mj i|flrf
.Vt'«n f
31 LV, OO
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
UredniStvo je v Kopitarjevi ul.6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996, 2994 in 2050

VENEC
ček. račun: Ljnb* Ijnna it. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva b, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Kralj Alionz ni odšel prostovoljno
Monarhistična vlada ni hotela odstopiti — Nastop socialistov in množice Kralj končno odšel na nasvet Alvaresa — Prestolu se ni odpovedal
odpoved od prestola in izroči
Rim, 16. aprila. Posebni dopisnik »Corriere Jefla Sera« na sledeč način slika, kako je prišlo do proglasitve republikanske vlade in do odstopa kralja Alfonza:
Republika se ni proglasila v Madridu, ampak najprej od neodvisnega republikanskega komiteta t Barceloni, potem v Saragosi, v Bilbau, v Rurgosii ln v San Sebastianu, kjer kralj Alfonz po navadi biva na letovišču. Šele potem se je republikanski komitet v Madridu z Alcala Zamoro na čelu odločil, da tudi v Madridu proglasi republiko ki sestavi republikansko vlado za vso Španijo.
V to svrbo se je Zamora telefonično obrnil do provizoričnega šefa katalonske republike, polkovnika Mac i a v Barceloni, ki mu je odgovoril, tla se Katalonija ne bo odcepila od španske držaTe, da pa se smatra za samostojno federativno republiko. Soglasna je s centralno republikansko vlado v Madridu, katero bo Katalonija podpirala, pridržujoč si svoje avtonomne pravice.
Zamora si je potem zasigural civilno gardo, ki predstavlja šipansko orožaiištvo in so jo imeli do sedaj za kralju zvesto. Njen general Sanjurio pa se je z vsemi častniki in moštvom takoj izjavil za republiko. Enako se je izjavila za republiko vsa madridska garnizija in je ostal kralju zvest samo polk di Vicalvaro, to so kraljevi huzarji.
Istočasno se je velikanska minožica 14. t. in. tekom dueva zbirala po madridskih ulicah, posebno pa okoli kraljeve palače in burno rak likal a republiki. Republikanci so nosili rdeče-rumeno-vijoliča-ste zastave, socialisti pa, katerim so bili seveda primešani tudi komunisti, ki so pa po vsej Španiji v veliki manjSini, so nosili rdeče. Eni so peli marseljezo, drugi internacionalo, ki imata, kakor miano, obe teto melodijo. Zelo navdušene so bile zlasti ženske, ki so nosile republikansko frigiško čepico, katero so posadile tudi mirnim paeantom na glavo. Odločna volja množice, da kralj abdicira, jc bila brezdromna.
Vlada ni votina odstopiti
Vlada g. admirala Aznara pa ni voljna odklopiti. De la Cierva, ki je predstavljal v zadnjem Alfonzovean kabinetu skrajno mooarhistično stru-jo, je zbral v svoji hiši kakšnih 12 desničarskih politikov in 3 generale, ki so sklenili nasvetovati knlju, naj monarhijo ohrani s silo. Druga skupina politikov pod vodstvom bivšega ministra Cambo se je pa zbrala v nekem hotelu in pretresala načrt, da bi kralj imenoval koalicijsko vlado iz vseh strank, katera naj hi takoj sklicala veliko ustavodajno skupščino.
Socialisti
zagroziio stavko
z generalno
od njega izposluje oblast Zamori.
Socialisti proglasijo na svojo rok o republiko
Ta ceremonija se je imela po dogovoru izvršiti v mestni hiši. Toda med tem je izvršilni odbor socialistične stranke, ki se je še vedno bal kakšnega protiudarca, vdrl v mestno hišo, dvignil rdečo zastavo in izjavil, da je monarhija odstavljena in da je proglašena republika. Ura je bila 6.
Vest o tem je prišla v kraljevo palačo, ko se je kralj še posvetoval z Aznarjem in vsemi člani njegove vlade. Kralj je bil zaradi socialistov zelo vznejevoljen in je izjavil, da bi se bil z Zamoro pogodil, diktalu množice pa da se ne bo vdal. Nato je Aznar odšel ob 6 iz palače in žurnalistom izjavil, da se do prihodnjega jutra nimajo pričakovali nobeni novi koraki.
Nekateri pravijo, da kralj v resnici nikakor ni hotel zadrževati proglasitve republike in da je samo hotel pridobiti časa, da bi mogla kraljevska rodbina mirno odpotovati.
Kralj postaša nasvet Alvaresa
Naj bo kakoržekoli, fakt je, da je bil kralj še pred zadnjim posetom admirala Aznarja, lo je v popoldanskih urah, sprejel one politike, katere mu je bil ministrski predsednik Aznar zjutraj nasve-loval, misleč, da še držijo z monarhijo, ki iih pa potem kralj ni konzultiral, ko je zvedel, da so se bili žc prejšnje dneve izjavili za republiko. To so namreč gg. Sar.chez Guerra, Santiogo Alba 'n Alvarez. Vsi ti so mu svetovali, naj se prestolu odpove. Najbolj odločilen je bil nasvet Alvareza, ki je po avdienci žurnalistom izjavil, da je kralju vljudno, toda odkiito rekel, da ni druge reSitve, kakor pokoriti se volji naroda in zapustiti Španijo, dajoč prosto pot republikanski volji ljudstva. Predčasna proglasitev republike od strani socialistov je bila kralja res da vznevoljila, po vsej priliki pa njegove besede, da se nc bo vdal diktatu množice, niso bile mišljene resno, ampak se je bil kralj po konzultaciji Alvarcza res odločil, da abdicira.
Ne da bi se mogla ta še nejasna točka s sigurnostjo pojasniti, gotovo je, da je bilo ob 7 zvečer vse za odhod kralja Alfonza in njegove rodbine pripravljeno. Kralj se je hitro poslovil od navzočih grandov, španske aristokracije in velefevda-listov. Fevdalci niso kralju v kritičnih dneh mogli dati nobenega nasveta, pač pa so pospravili svoje kovčege in svoje dragocenosti in tudi oni odpotovali, kolikor jih ni ostalo doma, zaupajoč meščanski republiki, ki se pač ne bo lotila njihovih posestev in ogromnih bogastev, bo pa primorana izvesti obsežno agrarno reformo.
Množica grozi
Položaj so odločili socialisti, da na eni strani odvrnejo nevarnost nove diktature, ki bi pomenila bratomorno državljansko vojno, iz katere bi bili izvlekli korist samo komunisti, ki so sicer maloštevilni, bi pa vpričo dezolatnih socialnih razmer mogli iravati veliko nevarnosit. Izvršilni odbor socialne demokratske stranke je sklenil, da proglasi generalno stavko po vsej Španiji, ako sc kralj ne odpove prestolu.
Tako je pretekla noč in je napočil dan 15. aprila. Admiral Aznar se je podal h kralju, kateremu je podal demisijo kabineta, obenem pa svetoval, naj konzultira sebi prijazme politike, ki se niso izjavili za republiko. Kralj je vlado admirala Aznarja poveril z nadaljnjim vodstvom poslov in začel konzultacijo s gg. Villanueva, Rurgos Mazom in Bergamimam, samimi bivšimi konservativnimi ministri, od katerih ima najmlajši 79 let. Na te se je kralj, ki je hotel storiti zadnji poskus, da monarhijo ohrani, moral obrniti zato, ker je izvedel, da so oni politiki, katere mu je nasvetoval Aznar, pristopili k republiki.
Kralj pa je sprejel v avdijenoo t ud i De ]a Ci-ervo, ki mu je v resnici svetoval, da naj pozove armado, da brani monarhijo in vlado poveri monarhiji zvestemu generalu.
Grof Romanones svetuje odstop
Ko se je to zvedelo, je minister za zunanje zadeve Romanones kralju na svojo roko svetoval, da naj se prestolu odpove, ker se je med tem zvedelo, da s« se ie t vseh večjih mestih Španijo oorazovale republikanske vlade iz republikanskih komitetoT, da jc armada za republiko in dn so je tndi civilna garda, oziroma orožništvo izreklo pol-noštcvllnn zanjo.
Pogajanja z Zamoro
Grof Romanones je tudi odšel v glavni stan republikancev v hiši dr. Marannona, v kateri se je ves republikansiki kabinet zbral, da pod predsedstvom Zamore tudi formalno proglasi republiko in se kcmetatira v provizorično republikansko vlado. Zamora je sporočil grofu Romanonesu, da komite kralju svetuje, naj zapusti Madrid še pred zahodom solnca in proda oblast revolncionarnemn komitetn, ki bi na ta način s soglasjem kralja postal zakonita republikanska vlada. Zelo značilno jo bilo tudi to, da se je temu predlogu pridružil tudi don Miguel Maora, ki je kot konservativec ie pred časom preslepil k republikancem.
Na nasvet grofa Romanonesa je nato ob 5 popoldne admiral Aznar zopet prišel h kralju, da
Medtem ko se je to v palači godilo, so se manifestacije množice v mestu izpremenile v pravi orkan navduSenja za republiko in ogorčenosti proti dinastiji obenem, ker se je zavlačevanje odstopa tolmačilo kot poizkus ohranitve monarhije za vsako ceno. Množica je začela razbijali kraljevske grbe in napise po ulicah in se lotila tudi spomenikov prejšnjih kraljev in kraljic. Brezdvoma je tudi to skrajno grozeče zadržanje množice, ki je hotela na vsak način udreti proti kraljevski palači, vplivalo na to, da se je odhod pospešil.
Ko je množica izvedela, da so se kraljevski avtomobili že odpeljali, je nastalo nepopisno radostno vzklikanje. Po odhodu kralja se je pojavilo brez števila godb in so se pomešali med ma-nifestante častniki in vojaki.
Kraij se ni odpovedal, ampah začasno odšel
Množica pa nikakor ni vedela, kar je že vedela nova vlada z Zamoro na čelu. Kralj se namreč nikakor ni prestolu odpovedal in tudi sicer ni republikanski vladi ničesar sporoči. Šele iz Iten-daye na meji je poslal manifest na španski narod sledeče vsebine:
Manifest
»Mojemu narodu! Volitve, ki so se vršile preteklo nedeljo, so mi jasno odkrile, da sem izgubil ljubezen svojega naroda. Moja vest mi pa pravi, da ljubezni svojega naroda nisem izgubil za vedno, ker sem vedno delal le v dobrobit Španije. Tudi v najbolj kritičnih trenutkih je bil moj cilj vedno le, zasledovati javni blagor. Vsak kralj se lahko moti, in tudi jaz rad priznavam, da sem se motil, toda jaz tudi dobro vem, da se je naša domovina napram onim, ki so v dobri veri grešili, obnnšala viteško, širokosrčno in plemenito. Jaz sem kralj vseh Špancev in sem tudi sam Španec. Lahko bi bil uporabil različna sredstva, da bi bil ohranil kraljevske predpravice in se uspešno bojeval proti mojim nasprotnikom. Toda jaz se hočem na vsak način izogniti vsemu, kar bi moglo sonarodnjake vreči v krvavo bratomorno vojno. Ne odpovem se nobeni svoji pravici, zakaj one niso toliko moje, kolikor zgodovinske, in jaz bom nekega dne moral dajati strog odgovor za njihovo ohranitev. Čakal bom, da izvem resnični izraz skupne volje in dokler sc to ne zgodi, po svobodni odločitvi prekinjam izvrševanje kraljevske oblasti in zapuščam Španijo, priznavajoč, da je samo ona gospodarica svoje usode. Danes pa še izvršim dolžnost, katero mi narekuje ljubezen do domovine. Prosim Boga, naj bi vsi Španci izpolnili svojo dolžnost tako strogo kot sem jo jaz.«
Dragi dan španske republike
Madrid, 16. apr. kk. Odhod španske kraljevske rodbine je bil prav dramatičen. Ko se je odpeljal kralj, je zvečer kraljica telefonirala v angleško poslaništvo, ali bi smela prebiti noč v angleškem poslaništvu. Poslanik ji je zagotovil, da bo lahko ostala s svojim spremstvom v španski kraljevski palači, ne dn bi jo kdo napadel. V sredo zjutraj je morala kraljica sama pospravljati svoje stvari v kovčege, ker je zginilo mnogo služkinj in služabnikov. S kraljico vred sla odpotovali dve hčerki in sinova Jaimc in Gonzalo, dočim se tretji sin nahaja v mornariški šoli v Andaluziji. Ker je bilo še prezgodaj, so je kraljevski avtomobil par kilometrov pred postajo ustavil na javni cesti. Kraljica je izstopila, se vsedla na obcestni kamen in bridko jokala. Naenkrat je nastal strah med njenimi služabnicami, ker se je bližal avtomobil z rdečo zastavo, iz katerega so slišali petje moških. Mislili so, da jih zasledujejo revolucionarji iz Madrida. Ko pa so potniki v avtobusu zvedeli, da počiva ob cesti kraljica s svojim spremstvom, so sneli rdečo zastavo z avtomobila in se peljali mimo, izkazujoč spoštovanje.
Prihod kralj, družine v Francijo
Pariz, 16. aprila. AA. Sem je dospela davi španska kraljica z rodbino.
Marseille, 16. aprila. AA. Kralj Alfonz se je davi izkrcal kot navaden potnik. Nato je najel taksi in se odpeljal v hotel. Ob 12.30 bo odpotoval v Pariz. Kralj je izjavil, da ne sprejme nikogar.
Pariz, 16. aprila. AA. Poročajo iz Hendaja: Ob prihodu vlaka, s katerim se je pripeljala španska kraljica z rodbino, sc je zbrala na postaji velika množica Špancev, ki so vzklikali: Živela španska kraljica! Živela monarhija. Kraljica se je du-šila od joka. Bolnega princa Asturskega so z brati in sestrami na nosilnici odnesli v pariški vlak. Princ Juan je ostal v Gibraltarju.
Marseille, 16. aprila. AA. S kraljem Alfonzom XIII. je dospel sem vojvoda Miranda in infanl Alfonz Bourbonski. Kralj se je zaprl v svoje apar-lemente in ni hotel nikogar sprejeti.
Marseille, 16. aprila. AA. Davi ob 6 je prispel »em na križarki »Principe Alfonzo« španski kralj Alfonz. Pričakovali so ga najprej ob 10, potem pa ob 1 ponoči. Kralj je bil oblečen v meščansko obleko. Na krovu je dal roko vsem častnikom, predvsem generalu Riveri, admiralu in svoiemu zadnjemu mornariškemu ministru, ki ga je spremljal. Kralj jc stopil nato v zaprt čoln, kamor so
mornarji spustili tudi 12 kovčegov kraljeve prtljage, Ko je čoln pristal ob bregu in kralj izstopil, so se mornarji takoj vrnili na križarko. Vojvoda Miranda je poklical taksi in kralj se je s tem avtomobilom peljal skozi puste marsejske ulice v hotel. Tja je dospel ob 6.15. K njemu je stopil nek novinar, ki ga je spremljal že od Iuke, toda kralj je pomigal z roko, češ da ne želi govoriti. Kralj stanuje v hotelu popolnoma izoliran.
Poslaniki odstopajo
Pariz, 16. aprila. AA. Poročajo iz Washingto-na, da je tamošnji španski poslanik dal ostavko na svoje mesto.
Pariz, 16. aprila. AA. Iz Bruslja poročajo, da je španski poslanik dal ostavko na svoje mesto.
Berlin, 16. aprila. AA. Španski poslanik Espi-nosa de Los Monteros je sporočil začasni republikanski vladi v Madridu, da odlaga svoje mesto.
Berlin, 16. aprila. AA. Govori se, da je dal španski veleposlanik ostavko na svoje mesto.
Dva generala na begu
Pariz, 16. aprila. AA. Poročajo iz Madrida, da je general Berenguer, predsednik španske vlade, pred kabinetom Aznarja, dospel v Lizbono.
Pariz, 16. aprila. AA. Havas poroča iz Madrida: General Dalos, bivši šef varnostne službe v Madridu je izginil. Mislijo, da je postal žrtev svojih sovražnikov.
Beg kapitala
Republikanska vlada polaga posebno važnost na to, da prepreči pobeg kapitala v inozemstvo, katerega je v zadnjih dneh opažati v silni meri. Večina aristokratskih rodbin je že davno spravila svoje premoženje čez mejo. Kurz pezete se je včeraj zopet nekoliko popravil. V resnici na denarnem trgu ni nobenega povoda za vznemirjenje.
Španski grandi na begu
Lishona, 10. apr. kk. V portugalske obmejne kraje prihaja mnogo španskih rodbin, ki zapuščajo domovino radi novega političnega preokreta. Neki portugalski časnikar je iz Madrida telefonično in-tervjuval voditelja barcelonskih revolucionarjev, polkovnika Macia. Macia mu je izjavil: >V Evropi ne bo nastala nobena nova nncija. Kar hočemo mi imeti na iberskem polotoku, je nova država, država velike španske federacije, katero hočemo sedaj
organizirati. Katalonci ne bodo pozabili naporov svojih bratov v drugih pokrajinah v boju za svobodo in jih pri tetn tudi ne bodo zapustili. Katalonija proklamira torej v novi Španiji samo svojo upravno avtoriteto, kakršno zahtevajo tudi druge države, toda brez vsakega političnega značaja. — Katalonska republika ostane članica velike španske federacije.«
Prvi ukrepi republikanske vlade
Na prvem sestanku republikanskega ministrskega sveta so izdali obsežno amnestijo. Kazenski zakonik iz časa diktature so proglasili za neveljaven. Svojci ustreljenih revolucijonarjev v Huesci bodo dobili pokojnine. Meščanske garde, ki so bile ustanovljeno v času Primo de Rivere, se razpustijo, razen v Kataloniji, kjer so obstojale že od davnih časov. Za prvega državnega pravdnika republike je bil imenovan odvetnik Galarza, ki je bil šele pred par dnevi obsojen na šest mesecev ječe radi udeležbe pri decemberskem puču. Novi državni pravdnik bo takoj začel dva procesa proti onim, ki so odgovorni za razna dejanja v času diktature Primo de Rivere in proti onim, ki so zakrivili poraz v Maroku 1. 1921.
Na begu so prijeli zadnjega policijskega ravnatelja, generala Mola. General Berenguer pa je ušel na Portugalsko. Martinez Anido, ki je bil mož močne roke v diktaturi, biva v inozemstvu, sicer bi ga prijeli kot prvega, ker se mu očita usmrtitev mnogih ljudi.
Pariz, 16, aprila. AA. Iz Seville poročajo, da je prišlo v minuli noči do komunističnih demonstracij pred artiljerijsko vojašnico. Demonstranti so zahtevali orožja za borbo proti meščanski gardi. Streljali so z revolverji na vojašnico. Vojaki so odgovorili s streljanjem iz pušk. En komunist bil težko ranjen. Demonstranti so oropali neko trgovino z živežem. Zato je bilo proglašeno obsedno stanje in s tem se je vrnil red in mir,
Pariz, 16. aprila. AA. V Sevilji se je uprlo 212 jetnikov, ki so pobegnili. Neki jetnik je pred odhodom šel k ravnatelju ječe ter mu dejal, da se vrne, če ga bo potreboval.
Republika Katalonija
Barcelona, 16. aprila. AA. Med komunisti in republikanci so bili hudi poulični boji. Več oseh je bilo ubitih. Množica je naskočila jetnišnico in izpustila na prostost tudi obsojene zločince.
Polkovnik Macia je izjavil novinarjem, da j« njegov ideal iederativna iberska republika.
London, 16. aprila. AA. Havas poroča iz Barcelone: Vlada katalonske republike je takole sestavljena: Predsednik Macia, minister za socialno politiko D a s o n , minister za prosveto Rafael S o m p a 1 o s , minister za narodno brambo Juan Casanovaz, minister za kmetijstvo in delo M o r e 1 , minister za finance D u r a 1 in minister za promet C a r v i c o.
Madrid, 10. aprila. Predsednik katalonske republike polkovnik Macio je pozval provincijalne repuhličanske odbore province Asturije, Galicije, Baskov in Navare, kakor tudi vse ostale izven kastilskih pokrajin, to je Valencije, Murcije in vse Andaluzije, da se konstituirajo kot neodvisne federativne republiko Španije.
V Kataloniji sami je katalonščina proglašena kot edini uradni in učni jezik. V Kataloniji sme vihrati samo katalonska zastava. Vso uradništvn mora hiti katalonsko. Dosedanji centralni uradi so odpravljeni, oziroma spremenjeni v katalonske.
Izjava bivših samostojnih demokratov
ZagTeh, 10. aprila. Snoči so imeli tukaj ugledni bivši voditelji bivše samostojne demokratske stranke, njen bivši podpredsednik dr. Josip Nemec, advokat v Petrinji, bivši narodni poslanci dr. Milan Metikoš, odvetnik v Glini," dr. Grigorije Tadič. odvetnik v Kostanjici in dr. Petar Zec, zdravnik v Gospiču in bivši predsednik oblastne skupščine za primorsko oblast, konferenco. Po končani konferenci so izdali tole izjavo:
Mi podpisani, ki smo se sestali na konferenci v Zagrebu, smatramo za potrebno izjaviti tole:
Zmerom smo stali na stališču popolnega narodnega in državnega edinstva. Na tem stališču stojimo tudi danes, ker je to jedro našega narodnega čutenja in verovanja, ter smo bili vedno za tako politično strukturo države, ki jamči, varuje in krepi narodno in državno edinstvo. Deklaracija z dne 5. januarja 1929, s katero se zahteva federativna ureditev države, je protivna našim načelom in je bila sprejeta brez naše vednosti in odobritve, ter jo odklanjamo. Dosledni svoji jugoslovanski ideologiji smo bili vedno nasprotniki federativne ureditve države in pristaši jugoslovanske ideologije, ki jo je proglasila današnja vlada po zakonu z dne 3. oktobra 1929, in deklaracije nove vlade Kraljevine Jugoslavije. Mi smo zoper to, da bi se še kdajkoli vrnila politična grupacija na plemenski ali verski bazi, kakršne so prej obstojale.
Ker stoji današnja vlada na istem stališču, bomo njeno delo z vsemi svojimi silami podpirali, dokler bo njeno delo v skladu z našo gori izra ženo ideologijo.
V Zagrebu, 15. aprilu 1931.
Dr. Motikoš, s. r.: dr. Petar Zec. s. r.: dr. Origo-rije Tadič, s. r.; dr. Josip Nemec, s. r.
Gandhi pri podkral tt
Bomhav, Ifi. aprila. AA. Redarstvo je ukrenilo obsežne varnostne odredbe na glavni jKislaji, kamor je prispel indski podkralj lnvin iz New Del-hija. Indski podkralj bo imel popoldne sestanek z Gandhijem, nato pa bo v soboto odpotoval v Anglijo. Gandhi je prispel v Bombny že znrana in imel sestanek z lastniki predilnic o izvozu tkanin.
ss
Za leoe pomladne dneve samo platneno obutev.
39,

Vrsta 4542-05
Te smo priredili za Vaše otroke s podpetnikom. Dovršeni in lahki. Izredno lepo prisloie k beli obleki
Vrsta 4232-37
Platneni čevlji za otroke v beli, riavi in črni barvi. Najprimernejša obutev za otroke ob solnčnih dneh
Vrsta 4235-37
Lahki in zelo udobni platneni čevlji sive barve s trpežnim gumijevim podplatom, moški in ženski Din 49 —
MAM OOtASS
Vsaka drobna vrallca 1-SO i>ln ali taaka be>rd» SO par. Na|man|Sl ng>ns - 5 I In. Ogin*i nait devet vrstic »e ra<*tinu|o vlA,. / » oilgnv.r snam .o Na vprašanla brez inamVt ne odgovarjamo I
Lepa opremljena soba
se takoj odda. Naslov v upravi pod št. 3792
Iščem vajenca
LiilljjISJl I pridnega, starega 15 ■em.j^-i ."Klet. Nastop takoj. Ra
18
Rafael
Pekovski pomočnik Marn, vozni in podkovski - , , , kovač, Št. Rupert na Dol. z 2 letno prakso isce ____;___
službo v mestu ali na deželi. Nastop po dogovoru. Blatnik Anton. Zdenska vas, p. Videm Dobrepolje
Organist
ceciljanec, z dobrini, spričevalom. samec - išče službe. Vešč tudi obč. taj- I ništva. Nastopi lahko ta- j koj. Naslov v upravi pod št. 4199.
Krojiteljn
za moško, damsko krojenje, krojiteljico za damsko garderobo išče večja (irma. Ponudbe na Kroj- i no učilišče, Stari trg 19, Ljubljana. Prednost imajo bivši učenci zavoda.
Rabim strojnika
k Lanz lokomobili, polno- ] jiirmeniku generatorju. -Prosilec mora biti preizkušen, z večletno prakso
Tovarna za lončene peči
opremljena z modernimi stroji, primernimi tudi za izdelovanje majolik in kamenin, v Vojvodini, v kraju, z mnogimi odjemalci, se daje v najem. — Vprašanja na upravo lista pod št. 4213.
Naznanilo
Potujem trgovskim potom .	. m .
, •	,	in neoporečen, rlača ter
v razne kra;>j nase dr/ave,	, '	. .
kakor Sušak. Reka. Sibe- dru&° P°, do.'iovoIru-. " nik, Zader, Split. Slavo- . 'zv<\ se P" V'"11" ;'fs'p nijo, Banat, Bačko in j Oražem, Moste pr. L,ub-
dalje ter prevzamem za f ureditev razne važne trgovske !n gospodarske I JJL C rrTj^ f^
posle. — Strogo zaupno. , |tjj 1 Naslov v upravi lista pod I	„,
št. t22i.	j Stanovame
2 sobi, kabinet, kuhinja in pritikline, v podpritličju, se odda 1. maja. — Naslov pod Solnčno in suho« št. 1167.
Stanovanje
obstoječe iz sobe in kuhinje se odda mirni stranki v Dravljah 132. Ve* izve v gostilni Kovač«.
Oamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Proso.-« i št. 16 zastonj. Pišite ponj!
Izjavljam
da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih kdorkoli napravil na moje ime. — J. Božič, Dravlje 2.
Objava
Pri upravi državnih monopolov se bo vršila dne 11 maja 1931 1. ofertalna liciticija za nabavo 8878 kom. raznih rezalnih nožev za tobačne tovarne. -Za pogoje si je obrniti na Industrijsko Oddeljenje št. 1395. Tiskana je v Službenih novinah št. 78 od 7. aprila 1931.
Čevljar, vajenca
dobro v/gojenega tokoj »nreimeni. Loboda Alojzij, čevljar, Domžale.
Potnika
zanesljivega verziranega
V galuntrrihk. in modni	starejša gospodična stroki v finem perilu domačega i/.drlk.i Irr plr-	7- !astno posteho. želi iti leninnmi, sprejme takoj	kot sostanovalka v sre
Pozor krojači, šivilje in nešivilje!
Vsako telo ima nekaj posebnega. Zato mora vsak krojač, šivilja gledati na to, da z garderobo popravi postavo, slabo zra-šene osebe. — Specialen pouk o tem in splošnem krojenju, praktičnih vajah, uniformah (važno za vojne obveznike) se prične 4. maja. Revnejšim, kakor onim, ki se vadijo v salonu, znižan honorar. Brezplačna rekomanda-cija mest. Kroji po meri. — Oblastveno odobreno Krojno učilišče, Ljubljana. Stari trg 19.
Železna vrata
za dvorišče kupim. Po nudbe na upravo lista pod »Železna vrata«.
za slnlno tovarna \ Slo-vrniii. Prednost imajo drugo široko in imajo oni. ki zastopajo še kako auto. Tozadevne ponudbe na oglasni oddelek • Slov « 100 I jubljana .
dino mesta. Ponudbe pod Za maj« na upravo lista.
Sostanovalca
z vso oskrbo sprejmem. Naslov v upravi lista pod št. 4223
Posestvo
Hiša, dve sobi, kuhinja, svinjak, pol orala njive, obremenjeno 25.000 Din, se proda /a doplačilo 8000 Din, Razvanje 122.
Srečke, delnice, obligacije
kupuie Uprava »Merkur«. Ljubljana - Selenburgova ulica 6. II nadstr.
Oglje
bukovo kupuje stalno — družba »Ilirija« — Ljubljana, Dunajska cesta 46.
Damski klobuki
in slamniki, najlepši in najcenejši že od Din 50 naprej. — Preoblikovanje Din 28. Salon La Femme Chic - Anica Puhek. Selenburgova ul. 6'I.
Shranitev ko/.uliovinc
in preprog preko poletja spreime najkulantneje A. Kassig, Ljubljana,
Židovska ul. 7.
lonenp tropine
»n dnini krmila noHi nairenet Vpietrtrovioa ttta In moke.
A VOLK, LJUBLJANA
Hesheva ce*ta 24
[J^JlCJlillj
Grelne cevi
(Rippenrohre) 24 metrov, ugodno proda Erman & Arhar, St. Vid
Vrsta 1195-03
Okusni in lahki platneni čevlji iz belega r'psa tako dovršene oblike, da bodo zadovoljili tudi dame naj-bol;šega okusa
Vrsta 2145-09
Te smo priredili enostavno okrašene z gumijevim podplatom z vložkom in nizko peto, ki povečava udobnost
Ur. 214
Vrsta 1137-71
Moški platneni polčevlji s trpežnim gumijevim podplatom in peto. Neobhodno potrebni za belo obleko. Lahki so, udobni za nogo in dolgo vzdržc
POZOR! Prvovrstne
pletarske trte
ter različno
sadno drevje
in špalirje odda
Vrtnarstvo in drevesnica, Velenje.
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-ham po poštnem povzetiu L BROZOV1C - Zagreb. Ilica 82 Kemična ^Milnica peria
HflBBBflflflflBBBBBflflflBBBBBBBB
ftviziterie
m
zu privatne stranke išče denarni f^j	zavod. Ponudbe solidnih gospodov
naj se pošiljajo pod značko »Osi- ^
Kot	*	psa
gurana štednja« 4084 na upravo.
m	m
HgBBBBBBflBBflflBBBBBflBflHBflfiB

Za JutfOAlnvnnsko tiskamo « Liublianl: Karel CeA.	Izdajateli: Iran Itako v ec.	Urednik: Prane Kremiar,
Zahvala
Ob prebridki izgubi našega dobrega, iskrenoljubljenega soproga, oziroma očeta, brata in svaka, gospoda
Jakoba Sonenvalda
mestnega stavbenega mojstra
Izrekamo tem polom za iskrene dokaze sožalja, vsem naj-prisrčnejšo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo preč. g. duhoščini magdalenske župnije zlasti preč. g. dekanu za nagrobni govor, šolskemu upravitelju iz Pobrežja /.a poslovilne besede ter pevskemu društvu »Zarja« za ganljive žalostinke. Prisrčna zahvala gg. zastopnikom Pobreške občine, društvu kat. mojstrov, gasilnemu društvu iz Pobrežja, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem onim mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči ostali.

v sredo dne 15. t. m. prerano umrl.
LSlagopokojni je s svojim neumornim in požrtvovalnim delovanjem mnogo pripomogel k procvitu družbe. Vi:-oko smo ga spoštovali kot plemenitega in dobrega moža. Ohranili mu bodemo zvest in trajen spomin.
V Ljubljani, dne 16. aprila 1931.
„JUGOSLfiV Ift" sp'o?na 7avarova'n* družba, Ravnateljstvo za Dravsko
banovino v Ljubljani, javlja tužno vest, da je njen dolgoletni in zvesti generalni zastopnik v Mariboru gospod
obloge za zavore in sklopke
dajo !000/(>no sigurnost pri vožnji.
Genetalno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo: Robert \Veinberger d. d., Zagreli, Gajeva ul. 10