsakodnevnem delu z žinico, kot tudi njihovim predpostavljenim, ki so podatke v snemalnih listih pregledali, dopolnili s podatki o skupnih uinkih in skicami linij ter jih posredovali Gozdarskemu inštitutu Slovenije.