P**tntna plačana t gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1UO
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ Industrijo in obrt.
-Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za lA leta 45 Din,	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 28.
«e*ečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži «e v Ljubljani	Dopisi *e ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958.
LETO XH.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	torek,	dne	19.	februarja	1929.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	22.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo in pospeševanje obrta.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani kaže v zadnjih letih na polju pospeševanja obrta tako živahno delovanje, da ji je treba gotovo priznati v tem pogledu prvenstvo med zbornicami naše države. Že od nekdaj je zbornica kazala svojo posebno skrb osobito za napredek našega obrtnega nadaljevalnega in strokovnega šolstva ter ga podpirala tudi z znatnimi denarnimi prispevki. Založila je lepo število učnih knjig za te šole in podpirala je učiteljske tečaje za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah. Znatne vsote je letno prispevala za strokovne tečaje, ki jih je priredil Urad za pospeševanje obrta. Mnogim absolventom strokovnih šol in obrtnikov je že pomagala s svojimi podporami, da so se mogli izpopolniti v tujini.
Z lanskim letom pa je to zbornično delovanje za pospeševanje obrta postalo še intenzivnejše. Zbornični proračun kaže, da je namenila sama obrtnim nadaljevalnim šolam ‘200 tisoč dinarjev. Izredne važnosti pa je bila njena odločitev, da še intenzivneje pospešuje obrt. V proračunu za
1.	1929 je votirala v ta namen nadalj-nih 200.000 Din.
Svoj obrtnopospeševalni program je začela zbornica že udejstvovati s tem, da je začela prirejati strokovne tečaje za obrtnike in za obrtniški naraščaj. Prvi taki tečaji so se priredili v Celju in sicer en tečaj za autogen-sko varenje in dva tečaja za mizarje. Kakor smo že poročali, se je za te tečaje prijavilo jako veliko število udeležencev. Tečaj za autogensko varenje, ki je trajal deset dni, je pokazal, kolike važnosti je zbornično delo na tem polju. Zato smatramo ob zaključku tega tečaja za umestno, da poročamo o njegovem uspehu.
Tečaj se je pričel 4. februarja in je trajal do 13. februarja. Teoretična predavanja, ki jih je imel g. inženjer Fedor Šlajmer iz Ruš, so se vršila v meščanski šoli, praktični pouk, ki ga je vodil varilni mojster Tovarne za dušik v Rušah g. Gjurakovič, pa se je vršil prvotno v mestni plinarni, nato pa v mehanični delavnici g. Ožeka. Udeležencev je bilo 34 iz vseh krajev Slovenije (eden celo iz Srbije), od teh 11 ključavničarjev, 8 mehanikov, 6 kleparjev, 1 inštalater, 7 kovačev in 1 strugar. Interes za pouk je bil izredno velik in obisk kljub hudemu mrazu, ki je delal osobito pri praktičnem pouku znatne težave, jako točen.
Taksa na vozila.
Po tarifni postavki 100. taksne tarife po zakonu o taksah se plačuje za avtomobil ali fijakerski voz letna taksa Din 3000-—t odnosno 500-—, za polfijakerski voz pa Din 200 —. Ta taksa se je po prvotnih določilih zakona in pravilnika plačevala cela, ne glede na to, za koliko časa v enem koledarskem letu je imel kdo avtomobil ali fijakerski voz. To določilo je znatno oviralo promet z vozili, ki je ravno vsled letne takse v drugem polletju vsakega leta zaostal. Finančna uprava je na mnogoštevilne pred-stavke gospodarskih krogov to določilo omilila in z razpisom z dne 4. decembra 1928, štev. 154400, odredila bledeče:
>Ce se kupi vozilo med letom, se ne pobere ta taksa za vse leto, ampak samo za dotično trimesečje in ostala trimesečja, ako jih je kaj do konca te-
Zasluga za to gre predvsem obema inštruktorjema, ki sta znala z razumljivo razlago in lepimi slovenskimi izrazi ter z izbranimi praktičnimi vež-bami pritegniti pozornost udeležencev tečaja. Predavalo se je o raznih načinih varenja, o varilnih aparatih in varilnih sredstvih, o lastnostih poedi-nih kovin, o autogenskem varenju v moderni obdelavi kovin pri novih delih in popravilih itd. Praktične vaje pa so se nanašale na varenje raznih vrst in oblik železa, jekla, bakra, medi in aluminija. Vsak udeleženec je imel obenem priliko, da napravi varilne poskuse tudi na predmetih, ki jih je prinesel s seboj in so ga speci-jelno zanimali.
Kolike koristi je bil ta tečaj, kaže izjava enega izmed udeležencev, da bi bil mogel na lahek način popraviti v svojem okolišu veliko število poljedelskih strojev, ki so jih lastniki kot nerabne zavrgli. Posebno značilen pa je drugi primer. Eden od udeležencev, ki ga je v tečaj poslala uprava artilerijskega tehničnega zavoda v Kragujevcu, je uvidel, da bi z auto-genskim varenjem mogla prihraniti država velike vsote. Pri topu se vsled strelov izrabijo gotovi deli. Ti so se doslej kratkomalo zavrgli, čim so postali nerabni in nadomestili z novimi. Ti so stali seveda ogromne vsote. Stroški pa bi se bili prav lahko prihranili. Obrabljeni kovinski deli bi se bili lahko autogensko zavarili, mesto da so se nadomestili z novimi. To, kar je pridobil v tečaju, bode izkoristil kot delovodja v arzenalu.
V	sredo 13. t. m. je bil tečaj zaključen. Ob navzočnosti vseh udeležencev in zastopnikov celjskih obrtniških organizacij je zaključitveni akt izvršil podpredsednik Zbornice TOI g. Ivan Ogrin. V svojem nagovoru se je z zahvalo spominjal Slovenskega obrtnega društva v Celju, mestne občine v Celju, Tovarne za dušik v Rušah, tvrdke Tscharra in celjskih industrijskih podjetij, osobito pa obeh predavateljev, ki so s svojo pomočjo pripomogli, da je zbornični autogenski tečaj tako lepo in uspešno završil. Opozarjal je udeležence na važnost strokovne izpopolnitve ter omenjal namen in trud Zbornice TOI, da s prirejanjem strokovnih tečajev čim bolj usposobi našega obrtnika, da bo kos svoji nalogi in da se bo mogel uveljaviti v trdem konkurenčnem boju.
kočega leta; pri tem se računa kot znesek takse za eno trimesečje vsota 750 Din, odnosno za fijakerje 50 Din ali 25 Din.. Letna taksa se plačuje začetkom leta za vsako koledarsko leto vnaprej ter se ne vrne, če odtuji kdo vozilo med letom.« Z došlih vprašanj o taksi na vozila sklepamo, da posameznim interesentom gornja olajšava še ni znana, vsled česar smatramo za potrebno, da jih na njo ponovno opozorimo.
ANKETA glede uredbe o odpiranju in ZAPIRANJU TRGOVSKIH IN OBRTNIH OBRATOVALIŠC PRELOŽENA.
Anketa glede uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obrato-vališč, ki se je imela vršiti dne 21.-1. m. v Zagrebu, se je po nalogu ministrstva za socialno politiko odložila in se vrši dne 1. marca t. 1.
Trgovina in prodajanje alkoholnih pijač.
Ministrstvo za notranje zadeve je z razpisom z dne 1. novembra 1928 I. br. 2371, kakor smo že svoječasno poročali, dovolilo trgovcem, da smejo prodajati v zaprtih steklenicah ne samo fine, ampak tudi navadne pijače. Stavilo pa je za tako dovoljenje nastopne pogoje:
1. polnitev steklenic se sme vršiti samo izven navedenih obratovalnic,
2. pijače iz takih steklenic se ne smejo piti (iztakati) v obratovalnicah, pa tudi ne v odprtih ali zaprtih prostorih, ki pripadajo obratovalnici in se smatrajo za del obratovalnice,
3. zapiranje teh steklenic se mora vršiti po predpisih točke 1., 2. in 3. odstavka c člena 45. pravilnika.
Steklenice, v katerih se prodajajo alkoholne pijače, morajo biti torej zaprte. Za zaprte steklenice in posode se v zmislu gornjih točk pravilnika smatrajo one, ki ustrezajo tem-le pogojem:
a) Zapirač, zamašek ali mehanični pokrov mora biti tako prirejen, da se brez pripomočka (izvijača, posebnega noža ali posebne priprave) in brez zadostnega odpora sploh ne da odpreti.
b) Na zamašku, čepu ali pokrovu mora biti vtisnjena firma dotičnega izdelovatelja, fabrikanta in temu podobno.
c) Preko zamaška mora biti potegnjena ali prilepljena originalna etiketa izdelovateljeve firme, bodisi v obliki kapice iz staniola, gutaperce in temu podobnega, izvzemši one posode, kri imajo mehanične pokrove, in siccr plombirane ali take, da se brez posebne priprave ne dado natakniti ali sneti.
Vse te pogoje je moral po dosedanjih predpisih izvršiti fabrikant, izde-lovatelj ali veleprodajalec, točilec na debelo in tako neizpremenjeno dati v promet.
Kdo mora predpisno opremiti zaprte steklenice, v katerih se smejo po trgovinah prodajati pijače, razpis sicer ne navaja izrecno, vendar pa smo že svoječasno naglasili, da se more iz dejstva, da se uvodoma navedeni razpis omejuje samo na gornje pogoje, upravičeno sklepati, da sme steklenice polniti in predpisno opremljati tudi trgovec sam, ki prodaja pijače v zaprtih steklenicah.
Temu naziranju se je priključila tudi finančna direkcija v Ljubljani, ki je sreske uprave in oddelke finančne kontrole z okrožnico z dne 21. januarja 1929, štev. 2066/36 — 1927, opozorila na uvodoma navedeni razpis ministrstva za notranje zadeve s sledečim navodilom:
»S to nared bo ministrstva za notranje zadeve se je izpremenil pojem, kaj je smatrati za originalno zaprto steklenico — posodo. Odpadla je namreč točka c 4. pravilnika o gostilnah, ki je zahtevala, da mora izvršiti polnjenje in zatvarjanje steklenic samo fabrikant, izdelovatelj ali točilec na debelo. Odločba ministrstva za notranje zadeve zahteva sedaj v točki a) samo*, da se vrši polnjenje in s tem seveda tudi zatvarjanje steklenic izven lokala, kjer se prodajajo pijače. To delo se tedaj lahko izvrši v kleti in ga lahko opravlja trgovec sam, ki prodaja potem te steklenice na drobno neposredno na konzumente za potrošnjo izven lokala. Razume se, da se s tem pri vinu zviša trošarina. Prodaja tako napolnjenih steklenic ne podle-
ga plačilu točilne takse, ker se mora pač smatrati, da je z izpremembo pojma: »originalno zaprto« tudi izpreme-njeno določilo člena 3., točke 4. pravilnika o točilni pravici, ki govori o posodah, kakor so se nabavile ali dobile iz tvomice.«
S tem navodilom je vstreženo v izdatni meri potrebam trgovine in vsaj deloma tudi željam, da se promet z alkoholnimi pijačami ne veže na tako trde pogoje, da bi oviral trgovino v njenem poslovanju.
ZGRADARINA.
Po členu 37. odst. II. zakona o neposrednih davkih se plačujejo za nove zgradbe in dele obstoječih zgradb, postavljenih z odobritvijo gradbenih oblastev, namesto osnovnega davka in dopolnilnega davka za dobo priznane davčne olajšave samo 3%, to je trije dinarji od 100 Din čistega dohodka. Na vprašanje, ali je od tega 3% davka pobirati samoupravne doklade, je Generalna direkcija davkov dne 15. novembra 1928 pod štev. 154627 pojasnila, da je 3% zgradarina' za dobo davčne olajšave oproščena samoupravnih doklad.
Poostreno izvajanje zakona o pobijanju draginje.
Katastrofalne posledice vremenskih neprilik smo težko občutili vsi. Nismo bili pripravljeni na take mrazove, pa so bile zato posledice tem težje. Zastalo je vse življenje in bati se je bilo najhujšega, da se ni te dni vreme preokrenilo na boljše. Mnogo tovarn je moralo svoje obrate ustaviti, odnosno močno reducirati; ni bilo dovolj vode, niti dovolj premoga. Zaradi prometnih kalamitet je izostal dovoz živil. Zaloge so šle h koncu in oprav-dana je bila bojazen, da ne bo nadomestil. Da se ne bi izkoristilo tega težkega položaja za navijanje cen, je predsednik ministrskega sveta pozval vsa oblastva, naj strogo izvajajo zakon o pobijanju draginje . V zmislu tega poziva je izdal g. veliki župan ljubljanske oblasti naslednjo okrožnico:
»Vsem gg. sreskini poglavarjem, g. vodji sreske izpostave v Škofji Loki, g. policijskemu direktorju v Ljubljani in mestnemu magistratu ljubljanskemu.
Gospod predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, mi je poslal brzojavni razpis K. br. 651 z dne
15.	februarja 1929, ki se glasi:
„V zadnjem časJu se opaža, da nekateri trgovci z drvmi za kurjavo in premogom kakor tudi z ostalimi najpotrebnejšimi življenskimi potrebščinami radi velikega mraza in prometnih tež-koč dvigajo cene svojemu blagu, čeprav je znano, da imajo to blago v rezervi in da so ga nabavili že prej, ko še ni bilo mraza in ko so bile prilike za nabavo povoljne. Da se napravi konec tema brezvestnemu izkoriščevanju takih prilik, vsled katerih trpi najbolj siromašno ljudstvo, narejam najstrožje vsem političnim oblastvom, da postopajo pod osebno odgovornostjo starešine urada v vseh takih primerih po čl. 17 zakona o pobijanju draginje živi jenskih potieb-ščin in brezvestne spekulacije z dne 30. decembra 1921 (št. 5 Službenih No-vin z dne 6. januarja 1922). V splošnem se opaža, da politična oblastva zanemarjajo svojo dolžnost prijavljanja, brez katerega sodišča ne morejo začeti s kazenskim postopanjem. Radi tega odrejam, da v bodoče vsa politična oblastva strogo izvršujejo dolžnosti, ki jim jih
8**01U.1
nalaga ta zakon, da se bo ta res izvrševal."
Ko Vas o tem obveščani, Vam naročam, da izvršujete to naredbo kar najstrožje. Gospodje sreski poglavarji in vodja sreske izpostave v Škofji Loki naj o pozor e tudi župane občin na dolžnost, ki jim jo nalaga predzadnji odstavek «1. 12. pravilnika za izvrševanje zakona o pobijanju draginje (Uradni list štev, 311/99 z dne 25. septembra 1922). — Veliki župan: Vodopivec s. r.«
Člen zakona o pobijanju draginje, ki je uveden v gornjem pozivu g. velikega župana, se glasi:
»Prijavljanje in predhodno preiskovanje dejanj, kaznivih po tem zakonu, izvršujejo po veljavnih predpisih v posameznih krajinah naše države policijska oblastva.
G dejanjih, kaznivih po tem zakonu, razpravlja in sodi v krajinah Srbije in Črne gore sodnik poedinec, ki ga za to določi predsednik prvostopnega sodišča, v ostalih krajinah pa okrajno sodišče.«
Čl. 12. pravilnika, ki ga navaja g. veliki župan, pa določa v predzadnjem odstavku:
»Kjer op>ravijajo občine dolžnost tržne policije, izvršujejo to dolžnost poleg državnih policijskih organov tudi občinski organi.«
Navedli smo gornje v informacijo našim interesentom. Zakon o pobijanju draginje se izvaja pri nas že od leta 1921 točno in strogo glede vseh svojih določil. Objave v Uradnem listu dokazujejo, da so naša oblastva pri izvajanju določil tega zakona rigorozna, medtem ko smo imeli ponovno priliko povdarjati, da se ta zakon v drugih pokrajinah sploh ne izvaja, da se ga izven Slovenije vobče skoro ne pozna. Zato bo gornji razpis večjega pomena za pokrajine izven Slovenije, nam pa ne prinese ničesar novega.
ALZAŠKO HMELJSKO POROČILO.
Radi nenavadnega mraza, ki ovira preparacijo hmelja in obiskovanje pivovarn, je bilo zadnja tedna le malo prometa, kar se opaža tudi v Ntimbergu in v Žatecu. Med drugim je bilo prodanih par manjših partij štajerskega limelja za izvoz po Frs. 250-— do 300'—, to jo ca. 9 do 11 Din za kg, vagon Žalec. — J. Lavrič.
RAZSTAVE m SEJMI.
IX. LJUBLJANSKI VELESEJEM.
Prometni minister gospod dr. Korošec je podpisal odlok, s katerim se dovoljuje posetnikom IX. Ljubljanskega mednarodnega velesejma, ki se vrši od maja do 9. junija t. 1., polovična voznina v Ljubljano in nazaj.
RAZSTAVA MODERNE TRGOVINE V BRNU.
Od 3. do 15. septembra t. J. bode v Bunu (Češkoslovaška) prirejena razstava moderne trgovine, organizirana ob sodelovanju brnske trgovske zbornice, borze, trgovskega gremija, deželnega gospodarskega sveta in trgovskega udru-ženja v Brnu. Obenem z omenjeno razstavo se bo vršil bmslci razstavni trg in prirejene bodo razstave moderne žene ter pivovarske in sladarske industrije. Trgovska zbornica v Brnu je radevolje, v kolikor se tiče podrobnih informacij
o	tej strokovni prireditvi, vsem interesentom na razpolago.
Priprave aa udeležbo Jugoslavije na razstavi v Barceloni so v polnem teku.
V	kratkem bodo dovoljeni potrebni 'krediti.
Mednarodna kolonijalna, pomorska in nmetniška razstava v Antwerpnu se bo vršila od aprila do oktobra 1930.
Otvoritev palače Delavske zbornice v Ljubljani.
V nedeljo, dne 17. t. m. predpoldne se je vršila slovesna otvoritev palače Delavske zbornice za Slovenijo v Ljubljani. Slovesnost je otvoril pevski zbor »Grafike«, ki je z uspehom odpel dve delavski pesmi. Nato je predsednik Delavske zbornice g. Melhijor Čobal pozdravil vse navzoče zastopnike 'ter se je v svojem' govoru, v katerem je podčrtal, da bo nova palača središče vsega delavstva Slovenije, zahvalil vsem, ki so pomagali zbornici pri njenih stremljenjih, da je prišla pod lastno streho. Posebno se je zahvalil ing. arh. V. Šubicu, ki je zasnoval načrte ter z veliko požrtvovalnostjo vodil in dovršil ogromno delo.
Prečitani so bili nato pozdravni brzojavi in pisma, pred' vsemi pismo gosp. ljubljanskega knezoškofa dr. A. B. Jegliča, ki čestita delavstvu na veliki pridobitvi, kjer bo sedaj lažje proučevalo delavska vprašanja, pa tudi lažje uravnavalo vse sklepe tako, da bodo v soglasju z naravnimi pravicami drugih stanci/.
Nato je spregovoril tajnik zbornice g. F. Uratnik slavnostni govor, tekom katerega je podčrtal socialno delo, ki ga je vršila zbornica že doslej. Sledil je pozdravni govor zastopnika ministrstva socialne politike g. inšpektorja Tujkoviča, a za tem govor g. velikega župana dr. Vodopivca. G. veliki župan je v svojem govoru izjavil, da SO' nekateri mislili, da je sedaj prišel ugoden trenutek, da se socialne pridobitve, ki jih je delavstvo težko pridobilo, zmanjšajo, toda to se le želje posameznikov. Naravno, da so te besede g. velikega župana izzvale splošen aplavz!
V imenu občine ljubljanske je čestital župan g. dr. D. Puc.
Sledila sta nato govora podpredsednika Zbornice za trgovino, obrt in industrije g. Ivana Ogrina, ki je izrekel v imenu zbornice najiskrenejše čestitke z željo, da bi Delavska zbornica kar najuspešnejše nadaljevala svoje delo. Pozdravni govor zborničnega generalnega tajnika g. dr. Windischerja priobčujemo kot najniarkantnejši in najpomembnejši govor v celoti na drugem mestu.
Govorili so še tv imenu oblastnega odbora ljubljanske oblasti g. dr. Brecelj, v imenu Središnjega urada za zavarovanje delavcev g. generalni .ravnatelj dr. Glaser in v imenu centralnega tajništva delavskih zbornic g. Topalovič.
Predsednik zbornice g. Čobal se je govornikom zahvalil za čestitke in pozdrave ter zaključil slovesnost. Vršil se je nato ogled palače.
Pozdravni govor g. dr. Fr. Windischerja ob otvoritvi palače Delavske zbornice.
Iz naših organizacij.
V	Kamniku se vrši občni zbor Gremija trgovcev v nedeljo, dne 24. t. m. ob 1. uri popoldne v dvorani Narodne Čitalnice. Na dnevnem redu je tudi predavanje o davčni napovedi za pridobnino, na kar se članstvo posebno opozarja. Tiskovina »Pripomoček o napovedi« bode članom na občnem zboru na razpolago.
a a
FOIRE INTERNATIONALE i»E LYOH
Slovesno otvoritev palače Delavske zbornice je pozdravil gen. tajnik Zbornice TOI g. dr. Fran Windischer z naslednjimi globokimi in pomembnimi besedami:
Z iskreno radostjo sem prejel ljubeznivo vabilo na Vašo današnjo znamenito svečanost, pa mi je v resnici srčna potreba ob današnji slovesni priliki izrekati naši Delavski zbornici najprisrčnejše in najlepše čestitke. Danes je slovesen praznik ne samo za organizirano slovensko delavstvo, marveč je danes pomemben dan slovenskega naroda, kateri, naj se reče karkoli, po. svoji sestavi predstavlja ipak z neznatnimi izjemami ljudi; ki morajo živeti od svojega dela. V prvi vrsti pa je današnja svečanost dan upravičenega in zasluženega veselja našega delavstva, ki danes po svojem vrhovnem besedniku otvarja svoj novi dom. V zgodovini našega naroda je to velik dan, ki; pomenja, ako gledamo nazaj, zgodovinski mejnik na potu dolgoletnega prizadevanja delavskih krogov in njih voditeljev za utrditev stanovske organizacije; če pa gledamo v bodočnost, markantno izhodišče za nova stremljenja pod svetlejšo zvezdo.
Delavska zbornica, ta centralna postava v organizaciji tistih, ki si iščejo zaslužka z delom in službovanjem, je dobila svoje prostore v tem lepem novem domu, pa ima tako temeljni predpogoj za smotreno delo prihodnosti. Na svojem sedaj stoji. In je poseben čut, ki navdaja človeka, ki vč, da stoji na svojem. Večja gotovost ga prešinja in jačja samozavest, pa tudi močnejši čut odgovornosti, ker ima instinktivno zavest, da treba svoje oprezno čuvati, pa najsi angleški pregovor pravi, da je moj dom moja trdnjava. Naš slovenski pregovor pa pravi, da lepa beseda lepo mesto najde, pa bi ga danes obrnil in bi si osmelil želeti, da si to lepo mesto lepo besedo najde, in bi bilo moje voščilo ob današnji botrini i, da bi arhitektonsko srečno ubrani prostori po svojih nevidnih penatih ustvarjali tukaj tako razpoloženje in občutje, da bi tudi zahteve trde stvarnosti prihajale v lepi in prikupni obliki. Na tem malem pa svetem kosu prsti, td je naša Slovenija, smo navezani drug na drugega, pa kot Slovenec in dolgoleten javni delavec res iz srca želim, da bi naša Delavska zbornica ob vsem strumnem zastopanju po zakonu ji zaupanih koristi in pridov imela za poželjni smoter svoje prizadevnosti tisto, kar je v r.aših danih razmerah dosežno, zmagljivo in ostvarljivo. Mislim pa, da mi vsi želimo graditi in dovrševati, ne pa podirati.
Nisem na strani tistih, ki menijo, da se ekstremi koristno dotikajo, pač pa me izkušnja življenja uči, da je v trdem trenju koristi in pridov, ki ga neogibno rodi gospodarsko življenje,
od 4 do 17. marca (929
Trgovci 117 dežel se zanimajo za velesejm
FOIRE OE LYON.
Obiskujejo zborovanja. Kupujejo katalog.
Poslužuiejo se eksportne službe. Katalog razstavljalcev (750 strani) je izSel. Kazalo izioženih predmetov v nemščini. Cena (vključno poštnino) 15 franc, frankov. Naročite si stanovanje. — Obrnite se na:
FOIRV. de LYON
Sprvicp N R RueMer»e«lrfer
l,YO\
Naročajte »Trgovski list«!
O	PREMOG ARSTVU EVROPE.
ipak treba iskati srednje poti in da je danes, ko tako hitro živimo in še hitreje pozabljamo, tistim, ki so na eni ali drugi strani poklicani za vodnike, sredi najostrejšega interesnega meteža tudi ob navidezno nepremost-nih sporih osnovna dolžnost iskati ravnico, prikladno, da nanjo privedeš pomirjene vrste raz sovražna brda. Brez borbe ni življenja in na gotovih poljih brez borbe ni napredka. Ali kadar je borba, bo na obeh plateh vsepovsodi takih, ki iz dobrih ali slabih namenov žele gnati stvar do skrajnosti, pa je v bojih gospodarskega značaja sreča za narodno celoto, ako so vodje modri in preudarni- možje, ki trdno drže vodstvo v rokah in ne pozabijo nikdar, da je dober vodnik dolžan v prvi vrsti biti dober taktik, ki čuva sebi zaupane sile, pa naj bodo žive ali stvarne dobrine. Borba ne more biti sama sebi namen, ali ako je neizogibna, potem je nečemo nikdar voditi s strupenimi puščicami.
Moja pred leti izrečena beseda o zaokroženem gospodarstvu v Sloveniji je naletela na občno pritrditev. Po razpadu stare monarhije smo v Sloveniji hitro dovršili stanovsko organizacijo in smo dobili za kmetovalca, industrijalca, trgovca, nameščenca, delavca in obrtnika pokrajinske organizacije, pa moremo danes tudi v organizatornem pogledu po pravici govoriti o zaokroženi stanovski organizaciji. Pri tem naj mi bo danes dovoljeno poudariti, da je naša Delavska zbornica pokazala na vzpodbuden način drugim stanovom pot, ki vodi do lastnih stanovskih domov.
Pri koncu sem in Vas prosim, da vzamete moje besede za take, ki so potekle iz ust človeka dobre volje in dobrih namer. Naša Delavska zbornica je mlada še, ali je ipak dosegla, to treba priznati objektivnemu mo-trilcu razmer, bodreče uspehe, pa je dejstvo, da nas je danes povabila v lepe prostore svojega novega doma,
brez dvoma čvrst aktivum. Srhaki
pregovor veli: Dogovor kuče gradi. Dogovor je sporazum, preudarnost harmonija. Komaj nekaj let po svojem rojstvu odpira naša Dela\ska zbornica svoj dom. To je objektivno sojeno velik praktični uspeh, ki je posledica sporazumnega dela in skupnega prizadevanja preudarnega predsedstva ter veščega in agilnega tajništva, pa zgovoren dokaz o pravem razumevanju Mestne občine ljubljanske za potrebe domačega delavstva in nameščenstva, teh važnih sotvorcev v naši produkciji in kupčiji. V pregovoru >Dogovor kuče gradi« je kie-no zrno zlate resnice, pa končam z iskreno željo, da bi skupno delo nase nam gradilo preudarno in ciljno močno, odporno in kljubovalno slovensko zgradbo, v kateri bo prostora za vse, pa bomo branili tako svojo hišo proti vsakemu kot nam na življenje in smrt zaupano trdnjavo.
Na zborovanju zveze industrijskih lastnikov Avstrije je govoril generalni ravnatelj dr. Apold o premogovnem gospodarstvu Evrope. Na podlagi številk produkoije in konsuma je pokazal, da so se izvršile v zadnjih letih velike spremembe v razdelitvi prodaje. Mnoge produkcijske dežele so vsled velikega uvoza tujega premoga danes prisiljene, da v izdatnih množinah eksportirajo lastni premog. Ta položaj postaja s časom nevzdržen. Zato je verojetno, da bo prišlo v najbližjem času do dogovorov med posameznimi deželami, ki producirajo premog, da se doseže s tem vsaj pametna razdelitev prodaje. Nedavno smo prinesli članek iz Belgije, ki izzveni v isto mnenje, da se bo moral doseči v preino-garstvu sporazum. — O premogovnem trgu v zadnjem času beremo:	Nemški
premogovniki so z naročili dobro založeni, živahno je povpraševanje v Belgiji in Franciji in prav tako tudi v severnih deželah. Izvoz premoga iz Anglije je zelo živahen, in tudi v Angliji sami se je prodaja zelo pomnožila. Nemško premogarstvo je profiliralo od dejstva
da je Kanal med Anglijo in Francijo deloma zamrznil. Vsled pomanjkanja črnega premoga so začeli v zadnjem času zelo rabiti rjavi premog. Na Poljskem grozi štrajk.
* * *
MIRNA TENDENCA NA SVETOVNIH ŽITNIH TRGIH.
Na evropskih trgih je bila ponudba žita v zadnjem času vsled trajnega mraza zelo majhna, a se izrazito trdna tendenca vseeno ni mogla uveljaviti. Vzrok je ta, ker je bila pšenična potreba vsled slabe prodaje moke trajno majhna. Haussieri so z mrazom zelo agitirali, pa niso imeli sreče. Vrhirtega prihajajo iz prekomorskih dežel poročila, po kojili je eksport žita od tedna do tedna večji. Pa moramo še pomisliti, da so bili tudi tam transporti v obmorska mesta vsled mraza otežkočeni in da morajo biti nabrane v centralah ogromne množine, pripravljene za eksport. Tudi Argentina, kjer je sedaj poletje, bo veliko prodala, ge več kot so prvotno mislili. Lastniki pšenice se na vso moč trudijo, da jo kolikor mogoče hitro prodajo.
Prioorosa te, prosim, svofim odjemalcem pril ubtiene
PIAGGI
Razpečuje v kraljevin* SHS Fran Ksav. lešn *t. Maribor, Cankar>c
-leve
izdelke za juhe.
Lahka pradaša! Dober zasluiek!
Jos. Marenk:
O knjigovodstvu.
V	»Trgovskem listu« štev. 17 je clankar I. S. objavil nekaj podatkov iz njegovega knjigovodstva pod rubriko »0 knjigovodstvu«.
Interesantno je, da je njegovo vknjiževanje glede v plačilo d osli h faktur precej podobno mojemu, da sva si s piscem zamislila prilicno enako vknjiževanje faktur, dasi se sploh ne poznava.
Uvedel sem tudi jaz dnevnik, ki pa mu nisem hotel dati imena »Moji dolgovi« kakor g. I. S., kajti beseda »Moji dolgovi« je preveč »težka« za živce in vestno srce, ter se nič kaj dobro ne prilega niti ušesom niti psihološkemu razpoloženju. Mojemu dnevniku sem dal v letu 1923, ko sem ga prvič uvedel, ime »Faktura - journal«; leta 1928. pa sem ga poslovenil« in sem mu dal ime: »Fakturni journal«.
Z »nacijonaliziranjem« pa nisem hotel iti dalje namenoma, kajti besede journal« moji odjemalci ne razumejo, in če bi ta journal imel ime »Fakturni dnevnik« ali »Moji dolgovi«, bi se lahko zgodilo, da bi slučajno Jožal dnevnik na pultu in bi došla stranka ter bi iz tega dnevnika »izvohala« ime dobaviteljev in vsoto dolgov. Nekaterim podeželskim ljudem pa se zdi postavka 5000 Din že sila velika in rezultat bi bil: nezaupanje, izguba ugleda in kredita. Pozabiti p® ne smemo, da gre vsak glas, pa naj bode dober ali slab v svet po ti-le re-čenici:
Če ve eden, ne ve nobeden, če vesta dva, ve pol sveta, če vedb trije — vedo vsi Ijtidjer
S tem sem povedal, da je treba tudi čuvati tajne poslovanja v knjigovodstvu.
»Moj »Fakturni journal« ima sledeče rubrike:
									Mri mravam							
		•		» « (O c		Fok										mamb!
	*T3 O jz c. £	4. S ►	Miljami	»i/> <0 O W 2 ?	e § »o o	turni iznos		I. obrok		11. obrok		III. obrok		vsega skupaj		N. pr. kd»J se (e vrnli« emhalAŽa 1.1 d. 1.1. d.
ji		►V) ®		=s ►	E 3			E 3	o M	E 3	o M	E 3	o j*			
t—	Q	H		K/>	C	Din	P	C G	O	O Q	O	Q	o u:	Din	P	
1	1.H	1?	1 Mil	81511	3.11.	15«	85	19.11.	1DOO-	U- II.	51905			1511	95	
Z	6II.	ZO	jiiimr	fZI	HI	1276	53	IZ. II.	808 -							
]	7.1!	21	Umore Hi	909	5.11.	13?	-	30.111	410 -	MII.	500 -	UH.	332 -	I23Z	-	1. III. 1929 vrnil so<
1	8.11	U	1. Volk	IM	Sil	30D0		zg.ii	1000 -	20III.	2000 -			3000		Olllil 41- Din oDristl 1
Pisec g. I. S. pravi, da ima njegova knjiga dobro stran; jaz pa ravno tako, da ima moja dobro. Toraj imava oba >dobro stran«. Jaz sem z mojim jour-nalom sila zadovoljen. V petih minutah lahko ugotovim: 1. Koliko komu dolgujem. 2. Koliko sem na posamezne račune že odplačal. 3. Koliko in kateremu dobavitelju dolgujem še.
4.	Kateri še neplačan račun je najstarejši. 5. Koliko sem imel prometa s tem in onim dobaviteljem na mesec, koliko na leto. 6. Kolik je ves dolg. 7. Kolik je celotni mesečni fakturni (denarni) promet. 8. Kolik je promet na leto itd.
Vse to se lahko ugotovi, kakor sem že rekel, v petih minutah, pa če imaš večmilijonski promet. Seveda urejevati se mora vse brez pomot. Vknjiže-vati moraš pač vedno vse sproti.
O	podrobnem vknjiževanju nimam namena pisati, ker bi se mojo poročilo podaljšalo, omenim naj le še tole:
Na koncu vsakega meseca se v tem mojem joumalu potegne z rdečo tinto črto od stolpcev 1—17 ter se napravi celotna vsota iz stolpcev 1 7—8 15 do 16 in 17.
V	stolpcu 17 se sešteje: Koliko si plačal obresti, koliko se je zaslužilo pri posamezni fakturi itd., kar si sproti vknjiževal. Tako imaš pred seboj vsaki mesec sliko: aktiva, pasiva, promet, zamudo poravnav, debet, kolik je rabat, krediterjeva imena itd.
Vsi prispeli vozni listi dobe tekočo številko iz stolpca 3, računi oziroma fakture pa tekočo številko iz stolpca 1.
Ako prejmeš blago z enim samim voznim listom od več tvrdk, dobiš seveda od vsake tvrdke svoj račun. Te-dal "»Pišem na vsak račun svojo tekočo številko iz stolpca 1, na vozni list pa iz stolpca 3. Stopca 7—8 in 15—16 se morata vedno ujemati. Iz stolpcev 10, 12 in 14 pa mora vedno pri seštevanju izkazati znesek, ki je vpisan v stolpcu 15—16.
Dalje omenjam, da imam približno tak tudi dnevnik dolžnike, ki ima ime »Debitorjk, dnevnik za statistiko, ki ji polagam veliko važnost ter dnevnik za vknjiževanje gibanja cen, dalje . opravilni zapisnik, blagajniško knjigo in druge.
Pripominjam, da nisem došel še nikdar do nesoglasja z nobenim dobaviteljem, kakor tudi ne odjemalcem glede točnosti dolga.
Želeti bi bilo, da se uvede v našem glasilu o knjigovodstvu večkrat kaka polemika, pa bodomo spoznali, kaj kdo ima in kaj je najbolje, oziroma če ima dobro stran.
Industrija.
Kvote evropskega kartela cevi. Z nedavnim pristopom Poljske k evropskemu kartelu cevi so se kvote nekoliko spremenile. Če bo pristopila še Anglija, bo potrebna seveda nova razdelitev. Nemčija ima 60-4 odstotkov (Mannes-mann 10’3', Vereinigte Stahlvverke 30-7, Hahn 3‘7, drugi 15‘7), francosko-belgij-ske-saarske tovarne 25-6 odstotkov, češkoslovaška 10*9, Poljska 2-4, Ogrska
0.7 %. Nemčija ima v dosedanjem samo kontinentalnem kartelu vodilno vlogo. Prodajni urad produkcije včlanjenih dežel ne prodaja samostojno, temveč ureja samo vprašanja cen in kvot. Kartelna pravila varujejo najprej domači trg priklopljenih dežel pred konkurenco drugih članov. Kazen tega so inozemski trgi regionalno in po cenah razdeljeni med člane zveze.
General Motors so otvorili leta 1928 novd prodajalni v Varšavi in Bombayu. Poleg tega imajo General Motors podružnice v 22 drugih krajih (poleg U.
S.	A.) v vseh delih sveta.
Denarstvo.
Uprava državnih monopolov je dvignila zadnjo tranšo tobaičnega posojila v znesku 270.000 funtov.
Promet.
Reorganizacija rumunskih železnic.
! Leverve, zastopnik reparacijske komisi-
I	je pri rumunski državni železnici, je i.z-! delal reorganizacijski načrt za rumun-
1	ske 'železnice. Predvidena so dela v skupnem znesku 130 milijonov dolarjev. Obnovili bodo 1400 kilometrov enotirnih in 300 km dvotirnih prog, repari-rali in na novo gradili bodo vagone in lokomotive, popravili stare in gradili nove mostove, povečali in gradili kolodvore itd. Program hočejo izvršiti v šestih letih. Za reorganizacijo potrelmi denar hočejo dobiti s posojili.
PO SVETU.
Narodna banka Jugoslavije zaključuje bilančna dela. Čisti dobiček bo približno na lanski višini, 10-4 mil. Din; dividenda bo kot lani 8-odstotna to je 8 dinarjev.
llapag je znižala lansko 8-odstotno dividendo na 7%. Merodajen za to znižanje je bil novi veliki gradbeni program, kojega izvršbo cenijo na 50 milijonov mark.
Krmila v Italiji so dala v lanskem letu 202 milijona meterskih stotov, za 6‘7 % manj kot v letu 1927.
Tudi češka Unionbanka bo poleg drugih čeških velebank zvišala glavnico, in sicer najbrž za 50 milijonov Kč na 250 milijonov Kč. Dividenda bo 10-odstotna ali 20 Kč.
Prva hrratsko - slavonska sladkorna industrijska d. d. ima prav ugodne zaključke kampanje in bo razdelila najmanj dividendo v lanski višini, 16 % ali 28 Din; ojačila bo tudi rezerve.
Češkoslovaške tovarne železa se pogajajo o podaljšanju kartela za nadalj-nih 10 let.
Vesti o razpustu srednjeevropskega kartela emajla so se izkazale zaenkrat kot neresnične. Tako pravijo poročila iz Berlina.
Angleška banka navaja v svojem prvem izkazu po zvišanju obrestne mere padec obtoka bankovcev za 4,800.000 funtov in dvig zlate zaloge za 240.000 funtov.
Indijska banka (Imperial bank of In-dia) je zvišala obrestno mero od 7 % na 8 %■
Bruseljska banka (Banque de Bru-xelles) je imela lani zelo velike dobičke, a bo vsled močno ojačenih rezerv razdelila le lansko dividendo 65 frankov, oziroma jo bo morda le malo zvišala. Glavnico bo dvignila.
Štrajkov v Češkoslovaški je bilo lani 258 (leto prej 205), izgubljenih dni pa
1.800.000 (1,300.000). Na mezdah je bilo izgubljenih 63,200.000 Kč (leto prej
33.900.000 Kč).
Nemška strojna industrija zaznamuje za januar nazadovanje zaposlenosti za
2	odstotka, ki se je izrazilo v prvi vrsti v skrajšanem delovnem času.
Eidgenossische Bank A.-G. v Ziirichu je imela lani 7,470.000 frankov čistega dobička (leto prej 6,280.000) in bo razdelila zopet 8-odstotno dividendo. Glavnico bo zvišala od 70 na 100 milijonov frankov.
Midland, največja angleška železnica, razdeljuje za leto 1928 VA% dividendo (leto prej 43A%), Great Western 5 (7), Southern 2% (2).
Na umetne cvetlice znaša carina v Ameriki odslej 90 odstotkov vrednosti. Importerji so pričakovali 60 odstotkov.
Potovanje zastopnikov ncwyorške borze v Evropo v svrho informacije sedaj predsedstvo borze uradno dementira.
Investicijski program ogrskih državnih žeieziuc za tekoče leto je predvideval inozemsko posojilo v znesku 120 do 150 milijonov pengO. Sedaj beremo, da hočejo merodajni krogi s tem posojilom počakati, da vidijo, kakšen bo nadaljni razvoj na merodajnih mednarodnih denarnih trgih.
Premoga je porabila Avstrija lani
9.123.000 ton, za 4 % več kot v letu 1927, 57 % je bilo črnega premoga, 7 odstotkov koksa, 40 % rjavega premoga. Domača produkcija se je dvignite od 36'08 % vse porabe v letu 1927 na 87-30 % v letu 1928.
Na borzi v Budimpešti notira sedaj 255 efektov.
Časopis za mednarodna gospodarska vprašanja izdaja v pomnoženi obliki Mednarodna trgovska zbornica v Parizu. Časopis izide štirikrat na leto in sicer v angleščini, nemščini in francoščini.
TVrstdcutsche Elektrizitatswirtschaft A.-G, se imenuje nova električna koncentracija na zapadu in jugozapadu Nemčije, s sedežem v Frankfurtu. Združene elektrarne razpolagajo z ogromno glavnico ca. 750,000.000 mark.
Občni zbor gremija trgovcev za srez Laško.
(Konec.)
Od navedenih članov je bilo	1927 1928	
protokoliranih	28	28
Od navedenih članov je bilo		
neprotokoliranih	303	305
Skupaj	331	333
2. a) Stanje pomočnikov (mo-		
ških) začetkom leta	46	56
Število prijavljenih v letu		
(moških)	26	25
Število odjavljenih v letu		
(moških)	16	15
Stanje pomočnikov koncem		
leta (moških) skupaj	56	66
b) Stanje pomočnikov (žen-		
skih)) začetkom leta	41	53
Število prijavljenih (ženskih)	19	8
Število odjavljenih (ženskih)	7	7
Stanje pomočnikov (ženskih)		
koncem leta skupaj	53	54
c) Stanje vajencev (moških)		
začetkom leta	42	38
Število prijavljenih (moških)	f\	
v letu	9	18
Število oproščenih (moških)		
v letu	11	17
Odjavljenih v letu (moških)	2	3
Stanje vajenoev (moških)		
koncem leta	38	36
d) Stanje vajencev (ženskih)		25
začetkom leta	28	
število prijavljenih (ženskih)		
v letu	9	14
Število oproščenih (ženskih)		
v letu	9	9
Število odjavljenih (ženskih)		
v letu	3	5
Stanje vajenk koncem leta	25	25
Skupno stanje vseh name-		
ščencev koncem leta	172	181
Število trgovcev, pri katerih		
so; bili ti nameščenci zapo-		
sleni	57	58
Razen rodbinskih članov ni		
imelo nobenih nameščencev	30	32
Vajencev se nahaja v polni		
oskrbi učnih gospodarjev	9	11
Vajencev se nahaja v delni		
oskrbi učnih gospodarjev	54	50
Število vajencev, ki obisku-		
jejo Trg. nadaljevalno šoilo		
Trbovlje	19	20
Število vajencev, ki obisku-		
jejo obrtno nadaljevalno		
šolo v Hrastniku	12	14
Število vajencev, ki obiskujejo obrtno nadaljevalno šolo v Laškem
V Trbovljah je obiskovalo obrtno nadaljevalno šolo
obrtniških vajencev
V Hrastniku je obiskovalo razen trgovskih vajencev obrt. nadalj. šolo še obrtni-
111	103
ških vajencev	81	79
V Laškem obrtniških vajencev	64	71
Število vajencev, ki nimajo		
prilike obiskovati šole	18	20
Konkurzov je bilo prijavljenih	4	2
Trgovski gremij je prejel sle-		
deče dopise:		
Od velikega župana	6	7
Od srezkega poglavarstva v		
Laškem	15	24
Od zbornice za TOI v Ljub-		
ljani	21	20
Od Zveze trg. gremijev in		
zadrug v Ljubljani	58	52
Od pododbora v Trbovljah	17	21
Od članov gremija in drugih		
dopisnikov	75	62
Skupaj	192	191
Na velikega župana	4	3
Na predsednika oblastne skupščine	1	—
Na srezkega poglavarja v Laškem	26	20
Na Zbornico TOI	7	12
Na Zvezo trg.v gremijev in zadrug	19	18
Na pododbor v Trbovljah	19	1:6
Na razne člane *	58	46
Skupaj 134 124 ■ Umrl je v letu 1928 član Ivan Orešnik.
Po prednjem poročilu g. načelnika Elsbacherja je podal še poročilo o delovanju pododbora gremija v Trbovljah njegov načelnik g. Pavlin.
Pododbor je imel od zadnjega občnega zbora več odborovih sej, na katerih je razpravljal o vseh tekočih aktualnih zadevali. K istim so se vabili tudi vsi v Trbovljah naseljeni legitimni gg. trgovci tako, da so bili o tekočem delovanju vsi točno poučeni. Vsi dopisi so se reševali točno in vestno. Navodila od gremijalnega načelstva, Zveze trgovskih gremijev, Trgovske obrtne Zbornice in drugih 'predstojnih oblasti so se, kolikor je bilo to pri lokalnih prilikah mogoče, upoštevala in izpolnjevala. Vse članstvo se je o vseh trgovskih tekočih važnih zadevah redno obveščalo potom okrožnice. Veliko nejevoljo in škodo med trgovstvom v Trbovljah je povzročila uredba gosp. velikega župana ljubljanske oblasti z dne 3. julija 1928, s katero se je uvedel splošni nedeljski počitek, kar je bilo za Trbovlje povsem nesprejemljivo, zraven tega je imela omenjena uredba ostrine, pri čemer so imeli vsi člani zraven izgube tudi druge neprijetnosti, 'ker so se morali pogostokrat vsled neznatnih prestopkov pri nadzorstveni oblasti zagovarjati. Pododbor v Trbovljah je imel veliko truda, da je prepričal gosp. vel. župana o nevzdržnem stanju in o nujni potrebi spremembe te izdane uredbe. Vršil se je dne 12. avgusta 1928 širši sestanek vseh članov, na katerem so vsi izrazili zahtevo, da se podvzamejo energični koraki za spremembo uredbe v tem pravcu, da se dovoli nedeljsko obratovanje in podaljšanje delovnega časa ob plačilnih dneh. Zraven večkratnih intervencij pri Zbornici za TOI je bila tudi pri g. velikemu županu sedemčlanska deputacija pod vodstvom g. dr. Plessa, tajnika Zbornice TOI, ki se ji je le s težavo s tehtno argumentiranimi dokazi posrečilo prepričati gosp. velikega župana o nevzidržnosti te uredbe, ker so pri tej akciji intrigirale nepoklicane osebe, trdeč, da ni v Trbovljah nobene potrebe za nedeljsko obratovanje.
Pododbor si je veliko prizadeval, da se je v novoizdani uredbi o trgovskih obratovalnicah določil delovni čas za vse članstvo povoljno in sprejemljivo.
V zrni slu odloka srezkega poglavarstva v Laškem, št. 772, od 20. junija 1927, je zaprosilo 31 članov za gremijai-na potrdila, na podlagi katerih jim je obrtna oblast izdala obrtne liste za točenje alkoholnih pijač na drobno. Potrdila so se izdala vsem onim članom, ki so zadostili gremijalnim in oblastnim predpisom.
V Trbovljah je prijavilo od zadnjega občnega zbora našega gremija 25 oseb nove trgovske obrti in sicer:
Prodaja alk. pijač v zaprtih steklenicah in z mrzlimi jedili	7
Prodaja zelenjave in dež. pridelkov na trškem prostoru	1
Prodaja mrzlih jedil in galanterije	1
Prodaja vina na debelo in na	drobno	1
Branjerija in sejmarstvo	1
Trgovina z usnjem	l
Trgovina s pleteninami in strojno pletenje	1
Trgovina s	surovimi kožami	1
Žganjekuha	1
Trgovina s	papirjem in galanterijo	1
Trgovina z	mešanim blagom	4
Trgovina z	južnim sadjem	1
Trgovina s	čepicami in sejmarstvo	1
Trgovina z	galanterijskim blagom	1
Trgovina z elektrotehničnimi predmeti	1
Reklamno podjetje	1
Skupaj	25
Blagajniško poročilo.
Od 2. februarja 1927 do 23. novembra 1928 je v Trbovljah prijavilo 25 članov svoje trgovske obrti in plačalo na inkorp. pristojbinah Din 16.000'—. V blagajno Trgovskega gremija se je nakazalo po poštni položnici Din 15.500'— Na potnih stroških se je izplačalo	„	450'—
Za raznašanje okrožnic po nalogu gremijalnega načelstva	„	50'—
Skupaj Din 16.000'— Na splošno željo trgovcev se je ustanovila v Trbovljah samostojna Trgovska gremijalna šola. Ta želja se utemeljuje s tem, da naš gremij prispeva za to šolo tako vsoto, da je upravičen zahtevati za trgovske vajence poseben pouk, ker so pred	ustanovitvijo	te	šole ob-
iskovali trgovski vajenci obrtno nadaljevalno šolo, v kateri se je v prvi vrsti oziralo na rokodelske vajence, pri čemer niso trgovski	vajenci	imeli zabe-
ljenega uspeha. Izdelan je učni načrt m pravilnik, potrjen od ministrstva trgovine in industrije, z odlokom br. 229 od
16.	aprila 1927. To šolo obiskuje sedaj 21 trgovskih vajencev in vajenk, vpisnina se plača za vajenca 100 Din. Na tej šoli poučujeta dva gg. učitelja v dveh oddelkih in sicer tedensko 8 ur. Na šoli se poučujejo sledeči predmeti:
I.	razred II. razred Slovenščina	1	uro	1	uro
Računstvo	2	uri	2	uri
Trgovsko in menično
računovodstvo	1	uro —
Knjigovodstvo	1	uro	2	uri
Korespondenca	1	uro	2	uri
Zemljepis	1	uro	1	uro
Lepopis	1	uro ---------
Skupaj 8 ur 8 ur
Poučevalo se je v nedeljo od 8. do 12. ter pondeljek in sredo od 5. do 7. ure. Predvideni proračun za leto 1928/29.
Dohodki.
Saldo iz prejšnjega leta Din	2.000'—
Vpisnina	„	2.000'—
Oblastni odbor	„	2.000'—
Trgovska in obrtna zbornica	»	1.000'—
Trgovski gremij	,,	6.000'—
Skupaj
Izdatki. Vodstvena nagrada Honorar učiteljem Šolske potrebščine Pisarniške potrebščine Šolski izleti Snaženje prostorov
Din 13.000'—
Din	700'—
„ 10.220— „	1.500—
„	1.500—
300— 300—
Primanjkljaj po Din 1.520'— bi krila občina Trbovlje.
Po teh izčrpnih poročilih neumornih in odličnih gremijalnih funkcijonarjev je povzel besedo še zvezni tajnik gosp. Podgoršek in v daljših izvajanjih pred-očil zbranim gremijalnim članom naše splošne gospodarske prilike in prizadevanja ter stremljenja Zveze kot osrednje organizacije slovenskega trgovstva, da čimbolj olajša njegove težke eksistenčne prilike ter pospešuje njegov gospodarski in kulturni napredek. Posebno je toplo podprl izvajanja g. načelnika Elsbacherja, da bi se trgovci v čimvečji meri naročevali na »Trgovski list«, ki nudi trgovstvu pač najboljše informacije v vseh perečih gospodarskih in stanovskih zadevah. Ta apel je našel uspešen odmev na navzočih gremijalnih članih in se je takoj prijavilo 20 novih naročnikov — pač najlepši dokaz stanovske zavednosti in umevanja potrebe strokos’-nega izobraževanja od strani gremijalnega članstva!
Ljubljanska borza.		
Tečaj 18. februarja 1929.	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. .		*		22-8225
Berlin 1 M		13605	13’53o
Bruselj 1 belga			7-92
Budimpešta 1 pengO . ■	—•—	9-936
Curih 100 fr		1094-40	1097-40
Dunaj 1 šiling		—•—	8-008
London 1 funt 		276-16	276-96
Newyork 1 dolar		—•—	66'86
Pariz 100 fr		—• —	22252
Praga 100 kron		168-20	169"—
Trst 100 lir		297-12	299"12
Skupaj Din 14'520'—
Vrednote: Delnice: a) Denarni zavodi:
Celjska posojilnica d. d., Celje denar 158 dinarjev; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana denar 125 Din; Prva hrvatska šte-dionica, Zagreb denar 930 Din; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana denar 175 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja:	Združene papirnice
Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana denar 120 Din; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana denar 56 Din; »Sešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka denar 105 Din; Tvornica za dušik d. d., Ruše denar 260, blago 280 Din.
Les: Smreka—jelka: Hlodi I., II., monte 1 m' 'Din 260—300; brzojavni drogovi 250 do 280; ibordonali merkantilni 320—350; trami merkantilni 260—300; škorete, konične, od 16 cm naprej 600—650; škorete, paralelne, od 16 oin naprej 660—700; škorete, podmer-ne, do 15 cm 500—550; deske-plohi, kon., od 16 om naprej 550—600; deske-plohi, par., od 16 cm naprej 580—630. Bukev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490—510; deske-plohi, naravni, ostrorobi 750—1000; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—900; deske-plohi, parjeni, ostrorobi 100—1250; testeni 500 do 550; tavolete 1200-—1250. Hrast: hlodi I.,
II.	450—700; bordonali 1300—1500; deske-plohi, ineobroblj. boules 1300—1600; deske-plohi, neobroblj. mekantil. 650—1150; deske-iplohi, ostrorobi (podnice) 1200—1350; frizi 1050—1250. Drva: bukova 22—24; hrastova 20—23. Železniški pragovi: 2-60 m, 14X24: hrastovi 50—55. Oglje: bukovo za ICO 'kg 85-90.
Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava prom-ptna, plačilo v 30 dneh, 292-50—295; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v februarju, plačilo v 80 dneh 297-50—300 Din; bačka: 80 kg, 20% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v marcu, plačilo v 30 dneh 305—307'50; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh
310'50—312'50; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. post., dobava v maju, plačilo v 30 dneh, 315—317-50 Din. — Koruza: amerikanska plata koruza: promptna dobava, slov. postaja 345; bačka: Času primerno suha, promptna dobava, slov. postaja 295—297-50. — Ječmen: baramjski: pivovarski, 68/69 kg 345—347-50 Din; bački, ozimni, 67/68 kg 330—832-50. — Soršea: 50% rži, 50« pšeniec, postaja Domžale, plačilo v 30 dneh 277-50—280 Din. — Moka: pšenična Og: nova, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 420—425 Din.
Tendenca: les: neizpremenjena; deželni pridelki: stalna.
Zaključki: les: 9 vagonov; deželni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov.
TRŽNA POROČILA.
Mariborsko sejmsko poročilo. 'Prignanih je bilo: 3 konji, 7 bikov, 124 volov, 157 krav in telet, skupaj 292 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu 12. februarja 1929 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 8 50 do 9 Din, poldebeli voli 7'25 do 7‘50, biki za klanje 8, plemenske krave 5'25 do 5'50, krave za klobasarje 3'50 do 4, molzne in breje krave 5 do 5'50, mlada živina 6 dio 9 Din. Prodalo se je 235 komadov, od teh za izvoz v Italijo 72, v Avstrijo 59 komadov. — Mesne cene: Volovsko meso 10 do 18 Din, telečje 15 do 22-50, svinjsko ineso sveže 15 do 27-50 Din za 1 kg.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Gradbeno odel en je direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. februarja t. L ponudbe glede dobave 500 komadov tiskovin. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Direkcija državnega rudnika Bukinje, pošta Kreka, sprejema do 25. februarja t.
1. ponudbe glede dobave raznega materi jala (spojnice, ščetke, žeblji, gumbi, ključavnice, vijaki, pločevina, železo i. t. d.). — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 27. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 8 garnitur nepremočljivih jamskih oblek. — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 27. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 2 motorjev na izmenični tok, 2 komadov trn,polnih sklepal, zn-kovnih kladiv in 1 sirene z motornim pogonom za dajanje signalov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 2. marca t. 1. pri Inženjerskem odelenju Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede naprave dovodnega vodovoda od mestne magistrale do vodovoda v vojašnici v Škofji Loki. — Dne
2. marca t. 1. pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede 'dobave potapljaških oprem. — Dne 4. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave krp za čiščenje; pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu pa glede dobave 20.000 kg lesnega oglja. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Dne 2. marca t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave špirita za lekarne. (Pogoji so na vpo-
i	gled v pisarni omenjenega slagališta.)
Kvalitativno najboljše
nogavice volnene in flor, rokavice, triko perilo,
'i vestje, puloverje, iepne robce, naramnice, kravate, ovratnike, srajce, razne Sipke in vezenine, kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in tapetnike  ------------ edino le pri ------——
JOJ. PETE UNCU, Ljubljana,
Na veliko 1
Telefon 2915.
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Na malol
R. WILLMANN
lllilliliilllHllilllliilll STROJNO PODJETJE illllllllllllllilllllliiill
UUBUANA, SLOMŠKOVA ULICA ŠT. 3
Izdriuje razlita« vr»t« »troj«, za luna Induztrljo, trantmMJvk« naprava, tovarn« dvigala vaah vrat, 39* rebrast« aavl Iz kovanaia lalaza. "teC Prevzema projektiranje In opremo razllinlh mehanltnlh naprav tor Izvrtajo vea v atrojno atroko apadajota dola In popravila toina, aoHdno In po molnoatl
najhitreje.
SBSS
Veletrgovina
, kolonljaln« In IpncnHJtk« rob«
Ivan Jelačin
Uubliana
i,
Zaloga ml« praian« Kav«, mf«tlti dišav In rudnlnak« vod«
Tolaa la loBdna
tnbtttvalt« c«nlkl
- LJUBLJANA -
Ure, zlatnine In srebrnine
Lastna protokol Irana tovarna v Švici
UUBL/ANA - GREGORČIČEVA ULICA 23 - TEL. 2532
$
S
KNJIGOVEZNICA
B»«J* dr. IVA* PLBSSL - I« tnrrrmko -	d.	d.	te*	tadajatetja	te	(teto*!	O.	MBALKL	bjcMta«.