Poštnina plačana v gotovini.
2

NAMI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI
Pravilnik k uredbi o ustanovitvi poslovnih rezerv
Uredba in naš predlog
Uredba o ustanovitvi poslovnih rezerv z dne 24. VI. 1958 je bila objavljena v »Službenih novinah« I. julija 1938, v »Službenem listu banske uprave drav-ske banovine« pa šele 10. avgusta 1938. K a kor smo že poročali v »Narodnem Gospodarju« (od 15. oktobra 1958, št. 10, stran 146 i. sl.), zadeva ta uredba v § 9. tudi vse kreditne zadruge in jim nalaga dolžnost, da morajo v rezervni sklad vnašati najmanj 20% letnega poslovnega prebitka. Začenši s (.julijem 1938 pa mora biti od vsot, ki služijo za zbiranje skladov, naloženih najmanj 50% v državne papirje.
Pri kreditnih zadrugah pridejo v poštev le mali zneski za nalaganje v državne papirje. Mogoče pa ravno zaradi tega, ker gre za male zneske, na drugi strani za visoke kazni v denarju od 5000 tl o 50.000 din za vsakega člana upravnega ali nadzornega odbora, če bi se določila uredbe glede vlaganja v državne papirje točno ne držal, je zadruž-
ništvo stavilo in obrazložilo predlog, da je treba te dolžnosti oprostiti kmetijske zadruge z neomejeno zavezo na vasi, to je zadruge Rajfazjenovega sistema. S tem predlogom sicer nismo uspeli, vendar smo dosegli nekaj, kar za razmere naših posojilnic po deželi tudi zadostuje.
Pravilnik in ugodnost posojilnic
Pravilnik k uredbi o ustanovitvi poslovnih rezerv v čl. 18 določa: »Glede zbiranja rezervnih skladov za pokrivanje mogočih poslovnih zgub morajo vse kreditne in zavarovalne zadruge, ki jih omenja § 1. zakona o gospodarskih zadrugah, povsem postopati po § 60., odst. 1. zakona o gospodarskih zadrugah in so potemtakem dolžne vnašati v rezervni sklad najmanj 20 % vsakoletnega poslovnega prebitka. Z zadružnimi pravili se pa ta odstotek lahko poljubno zviša.
Od vsot, ki služijo za zbiranje skladov začenši s 1. junijem 1938, mora biti naloženih najmanj 50% v notranja državna in od države zajamčena dolgo-
Narodni gospodar Letnik 40 Številka 2 Strani 17 — 32 Ljubljana, 15. februarja 1939
Od prejetega izkupička ene poslovne dobe se odbijejo vsi obratni in na to dobo za splošno upravo zadruge odpadajoči stroški, kakor odpisi premičnega in nepremičnega inventarja, odpisi meiz-terljivili in dubioznih terjatev ter prispevek za rezervni fond, to je za zbiranje potrebnega obratnega kapitala določeni znesek. K izkupičkom dotične dobe se prišteje ob zaključku tudi eventualna zaloga blaga odnosno izdelkov po zanesljivih dosegljivih cenah, upoštevajoč že vnaprej odgovarjajoče prodajne stroške.
Preostanek izkupička sc deli z vsoto prejetih litrov mleka. Tako dosežemo povprečno ceno za en liter mleka.
Tak obračun se je izvršil skupno za vse člane od dobavljene enote.
Če pa zadruga plačuje mleko tudi po kakovosti (po maščobi), potem se pa mora določiti povprečna gradacija maščobe. Mleko z večjo maščobo se po določeni lestvici bolje plača ter se razlika izrazi v parah nad povprečno maščobo. Istočasno pa se določi tudi eventualni odbitek za mleko z nižjo maščobo od povprečne maščobe ter se tudi ta razlika izrazi v parah pod povprečno maščobo.
Ob koncu obračunske dobe se potem ugotovi skupna vsota za vrednost n a tipov p reč n e maščobe (napravi se izpisek iz komisijskih računov blaga) ter obremeni za to vsoto račun izgube in dobička, odobri pa račun upnikov (člani za blago), na računih članov pa presežek prenese v dobro trdnemu (fiksnemu) računu posameznega člana.
Skupna vsota za vrednost podpovprečne maščobe (izpiski) pa se knjiži v breme računu upnikov (člani za blago) in se prenese tudi trdnemu računu (fiks-
nemu) vsakega člana v breme, v dobro pa sc knjiži računu izgube in dobička.
Če torej obračunavamo mleko tudi po kvaliteti, potem izračunamo povprečno ceno za mleko šele, ko smo zgoraj ugotovljeno nad vrednosti prenesli v breme računu izgube in dobička, odtegljaje za podpovprečno maščobo pa prenesli v dobro računu izgube in dobička.
Drugi p r i m e r. L c s n a za d r u g a sprejema hlode, jih sama žaga na svoji žagi ali pa na tuji žagi proti določeni odškodnini in oskrbuje prodajo rezanega lesa.
Pri tem delu je mogoče, tla zadruga sprejema hlode v gotovih izmerah ene vrste lesa in jih žaga ter prodaja ne glede na lastnika (v splošnem). Mogoč pa je tudi način, da zadruga hlode posameznika po partijah vskladišči, jih žaga, desko suši in prodaja.
Tako imamo v prvem primeru skupno obračunavanje, v drugem primeru pa obračunavan je za poeti i nega člana. Jasno je, da sme pri skupnem obračunavanju kakovost hlodov le malo diferirati.
Obračunavanje po knjigah se izvrši v primeru s k u p n c g a. obračunavanja kakor v prvem primeru.
Upoštevati je tudi možnost, da dajo člani zadrugi razne vrste losa v predelavo in prodajo, tako macesen, bukovino, hrastovino itd.
V tem primeru pa, ko je bilo treba članu žagati trši les od navadnega mehkega smrekovega lesa, je določiti vnaprej po kalkulaciji vrednost večjega dela in okvar na žagi nad povprečnim žaganj em.
Obračunavanje' tega načina poslovanja se pa vrši računsko na isti način kakor v prvem primeru, ko moramo upoštevati nižjo maščobo mleka.
Pri obračunavanju hlodov za posameznega elana po partijah pa mora zadruga na podlagi svojih resničnih upravnih stroškov določiti lestvico stroškov za posamezna dela, in sicer: za žaganje od kubičnega metra, za vskladiščcnjc. za prodajo, za odpremo in pavšalni prispevek za zadrugo, seveda še tudi vse druge stroške, ki bi prišli v poštev.
V tem primeru pa obremenjujemo za stroške račun komisijske zaloge in odo-brujemo račun izgube in dobička. Račun komisijske zaloge pa odobrujemo za prejete izkupičke. Čisti računski saldo ob končanem trgovskem poslu iz ene partije pa prenesemo na trden račun elana kot upnika.
Tretji primer. Vinarske z a -d r u g e sprejemajo grozdje, ga sortirajo po kakovosti in sladkobi, ga predelajo v vino. Posebna skrb zadruge pa je potem še pravilno kletarjenje in prodaja vina.
Blago se v kleti sortira po sodih na vrsto in kakovost.
Posebno točno je pa voditi blagovni skontro pri zadrugah, ki imajo več vrst vin. Splošno načelo je, da mora biti iz knjig razvidno, kam je šlo blago posameznega člana (posebno večje količine) in kolik je bil izkupiček.
Povprečni režijski stroški na I liter vina (bolje 1 kg grozdja) za stiskanje grozdja in za kletarska dela se izračn-najo na podlagi računa izgube in dobička. Ko je trgatev končana, je ugotoviti vrste in kakovost ter količino mošta in pridelek vzporediti s prejetim grozdjem po kakovosti in količini. Prvi obračun se vrši po končani trgatvi.
Za posamezne vrste vina nastavimo poseben račun, iz katerega je razvidno,
koliko smo vina pridelali iz znanih količin grozdja ter koliko znašajo izkupički za to vrsto. Ko je ena partija vina odprodana, obremenimo še ta račun za splošne režijske stroške (za prodajne, za prispevek za zadrugo itd.) ter dobimo tako čisti preostanek izkupičkov za posamezno vrsto vina. Šele potem moremo na komisijskem računu odobriti odgovarjajoče vsote za dobavljeno grozdje, odnosno za iz tega pridelane litre vina.
V tem primeru imamo splošen račun, da ugotovimo stroške predelave na en liter mošta, odnosno na en kg grozdja.
Iz računa posamezne vrste vina dobimo znesek čistih izkupičkov in s tem tudi dosežemo ceno za en liter. Na podlagi teh računov pa potem v glavnih knjigah izračunamo po izvršeni prodaji blaga izkupičke za posamezne člane na komisijskih računih.
Četrti primer. Kmetijska zadruga istočasno išče trg in zbira od članov blago. Blago morajo zadruge čim-prej odpremiti, če nimajo primernih skladišč. Najbolje je, da se blago takoj naloži v vagone in odpremi. Plačilo pa zahteva proti predložitvi tovornega lista.
Vskladiščenje blaga bo pri takih zadrugah mogoče šele, ko bodo imele zgrajena primerna skladišča za posamezne vrste pridelkov ter opremljena s potrebnimi pripravami, ki bodo onemogočale kvarjenje blaga.
Zato bo potrebno, da se člani naših zadrug docela sprijaznijo z načinom komisijskega obračunavanja blaga.
Pri teh vnovčevalnih zadrugah kmetijskih pridelkov je potrebno vedno, da so si člani načelstva in člani popolnoma na jasnem o načinu dobave blaga in o
plačilu. Za vse vrste kupci j škili poslov je napraviti že vnaprej neke točno določene odredbe, iz katerih so razvidne dolžnosti člana prodajalca in zadruge kot posredovalca. Določeni morajo biti pogoji za kakovost blaga in dostavo, pa tudi to, kako sme zadruga prodajati im si kriti upravne stroške ter obračunavati in izplačevati izkupičke.
Šele ob obojestranski jasnosti more taka zadruga delati z uspehom.
Vknjiževanje teh poslov se vrši pa tako, da obremenimo člana na komisijskem računu za vse stroške (obratne in splošne), odobrimo pa ga za prejete izkupičke1.
Čisti računski saldo iz tega računa pa prenesemo na trden (fiksni) račun. Na tem računu knjižimo izplačila za blago, pa tudi eventualne akontacije.
Posebno važno je pri teh zadrugah, da člani vedo in spoznajo, da zadruga le posreduje in so za člane le sredstvo, po katerem morejo na trgu nastopiti kot velik prodajalec, ki dosega boljše cene. Vnaprej pa je seveda onemogočiti kakršno koli izkoriščanje poisameznikov tega aparata.
Peti pri m er. Produktivne zadrug e oskrbujejo skupne delavnice, skupno nabavo surovin in potrebščin ter skupno prodajo.
Ker visi obrtniki ene st roke niso enako zmožni, nalete te vrste zadrug na največje težave pri poslovanju, ker bi radi imeli v njih vsi člani enake koristi.
Tem zadrugam je potreben že v začetku posebno vestno izdelan načrt dela. Vsaka pogajanja pozneje, ko zadruga že dela, so lahko čer, ob kateri so najbolje zamišljeno delo za skupnost razbije.
Važno je vprašanje, koliko kateri član
doprinese k skupnosti v začetku in kako mu bo iskupnost ta doprinos poravnala.
Os, okoli katere se vse suče v teh zadrugah, pa je: delitev izkupičkov od blaga, ki so' ga izgotovili.
Poskrbljeno mora biti jamstvo članov za kakovost izdelkov.
Knjiženje poslovnih dogodkov mora pri tej zadrugi biti zato posebno jasno in sproti izvršeno.
Nakup surovin se knjiži v breme blagu, temu računu v dobro se knjiži potem blago, ko ga člani sprejmejo v predelavo in se za zneske obremeni račun komisijske zaloge. Ko prejme zadruga izkupičke za to blago, se pa odobri račun komisijske zaloge.
Račun komisijske zaloge blaga obremeni zadruga tudi za vise upravne stroške, ki so' splošnega značaja po dogovorjenem ključu. Določitev in porazdelitev režijskih stroškov na posamezni izdelek je pri teh zadrugah važna zadeva.
#
Zaupanje v vestno, pravilno in nepristransko delo pri zadrugi kot posre-lovalnim organom med člani in zunanjim svetom mora sloneti na izčrpnem poznanju notranjega dela v okviru zadruge. To poznanje pa daje le točno knjigovodstvo. Noben funkcionar ne sme imeti kakih »trgovskih skrivnosti«.
Le popolna informiranost članov o delu v zadrugi ustvarja pri članih pravo zaupanje. Zato je treba, da se članom ponovno brez pridržkov razloži potek poslov.
Zadružna zavest in smisel za zadružništvo bo imelo pri taki zadrugi trden temelj. Iskrenega sodelovanja z zadrugo od člana ne moremo pričakovati vse
dotlej, dokler ne ho spoznal do dna zadružnega ustroja, notranjega dela in koristi za njega in sočlane.
Šele talko spoznanje mu da zavest, da je sam svoj škodljivec, če z zadrugo ne sodeluje, in ga napravi sposobnega, da vztraja kot elan zadruge tudi v neprijetnih okoliščinah in jo brani pred na-sp rotn iki.
Stroški za pravilno knjigovodstvo so doČbro naložen kapital, Iker ščitijo vestnega delavca, nepoštenemu pa odvzamejo možnost varanja.
III. Osnovna načela za knjigovodstvo zadrug, ki se pečajo s komisijskimi posli
1.	Iz razloga večje preglednosti je pri Vseh blagovnih zadrugah te ali one vrste umestno le dvostavno knjigovodstvo (ameriški žurnal).
2.	Knjigovodstvo mora biti vodeno pravilno po znanih načelih in vedno na tekočem.
3.	K običajnim računom ameriškega žurnala se uvede še račun: Račun komisijske zaloge. V večini primerov pa je umestno', da se za ob računava j e s člani na fiksnem (trdnem) računu uvede tudi račun: Račun s č lani, na katerem se knjižijo končni rezultati iz komisijskega računa in eventualna predplačila (začasna posojila).
4.	Voditi se mora seznam v komisijsko prodajo sprejetega blaga od n. seznam za komisijsko prodajo izdelanega blaga. Izdelki morajo biti opremljeni z značko delavca, da se ob eventualnih reklamacijah ve komu zaračunati odbiti znesek.
5.	Za vsakega člana je otvoriti v glavnih knjigah dva računa: a) Račun člana
XY iz komisijske zaloge (komisijski račun), h) Račun člana XY trden račun (fiksni račun).
6.	Za dkupno obračunavanje je voditi poseben račun, če je samo ena vrsta blaga. Za več vrst blaga je voditi zadevno več računov po potrebi.
Rezultati teh računov se potem knjižijo na posamezne komisijske račune s člani.
7.	Ti skupni računi odpadejo, če zadruga vrši komisijske posle za posamezne člane po partijah in zaračunava stroške vsakemu posebej po določenem ključu. Tedaj se knjiži vse direktno na komisijski račun člana (stroški in izkupiček).
8.	Za izplačilo upravnih stroškov zadruga obremeni (dosledno najprej) direktno račun izgube in dobička. Šele iz tega računa se potem izvrši obremenitev komisijskega računa za odpadajoče stroške ene partije. Obremenitev komisijskega računa se vrši ali sproti ali ob koncu kupči jskega posla ali mesečno ali ob koncu obračunske dobe. To je odvisno od vrste blaga, ki ga zadruga posreduje.
9.	Za račun izgube in dobička je voditi ali poseben žurnal za razčlenitev vseh stroškov ali posebno knjigo z računi vseh v poštev prihajajočih vrst stroškov.
To je posebno potrebno zato, da se omogoči preglednost vseh upravnih stroškov in se dobe tako najtočnejši podatki za kalkulacijo.
Kako vknjižujemo komisijske posle?
Račun: Primer za člana XY, katere-mu obračunavamo vse stroške na tem računu. (Glej stran 26.)

1.
Račun člana XY iz komisijske zaloge
Tek. št.	Tek. št. žurnala	Datum		Predmet	V breme		V dobro	
		mesec	dan		din	P	din	P
		1939						
i	—	januar	31	Za prejete hlode ‘/z seznamu št. 12 (50 m3)	—	—		
2	220	februar	20	Za žaganje 50 m3 hlodov ii 25 din ....	1.250	—		
3	280		28	Za upr. stroške zadruge od 30 m3 desk a 30 din	900	—		
4	285		28	Za prodano blago na Sušak fakt. št. 25 .	.			12.500	—
5	286	,,	28	Za stroške prodaje 30 m8 a 125 din . . .	3.750	—		
6	287	„	28	Za upr. stroške zadruge od 13 m3 desk a 30 din	390	—		
7	340	april	6	Za prodano blago na Sušak fakt. 36 . .	.			8.250	—
8	341		6	Za stroške prodaje 10 m3 a 125 din .	.	.	1.250	—		
9	380	junij	16	Za prevzem 3 m2 škarta 'h zadrugi .	.	.			660	—
10	381		16	Za stroške prodaje škarta 3 m3 a 35 din	105	—		
11	382		16	Za saldo in prenos na trden račun stran	13.765	—		
					21.410	—	21.410	
Ko prejmemo torej blago v komisijo, se na računu člana XY komisijska zaloga vknjiži v breme sprejeto blago po količini in kakovosti brez navedbe vrednosti. Lahko pa se tudi zabeleži tekoča številka iz knjige, v kateri imamo zabeležen dohod komisijskega blaga (štev. konsignacije).
Dalje knjižimo temu računu v breme vse stroške, ki smo jih imeli s pre-
delavo, vskladiščenjcm in prodajo tega blaga, kakor tudi na ta posel odpadajoče stroške splošne režije.
Ko prodamo blago in p rej meni o izkupiček (ko obremenimo kupca), knjižimo temu računu v dobro ves izkupiček.
Čisti račumslki saldo tega računa prenesemo nato na račun: Račun člana XY trden račun. Primer:
11.
Račun člana XY trden račun
Tek. št.	Tek. št. žurnala	Datum		Predmet	V breme		V dobro	
		mesec	dan		din	P	din	P
1	120	januar	25	Začasno posojilo		5.000			
2	284	februar	28	Na račun izkupička			4.000	—		
3	344	april	8	Na račun izkupička		2.000	—		
4	383	junij	20	Na račun izkupička		2.765	—		
5	382	junij	16	Prenos salda iz komisijskega računa stran			13.765	—
					18.765	-	13.765	—
Ker je bil čisti računski saldo na strani v breme na komisijskem računu, prenesemo znesek na trdnem računu tega člana v dobro.
Na njem knjižimo vsa izplačila v breme.
V primeru, da smo članu priznali kake ugodnosti zaradi izrecne kvalitete
blaga (nadpovprečna maščoba itd.), knjižimo odpadajoči znesek v dobro temu trdnemu računu, odtegljaj pa temu računu knjižimo v breme.
Dokler še nismo vnovčili blaga, pa smo Članu že kaj izplačali, moramo stati na stališču, da je to izplačilo bilo le začasno posojilo, ker ne vemo, koliko bo član sploh dobil iz komisijskega računa. Če bi se zgodilo, da ne bi ničesar dobil, bi moral zadrugi naplačilo seveda vrniti.
Skupen račun
Skupen račun nam služi za obračunavanje čistih izkupičkov le v primeru, ko ne moremo konkretno izračunavati sproti režijskih stroškov na eno eno-
to dobavljenega blaga v komisijo. Na primer na en liter mleka.
Tukaj se tega računa poslužimo, da po njem izračunamo čisti izkupiček za t liter (ali kako drugo blago po enotah).
Na komisijskem računu člana pa imamo vknjiženo, koliko takih enot je sam dobavil. Komisijski račun v tem primeru odobrimo za čisti izkupiček, ga saldiramo in prenesemo saldo na trden račun.
Če je skupen račun potreben zaradi obračunavanja več vrst (na primer: vin), potem nastavimo pa več teh računov ter upravne stroške smiselno porazdelimo na posamezne skupne račune. To velja predvsem za splošne upravne stroške zadruge.
Fond za podpiranje zadružništva
Minister za kmetijstvo je po zaslišanju Glavne zadružne zveze predpisal pravilnik o porabi sredstev fonda za podpiranje zadružništva z dne 28. januarja 1939, št. 86.680/V.
Pravilnik obsega odredbe: I. o pod-porah zadružnim zvezam za revizijske stroške, 2. o podporah za pospeševanje proizvajalnih zadrug, 3. o podporah za zadružno izobraževanje in statistiko,
4.	o podporah za okrepitev rezervnega sklada zadružne banke.
I.	Po členu I. pravilnika sc dajejo podpore za revizijske stroške revizijskim zvezani (§ 90, odstavek 2. zakona o gospodarskih zadrugah) in Glavni zadružni zvezi. Prošnje za take podpore vlagajo revizijske zveze po Glavni zadružni zvezi, le-ta pa neposredno pri ministrstvu za kmetijstvo. O prošnjah zadružnih zvez bo podajala Glavna zadružna zveza svoje mnenje in predloge.
V čl. 2. je določeno, da morejo zveze dobiti podporo za revizijske stroške v enem koledarskem letu zn izvršitev rednih revizij največ polovico svojih včlanjenih zadrug, oziroma zvez.
Po čl. 3. sme podpora za revizijske stroške eni zvezi v enem koledarskem letu znašati največ polovico skupnega zneska efektivno napravljenih stroškov za revizijo največ polovico zadrug, do-čim morajo drugo polovico teh stroškov poravnati revidirane članice (zveze), kolikor jih ne poravnajo revizijske zveze.
Med stroške za revizije zadrug (oziroma zvez) se smejo računati:
a) redni mešečni prejemki revizorjev in revizorskih pripravnikov, ki so kot revizorji prijavljeni registrskemu sodišču po § 97. odst. 2. zakona o gospodarskih zadrugah;
b) dejansko izplačani vozni stroški kakor tudi dejansko izplačane dnevnice revizorjev in revizorskih pripravnikov, ki so‘prijavljeni registrskemu sodišču po prejšnjem odstavku.
Gornji stroški se priznavajo za enega revizorja, odnosno revizonskega pripravnika na vsakih započetih 100 zadrug (zvez).
V	čl. 4 pravilnika je odrejeno:
V	začetku vsakega koledarskega leta predlože zveze obenem s prošnjo za podporo tudi spisek svojih včlanjenih zadrug (zvez), ki so na vrsti, da se revidirajo v dotičnem letu s proračunom revizijskih stroškov.
Pričenši od 1. 19401. bodo zveze dolžne, da prilože prošnji za podporo izvleček iz svojih knjig kot dokaz, da so izdale za revizijske stroške najmanj tolikšno vsoto, kolikor znaša prejeta podpora iz fonda za podpiranje zadružništva. Izvleček mora obsegati ločeno znesek izdatkov pod točko a) in ločeno pod točko b) drugega odstavka čl. 3. ter mora biti overjen s podpisom tvrdke revizijske zveze.
Glavna zadružna zveza more preizkusiti točnost izkazanih revizijskih stroškov s primerjanjem knjig, blagajniških prilog in dragih dokazil revizijske zveze bodisi na lastno pobudo, bodisi po odredbi ministra za kmetijstvo.
Čl. 5. predpisuje: Kadar odredi nadzorna oblast pO' § 103. odst. 2. zakona o gospodarskih zadrugah izredno revizijo, odnosno pregled poslovanja in stanja ustanov iz § 103. odst. 4. istega zakona, se stroški za revizijo poravnajo popolnoma iz fonda za podpiranje zadružništva, v kolikor bi jih dotična nadzorna
oblast ne mogla poravnati iz svojih sredstev. Izdatki za take revizije ne smejo znašati več kakor I % dohodkov fonda v enem letu.
II.	Podpore za pospeševanje proizvajalnih zadrug se po čl. 6. dajejo zadrugam samo za zgradbo in ureditev zadružnih podjetij ali delavnic (mlinov, mlekarnie, oljarnic, kleti, elektrarn in podobno) in zadružnih prostorov za pripravljanje ali skladišč (žitnic, sadjarskih pripravljalnic in pod.).
Kjer je potrebna notranja oprema ali so potrebne konstrukcije, se bo dajala podpora za. opremo, dočim bo zadruga dolžna., da nabavi zemljišče in postavi zgradbo. Kjer tega ne bo, se bo dajala podpora za postavitev zgradbe, in sicer del vseh gradbenih stroškov, medtem ko bo morala zadruga nabaviti zemljišče in poravnati drugi del gradbenih stroškov.
V	odloku o podelitvi podpore je treba točno odrediti pogoje, po katerih sc podpora daje, kakor tudi pogoje, po'katerih se bo podpora izplačala.
V	čl. 7. je odrejeno: V vsakem primera, ko zadruga prosi za podporo, morajo za namene, omenjene v čl. 6., odst.
I.	zadružniki doprinesti najmanj toliko, kolikor dobi zadruga podpore, in sicer morajo lo napraviti s tem, da podpišejo deleže v razmerju proizvodnje dotič-nega proizvoda.
Čl. 8. odreja: Nabave opreme, za katero se daje podpora iz fonda za podpiranje zadružništva, odobmje revizijska zveza, ki tudi nadzoruje izvršitev odobrene nabave, kolikor minister za kmetijstvo s svojim odlokom o podelitvi podpore ne odredi za to drugih organov.
Čl. 9. se glasi: Prejeto podporo iz
fonda za podpiranje zadružništva je zadruga dolžna vložili v svoj rezervni fond in jo v svojih knjigah in računih voditi pod naslovom »Podpora iz fonda za podpiranje zadružništva«.
Čl. 10. Prošnje za podelitev podpore iz fonda za podpiranje zadružništva predlagajo zadruge svoji revizijski zvezi, le-ta pa Glavni zadružni zvezi ali ministrstvu za kmetijstvo.
Zadruge so dolžne prošnji priložiti:
1.	zadnjo bilanco z navedbo števila članov in vpisanih in izplačanih deležev,
2.	prepis zapisnika o skupščini, na kateri je 'bila bilanca sprejeta,
3.	prepis revizijskega poročila o zadnjem pregleduj zadruge in
4.	prepis določbe pravil o namenu zadruge.
Navedene listine mora overiti revizijska zveza.
Pri vseh prošnjah za to podporo bo ministrstvo za kmetijstvo zahtevalo mišljenje Glavne zadružne zveze, kolikor bi ne bile prošnje predložene ministrstvu že po tej zvezi.
III.	Podpore za zadružni pouk in statistiko se bodo v smislu čl, II. podeljevale samo Glavni zadružni zvezi in revizijskim zvezam. Skupna podpora za ta namen ne sme biti v enem letu večja kakor 10% skupnih dohodkov fonda v predhodnem letu.
Obrazložene prošnje za te podpore bo revizijska zveza predlagala po Glavni zadružni zvezi, le-ta pa neposredno ministrstvu za kmetijstvo. O prošnjah revizijskih zvez bo dajala Glavna zadružna zveza svoje mišljenje in predloge.
IV.	Podpora za okrepitev rezervnega fonda Zadružne banke. Čl. 12. odreja, da
bo minister za kmetijstvo po zaključku koledarskega leta odločil o dodeljevanju dotacij za rezervni fond Zadružne banke, ko sc ustanovi. Ta dotacija ne sme biti višja od 5 % skupnih dohodkov fonda za podpiranje zadružništva v predhodnem koledarskem letu.
V.	V zaključnih odredbah je odrejeno (čl. 13.), da mora Glavna zadružna zveza vse prejete prošnje zadrug, odnosno zvez za podpore iz fonda za podpiranje zadružništva, oddati ministrstvu za kmetijstvo s svojim mišljenjem najdalje v roku 14 dni.
Čl. 14. določa: Revizijska zveza, ki ne bi ustregla predpisu čl. 3. tega pravilnika glede poplačila ene polovice revizijskih stroškov s strani njenih včlanjenih zadrug, v naslednjem letu ne bo imela pravice, dobiti podpore iz fonda za podpiranje zadružništva za revizijske stroške.
Člani upravnega odbora zveze in zadrug, ki bi zakrivili, da se s podporami, dovoljenimi iz fonda za podpiranje zadružništva ravna drugače, kakor predpisuje ta pravilnik ali bo predpisano z odlokom ministra za kmetijstvo o podelitvi podpore, se obtožijo pri sodišču po odredbah § 112., odst. I., točka lil. zakona o gospodarskih zadrugah.
A ko sc ugotovi, da je kakšna zadružna organizacija neresnično izkazala stroške, odnosno, da je navedla netočna dejstva, da bi dobila podporo ali da bi dobila večjo podporo, kakor ji pripada, jo more ministrstvo za kmetijstvo z odlokom izključiti za eno leto ali za več let od pravice do podpore.
Pravilnik je stopil v moč z objavo v »Službenih novinah«, dne 7. februarja 1939.
Zvezine objave
Kreditne zadruge, ki so pod zaščito,
opozarjamo, da naj pravočasno sestavijo razpored plačil in ga pošljejo Zvezi, ki ga bo predložila ministrstvu za kmetijstvo. To je potrebno, da ne bo vednih urgenc s strani ministrstva.
Pravila po novem zadružnem zakonu
Zadružna zveza je doslej izdalavzorna pravila po novem zadružnem zakonu za: kreditne zadruge, nabavne in prodajne zadruge, mlekarske zadruge, živinorejske selekcijske zadruge, strojne zadruge, zadružne elektrarne, stavbne zadruge, vodovodne zadruge in za razne druge zadruge (splošen obrazec).
Pravila se dobe pri Zvezi in stanejo 3 din za kos.
Tiskovine po novem zadružnem zakonu je dobiti pri Zvezi, in sicer naslednje:
1.	ustanovitvena izjava,
2.	zapisnik o ustanovni skupščini,
3.	spisek na ustanovni skupščini navzočih zadružnikov,
4.	seznam lastnoročnih podpisov članov upravnega odbora,
5.	prijava za vpis zadruge v zadružni register,
6.	pristopne izjave,
7.	prijava registrskemu sodišču, da se je zadruga včlanila pri revizijski zvezi.
Spisek zadružnikov, ali po starem imenik članov, sestavljen po odredbah novega zadružnega zakona,se tudi dobi pri Zvezi. Nanj opozarjamo posebno nove zadruge, ki ga morda še niso naročile.
Opozorilo posojilnicam
Posojilnico so dobile od Agrarne banke del predanih dolžnikov definitivno obračunan. Ta definitivni obračun morajo pa Agrarni banki potrditi. Mnoge posojilnice pa ali s potrditvijo odlašajo ali pa so sploh prezrle, da je ta definitivni obračun treba potrditi. Iz tega jim nastaja škoda, in sicer razmeroma velika. Ker ne potrdijo PAB-i definitivnega obračuna, jim PAB ne izplača 11. anuitete, ki je zapadla v plačilo 31. decembra 1938. S tem zgubijo na obrestih. Na drugi strani pa morajo istočasno večinoma obresti plačevati, in sicer 3 % za najeti lombardni kredit pri Poštni hranilnici. Škoda je torej dvojna. Zato opozarjamo vse posojilnice, da prejete obračune takoj potrdijo in vrnejo podružnici PAB-c v Ljubljani, nakar bo PAB izplačala II. anuiteto. Dokler pa tega potrdila ne pošljejo, me dobijo 11. anuitete in tudi nimajo pravice do zamudnih obresti zaradi prekasnoga izplačila, ker niso izpolnile pogojev za izplačilo II. anuitete.
Natečaj za revizorje pri Glavni zadružni zvezi
Glavna zadružna zveza potrebuje revizorje za vršenje revizije pri zadružnih zvezah in pri drugih zadružnih organizacijah.
Po odloku uprave Glavne zadružne zveze pridejo v poštev samo izkušene osebe, ki so uvedene v zadružno prakso, teori jo in zakonodajo in ki so vsaj 3 let že delovale kot revizorji pri zadružnih revizijskih zvezah. Reflektauti naj se javijo Glavni zadružni zvezi v Belgradu.
Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18% Din 96.—; rudninski super-fosfat v vrečah po 50 in po 100 kg a Din .106.—; kalijeva sol po 100 kg Din 160.—; kostni superfosfat Din 125; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 211.—; apneni dušik v papirnatih vrečah Din 185.—; kostna moka Din 90.—; nitrofoskal v vrečah Din 144.—; modra galica dinarjev 6.10; žveplo 3.— dinarje. Pri vagonskem odjemu se cene
za gnojila in cement znatno znižajo na Franco vsaka postaja. Nitrofoskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 5000 kg Franko vsaka postaja. Modra galica pri vagonskem odjemu po konkurenčni ceni.
#
Manufakturo vseh vrst po ugodnih cenah tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami članic »Zadružne zveze« nudi Oblačilnica za Slovenijo v hiši Gospodarske zveze.
Zn vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Bo-štanju, r. z. z n. z., bo 5. marca 1939 ob 7 v po-sojilničnem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1938. 3. Poročilo o reviziji.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Breznu, r. z. z n. z., bo v nedeljo 12. marca 1939 ob 12 v župnišču v Breznu. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Sprememba pravil v skladu z novim zadružnim zakonom. 7. Slučajnosti.
Občni zbor Strojne zadruge na Bukovici, r. z. z 'o. z., bo 12. marca 1939 ob 10 dopoldne na Bukovici št. 6. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Volitev načelstva in nadzorstva.
3.	Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske zadruge v Cerknici, r. z. z. o. z., bo 26. marca 1959 ob 1 popoldne v šoli kapJanije v Cerknici. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročila zadružnih funkcionarjev. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Volitev dveh članov v upravni odbor. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
40. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Češnjici pri Železnikih, r. z. z n. z., se bo vršil 12. marca 1939 ob 2 popoldne v poso-jilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega
zaključka za leto 1938.	3. Volitve načelstva.
4.	Volitve nadzorstva. 5. Prilagoditev pravil novemu zadružnemu zakonu. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Pašne zadruge za Selško dolino na Češnjici, r. z. z. o. z., bo 19. marca 1939 ob 9 dopoldne v prostorih gostilne g. Franceta Lotriča na Češnjici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 3. Sprememba pravil v smislu novega zadružnega zakona. 4. Volitev upravnega odbora in njegovih namestnikov. 5. Volitev nadzornega odbora in njegovih namestnikov. 6. Določitev pristopnine. 7. Določitev zadružne poslovalnice. 8. Sklepanje o obveznem opravljanju tlake, 9. Slučajnosti.
Redni občni zbor Mlekarske, nakupovalne in prodajne zadruga v Goričah, r. z. z o. z., bo 12. marca 1939 po sv. maši v društveni dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 3. Sprememba pravil. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Gospodarske zadruge v Hočah, r. z. z o. z., bo dne 26. februarja 1939 ob 9 pri načelniku Novaku v Hočah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Sklepanje o lidvidaciji zadruge. 5. Volitev dveh likvidatorjev. 6. Slučajnosti.
Izredni občni zbor Vodovodne zadruge v Horjulu, r. z. z o. j., bo. 26. februarja 1939 ob 3 popoldne v Prosvetnem domu. Dnevni red: I. Odobritev načrta o razdelitvi težaških del za zgradbo vodovoda. 2. Odobritev razdelitve obvez za odplačilo izposojila. 3. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijskega društva za Hrastje in okolico, r. z. z o. z., bo 5. marca 1939 ob 3 popoldne v Hrastju v lastnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev načunskega zaključka. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Mleknrske zadruge Hraše pri Smledniku, r. z. z o. z., bo 26. februarja 1939 ob pol 4 popoldne v Hrašah pri Burgarju. Dnevni red:	1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega
zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Dopolnilne volitve. 4. Sprejem novih elanov in izključitev. 3. Pobiranje dopolnilnih deležev. 6. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice nn Igu, r. z. z n. z., bo 5. marcu 1939 ob 3 popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1938.
4.	Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Izlakah, r. z. z o. z., bo
5.	marca 1939 po prvi sv. maši ob 8 v zadružni dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva in sklepanje o razrešnici. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 3. Volitve načelstva in nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. Predavanje o zadružništvu. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Mlekarske zadruge Izlake-Zagorje, r. z. z o. z„ bo 26. februarja 1939 zjutraj po prvi sv. maši ob 8 v Zadružnem domu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Volitve načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Zadružno predavanje. 7. .Slučajnosti.
Občni zbor Vodovodne in zdravstvene zadruge Kovor-Podbrezje, r. z. z o. z., bo v nedeljo 12. marca 1939 ob 3 popoldne v ljudski šoli v Kovorju. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Letni računi za leto 1938. 3. Volitev novega načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
IX. redni občni zbor Gorenjske kmetijske zadruge, Kranj, r. z. z o. z., bo v ponedeljek 27. februarja 1939 ob pol 10 dopoldne v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1938.
4.	Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Okrajne posojilnice v Krškem, r. z. z n. z., bo 25. marca 1959 ob pol II dopoldne v pisarniških prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora z dne 25. marca 1938. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 3. Čitanje revizijskega poročila in poročila načelstva o njem. 4. Sprememba pravil. 5. Volitve načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Ljudske posojilnice v Logatcu,
r. z. z m. z., bo 12. marca 1939 ob 3 pop. v župnišču v Gor. Logatcu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor zadruge »Bajta« v Mariboru, r. z. z o. j., bo 16. februarja 1939 \ prostorih Premoženjske uprave MP v Mariboru, f rančiškanska ulica 8/11, ob 20. uri. Dnevni red: I. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Markovcih, r. z. z n. z., bo 19. marca 1939 ob 11 v Zadružnem domu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Okrajne posojilnice v Mokronogu, r. z. z n. z., bo v nedeljo 26. februarja 1939 v hranilničnem prostoru ob 7. Dnevni red:
1.	Čitanije zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1938. 4. Volitve. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Podkorenu, r. z. z o. z., bo 16. aprila 1939 ob 1 popoldne v Zadružni hiši. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Oddaja prostorov v najem. 8. Slučajnosti.
Redni občni zbor Nabavne in prodajne zadruge v Rečici pri Laškem, r. ,z. z o. z„ bo v nedeljo 12. marca 1939 ob 2 popoldne v šoli v Rečici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 3. Volitev nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti.
Občili zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Ribnici, r. z. z o. z., bo v nedeljo 26. februarja 1939 ob pol 8 zjutraj v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstvu in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključku za leto 1938. 3. Sklepanje o odpisu dvomljivih terjatev. 4. Dopolnilna volitev načelstva in volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijskega društva v Rovtah, r. z. z o. z., bo 5. marca 1939 ob pol 5 popoldne v zadružni dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 3. Sprememba pravil in prilagoditev istih novemu zakonu o gospodarskih zadrugah. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Kmetijske strojne zadruge v Savljah, r. z. z o. z., bo 12. marca 1939 ob pol 10 dopoldne v Zadružnem domu v Savljah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Volitve nadzorstva. 5. Slučajnosti.
PRILOGA NARODNEMU GOSPODARJU ŠTEV. 2., 1939
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice
v Selcih, r. z. z o. z., bo v nedeljo 12. marca 1939 ob 3 popoldne v pisarni Hranilnice in posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in računskega pregledovalca. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev računskega pregledovalca in namestnika. 5. Sprememba pravil. 6. Revizijsko poročilo. 7. Slučajnosti.
Redni občni zbor Mlekarske zadruge za Slovenjgradec in okolico, r, z. z o. z., bo 5. marca 1939 ob pol 10 v prostorih Zadružnega doma. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 5. Tajniško poročilo. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Elcktro-strojne zadruge v Sorici, r. z. z o. z., bo 19. marcu 1939 ob 3 popoldne v Sp. Sorici št. 2. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo a) načelstva, b) nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sorici, r. z. z n. z., bo 3. marca 1939 ob 3 popoldne v Sp. Sorici št. 2. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstvo in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Šmartnem pri Litiji, r. z. z o. z., bo 26. februarja 1939 ob 7 zjutraj po prvi sveti maši v Društvenem domu v Šmartnem. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 3. Volitev (nadzorstva. 4. Slučajnosti.
39. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šmartnem pri Litiji, r. z. z n. z., bo 12. marca 1939 ob pol 3 popoldne v hranilnič-nem poslovnem prostoru. Dnevni red: 1, Čitanje zapisniku zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Volitev načelstva in nadzorstvu. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Lovrencu, r. z. z n. z., bo v nedeljo 26. februarja 1939 v šolskem poslopju ob pol 8 zjutraj. Dnevni red: 1. Čitanje zapisniku zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Volitev načelstva. 3. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijsko nabavne in prodajne zadruge v Šmartnem ob Paki, r. z. z o. z., bo 26. marca 1939 ob 8 dopoldne v prostorih Kmetijske zadruge. Dnevni red: 1. Poročilo na-
čelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 3. Volitev nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Sv. Vi-du nad Cerknico, r. z. z o. z., bo 26. marca 1939 ob 11 dopoldne v sedežu Rudolfovo. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938.	3.
Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Št. Vidu nad Ljubljano, r. z. z o. z., bo v nedeljo 26. februarja 1939 ob 7 zjutraj v mali dvorani Ljudskega doma. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila.
4.	Dopolnilna volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstvu. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v To-mišlju, r. z. z n. z., bo v nedeljo 12. marca 1939 v uradnih prostorih. Dnevni ired: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Volitve načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
38. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Tržišču, r. z. z n. z., bo v nedeljo 12. marca 1939 ob pol 3 popoldne v hranilničnem prostoru v Tržišču. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 5. Sklepanje o podporah. 6. Volitev načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Sprememba pravil. 9. Slučajnosti.
Redni občni zbor Strojne zadruge v Vnanjih goricah, r. z. z o. z., bo v nedeljo 5. marca 1939 ob 2 popoldne pri g. fg. Novaku v Vnanjih goricah št. 29. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938.	3. Volitev nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Občni zbor Vodovodne zadruge v Zavodni, r. z. z o. z., bo 26. februarja 1939 ob 14 v prostorih gostilne g. Ota Lovrenca v Celju, Zavodila. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 3. Sprejem računskega zaključka za leto 1938. 4. Sprejem novih pravil.
5.	Volitev upravnega in nadzornega odbora.
6.	Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zibiki, r. z. z n. z., bo v nedeljo 12. marca 1939 v hranilničnem prostoru ob 8 zjutraj. Dnevni red: 1. Poročilo načelstvu in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1938. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
NG
Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno • Cena listu za naročnike 25 din na leto • Rokopisi naj se pošiljajo na naslov uredništvo „Narodnega gospodarja" v Ljubljani, Zadružna zveza. Rokopisi se ne vračajo • Izdajatelj Zadružna zveza v Ljubljani • Odgovorni urednik dr. E. Čeferin v Ljubljani • Za Zadružno tiskarno M. Blejec v Ljubljani.