APRIL 1976
CENA 1 DINAR
REFERENDUM USPEL
NAD DVE TRETJINI VOLIVCEV ZA SAMOPRISPEVEK
Večmesečna družbenopolitična aktivnost v pripravah na referendum o krajevnem samoprispevku v občini Kamnik za obdobje 1976—1980, je dobila svoj uspešen zaključek v nedeljo, 4. aprila letos, ko se je 11.117 občanov ali 68,5 •/• vseh volivcev odločilo za krajevni samoprispevek. Na glasovalna mesta je prišlo 89,2 vseh volivcev. Občani so glasovali v 21 krajevnih skupnostih na 46 glasovalnih mestih, katerih število je bilo tokrat večje in tako približano občanom, zlasti v novih naseljih na območju Kamnika in Duplice.
Na posameznih voliščih v nekaterih krajevnih skupnostih so se glasovanja udeležili vsi volivci (Tuhinj — 3 volišča, Šmartno — 1 volišče, črna — 1 volišče, Kamniška Bistrica — 1 volišče), v krajevnih skupnostih Pšajnovica in Vranja peč pa so glasovali vsi volivci.
Nad tri četrtine vseh volivcev pa se je odločilo za krajevni samoprispevek v krajevnih skupnostih: Vranja peč '". Pšajnovica 89,2 V., Pod-gorje 82,6'/., Tuhinj 80,5"/., Kriz 78,4 •/• in Črna 76,5 "/o.
Tudi v naši največji krajev-ni skupnosti Kamnik, kjer je v celotni skupnosti glasovalo za samoprispevek 68,5% vseh volivcev (kar je občinsko poprečje), je bilo dvoje volišč z nad 80 % glasovi za samoprispevek. Skupni rezultat v tej krajevni skupnosti je precej boljši od glasovanja leta 1971,
ko se je za samoprispevek odločilo 60,91 "A Kamničanov.
Glavna značilnost rezultatov referenduma je prav gotovo dejstvo, da sedaj v občini ni bilo niti enega volišča, na katerem bi samoprispevek ne bil izglasovan. Torej ne moremo govoriti o preglasovanju posameznih območij. V tem se kaže enotna zavzetost naših občanov za solidarno in vzajemno reševanje skupnih problemov in nalog ter podpora sprejetim razvojnim usmeritvam v krajevnih skupnostih in v občini kot celoti.
Druga značilnost je ta, da se je kljub še enkrat večjemu samoprispevku, tokrat izjavil zanj skoraj povsem enak delež občanov kot leta 1971.
In tretja značilnost, da so tokrat znatno več glasov za, kot pred petimi leti, prispevale nekatere krajevne skupnosti, ki spadajo po številu prebivalcev med največje, kot npr. Kamnik, Duplica, Smar-ca in druge.
Posebej je treba poudariti prizadevanja občanov pred nedavnim ustanovljene krajevne skupnosti Križ, ki so se na referendumu z 78 •/• glasov odločili še za dodatni odstotek samoprispevka za hitrejšo ureditev komunalnih problemov kraja.
Rezultati referenduma so odraz široke družbenopolitične aktivnosti, v kateri so sodelovale vse družbenopolitične organizacije v okviru SZDL.
Akcija priprav na referen-
dum je potekala od sestankov političnih aktivov preko zborov občanov v krajevnih skupnostih, zborov delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela, delegacij za občinsko skupščino in samoupravne interesne skupnosti, plenarnih zasedanj vseh občinskih političnih vodstev, občinske skupščine in skupščine občinske izobraževalne skupnosti.
V tej izredno razgibani aktivnosti so imeli zelo pomembno vlogo tudi zbori staršev z veliko udeležbo, ponekod tudi preko 250 staršev, ki so na vseh šolah razpravljali o usmerjenem izobraževanju in o programu razvoja šolstva v kamniški občini. Velik prispevek k obveščanju občanov v pripravah na referendum je prispevala tudi mladina, zlasti dijaki Gimnazije R. Maistra in učenci višjih razredov osnovnih šol v Stranjah in v Kamniku, tako z izdelavo številnih propagandnih lepakov kot z razna-šanjem obvestil po krajevnih skupnostih.
V okviru občinskega štaba za pripravo referenduma sta opravili veliko delo tudi komisija za organizacijo tehnične priprave, ki je poskrbela za pripravo glasovalnih seznamov in vsklajevala določanje glasovalnih mest ter komisija za Informativno propagandno dejavnost, ki je zelo ctoDro uspela vključiti v vo akcijo tako lokalna glasila, glasila v delovnih organizaci-
jah, kot tudi naša osrednja politično-informativna sredstva (Delo, Dnevnik, RTV itd.).
V 46 glasovalnih odborih je sodelovalo 276 občanov, ki so s polno odgovornostjo opravili svoje naloge. To se je odrazilo tudi v majhnem odstotku nepravilno izpolnjenih oz. neveljavnih glasovnic.
K učinkovitemu delu volilnih odborov je velik delež prispevala občinska volilna komisija, ki je zelo natančno in podrobno obvestila volilne odbore o njihovih nalogah in jim tudi pripravila vse potrebno gradivo za njihovo delo. Občinska volilna komisija je zelo vestno in v skladu z zakonitimi predpisi opravila svojo nalogo pri spremljanju in ugotavljanju rezultatov referenduma.
Čeprav je globalna ocena rezultatov referenduma glede na trenutna gospodarska gibanja ugodna, bo potrebno v okviru SZDL podrobno oceniti rezultate referenduma v posameznih krajevnih skupnostih, kjer so bili doseženi slabši rezultati. Proučiti je treba tudi vzroke za slabšo udeležbo in rezultat na nekaterih območjih posameznih krajevnih skupnosti.
Prav gotovo pa moramo ob oceni rezultatov referenduma poudariti našo skupno odgovornost za dosledno izvajanje vseh programov, ki se obodo financirali s krajevnim samoprispevkom. O uresničevanju teh programov, o zbiranju in
Bogdan Potnik: Ilusiu.sk« rudar
uporabi sredstev je treba sproti obveščati občane in delovne ljudi.
Občinska skupščina izreka priznanje vsem družbenim dejavnikom in posameznikom, ki so pripomogli k uspehu referendum o krajevnem samoprispevku. Predvsem so to številni požrtvovalni družbeni delavci v krajevnih skupnostih, v krajevnih organizacijah združenega dela, prosvetni delavci, učenci in dijaki na gimnaziji in na osnovnih šolah, člani političnega aktiva v
okviru občinske konference SZDL, komisija za organizacijske priprave, informativno propagandna komisija in občinska volilna komisija. Posebno priznanje zaslužijo tudi sredstva javnega obveščanja, tako v delovnih organizacijah kot v občini, še posebej pa naša osrednja glasila Delo, Dnevnik in Radiotelevizija Ljubljana, ki so prispevali velik delež k dobri in pravočasni obveščenosti občanov v teku akcije.
FRANC SVETjSU
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
PRORAČUNSKO VARČEVANJE
V poročilu o rezultatih referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka, ki ga je na skupni seji vseh zborov 15. aprila podal predsednik občinske skupščine Franc SVE-TELJ, je podana analiza uspešnega delovanja vseh dejavnikov, ki so sodelovali v tej masovni in dobro organizirani akciji, v kateri je končno zmagala visoka zavest o edino možnem skupnem reševanju perečih vprašanj občine, pn tem je skupščina sprejela se predlog odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka. Sredstva iz tega naslova, t. j. 2% od čistih OD, se bodo obirala na posebnem računu Pri občinski skupščini, od tod Pa na račune občinske izobraževalne skupnosti ter krajev-
nih skupnosti glede na število prebivalstva.
Nov način ugotavljanja dohodka in zagotavljanja plačil med uporabniki družbenih sredstev narekuje vrsto dodatnih ukrepov, predvsem pa obnašanje v smislu dobrega gospodarja. Trenutno stanje v organizacijah združenega dela, glede na nove plačilne odnose, ni kaj dosti obetajoče. V delovnih organizacijah manjka okoli 82,954.721 dinarjev trajnih obratnih sredstev. Pomanjkanje tega denarja povzroča investicijsko nesposobnost pri številnih delovnih organizacijah. Naraščanje zalog gotovih izdelkov povzroča še dodatne težave. Tudi izgube so se povečale za štirikrat in predstavljajo kar 12,928.215 dinarjev. Skupna poraba se bo
morala gibati v skladu z reso lucijo o družbenoekonomskem razvoju občine. Le-ta pa je vezana na gospodarska gibanja. Zaradi spremembe v obračunskem dohodku in zagotovitvi plačil je pričakovati manjši dohodek. Zato skupščina, na predlog IS, priporoča vsem SIS, da v skladu s pooblastili začasno omejijo porabo sredstev v letu 1976. S tem v zvezi je tudi IS v skladu z določilom 3. člena odloka o proračunu občine Kamnik sklenil s 1. aprilom začasno zadržati uporabo sredstev proračuna v višini 5 %. Obstoječi predpisi, poleg drugih še najbolj prizadenejo tovarno usnja, o kateri so delegati razpravljali pod posebno točko dnevnega reda. Poleg  vseh   ekonomskih težav
tare tovarno usnja še precejšnja fluktuacija strokovnih kadrov. V vrsti teh težav pa je posebno poglavje še TOZD IPOK.
Skupščina je nadalje sprejela družbeni dogovor o soodločanju v SIS za komunalne dejavnosti ter o Izhodiščih za ustanovitev te skupnosti in samoupravni sporazum o ustanovitvi SIS za komunalno dejavnost. Za podpis je pooblastila izvršni svet.
Zaradi reševanja komunalnih problemov v krajevnih skupnostih je izvršni svet predlagal skupščini, da v ta namen izloči 611.950 dinarjev iz sredstev cestnih pristojbin. Sklep občinske skupščine iz leta 1974, po katerem se sredstva cestnega sklada namenijo za obvozno cesto, je za le-
tošnje leto izjemoma spremenjen. Sredstva bodo razdeljena krajevnim skupnostim v skladu z dogovorom na skupnem sestanku s predstavniki krajevnih skupnosti.
Skupščina je nadalje sprejela še predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi cestnega sklada ter predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik ter nadaljnjem upravljanju in uporabi sredstev tega sklada. Z ustanovitvijo samoupravne komunalne skupnosti se bodo sredstva cestnega sklada in sklada za urejanje in oddajanje
mestnega zemljišča prenesla v upravljanje te skupnosti.
Zaradi bolj učinkovitega urejanja skupnih problemov je skupščina sprejela predloženi družbeni dogovor o sofinanciranju dejavnosti skupnosti občin ljubljanske regije. Podano je bilo tudi poročilo o gradnji čistilne naprave in kolektorja Domžale—Kamnik.
Skupščina je imela na dnevnem redu še kadrovske zadeve in delegatska vprašanja.
Pod kadrovskimi zadevami je skupščina razrešila dolžnosti člana izvršnega sveta in predstojnika oddelka za gospodarstvo in finance Matjaža Verboleta ter izvolila Antona Pengova za člana izvršnega sveta in ga imenovala za predstojnika oddelka za gospodarstvo in finance.    T. M.
Ob 1. maju, Prazniku dela, čestitamo delovnim ljudem in občanom
SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
OB NOVIH PREDPISIH O UGOTAVLJANJU PLAČIL IN DOHODKA
SPROTI SPREMLJATI REZULTATE GOSPODARJENJA
Samoupravni organi v temeljnih organizacijah združenega dela naj na podlagi podatkov o gibanju proizvodnje in prodaje mesečno spremljajo rezultate gospodarjenja in o njih sproti obveščajo delovne ljudi.
Tak je bil eden izmed sklepov in priporočil, ki jih je sprejela občinska skupščina na skupni seji vseh zborov, ko je obravnavala položaj v naših TOZD ob prehodu na nov način zagotavljanja plačil in ugotavljanja dohodka v TOZD.
Ob ugotovitvi, da medsebojna povezava naših TOZD ni uspela, je treba opozoriti na podatek, da imajo naše TOZD napram organizacijam izven občine za 100 milijonov več terjatev kot so same dolžne. Po podatkih kamniške podružnice Ljubljanske banke bodo kratkoročna kreditna sredstva v višini okrog 141 milijonov din zadoščala za premostitev problemov plačilne   nesposobnosti nekaterih
ZBIRAJMO STAR PAPIR
Občinski odbor Rdečega križa bo letos organiziral dve akciji zbiranja odpadnega papirja. Letos bodo organizirali akcijo zbiranja 27. maja v krajevni skupnosti Kamnik, dan kasneje pa še v krajevnih skupnostih Duplica, Šmarca, Komenda, Moste, Kamniška Bistrica, Nevlje, Črna, Sela, Srednja vas, Šmartno, Zgornji Tuhinj, gpitalič in Motnik. Organizatorji akcije pozivajo vse občane, da pripravijo odpadni papir in ga oddajo poverjeniku Rdečega križa, ki bo star papir zbiral. Ves denar, ki ga bo organizacija Rdečega križa zbrala, bodo namenili krajevnim organizacijam Rdečega križa za humanitarne namene v krajevnih skupnostih. Lani so ob podobni akciji zbrali 13.500 dinarjev.
Organizacija Rdečega križa bo tudi jeseni organizirala podobno akcijo, zato bi bilo dobro, da občani zbirajo odpadni papir vse leto. Akcija zbiranja starega papirja prispeva tudi k zbiranju prepo-trebnih surovin za našo papirno industrijo, ki je primo-rana del odpadnega papirja celo uvažati. —ur
organizacij, vendar ostaja nerešen velik problem pomanjkanja obratnih sredstev. Tako našim delovnim organizacijam manjka trenutno okrog 82 milijonov dinarjev obratnih sredstev.
Največje težave pa v tem času delovnim organizacijam v naši občini povzroča nenormalno večanje zalog izdelkov. Te zaloge so v letu 1975 porasle napram prejšnjemu letu kar za 171 "/i. V tovarni usnja so se zaloge potrojile, v Titanu so bile večje za 185 'It, v Svitu za 215«/», v Menini za 197'/. itd. V zadnjih letih, ko
so začeli veljati novi predpisi, se je prodaja v nekaterih organizacijah združenega dela močno zmanjšala, ker kupci, med njimi tudi trgovina, nimajo razpoložljivih sredstev za takojšnje plačilo prevzetega blaga. To se seveda pozna tudi na izbiri blaga v naših trgovinah. Ta problem bo treba čimpreje rešiti, ker blago mora priti v trgovino, če ga hočemo prodati.
V lanskem letu se Je povečala tudi izguba v nekaterih organizacijah združenega dela in dosegla 12,928 milijona dinarjev. Verjetno pa bo po iz-
ZA ŠOLARJE NI PROSTORA
Občani Duplice so na zboru volivcev predlagali, da bi v novem vrtcu na Bakovniku uvedli celodnevno varstvo šolskih otrok. To svojo zahtevo so podkrepili z dejstvom, da vrtec ni polno zaseden in, da je v njem še dovolj prostora. Občani so menili, da bi tako rešili, vsaj začasno, problem celodnevne šole, saj osnovna šola na Duplici nima zadosti prostora za uvedbo celodnevne šole. Rešen bi bil seveda tudi problem prehrane šolskih otrok.
S to zahtevo je krajevna skupnost seznanila upravo otroškega vrtca »Antona Med-
veda« v Kamniku. V vrtcu pa so nam povedali, da so tudi sami razmišljali o vključitvi osnovnošolskih otrok v varstvo Vendar so starši iz novega naselja na Bakovniku vpisali v vrtec večje število predšolskih otrok. V vrtcu pričakujejo, da bo vrtec na Bakovniku poln že letos, ko bodo dogradili ostale stanovanjske bloke. Prepričani so, da bodo kaj kmalu morali otroke celo odklanjati, saj bo v neposredni okolici živelo več tisoč občanov, med njimi številne mlade družine z otroki.
-tj
STARŠI!
Glasbena šola Kamnik razpisuje za šol. leto 1976 77 vpis v predšolske oddelke za glasbeno vzgojo. Vpišejo se lahko otroci od 5. do 7. leta starosti. V teh oddelkih bodo učenci razvijali svoje glasbene sposobnosti in se pripravljali na nadaljnje glasbeno šolanje.
Sola bo vpisovala učence tudi v oddelke za violino, klavir, kitaro, pihala-trobila in harmoniko.
Vpisovanje vseh novih učencev bo od 20. do 31. maja 1976 v pisarni glasbene šole Kamnik, Kaju-hova pot 11.
MLADI OCENILI DELO
V začetku aprila je bila tretja seja občinske konference ZSMS Kamnik, na kateri smo pregledali dosedanje delo in sprejeli akcijski program za sledeče obdobje.
Milan Marinič, predsednik občinske konference ZSMS, je v svoji oceni dosedanjega stanja mladinske organizacije v Kamniku poudaril, da smo
POMAGALA JE TUDI MIRANDA
Miranda Simičak na volišču
Ob obisku številnih kamniških volišč smo srečevali vrsto gimnazijcev, ki so pomagali ob referendumu za ponovno uvedbo krajevnega samoprispevka. Med njimi je bila na volišču številka 35 v Mekinjah tudi dijakinja 1. a razreda gimnazije Rudolfa Maistra Miranda Simičak. S sošolkami in sošolci so že nekaj dni pred glasovanjem risali plakate in pisali parole. Po domovih so raznosili tudi
vabila na zbore občanov in vabila za glasovanje. Dan pred glasovanjem so mladi uredili in okrasili vsa volišča, kar je glasovanju dalo še bolj slavnosten in pomemben videz.
Na dan glasovanja so mladi dijaki dežurali na voliščih in bili kurirji. Obiskali so tudi nekatere občane na domovih in jih povabili, da čimprej odidejo na glasovalna mesta.
Mirando smo povprašali, če je bilo ob referendumu veliko dela? »2e nekaj dni pred glasovanjem je bilo v gimnaziji nekakšno izredno stanje. Vsi dijaki smo se pripravljali na glasovanje. Čeprav nismo imeli glasovalne pravice, saj smo še premladi, smo želeli vplivati, da bi referendum uspel. Le tako si bomo zagotovili, da bo v Kamniku zgrajen srednješolski center in bomo imeli boljše pogoje učenja,« nam je dejala Miranda in brž odhitela poročat občinskemu štabu o glasovalnih rezultatih v Mekinjah,
naredili pomemben korak v organizacijski krepitvi same občinske konference ZSMS, žal pa to ni porok za uspešno delovanje osnovnih organizacij. Še vedno so osnovne organizacije, ki komaj životarijo. Prav gotovo je del krivde v metodah dela izvršilnih organov, ost kritike pa gre tudi na račun drugih družbenopolitičnih organizacij v TOZD, KS itd. Opazno je predvsem premajhno vključevanje mladih komunistov v delo osnovnih organizacij ZSMS. Nujno pa bo treba spremeniti orga nizacijo dela na sedežu občin ske konference ZSMS. Z nastanitvijo organizacijskega sekretarja ni bilo več denarja za profesionalnega političnega sekretarja, ki naj bi vzdrževal tesen stik z osnovnimi organizacijami. »V prihodnje si bomo prizadevali predvsem za kadrovsko, organizacijsko in idejno krepitev posameznih osnovnih organizacij,« je poudaril tovariš Marinič.
Na seji smo pregledali poročila o delovanju v preteklem obdobju, to je od septembra 1975 do marca 1976, in sprejeli akcijski program za obdobje april—oktober 1976. Obravnavali smo tudi akcije, ki so tik pred nami, predvsem akcije v okviru meseca mladosti. Komisija za organiziranost, razvoj in kadrovske spremembe pri OK ZSMS Kamnik je pripravila predloge za nove člane predsedstva občinske organizacije. Zaradi nedejavnosti sta bila funkcije člana predsedstva razrešena tovariša Cernivec in Ker-šic. —S. H.
delanem sanacijskem načrtu za Tovarno usnja še večja. Izgubo zaradi nedoseženega dohodka so ob koncu lanskega leta zabeležile poleg UTOK-a še TOZD livarna Titan in TOZD gostinstvo Via-tor. Zaradi pomanjkanja obratnih sredstev bo potrebna v delovnih organizacijah zelo preudarna nabava surovin in reprodukcijskega materiala. Pri tem bo treba paziti, da ne bo prevelikih zalog, ki vežejo obratna sredstva.
Pri prodaji izdelkov se bo treba bolje pozanimati, ali je kupec vplačilno sposoben, da ne bo treba kot marsikdaj doslej odpisovati terjatev.
Občinska skupščina se je zavzela tudi za to, da se poraba sredstev v družbenih dejavnostih v občinski upravi in drugih javnih službah omeji in vskladi z manjšimi sredstvi, ki bodo na voljo zaradi gospodarskih težav. V tem smislu je občinski izvršni svet vsem proračunskim porabnikom od 1 4—1976 začasno omejil porabo za 5 procentov. Podobno naj bi storile tudi samoupravne interesne skupnosti.
Skupščina je priporočila vsem delovnim organizacijam, ki imajo razpoložljiva sredstva, da po načelu solidarnosti pomagajo drugim delovnim organizacijam s tem, da prevzamejo garancijo za menice, odkupijo menice in podobno.
Ena glavnih nalog vseh TOZD v tem trenutku je, da povečajo napore za prodajo svojih izdelkov, predvsem pa da povečajo izvoz blaga.
Delovni ljudje v sleherni TOZD morajo biti sproti seznanjeni z vsemi problemi, ki vplivajo na gospodarjenje in ustvarjanje dohodka. V tem pogledu bodo tudi v predsto-ječih razpravah o zakonu o združenem delu soočali položaj in samoupravne odnose v svoji TOZD z izhodišči novega zakona. F. S.
TUHINJCI SO POHITELI
Nande Zore
»V krajevni skupnosti Tuhinj smo glasovanje že zaključili,« je dejal Nande Zore zgodaj popoldne, ko se je s polnimi volilnimi skrinjicami vrnil z vseh volišč v Tuhinju. Za to krajevno skupnost je bil namreč zadolžen s strani občinskega političnega aktiva, da pred glasovanjem in na dan referenduma spremlja glasovanje. Seveda je brž pripomnil ves nasmejan: »Tuhi-njci smo bili in tudi bomo med prvimi na vseh volitvah. V Cešnjicah so bili že do 9. ure dopoldne vsi na volišču.«
—ur
ZAUSTAVLJENA ZEMELJSKA PLAZOVA
Cesti med Palovčami in Veliko Lasno je na dveh mestih grozilo, da jo bo zasul zemeljski plaz. Krajevna skupnost je namenila določena sredstva, organizirala akcijo, da bi zaščitila plazovito področje.
V oba plazova so krajani zabili večje število 3 do 4 m dolgih hrastovih in kostanjevih kolov s kovinskimi konicami. Pri prvem plazu, so cesto dvignili s nasutjem, pri drugem plazu pa so odkopali precej zemlje. Vaščani upajo, da se bosta plazova ustavila. Promet ovirajo sedaj le nekatera sadna drevesa, ki rastejo poleg ceste, krajani pa upajo, da bodo lastniki uvidevni in bodo sami odstranili omenjeno sadno drevje. K. F.
KRES ZA PRVI MAJ -PRAZNIK DELA
Na predvečer prvega maja bodo mladinci osnovne organizacije ZSMS Motnik zakurili kres na Gradu v Motniku; pripravili so tudi krajši kulturni program. Zelja je, da bi tudi mladinci drugih OO ZSMS s kresovi počastili praznik dela. '  K. F.
KAKO
ZBIRAMO DENAR
Samoupravni sporazum o sofinanciranju planov krajevnih skupnosti, ki so ga podpisali delovne organizacije, krajevne skupnosti, občinska skupščina, samoupravne interesne skupnosti in združenje samostojnih obrtnikov v letu 1975 določa, da bodo vsaka delovna skupnost in samostojni obrtniki prispevali za potrebe KS po 150 din na zaposlenega delavca, občinska skupščina pa prispeva neposredno iz občinskega proračuna 964.000 din. Delovne organizacije so se obvezale, da bodo sprejeto obveznost poravnale najkasneje ob potrditvi zaključnega računa za leto 1975.
Delovne organizacije na območju občine so do konca marca poravnale okrog 50 svojih obveznosti za leto 1975, nekaj delovnih organizacij pa je poravnalo svoje obveznosti tudi že za 1. 1976. Pričakuje-
se da bodo vsi podpisniki sporazuma poravnali svoje obveznosti v celoti v naslednjih dneh, razen tistih, ki so zaradi slabega gospodarskega stanja prispevka oproščeni.
Do konca marca je bilo skupno vplačanih 979.150 din )d te vsote se je v skladu s sporazumom dve tretjini že nakazalo krajevnim skupnostim, ena tretjina pa je namenjena za solidarnostno po-pomoč tistim krajevnim skupnostim,' Ki same ne bodo v stanju izvesti svojih planov. Solidarnostno dodelitev sredstev bodo opravili predstavniki krajevnih skupnosti in delovnih organizacij na skupnem sestanku, na predlog posebne komisije, ki bo pregledala in ocenila investicijske plane KS. Pri tem bodo imele prednost gradnje vodovodov in elektropreskrba. Krajevne skupnosti morajo komisiji predložiti plane do 15. junija.
lm.
Obveščamo vse člane sindikata v kamniški občini, da je pravna posvetovalnica, ki je bila organizirana na občinskem sindikalnem svetu Kamnik vsako drugo sredo, s 1. aprilom 1976 organizirana v pisarni advokata Silva Učakarja na Medvedovi 6 — Kamnik.
Člani sindikata lahko dobijo brezplačne pravne nasvete vsak dan, razen torka, od 8. do 12. ure. V popoldanskih urah lahko dobivajo pravne nasvete v ponedeljkih in sredah od 16. do 18. ure.
Člani sindikata, ki bodo potrebovali pravno pomoč, se morajo zglasiti na občinskem sindikalnem svetu Kamnik, kjer bodo prejeli uradno potrdilo za brezplačno pravno pomoč.
OBČINSKI SINDIKALNI SVET KAMNIK
Po sklepu izvršnega odbora razpisuje
občinska skupnost socialnega skrbstva Kamnik
JAVNO LICITACIJO
za prodajo stanovanjske hiše Gora št. 14, Komenda.
Cenilna vrednost stanovanjske hiše in zemljišča v izmeri 288 m! znaša 100.000,00 din.
Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10"/» varščino od cenilne vrednosti, ki jo vplačajo pred začetkom licitacije.
Javna licitacija bo v torek, dne 4. maja 1976, ob 10. uri na kraju samem.
Interesenti imajo možnost informacij vsak dan, razen sobote, od 6. do 14. ure pri skupščini občine Kamnik, soba št. 8.
ŠOLSKI CENTER V REPUBLIŠKI PROGRAM
Po uspelem referendumu o krajevnem samoprispevku je pred nami naloga, da storimo vse za čimprejšnje uresničenje sprejetega programa gradnje šol v občini. V tem programu je na prvem mestu center za usmerjeno izobraževanje, ki bo v bodoče zagotavljal pogoje za izobraževanje mladine, ki konča osemletko na območju naše občine.
V teh dneh so v razpravi samoupravni in družbeni dogovori o temeljih planov srednjeročnega razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—1980. Med temi je tudi sporazum o temeljih plana izobraževalne skupnosti SR Slovenije za obdobje 1976—1980. Osnutek tega dokumenta predvideva, naj bi za uspešno uvajanje usmerjenega izobraževanja v obdobju 1977—1980 zgradili 12 centrov usmerjenega izobraževanja s kapaciteto 100 učnih mest. Izobraževalna skup-
nost Slovenije naj bi po cenah iz leta 1975 zagotovila za financiranje enega takšnega centra 100 milijonov dinarjev. V letu 1977 planirajo izgradnjo enega centra, v letu 1978 treh in v letih 1979 in 1980 štirih.
V dokumentu je še rečeno, da vrstni red in dinamiko izgradnje centrov usmerjenega izobraževanja sprejme skupščina izobraževalne skupnosti Slovenije po predhodni razpravi v posebnih in občinskih izobraževalnih skupnostih.
Osnutek tega sporazuma je za našo občino izredno pomemben. Zato je o njem razpravljal na zadnji seji tudi izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti in ga soočil s programom razvoja usmerjenega izobraževanja v naši občini. Svoje pripombe in predloge je posredoval občinski in republiški izobraževalni skupnosti. V naši občini se moramo zavzeti za to, da se
LETOVANJE INVALIDOV V STRUNJANU
Zveza združenj borcev NOV Slovenije in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja sta se dogovorili,"da bodo na letovanje in zdravljenje v počitniški dom v Stru-njanu lahko odslej hodili delovni invalidi in invalidsko upokojeni borci NOV. Letos bo dom na razpolago maja in junija ter od septembra do decembra. Dnevna oskrbnina velja 105 dinarjev, ki jih morajo invalidi poravnati ob prihodu v dom. V oskrbnini je poleg prenočišča in hrane zajeto še kopanje v bazenu s toplo morsko vodo, po želji
pa še kegljanje, razgibavanje, podvodna masaža in savna. Dom redno obiskuje zdravnik, ves čas pa je prisotna medicinska sestra.
Vsi Kamničani, ki bi želeli letovati v strunjanskem domu, seveda morajo biti invalidi, dobe potrebne informacije pri društvu invalidov Kamnik. Ker se je treba za letovanje ali zdravljenje prijaviti vsaj dva meseca prej, morajo kandidati s prijavami pohiteti. Izjemoma bodo za letovanje v maju in juniju prijave zbirali do začetka maja.
—ur
PRVEGA MAJA V KAMNIŠKO BISTRICO
Občinski sindikalni svet bo tudi letos organiziral tradicionalni delavski piknik v Kamniški Bistrici. Program se bo letos začel ob 10. uri dopoldne, ko bo na sporedu krajši kulturni program. V njem bodo sodelovali ženski in moški zbor delavsko-prosvetnega društva Solidarnost, mladinska godba na pihala in recita-torji z gimnazije Rudolfa Maistra. Na pikniku bodo podelili tudi 11 srebrnih sindikalnih značk najzaslužnejšim sindikalnim aktivistom.
Organizatorji bodo poskrbeli tudi za zabavo, saj bo na pikniku igral ansambel Kovinarji. Sindikalni organizaciji podjetja Meso in Usluga pa bosta poskrbeli za jedačo in pijačo. Tokrat cene ne bodo pretirane, torej bo mogoče po »sindikalnih« cenah marsikaj dobiti. Organizatorji vabijo vse delovne ljudi in občane, da se prvomajskega delavskega piknika v Kamniški Bistrici zanesljivo udeleže.
-ur
POHVALA MLADIM
Ob referendumu za ponovno uvedbo krajevnega samoprispevka so številni učenci osnovnih šol m gimnazije Rudolfa Maistra postali aktivisti, v njihovih rokah je bil velik del propagandah priprav
Čigav plakat bo najlepši?
za referendum, saj so risali plakate, pisali vabila občanom, vabila raznašali in še bi lahko naštevali. Nekateri Dsnovnošolci so napisali posebne spise o dejavnosti v krajevni skupnosti, ki si je brez samoprispevka ne more. mo zamisliti.
Posebno iznajdljivi so bili na osnovni šoli v Stranjah, kjer so mladi pod vodstvom tovarišice Stebla j eve risali zelo lepe plakate. Njim pa so se pridružili tudi gimnazijci. Na Selih so učenci staršem delili lepo napisane in narisane liste, na katerih je pisalo: Hvala za vaš da!« V osnovni šoli v šmartnem je vsak učenec narisal objekt, ki ga bodo krajam zgradili z denarjem krajevnega samoprispevka. Res iznajdljivi so bili mladi in s tem dokazali, da jim moramo ob prihodnjih akcijah še bolj zaupati. T. J.
upošteva naš program gradnje šolskega centra pri sprejemanju republiškega programa in sicer že v letu 1977. Podlago za tak predlog imamo v naslednjih dejstvih: — velike potrebe po strokovnih kadrih,
— samoupravno sprejet program gradnje šol,
— velik delež občanov in temeljnih organizacij združenega dela v obliki samoprispevka in prispevka od dohodka TOZD za sofinanciranje gradnje šolskega centra.
Naši delegati v okviru republiške izobraževalne skupnosti se bodo zavzeli za to, da
se v okviru republiškega programa sofinancira iz združenih sredstev najprej gradnja tistih šolskih centrov, kjer je zagotovljena soudeležba občanov in delovnih skupnosti.
V zvezi z gradnjo šolskega centra je treba povedati tudi to, da je zvezni izvršni svet z nedavnim odlokom oprostil plačila 50 % pologa za investicije tudi našo občinsko izobraževalno skupnost, ker lani ni bila prekoračena dogovorjena skupna poraba v občini glede na ustvarjeni družbeni proizvod.
F. S.
PRVOMAJSKE SKRBI
Čeprav se je letos začetek pomladi zavlekel, je vendar bukev na Starem gradu oze-lenela že 16. aprila. Včasih je bilo veliko zadovoljstvo, če smo mogli na Jurjevo, 23. a-prila, utrgati bukovo zelenje, neredko pa celo 1. maja.
Lani so sredi aprila že očistili parke in uredili žive meje. Močno si želimo, da bi živo mejo okrog spomenika generala Maistra toliko znižali, da bi lahko prebrali napis na spomeniku. Zal je podstavek kipa nekoliko prenizek, zato mora biti tudi živa meja nižja, da se spomenik ne po-grezne v zelenje.
Bliža se turistična sezona, ki jo najavljajo čedalje številnejši obiski nedeljskih gostov, žal je v nedeljo kamniški glavni trg najbolj neurejen in tlakovan s smetni. V soboto je namreč v našem mestu tržni dan. naval okoličanov na mesnice in trgovine pa je velik in s tem sorazmerno naraste tudi odstotek odpadkov po ulicah in trgu. Delavci mestnega komunalnega
KAKO GLASOVALI
Številne občane prav gotovo zanima, kako so na nedavnem referendumu za ponovno uvedbo krajevnega samoprispevka glasovali po posameznih   krajevnih skupnostih.
Danes objavljamo v prvi koloni odstotke o volilni udeležbi, torej koliko odstotkov vpisanih volilcev je glasovalo. V drugi koloni pa bo natisnjeno koliko odstotkov vseh vpisanih volilcev se je odločilo za ponovno uvedbo krajevnega samoprispevka. Prepričani smo, da vas ne bo motilo, ker rezultatov nismo objavili po posameznih voliščih. Pa si oglejmo podatke po krajevnih skupnostih:
i I
si
rt S
S 'S
•3 s
> 3
3 S
Motnik	81,2	59,2
Spitalič	93,5	68,3
Tuhinj	99,7	80,5
Šmartno	95,4	74,7
Pšajnovica	100,0	89,2
Srednja vas	87,0	54,0
Sela	89,1	64,1
Ne vije	87,5	60,7
Godič	85,6	60,1
Črna	94,9	76,5
Kamniška	98,5	78,4
Bistrica	95,7	65,2
Tunjice	86,0	65,0
Komenda	88,3	66,3
Križ	98,5	78,4
Moste	73,4	55,6
Podgorje	93,0	82,6
Šmarca '	89,4	67,3
Volčji potok	94,3	76,3
Vranja peč	100,0	92,0
Duplica	89,3	72,1
Kamnik	87,5	68,5
skupaj	89,2	68,5
podjetja pa imajo prosto soboto! Izostal je tudi mesec čistoče in varstva okolja.
S porastom števila turistov in nedeljskih izletnikov se poveča tudi lov za razglednicami in cigaretami. Žrtve tega lova so gostinski obrati, saj v letoviškem Kamniku ni dežurne trafike ali kakega turističnega lokala. V gostilnah bi morali imeti še posebnega uslužbenca, ki bi prodajal cigarete, razglednice in znamke. No, za znamke pa je vendarle poskrbljeno. V veži poštnega poslopja sta dva avtomata za znamke. Morda bi letopisih- Kamnik premogel tudi avtomat za razglednice in cigarete?
Mnogo obiskovalcev doma upokojencev zaman išče pot do doma, ki je res skrit očem. Kak kažipot ali dostojen napis bi lahko usmerjal ljudi na skrito pot ob Nevljici, ki vodi do lepe in ogleda vredne zgradbe.
Dom na Starem gradu bo že v soboto pred prvim majem odprt. Za prvomajske praznike pa bodo v kotlih pripravili turistovski golaž za številne obiskovalce, ki te dni obiščejo to priljubljeno izletniško točko.
I. Z.
Milan Kemperle izroča maršalu Titu zlato plaketo za dosedaj najmočnejšo kozorogovo trofejo v Jugoslaviji, ki ji je komisija v Vidmu dala 200,10 točk.
NA MEDNARODNI LOVSKI RAZSTAVI
ZLATA MEDALJA ZA TITA
V Vidmu onstran italijanske meje je bila sredi tega meseca prva mednarodna razstava lova in varstva okolja. Slovensko lovstvo, ki sodi med najbolje organizirano in urejeno v Evropi, je dobilo večino najmočnejših trofej zadnjih let. V soboto, 10. aprila, ko je bil na razstavi slovenski dan, je pohitelo v Videm (Udine) nad sedem tisoč slovenskih lovcev. S sosedi so se razgovarjali o skrbi za ohranitev vseh živalskih vrst, ki žive v naravi, in se ponekod že ogrožene. Zagotoviti je treba obstoj divjadi, kar je moralna in materialna dolžnost civilizirane družbe.
Komisije so ocenile najmočnejše trofeje zadnjih let. Najmočnejša gamsova trofeja je
pripadla furlanskemu lovcu, najmočnejša srnjakova koroškemu lovcu; najmočnejša ko-zorogova pa Josipu Brozu Titu. Kako je Tito uplenil doslej najmočnejšega kozoroga v Jugoslaviji, je opisal LOVEC v lanski novembrski številki. Maršal Tito je bil na lovu pod Begunjščico 4. decembra 1974 v Kozorogovem lovišču, ki sodi pod kamniško upravo. Tito se je odločil, da bo lovil na zalaz. Zagledal je kozoroga namenjenega za odstrel. Kozorog je zaznal nevarnost in zbežal z melišča v steno. Na razdalji tristo metrov je za hip postal, v tem trenutku pa je že jeknila maršalova ri-sanica. Kozorog je strmoglavil 60 metrov globoko v prepad. Zadet je bil naravnost v srce. J. z.
FERDO CVETKO - 60 - LETNIK
zvezo komunistov in je po vojni služboval v številnih tovarnah in vojnih ustanovah v Jugoslaviji. V vojnem podjetju Vitez v Bosni je bil prvi predsednik upravnega odbora in zelo aktiven v družbenopolitičnih organizacijah in telovadnem društvu Partizan. Kasneje je kot izredni študent končal tehnološko fakulteto v Beogradu in postal inženir -tehnolog, specialist za razstreliva.
Leta 1963 je bil spet premeščen v Kamnik, kjer je do upokojitve, služboval v ke. mični industriji Kamnik kot glavni proizvodni inženir. V
Kamniku je nadaljeval s svojim družbenopolitičnim delovanjem, posebno v organizaciji SZDL, kjer je bil še do nedavnega predsednik občinske konference SZDL. Tudi danes nadaljuje z delom, zlasti na področju družbene samozaščite in ljudske obrambe. S tem področjem seznanja tudi mladi rod, saj uči obrambno vzgojo na gimnaziji Rudolfa Maistra.
Tovarišu Ferdu čestitamo ob življenjskem jubileju in mu želimo še obilo let tako bogate in plodne družbenopolitične aktivnosti v Kamniku.
—td
Ferdo Cvetko
V začetku aprila je praznoval znani kamniški družbenopolitični delavec Ferdo Cvetko svojo 60-letnico. Kot sin revnega kmeta iz Dobove se je že mlad odločil za vojaški poklic in v Kruševcu dokončal vojaško tehnično šolo. Odločil se je za pirotehnika in prav ta specialnost ga je med vojno pripeljala v takratno kamniško smodnišnico. Bil je zaveden Slovenec, in se je brž vključil v krog aktivistov NOB. Bil je med organizatorji trojk OF in narodne zaščite. Partizanskim enotam v okolici Kamnika je dobavljal razstrelivo in opremo. Toda njegovo delo je kaj kmalu spoznal tudi sovražnik in ob koncu leta 1943 so ga s skupino 45 Kamničanov Nemci aretirali. Odpeljali so ga v Begunje in nato v taborišče Mauthaussen v Nemčijo, kjer je dočakal osvoboditev.
2e leta 1945 je bil sprejet v
OBČINSKA SKUPŠČINA BO OBRAVNAVALA
Na majski seji, ki bo sklicana okoli 20. maja, bo občinska skupščina predvidoma obravnavala:
Osnutek odloka o izvršnem svetu SO Kamnik in Osnutek družbenega dogovora o osnovah plana občine Kamnik in samoupravnih sporazumov za srednjeročno obdobje 1976 do 1980, ki jih bo skupščina dala v javno razpravo.
Skupščina občine bo nadalje obravnavala še:
— poročilo komisije za pregled davčnega zaključnega računa za leto 1975,
— analizo poslovnega uspeha OZD za leto 1975,
— predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik,
— predlog odloka o pooblastitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik za uveljavljanje prednostnega nakupa nezazidanega stavbnega zemljišča na območju občine Kamnik,
— predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1976.
Na dnevnem redu bo predvidoma med drugim tudi še problematika v vezi z izvajanjem politike cen izdelkov in storitev na območju občine Kamnik.
T. M.
SEZNAM ŠTIPENDISTOV OBČINE KAMNIK
Zap. št.	Priimek, Ime in bivališče     Vrsta šole	Znesek
1	2 3	4
1. AHLIN Dragomira, Vrhpolje 65
2. AJDOVEC Bernarda, Župančičeva 6
3. ANDREJKA Gregor, šmarca 126
4. ANDREJKA Nežka, Šmarca 121
5. ARKO Marija, šmarca 100
6. ARKO Franc, šmarca 100
7. AVGUŠTIN Anka, Suhadole 5,
8. BALANTIČ Milena, Zg. Stranje 64,
9. BENDA Branko, Šmarca 71
10. BENDA Janez, šmarca 71
11. BENKOVIC Janez, Cankarjeva 55
12. BENKOVIC Zvone, Novi trg 41
13. BERGANT Majda. Šmarca 27/a
14. BERGANT Marjan, , Duplica 19/h
15. BERNOT Martina, Rozmanova 5
lfi. BERNOT Mihaela, Rozmanova 5
17. BLATNIK Mojca, Ul. F. Pirca l/a
18. BREMŠAK Branko, Podgorje 125
19. BURJA Maks, Srednja vas 1
20. BURJA Stanislava, Zduša 4/b
21. BORŠTNAR Zdenka, Pšajnovica 4
22. CAPUDER Rudi, Drnovškova pot 11
23. CVIEEN Marjana Vegova 1
24. CAVKA Ciril, Bistričica 4/8
25. CIM2AR Janez, Tunjiška mlaka 13
26. COZ Tatjana, Kajuhova pot 1
27. DJANIŠ Blanka, Komenda 46
28. DJANIŠ Špela, Komenda 46
29. DOLAR Vera, Šmartno 11
30. DOLINŠEK Cvetka, Bistričica 13
31. DREŠAR Marija, Klavčičeva 7
32. DROLC Marija, Rozmanova 3
33. ERZAR Helena, Moste 68
34. FTICAR Marija, C. dr. T. Zajca 2
35. FTICAR Tone, C. dr. T. Zajca 2
36. FRONTINI Gorazd, Vrhpolje 5/38
37. GANTAR Samo, Kettejeva 1
38. GOLOB Franci, Podgorje 81/a
39. GOLOB Marjeta, Nevlje 29a
40. GOLOB Marjeta, Neveljska pot 15
41. GOSTIC Dušan, Viriipolje 5/26 a
42. GRADIŠEK Felicijana, Medvedova 13
43. GRBEC Olaf, Pot na Poljane 9
44 GRILJC Marko, Godič 8
45. GROŠELJ Roman, Komenda 38
46. GROŠELJ Danica, Komenda 38
47. HABINC PERKO Lidija, Tomšičeva 21
48. HRIBAR   Anica, Podgorje
49. HRIBAR Dariinte, Laze 9
50. HRIBAR Matjaž, šlandrova 20
51. HRIBAR Mojca, šlandrova 20
62. HRIBAR Marjan, Šmarca 98/8
53. HRIBAR Zvone, Kebetova 3
54. HRIBOVŠEK Anton, Kidričeva 12
55. HUMAR Heda, Duplica 12/8
56. HUMAR Jana, Duplica 12/a
57. HUMAR Mira, Godič 63
58. HRASTOVEC Milena, Jurčičeva 17
59. ISTENIC Helena, Streliška 7
60. IVANCIČ Milojka, Šmarca 89
61. JAMŠEK Bogdan, Podgorska pot 9
62. JAMŠEK' Dušan, Podgorska pot 9
63. JANKOVSKI Stojče, Zupančičeva 5
64. JANIC Renata, Kidričeva 15
65. JERAJ Ema, Gora 28
66. JERAS Bojan, Šmartno 16
67. JERIN Sonja, Tunjiška C 9/a
68. JAŠOVEC Jolanda, šmarca 96
69. .TAZBINŠEK Nevenka, '    F. Berganta l/a
70. JEVŠNIK Metka, Kovinarska 10/b
71. JUHANT Franc, Bakovnik 5/b
72. JURJEVEC Bernarda, Duplica 16/e
73. JERIC Marinka, Buč 23
74. KALIšNIK Jože, Godič 84
75. KEMEERLE Jože, Godič 29
76. KERN Viktorija, Klanec 5
77. KERN Bojan, Klanec 5
78. KEPIC MILAN, Klanec 37
79. KEPIC Joži, Mlaka 41
80. KEPEC Bojan, Duplica 28/a
81. KIRN Marija, Nevlje 5
82. KIRN Štefan, Nevlje S
83. KARNICNIK Brane, Komenda 12/d
84. KALIŠNIK Magdalena, Godič 84
85. KERN Marija, Klanec 22 80. KIMOVEC Franci, Moste 84
87. KLEMEN Janez, Svetčeva pot 6
88. KLOBCAR Janez, šlandrova 5
89. KLADNIK Vladislav, Trdinova 4
99. KLANCNIK Darko, Srednja vas 19
91. KLEMEN Marija Jožica, Šmartno 6
92. KLEMENC Mojca, Kovinarska 28a
93. KOTNIK Mihaela, Poreber 15
94. KODRA Marjan, Sutna 10
95. KOKALJ Valerija,
Ul. A. Kotarja Martina 12
96. ROKOVNIK Majda, Kajuhova 3
tU. KONCIIJA Marta, Drnovškova pot 2
Medicinska fakulteta Ljublj. IV. 1.640
Medicinska srednja šola
Ljublj. I. 120
STŠ — strojna Ljubljana III. 460
Vzgojiteljska šola Lj. IV. 910 PA — slovenščina, knjižničarstvo 950 Akademija za gledališče RTF II. 950
Vzgojiteljska šola Lj. V. 850
Gimnazija Kamnik IV. 530
TSŠ t- lesarstvo Lj. III. 1.210
TSŠ — Elektro Lj. I. 1.210
Gimnazija Kamnik II. 700
Fak. za strojništvo Lj. I. 690
Srednja med. šola Kamnik 710
TSS — strojništvo Lj. I. 550
Medicinska fakulteta Lj. IV. 960
Gimnazija Kamnik III. 530
FF — angl., italijanščina Lj. II. 320
Gimnazija Kamnik II. 300
Gimnazija Kamnik I. 770
Gimnazija Kamnik IV. 370
Gimnazija Kamnik I. 1.230
Gimnazija Kamnik I. 780
Gimnazija Kamnik II. 410
Gimnazija Kamnik II. 780
Višja agronomska šola — abs. 940
Gimnazija Kamnik IV. ESŠ Domžale II. TSS -- pletiljstvo Kranj I. Gimnazija Kamnik II.
Šola za laborant, tehnike Lj. I.
FF — filozofija in pedagogika I. FF — francošč., anglešč. Lj. II. TSŠ — kemija Lj. II.
Gimnazija Kamnik III.
Gimnazija Kamnik IV.
TSS
TSŠ ■
kemija LJ. I. strojna Lj. II.
Gradbena teh. šola Lj. II. Šola za med. sestre Lj. I.
ESŠ Domžale I. .
Gostinski šolski center Lj. I.
Sola za laborant, teh. LJ. IV.
Gimnazija Kamnik I. TSŠ — kemija Lj. I.
Gimnazija Kamnik II.
Višja za soc. delavce Lj. I.
430 1.200 1.200 980
500
560 740 730
290
290
520 370
990 990
650
480
620
590 620
660
900
FF — angl., slovenščina IV. 1.400 Poklicna galant. šola Domžale I. 530
FF, Ljubljana I. 980
Gimnazija Kamnik II. 540
Gimnazija Kamnik II. 640 Poklic, kov. galant. šola
Domž. III. 580
Akademija za gledališče LJ. 1. 740
Gimnazija Kamnik I. 580
STS — usnjarska Domžale IV. 610
Gimnazija Kamnik II. 350
Medicinska fakulteta Lj. IV. 360
ESŠ Domžale II. ' 610
Medicinska fakulteta LJ. V. 1.470
FNT — farmacija Lj. abs. 1.010
Gimnazija Kamnik II. 440
Gimnazija Kamnik IV. 410
Ekonomska fak. Lj. I. 1.000
Usnjarska šola Domžale I. 650
TSS — lesarstvo Lj. III. 910
Gimnazija Kamnik III. 600
TSŠ — papirni odd. Lj. I. 610
TSŠ — lesarstvo Lj. II. 1.070
Gimnazija Kamnik II. 410
Gimnazija Kamnik I. 530
Gimnazija Kamnik I. 410
šola za oblikovanje Lj. II. »500
šola za med. sestre Lj. II. 580
Gimnazija Kamnik II. 670
Gimnazija Kamnik I. 850
Gimnazija Kamnik IV. 460
Gimnazija Kamnik I. 410
TSŠ — strojna LJ. II. 590
Gimnazija Kamnik IV. 570
TSS — lesna LJ. II. 380
Gimnazija Kamnik III. 540
FNT — matematika LJ. I. 990
TSŠ — strojništvo Lj. I. 830
Pedagoška gimn. Kamnik I. 580
TSŠ — kemija Kranj I. 750
Gimnazija Kamnik I. 540
Akadem. za likovno umet. Lj. I. 1.150
Srednja glasbena šola Lj. I. 640
TSŠ — strojna Lj. II. 600
Gimnazija Kamnik II. 940
Gimnazija Kamnik IV. 790
Šola za med. sestre Lj. II. 500
Galant. sredica šola Domž. 1.000
Višja upravna šola Lj. I. 1.140
Gimna/ja pedagoška Lj. II. 460
Vzgojiteljska šola Lj. II. 470
FF — angl., francoščina Lj. I. 630
98. KOCJAN Marjan, Zupančičeva 3/1
99. KORBAR Vilko, šmarca 129
100. KORET1C Mojca, Molkova pot 4
101. KOCEVAR Helena, Medvedova 5a
102. KOŠIR Majda, Krivčevo 1
103. KOTNIK Dušan, Markovo 10
104. KOTNIK Rudi, Kidričeva 5
105. KOVACIC Vida, Motnik 46
106. KRUMPESTER Brigita, Tunjice 4
107. KEMPERL Zdravko, Tomšičeva 11
108. KRMAVNAR Dušan. Zagorica 5/a
109. KREOAR Ljubo, Sp. Stranje 4
Gimnazija Kamnik II. TSS — strojna Lj. II,
160 430
167.
168.
169. 170.
171.
173.
174.
175.
176.
178. 179. 180.
181. 182.
184.
185. 186.
Šola za laborant, tehnik Lj. III, 470
Šola za laborant, tehnike Lj. II. Pedagoška gimnazija Lj. II. TSS — elektro Ljubljana III. FF — sociologija Lj. III. Pedagoška gimnazija Lj. IV.
110. KRIVEC Darinka, Motnik 32 Ul. KROPIVŠEK Jelka, Bela 23
112. KUHAR Valentina, Krivčevo 12
113. KVAS Igor, Tunjiška 21
114. KUHAR Ivanka, Podboršt 27
115. KUKANJA Emil, Duplica lla
116. LETNAR Irena, C. dr. T. Zajca 16a
117. LETNAR Andrej, Neveljska pot 1
118. LESKOVEC Roman, Smarca 122/a
119. LIPOVEC Dušan, Cankarjeva 7
120. LIPOVSEK Marjan, Ljubljanska l/a
121. LONCARIC Mojca, Črna 17
122. LOZINŠEK Janez, Moste 40/c
123. LUZOVEC Franc. Duplica 17
124. MATICIC Vincenc, Drnovškova pot 1
125. MARKUŠ Irena, C. treh talcev 5
126. MAURIC Milan,
C. dr. Tineta Zajca 13
127. MANDIC Milomir, Medvedova 5/b
128. MARKOVIC Brigita, Ul. T. Brejca 5/a
129. MAREN Branko, Gmajnica 4
130. MENCINGER Breda, Vrhpolje 8
131. MLAKAR Veronika, T. Brejca 14
132. NOVAK Jožica, Stiasnyjeva 7a
133. NOVAK Andreja, Nevlje 11
134. NOVAK Mihael, Zajasovnik 5
135. OCEPEK Anica, Suhadole 15
136. OCVIRK Albina, Duplica 22
137. OBLAK Ciril, Podgorje 3
138. OGRADI Rafael, Duplica 44
139. OGRINEC Jože, Podgorje 4
140. OGRADI Marjeta, Duolica 44
141. OJŠTERŠEK Pavle, Moste 2/0
142. OMERZA Andreja, Moste 72
143. OREHEK Dušan, Cankarjeva 10
144. ORA2EM Darko, Duplica 34
145. OREŠNIK Franci, Duplica 12
146. OREŠNIK Zdravka, Mengeška pot 3
147. OSOLNIK Vlasta, šmarca 20
148. OSOLNIK Nežka, Poljana 1
149. PANCUR Pavla, Gozd 27
150. PANCUR Tatjana, Zg. Tuhinj 35
151. PETERL1N Saša, Komenda 38
152. PETERLIN Marija, Pot na Poljane 2/a
153. PERNE Jožica, Godič 55
154. PETRIC Slavka. Kranjska 4/č
155. PETEK Metka, Križ 5
156. PERNE Vera, Brezje 13
157. PETACI Cilka. Cankarjeva 9
158. POHLIN Marjan, Duplica 12b
159. POHLIN Cvetka, Duplica 29e
160. PERKO Andrej, Sutna 14
161. PETERLIN Franci, Sp. Stranje 28
162. PIRŠ Frančiška, šmarca 122
163. PLAHUTNIK Tatjana, Zale 14b
164. PINTAR Matjaža, Komenda 36a
165. PIBERNIK Peter, Suhadole 19
166. PIBERNIK Tilka, Suhadole 19 PIBERNIK Metod, Suhadole 19 PODPECAN Danica, Pot na Poljane 4a POGLAJEN Stanislav, Komenda 25a POGLAJEN Franc, Komenda 25a POTOCAR Marija-Violeta, Ljubljanska 3c
172. PODGORŠEK CRLJANIC Darinka, Trdinova 12 POLJANSEK Darja, T. Brejca 19 PODOBNIK Danilo, Medvedova 23 POTNIK Andreja, Bevkova 8 POTNIK Alenka, Bevkova 8 177. POGACAR Miljam, Kovinarska 7i POGACAR Marjan, Gora 3 POGACAR Marija, Gora 3 PORAVNE Branka, Duplica 28a POTOKAR Judita, Ljubljanska 3a PRELESNIK Silva, Stahovica 4a 183. PREZELJ Dušan, Podgorje 2a
PRIMC Lilijana, šipkova 12 PRODNIK Andreja, Godič 7 PRIMOŽIČ Primož, Titov trg 21
187. PRIMOŽIČ Matjaž, Titov trg 21
188. PLEVEL Darinka, Mlaka 40
189. REMS Mojca, Zale 5
190. REMIC Marinka, Podboršt 13
191. RAZDEVSEK Helena, Duplica 12č
192. RESNIK Anica, Maistrova 32
193. REPNIK Brigita, Suhadole 42
570 720 930 640 930
610
1.110
720
630
1.340 1.390
660 80 1.070
290
Galant. srednja šola Domžale I.
FNT — kemija Ljubljana I.
TSŠ — elektro Ljubljana I.
TSŠ — elektro Ljubljana I. Visoka ekon. komerc. šola Maribor II.
Srednja zdr. šola Celje II.
Pedagoška gimn. Kamnik I. Gimnazija Kamnik III. Vzgoj. šola Ljubljana III. Fak. za soc., pol. vede in nov. Ljubljana II.
Gimnazija Kamnik III. 800
TSŠ — kemija Ljubljana I. 720
TSŠ — elektro Ljubljana III. 350
Akadem. za likov. umet. Lj. IV. 900
Gimnazija Kamnik III. 700
Pedag. gimnazija Kamnik I. 500
Višja upravna šola Lj. II. 930
TSS — strojna Ljubljana I. 240
Gimnazija Kamnik I. 410
Gimnazija Kamnik III. 50
TSŠ — elektro Lj II. 440
TSŠ— lesarstvo Lj. II. 650 FAGG — gradbe. LJ. II. 650
Gimnazija Kamnik II. 620
Višja upravna šola Lj. I. 620
Višja upravna šola Lj. I. 710 FF — zgodovina, soc. Lj. I. 1.130
2-letna admin šola Lj. I.       , 600
Gimnazija Poljane Lj. I. 1.220
Višja upravna šola Lj. I. 720
Gimnazija Kamnik II. 250
Medicinska fafcul. Lj. IV. 680
Bioteh. fakulteta Lj. IV. 1.000
Center sred. šol Domžale II. 520
Gimnazija Kamnik I. 550 Gimnazija Kamnik II. 620
Pedagoška gim. Kamnik I. 340
TSŠ — lesarstvo Ljubljana n. TSŠ — strojna Ljubljana I. Bioteh. fakulteta Ljubljana II.
Vzgoj. šola Ljubljana III. Pedagoška gimnazija Lj. III. Pedagoška gimnazija Kamnik I, ESS Domžale II.
ESŠ Domžale I.
Gimnazija Kamnik IV.
Gimnazija Kamnik II. PA matematika, fizika Lj. II.
ESš Ljubljana IV. šola za med. sestre Lj. I. ESš Ljubljana I.
Gimnazija Kamnik III. TSŠ — strojna LJ. III.
Gimnazija Kamnik I. FF -— psihologija Lj. IV.
TSŠ — strojna Ljubljana I. Zoboteh. šola Ljubljana IV.
Gimnazija Kamnik IV.
Gimnazija Kamnik II. TSŠ — strojna Lj. I. Višja šola za org. dela Kranj I.
Gradb. teh. šola Lj. III.
Med. fakulteta Lj. V.
Pedagoška gimn. Lj. II.
TSŠ -T- lesna Lj. III.
Gimnazija Kamnik II.
PA matematika, fizika Lj. II.
Gimnazija Kamnik III.
Gimnazija Kamnik I.
Medicinska fakulteta I.
FNT matematika II.
Gimnazija Kamnik I. TSS — strojna Lj. III. Med. sred. šola Lj I.
Gimnazija Kamnik IV.
FF — german. roman. Lj.
Zoboteh. šola Ljubljana III.
ESŠ Domžale II. ESŠ Domžale II. Viš. šola za oig. dela Kranj II.
Gimnazija Kamnik III.
TSS — lesna Lj. II. Pedagoška gimn. Lj. II. Višja šola za soc. delavce LJ. I.
Vzgoj. šola LJ. I.
ESŠ Domžale II. Hotelska šola Lj. I. Sred. usnj .-galant. šola Domžale I.
560 390 820
480
450 1.360 1.150
1.000
450
710
480
400 780 810
390 410
280 1.400
570 760
410
640
780
1.030 780
1.290
870
870
390
780
230
380
480
480
200 1.000 1.000
100
600
840
870 710 1.200
200
400 580 1.160
410
750
770
194. REPOVZ Ivo, Duplica 35
195. REPNIK Irena, Smarca 19a
196. REPNIK Vida, Vegova 6a
197. RESNIK Anton, Parmova 21
198. REPANSEK Tatjana, Kolodvorska 3
199. RIHTER Nika, Medvedova 18
200. REPOLUSK Irena, Jenkova 4
201. ROSEC Boris, Kettejeva 11
202. ROMŠAK Jože, Podjelša 5
203. ROPAŠ Mihaela, šmarca 108
204. ROZMAN Boris, Smarca 34
205. ROZMANIC Marinka, Zg. Stranje 17
206. RUPIC Boris, Kovinarska 7g
207. SARACEVIC Dani, Suhadole 4b
208. SENOZETNIK Nada, Črna 16
209. SERŠA Zdenka, T. Brejca 12
210. SLAPNIK Anton, šmarca 127
211. SLAPNIK Milena. Smarca 124
212. SLOKAN Ivan, Kranjska 4b
213. SPRUK Branko, Mlakarjeva 9a
214. SRŠEN Marjeta, Potok 4
215. ŠTELE Franc, Tunjiška Mlaka 9
218. SPRUK Erika, Slatnarjeva 18
217. SPRUK Emil, Levstikova 2
218. SPRUK Ivan Mlakarjeva 9a
219. SRŠEN Milena, Potok 4
220. ŠTELE Marjeta, Šmarca 76
221. SUHADOLC Olga, Prvomajska 7
222. SUSNIK Fanika, Cankarjeva 12
223. SUSNIK  Marija,   Gozd 5,
224. SITAR Anica, Perovo 4
225. ŠEST Viktor, Kranjska 3a
226. ŠIMENC Ema, Kersnikova 5
227. ŠIMENC Branko, Laze 1
228. ŠINKOVEC Dušan, Fužine 2a
229. ŠKALIC Veronika, Vrhpolje 18
230. ŠKRJANC Irena, Duplica 23d
231 ŠKIBIN ZIBERT Nadja, Volčji potok 10
232. ŠKOFIC Mira, Smarca 22
233. ŠKRJANC Ljudmila, Župančičeva 6
234. ŠMIDOVNIK Tone. Tunj. Mlaka 4
235. SNABL IZTOK, žebljarska pot 1
236. šPENKO Anton, šmarca lOfič
237. ŠPENKO Rajko, Suhadole 3a
238. SPRUK Marjana, Komenda 52
239. SPRUK Cveto, Komenda 5a
240. ŠTEFANIC Blanka, Kovinarska lOb
241. ŠTUPAR Vera, . Kovinarska lOa
242. ŠTEBLAJ Irena, Zg. Stranje 62
243. STRITOF Ema, Godič 1
244. ŠLEBIR Miro, Podgorje 15
245. ŠUNKAR Milena, Pot na Poljane 15
246. TISAJ Vida, Duplica 32 f
247. TRAVEN Marjan, Tunj. Mlaka 26
243. TRAVNIK Ludvik, Trdinova 16
249. ULCAR Borut, Cankarjeva 32
250. URBANC Vida, Zg. Stranje 60
251. URBANIJA Marija, Duplica 17b
252. URBANC Janko, Zg. Stranje 20
253. URŠIC Sonja, Kovinarska 8a
254. URŠIC Miha, Neveljska pot 12
255. VENGUST Franc, Cankarjeva 10
256. VOVK SKOK Darinka, Tunjiška c. 2a
257. VIDMAR Roman, Šmarca 69
258. VOGRIN Anica, Kovinarska 28
259. VIDIR1H PERKO Verena, Sutna 14
260. VRANKAR Branko, Kebetova 13
261. VRANKAR Mija, Kebetova 13
262. VRHOVNIK Mojca, Tunjice 3
263. VRHOVNIK Jože, Laniše 8
264. VRTACNIK Rudi, Srednja vas 35
265. VRANKAR Marija, Vrhpolje 71/b
266. - VUJASIN Svjetlan,
Ljubljanska lč
267. ZAVRŠNIK Karla, Podlimbarskega pot 4
268. ZAGORC Vesna, Župančičeva 1
269. ZAJC Stanko, Tunjiška 2*
270. ZOBAVNIK Ivana, Pot na Poljane 7
271. ZORE Janez, Kovinarska lOc
272. ZOBAVNIK Marija, Tunjiška 10
273. ZUBIC Bojan, Medvedova 5b 254. ZUPAN Nlko, šutna 3
275. ZORMAN Janez, M. Blejca 5
276. ŽAGAR Tatjana, Tunjice 5
277. ŽAGAR Zdenka, Duplica 19o
278. ŽAGAR Branko, šmarca 112a
279. ZIBERT Jana, Podgorje 100
280. ŽEBAIJEC Anica, Potok 13 . 281. ZIBERT Zdenka,
Podgorje 59a
282. ZMAVC Irena, Duplica 33
283. ZNIDARŠIC Benjamin, Komenda n. h.
284. ŽUMER Dušan Kranjska 4/č
Srednja gradb. šola Lj. II. 360
Gimnazija Kamnik II. 740
Pedagoška gimnazija Lj. II. 1.500
ESš Domžale II. 790
Gimnazija Kamnik II. 880
Gimnazija pedagoška Lj. II. 480
Gimnazija Kamnik III. 370
STŠ strojna Lj. I. 790
šola za kmetovalce Celje I. 1.310
Gimnazija Kamnik II. 970
STS strojna Lj. IV. 420
Sredn. ekon. šola Domžale 320
Gimnazija Kamnik IV. 250
TSŠ — lesarstvo Lj.I. 390
Pedagoška gimn. Lj. IV. 540
CSŠ — galant. Domžale IV. 210
Gimnazija Kamnik III. 660
ESS Domžale II. 810
TSŠ — strojna Lj. It. 630
Gimnazija Kamnik II. 530
TSŠ — kemija Lj. IV. 740
TSS — strojna Lj. II. 1.120
PA zgodov. zemlj. I. 830
Srednja glasbena šola Lj. I. 740
TSS — elektro Lj. II. 680
Ped. gimnazija Lj. I. 700
Ped. gimnazija Kamnik I. 600
Komerc. sred. šola Lj. II 590
Gimnazija Kamnik IV. 520
Pedag. gimnazija Lj. I. 930
Gimnazija Kamnik I. 800
PA likovni pouk, slov., I. 690
FF — ang!., nem. Lj. IV. 180
FF — slov. književnost Lj. III. 1.420
Gostinska šola Lj. I. 740
Gimnazija Kamnik I. 410
ESŠ Domžale I. 570
PA slov., angl., Lj. abs. 470
Gimnazija Kamnik II. 650
PA razredni pouk I. 1.230
Gimnazija Kamnik I. 1.110
Gradb. teh. šola Lj. III. 770
TSŠ — kemija Lj. II. 650
TSS — strojna Lj. II. 840
Pedag. gim. Kamnik I. 910
Gimnazija Kamnik II. 400
Gimnazija Kamnik II. 310
Vzg. šola Ljubljana II. 230
FF — ang., italij. Lj. II. 470
Vzgoj. šola Ljubljana II. 910 Visoka šola za tel. kult. LJ. III. 790
Vis. šola za org. dela Kranj I. 1.390
Ped. gimnazija Lj. III. 570
Gimnazija Kamnik I. 840
Medicinska fakult. III. 360
FAGG arhitektura Lj. II. 280
Gimnazija Kamnik II. 610
TSŠ lesarstvo Lj. IV. 1.010
Gimnazija Kamnik III. 920
Gimnazija Kamnik IV. 470
Gost. šola M. Majcna Lj. II. 800
Visoka šola za tel. kult. II. 1.650
FAGG — arhitektura Lj. abs. 87»
šola za oblikovanje Lj. I. 650
TSŠ usnjarska Domžale IV. 760
FF — arheologija Lj. abs. 1.400
Gimnazija Kamnik III. 330
Višja upr. šola Lj. II. 680
Višja šola za zdr. del. Lj. II. 900
Gradb. teh. šola LJ. II. 970
.Gimnazija Kamnik III. 520
šola za med. sestre Lj. I. 530
Vis. šola za tel. kult.
Beograd IV. 2.100
Gimnazija Ljubljana IV. 660
FF - ang., ital. Lj. III. 780
ESŠ Domžale II. 430
Poki. galant. šola Domžale I. 780
TSS — lesarstvo Lj. II. 480
Gimnazija Kamnik III, 950
Gimnazija Kamnik I. 400
Gimnazija Kamnik II. 340
Gimnazija Kamnik I. 340
CSŠ — šivilja Lj. II. 610
TSŠ — kemija Lj. I. 650
TSŠ — elektro Lj. II. 540
Gimnazija Kamnik IV. 340 TSŠ — usnjarska Domžale II. 650
Poki. galant. šola Domžale I. 1.050
Fak. za soc, polit, vede Lj. I. 610
TSŠ — elektro LJ. II. 610
Gimnazija Kamnik II. 340
V URADNEM LISTU SR SLOVENIJE JE OBJAVLJENO...
-— Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve, v 4. številki 1976, str. 197;
— Odlok o določitvi kmetij po zakonu o delovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij, v 4. številki 1976, str. 197;
— Odlok o proračunu občine Kamnik (občinskem proračunu) za leto 1976 v 6. številki 1976, stran 327;
— Odlok o razgaisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju občine Kamnik, v 6. številka lim, stran 329. T. M.
ŠTIPENDIJO NADARJENIM
OB OBLETNICI MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD
štipendiranje v naši občini je bilo eno prvih področij, ki je bilo zaradi svoje pomembnosti urejeno z družbenim dogovorom že leta 1974.
Družbeni dogovor in samoupravni sporazum o štipendiranju sta bila sprejeta z željo, da bi spodbudili mladino za izobraževanje in v skladu s potrebami združenega dela zagotovili izenačitev materialnih možnosti za šolanje.
V novem družbenem dogovoru o štipendiranju so štipendije opredeljene kot del vlaganj v družbeno reprodukcijo in instrument kadrovske politike v združenem delu. Prvič v zgodovini našega naroda so šolska vrata dejansko, ne samo formalno odprta vsej mladini, ne glede na materialni položaj njihovih staršev, ki je bil vse doslej večja ali manjša ovira za pridobivanje srednje in visokošolske izobrazbe. Socialna sestava učencev in študentov se bo začela temeljito spreminjati, kajti na srednje in visoke šole bodo prihajali predvsem sposobni in marljivi, ne pa pretežno otroci izobražencev in materialno bolje situiranih staršev.
Nova štipendijska politika kot sestavni del celotne kadrovske politike bo pomagala razreševati nekatera pereča kadrovska vprašanja.
Sporazum predvideva dve vrsti štipendij in to kadrovske ter štipendije iz združenih sredstev.
Kadrovsko štipendijo podeljujejo organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, in jo učenec ali študent prejema glede na šolski uspeh in hitrost študija, ne glede na njegov socialni oz. materialni položaj.
V šolskem letu 1975 76 štipendirajo OZD v občini Kamnik, Republiška izobraževalna skupnost, Klinični center in Iskra Ljubljana 360 kamniških dijakov in študentov.
Za štipendije iz združenih sredstev so s samoupravnim sporazumom določena merila za učence srednjih in študente višjih in visokih šol. Za te štipendije združujejo organizacije združenega dela iz svojega dohodka po 0,5 "It od bruto osebnih dohodkov na posebnem računu v okviru občine, štipendije iz združenih    sredstev    lahko dobe
SELANOVA MOJSTROVINA
Naš občan kartograf Ivan Selan iz Suhadol je na najnovejši turistični avtokarti prekosil samega sebe. Karta, ki jo je izdala Avto-moto zveza Slovenije in je ta mesec izšla iz tiska, se v marsičem loči od dosedanjih. Predvsem bo razveselila avtomobiliste, ki bodo našli v njej, kar so si najbolj želeli: ceste so narisane v raznih barvah in debelinah, ki ločijo dobra, srednje dobra, in slabša cestišča, kolovoze in steze. Ceste, pri katerih so še v teku izboljševal-na dela, so označene s prekinjeno črto. Označene so tudi
projektirane ceste, planinska transverzala, strmine v odstotkih itd. Seveda so ob cestah zarisane z vidno barvo bencinske in novi — stop črpalke, avtomehanične delavnice, campingi, moteli, mejni prehodi in trajekti, pač vse, kar rabijo domači in tuji vozači. Legenda je izpisana v petih jezikih.
Nov je tudi način oznake kilometrskih razdalj med posameznimi manjšimi kraji v posebni barvi. Težko bi na karti našel še kaj, kar bi kartograf lahko izboljšal.
I. Z.
učenci in študentje s slabšim materialnim položajem, za katere še ni neposrednega kadrovskega interesa.
Pri določanju višine štipendij iz združenih sredstev upoštevamo mesečne življenjske stroške učencev in študentov v času šolanja.
Štipendisti OZD in drugih organizacij, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, lahko iz združenih sredstev uveljavijo pravico do razlike med kadrovsko štipendijo in višino štipendije, ki jim gre iz združenih sredstev občine.
Štipendiranje ter štipendijsko politiko v občini vodita IO skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju ter skupščina te skupne komisije.
Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje, ki bo odslej vodila tehnične in finančne posle bo s prevzemom strokovnih opravil štipendiranja lahko pravočasno ukrepala za ustrezno in pravočasno zaposlitev štipendistov, ki so končali šolanje.
Kadrovska služba SO pa bo ob številnih drugih nalogah spremljala izvajanje samoupravnega sporazuma o štipendiranju in sprejetih načel o kadrovski in štipendijski politiki v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kamnik v letu 1976 in s tem v zvezi tudi skladnost delovanja politike štipendiranja za potrebe združenega dela in perspektivnega razvoja občine.
Kadrovska služba bo skrbela tudi za koordinirano delo med skupnostjo za zaposlovanje, IO skupne komisije in vsemi podpisnicami samoupravnega sporazuma.
S takim izvajanjem strokovnih opravil štipendiranja bomo podpirali začrtano kadrovsko politiko, ki stremi k vseboljšemu razvoju kadrov, pri čemer upošteva tako osebnostne značilnosti posameznika kot družbene potrebe, —ur
Letos poteka 30 let od prve velike povojne mladinske delovne akcije, gradnje proge Brčko—Banoviči, na kateri so sodelovali tudi številni mladinci iz naše občine. Med njimi je bil tudi Bogdan Potnik, ki je sedaj zaposlen v tovarni Titan. 'Njegova udeležba pri gradnji železniške proge pa je pomembna tudi zaradi ostrega očesa in spretne roke, ki je številne prizore narisala na papir.
Kdaj ste bili v brigadi na progi Brčko Banoviči?
»Takrat sem bil dijak tehnične srednje šole v Ljubljani in skupaj s številnimi sošolci sem odšel s IV. ljubljansko mladinsko delovno brigado gradit progo. Naša brigada je ostala v Bosni dva meseca.«
Kakšni pa so bili takrat delovni pogoji?
»Prvo leto smo se tako brigadirji kot organizatorji šele učili, kako je treba organizirati mladinsko delovno akci-
V ŠMARTNEM NI ZADREGE
V stari šoli Šmartno je bila 27. in 28. marca 1976 spet premiera komedije »Kam iz zadreg«, ki jo je uprizoril KUD Šmartno pod vodstvom režiserja Franca Hribarja, ki je bil obenem tudi igralec.
Po enomesečnih vajah smo stopili na oder v večini mladi, neizkušeni igralci in dva že dolgoletna člana KUD. Kljub velikim težavam, ki smo jih imeli s časom, neprimernim prostorom, smo u-speli. Koliko ur pozno- v noč smo prebili na vajah! a vse to je bilo poplačano tisto nedeljo, ko je bila majhna dvorana napolnjena z več kot sto gledalci. Vsak, ki je obiskal to predstavo, se je nasmejal do dna srca.
Eden izmed gledalcev je na vprašanje: »Kakšen vtis si dobil na predstavi?« takole odgovoril.
»V igri sem spoznal talente mladih igralcev, pa tudi starejših, ki so se imenitno ujemali med seboj. Komičnost igre je bila v samem dejanju, kar so igralci dobro vedeli, in so se temeljito pripravili. Bili so pravilno izbrani tudi za starejše vloge. Vsi so se vživeli v svoje vloge in, po mojem mnenju dobro igrali. Upam, da bodo z veseljem nadaljevali kulturno dejavnost v našem kraju in s svojim udejstvovanjem pritegnili mlado in staro.«
Marija Klemen
LIKAR
jo. Spali smo pod šotorskimi krili kar na tleh na slami. Delali smo po osem ur, popoldne pa so bile na vrsti številne aktivnosti od političnih sestankov, športa do kulture. Povedati pa moram, da je bilo delo pretežno ročno in številna dela, ki bi jih danes opravil stroj, smo delali mladinci sami. Kramp, lopata in vagonček so bile vse naše de lovne priprave.«
Sedaj je v brigadah vse drugače, ali ne?
»Prav je tako, da so se delovni pogoji spremenili. Tudi leta 1947 in 1948 na progi Sa-mac—Sarajevo in pri gradnji avtomobilske ceste Zagreb— Beograd je bilo vse bolje organizirano kot leto prej. Sedaj v brigadah delajo po šest ur, takrat pa večkrat tudi po osem ur ni bilo dovolj. Vseeno pa imam na brigade zelo lepe spomine.«
Kdaj pa ste risali in kateri motivi so vas pritegovali?
»Risal sem v prostem času.
Bogdan Potnik
Kdaj sem tudi med malico napravil kakšno skico, saj imam do slikanja veselje, ki nikoli ne pojenja. Narisal sem brigadirje pri delu, krajine, bosanske hiše, ki so zelo zanimive, pa domačine in še bi lahko našteval. Pri izbiri motivov nisem izbiral: Nekaj slik iz tistih časov se je tudi ohranilo.«
Ob koncu bi nas še zanimal vaš odgovor na vprašanje, ali so mladinske delovne brigade danes še potrebne?
»Mladinske delovne brigade se mi zdijo zelo potrebne in vsak mlad človek bi moral vsaj enkrat biti v brigadi. Posebej za srednješolsko študentsko mladino je fizično delo potrebno. Tu ne mislim le na učinke njihovega dela, v brigadi je važno spoznavanje mladih ljudi, delo jih zbližuje in krepi čut za kolektivno življenje. Marsikateri mlad človek v mladinski delovni brigadi spremeni odnos do dela. Prednosti mladinskih delovnih brigad je res veliko, zato bi kazalo z njimi nadaljevati v širšem obsegu.«
Tovariš Bogdan je omenil, da so se nekatere slike iz brigadirskega življenja ohranile, in danes izrabljamo priložnost, da vam jih pokažemo.
•tj
Nekaj listin omenja tudi mlako ali lužo izven mestnega obzidja, nekako tam, kjer je zdaj trg talcev in pot na Poljane, že v začetku našega sestavka smo jo omenili v zvezi s pripovedjo o kamniškem jezeru. Prva listina z dne 29. decembra 1510 se glasi: Henrik Rech-pockh, meščan kamniški, proda hišo in dvor na trgu v Kamniku, med hišo Uršule Jurist in med hišo Lamberta Schusterja, potem pa vrt, ki leži na Mlaki (an die Lagkhen) pred kamniškim mestom pri vrtu Neže Ro-pet, Baltazarju Pečaherju, meščanu in vodji špitala v Kamniku, za 25 tehtanih ogrskih dukatov goldinarjev. Pečatih so prodajalec Dechpokh, Lambert Schuster in Jurij Jakobič, meščani. Druga listina pa je od 10. januarja 1511: Katarina, vdova Vrbana Kamniškega, voli v svojo oporoki vpričo Baltazarja Pečaherja, Luke Šmida, Ambroža Kuersnerja in Petra Rešeta (Reschetu), meščanov in prisežencev mestnega sveta v Kamniku, farni cerkvi naše ljube gospe vrt na Mlaki pred kamniškim mestom, med vrtoma Jurija Abessibacha (Obesiboga?) in vrtom Matevže šusterice. Cerkvi naj daje vrt na leto po 40 šilingov. Pečatila sta Ambrož Kuersner in Peter Rešeto.
Martin Juha, svetni duhovnik (Lavbriester) iz Kamnika, je prodal 14. maja 1511 hišo in dvor, med hišo bratovščine sv. Marije Magdalene in na voglu poleg špitala na šutni pred kamniškim mestom, Luki šmidu in Baltazarju Pečaherju, meščanoma kamniškima in ključarjema farne cerkve naše ljube Gospe v Kamniku. Pečatila sta Evstafaij Baron, kamniški sodnik in Janez Rye-mer (Rimar), meščan in priseženec mestnega sveta.
Cerkveni ključarji so kupovali zemljišča tudi v kamniški okolici in celo izven domače fare. Navajam dve listini, ki pričata, kako se je z nakupi širila cerkvena posest, od katere je imela cerkev stalne dohodke.
Krištof Zellenperger s Krumperga (Krawperg) proda dve pusti zemljišči na Mali Lašini v dobrski fari, od katerih eno ima v najemu Peter in daje 1 funt vinar, jev in 10 šilingov. Kadar pa je zemljišče posedeno, daje pa dve marki vinarjev. Drugo pusto zemljišče ima v najemu njegov brat, ki daje 1 marko vinarjev in 40 vinarjev dohodkov. Kadar pa je to zemljišče posedeno, daje po dve marki šilingov. Kupila sta ti zemljišči Baltazar Pečaher in Jakob Sybar, meščana in ključarja naše ljube Gospe farne cerkve v Kamniku. Pečatila sta prodajalec Krištof in David Gal z Rožeka. Listina ima datum 3. julija 1512.
Jurij Eysnpart (Eisenbart) meščan kamniški, proda svojo njivo na Žalah (Salnperg) Baltazarju Pečaherju in
Jakobu Moravčarju, meščanoma in ključarjema, (zech-maister) farne cerkve naše ljube gospe v Kamniku, za 12 ogrskih goldinarjev in 48 šilingov. Pečat je pritisnil Erazem Stayrer, nadduhovnik Gorenjski. Listina je izstavljena 8. januarja 1513.
Da so meščani pogosto v oporoki volili farni cerkvi kak del svojega imetja, priča tudi listina z datumom 14. avgusta 1513: Jera Reluta, vdova Jakoba Pernika, voli farni cerkvi v Kamniku svojo hišo, ležečo med hišo Jurija Pernika in vrtom Jurija Lasarja (Lazar?) v Novem trgu zunaj mestnega obzidja. Navzoči: Janez Walh, sodnik kamniški, Ambrož Unsmach, Jurij Pernik, Gašpar Koleno in Matej Leopicide, meščani. Oporoko je pisal Jurij Letzian iz Loke, duhovnik oglejske škofije, javni notar.
Tudi spital je z nakupi širil svojo posest: Martin Dobovšek je 27. novembra 1515 prodal špitalu in njegovemu vodji Juriju Lasserju za 8 funtov vinarjev hišo in dvor, ležečo med Blažetovo in Kasetovo hišo v Novem trgu pred mestom. Peeatiji so Ambrož Kuersner, Janez Kramer in Janez Valič, meščani in priseženci mestnega sveta v Kamniku.
S smrtjo cesarja Maksimilijana leta 1519 se začne tudi za Avstrijo in za Habsburžane nova doba. Videli smo, kako se je cesar Friderik III. moral boriti za vlado in obstoj Avstrije, pod Maksimilijanom pa je moč Habsburžanov narasla in se začela vzpenjati proti vrhuncu svetovne oblasti. Pridobili so si Goriško, Burgundijo, Španijo, Neapelj, Sicilijo in novo odkrite dežele Amerike, ki jim je kasneje vladala španska veja Habsburžanov. Za Avstrijo pa je Maksimiljan s spretnimi ženitvami zasnoval pridobitev Češke, Ogrske in Hrvatske. Hčerko Marijo je poročil z Ludovikom Jagelovi-čem, ki je vladal naštetim trem kraljevinam, sina Ferdinanda pa je oženil z Ludovikovo sestro Ano in sklenil dedno pogodbo. Ko je Ludovik leta 1526 pri Mohaču padel v bitki s turškim sultanom Solimanom, so njegove dežele po dedni pogodbi pripadle Habsburžanom, Videli bomo, da ne brez boja.
Maksimilijanova dediča Karol in Ferdinand sta si razdelila habsburško posest. Karol je dobil španski del, Ferdinand pa avstrijske dežele z Goriško, Trstom in Istro. Vse ozemlje, na katerem so živeli Slovenci, je bilo od leta 1500 pod Habsburžani. <
Na vzhodu pa se je takoj po smrti cesarja Maksimilijana dvignil turški sovražnik, ki si je zadal nalogo, da bo razširil oblast nad vso Evropo. To je bil novi sultan Soli-man.
Sultan Soliman ali. Sulejman II. (1520—1566) se ni zmenil za premirje, ki ga je sklenil njegov prednik Bajazed s
cesarjem. Takoj ob nastopu vlade je sklenil, da bo osvojil Dunaj in prodrl v nemške dežele. Zbral je veliko vojsko in krenil proti Donavi. Z osvojitvijo šabca in Beograda < 29. avgusta 1521) je uničil obrambno linijo kralja Matjaža in ogrozil Podonavje. Ogrski kralj Ludovik je zaman prosil pomoči na zapadu. Cesar Ferdinand je razpisal splošni davek, na naše dežele pa so se spet začeli turški roparski napadi. Spomladi leta 1528 je Soliman s 100.000 možmi in 300 topovi krenil proti Ogrski. Pri Mohaču je strahovito porazil maloštevilne čete ogrskega kralja Ludovika, ki je v bitki padel. Sultan je nato osvojil glavno mesto ogrske Budim in ga oplenil, Računajo, da so Turki to pot pobili ali pa odpeljali v sužnost nad 200.000 ljudi.
Po ženitni pogodbi bi moral zdaj vsa tri Ludovikova kraljestva dobiti Ferdinand. Cehi so ga takoj priznali, Ogri pa so se upirali in izvolili za kralja erdeljskega vojvoda Ivana Zapolja, za katerega so se zavzemali tudi slavonski velikaši. Njegov rodni grad Zapolje je bil v Slavoniji pri Novi Gradiški. Tudi sultan je podpiral izvolitev Zapolja. Hrvati so se nagibali k Ferdinandu, ker so imeli mnogo posestev na Kranjskem in štajerskem in so bili prepričani, da jih bo Ferdinand uspešneje branil proti Turkom kot Ogri. Na hrvaški sa,bor je Ferdinand poslal štiri odlične Kranjce, ki jih je vodil doktor filozofije in prava Pavel iz Kamnika (Pavel Obersteiner), tačas stolni prost na Dunaju. Ta učeni Kamničan je študiral v Bologni in je v latinskem jeziku napisal slavospev na cesarja Maksimilijana. V poslanstvu sta bila še poveljnik Kranjske Nikola Jurišič in kapitan Ivan Kacijanar. Na novega leta 1627 je sabor izvolil Ferdinanda za hrvaškega kralja. V nastali vojni je tudi Ivan Kacijanar poveljeval Ferdinandovi vojski in odločilno premagal Zapolja pri Košicah na Slovaškem.
Odposlanci, ki jih je poslal cesar v Carigrad, da bi sklenili mir s sultanom, niso nič opravili. Medtem so se nadaljevali turški napadi na naše ozemlje. Julija 1527 je 5000 hitrih konjenikov preplavalo Savo in strahovito oplenilo mengeško okolico. Še preden so se Kamničani zavedli nevarnosti, so se Turki že umaknili, ker so zvedeli, da se proti njim zbira domača vojska.
Po nesrečni bitki pri Mohaču leta 1526 je nadvojvoda Ferdinand izdal odlok, da so vse cerkvene dragocenosti državna last, ki naj se porabi za obrambo pred Turki. Deželna sodišča naj takoj popišejo vse cerkvene srebrne in zlate predmete ter denar. Ostro naj nastopijo proti župnikom, da ne bi kaj skrili. Vse cerkvene posode, to je monštrance, kelihe in patene, naj takoj spravijo na ljubljanski grad, da jih v slučaju potrebe prekujejo v denar za obrambo državnih meja. Kranjska je bila v tem času popolnoma obubožana.
LJUBLJANSKA BANKA
PODRUŽNICA KAMNIK
čestita vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in vsem občanom ob prazniku dela — 1. maju
OBRTNO PODJETJE USLUGA KAMNIK
čestita ob prazniku dela vsem občanom
LONČARSKA OBRTNA ZADRUGA KOMENDA
Iskreno čestita ob prazniku dela
MENINA
TOVARNA POGREBNE OPREME KAMNIK-ŠMARCA
čestita ob prazniku dela vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem
GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA, OBRAT KAMNIK
čestita vsem delovnim ljudem ob prazniku dela 1. maju
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK
čestita vsem delovnim ljudem ob 1. maju
Vsem gostom in občanom čestita ob 1. maju GOSTINSKO PODJETJE PLANINKA KAMNIK
Cenjenim gostom se priporoča
MESO KAMNIK
čestita ob 1. maju svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem
ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK
čestita vsem občanom in poslovnim partnerjem ob prazniku dela 1. maju
ŽITO LJUBLJANA
OBRAT VESNA V KAMNIKU
čestita vsem delovnim ljudem za 1. maj
čestitkam ob 1. maju se pridružuje INDUSTRIJA POHIŠTVA STOL KAMNIK
TEKSTILNA TOVARNA SVILANIT KAMNIK
čestita vsem svojim kupcem za 1. maj in priporoča svoje izdelke:
— frotir brisače
— frotir plašče za dom in plažo
— modne kravate
TOVARNA USNJA KAMNIK
čestita ob prazniku dela in želi mnogo delovnih uspehov kupcem, poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem
KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK« KAMNIK
čestita ob prazniku dela in
priporoča svoje izdelke:
RAZSTRELIVA: praškasta, vodoplastična metanska, seizmična
SMODNIKI: rudarski in lovski
VŽIGALNA VRVICA: počasi goreča METALURŠKO LIVARSKA SREDSTVA: eksotermne mase in posipi, termoizolacijske mase in posipi, ločilci, livni praški
ALUMINIUM PASTE
ALUMINIUM PRAH
PIROTEHNIČNI PROIZVODI za rudarstvo, ognjemete
PLASTIČNE FOLIJE IN IZDELKE: polietilenski rokavi in folija, polietilenske vrečke, tiskane in netiskane, polipropilen folije in vrečke, tiskane in netiskane, ter najlon folije.
SGP GRADITELJ, KAMNIK, MAISTROVA 7
IZUCITEV POKLICA KV ZIDAR, KV TESAR, KV KLJUČAVNIČAR, KV ELEKTRIKAR
SPOŠTOVANI STARŠI IN UČENCI
Podjetje ima v svojem programu izobraževanja za leto 197677 predviden sprejem in učna mesta za:
15 vajencev tesarske ali zidarske stroke 2 vajenca elektro stroke 1 vajenca ključavničarske stroke
Učna doba traja 36 mesecev (3 leta), od tega 2 x po 4,5 meseca v poklicni gradbeni šoli Ivana Kavčiča v Ljubljani ter 27 mesecev na učnih mestih v podjetju pod inštruktorjevim vodstvom.
Kandidati morajo imeti uspešno končanih 8 razredov osnovne šole in morajo biti zdravstveno sposobni za opravljanje poklica. Zdravniški pregled opravijo na stroške podjetja.
.Podjetje nudi vajencem v vsej učni liobi
— status vajenca
— nagrado za
I. leto učenja
II. leto učenja
III. leto učenja
720 din'mesečno neto do 840 din'mesečno neto do 1000 dinmesečno neto
— pravico do štipendije iz združenih sredstev v času obiskovanja teoretičnega pouka,
— pravico udeležbe pri akordu in finančnem uspehu gradbišča oz. skupine,
— brezplačni topli obrok vsak delovni dan (v vrednosti 12.00 din za obrok),
— terenski dodatek v višini od 10 do 27 din za vsak delovni dan,
— brezplačno delovno obleko in delovne čevlje 1 x letno v vrednosti 800 din,
— brezplačno delovno orodje in učne pripomočke 1" v vsej učni dobi v vrednosti 800 din,
— povračilo stroškov avtobusnega prevoza v času obiskovanja šole in prihoda na učno mesto,
— vsako učno leto 41 dni (koledarskih) plačanih počitnic,
— regres za letni dopust 1.000 din — enkrat letno,
— pravico do otroškega dodatka.
Podjetje sklepa s starši učencev medsebojne učne pogodbe od 15. 6.1976 do 31. 8.1976. Predložiti je treba spričevalo o opravljenem 8 razredu OŠ in zdravniško spričevalo.
Redni pouk na poklicni gradbeni šoli v Ljubljani se pričenja vsakega 1. februarja ali 1. septembra v tekočem letu.
Podrobnejše informacije dobite pri splošni službi podjetja SGP »GRADITELJ« KAMNIK, Maistrova ulica 7, telefon 831-237, vsak dan od 8.—-14. ure.
IZUČITEV NA DELOVNEM MESTU KV ZIDAR
Podjetje ima v svojem programu izobraževanja za leto 1976 predviden sprejem in mesto za:
5 delavcev za priučitev zidarskega poklica.
Priučevanje traja 21 mesecev, od tega 6 mesecev pri Zveznem centru za izobraževanje gradbenih inštruktorjev v Ljubljani ter 15 mesecev na učnih mestih v podjetju pod inštruktorjevim vodstvom.
Kandidati morajo v šolskem letu 1875 76:
— končati 6. ali 7. razred osnovne šole,
— izpolniti morajo osnovnošolsko obveznost,
— biti morajo stari 15 let,
— biti morajo do 30. 6.1976 prijavljeni pri Zavodu za zaposlovanje v Kamniku,
— Zavodu za zaposlovanje v Kamniku morajo predložiti delovno knjižico,
— na stroške podjetja morajo opraviti zdravniški pregled v višini 350 din.
Podjetje nudi kandidatom na priučevanju:
— status vajenca
— nagrado za
I. leto učenja
II. leto učenja
720 din mesečno neto / do 840 dinmesečno neto
— pravico do udeležbe pri akordu in finančnem uspehu gradbišča oz. skupine,
— brezplačni topli obrok vsak delovni dan (v vrednosti 12 din za obrok),
— terenski dodatek v višini od 17 do 27 din za vsak delovni dan,
— brezplačno delovno obleko in delovne čevlje 1 x letno v vrednosti 800 din,
— brezplačno delovno orodje in učne pripomočke 1 x v vsej učni dobi v vrednosti 800 din,
— povračilo stroškov avtobusnega prevoza v času obiskovanja šole in prihoda na učno mesto,
— vsako učno leto 41 dni (koledarskih) plačanih počitnic,
— regres za letni dopust 1.000 din 1 x letno,
— pravico do štipendije iz združenih sredstev v času obiskovanja teoretičnega pouka,
— pravico do otroškega dodatka.
Kandidati, ki se bodo uspešno priučili na del. mestu, si bodo po preteku 21 mesecev pridobili naziv KV zidar za zidanje in ometavanje. Podjetje sklepa s starši učencev medsebojne pogodbe od 15.6.76 do 31.8.1976. Predložiti je potrebno potrdilo o zaključeni šolski obveznosti in zdravniško spričevalo. Redni pouk pri Zveznem centru za izobraževanje gradbenih inštruktorjev se prične 15. 9.1976.
Podrobnejše informacije dobite pri splošni službi podjetja SGP »GRADITELJ« KAMNIK, Maistrova ulica št. 7, telefon 831-228, vsak dan od 8. do 14. ure.
UPOKOJENCI - IZLETI V LETU 1976
Društvo upokojencev Kamnik seznanja VSE UPOKOJENCE občine Kamnik, da tudi letos načrtuje izlete za člane društev upokojencev in njihove ožje svojce. Izleti bodo pod geslom »Prijetno in koristno« v naslednje kraje:
12. 5.1976: Rogaška Slatina—Ptuj; prijave do 5. 5. 1976.
26. 5.1976: Sežana—Miramar—Oglej—Gradež—Doberdob— Gorica; prijave do 18. 5.1976; potreben osebni potni list.
9. 6.1916: Brežice—Cateške Toplice—Krško—Zidani most —Litija; prijave do 3. 6.1976.
23. 6.1976: po Koroški; prijave do 10. 6.1976; potreben osebni potni list.
7. 7.1976: Kočevje—Baza 20—Dolenjske Toplice; prijave do 30. 6.1976.
14. 7.1976: Velenje—Slovenj Gradec—Dravograd—Maribor; prijave do 6. 7.1976.
28. 7.1976: Bolnica Franja; prijave do 21.7.1976. 11.8.1976: Trbiž—Ukve—Predil—Idrija; prijave do 3.8.
1976; potreben osebni potni list.
25. 8.1976: Vršič—Nova Gorica; prijave do 18. 8.1976.
8.9. do II. 9.1976: Beograd—Djerdap—Beograd; ■ prijave do 10.8.1976; potreben osebni potni list (morda obisk Romunije).
15.9.1976: Istrske Toplice; prijave do 3. 9.1976.
29. 9.—30. 9.1976: Dunaj—Praga; prijave do 31.8.1976; potreben osebni potni list.
13.10.1976: Metlika; prijave do 6.10.1976. 20.10.1976:   Cerknica—Snežnik—Sodražica;   prijave do 12. 10. 1976.
Vsi izleti bodo ob sredah, enodnevni, razen izletov v Beograd in na Dunaj—Praga.
Prijave sprejemamo takoj za vse izlete do polne zasedbe avtobusa. Kolikor do določenega zadnjega dne za prijave ne bi bilo dovolj prijavljenih, bomo izlet odpovedali.
Točnejša pojasnila (prijave, cena, odhodi itd.) dobite lahko v pisarni društva upokojencev v Kamniku.
Društvo upokojencev Kamnik
Iskrene čestitke ob 1. maju — prazniku dela INDUSTRIJSKO PODJETJE
ALPREM KAMNIK
priporoča svoje izdelke in usluge:
— izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov, pregradnih sten, fasad itd. iz aluminija
— opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst
s — stavbno ključavničarstvo
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ«
KAMNIK, MAISTROVA 7
čestita ob 1. maju in se priporoča za naročila vseh gradbenih del
ZARJA
OBRTNO IN MONTAŽNO PODJETJE KAMNIK
čestita ob 1. maju in priporoča usluge v svojih obratih Priporočamo:
— elektroinstalacijska dela,
— kovinsko instalacijska,
— vodovodno-instalacijska,
— kovinsko konstrukcijska,
— kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela
Kolektiv kemične čistilnice, PUCEL.I ing. FRANCE, na Titovem trgu 8 v Kamniku čestita ob prazniku dela — 1. maju. Priporočamo se.
TITAN
TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA KAMNIK
Proizvaja:
— cevne spojnice (fitinge) v celotnem asortimentu v pocinkani in nepocinkani izvedbi od 3/i« do 2«
— navadne in varnostne ključavnice s cilindričnimi vložki za stavbno mizarstvo in pohištvo
— ulitke iz temer litine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo.
Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke in jim čestitamo ob prazniku dela 1. maju.
SVIT KAMNIK
čestita ob prazniku dela 1. maju in priporoča svoje izdelke za široko potrošnjo
— purol, neostik, mebloton, lesk, motogril kot tudi tehnično keramiko, elektroizolacijski material, modne gumbe!
KOČNA
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
čestita vsem delovnim ljudem ob 1. maju
OBČINSKO TEKMOVANJE KOLESARJEV
BO MED
-KAJ VES 0 PROMETU" DAVKOPLAČEVALCI?
Aprila so se najboljši kolesarji osnovnih šol v občini Kamnik pomerili v znanju cestno-prometnih predpisov in spretnostni vožnji.
Na žalost smo se tudi letos srečali z istimi problemi kot vsa pretekla leta. V prvi vrsti je to prostor za prometni poligon, ki ga ne moremo in ne moremo najti, da bi naši šolarji lahko vadili dalj časa kot samo uro pred tekmovanjem.
Zakon o cestnem prometu predvideva, da morajo vsi kolesarji od sedmega do štirinajstega leta opraviti kolesarski izpit. Na tem izpitu poka-
že učenec znanje iz cestno prometnih predpisov na testnih polah in praktično znanje na cesti. Kot mi je znano, še nobena šola v občini ni pristopila k temu, saj takšni izpiti in tečaj spadajo v izključno pristojnost šol oz. prometnih krožkov.
Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik je za dejavnost v letošnjem letu dobila iz občinskega proračuna dober milijon starih dinarjev. Za primerjavo naj povem, da so v občini Škofja Loka namenili tej komisiji 14 starih
Veliko je bilo tekmovalcev, prvi je bil le eden
OBISKOVALI SMO TEČAJ
PRVE POMOČI
Na šoli so imeli tečaj RDEČEGA KRIZA. Tečaj je vodil dr. KRSTIČ. Obsegal je 20 ur. Udeležili so se ga učenci višjih razredov naše šole. Naučili smo se veliko novega. Na tečaj smo radi hodili. Učili smo se" obvezovati rane. Nekaj ur smo dajali umetno dihanje. Lutki smo dali ime Ančka. Dvajseta ura je bila najhujša. Na vrsti je bilo izpraševanje. Vsi smo veliko povedali in tako smo dobili izkaznice o opravljenem tečaju.
Učenci 7. r.
PRIZADEVNI KRVODAJALCI
Občinski odbor Rdečega križa Kamnik organizira krvodajalsko akcijo, ki bo od 10. do 14. maja. Aktivisti Rdečega križa bodo vse, ki bodo prostovoljno dali kri pravočasno obvestili o odhodu avtobusa, ki bo krvodajalce zapeljal na odvzem krvi v Ljubljano.
Lani se je na poziv Rdečega križa odzvalo 1541 krvodajalcev v kamniški občini in med njimi je bilo le 189 takih, ki iz zdravstvenih razlogov krvi niso mogli oddati. Kamni-čani so oddali 460 litrov krvi, kar je polovico več kot so v planu predvideli.
Zato letos organizatorji pričakujejo, da se bo pozivu odzvalo še več prostovoljnih krvodajalcev, ki bodo s tem humanim dejanjem pomagali svojim soobčanom. Rdeči križ poziva vse dosedanje krvodajalce, da vsak pridobi vsaj enega novega darovalca krvi.
— ur
STILNI KONCERT SKLADB
milijonov. S takšnimi sredstvi komisija krije samo najnujnejše potrebe.
Letošnje občinsko tekmovanje je bilo na dvorišču pred skladiščem Kočne. Vsaj polovica tekmovalcev je pokazala solidno znanje. Nekateri pa so tudi povsem nepripravljeni prišli na tekmovanje, kar je deloma razumljivo, saj so prvič videli poligon za spretnostno in ocenjevalno vožnjo. Tekmovalo je 7 ekip s po štirimi tekmovalci iz kamniških osnovnih šol. Osnovna šola Toma Brejca je prijavila samo eno ekipo.
Rezultati:
Prva skupina-5. in 6. razred
1. Kladnik Samo Os. šola
Stranje
2. Uršič Tomi os. šola Stranje
3. Teran Jana Os. šola Frana
Albrehta
4. Sitar Mira Os. šola Stranje Druga skupina-7. in 8. razred
1. Hribar Zoran Os. šola
Frana Albrehta
2. Ogrinec Gusti Os. šola
Stranje
3. Lah Marko Os. šola
Komenda-Moste
4. Kregar Miro Os. šola
Stranje
Prvo slovensko pevsko društvo Lira je pod vodstvom dirigenta profesorja Sama Vremšaka v spomin ob 40-letnici smrti Emila Adamiča priredilo stilni koncert skladb Emila Adamiča.
Koncert je bil 26. marca 1976.
štirideset let je minilo od smrti enega najvidnejših, gotovo pa enega najmarkantnej-ših slovenskih skladateljev, ki so najboljši del svojih umetniških sposobnosti posvetili ustvarjanju zborovske glasbe. Adamič je bil vsestransko razgiban skladatelj. Skoraj ni bilo področja, kjer se ne bi udejstvoval, je pred pričet-kom koncerta povedala prof. Tina Romšak poslušalcem, ki so dvorano napolnili do.zad-
Ekipno je vrstni red naslednji
1. nižja skupina —
1. Os. šola Stranje
2. Os. šola Komenda-Moste
3. Os. šola Tomo Brejc
4. Os. šola Frana Albrehta 2. višja skupina —
1. Os. šola Frana Albrehta
2. Os. šola Stranje
3. Os. šola Komenda—Moste
Najboljši so se udeležili medobčinskega tekmovanja gorenjskih občin, ki je bilo 14. 4. na Jesenicah. Dosegli so izreden uspeh, saj sta Hribar Zoran in Lah Marko zasedla odlično drugo in tretje mesto v višji skupini. S tem sta se uvrstila na republiško tekmovanje. Uršič Tomi je v nižji skupini zasedel šesto mesto med 24. tekmovalci. Ekipno je bila starejša ekipa tretja, mlajša pa peta. Učenci so prejeli medalje, diplome in praktična darila.
Uspehi so sicer zelo dobri, vendar si upam trditi, da so šolska prometna tekmovanja zabela premalo kolesarjev in, da bo tako tudi v naprej, če se ne bo izboljšalo financiranje oz. če ne bomo pridobili ob šolskih poslopjih poleg športnih igrišč še prometne poligone, ki so za varnost naših otrok velikega pomena.
M. B.
Vsi občani, ki letno zaslužijo več kot 50.000 dinarjev, so morali do konca januarja na davčni upravi prijaviti svoje osebne dohodke v preteklem letu. Strokovne službe so po predhodnih podatkih ugotovile, da je lani 312 občanov, ki stalno prebivajo v kamniški občini, imelo višje osebne dohodke kot 80.000 dinarjev. Tistih, ki so zaslužili več kot 10 starih milijonov, pa je bilo kar 81.
Ker so podatki javni in se z njimi lahko seznani vsak občan, smo se z izvršnim svetom kamniške občinske skupščine dogovorili, da bodo v
njega kotička.
V svojem obsežnem opusu, kjer bibliografije navajajo prek 1000 del je Adamič napravil v samoniklosti ogromen korak.
Pevci Lire so z nastopom navdušili prisotne poslušalce, ki so vsako njihovo pesem nagradili z aplavzom, kar je bilo obenem tudi priznanje dolgoletnim naporom pri ustvarjanju zborovskih pesmi.
Izbrane pesmi na besedila Prešerna, Župančiča, Rudolfa Maistra ter drugih pesnikov ter narodne je Adamič tako priredil, da se vsakemu vtisnejo v srce. Zato še zahvala Liri in dirigentu, da so jih prenesli na izredno visoki umetniški ravni poslušalcem.
V krajevni skupnosti Črna in v vsej občini Kamnik je bilo naselje Zavrh edino, ki še ni imelo dovozne ceste. Vaščani so morali od nastanka naselja do letos na svojih plečih prenašati do doma vse, zato ni čudno, da so si vedno želeli cestne povezave z dolino. Ta želja se jim je letos uresničila, ko je krajevna skupnost Črna zgradila 1200 m dolgo cesto prav do zadnjih hiš v naselju.
Občani so sami zbrali za gradnjo ceste 20.000 din in brez vsake odškodnine odstopili zemljišče za cesto. Okrog 60.000 din je prispevala krajevna skupnost Črna, občin-
V prvi polovici aprila je komisija za mednarodne odnose pri občinski konferenci ZSMS Kamnik organizirala kviz oddajo med osnovnimi šolami v kamniški občini. Zmagovalci te oddaje naj bi se udeležili regionalnega kviz tekmovanja. Tekmovanja se je udeležilo pet ekip. Tekmovalci so odgovarjali na vprašanja s področja manjšinske problematike, delavskega gibanja v Sloveniji od leta 1918 do 1941 in s področja Organizacije združenih narodov. Zasluženo je zmagala 1. ekipa Oš Frana Albrehta, druga je bila OŠ Komenda--Moste, tretja   2.   ekipa  Oš Frana
ska skupščina pa je za dela odobrila 20.000 din. Cesto je tresiral gozdni obrat Kamnik, ki bo cesto uporabljal za prevoz lesa iz bližnjih lepih smrekovih gozdov. Glavna zemeljska dela za cesto, ki je speljana po zelo težavnem zemljišču, je odlično opravil buldožerist Polde Novak ia Nevelj. Cesta je tudi že primerno ustrjena in sposobna za prevoz, vendar pa je potrebno opraviti še zaključna dela.
Nova cesta bo omogočila tudi boljšo in lažjo obdelavo kmetij, zaposlenim pa bo olajšala odhajanje na delo.
ml.
Albrehta, četrta 2. ekipa Oš Komenda—Moste in zadnja ekipa OŠ Toma Brejca.
Oddajo je vodil Franc Pe-stotnik, popestrila pa sta jo tudi recitatorja Zdenka Povše in Ivko Homar z odlomki iz svetovne revolucionarne poezije.
Vsekakor je zanimanje za take kviz oddaje oziroma tekmovanja med osnovnimi šolami v Kamniku veliko. Ne samo, da so se tekmovalci dobro pripravili, razveseljiv je tudi obisk mladincev, ki v tekmovanju niso sodelovali, ampak so le »navijali« za svoje.
S. Hribovšek
prihodnji številki »Kamniškega občana« po obecednem redu objavljeni vsi občani, ki so lani, zaslužili več kot 90.000 dinarjev. Hkrati bo pri objavi ločen zaslužek iz rednega delovnega razmerja od tistega zaslužka, ki ga občani zaslužijo z raznimi honorarnimi zaposlitvami, od avtorskih pravic, intelektualnih storitev in še bi lahko naštevali.
Kot pretekla leta, bomo dohodke obrtnikov in gostilničarjev natisnili nekoliko kasneje, saj s točnim pregledom dokumentacije na davčni upravi še niso končali.
OB NEDELJAH NE POČIVAJO
Vaščani Laz, ki si pri nekdanjem zdravstvenem domu gradijo nove družinske stanovanjske hiše, so letos spomladi lotili napeljave vodovoda do svojega naselja. Vodo bo dobilo 9 hiš. Vsak bo opravil po 200 porstovoljnih delovnih ur .in zato delajo vse sobote in nedelje. Tako je bilo tudi na dan glasovanja za uvedbo krajevnega samoprispevka, ko so takoj po opravljenem glasovanju odšli kopat dober meter globoke jarke. Dela vodi Ivančič Srečo, ki pričakuje, da bodo že poleti imeli pri novogradnjah pitno vodo. Zgraditi bodo morali tudi nov izbiralnik. Denar za novi vodovod bodo prispevali občani sami in krajevna skupnost Tuhinj.        —tj
V ZAVRH ZGRAJENA NOVA CESTA
DELOVNA AKCIJA V KOMENDI
Komisija za delovne akcije pri OO ZSMS Komenda si je zadala nalogo, da bo olepšala naš kraj. Organizirala je lokalno delovno akcijo, ki je bila opravljena 1. aprila. S pomočjo komisije za olepševanje pri KS Komenda smo uredili hrib nad avtobusno postajo, kjer bodo nasadi okrasnega grmičevja. K sodelovanju smo povabili tudi mladince iz osnovne šole Komenda—Moste. Čeprav je delovna akcija potekala 1. aprila, se jo je udeležilo precej mladincev. Tako smo dokončali že jeseni začeto delovno akcijo.
Upamo, da se bo naslednje delovne akcije udeležilo še več mladincev, ki bodo tako prispevali k ureditvi Komende.
S. P.
H
Z delom so proslavili dan mladinskih delovnih brigad
DROBNE N0V3CE
Njen pesniški prvenec. V založbi Obzorja v Mariboru je Kamničanka Gordana Kunaver izdala zbirko pesmi pod naslovom »Mali princ«, ki je bila dokaj ugodno sprejeta. Doslej je že objavljala svoje pesmi v več slovenskih revijah.
Okrepljeni tok je prišel z zamudo. Že v januarski številki občana smo pisali, da bodo v Spodnjih Stranjah dobili močnejši električni tok,, ker so že postavili transformatorsko postajo. Zaradi nenadne zmrzali in snega pa niso mogli izvesti zanesljive ozemljitve, zato je zasijala elektrika z močnejšim žarom šele konec marca. I. Z.
APRIL 1976
BAJEC Jošt, PTT mehanik iz Kamnika, star 40 let, in Bregar Marjeta, otroška negovalka iz Kamnika, stara 30 let;
Ladislav SPRUK, dijak STŠ iz Kamnika, star 21 let, in Sonja Urankar, dijakinja z Vrhpolja, stara 17 let;
SMRTI
Marija ALBANEZE, os. upokojenka iz Lukovice, stara
89 let;
Alojz BALOH, kmetovalec, s črnega vrha, star 77 let; Janez DROLC, kmetovalec, z Raven, star 71 let; Jožef HLEBCE, os. upokojenec, iz Ljubljane, star 89 let; Ana FLIS, gospodinja iz Kamnika, stara 76 let; Marija Kranjc, osebna upokojenka iz Mekinj, stara 86 let; Katarina KROPIVŠEK, kmetovalka iz Zg. Motnika, stara 83 let;
Pavlina MARIN, star. upokojenka iz Suhadol, stara 77 let;
Janez MARIN, invalidski upokojenec iz Suhadol, star 53 let;
Stanislav PLEVEL, delavec iz Most, star 37 let; Maks PREGL, osebni upokojenec iz Kamnika, star 69 let; Janko ŠTELE, osebni upokojenec lectar iz Kamnika, star 76 let;
Franc URH, kmetovalec z Gozda, star 82 let; Jože VOLJKAR, osebni upokojenec iz Kamnika, star 72 let;
KOŠARKARJI V LIGI
Na kvalifikacijskem turnirju za vstop v regionalno košarkarsko ligo (prejšnja 1. B liga), ki je bil 4. aprila v Logatcu, si je kamniška članska ekipa z zmago proti ekipi AET iz Tolmina priborila pravico nastopa v najvišji ligi v poletnem delu tekmovanja.
Kamničani so na kvalifikacije prispeli precej oslabljeni, saj so igrali le s sedmimi igralci, poleg tega pa je Dušan Mrak prišel na igrišče naravnost iz postelje, saj je še prejšnji dan imel visoko temperaturo. Toda igralci so se zavedali priložnosti, ki se jim
SINDIKALNI VELESLALOM
Na Veliki planini je bilo tekmovanje v veleslalomu, ki šteje za občinske sindikalne igre. Prijavljenih je bilo 202 tekmovalcev in tekmovalk iz 19 OZD občine Kamnik. Razdeljeni so bili v tri starostne skupine pri moških, ženske pa so tekmovale v enotni skupini. Slabo vreme je nagajalo organizatorjem in tekmovalcem.
Podelili so zlate, srebrne, bronaste medalje in diplome v vsaki kategoriji. Tekmovalci pa so v ekipnem delu sprejeli prehodne pokale.
Rezultati: ženske
1. Škrlep (Svilanit)
2. Pintar (Viator)
3. Šnabl (SOb) nastopilo je 12 tekmovalk ekipno: 1. Svilanit
2. Sob
3. Titan
moški nad 40 let
1. Repolusk (Titan)
2. Rostan (Alprem)
3. Janežič (Titan) ekipno: 1. Titan 2. Stol
nastopilo je 18 tekmovalcev moški od 30 do 40 let
1. Stele (Utok)
2. Brily (Stol)
3. Starovasniiik (Titan) Ekipno:
1. Utok
2. KIK
3. Viator
nastopilo je 27 tekmovalcev moški do 30 let
1. Žagar (Titan)
2. Sedušak (Utok)
3. Cevka (Graditelj) ekipno:
1. Titan
2. Graditelj
3. Stol
nastopilo je 46 tekmovalcev Ekipa KIK je bila diskvalificirana zaradi nastopa tekmovalca, ki še ni bil zaposlen v kem. ind. Kamnik.«
je nenadoma ponudila in z disciplinirano in požrtvovalno igro so povsem nadigrali nasprotnika, ki je pred tekmo veljal za favorita, za 25 košev. V drugi tekmi, ki je bila le formalnost, so naši igralci le slabo uro za prvo tekmo igrali še z Medvodami in tekmo izgublili, toda izid ni odločal o ničemer več, ker so Medvode v prvi tekmi premagale Tolmince in se prav tako uvrstile naprej.
Uspeh kamniških košarkarjev ni prišel nenadejano, saj moška ekipa nastopa že pet let v drugi slovenski ligi, kjer je kar petkrat osvojila drugo mesto — torej je manjkala vedno le stopnica do prvega mesta in do pravice nastopa v višji ligi.
Pred upravo košarkarskega kluba so se s tem uspehom pojavili novi problemi, saj so pravila   Košarkarske zveze
Slovenije za ta rang tekmovanja precej stroga, kar zadeva tekmovalne pogoje, vsi pa vemo, da Kamnik z enim samim improviziranim igriščem teh pogojev ne izpolnjuje. Potrebna bo preureditev igrišča, nabava novih konstrukcij, ograditev igrišča in ureditev razsvetljave. S požrtvovalnim delom in s pomočjo vseh članov kluba upajo, da jim bo uspelo pripraviti igrišče in da bodo igralci dostojno zastopali barve kluba med ekipami, ki so mnogo bolj izkušene in prekaljene v boju za točke.
Na koncu dodajmo še željo vseh košarkarskih delavcev, da v svojih prizadevanjih ne bi bili osamljeni, in vabilo vsem ljubiteljem tega športa, naj pridejo vzpodbujat domače moštvo in s tem moralno podprejo prizadevanja požrtvovalnega in delovnega športnega kolektiva. —jok—
ZBOR GORSKIH REŠEVALCEV
PIONIRSKI ŠAH
Šahovska sekcija Solidarnosti skrbi za napredek šahovskega podmladka, ki bo moral kmalu izpolniti vrste mladincev za razna tekmovanja. Pionirji imajo vsak teden strokovni teoretični pouk, enkrat na mesec pa se pomerijo na brzo-turnirju. Razveseljiv napredek kažejo tudi pionirke, ki tekmujejo skupaj s pionirji. V marcu so tekmovali v dveh skupinah po deset igralcev, rezultate pa so šteli posebej za pionirje in posebej za pionirke. V močnejši skupini je zmagal Samo Hajdinjak, ki je dobil vseh 9 partij, sledili pa so 2. Vlado Stanič 8, 3. Franc Ravnikar 7, 4. Boris Žnidaršič 6, in nato Bojan Ivnik, Franc Holcar itd. V šibkejši skupini je bil vrstni red: 1. Boris Anež, 2. Marjan Kompan, 3. Mojmir La-harnar itd.
Pionirke so se uvrstile takole: 1. Mojca Laharnar 7, 2. Mira Jurjevič 6 in pol, 3. Tatjana Belina 4 itd.
V aprilu je tekmovalo 10 pionirjev. To pot je bil zmago valeč Vlado Stanič z 9 točkami, 2. Samo Hajdinjak, 8, 3. Franc Ravnikar, Boris Žnidaršič itd. Pri pionirkah je zmagala 1. Tanja Belina pred Miro Jurjevič. I. Z-
Ob koncu februarja smo se zbrali kamniški gorski reševalci. Občnega zbora v prostorih matičnega Planinskega društva so se udeležili tudi predstavniki Zavoda za gojitev divjadi Kozorog, postaje ljudske milice iz Kamnika, občinske skupščine Kamnik in načelnik Gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije tov. Bine Vengust. Načelnik postaje Tone škarja je poročal o delu v minulem letu, nato pa se je razvila živahna razprava.
Statistični podatki so že kazali, da smo planinci postali preudarnejši in previdnejši, toda leto 1975 je ta pričakovanja neusmiljeno ovrglo. Samo na področju Kamniške postaje smo imeli 14 reševalnih akcij. V nesrečah je bilo registriranih 8 mrtvih, 3 ranjeni in 9 pogrešanih. Po besedah tov. Vengusta smo po številu akcij med najtiolj obremenjenimi postajami v Sloveniji. Najbolj številen vzrok smrtnih nesreč je zdrs. Lani so bili zaradi te nepazljivosti
S TEKAŠKIH SMUČIN
Končana je sezona smučarjev — tekačev, zato je prav, da na kratko opišemo delo in uspehe fantov in deklet.
Skupaj je tekmovalo v vseh kategorijah 25 tekmovalcev: od mednarodne tekme FIS — A v Bohinju, kategorizacij-skih tekem, republiškega in državnega prvenstva, počasti-tvenih, masovnih maratonov, pa celo do nastopa na balkan-
skih igrah; torej skupaj 19 tekem.
Popoln uspeh je bil dosežen na državnem prvenstvu v disciplini štafet mlajših članov, v postavi LANIŠEK, KEM-PERLE, POGAČ AR. Prehiteli so odlične tekače Jesenic, Maribora in še marsikatero drugo ekipo. S tem so Kamniku priborili prvo zlato odličje v zgodovini smučanja na sploh.
Andrej I.anišek, Franci Pogačar in Zvone Kcmperle, ki so zmagali na državnem prvenstvu v štafeti 3 x 10 km
Poleg zlate državne medalje so v isti postavi osvojili na republiškem prvenstvu drugo mesto, prav tako lep uspeh, saj so bili boljši le Jeseničani.
Posamezno so najbolj napredovali: mlajša pionirka Tatjana SMOLNIKAR je dosegla trikrat tretje mesto, mlajši mladinec Marko ROKAVEC dvakrat šesto mesto, starejši mladinec Franc POGACAR enkrat prvo, trikrat drugo mesto, mlajši član Zvone KEM-PERLE enkrat prvo mesto po enkrat drugo, četrto in peto mesto ter mlajši član Andrej LANIŠEK trikrat tretje mesto, enkrat četrto in trikrat peto mesto v popolni konkurenci.
Andrej LANIŠEK in Franc POGAČAR sta v tej sezoni postala člana državne B repre* zentance.
Pripominam, da je načrtno delo trenerja Petra LANIš-KA; škoda, da le-teh manjka, in z razumevanjem upravnega odbora SK Kamnik ter SITKS — Kamnik, močno poživilo za smučarske teke v Kamniku, kar naj bi v bodoče tudi ostalo.
Le v razumnih odnosih se bo dalo še marsikaj napraviti.
-Pl
4 mrtvi; trije na pobočjih Brane in eden na Skuti, Dve smrtni nesreči sta se zgodili na Veliki planini, ko sta nepremišljena planinca trgala planike v krušljivih skalah. Starejšemu planincu je na poti Škarje—Planjava odpovedalo srce. Najbolj nenavadna pa je nesreča planinca, ki se je pridružil jamarjem, ko so raziskovali Ljubljansko jamo pod Koglom, padel je v brezno in v njem izdihnil.
Psihično reševalce najbolj obremenjujejo poizvedovalne akcije. Navadno se zgodi, da so pogrešani planinci na varnem v koči ali v dolini, reševalci pa jih iščejo vsepovosd in ugibajo, kaj vse bi se lah ko zgodilo in kje naj bi bili. Lani so bile 4 take akcije s srečnim koncem, ko so se planinci sami »našli«.
Z Viatorjem smo sklenili pogodbo o oskrbi in transportu ponesrečenih smučarjev na Veliki planini. Kljub relativno kratki smučarski sezoni smo pomagali 48 polomljenim smučarjem. Sodelovali smo pri izvedbi štuparjevega veleslaloma s Kamniškega sedla, pri društvenih tekmah na Veliki planini, bili vodniki na planinskih izletih doma in vodili planince Dela na Mont Blanc, upravljali bivak na Velikih podih, pomagali drugim odsekom in opravili okoli 100 prostovoljnih delovnih ur pri gradnji na Kamniškem sedlu.
Glavni vir finančnih sred stev je bila dotacija občinske skupščine; pomagali smo si tudi z dohodkom od dežura-nja na smučiščih in z denarjem darovalcev. Pri nakupu zaščitne opreme smo več kot tretjino prispevali reševalci sami. Z zbranim denarjem smo obnavljali tehnično opremo, krili stroške vaj in tečajev ter plačali najemnino za prostor. Planinska zveza pa je krila neposredne stroške reševalnih akcij.
Kadrovska sestava postaje je takale: 20 aktivnih članov, 4 pripravniki in 11 izrednih članov. Lani so zelo uspešno opravili izpit pripravniki Ber-lec, Jerman, Kramar, Podbev-šek in Pollak. Vsi člani pa letos delajo periodični izpit. Med člani delujejo zdravniki, vodnik lavinskega psa, reše-valec-pilot, letos pa bomo dobili tudi dva inštruktorja.
Ker je javnost premalo obveščena o delu GRS, smo se dogovorili, da bomo v bodoče o delu pisali v Kamniškem občanu.
IANEZ VOLKAR
Kamniški košarkarji ob zaključku lanske sezone
ZADNJE ŠAHOVSKE NOVICE
i. z.
BAVČAR PRVI
Na aprilskem šahovskem brzoturnirju DKPD Solidarnosti je sodelovalo 18 igralcev. Zmagal je s 15 in pol točke Boris Bavčar, sledili pa so Žarko Bračič, Albin štrajhar, Mirko Troha, Peter Zupančič, Stane Krivorotov itd.
V Kočevju je bilo slovensko prvenstvo za posameznike, na katerem so sodelovali tudi nekateri člani Solidarnosti. Največji uspeh je dosegel Peter Zupančič, ki je v drugokate-gorniški skupini zasedel četrto mesto.
Na medmestnem tekmovanju na Bledu je nastopilo 38 ekip. Solidarnosti je manjkalo pol točke, da se ni uvrstila v zmagovalno prvo skupino, v drugi skupini pa je nato dosegla peto mesto. Na prvi deski je dosegel velik uspeh žarko Bračič v boju z mojstrskimi kandidati.
Na mednarodnem dvokrožnem šahovskem dvoboju Slovenija: severna Italija je v desetčlanski reprezentanci Slovenije igral na sedmi deski tudi Marjan Karnar, ki je proti svojemu nasprotniku dobil obe partiji.
I. Z.
ODBOJKA
OBSTANEK V LIGI ?
Domači odbojkarji so po končanem jesenskem delu pre-zimili na dnu prvenstvene lestvice. Kazalo je na najhuje, izpad iz lige. Prikazana igra v tem delu ni obetala, da bi bilo v spomladanskem delu bolje. V mini prestopnem roku se je vrnil bivši igralec Kamnika Franc Podjed, ki je igral za dru-goligaša OK Savo iz Črnuč. To je bila tudi zelena luč za boljše dni naših odbojkarjev. Kajti večino tekem so bili brez trenerjeve pomoči na tekmah. Podjed jih je treniral; istočasno, ko so igrali Kamničani, je on igral za Savo
V spomladanskem delu je bila igra boljša. Dve zmagi v gosteh in ena na domačem igrišču pa napovedujejo, da se ni treba bati, da bi odbojkarji izpadli iz lige. V gosteh so premagali Forum, trenira jih bivši trener Kamnika Marko Logar. Nato so na Jesenicah premagali isto imensko ekipo. Doma pa so odpravili Šempeter. Vse tri ekipe so resni kandidati za izpad iz lige, torej imajo Kamničani prednost. Omeniti velja, da so na svojem rednem občnem zboru izvolili novo vodstvo kluba. Novi predsednik je dr. Kralj. Mg
Športni utrinki
NOGOMET
Nogometaši so pričeli s tekmovanjem v spomladanskem delu. Prvo tekmo so igrali na domačem igrišču. V tej tekmi so zmagali z visokim rezultatom 6:0 (1:0). Kamnik je okrepil bivši igralec Ljubljane in Slavije iz Vevč Skušek
Kamniku pa se je ponovno vrnil Jančigaj.
ROKOMET
Ženska ekipa, ki tekmuje v I. slovenski ligi, se dobro drži. Trenutno je v sredini tabele, in si ji ob dobrih igrah na domačem igrišču ni treba bati izpada iz lige. Prikazana igra na samem začetku spomladanskega dela je dobra. Obeta, saj so dekleta tesno izgubile z drugouvrščeno ekipo Slovana; premagale pa v gosteh Brežice in doma Velenjčanke.
SMUČANJE
Na Veliki planini so se zbrali vaditelji, učitelji in trenerji smučanja iz 14 področnih zborov in klubov. Pomerili so se v veleslalomu. Proga je bila dolga 800 metrov s 27 vratci. Razdeljeni so bili v štiri starostne skupine, nastopilo pa je 16 tekmovalk in 83 tekmovalcev. To je bilo 2. republiško tekmovanje. Organizacija tekmovanja je bila dobra.
Vtg
KAMNIŠKI 0BCAN
In
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo SZDL občine KAMNIK — Ureja uredniški odbor — glavni odgovorni urednik TOMAŽ JANČAR — tehni5nj urednik CIRIL ROMŠAK — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo in uprava — Občinska konferenca SZDL Kamnik, Titov trg 1 /II, tele fon 831-315 — tekoči račun 50140-678-57156 — Tiska ČZP Delo v Ljubljani.