Štev. 42, V Mariboru 16. oktobra 1884. Tečaj XVIII.
iidstvu v pod uit
■ linja *sak ?.etrt«k ir. velja 8 poštnino vred in v Mariboru « pošilja-njom n:i doni za celo leto S ir!d , za pol leta 1 >>!d Oii kr., za četrt leta 8(1 kr. — n i' "nina so pošilja Oprarmlštvu v dijs^kem semenišču (Knabense »'narj. — Deložniki tiskov'le,?* rirn.ifva dobivajo list *.>roK píisahntí cevoOnin-!.
Po«am*Kne liste prodaja knjigrar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
Uokopl*! ae ne vračajo, neplačani listi so ne sprejemajo. Za o»n»nHa s« plačuje 'jd navadne vrstice, če so natisne enkrat 8 lur dvakrat 1-2 kr., trikrat 16 kr.
gdleunftufj.
3m Miimca Seiner iHnjc|!iit ics fini fers!
®er f. !. © c^ n> i i i ^ e i i clj t f- Ij o f Sitti ijat nad) ter Ijente ben G. iliigufi 1884 bnrdjgcfiiljrtcn @d)imirgeridjt$=3ktljanbiung }n Dtedjt eifaiint:
Si fiop. ©regorec, ^lo'effor ber Kjeotor;tc in SDiarbmg fei fdjnlbig, er tiabc babnvd), bnjj er bie in ber Siimimer 38 wem 20. ©eptember 1883 ber iit iDiarburg erf.djcineuben peiiobifrfjen SBritcffcf(ri*'t ,,©lou. ©ofpobar" nntev ber ŠKubrif: „Rasne stvari" abgcbtndte lJiotij iauttitb babin: V Pruvaiji je všel tainošnji učitelj in lutor'an Henker največji rogovilež za šulveieln. Dolgovi so ga napodili" — bejiel)uitgiiueife bao betreffend Sfhnnfcript eig.cnl)iinbig geidinebin, fotjiii felbeiJ sum Söeijufe feiner ©nidlfgnng in bie SJntdcret befärben 1111b auf fold)e SBeife biefe 9ioti? jur SSeitcvuerbrcitniig gebracht f>at, — bcn ^riebridj genfer, frilfjev t'eljrer in ijh-iiuali, bevjeit Segret in £>oBafd)o»it3 in einer ®rii(ffd)riit bind) SKittljeiiuug «on entfteUten Sljatfodjin liameittlid) einer beftiinnitcu nncljifiilja;tni $>auMnng fäljdjiid) bffdjnibiget, n>eldje biejen in ber üffentüdjen SJieiuitng fjerabju« fe(jen geeignet i f t — unb werbe wegen be« fjirbiuci) begriinberen aSergcifciiö gegen bie ©id)crl;eit ber (Sljre im Sinne bet §§ 488 unb 493 © ti. ©ef. in ©etuäfjfjcit ber Interen ©efefceifleiie nnter Jlniucnbmig bris § 200 b) ji;r ©trate beö SirrcfteS in bei Sauer Don G ÜBodjen aerfdjärft bind) lmaligeS gaften jebe 2!ßod)'c 1111b weiterö gemäfj § 33!) ©t. O. 311111 Srfa(;e ber .tiofton beä ©Iraf»epfa(;t«i8 »eriirfycift. ©leidjieilig werbe in ©emüfit)eit be? § 35 1)?r. @ef. Bon ber für bie periobifdje ©vinij^riit „S(oü. ©afp." erliegeiiben Santion ber betrag »011 IM) fl. ',11 ©unfkit bei Slrinenfonbei! ber ©tabtgciuoiiibe ÜJiiubnrg u(8 verfallen er= flHrt.
Silfi, oni G. 'Änguft 1884. Ser ®orft(jenbe f f §ofrall):	®cr ©divütiiitjvfr:
t]ciurtrtjcr, m. p.	Clr. ©dingsljciut, 111. p.
Duhovščina pa politika.
Še zmiraj ne morejo pomiriti se naši liberalci, da so pri zadnjih volitvah saj na deželi povsod bili tepeni. Svoj propad pripisujejo naj-prvlje duhovščini ter se grozno hudujejo nad njo, češ: „m e š n i k i n i m a j o s p o 1 i t i k o n i č e-sar opraviti, naj ostanejo pri svojih opravilih v cerkvi, v politične, zgoli svetne reči se pa naj ne umešavajo!" Marsikoga tako zmotijo, da ne vidi, ne §luti krivega preroka. Poglejmo torej liberalcem*tukaj bistreje v oči!
Kdo pa je, ki tako govori? To so možje, ki sicer zmiraj pridgajo: svobodo, napredek popolno jednako^ravnost ter v volilnih redih pri nas tudi duhovnikom puščajo volilno pravico. So možje, ki vsakega duhovnika v zvezde ko-vajo, če z njinjl vleče in liberalce voli. Liberalna duhovščina se jim nikoli preveč ne ume-šava v politiko, te nikder ne zavračajo mej cerkvene stene, tej privoščijo s politiko ukvarjati se, čem več tem bolje. Toda takšna liberalcem všeča duhovščina je spridena sol, ki je še na smetišče preslaba in je nihče ne spoštuje, najmanje — liberalci.
Ko bi politične reči bile zgoli svetne reči, duhovniki bi se ne trgali za nje, ne umešavali v nje. Toda politika v liberalnem smislu zadeva tudi cerkvene, verske reči. In tukaj ne more in ne sme rok križem držati duhovnik, od Boga vernikom postavljeni pastir. Več kakor 20 let razsajal in deloma še razsaja libe ralizem pri nas, ki se krčevito drži politike svetej veri, katoliškej cerkvi, krščanskej odgoji mladine, sploh krščanstvu sovražne. Povsod merijo na to, da bi krščansko mišljenje in življenje spodrinoli z novošegnim pagaustvom. Zato se liberalci povsod umešavajo v cerkvene reči, to pa s sovražnim namenom, vse spriditi in uničiti ali podvreči jarmu brezverskih liberalnih mogotcev. Zvezali so se z Judi, jih vodje so v ireimaurerskih društvih, kojim glavni smoter je: boj zoper Kristusa in njegovo Cerkvo.
Vrhu tega se držijo liberalci gospodarskih načel in narodnostnih teženj, ki merijo na iz-sesavanje ljudstva, na gmotno uničenje ogromne večine ljudij pa na narodno smrt jim nevšečih narodov.
In v takšnih okoliščinah hi naj katoliški duhovnik oči in ušesa si zatiskaval, roke križem držal, ali celo volkovom tuliti pomagal? Ne, tega ne more storiti zvest pastir, dober služabnik. K večjemu dela tako najemnik.
Duhovnik je vernim pastir. Kot pastir
je dolžen svoje ovčice varovati vseh volkov, jih svariti pred vsemi krivimi preroki, jim svetovati in jih voditi v borbi zoper vse hudo. Duhovnik je služabnik božji. In kot tak je dolžen sveto Cerkvo braniti, za čast Jezusa Kristusa vojskovati se, sploh za ohranitev in prospeh krščanske vere na tem sveta vse storiti in žrtvovati. Slednje je zlasti tedaj potrebno, kedar razsaja boj zoper Kristusa, kakor sedaj. In ker se neverstvo poslužuje politike v oškodovanje kristijanskih narodov, zato ne more duhovnik politike v nemar puščati, saj tako dolgo ne, dokler dotični narod ne dobi dovoljno število blagih svetnih mož, ki popri-mejo borbo na mesto njega.
Blagor narodu, ki ima takšno vestno in požrtvovalno duhovščino. To kaže, da je ljudstvo v jedru še zdravo. Gorje pa narodu, kder pastirji spijo ali z volkovi tulijo! Kmalu ga raztrgajo.
Kedar tedaj liberalci duhovniku njegovo delovanje v političnih rečeh zamerijo, je to dobro znamenje, daje storil svojo dolžnost in volkove naga-njal od hleva Kristusovega!
Gospodarske stvari.
Toča na Štajerskem.
Ljubljanski „Slovenec" ima lep dopis iz Velenja, ki se glasi: „Nekteri pravijo, da se toča vsuje po višavah večkrat, nego po niža-vah. Toda temu ni vselej tako. Planinska dežela Tirol je skoro enako prostorna, kakor ze -lena Štajarska, ali tam ne dobivajo toliko toče, kakor je to pri nas; tudi zgornji Štajer jo čuti manje od spodnjega. Redkokrat se toča prikaže po velikih ravninah. O tem spričuje pogled v Galicijo, ki je tri- do štirikrat veča od naše dežele, a na leto pride tam blizo toliko toče, kakor po naših krajih.
Toča se najrajši drži pota v tistem smem, v kterem tečejo reke in koder se gore vznižu-jejo, zatoraj tudi ona klesti največkrat, ako se burja z visokih planjav vali v nižavo. Cesto zamoreš opaziti, da v dolini padajo debele grude, med tem, ko se po hribih sesipavlje „babje pšeno" ali solika. Na Štajerskem toča posebno obiskuje Savinjske in Dravske ravnine, deloma tudi Mursko polje; v tem oziru so na slabem glasu vzlasti okraji Celjski, Mariborski in Ptujski.
Nevarni gost prihaja večinoma ob vročem poletji, imenitno meseca julija, kakor se vidi iz izkaza, ki je sostavljen na podlagi točevanja v dobi zadnjih petero let. Po istem za mesec april pride po 0 6 dnevov s točo, za majnik po 8 0, za junij po 6 0, za julij po 13 5, za avgust po 8.0, za september po 25, za oktober po 0 4, na leto toraj skupaj po 34 dnevov-točevnjakov.
Praviloma vsiplje se toča po dnevu in pada le kratek čas. nekoliko sekund ali največ eno do dve minuti. In koliko škode napravi v ti dobici, bodeš razvidil, ako znaš, da v eni minuti ledenina pokrije po 2000 hektarjev zemlje. Izmed pretečenih petero let pa na eno leto pride po 34 dnevov s točo, ki je toraj poškodovala prirastke na 53.230 hektarjih. Opomniti je še treba, da se enega in istega dne toča vsuje po večkrat; vsled tega je razmerje po priliki 2:3, t. j. v dveh dneh se toča vsiplje po trikrat.
Na Štajerskem poškoduje toča po 1550 hektarjev na dan, med tem, ko po ostalih avstrijskih deželah le po 1175 hektarjev opustoši. Štajerska trpi toraj za 375 hektarjev več škode v primeri z drugimi zemljami. Leta 1880 n. pr. je po avstrijskih pokrajinah toča zasipala 820.000 hektarjev, od česar pa samo za Štajersko odpade celo 104.000 hektarjev, če te številke primerimo z obsegom obdelanega zemljišča, njiv in vinogradov, to je leta 1880 v avstrijskih deželah toča poškodovala 8 °/0 zemljišča, a samo na Štajer posebej spada 22'8 %• Tekom zadnjih pet let za vse_ avstrijske dežele skupaj pride^ po 35 °/0, za Štajer pa po 12 °/o na leto.
Škodo, ki jo je 1880 toča povzročila po avstrijskih deželah, cenijo do 24,000.000 gld., toraj za enkratno točo pride 33.350 gld. Na Štajeru bilo je 1880 škode za 1,783.000 fl., obzirom na zadnjih pet let pa po 1,324.000. V enem dnevu toča gospodarstvu na Štajerskem povzroči škode za 38.940 gld.
Iz poročila se vidi, da je le malo gospodarjev, ki bi svoje obdelano zemljišče dali zavarovati. Pred 10 leti so zavarovalnice štajerskim poškodovancem vračevale še vsaj po 1%) danes pa le 0'1 "/o- Leta 1880 bilo je v deželi škode za l'/2 milijona fl., a zavarovalnice so oškodovanim gospodarjem izplačale samo 320 fl. Na Ceskem, Moravskem in v Galiciji odškodnina dosega 10 %.
Število dnevov točevnjakov je v avstrijskih deželah v teku zadnjih pet let od 300 narastlo do 400. Na Štajerskem je leta 1876 bilo 30 dnevov s točo, ki je poškodovala površino v obsegu 5O.6H0 hektarjev, a leta 1880 smo v 56 dnevih imeli točo, ki je opustošila 104.330 hektarjev, leta 1875 pa so zabiležili le 16 točevnjakov. Da se taki dnevi nesreče množijo, temu pripisujejo različne vzroke, med njimi je v prvi vrsti posekavanje gozdov, razlesovanju pa za petami sledijo burje, toča, poplava.
„Slovenec."
Sadjarska razstava v Sevnici.
V narodnem duhu prerojena Sevnica, kjer se ne šopiri več nemškutarski duh, kjer marveč domoljubi slovenski zavzemejo častna mesta ljudskega zaupanja, imela je v dan 5., 6.
J
in 7. oktobra kaj prijazno lice, ki je kljubu slabemu vremenu privabilo precej gostov, zlasti pa znatno število kmetovalcev iz Sevniškega okraja. Hiše boljših meščanov bile so okrašene s cesarskimi, narodnimi in deželnimi zastavami.
Ob prijaznam rebru stoječa šola je imela zastave v vseh omenjenih barvah.
Pred hišo so stali stroji od Dunajske firme Mayfart & C , ki je bila svoje hvalevredne izdelke tudi v Krškem razstavila. V šolskem poslopji samem je bilo razstavljeno raznovrstno sadje v 2 velikih šolskih sobah.
V	jednej so imeli svoje izložbe osobite kmetovalci iz Sevniškega okraja, v drugej pa zlasti razstavljalci, kateri so od daleč svoje pridelke poslali. V prvej se je zlasti odlikovala zbirka g. Fr. Lenčeka, načelnika okrajnemu zastopu, ki je bil duša pri tem podjetji. Po vsem hvalevreden je njegov trud, povzdigniti sadjerejstvo v svojej okolici.
V	ta namen vzdržuje veliko drevesnico, iz katere drevesca večinom brezplačno razdaja. Že njegova velikanska sadjarska knjižnica sve-doči o navdušenji vrlega domoljuba za to pre-važno stroko kmetijstva. V istej sobi je imel tudi učitelj in tajnik na Blanci, g. Boštijančič svojo bogato zbirko pridelanega mnogovrstnega sadja. Čudili smo se zlasti njegovim jedno-letnim požlahtnenim drevescem. Ta mož je kaj vnet za sadjarstvo, s katerim se praktično prav marljivo peča. V drugej sobi je našo pozornost vzbudila razstava sadja „Cesarjevič Rudolfo-vega sadjarskega društva" v št. Juriji o. j. ž., ki je baš to razstavo v Sevnici pouzročilo. Ni bila velika množica sadja od tega društva, a to, kar je bilo, bilo je znanstveno in strokov-njaško opisano.
Najbolj pa je zanimala izložba g. Bizjaka iz Teharij, znanega sadjarejca, ki je bil odlikovan od Njih Veličanstva presvitlega cesarja in od cesarjeviča Rudolfa. Njegova jabolka in hruške so že na pogled tako lepe, kakor bi si jih človek le naslikati mogel. Ima pa mož vse zvrsti. Taka redkost je grozdje z jako debelimi jagodami imenovano „imperator" ali pa „japonska hruška" itd.
V	tej sobi so imeli še razni tržani Sev-niški, katerih imen si pa nisem mogel zapomniti, še vse polno kaj lepih jabolk, hrušk, breskev, sliv, grozdja itd. Le posušenega sadja ni bilo. —
Zelo poučljiva je bila razstava sadja g. Petra Fridau-a iz Noršinec pri Ljutomeru, kaj marljivega domoljubnega gospodarja.
Razstavo je bil v nedeljo dopoludne otvo-ril g. Fr. Lenček, namesto g. dra. Ipavica. Po-poludne je bil govor o sadjereji g. Boštijančiča, ki je kmetom tudi praktično razkazoval. Zvečer v nedeljo je bila loterija na korist razstavnemu fondu. Kako so se delile premije, kate-
rih je bilo obilo, o tem utegnemo drugokrat poročati. Podpisani k sklepu mora še samo imenovati gospode, ki so imeli izredue zasluge pri tej izložbi, in to so gg.: Fr. Lenček, Ver-šec, Medic, Dernjač, Kuralt itd.
„Slov. Narod."
Opomnja k Sevni.škej razstavi.
Nemški prigovor: „Vsak začetek je težaven" ni vselej resničen 1" Ta trditev se vsaj pri sadjereji lahko dokaže. Krasna razstava sadja v Sevnici, katero je posebno neutrudljiva roka g. Lenčeka tako sijajno uredila, je močen dokaz, da se da z lahkim začetkom, brez velikega truda v tej stroki lepi uspeh doseči. Omenjena razstava nam pa je tudi dokazala, da se sme naša mila slovenska domovina ponašati s svojimi pridelki.
Vsakteri sadjerejec, kateri je razstavo obiskal, je občudoval krasne Sevniške voščenke, zlate zimske parmene, dišeče rožmarinke, raznovrstne renkte, velikanske pa okusne maslenke itd. Obžalovati pa je moral, da je med razstavljenim sadjem marsikateri pridelek, kateri je na _ej slovenski zemlji v nečast. Slovenski zemlji ? O ne! Le temistim, kteri zavoljo nevednosti ali nemarnosti kisli lesniki pripustijo prostor, kder bi lahko stala žlahna jablan, sladka hruška. Slovenci! Ravno zdaj imamo najlepšo priložnost z najmanjšim trudom začetek narediti s sadjerejo, koja vam bode v kratkem času dala veselje in korist. Ne izgovarjate se, da ne dočakate sadu! Tak izgovor je sebičen in neresničen. Ste videli drevesca, kterih sta razstavila gg. Boštijančič in France Ogorevec? Ste videli šibe, katere so v enem letu črez dva metra visoko vzrastle? To vam naj bode dokaz, da tudi v 8. letih že doživiti veselje in bodete vživali sad umnega delovanja.
„Če pa res tebi nebi zorelo, Tvojo ime bode slovelo."
Kaj pa je toraj treba, da se napravi začetek sadjereji? Nič druzega, kakor da si izberete iz jabolčnih in tepkovih tropin za pol litra peček; dajte jih v skledo, napolnjeno z vodo. Plavajoče pečke odstranite; voda se potem odlije, pečke pa se malo posušijo in pozneje v pesku v kakem piskru v hladni izbi ali v suhi kleti hranijo. Samo za to je skrbeti, da ne splesnijo. V začetku meseca sušca se potem vsejejo v nalašč za to pripravljeno gredo. To je začetek sadjereje in vsakteri človek mi mora pritrditi, da „ta začetek ni težava."
Dr. Gustav Ipavic.
Pomoček zoper miši je lučnik (Himmel-brand ali Königskerze, Verbascum Thapsus); treba le steblovje tje položiti, kder hočemo miši pregnati; molje pa odpravimo iz zrnja, če vložimo nekaj suhega hmelja.
Sejmi. 18. oktobra sv. 3 kralji v Slov. goricah, 19. okt. Oplotnica, 20. okt. Apače, Maribor, Videm, 21. okt. Celje, Gleicheuberg, Sevnica, 27. okt. Ribnica.
Dopisi.
Iz Maribora. (B a u e r n v e r e i n, smrt. sadjarstvo, požigalc i, propada n j eslo v. kmetov, tatbine). Hammer-Amboss je v Slov. Bistrici svoj „purgarski bauernverein" zbobnal. Tirolski Nagele je prinesel seboj veliko kadilnico in Ambosu kadil, da je temu skoro sapo zapiralo. Udrihalo se je po Slovencih zelo navadno in tako misli A.mboss, da bo drugo leto v državni zbor izvoljen od Slovencev. Se pa močno moti. — Umrli ste dve tukaj mnogo lot znani osebi: pekinja \Velnerca in stotnik Roch — Stolne cerkve ne bodo podirali, ampak jo popravljali. — Sadjerejskomu društvu izvoljen je sledeči odbor: gospodje Fr. Robič načelnik, F. Ferk, namestnik, Fontana, denarničar, Nerat, tajnik, H. Kalman, Kec, Reich. (sv. Lenart), F, "VVindisch (Slov. Bistrica), F. Praprot-nik (Puščava) in J. Slekovec (Jarenina) odborniki. — V okolici mariborski so slovenski posestniki uže tako redki, da je občina Bergen-thal letos štela samo 6 volilcev, ki so voliti 2 moža! — Požigalca Štefan Tergas in Jera Ter-gas sta obsojena prvi na 18 mesecev, druga na 6 let v ječo. Doma sta z Morja. V Obernavi so J. Golobu tatje ukradli mlado kobilo s belo liso na čelu. Iz Rač pa ste k Badelnu vlezli dve ženski usnja krast. Eno so prejeli, druga pa je všla — z usnjem.
Iz Celja. (Katoliškemu podpornemu društvu so darovali: Premi lostlji vi gosp knezoškof Jakob Maksimilijan 48 fl. (za nakup podučnih pripomočkov v dekliški šoli) in 25 il (za poplačanja dolga ki je še na šolskem poslopji. Nadalje je sporočil ranjki Martin Znidar, posestnik v teharski fari 100 fl. po plačanem desetku je ostalo društvu iz tega volila 89 fl. 40 kr.) Darovali sopreč. gg.: Martin Napast, oskrbnik Velikonedeljske fare 10 fl. neimenovan iz Konjiškega okraja (I H.; po 5 11. preč. gg.: Martin Kragl, župnik na Polji, Jak. Caf, kaplan v predmestni fari sv. Magdalene; Anton Rodošek, kaplan v Trbovljih ; Lovro Potočnik, dekan v Gornjem Gradu; Jernej Voh, župuik v Smartnu ; Matevž Vrečko, župnik v Jurjevem kloštru (4 il. 50 kr), Alojzij Meško, korvikar (3 fl); Vinko Kolar, kaplan v Les kovcih (3 11.); Janez Skuhala, profesor (3 11); Anton Hajšek, dekan v Slov. Bistrici (3 il ) Letnino s 2 fl. preč. gg.: Janez Krener. župuik pri sv. Frančišku; Andrej Podhostnik in Jak Hribernik, kaplana v št. Jurji; Martin Kolenko, kaplan pri sv. Martinu poleg Vurberga; Lovro
Vošnjak, župnik v št. Jurji; Alojzij Kreft, župnik v Kalobji; Jožef Muha, kaplan v Šmartnu poleg Slov. Gradca; več podpornikov 3 fl. 72 kr. Gospod Anton Grabič, posestnik v Celji je pristopil kot ustanovnik ter plačal 40 fl — Mili Bog povrni vsem blagim podpornikom!
Iz Celja. Prošnja „katol. podpora, društva" v Celji za pomoč iz deželne blagajnice se je v deželnem zboru letos zopet — zavrgla. Pretočeno leto je deželni zbor to prošnjo pri-poročevaje izročil deželnemu odboru z ukazom, naj deželni odbor preiskuje to zadevo in naj nasvete stavi prihodnjemu, toraj letošnjem le-želuemu zboru. Deželni odbor je povpraše >i pri deželnem šolskem svetu o razmerah dekliške šole za celjsko okolico in deželni šolski svet je priporočal deželnemu odboru, naj se katol. podpor, društvo, oziroma sesterna šola v Celji podpira. Kajti v teh letih, kar obstoji imenovana privatna 3razredna šola, se je deželi prihranilo že mnogo stotin goldinarjev gotovih stroškov, kteri bi se bili morali plačevati učiteljici za ženska priročna dela, ako bi še dalje obiskovala dekleta okoličansko fantovsko šolo. Zraven tega mora društvo plačevati od šolskega poslopja vse cesarske, občinske, okrajne in deželne davke, kakor bi imela šolska hiša gotovih dohodkov za 500 fl.; v istini pa nima poslopje ne le nikakšnih dohodkov; temveč kat. podp. društvo mora zraven tega, da plačuje imenovane davke, tudi skrbeti za vzdrževanje te dekliške šole, ktero obiskuje leto za letom nad 20 t deklet. Spodobilo bi se bilo toraj brez dvoma, da se iz deželne blagajnice nakloni v leže premaganje obilnih stroškov, ktere prizadeva ta šola, nekakšna podpora, kakor je to deželni šolski svet tudi priporočal; toda liberalna gospoda v našem deželnem zboru nima denarja za šolo, ktero vodijo redovnice šolske sestre!
Iz Ljubljane. (Banka S1 a v i j a) sklenila je, da bodo zanaprej vsem onim za slučaj smrti ali doživetja zavarovanim članom, katerih zavarovalne pogodbe so bile vsaj tri leta že v veljavi, koncem vsacega leta izdajale se posebne listine, iz katerih bodejo razvidne vrednosti zavarovalnih pogodeb, ko bi se ponehala plačevati zavarovalnina, ali pa, ko bi jeden ali drugi hotel svojo polico banki nazaj prodati. Dalje ostanejo police, ako se je na nje plačevalo vsaj pet let in ako zavarovani kapital ne presega 5000 fl., v popolnej veljavi tudi tedaj, ko bi se zavarovanec sam umoril. Poslednja prememba pravil je, pač znamenje našega „pro-svetljenega" veka, in pa menda tudi posledica angleške konkurence; prva pa bode vsekako jako ugajala vsem zavarovalcem. ker bodo tako vedno vedeli, koliko so njihove zavarovalne pogodbe vredne tudi tedaj, ko bi prenehali upla-čevati pogojene premije.
Iz šaleške doline. Poglejmo nekoliko v Velenje! Večina občinskega odbora je slovenska in značajno narodna je tudi večina nasel-nikov, kar se je pri zadnjej deželno-zbornej vo-litvi zadostno pokazalo. Ali žalibože zarad 4 privandranih šulfereinarjev, se vedno le nemško uraduje. Hrabri rojaki: pokažite, da ste lastniki na svojih slovenskih tleh! Na delo torej rojaki: in vzdramite se iz grdega nemeur-skega spanja, odločno zahtevajte vsakostran-skega slovenskega uradovanja, naslanjajoč se na XIX. člen državnih osnovnih zakonov od 21. grudna 1867 in deželne ustave dne 30. dec. 1849, katera nam enakopravnost našega jezika zagotavljata. Vam pa, kateri ste se slovenskega uradovanja hvale vredno poprijeli, bodi čast in slava!
Narodni opazovač.
Od Sčavnice. Pred kratkim je bilo citati, ka je vis. c. kr. dež. šol. svet občino Rožen-grund od sv. Ane izšolal in v Lukavec (Lu-gatz) všolal. Kako se je to vršilo, hočem s sledečim pojasniti. Cmnrečki kulturonosci se že več let brigajo, kako bi večinoma slovenske Rožengrutarje popolnoma „pokulturili" ali po-nemčili. V to svrho so si najemali različnih pomagačev. Dosegli so po različnih homatijah, cia se je večina obč. odbora pri neki seji podpisala za to, naj bi se v Lukavec v čisto nemško šolo. v ktero pa že sedaj več slovenskih otrok pohaja, všolali. A večina teh odbornikov je kmalu sama sprevidela, da to ni prav in da bi za njihove otroke bilo v poučevanji krščanskega nauka, kakor v vsakem drugem obziru pogibeljno. Vsak pametnjak mora sprevideti, da se na tri razredni farni šoli več naučiti da, kakor na jedno morebiti dvorazredni vaški šoli. Zaradi tega in še mnogo druzega prekličejo razven dveh vsi obč. odborniki svoje poprejšnje podpise omenjajoč, ka k temu. kar so poprej storili, nikakor in nikdar pritrditi ne morejo. Pomisliti namreč je tudi, da so Rožengrutarji pod drugo faro in drugo vladikovino, nego Lu-kavčani in bi tedaj tudi v tem obziru imelo slabe nasledke. Sedaj, ko so Cmurečani postali tudi „tajče šulvereinarji" in so imeli tudi novce, kakor važen faktor „pokulturenja" na razpolaganje, sklenejo v seji okraj. šol. sveta, naj vis. c. kr. dež. šol, svet všolanje Rožengruutarjev v Lukavec dovoli, kar se je tudi zgodilo z . opazko, da se ima ta šola v dvorazrednico razširiti, kedar bodo potrebni prostori pripravljeni. Nemški „šulverein" pomore takoj Lukavčanom z 2000 fl, naj začne vse potrebno za stavljenje šole pripravljati in s tem tudi Rožengruntarje k všolanju mikavno privabljati. Ali Rožen-gruntarji spoznavši, kam pes taco moli, niso hoteli po veliki večini o tem nič slišati in nič vedeti. Ko so tedaj o znanem sklepu dež. šol. sveta zvedeli in da jim je ob jednem dan 14-
dnevni obrok za rekuriranje, sklenejo to iz last-! nega nagiba, a ne vsled kakšne agitacije, ka-I kor so Cmurečani mislili in pisali, na vsak način porabiti in rekurirati, akoravno so vse še osem dni ali nalašč ali kako pozneje zvedeli. Prosili so tedaj nagloma za podaljšanje obroka, kar se jim je dovolilo in nek iskreno domoljuben odvetnik jim mahoma izvrši izvrsten rekurz, za kar mu velika večina Rožengruutarjev tukaj javno najponižnejšo zahvalo javlja.
(Konec prihodnjič.)
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Deželni glavar Wurmbrand pa njegov namestnik baron Goedel bila sta pri cesarji, ki je pohvalno se izjavil o delovanji deželnega zbora štajerskega. Toda vprašal je vendar, zakaj so slovenski poslanci enkrat zbornico zapustili? Povedalo se mu je, : ker so menili, da je slovenskemu poslancu se branilo slobodno govoriti. Vprašanje cesarjevo, kaže, kako natančno vladar za štajerske Slovence ve. — Najvišje sodišče na Dunaji bode zanaprej češke pritožbe sprejemalo in reševalo kedaj pridejo slovenske do tega? — Dunajča-nom smo davkeplačilci postavili velikansko pa-lai-o za vseučilišče, cesar je v nedeljo vložil zadnji kamen. — Grdo obnašal se je pri nas v milijonarja obogačeni jud Königswarter v deželnem zboru spodnjem-avstrijskem, kder je nemški duhovnik Knab grajal nemški šulverein, imenuvajoc ga „Kampfverein", ki le zdražbe dela mej narodi. Jud ga zavrača, češ, da je ta „Kampfverein" potreben in da si nekateri Nemci želijo proč od Avstrije, kakor Italijani, zato so sedaj Nemci le „Germania irredenta". No, ta jud je torej javno izpovedal, da nemški šulverein, frankfurtarce in kroljenje „Wacht am Rhein", pomeni: proč od Avstrije, proč od avstrijskega cesarstva. Da se pa to upa tako na svetlo, to je uže grdo in žalostno. Nismo brali, da bi juda bil le jeden poslanec liberalec zavrnil, le eden liberalnih listov nemških grajal. To jo grdo. —■ V Prostojevki na Morav-skem so pod ministrom Auerspergom Nemcem ustanovili strašno drago višjo realko, 110, letos je v VII. razred vstopil 1 učenec! Tako potrebna je tam Nemcem višja realka na državne stroške. — Sladkorja so zvečinoma judovske fabrike preveč izdelovale, sedaj padne cena iu kridatarjev število se je zopet pomnožilo. — Vogerski državni zbor sedaj zboruje; jud Rothschild je pomagal ministru Tiszaju vogerska dolžna pisma državna, od katerih se je H °/„ obresti plačevalo, spremeniti v takšna, od katerih bode država plačevala samo 4 */„. Toda j državi bo malo pomagano, jud Rothschild pa ' je zaslužil 9 milijonov sam, s tovarši borzijanci
vkup 31 milijonov; država si prihrani sicer vsako leto pri činžih l'/2 milijona zato pa je pomnožila državni dolg za 150 milijonov. Tako gospodari liberalec in kalvinski papež Tisza na Madjarskem. — V hrvatskem saboru se je narodna (madjaronska?) stranka združila s Srbi. — Znani Hadži-Loja prestal je svoj öletni zapor, se preseli na Turško in dobival bo še pen-zijo ! — Turškemu sultanu se je od našega ministra zopet moralo na ušesa zatrobiti, naj turške železnice brž sklopi s srbskimi in po teh z avstrijskimi.
Vnanje države. Za kolero je na Italijanskem zbolelo 17.322 ljudij, a pomrlo 8644, torej veliko več, kakor na Francoskem. — Bolgarija in Rumelija ste sklenoli colninsko in kupčijsko zavezo. — Rusi dali so slavnega generala Tod-lebna pokopati v Sebastopolu, katero mesto je 1. 1855 branil proti Francozom, Angležem in Turkom. — Nemški Bismark tirja od Angležev večji kos Nove Gruineje v Velikem ocejanu. — Usmiljene sestre so na Francoskem kaj junaško se obnašale in stregle za kolero zbolelim. Vlada je prednici prisodila vitežki križec francoske častne legije. — Angleški konzul Stewart je bil blizix Berberja v gornjem Egiptu zavratno napaden od Arabov in umorjen. — Kitajci so skušali v Tonking prodreti in tamošnje Francoze posekati. Bili so pa sami hudo tepeni, čeravno jih je bilo trikrat več, kakor Francozov. Ti so od 2.—6 oktobra Kitajce hrabro zgrabili, jih trikrat natepli in jim brez velike lastne zgube potolkli več tisoč ljudij. Boj traja naprej!
Za poduk in kratek čas.
V Sarajevo.
(Dopisuje J. Cagran, veroučite j v Sarajevu.)
III. Na pravo od konaka stoji začasna mala katoliška cerkva, sv. Antonu posvečena. Na levo od konaka je velika 3 nadstropja visoka od prejšnje turške vlade postavljena kosama. Od 1. nadstropja počemši pa je po turški šegi iz lesa napravljena, in vsa s deščicami pokrita. Pred konakom stoji prva in glavna džamija, „Careva" imenovana.
V lepoti in visokosti jo prekosi džamija na pravem bregu Miljaike, glasovita „Pazi Husrev Beg", ktero ravno sedaj popravljajo. Ta džamija ima velikansko premoženje (tretjino od nad 4000 kmetij), dalje dohodke velikega bazara (trgovišča) „Bezistana", ki sam več tisuČ na leto najemščine donaša in še veliko drugih dohodkov. Imenitna je dalje „Caršija", veliki trg obstoječ iz več stotin posameznih večinoma malih „dučanov" ali štacunov, kdor bosanski rokodelci ob enem delajo in prodajajo.
Življenje na Caršiji je sila zanimivo, pridelki prav lepi in dobri. Marsiktero lepo in prikladno stvar bodeš zastonj izkal v naših največih mestih, ki jo pa tukaj v Sarajevu najdeš. Ob enem tukaj rečem, da se v Sarajevu vsake stroke in vse fino in lepo dobi, kakor n. p. v Gradci, v Beči, Pragi ali Pešti, razun tega pa še se v Sarajevu prodavajo pridelki orientalskega rokodelstva in umetnosti. Ni toraj treba ničesa drugega seboj donašati razun — denarjev. Na pravem bregu Miljačke stoji dalje pravoslavna (staroverska) cerkev in katedrala, dosedaj najlepša stavba v celem Sarajevu. Ostalih novejih in starih stavb tukaj ne bom posebno omenjal, opozorim še le na trdnjavo ali kastel, ki leži nad mestom, in iz kte-rega topov strel o 12. uri naznanja poludne. Nadaljevaje hočemo razpravljati posebej prebivalstvo ter začnemo s Turki. Kakor sem že rekel, nima nikjer v Bosni znatno pravih Os-manlijev. Bosanski Turci so le poturice. Njihovi pradedi so se bili za čas ulazka Os-manlijev poturčili. Svoji veri zvesto ostali kristjani so pa ali življenje zgubili ali pa so postali tlakarji poturic. Ne bom tukaj na tanko razlagal, kaj da Turci verujejo. Svoje vero-izpovedanje s tem kratko izrazujejo, da rečejo: Ni Boga razven „Boga" (Allah) in Mohamed je njegov (najviši) prerok. (La Allah il Allah vve Mohammed rasulhu). Njihovo sv. pismo, spisano, kakor trdijo od Mohameda samega, se imenuje Koran ter je mešanica nravstvenih in obrednih zapovedij in praznih ver, pripovedk in trditev. Vsaki dan se petkrat imajo pomoliti Bogu in v to svrho kliče („viče") Muezzin iz munare („turna") zjutraj v mraku, o poldan, okoli treh popoldan, in zvečer v mraku in okoli 8mih zvečer Turčine k molitvi. V šolah se mladi Turci tega „vikanja" posebej učijo. Molijo do tal klanjaje se in spet vstajaje, spet pokleknejo in se s čelom tal dotikajo, brez obutala pa s pokrito glavo. Razun tega imajo na tanko naprejpisana umivanja. V petek je njihov praznik. Pa delajo vendar le, nekoliko lepše se oblečejo in v mošejo ali džamijo hodijo k molitvi, inači namreč večidelj doma svojo molitev opravljajo. Vsako leto imajo svoj Ramazan, t. j. postni mesec. Ves dan takrat nič ne vživajo niti vode ne, a po noči se zato goste in po ulicah se sprehajajo. V džamijah pa njim njihovi Hodže in Imami pridgajo. Razun tega še imajo mali in veliki Bajram: več časa trajajoči praznični čas, v kterem se gostijo in na „Teferič-e", t. j. izlete in veselice zahajajo. O bosanskih Turcih mi poprek krive pojme imamo. Oni so jako delavni, trezni, pravični, resnicoljubni in večinoma zanesljivi in pošteni. Svoj zakon jako v redu držijo in obče le eno ženo imajo, le velikaši Reis-ul-Ulemah in Kapitanovič Begi imajo po več žen. Hrami
so njim od zunaj malo kaj obstajajoči, pa sobo so lepe, snažne in pri premožnih jako bogato orijentalsko opravljene. Turške žene „bule" hodijo vse zakrite, da se jim le oči vidijo, a vsa ostala glava je v beli „Jašmak" zavita, čez kterega belo tanko ruho pogrnejo. Poljedelstvo je žalibog še jako zanemarjeno, ker manjka šol. V dosedanjih šolah se le „Koran" citati in nekaj pisati uči. C. k. vlada je sedaj v Sarajevu odprla novo turško „učilišče, v kte-rem razven treh turških „doktorjev" Hafiz-ev, tudi hrvatsk učitelj naše navadne elementarne predmete prednaša. Ta šola se imenuje „Ruž-dija". Več Turkov pa že sedaj hodi v Sarajevska v dosedaj Grazredno realno gimnazijo, na kteri uči petorica Slovencev, ker za Slovence doma ni kruha,	(Dalje prih.)
Smešnica 42. Iz ponemčevalne šole. Učitelj: kako boš rekel po nemški: noga? Učenec: „Die Fuss." Učitelj: to ni prav, moraš reči: „Der Fuss", ker v nemškem je noga možkega spola. Učenec: ali na Nemškem ženske nimajo nog?	Novi Brencelj.
Razne stvari.
(Javna prošnja). P. n. častiti gospodje duhovniki imajoči knjigo : Introductio in sacros N. T. libros, edidit Gr. Guntner, so nujno pro-šeni jo darovati duhovšnici v Mariboru za g. bogoslovce drugoletnike. Knjige so v knjigar-liih pošlje in če starih ne dobimo dovolj (ravnateljstvo jih tudi plača), uvedč se druga knjiga, bržčas nemška.
(Od Savnice) nam piše prijatelj, ka šolsko poslopje na Savnici še sedaj ni dogotov-ljeno, čeravno bi uže 1. 1882 imelo biti.
(Ptujska čitalnica) obhajala je 201et-nico svojega obstanka sijajno. Slavnostni govor imel je iskreno g. dr. Gregorič.
(Službo telovadnega učitelja) dobil
je na Ptujskej gimnaziji nemec, čeravno je za njo v tej stroki izpitani slovenski učitelj tudi prosil.
(Profesor dr. Miklošič) dobil je od cesarja dovoljeno nositi inozemske redove, namreč veliki križ srbskega reda sv. Save, ruskega reda sv. Stanislava z zvezdo in komanderski križ rumunskega reda, kojemu pravijo: rumun-ska zvezda.
(Slovenščine ustrašil) se je celjski Glantschniggg, da je kar zbežal iz deželne zbornice kranjske v Ljubljani, ko je g. Murnik začel poročati slovenski. Bilo mu je menda pri srci, kakor Deschmannu takrat, ko so ga „proklete grablje" po nosu krhnole.
(Za lokalno železnico) progo meriti smeta dunajska inženirja od Celja po Savinj-skej dolini pa nad Polzelo v Šoštanj.
(Prošnje reservistov in hrambov-cev), ki želijo vojaške vaje o di-ugem časi opraviti, kakor je določen, morajo biti koleko-vane ali na štempelj.
(Slovenske posojilnice) razpolagajo uže s kapitalom blizu 6 milijonov goldinarjev. Lep napredek. Zato posojilnice nemčurjem toliko v oči bodejo.
(K r i s t i j an s k o deklo) zaklal je jud Ritter v Gališkem potem ko jo je bil zapeljal. Klati pomagala mu je žena in hlapec. Obsojeni so vsi trije na vešale.
(Pijonirskega regimenta) 13. kom-panija pride iz Bosne v Ptuj.
(Za prajzovski šulverein) so v Konjicah zopet 118 fl. zbobnali.
(Iz Karlovaca) se nam piše, ka imajo tam izvrstno razstavo obrtniško-gospodarsko, ki so konča slovesno dne 19. t. m.
(Mil. knezoškof dr. Misija) so v soboto cesarju prisegnoli zvestobo.
(Celj ska gi mn azij a) prekosila je mariborsko, učencev šteje mnogo več in je paralelke treba za 3. razred. Zakaj propada mariborska?
(Z 1 o čin s t v a.) V Libojah je judu Sonnen-bergu 25 fl. vzel nek Aladar Hitassy in pobrisal, na Polenšaku v Slov. goricah sta fanta Marinic in Hrga napala posestnika J. Grila od sv. Lovrenca in tepla, Gril je mrtev, J. Oset je Nežo Klenošekovo pri Laškem ubil, pa ga sodnija še ni dobila pod ključ.
(Rakuschev Glantschnigg) napada v celjskem lisjaku Lineškega Škofa, straši učitelje s „farškim jarmom" in piše: „kakšen razloček je med oslom in kardinalom?" Odgovor: „osel ima križ na hrbtu, kardinal pa na prsih". Toda Glatschnigg je pozabil dostaviti sklep dovtipu, ki ga je zasramovalcu kardinal (škof) v lice potisnil vprašajoč: „kakšen razloček je pa mej zasramovalcem, duhovščine in oslom?" Odgovor: „nobeden."
(Novo cerkvo v Grižah) v Savinjskej dolini bodo Njih ekscelenca mil. knezoškof v nedeljo 19. t. m blagoslavljali.
Loterijne številke:
V	Trstu 11. oktobra 1884: 32, 54, 08, 43, 75
V	Linci „ „	71, 59, 22, 79, 80
Prihodnje srečkanja: 25. oktobra 1884.
^vinski sejem. J»g
Na den sv. Simona in Juda, t. j. «8. «ktobr» flH*4
bode velik živinski sejem pri sv. Tomaži nad Veliko Nedeljo, h kteremu se kupci in prodajalci uljudno vabijo.	2—2

Zahvala.
Za obilo izkazanega sočutja med dolgotrajno boleznijo in o smrti ter za tako mnogoštevilno udeležbo pri zadnjem spremstvu na pokopališče našo nepozahljive hčere oziroma sestre, svakinje, sopriige in matere
Otili.l e Ludwig
Žlender
izrekamo v. č. duhovščini, prijaznim tižanom in tržankam in vsein drugim »deležnikom, posebno pa še p. n. darovatejom krasnih vencev najizkrenejo zahvalo.
V Ž a v c i dne 11. oktobra 1884.
Rodbina Ludwig-ova.
Župnijske tiskovine
vsake baže, v nemškem in slovenskem jeziku
se dobivajo v
J. Leon-ovi tiskarni
v Mariboru.
"V/
mežnarja in organista se oddaje v Breznem (Fresen a. d. K. B.) Več se izvé pri tamošnjem cerkv. predstojništvu.
Prostovoljna prodaja
mlina s 5 tečaji in stopo zraven 7 oralov zemlje, namreč boste, travnike in njive; mlin in druga poslopja so v prav dobrem stanji, voda je obstoječa, in se lahko zmiraj za dva peka melje; vse skupaj po prav nizki ceni. Kdor hoče več izvedeti, naj se oglasi pri lastniku Franc Helalc, p. d. Grorjup, posestniku v Verbnem hiš. štev 3 blizu sv. Jurija na juž. železnici.	1 — 3
Franc Swäty,
Ukoristitev vinskih ostankov, fabrika žgmic, likere, Franz-žganice in ko-gnaka
v Mariboru.
Fabrika: v Schmidererjevej ulici št. 3 in 4. Zaloga: v Koroškej ulici štsv. 20.
priporoča svojo izvrstno žganico 'z muškato-vega tropinovca
s poroštvom za pravo, vleženo blago.
V W. Blanke-jevi tiskarnici v Ptuji
je ravno izišla nova knjiga:
SV. FRANČIŠK,
vtemelitelj III. spokornega reda.
Molitvenik zlasti za tretjerednike, pa tudi za druge verne kristijaue.
Drugi popravljeni in pomnoženi natis, z pridav-kom: Za leto 1884 izdani razglasi sv. Očeta Leona XIII. zadevajoči III. red; sestavljen od
Fr. S. Bezjak,
župnika pri sv. Marku niže Ptuja. Cena: nevezan 30 kr., v pol usnji 90 kr.. z zlatim obrezom 1 11. 50 kr. Za dopo šiljatev po pošti pridene se znesek od 10 kr.	3-2
■F 1__9 »P	"T®8?1	1
Janez Horvat, -t
ikamnosekar v llačali (Kranichsfeld, Siidbahn) jP priporoča svojo bogato zalogo ia«l-T sroi>iii!i križev, tuijsti ot)- m
i"®" saila plošč iz Pohorskega j mar sai o rja.	-
■ V Ptuji ima zalogo gospod H. JT liiegelbaiier, kovaški mojster.
> f
P!
sme- prodaj
c^iž je deset minut od Ormoža, od-QJ daljeno, lepo arrondirano, pri velikej cesti in v ormožkej občini ležeče posestvo, obsegajočo 100 ^ stavišča. 30 □» vrta, 1330 p° koše-nine in 4 pluge 1454 njiv. Hram in gospodarsko poslopje je zidano in v najboljšem stanu. Polje jako rodovitno. Cena je ugodna. Natančneje se izve v c. Ir. toiležnisilsei pisarnici ormožkej. 1-3
Isdafflll in *»i<»fai>k t?ak k»t drnjftv«, Od?o?. urednik L. Korde« Twk J, Imv-* t 3i»ribor». (Odgov. Lar. Kordeš