- t j : v i-,. j i:Irana Jarca Jovo \ . to L Ureja uredniški Odgovorni urednik Jože Košir List izhaja vsako soboto * Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 9. MARCA 1957 ■w. n odbor > Ob 8. marcu - cLneau žena S puško priborjena enakopravnost žena naj se uresniči v socialistični družbi Prišlo je v navado, da ob 8. marcu govorimo o tradicijah in vlogi, ki so jo imele jugoslovanske Jene v naši revoluciji. Tudi proslave 8. marca, mednarodnega dne žena., so imele v naši domovini vedno karakter reševanja aktualnih nalog pri nas v domovini in krepitve mednarodne solidarnosti žena v borbi za enakopravne odnose in mir. da ustvarjamo pogoje za nove — socialistične družbene odnose. Premalo je še pobud za izboljšanje položaja naše žene in matere, še manj pa konkretnih dejanj. KONGRES NOVINARJEV V ZAGREBU V začetku meseca marca je bil v Zagrebu IV. kongres Zveze novinarjev Jugoslavije. Na kongresu je bilo okrog 200 delegatov in gostov, med njimi predsednik Sabora LRH dr. Vladimir Bakarič, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije D juro Salaj in drugi. Na kongresu so govorili o dejavnosti in nalogah novinarjev v današnji družbeni ureditvi. Jugoslovanski Pri nas je z ustavo in vsemi zakonskimi predpisi zajamčena enakopravnost vseh državljanov, zaJto tako imenovanega ženskega praznika. v izvirnem pojmovnem smislu ni več. Na žalost pa se te spre- šča, hišni vrtci, ustanove za pomoč gospodinjstvu itd., itd. Vse to se da z majhnimi sredstvi z malo dobre volje ter razumevanjem rešiti. S tem hi tilajšali življenje našim ženam in jim ustvarili mož- Neprestano govorimo, da je treba tisk je v zadnjih treh letih dobil pritegniti več žena v organe de- svojo pravo ceno. Tisk v naši delavskega in družbenega upravlja- želi sloni tudi na delovanju osta- ni embe v vsakdanjem življenju ne nost za udejstvovanje v javnem odražajo v mišljenju ljudi. Načela naše enakopravnosti so temelj na- druižbenem življenju ter jim dali več prostega časa, da se posvetijo še zakonodaje. Kršenje teh načel vzgoji svojih otrok. Rešen bi bil bi se moralo' obravnavati kot vsa tudi problem brezposelnih žena, ki ostala kršenja ustave in zakonskih bi jih - lahko zaposlili v teh usluž-predpisov. Zapisana ugotovitev ve- mostnih podjetjih, nekako pa bi tu- rn ja, ne damo ji pa možnosti in ne časa za udejstvovanje v teh organih. Teh nekaj vrstic naj služi za razmišljanje ob 8. marcu, mednarodnem prazniku žena. Janez Pirnat lih političnih in družbenih činite-ljev, s katerimi vzporedno oblikuje javno mnenje. Dandanes so časniki v naši deželi neprimerno in-formativnejši, zanimivejši in živahnejši ter so izgubili svojo nekdanjo enoličje in določeno uniformi- Ija nedvomno za objektivne spremembe položaja žene v naši socialistični družbi. Tu gre predvsem za položaj žena v družini, pri delu, v družbenih organih itd. To so osnovni pogoji za odnose med ljudmi, ki se ne morejo menjati kar čež noč in je potrebno aktivno udejstvovanje subjektivnih sil. Enakopraven položaj naše žene ni odvisen samo od žena samih, itemveč od vse družbe, tako tudi od nas, mož. Pri moških še vedno pride do izraza zastarelo mnenje, da je žena le gospodinja, ki ne spada drugam kot aa. štedilnik, kjer dela od zore do mraka., cesto pa je to delo zelo malo cenjeno. Vekrat dela žena v tovarni ali uradu, doma pa jo čaka še gospodinjsko delo. Precej je še ljudi v podjetjih in ustanovah, ki tega ne upoštevajo. Tu se postavlja Vprašanje, kako olajšati življenje naše žene. Tu bi družbeni organi, komune in delavski sveti imeli precej dela, da to urede. Vsi ti organi naj razmislijo in pri- di razdelili delo med žene. Dosedaj so občinski ljudski odbori premalo mislili na kaj takega. Branijo se ustanavljati take ustanove, češ da niso dobiekanos-ne, ne zavedajo pa se, da gre tu za človeka. Mi govorimo o življenjski ravni delovnega človeka le preveč deklarativno, konkretno pa premalo naredimo. predsednik ODO Kočevje ranost. Okrajni družbeni plan sprejet Dne 27. in 28. februarja sta v Kočevju zasedala Zbor proizvajalcev in okrajni zbor. Na tej seji so sprejeli družbeni plan okraja Kočevje. Ker bomo v prihodnji številki pisali o zasedanju obširnejše, bomo sedaj omenili le nekaj značilnosti razprave. Odbornik iz Sodražice Lušin je čen0. Podjetje je doseglo skupni med drugim predlagal, da se do- pjin proizvodnje 117 33 odst Fo-deli Gon iz okrajnega proračuna sehen uspeh je pri finalnih izdel-za doghaiditev sole 2 -milijona din, kihi kjer so dosegli plan 186,92 nadalje naj bi se za regulacijo Bistrice od 9 milijonov din, ki so namenjeni za regulacijo, dodelilo Sodražici četrtina te vsote. Tov. Pogačnik iz Jurjeviče je govoril o tem, diai se obrtnikom, kakor so kolarji, krojači, kovači, brivci itd. določi pavšalno obdavčenje. Obrtnike na vasi je treba ločiti od obrtnikov v mestu, ker imajo ti „ — ------., boljše pogoje za zaslužek. Predla- povečala tudi proizvodnja, gal je tudi, da se sredstva, ki se stekajo v gozdni sklad, zasigunajo za izdelavo elaboratov. Tov. Pucelj iz Velikih Lašč je med drugim „ . omenil, da je v Laščah nujno po- Perece je tudi vprašanje po,loža- trebno urediti vodovod. odst. podpredsednik OLO tov. Jože Košir je odgovoril na razna vprašanja med razpravo. Med drugim je tudi dejal, da so odborniki razpravljali le o razdeljevanju finančnih sredstev, nič pa o tem, kje bomo ta sredstva dobili in kako bomo ta sredstva povečali, da se bo Ob dnevu žena naj bo prva skrb — naš otrok Važnost vzgoje staršev Pred kratkim je bilo v Ljubljani republiško posvetovanje o vzgoji in izobraževanju staršev. To posvetovanje, ki bo nedvomno prispevalo k vsebinski obogatitvi de- Janez Pirnat stopijo k organiziranju sodobnega Kadar gospodinjstva in uslužnostnih podjetij, kot so na primer krpalnice, pralnice, likalnice, javna kopali- ja žene v podjetju se zmanjšuje ali ustanovi, delovna sila, že .rdeči Wtti kmucutal VSO SKRB DRUŽINI Družina je temelj družbe. Vendar imamo tudi v našem okraju precej staršev, ki zanemarjajo svoje dolžnosti do družine, pijančujejo, zapravljajo, nekateri še celo otroške dodatke. Naša skupnost daje znatna sredstva za otroke brez staršev, za defelttne in moralno ogrožene otroke itd. V našem okraju je pod varstvom države skupno 166 teh otrok. Od teh je 32 otrok v vzgojnih domovih. Vso skrb nudimo otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Teh otrok je skupno nad 700, družba pa je izdala zanje lansko leto okrog 13,000.000 din. Vendar vse to ne more nadomestiti mrtvih roditeljev. Tem otrokom moramo nadomestiti vsaj del topline, ki jo lahko dajo samo starši. V večji meri se moramo pobrigati zanje tudi v vzgojnem pogledu v šoli in strokovnem usposabljanju za, življenje. Kje je krivda, da nekatere družine propadajo? O tem bi se dalo marsikaj napisati. Strnimo naše ugotovitve na kratko: Rešitev socialnega vprašanja je prvi preventivni ukrep. Važna je tudi pravilna vzgoja mladih ljudi za zakon, pravilno gospodarjenje s sredstvi, ki nam jih nudi plača z otroškimi dodatki, slednjič he smemo pozabiti na razbremenitev žene. žena ne sme biti vedno zaprta med štiri stene, ker je Prezaposlena v gospodinjstvu in z vzgojo otrok ter brez vsakega duševnega razvedrila. V naše družine bi morala prodreti za-v da se ?as’ . ali Ljudska skupščina, dial bodo ti dajalstva že v preteklih letih naj- temu ’številu PprikIiučilo še n. nas^e zeto^bolišS ženaeil^Z Pos^beli da bodo kmetje bolje razumeli in tudi največ po- manj 1450 krf dajhlcev, ki boii irvrfteTri Z , ??a lahko PTOdaJl sv°Je izdelke. Poudaril je, magali. Letošnji plan števila pro- nekateri prvič nekateri drurič datlf mft f otroskeia d0" da m,eka v mestih in delavskih stovoljnih krvodajalcev je nekoli- precej pa mi ’ datka, mati delavka je zaščitena centrih primanjkuje. ko višji od prejšnjih let in sicer B. li čilo četrtič dali svojo bo naj- PO NAŠI DOMOVINI v času porodai itd. Ne smemo tudi prezreti, da so se naše žene že dokaj uveljavile tudi v družbenem vajo LIP Ribnica pripomnil, upravljanju. Vendar moramo rešiti podjetje ne nazaduje, kakor je se celo vrsto vprašanj z zavestjo, Direktor LIP Ribnica je na navedbe družbenega, plana, ki zade- da re- , - - - *----j ..... nas bo, ki bomo že ko višji od prejšnjih let in sicer tret zato, ker nameravamo zajeti v ak- kri. Y68 °kraj. Sleherni državljan, ki mu ‘ je tako naj bi v vsem okraju lastno zdravje in življenje ljubo, zbra i 1450 krvodajalcev. Ta plan naj ga privošči tudi drugim, ki so pa hi, razdeljen po občinah, izgle- se morali zateči v bolnišnico po dal takole: zdravniško pomoč. Mi, prostovolj- Pred 8. marcem — dnevom žena — smo obiskali - predsednico Okrajnega odbora Zveze ženskih razbremenile društev tov. Pepco Debeljakovo in cami v podjetjih, kjer so zaposlene tudi žene. Te žene bi lahko tudi stanovanjske skupnosti, ki naj bi, kjer so za to Itocevje 600, Ribnica 250, Pred- ni krvodajalci pri tem mnogo po-grad 100, Sodražica 120, Draga- magamo, zato se priključimo vsi i orp0-1*”0^ 130. Videm-Dobrepo • plemenitemu dejanju, prijavimo se lje 120 m Velike Lašče 130 pro- aktivistom RK ali pa svojim sin-stovoljnih krvodajalcev. Organizacija RK pričakuje od svojih članov in .ostalih državljanov, da se bodo prav vsi, ki so pa dikalnim podružnicam. Naj ne bo zdravega človeka, ki ne bi bil pripravljen stopiti v naše vrste. Prostovoljna krvodajalka se pogovorili o delu žena in žen- pogoji, uredile otroška igrišča, na al/lh JwiStniTr - . —_ dvoriščih in majhne otroške vrtce. Proslave za 8. marec so organizirali .letos obč. odbori SZDL skupno z žensldmi duštvi; v podjetjih, kjer so zaposlene žene, pa _ so organizirale proslave sindi- zaPos^ene delov- kalne podružnice. Na dan 8. marca je predsednik OLO tov. Janez skih društev. Četrti kongres Antifašistične fronte žena je bil prelomnica pri delu ženskih društev, žene smo se začele, ukvarjati z zdravstvenimi vprašanji, s kulturnim dvigom žena, z vprašanjem zaposlene delovne žene itd. Tako so se rodila dru- stoB kot_ so na primer: Društvo Pirnat "sprejel okrog 50 žena. za pomoč družini, Društvo medicinskih . sester in babic, Društvo prijateljev mladine, v Ribnici imamo tudi društvo žena in dom, pri zadrugah pa Zvezo žena-zadruž-nic. Vsa ta društva tesno sodelujejo z RK in drugimi organizacijami, ženska društva pa so povezana v Zvezi ženskih društev. Vsa ta društva imajo skupni cilj: izobraževati našo kmečko in delavsko ženo, pomagati pri izboljšanju družbene prehrane, še posebna skrb pa velja pravilni vzgoji in negi otrok. Uspehi tega dela so vidni, če omenimo samo šolske in mlečne kuhinje, organiziranje nekaterih uslužnostnih obratov za razbremenitev žene, vrsto tečajev na vasi za kmečke žene itd. ženska ^društva bodo v . bodoče posvetila še večjo skrb zaposlenim ženam. V ta namen smo se pogovorile že s sindikalnimi podružni- Pepca Debeljak Vsi uslužbenci - člani sindikata Pred nedavnim je bila v Ortne- Za opravljanje strokovnih izpi-ku konferenca sindikata uslužben- tov uslužbencev naj podružnice nu-cev društvenih ustanov. dijo članom vso pomoč. Delegati so ugotovili tudi, da * Na zadnji seji ožjega odbora za sklicanje kongresa delavskih svetov Jugoslavije so sklenili, da bodo delegate za ta kongres izvolili najpozneje do 15., ne pa do 1. maja, kakor je bilo sprva rečeno. * Potrošniške kredite za nakup premoga bodo letos dajale banke in hranilnice v času od 1. marca do 30. junija in sicer delavcem in uslužbencem na posredovanje podjetij (uradov, ustanov), ostalim ■kategorijam potrošnikov neposredno, delavcem, uslužbencem ter ostalim potrošnikom, ki stanujejo v hišah s centralnim ogrevanjem, pa po hišnih svetih na potrdilo stanovanjske skupnosti. * Največji potrošnik svežih rib je bil lani v naši državi Zagreb, kjer so prodali 1022 ton rib; Split je potrošil 680 ton rib, Šibenik 295 ton, Zadar 247 ton itd. vprašanje cestarjev in članov LM še ni rešeno. Okrajni in obč. cestarji imajo sicer svoj strokovni sindikat, vendar pa ni tiste delavnosti, ki bi marala biti. Temu je vzrok raztresenost članstva po vsem okraju. Zato naj bi. se tudi ti člani vključili v podružnice pri občinskem ljudskem odboru. Isti primer je tudi z učitelji, člani LM pa niso vključeni v nobeni strokovni organizaciji in zato se bodo v najkrajšem času lahko vkjučili v nov sindikat. Kakor hitro bi se tl člani vključili v sindikat uslužbencev državnih ustanov bi bilo tudi delo teh članov plodnejše, zlasti na deželi. iT^pšeni so bili tudi predlogi, naj bi bila temelj za napredovanje službena leita, poročene žene naj bi v bodoče delale eno uro manj na dan, uzakonilo naj bi se nadurno delo itd. Na konferenci so poudarili, naj bo osnovno načelo uslužbenca delati po zakonu. OB 8. MARCU DNEVU ŽENA česfifajo vsem delovnim ženam našega okraja Okrajni odbor SZDL Kočevje Okrajni odbor Zveze ženskih društev Občinska gasilska zveza si utrjuje pot Z OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV V KOČEVJU Problematika gozdnega in lesnega gospodarstva *■* ** 1 Ko se je preteklo leto osnovala drugimi družbenimi organizacijami Tudi pri tem delu je imela večina O problematiki gozdarstva in logarije. Na ekskurzije izven okra- V našem okraju je še mnogo Občinska gasilska zveza Kočevje, v vasi, s krajevnimi odbori, kakor društev uspeh, lesne industrije v okraju so raz- ja naj bi šli le tisti gozdarji, ki neizkoriščenih gozdnih površin, smo se zavedali, da bo delo težav- tudi s podjetji. Enaka načela ve- V vodstvo gasilskih adinic pripravljali na občnem zboru Društva''se strokovno specializirajo. Zelo vendar pa so krediti m vzgojo go- no. Velik okoliš, velika oddaljenost ljajo tudi_ za Občinsko gasilsko baja'mladi rod, ki prevzema ved- inženitrjev in tehnikov v Kočevju, pomembno vlogo lahko odigra pro- zdov premajhni. V dveh letih bi posameznih naselij, kakor tudi od- zvezo, da ne pride do medsebojnih no važnejše naloge. Izkazalo se je, Na terenu je pri vzgoji in negi paganda o gozdarstvu v našem ti- bilo (treba očistiti 5500 ha gozdov, daljenost od sedeža Zveze, mojima nesoglasij. da so mladi teoretično dobro pod- gozdov opaziti nestrokovno delo. sku. Oto zaključku je občni zbor izvo- naseljenost, — to so stvari, kate- ObGZ Kočevje se je teh nalog kovani, manjka pa jim še izkušenj Temu vprašanju se mora posvetiti Na zboiru so poročali, da so v lil nov upravni odbor. Za predsed- re j® težko spraviti v skladno ce- dobro zavedala; in temu primerno pni praktičnem gasilskem delu. več pozornosti. Pii sečnji in izde- ribniškem predelu gozdni posestni- nika je bil izvoljen inž. Smith, za loto. začela svoje delo. Skrbela je, dia Zaradi tega • je ObGZ pripravila lavi gozdnih sortimentov v gozdo- M pravilno dojeli pomen 'izmere tajnika pa inž. šautoah. Pri tem je važno, da se vsako društva ne bi životarila, ampak dia širši seminar za društvene povelj- vih splošnega ljudskega pramože- stoječega drevja v svojih gozdovih, n ja se ne opaža posebnih pomianjk- Najnovejši podatki izmere kažejo, ljivosti. da bodo kmetje že prihodnje leto Uspeh društva. DIT naj bi se lahko več sekali. Problematika go-odražal pri vsakoidnevnem delu čla- zdarjenja v kmečkih gozdovih je nov, ki se morajo strokovno stalno zelo raznolika. Logarski kader je V. P. društvo trudi sodelovanje izpopolnjevati. Delo naj se organizira v določenih terminih in krožkih. Bodoči upravni odbor naj se bolj zanima za kadre v lesni industriji. Treba je vzgojiti nove kadre, za kar so druge republike pravočasno poskrbele. Ugotovljeno je bilo da delo DIT ni bilo tako, ka- dober. Starejši logarji imajo več prakse, mlajši pa jih dohitevajo, ker jih je strokovna šola precej usposobila za to delo. Kmetje zelo intenzivno izkoriščajo za posek do-vcljenei količine lesa. Gozdarstvo privatnega sektorja bo, kar se tiče pravilnega gozdarjenja, kmalu kor bi .moralo biti. Glavna, naloga stopilo na isto raven z državnim društva naj bo vzgoja gozdarskega naraščaja. S šolo in izpiti še ni končana izobrazba gozdarjev. Omogočiti je treba mladim kadrom, da se seznanijo z delom na terenu pri lokalnih ekskurzijah v sektorjem. Vsi logarji morajo čiimprej opraviti strokovne izpite. Vprašamo se, kako bodo gledali gozdni delavci z opravljenim strokovnim izpitom na logarje, če ti izpitov ne bodo imeli. Dosediaj se je prijavilo 175 delavcev za opravljanje strokovnih izpitov. Dolžnost društva je, da delavcem pomaga s tečaji, da bi KAM S KLAVNO ŽIVINO? že nekaj časa se pojavlja pri .... nas problem, kam s klavno, živino, uspesno opravili izpite. Predvsem velja to za staro in mršavo živino, ki ne more najti kupca. Cena tej živini je zelo nizka, vemo pa, da je cena mesa in mesnih izdelkov še vedno zelo visoka. V Kočevju so ta problem vsaj delno rešili tako, da so odprli mesnico, kjer prodajajo meso slabše širša kvalitete po 160 din kg. Take mesnice naj bi odprli tudi po ostalih večjih krajih, oziroma naj bi prodajali meso slabše kvalitete po nižjih cenah. Glede na močno razvito živinorejo pri nas je potreb- bi bilo njihovo delo razgibano in nike. Povabila je tudi absolvente uspešno. Skrbela je tudi, da so gasilske podcasniške šole v Med-društva uredila orodišča. Najprej vodah. Udeleženci so dobili obšir-je ocenila vsa društva po predpisih ne smernice za delo pri gasilstvu. RGZ. Priprave in ocenjevanje je Seminar je lepo uspel. Občinska trajalo skaro štiri mesece in so društva, kakor tudi ObGZ v to delo vložili veliko truda. Popisali so tudi napake v podjetjih in stavbah, ki toi mogle po gsisilska zveza bo skušala tudi v bodoče prirejati podobne gasilske seminarje. Gasilci bodo tudi v bodoče utrjevali svoje vrste in vsakega člana vzročiti ali povečati nevarnosti po- pripravljali z ne stori vsega, da bi si ce. Ti točaji so zelo potrebni, ker naj se ne boji mnenja, ki ga ljud- olajšala porod in zagotovila otro- _ u imajo zadruge vedno večjo vlogo v je na listkih javno izpričajo! Kar ^u zdravje. Mimo .počitka, redne- Poleg splošnih navodil glede pre-gospodarskem in kulturnem življe- je tajno izraženo, je pač demokra- »a gibanja in vsestransko zmerne- hrane in opozoril na: neljube postenju naših vasi. Tečaji te vrste, bo- ti ono. Kdo se takega načina voli- življenja je v času nosečnosti dice zaradi pomanjkanja te ali one do letos prvikrat. tev boji, je jasno! razložili, da njihova plača ni od- da se bo le-ta zavedal, da je del visna od eventualnih dobičkov celote ter da dela, tako za, skup-podjetja, temveč od tega, kakšna nest, kakor za sebe. K. A. KRATKE VESTI Zdrava mati - zdrav otrok Pričakovanje otroka je vemo (predvsem drobovine) ter sadja v potrebna tudi pravilna prehrana, od katere sta v veliki meri odvis- Gospodarske vesti na počutje bodoče matere in otro- dilnikov in več kot 60 preizkuse- kov razvoj. Kaj pomaga, Več o vsem tem boste zvedele novanjskih hiš. Računajo, da bo v knjižici »Prehrana nosečnic«, ki do konca tega leta zgrajenih pri-jo je pravkar izdal Centralni za,- bližino 20 stanovanj. Stanovanja vod za napredek gospodinjstva, bodo gradili s kreditom, ki ga bodo prejeli iz Republiškega sklada v višini okrog 50,000.000 din. V SODRAŽICI BO SADJARSKI TEČAJ Kmetijska zadruga Sodražica namerava v mesecu marcu orga- RUDARSKO NASELJE ške občine bi že sedaj opozorili, da Stanovanjsko vprašanje je na se tega tečaja udeleže v čim več-rudniku Kočevje še vedno med jem številu. Tečaj bo v Sodražici, najbolj bolečimi. Da se ta pro- vodil pa ga bo priznani strokov-blem enkrat dokončno reši, ima n jak za sadjarstvo, tov. Mrhar, podjetje v načrtu zgraditi novo papir, rudniško naselje v bližini rudnika. Potreba po stanovanjih je zelo TEČAJ TUDI v FARI velika in že sedaj bi takoj rabili T. ... , , „ 150 družinskih stanovanj, zato bo- . etl-lska zadruga j ara je or-do še letos začeli z gradnjo sta- gagala pletarski tečaj Obisku- je ga nad 20 zena m deklet. Te- življenjsko važne hranilne snovi, je v (knjižiti še 10 celodnevnih je- nih receptov za preproste jedi, pri- če nosečnica je za pravi jene iz živil, ki jih kmečkim nizirati sadjarski tečaj. Glede na dva, če pa v hrani ni dovolj belja- ženam povečini ni treba kupovati, velike površine sadovnjakov v tej kovin, kalcija, železa, vitaminov vse druge ,pa jih dobijo razmerama občini in zaradi pravilne nege teh poceni. Knjižica stane samo 150 sadovnjakov, je ta tečaj zelo potreben. Mlade fante iz v: si sodra- elektrifikacija od stal- uspehi »žične tkanine« _________________________ _______ _________________ CERJEV DO OSILNICE V SODRAŽICI itd. Te snovi žena nujno potrebu- Za elektrifikacijo krajev ob Kol- Nemara imamo v našem okraju je zase, še bolj pa za svojega ne- dinarjev, pi, to je od Novih sel do Oslini- še precej ljudi, ki ne vedo, da ob- rojenega otroka. Samo debelenje ce, bi bilo potrebno 6 milijonov stoja že nekaj let obrtno podjetje nosečnici še ne zagotavlja, da bo dan. V ta namen pa so do sedaj na »žične tkanine« v Sodražici. To otrok čvrst in zdrav! Kaj menite, razpolago le 3 milijoni. V kratkem podjetje, ki ga sestavlja 9-članski zakaj je toliko nosečih žena. tik bo sestanek zastopnikov Elektro kolektiv, izdeluje razne žične tka- pred porodom slabokrvnih, zakaj Kočevje, predstavnikov ObLO Ko- nine, mreže za postelje, žičnate tožijo, čevje in prizadetega prebivalstva, ograje in drugo. Del svojih proiz- splavi da bi se dogovorili, katerim kra- vodov prodajo podjetju »Suha ro- so nosečnice živele, zmerno in se jem bi najprej napeljali elektriko, ba« v .Sodražici, večji del pa raz- niso preobremenjevale z delam? Na posvetovanju dne 18. jan. v nim podjetjem z železnino v Ljub- Zakaj velika nervoznost, nespeč- ne proizvode. V KZ Rob so že dalj Kočevju je direktor Elektro-Ko- ljani. Surovin za proizvodnjo ima- nost in razne bolečine? Mnogo teh časa razmišljali, da bi zgradili les-čevje izjavil, da za elektrifikacijo jo vedno dovolj na zalogi. Kader težav lahko pripišemo prav nepra-v Moravi ni ovir, ker je elektrika v tem malem podjetju je strokov- vilni prehrani, že v -vasi in imajo skoraj vse hi- no dobro usposobljen, zato so tu- Seveda se .brezbrižnost do še tudi že priključke. Stroške nar di njihovi izdelki kvalitetni in hrane lahko maščuje tudi peljave bodo morali plačati last- iskani. Letos nameravajo preure- otrokom; rahitis, visok procent niki hiš sami. Lastniki, ki želijo diti notranjo in zunanjo stran de- umrljivosti v prvem letu starosti, Lesno-predelovolni obrat na Robu Rob in okolica sta znana po izda jih bolijo zobje, zakaj delovalcih suhe robe. Le-ta je šla in prezgodnji porodi, čeprav prva leta po Vojni dobro v denar, finansirala bo stala predvidoma skupno 8 do 10 milijonov dinarjev. Gradnjo bo KZ Rab s pomočjo sedaj pa se je stanje precej spre- ObLO Velike Lašče iz investicij-menilo in trg išče le res kvalitet- skih kreditov. čajnice se bodo naučile izdelovati pletarske izdelke iz ličkanja. Tudi ta tečaj se je začel v januarju in bo trajal predvidoma do meseca marca. Za ta pasivni kraj je ta tečaj velikega pomena, ker bodo žene in dekleta našle zaposlitev pri izdelovanju raznih pletarskih izdelkov. ZBORI KZ Kmetijske zadruge so že začele z letnimi občnimi zbori. Za zbore so se zadruge dobro pripravile. V vseh zadrugah imajo izdelane gospodarske načrte za leto 1957. KZ so lani ustvarile okrog 65,000.000 din dobička, .ki ga bodo razdelile na. razne sklade, največ pa na investicijski1 sklad za povečanje svoje gospodarske dejavnosti. Z zbori bodo zaključili do 20. marca. POSVETOVANJE V KOČEVJU Pred kratkim je bilo v Kočevju važno posvetovanje predsednikov no predelovalni obrat, kjer bi iz- VELIKE POLJANE delavskih svetov in upravnih od- delovali na sodobnih strojih kva- Tudi člani ZB na Velikih Polja- borov podjetij, predsednikov sve-pre- litetne lesne izdelke. V ta namen nah so imeli občni zbor. Pregledali tov pri ObLO in zastopnikov dru-nad so že lani vložili okrog 5,000.000 so dosedanje delo in med drugim gih organizacij. Med drugim so din za gradnjo transformatorja, sklenili, da bodo zbrali življenjepi- razpravljali o delavskem in druž-ki je že dograjen in za nakup se padlih borcev in osalih žrtev benem upravljanju in _ „ za nakup se padlih borcev in osaun žrtev Denem upravljanju in o gospodar- napeljati v svoje hiše elektriko, lavnice. Podjetje je vseskozi renta- neodpornost proti raznim boleznim strojev. Z (gradnjo delavnic bodo okupatorja. Zbirali bodo tudi spo- skih problemih pred sprejetjem naj napravijo vlogo na Elektro bitno in ima še vso možnost za — vse to kaže, da naše nosečnice začeli r---------------’* J' " ’ ' ’ ’ ■ ----- • - "------’ - Kočevje. nadaljnji razvoj. spomladi. Gradnja delavnic mine iz NOV in drugo. Napravili družbenega plana ne uživajo dovolj mlekai in mesa ter oprema, to so stroji in drugo, bodo tudi spominsko ploščo. proračuna. in občinskega Inž. Boris Mikaš Samostojna in neodvisna politika Na skupnem zasedanju obeh domov naše ljudske skupščine je pred kratkim govoril državni sekretar za zunanje zadeve, tovariš Koča Popovič o naši zunanji politiki v zadnjih mesecih. Govor našega sekretarja za zunanje zadeve so svetovni tisk in radijske postaje precej široko (komentirali. Komentarji so v glavnem ugotavljala, da govor odraža jugoslovansko željo po samostojni zunanji politiki in našo pripravljenost, da tako zunanjo politiko tudi zagovarjamo in branimo. V zadnjih desetletjih po oktobrska revoluciji so v svetu nastale mnoge spremembe. Socializem predstavlja danes že svetovno družbeni sistem, ki se neprenehoma prebija v ospredje, saj je celo program zadnje svetovne vojne imel ideje, ki so jih zagovarjale najbolj napredne struje v svetu, ki so želele napredek. Po vojni je rast socialističnih in naprednih sil bila še hitrejša. Cela vrsta dežel je uvedla socialistično družbeno ure- ditev, mnoge kolonialne dežele so se otresle tujega gospodstva in se osamosvojile. S tako spremenjenim položajem mora v svoji zunanji politiki .računati tudi naša država. Po zadnji vojni se je svet razdelil v dv.a velika -bloka, ki stremita tudi po popolni gospodarski osamosvojitvi, kar vodi k še večjemu razdeljevanju sveta v dva popolnoma ločena dela in mora prej iali slej privesti do vojne. Cim bolj je prevladalo v svetu prepričanje, da z vojno ni moč urejati mednarodnih sporov, tembolj je popuščala hladna vojna. S popuščanjem hladne vojne pa so začela vedno bolj prihajati do izraza nasprotja v notranjosti blokov in pojavile so se trditve, da so krajevne vojne možne. Dežele so se začele počasi otresati strahu pred veliko svetovno morijo, ki jih je prej držal priklenjene na velike sile in so začele zahtevati v spremenjenih mednarodnih pogojih večjo samostojnost. Velike notranje napetosti so se začele sproščati in prišlo je do dogodkov na Madžarskem, na Poljskem, do nacionalizacije Sueza in vojne proti Egiptu, enotnega nastopa Združenih narodov v vprašanju Alžira in Cipra in itako dalje. V sedanjih mednarodnih pogojih je -temeljno načelo naše zunanje politike naslednje: Vsak dogodek je treba temeljito analizirati in nato ravnati tako, da čimvee prispevamo k utrditvi mednarodnega miru in njegovi okrepitvi. Takšna politika ustreza tudi našim dolgoletnim narodnim in državnim -koristim, kar dokazuje tudi naš današnji mednarodni položaj in ugled. Firav zaradi -tega se ne moremo sprijazniti z zahtevami, da se naša zunanja politika podredi interesom socialističnega tabora. Naša izvenblokovska politika je bila v zadnjem času že večkrat zaporedoma, in ponovno izpostavljena srditim napadom nekaterih vodilnih ljudi Sovjetske zveze in vzhodno evropskih dežel, ki nam očitajo, da svoje politike ne vodimo v skladu z .razdelitvijo sveta na dv.a: velika tabora: socialističnega in nesocialističnega. Očitajo naon, da smo se v vprašanju Madžarske postavili na stališče, ki ni v skladu z interesi razrednega bo- ja v svetu. (Pri tem nihče ne govori, če je delal Rakoši v skladu z interesi tega boja, ko je Madžarsko pripeljal do dogodkov, katerim smo bili priča.) Po našem mnenju .različna gledanja na razne probleme, deloma tudi ideološkega značaja, niso bila v celoti razčiščena niti takrat, ko je tovariš Tito obiskal Sovjetsko zvezo, kjer je bil res lepo sprejet. Zaradi različnega ocenjevanja tab problemov in zaradi take naše zunanje politike pa so v naših stikih z Vzhodom nastale nekatere težave, Zlasti med nami in Sovjetsko zvezo v vprašanju kreditov, nekaterih gospodarskih dogovorov, ki smo jih sklenili v zadnjih mesecih in glede dogovora za gradnjo velikega aluminijskega kombinata pri nas. Zaradi motenj v odnosih s Sovjetsko zvezo pa se seveda tudi odnosi z ostalimi vzhodno evropskimi državami slabše razvijajo, kot bi se sicer. Edino odnosi z Albanijo se niso spremenili in so še prav taki, kakor so bili vsa lete po letu 1948. Tudi stiki med nami in zahodno evropskimi državami so od časa do časa podvrženi raznim pretresom in poslabšanjem, ker se je temu pač težko izogniti v meddr- žavnih stikih, na katere vplivajo tako številne stvari. Zelo dobre odnose imamo s sosednjo Grčijo, medtem ko se odnosi s Turčijo nič več ne izboljšujejo. Odnosi z Italijo, se boljšajo, prav tako z Avstrijo. Napad na Egipt in naše stališče do napada je nekoliko pokvarilo naše odnose s Francijo. Med našo državo in Anglijo se odnosi med napadom na .Sueški prekop ah po napadu niso poslabšali. Te dni je odpotovala (tja na obisk naša. parlamentarna delegacija pod vodstvom tov. Moše Pijada in sicer že drugič. Odnosi z Združenimi državami Amerike so v zadnjem letu zopet napredovali. Amerika je nudila naši državi -tudi preteklo leto pomoč v potrošnik predmetih, naša vlada pa je sporočila vladi ZDA, da je zainteresirana, na dolgoročnih gospodarskih dogovorih za razvoj našega gospodarstva. Prijateljski stiki naše dežele z Indijo so se uspešno .razvijali v vsem preteklem obdobju, kar je rodilo mnoge uspešne skupne nastope obeh dežel v mednarodnem življenju, zlasti pa. v Združenih narodih v času največje krize. Utrjevali smo dobre in prijateljske stike tudi z Burmo, Egiptom, Indo- nezijo in Etiopijo, vrsto arabskih držav telr Ljudsko republiko Kitajsko. Po burnih dneh, 'ki jih je izzval napad na Egipt, se svet in mednarodno življenje zopet počasi vrača v normalno sitanje dogovorov in sporazumnega reševanja sporov. Bulganinov predlog, da bi se. izboljšali stiki med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo, izjavo predsednika Eisenhowerja, da želi izboljšanje stikov s Sovjeti, njegovo izjavo v zvezi z zavrnitvijo Izraela, da umakne svoje čete iz Egipta ter mnoge druge izjave lahko smatramo kot dokaz, da se zopet uveljavljajo načela aktivnega sožitja. Izgleda, da :ae je svet ponovno prepričal, da so ta načela edina možna pat k napredku vsega človeštva., M stoji neposredno pred zgodovinskim razdobjem popolnega uničenja v atomski vojni ali pa neslutenega napredka in blagostanja. Prav zaradi take naše zunanje politike je tudi Ljudska skupščina z velikim aplavzom sprejlela izvajanja državnega sekretarja za zunanje zadeve in tako javno dokazala, da ta zunanja politika uživa pri nas podporo javnosti in političnih organizacij. NOGOMETNA TEKMOVANJA NAŠIH MOŠTEV Rudar : Svoboda (Ljubljana) 2:0 V nedeljo, 3. marca je bila na igrišču pri šeškovem domu prijateljska nogometna tekma. V goste je prišla »Svoboda« iz Ljubljane in se pomerila z »Rudarjem«. Vreme je bilo lepo, vendar je bilo gledalcev le okrog 270. »Rudar« je nastopil v postavi: Križman, Jere-bičnik, Knez, Uranič, Svete, Lavrih, šafec, Ahac, Taslaman, Sever (Ko-macII), Koleta (Komac I). Rudarji so startali na. prvo žogo in zaigrali zelo ofenzivno igro, saj so večji del prvega polčasa prevladovali na igrišču, že v prvi minuti je sodnik prisodil enajstmetrovko za »Rudarja«, ki jo je Taslaman spremenil v gol. Tudi igralci »Svobode« so z dolgimi žogami večkrat ; ogrožali« Rudarja. Polčas se je zaključil z 1:0 za Rudarja. V drugem polčasu je skušala Svoboda bolj učinkovito prodirati, toda prodori so se pred Rudarjevo mrežo vselej razbili. Tudi Rudar ni imel učinkovitih strelov na vrata. V 10. minuti drugega polčasa je bil zapet prisojen kazenski strel iz 11 metrov; streljal je Taslaman, vendar je vratar Svobode z lepo parado žogo ujel. V 44. minuti drugega polčasa, je Taslaman, ki je tedaj igral levo zvezo, z lepim volej udarcem poslal žogo v mrežo Svobode in s tem postavil končni rezultat tekme — 2:0 za Rudarja. Tekma je bila precej živa, vendar se strelci obeh moštev pred vrati niso znašli. Rudarji so igrali precej bolj borbeno kot ponavadi, toda ne preostro; Svoboda pa je igrala z lepimi kombinacijami in dolgimi žogami. Rudarjev vratar Križman je dobro branil, yen-dar mu primanjkuje treninga. Tekmo je sodil Sever Vili precej dio-brq, prežal je le roko igralca Svobode v svojem kazenskem prostoru. N. 'J. Ljubljana : Rudar 2:1 Konec februarja je nogometno moštvo Rudar odigralo na igrišču pri šeškovem domu prijateljsko tekmo 'Z moštvom Ljubljana B iz Ljubljane. Igra je v bila prvem polčasu zelo, živa, vendar do golov ni prišlo drugače, kakor iz 11-metrovk — tri enajstmetrovke in trije goli. Moštvo Rudarja ss je zavedalo, da je nasprotnik močnejši, zato je tudi takoj v začetku zaigralo zelo ofenzivno in ostro, saj je že v prvi minuti doseglo prvi kot. Moštvo Ljubljane pa je doseglo prvi kot v 11. mi- nuti, čez minuto nato pa še gol iz enajstmetrovke. Nato je bila igra precej enakovredna,, le da so Ljubljančani prednjačili v tehniki. V drugem polčasu je bila tekma bolj umirjena. V 36. minuti drugega polčasa je moštvo Rudarja doseglo gol iz enajstmetrovke, v 40. minuti pa so Ljubljančani z drugim golom postavili -končni rezultat. Sodnik Janša iz Ljubljane je sodil zelo objektivno. Rezultat tekme je realen, čeprav bi po poteku igre bolj ustrezal neodločen rezultat. ŠAH V RIBNICI Ribničani imajo lepo šahovsko preteklost. Zlasti so šahisti dosegli pomembne uspehe v letih po osvoboditvi. Tudi oficirji in podoficirji tamkajšnje garnizije So dobri šahisti. Zadnji čas pa je začela, moč ribniškega šaha padati. Vzrokov za to je več. Glavni vzrok je vsekakor v slabi organizaciji. Upajmo, da se bo to stanje popravilo, saj so sklicati občni zbor, na katerem se nameravajo temeljito pogovoriti o nadaljnjem delu. V ta namen in v počastitev ribniškega občinskega praznika bo priredil. Okrajni šahovski odbor v nedeljo, 24. marca moštveni brzo-turnir. Sodelovalo bo 10 petčlanskih moštev, in sicer: železničar iz Ljubljane, ŠS Ivančna gorica, rudarji iz Kočevja I., rudarj-i iz Kočevja —- mladinci, ŠD Ribnica, Garnizija Riibnica I, Garnizija Ribnica II, ŠS Grčsrica, ŠD Kočevje in ŠD Kočevje — mladinci. Igrali bodo v Domu JLA. Pričetek bo ob 13. uri. fr. OBČNI ZBOR PARTIZANA BO V PONEDELJEK 11. MARCA OB 19. URI V KINO DVORANI Knjige „Prešernove družbe" pri nas Namizni tenis v Sodražici V nedeljo, dne 17. februarja je bilo v Sodražici društveno prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovale so igrali Vsak z vsakim. ,Tekmovanje bi zelo lepo izpadlo, če ne ;bi čutili pomanjkanja loparjev, ki pa jih društvo igralcem ne nabavi Tekmovalo je kar 10 Igralcev. Vsa boljša mesta so zasedli igralci, ki so se že nekajkrat izkazali. Nerazpoložen je bil samo Ogrinc, predčasno pa je zapustil tekmovanje Gašperič, ki se zato ni najbolje plasiral, čeprav bi to zmogel in tudi zaslužil. Najbolj zanimiva so bila srečanja: Ogrinc : Vesel 2:0, Vesel : Fajdiga 2:0, Gašperič : Drobnič 2:0, Fajdiga : Drobnič 2:1 in Drobnič : Ogrinc 2:0. Izidi teh tekem so tudi odločevali o mestih pod vrhom. Od igralcev, ki so začeli šele pred nedavnim z igranjem, se je izkazal Kovačič, deloma pa tudi Šega. Zmagal je Fajdiga z enim porazom pred Drobničem (2), Veselom (2) in Ogrincem (3). Precejšnje število igralcev potrjuje, da je ta panoga športa v Sodražici skoraj najbolj razvita in razširjena. Igralce je vodstvo TVD »Partizan« tudi že precej organiziralo in sestavilo urnik igranja. Igralci upajo, da jim bo društvo kupilo tudi loparje. Tudi v našem okraju smo dobili težko pričakovane knjige Prešernove družbe. Staro in mlado jih z veseljem bere. O samih knjigah je bilo že dovolj pisano. Zanimivo je pa nekaj drugega. Ko sem listal po pestrem koledarju in sem primerjal, koliko naročnikov je po posameznih okrajih, sem prišel do prepričanja, da pač nismo prav med zadnjimi. Skupno imamo 2394 naročnikov, kar pomeni dobrih 6 odst., s čimer pa nikakor ne moremo biti zadovoljni. če to število razčlenimo po občinah, dobimo še zanimivejšo sliko. Draga-Loški potok 254, Dobrepolje 220, Kočevje 1043, Lašče 307, Predgrad 54, Ribnica 396 in Sodražica 120 naročnikov. V samem mestu Kočevje je samo 484 naročnikov, kar je res malo In primerjava, da ima poverjenik Kovačič Janez v vasi Breg pri Stari cerkvi 101 člana, ne bo odveč. Ali je res tako malo zanimanja za lepo knjigo po večjih središčih okraja? Tudi v samem trgu Ribnica je komaj 144 članov, medtem ko jim je poverjenica tov. Ančka Lovšin v Dolenji vasi pridobila kar 120. V vseh občinah je po več poverjenikov, samo v Sodražici je le eden, vendar je temu uspelo pridobiti 120 članov. Na podlagi ugotovljenega se vsiljujeta dve vprašanji: Ali res ni zanimanja Izr. knjige, ali je pa bila propagand« za iste premajhna in je vse delo obležalo na samih poverjenikih Verjetno bo oboje in bo treba v tem letu napake popraviti. Omenim naj še, da je v našem okraj1, samo en temeljni podporni član in to OLO, vse ostale ustanove Li podjetja pa se temu izogibljejo. Namen teh kratkih podatkov j-prikazati bralcem »Novic«, kake malo smo doslej uspeli pri razširjanju knjig »Prešernove družbe«. Poverjeniki niso še zaključil nabiranja za to leto. Pomagajmo jim vsi, da bomo dosegli za naš okraj lepše in častnejše uspehe! -ko „Razvalina življenja" v Strugah Igralci in vodstvo šahovskega turnirje, za prvenstvo Dolenjske Po daljšem času smo v Strugah videli Finžgarjevo igro »Razvalina življenja«. Igro so naštudirali sami mladi kmečki fantje in dekleta. Več kot polovica igralcev je prvič nastopilo na odru. Na, skromnem domačem, toda okusno pripravljenem odru so igro uprizorili dvakrat. Pa tudi gostovali so v sosednjem Ambrusu, kjer imajo zelo lep kulturni dom. Pri vseh igralcih je bila volja in vztrajnost do dela velika, saj OBVESTILA ZAHVALA Ob nepopisni izgubi našega naj- VELIKE LAŠČE dražjega, srčno dobrega in zlatega sinka Vojka Vaniča, učenca 3. razreda osnovne šole v Ribnici, se Gorenje vasi 11 star 11. let. za poslovilne besede ob odprtem grobu tov. šol. upravitelju Francu Železniku ter součencu Frantar' Rodile so: Starec Albina, kme-Tonetu Iskreno zahvaljujemo. Prav ;<>yaik:i iz Stop — deklico Nado; tako se zahvaljujemo vsej mladi- Pečnik Milena, kmetovalka iz Rani iz osnovne šole, gimnazije in gjce — deklico Mileno; Kraševec vrtca, tov. zdravnikom . dr. Oraž- Rozalija, kmetovalka iz Četež —■ mu. dr. Fr. Andoljšku in dr. Dra- dečka Jožeta; Pemšek Ivana, kme-gašu za njihovo skrb in zdravlje- tcvalka iz Kotel — dečka Stami-r.je ter tov. Babniku za pomoč. s]ava Iskreno in prisrčno se zalival ju je- Srečnim staršem čestitamo! mo V udi ObLO, Obč. KZK, ZK Gorenja vas, godbenikom, pevcem in vsem darovalcem cvetja, kakor t di za izraženo sožalje. Najlepša hvala vsem ljudem, ki so prihiteli od blizu in daleč k njemu po poslednje Slovo. Vsem, M ste v težkih urah z nami sočustvovali in spremili našega sinka k njegovemu preranemu grobu in nas tolažili, še enkrat najlepša hvala. Družini Vaničeva in Klavsova Umrli so: Lesar Anton, (kmet iz pod drveči voz. Zlomil si je obe Prigorice. 4 — star 68 let; Nosan nogi, rebra, ključnico in lopatico. Franc, kmet iz Sajevca 18 — star Ponesrečenega so takoj odpeljali v 56 let; Vanič Vojislav, učenec iz ljubljansko bolnišnico. nuja so uprizoritev pripravili brez vsake pomoči prosvetnih delavcev in zato zaslužijo vso pohvalo. Igra je dobro uspela in mladlrr igralcem želimo še nadaljnji!, uspehov. PREDAVANJA PO VASEH SUŠKEGA OKOLIŠA Ljudska univerza je na, pobude Socialistične zveze Ribnica v čas-.: od 18. do 23. februarja v Vinicah, Zapotoku, Slatniku, žlebiču rala predavanja o Afriki s spremljavo skioptičnih slik. Predavale sta oba Grebenčeva, učitelja nr osnovni šoli v Sušju. Obema gr« Najbolj borben igralec tur- prekinjene partije s Koblerjem ni vse priznanje za poljudno predaje bil Mohar. Ima sicer 3 znal dobiti zaradi nervoze, čeprav vanje in organizacijo. Predavanje Drobne s šahovskega turnirja Poročila sta se: Kaplan Alojz, kmetovalec iz Velikih Lašč — star 24 let in Grebenc Cecilija, kmetovalka iz Malih Lašč — stara 26 let. Srečnima zakoncema čestitamo! Umrl je: Pirnat Jože, učitelj iz Slemen — star 54 leit. dečka Miro- delka iz Dola slava. Srečni mamici čestitamo! Umrla je: Muhvič Katarina, Nesreča: 26. fehr. je kmet Franc kmetovalka iz Jelenje vasi 16 — poraze, a je dosegel kar 7 zmag. je imel trdnjavo več, ampak je — Zmagovalec inž. Volk je igral dopustil, da je Kobler remiziral, po znanem turnirskem receptu: vr- — Kočevski šahisti so se uspeš-stil je zmage proti spodnji hiši a no revanžirali Kavšku za poraze remije proti zgornji. Podobno je na lanskem turnirju. Zmagali so igral Sila, spodrsnilo pa mu je z 4:2. Moharjem. Ta turnir je bil doslej najbolje - - Najmanj zmag sta dosegla organizirana šahovska prireditev Lisic in Železnik — vsak eno nai Dolenjskem. Zasluge za to ima-zmago. Največ remijev imata Ko- jo OLO Kočevje, M je zagotovil bler — 8 remijev in Lisac — 7 re- gmotna sredstva, uprava in oseb-mijev. je hotela »Pugled«, »Novice« ter — Nekaj nad 30 odst. vseh šahovski organizatorji kočevskega partij se (je končalo neodločeno, šahovskega društva, kar priča o večji povprečni kvaliteti turnirjev za dolenjsko prvenstvo. — Tempo igranja je bil na željo gostov nekoliko pospešen, že običajni tempo je naporen glede na kvalitdto igralcev, zato je kva- ^.. slovesa od matere, očeta, Iiteta igre v zadnjih kolih znatno prijateljev.. .Fantje prejemajo po-Radiila je: Verderber Ana, polje- padla, bilo je mnogo spregledov, žive k vojakom. Nekateri so vese- DOBREPOLJE Rodila je: Pečjak Rozalija, gospodinja iz Male Ilove gore 19 — dečka Slavka. Srečni mamici čestitamo! Poročila sta se: Nose Rudolf, -kmetovalec iz Pake 6 — star 27 let in Miklič Marija, kmečka delavka iz Podtabora 1 — stara 34 let. Srečnima zakoncema čestitamo! Umrla je: Meglen Frančiška, gospodinja iZ Kompolj 125 —stara 78 let. PREDGRAD organizacijo. so bila zelo lepo obiskana, saj sc jih je udeležilo 40 do 50 ljudi, ka: je za te male vasi lepo število. ★ Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Jurjeviči je pred kratkim uprizorilo v zadružnem domi' dramo »Prevara«. Udeležba je bila zčlo lepa in gledalci so bili zel: zadovljni z uspelo igro. Pohvalit je treba vse igralce, posebno pr tiste, ki so se kot začetniki prav dobro izkazali. V letošnji sezon nameravajo uprizoriti še dve igri. Prišel je DRAGA-LOŠKI POTOK Ciprič iz Lasca 19, na cesti padel stara 76 let. časovna stiska povzroča li, drugi žalostni. Dve leti od do-kvame posledice tudi v nadalje- ma -— to niso majhne stvari in vam ju. Kavšek tudi v nadaljevanju vsakomur je težko ob odhodu. Pripravljajo se »koferi«. Sliši se pe-.¥■ sem, harmonika, vriskanje. Odha- jajo. Nekateri so vinjeni — to ni lepo. že se vozijo z vlakom. Ne- KOČEVJE Rodili sta: Vučko Ana, gospodinja iz Mahovnika 24 — dečka Antona; Molnar Viktorija, gospodinja iz čvišlarjev 4 — deklico Danico. Srečnim staršem čestitamo! Poročili 30 se: Zupan Stanislav, rudar iz Rudnika 23 (29 let) in Krajšek Antonija, delavka iz Kočevja, Ljubljanska 5 (26 let); Pirc Ignac, strelski mojster iz Kočevja, Roška 31 (55 let) in Šega Marij:, kuharica iz Kočevja, Trg svobode 1 (52 let); Rus Anton, strojnik iz Klinje vasi 4 (25 let) in Zajc Slavka, predilka iz želenj 26 (21 let); Gašparac Viktor, strojni ključavničar iz Maribor (23 let) in Ožbolt Anica, nameščenka iz Kočevja, Ljubljanska' 20 (25 let); Kordiš Franc, avtomehanik iz Dolge vasi 66 (25 let) in Žibert, roj. Brvar Ljudmila, gospodinja iz Dolge vasi 5 (31 let); špildtič Anton, JADRAN kmetovalec iz Morave 36 (27 let) in Beljan Marija, kmetovalka iz Suharja 7 (28 let); Jakopič Anton, zidar iz Ambrusa 24 (26 let) in Novak Ana, kmetovalka iz Rudnika 11 (22 iet); Mišmaš Franc, delavec iz Kočevja, Trg 3. okt. 22 (28 let) in Blatnika Marija, gosp. pomočnica iz Kočevja, Reška c. 10 (27 let); Malnar Ivan, delavec iz Novi Lazi (24 let) in Knavs Marij;., delavka iz Morave (21 let). Srečnim zakoncem čestitamo! Umrla sta: gtine Jurij, upokojenec iz Slovenske vasi 19 (72 let) °1 Kovačec Cecilija, delavka iz Rudnika 14 — stara 50 let. O B 3AVE OBČNI ZBOR OKRAJNEGA STRELSKEGA ODBORA V KOČEVJU V nedeljo 10. marca 1957 ob 9. uri dopoldne bo okrajna skupščina čas ... vsega naučijo in potem bodo dobili nove obleke. Prve dneve nis; nič kaj razpoloženi. Enega žuli čevelj, drugi se ne more sprijazni ti z opasalčem, treftji ne s poste ljo ... Polno je stvari, na katere se bo treba navaditi. Kot kup nesreče je nekdo sedel za barako. Pogledal sem ga in takoj uganil, da je Slovenec kdo izmed njih je široko odprl‘kov- Polno vprašanj. Zvedel sem, da je ček in je, drugi je vzel v roke dopisnico in piše domov, tretji se je društivo člane in VABILO Turisti čno-olepševatoo Kočevje vabi vse svoje prijatelje na redni občni zbor ki bo v ponedeljek 18. marca 1957 ob 19. uri v dvorani kina »Jadran«. Med občnim zborom se bodo brezplačno predvajali sledeči kratko-metražni filmi: »Slike iz Slovenije«, »Svet okoli Trilava« in »Kočevska«. PRODAMO Prodamo 1 posnemalni stroj, malo rabljen, kapacitete 401 mleka na uro. Vprašati pri »Ključavničarstvu« Kočevje. KOČEVSKA REKA: 9. in 10. Ul. jug. nemški film »Soteska«; 13. marca ameriški barvni film »BledoUčnikav sin«; 16. in 17. marca franc, mehiški film »Oholi«. LOŠKI POTOK: 9. in 10. marca jugcirlovsnski film »Skalna obzorja«; 16. in 17. marca ameriški film »Slavolok zmage«. DOBREPOLJE: 9. in 10. marca ameriški film »Kalifov zaklad«; 13. marca francoski film »Pravna identiteta; 16. in 17. marca angleški film »Skrivnostni profesor«. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto 9. marca od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure v Kočevju trgovina »Špecerija«, Kočevje, v Ribnici pa Kočevje: od 8. do 10. trgovina »Živila« Ribnica, marca ameriški barvni film »Člo- v soboto 16. marca od 8. do 12. vek iz Alama«; 13. in 14. mar- ure in od 14. do 17. ure v Kočevju ca ameriški film »Vaš zvesti trgovina »Hrana« Kočevje, v Rib-blek«; od 15. do 17. marca ame- niči pa trgovina »Prehrana« Rib- Strelskega. odbora za okraj Kocev- zagledal skozi okno in misli. Kaj je im sicer v prostorih sejne dvorane Občinskega ljudskega odbora Kočevje. Vie delegate posameznih družin vabimo, da se tega zbora res za-neljivo udeleže. Prav tako je zaže-.ljeno, da se tega. zbora udeleže vsi ljubitelji strelskega športa iz Kočevja in okolice. Strelski odbor za okraj Kočevje to ve vsak. Največ pa jih spi, vlak ropoče ... na svidenje, Slovenija. Naposled, so prišli v svoje edi-nice in se seznanili z nami, ki rok že služimo. Gledali so nas, izpra' iz Ribnice. Sprašuje me, kdaj b., bolje, jaz njega, kako je doma. Skoro sem pozabil na tiste, k' pojdejo domov. Radi gredo, a vseeno težko zapustijo tovariše, s katerimi so živeli in delili z njim: dobro in hudo. Poslavljajo se! Odšli bodo, a v spominu se bodo pogosto vračali nazaj. Vse hudo bo sevali. Težko se je bilo posloviti pozabljeno, ostali bodo le še spo od nas. Ostriženi se gledajo in smejejo. Nekateri imajo solze v očeh. Dobili so obleke. Počakati bo treba še nekaj mesecev, da se RIBNICA Rodila je: češarek Vida, gospodinja iz Nemške vasi 46 — deklico Vido. Srečni mamici čestitamo! Poročila sta se: Nadler Janez, kmetovalec iz Hrovače 47 (52 let) tn Gnidica Marija, kmetovalka iz Dolenje vasi 76 (35 let). riški barvni film »Črni labod«. SVOBODA, Rudnik: 9. in 10. marca ameriški barvni film »Dalje od Diabla«; 16. in 17. marca mehiški film »Ko nekoč odidete«. PREDGRAD: 9. in 10. marca avstrijski film »Irena v zadregi«; 16. in 17. marca ameriški barvni film »Rdeče nebo nad Montano«. RIBNICA: 9. in 10. marca ameriški film »Beneški tat«; 16. in 17. marca angleški film »Osebna zadeva«. VELIKE LAŠČE: 9. in 10. marca mehiški film »La Red«; 16. in 17. marca ameriški film »Oženjeni neporočenec«. SODRAŽICA: 9. in 10. marca ameriški barvni film »Visoka Barbare«; 16. in 17. marca nemški film »Greh«. niča. MLEKO IMA SMETANO Preklicujem vsebino članka, objavljenega v »Novicah« št. 4 z dne 19. jan. t. 1. z naslovom »Mleko brez smetane«. Trditve v članku šo neresnične in se zahvaljujem prodajalki, da je odstopila od tožbe. Mila Slokar SltL cLabta ovljo ............................ Tone: Jaka, ali si že napravil _=.*< e letni proračun dohodkov in izdat- kov? Jcika: O, že zdavnaj! Samo to ti povem, če bo šlo tako naprej, bom imel na kraju leta velik deficit. ★ Jožek: Poslušaj, tvoja žena, koliko so povišali plačo? Simon: Pa še kako ve. Nekdo ji je natvezli, da sem dobil povišano za 10 odst., v resnici pa sem dobil samo 5 odst. in sedaj je pravi pekel v hiši, ker zahteva od To se lahko zgodi ženi avtome- mene celih 10 odst. več denarja Simon! Ali ve ti po novem hanika. kakor doslej. mini na tisto, kar je bilo lepega. Mnogo, mnogo so se naučili pri vojakih. Spomnil sem se, da je takrat, ko smo mi odhajali k vojakom, v Ljubljani neki major dejal: »Glej otroke, a ko se bod:. vračali, bodo možje.« Prav je imel. Armada je kovačnica novih ljudi. Staršem, znancem, prijateljem in našim dekletom pošiljajo lepe pozdrave: Polde Levstek iz Ložin, Janez Pri jatelj iz Kompolj, Miha žagar in Jože Grže iz Kočevja ter Martin Cigler iz Loč. Marolt Albin, V. p. 8743 Bajmok — Bačka Uredništvo in uprava v Kočevju. Ljubljanska cesta 14a. Telef. 3-89. Tek. račun pri podružnici NB Kočevje št. 617-T-388. — Letna naročnina znaša 400 din, polletna 200 din in je plačljiva vnaprej. Za inozemstvo 800 din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisi se ne vračajo. Tiska tiskarna »Urška« Kočevje ŽELEZNINA KOČEVJE - Telefonska št. 2-78 VELIKA IZBIRA ŽELEZNINE, DVOKOLES, RADIO-APARATOV, POHIŠTVA, ŠIVALNIH IN PRALNIH STROJEV, SESALCEV ZA PRAH IN GRADBENEGA MATERIALA. PRODAJAMO TUDI NA OBROKE Iz naših krajev Poklicna svetovalnica Šole s praktičnim poukom Še o slapu N A M P pri Fari I S E J O (Nadaljevanje) Vrtnarska šola Medlog pri Celju je dvoletna in izučuje poklic vrtnarja in kvalificiranega povrt- AVTOBUS ČEZ KOPRIVNIK Podjetje »Avto« Kočevje ima v načrtu urediti spomladi dvakrat te- tonarja. ljciiici zaiacli 1 spot 6, us pa zato, da dsnski avtobusni pr s voz ICočsvis Vinarsko sadjarska sola Svscina ’etošnji 1. št. Novic o uničenem stoji danes kakor razvalina stare- emomeli preko Konrivnika če bo vzgaja poklice: vinogradnik, sad- —Iv. »M, »sr. zv n 4-4 »vz-zl iTnnvA rpi rvo n zv v.4 T-ilViXzv ,‘rr _ Ji7 -IV ’ • _ i. Pod tem naslovom smo čitali v ga gradu, če se ni upal nihče iz naše doline ustaviti delavcev, da ne bi bilo zamere, hi se pa kdo od okraja pobrigal za to, saj so delali ob cesti celih sedem let. Kostelc slapu na novi cesti pod vasjo Ti-šempolje. Ko sem bral tisti članek, sem se začudil, kdo je zapazil to razvalino šele zdaj, ko je slap že uničen. Res je to, da se je vsak tujec 'am ustavil, napil zdrave vode, se v njej umil in nazadnje še fotografiral. Pa ne samo inozemci, tuli domačini so šli ob nedeljah do -lapa, dokler je bil še lep. če pa pogledamo, kakšen je slap zdaj, vidimo, da je ostala le voda in betonska most. Leta 1947 je začel desni breg »otoka izpodkopavati neki delavec. Tako je šlo iz leta v leto. Pred tremi leti so začeli [kopati tudi drugi levi breg. Tako se je kopalo yal na deželi med kmečkim u. n mrmralo na obeh straneh dve . podjetju uspelo dobiti nov avtobus. Tudi, če ne bodo dobili novega avtobusa, bodo skušali urediti jar, kletar. mesecev v zimskem času. Vsako v kmetijstvu. Kvalifikacijo dobe, leto je v šob tudi 14-dnevna prak- ko po dovršeni šoli opravijo 2-let-sa. Vzgaja poklic: živinorejec. no prakso v svojem pokhcu v Hmeljarska šola Vrbje pri žal- kmetijstvu, ko opravijo strokovni cu, enoletna, vzgaja, poklic: hme- izpit ter dosežejo starost nad 17 *jar- let. Pogoji za sprejem: 6 razredov Mlekarska šola čirčiče pri Kra- osemletke ali 2 razreda gimnazije, n ju, dvoletna; vzgaja poklice: mle- Stanovati morajo v internatu, šole - , ... , „ , , «. kar, sirar, maslar. Absolventi so Splošna kmetijska sola, Šentjur zaposleni pri predelavi mleka, pri Celju traja eno leto. Vzgaja Kmetijsko gospodinjske šole so tako, da bo vsaj enkrat tedensko poklic: kmetijski delavec. Absol- enoletne. Vzgajajo bodoče kvalifi- peljial avtobus - skozi Koprivnik proti Kočevju in nazaj. sprejemajo samo žensko mladino. Doslej delujejo naslednje kmetijsko gospodinjske šole: Mala Loka, Radlje ob' Dravi, Rakičani, šent- vemti so lahko zaposleni kot vodje cjr£me delavke za ustrezen poklic jur Gradac pri Črnomlju v posameznih panogah na držav- J nih in zadružnih posestvih kot vodje hleva, molzni kontrolorji, sadjarski kontrolorji, perutninarji, kar je posebno prikladen poklic za žensko. Splošna kmetijska šola Grm pri Novem mestu, enoletna, podobna Srednje strokovne šole Umrl je zaslužni prosvetni delavec Na Slemenih je smrt prerano organizator pri KZ, kjer je delal ugrabila šolskega upravitelja Josi- do svoje smrti. Bil je tudi vzoren . , , - , . .. - . - , pa Pirnata v 54. letu starosti. čebelar. Bil je med prvimi ustano- prejšnji, s poudarkom na vinograd- je potrebna uspesno dovršena mž- kemije, sola sprejme do 304 žensk. "Pnlrrvimilr IP son "riOimiVt rri+ol ii "t^TTTl -no Clnrmnmili Vna no o ništmi .1 & STlTTlIlcLZl 1 a. At>SOlV0Htl SOI SO Tnlinišlro CKO/ln in t/ilo T niKlin Vse srednje strokovne šole, razen Gozdarske srednje šole in učiteljišča, trajajo 4 leta. Za sprejem Ima odseke za predilce, tkalce, apreterje in plet lice. Sprejemni izpit jz slovenščine, matematike in Pokojnik je sin revnih kmečkih vitelji KUD na Slemenih. Ves čas staršev iz Gašpinovega. V času študija se je težko preživljal. Po končanem šolanju je postaj vzoren učitelj ter je ves čas službo- valstvcm. 20 let je služboval v šent Jerneju na Dolenjskem, od osvoboditve dalje pa v svojem do- eti, dokler ni bil slap uničen. Če tisti, ki so kopali, ne znajo ceniti take lepote, kakršne ni bilo daleč uaokoli, je že razumljivo, da jim je šlo za stotine kub. metrov kamna in so imeli tam lep zaslužek več let. Zdaj se pa vprašamo, zakaj se ni kopanje takrat prepovedalo, ko na gospodarskem in kulturno pro- ništvu. je bil delaven in je zrežiral več Splošna kmetijska šola Lože pri iger. Tako je vse proste večere Vipavi, velja isto kot za šolo v porabil za vzgojo poldorasie mladi- Šentjurju; poudarek na vrtnar-ne. Zahrbtna bolezen je pretrgala stvu in sadjarstvu, njegovo plodno življenjsko pot. Splošna kmetijska šola Poljče Prebivalci Slemen bodb svojega pri Begunjah, velja isto kot za sesalskega upravitelja obranih v le- lo v Šentjurju; poudarek na živi-pem spominu. Kako je bil priljub- nor e ji in poljedelstvu. ja gimnazija. ADsorvemi sol so srednji strokovni kadri — tehniki, absolventi učiteljišča pa učitelji. V Sloveniji imamo naslednje srednje strokovne šole: Ekonomska srednja šola, Maribor, Ljubljana, Celje, Murska So- Tehniška srednja šola, Ljubljana. šola vzgaja tehnike raznih strok za našo industrijo in gospodarstvo. šola ima več odsekov. Pogoji za sprejem: nižja gimnazija, sprejemni izpit iz slovenščine in matematike, šola ima svoj inter- bota. Absolventi so zaposleni kot nat. Na šoli so naslednji odseki: knjigovodje, komercialisti, faktu-i strojni, elektrotehniški, kemijski mačem kraju, na Slemenih. Kot Ijen, je pokazal njegov pogreb, ka- Splošna kmetijska šola Rakičan risti, statistiki, planerji. Potreben lesni, rudarski, metalurški. Možno-učitelj je vestno dolžnosti. Vzgajal predno in zavedno mladino. Poleg težkega dela v šoli je našel še dovolj časa, da je pomagal pri delu izvrševal svoje terega se je udeležilo vse prebival- pri Murski Soboti, enoletna;; pouk je otroke v na- stvo Slemen. je razdeljen na 2 šolski leti po 5 TO IN ONO IZ NAŠIH KRAJEV ne je delo tiči nekaj, deti. tam začelo, česar noče Tukaj pa nihče ve- svetnem polju v domačem kraju. V času NOB so ga kot zavednega učitelja okupatorji dvakrat zia- Ko je bila cesta leta 1938 do- prli, ker je že v letu 1943 organi-grajena, je balo strogo prepoveda- ziral pouk na osvobojenem ozem- no poškodovati slap. Za to je bil odgovoren cestar. Slap je napravila Stavbna družba d. d. Ljub- ljh. Takoj po osvoboditvi je zagrabil za delo pri bivšem KLO in OF. Bil je tudi viden delavec in ižmti'utioetsii /g znanosti in tehnifte Domačo proizvodnja motornih koles Tudi na naših cestah je vedno Tovarna NSU je znana po kva-več motornih koles. Uvoz živil na- litetnih motornih kolesih in njena rašča, pa tudi doma imamo vedno proizvodnja je največja v Evropi, več .tovarn, ki proizvajajo motor- Motoma kolesa te znamke so dona kolesa .Delovnim ljudem pri- segla tudi največje brzine na sve-hrani motorno kolo mnogo časa, tu in sicer na lanskem tekmova-raj se z njim hitro, brez večjega nju v Ameriki, truda pripeljejo na delo, mladina V Sodražici so imeli gasilci redni letni občni zbor, ki je že 59. od ustanovitve društva. Društvo je ves čas stremelo po napredku. Leta 1955 je društvo nabavilo tudi svoj prapor. Gasilci so posebno skrbeli za gasilsko operativno službo. Drugo leto bo društvo slavilo 60-letnico obstoja, zato se bodo začeli že sedaj pripravljati na to slavje, plodno In Imeli so tudi več suhih in mokrih sredstva, za nabavo pasterizatorja vaj, ki so jih uspešno izvedli. Zad- za predelavo sadnih sokov in Vec-nji čas je bila osnovana pionirska kov lonec za vkuhavanje sadja, četa gasilcev. Za novega predsednika društva iV je bil izvoljen Mihelič, za tajnika Cuderman, poveljnik je Košir, poveljnica ženske desetine pa Fran-celjeva. ključi iz organizacije ZB. Izvoljen je bil nov krajevni odbor in delegati za občinsko konferenco ZB. A. F. Pred kratkim so se zbrale v zadružnem domu v Jurjeviči žene-zadružnice. Pogovorile so se osvo-Delo gasilcev je bilo jem programu, ki predvideva, da so precej napredovali, bo zadruga prispevala finančna je sprejemni Izpit iz slovenščine, matematike in zemljepisa. Vse ekonomske šole imajo internate. Gospodarska podjetja ta strokovni kader zelo potrebujejo, prav tako zadruge in državni organi. Gradbena srednja šola, Ljubljana. Gradbeni tehniki vseh odsekov so po vsej Sloveniji in Jugoslaviji zelo iskani, šola ima: odsek za visoke gradnje, industrijski odsek, geometrski odsek, odsek za nizke gradnje. Šola ima svoj internat. Tekstilni tchnikum, Kranj vzgaja tehnike za tekstilno industrijo. sti zaposlitve v vseh teh strokah so ugodne. Pomorska srednja šola, Piran: vzgaja v navtičnem in strojnem odseku kader za potrebe pomorstva. Možnosti za zaposlitev so za strojnike trenutno ugodnejše kot za navtike. Usnjarski tehnikum, Domžale: vzgaja tehnike usnjarske stroke. Za ženske poklic ni primeren, ker zahteva, veliko telesno odpornost. Šola ima svoj internat. (Dalje prihodnjič) Nedavno je ★ bil v Starem logu TUDI V LAŠČAH SVET ZA VARSTVO DRUŽINE V Laščah so ustanovili Svet za varstvo družine, ki je na svoji prvi seji razpravljal o nalogah sveta. Pogovorih so se predvsem o VIDELI SMO V trgovini »Železnina« Kočevje imajo zelo veliko izbiro koles, ra;- ZVEDELI SMO V januarju in februarju se je v podjetjih ponesrečilo največ mo- dioaparatov, šivalnih in pralnih ških v starosti od 18. do 25. leta strojev, sesalcev za prah in dru- in sicer kar 32. Pri moških od 25 gib čudovitih reči, o katerih se do 30 let je bilo 26 nezgod, sta- .____, ._____ , , .. 2 novim odlokom Zveznega iz- občni zbor gasilskega društva. a Je. navdušena nad hitro vožnjo V1šnegai sveta, bo znižan tudi da- Zbora so se udeležili tudi gasilski delovanju ,šolskih kuhinj, o pre- f1™' , afeS- Je z.a ,mar" vek na motoma vozila in pričako- funkcionarji iz Kočevja. Dmštvo ventivni pomoči babic in o sploš- - nrw]niknm nlti sanialo ni reiš; na sn boli nrevidni Naiveč ie rk^a motamo kolo se nekaj: ne- vati je> da se bo cena motornih je v preteklem letu obnovilo svoj ni nujni pomoči v občini. Dogo- ' 3 ^ P& 80 ** pTeVldnL NajV6C 36 losegljivega, toda z večjo proiz- koleg tudl zn^ala. Vse izgleda, da dom, da si sedaj lahko v njem na- vorili so se, da bodo stalno kon-odnjo bodo tudi ti izdeilta pri nas bo vozila možno kupiti tudi na več- mesti gasilsko orodje. Finančna trolirali teren in sproti takoj ob-enejsi m lažje dosegljivi. letna, odplačila. Tudi konkurenca sredstva sl je društvo preskrbelo s veščah Svet in občino o vsakem NajVečja tovarna za proizvdtmjo treh .tovarn bo ravno tako prispe- prostovoljnim delom. Sedaj .imajo slučaju, kjer bi bila pomoč po- V »železnini« ne dostopne. ‘oles pri nas je tovarna »Tomos« vala k pocenitvi. Država pa bo gasilci tudi svojo motorko, za ka / Kopra. Ta izdeluje matoma ko- precej motornih koles tudi uvozila tero jim je dal finančna sredstva •asa iz delov avstrijske tovarne in to po nizkih cenah. Da bi po- KGP Kočevje. Kljub težavam, s »Puch«. Draga tovarna,, ki izdela- samezniki lahko kupili čimveč mo- katerimi se je društvo borilo,' A samo. tako imenovane »mope- tornih koles in avtomobilov, so za- vendarle napredovalo, de«, to je lahka motoma kolesa, to omejeni nakupi podjetij na ta ; katerimi se lahko vozi vsakdo, način, da plačujejo podjetja pose- 7 e Tovarna motorjev v Zagrebu, ben prometni davek, ki za posa- V Dolenji vasi so imeli občni ?a izdeluje po načrtih in sestav- meznike ne velja. Ce vas zanima zbor Zveze borcev. Iz poročil je nih delih avstrijske tovarne HMW. — doma sestavljamo in izdeluje- razvidno, da je ta organizacija v Te dni pa smo izvedeli, da bo pri- mo naslednja motoma kolesa: mo- Dolenji vasi ena najbolj delavnih, cela motorna kolesa izdelovati tu- pede (50 ccm, vozi se brez izpita Njen odbor, ki jo vodi, je neutrudni vojna tovarna »Tito« v Vogošču in registracije), »Tomos« v Kopru ljiv; točno vedo za vse otroke pad-»rj Sarajevu. Izdelovala in sestav- in TMZ-HMW v Zagrebu. Skute- lih borcev in žrtev fašističnega te-.jala bo motoma kolesa največje n: »To.mos«-Puch RL 125 ccm, ki rorja,, osebne vojne invalide, za ‘hvarne v Evropi — NSU iz Za- ima moč 5,1 KS; NSU-Prima, Vo- vdove padlih borcev. Vedo, kako ti lodme -Nemčije. Predstavniki pod- gošče, 150 ccm, moč 6,2 KS. Mo-jetja so že sklenili s to tovarno tocikli: 125 ccm Vogošče NSU 8,8 pogodbo in bodo zaenkrat izdelo- KS; 175 ccm — Vogošče NSU, vali 125 in 175 ccm motorje in 150 12,5 KS; »Tomos« Puch 175 SV in ccm »vespe«. Večina teh motorjev SVS, prvi z 10, drugi z 12,3 KS; bo,-za razliko od ostalih, štiritakt- 250 ccm Tomos-Puch SG in SGS, :iih, motorji ostalih dveh tovarn prvi s 14 in dragi s 17 KS. pa so dvotaktni. ★ Vabilo na pustno zabavo v ho-trebma, da bodo tako že v kali tein Ortnek je bilo napisano v ta-preprečili zlo. Ta prva seja je po- ko »lepi« slovenščini, da bi se nad kazala, kako nujno je bil Svet po- njo spotaknil celo šolarček, ki je treben, saj je bil socialni referent obiskuje prvi razred osnovne šo- na občini do sedaj preobremenjen le. V bodoče naj bi prireditelji bolj ”jaga^ bii^u*400 000 z reševanjem socialnih vprašanj, pazili na pravilno slovenščino. p pravijo, da so ce- poškodb na rokah in nogah. Vzrok? Premajhna pazljivost pri delu, delavci pa tudi pri delu ne uporabljajo zaščitnih sredstev. Večkrat je vzrok nesreč tudi alkohol. In kakšna je škoda, ki jo trpi skupnost ? Samo za izplačila bolnikom, ki so bili bolni nad 6 dni, so V januarju in februarju iz-din. Sem je treba prišteti še zdravniške usluge zdravila itd. ljudje živijo, kdo je najbolj socialno ogrožen ter iščejo način, kako usmerjena. Ko je izvedela, da je bi tem ljudem najbolj pomagali, prišla v Dol francoska patrulja, je Obširno so na zboru razpravljali nahujskala tamkajšnje vaščane, da tudi o nekaterih članih ZB, ki se so šli pod vodstvom nekega Juriše Iz preteklosti Poljanske doline Znano je, da so Francozi okoli vojščaki klicali med bojem svoje-leta 1810 zasedli del naših pokra- -ga poveljnika,: »Juriša, kje si? Ju-jin. Del svojih vojakov so poslali risa, kje si?« Francozi so mislili, tudi v vasi ob Kolpi. Vojald so da je »Juriša« bojni klic njihovih prišli tudi v Dol. Grajska gospoda nasprotnikov In so zato tudi sami iz Predgrsda je bila avstrijsko 1-—:a ■s™**' ™ več ne udejstvujejo in se niso udeležili -niti občnega zbora. Prisotni so zahtevali, da se take člane iz- Fran- padlo. Pred- kričali: juriš, juriš! Baje se od takrat v boju uporablja bojni klic juriš. V koliko to res drži, bodo povedali pač zgodovinarji. Ljudje, v teh krajih pa so uverjeni, da se beseda »juriš« uporablja od takrat. Naj povemo, da so Francozi takrat Juriševe vojščake premagali, Mogoče še marsikdo v Kočevju ne ve, da v hotelu »Pugled« prodajajo poleg alkoholnih pijač tudi mleko. Ko smo se pozanimali, kako je s .prodajo mleka, so nam v hotelu povedali, da prodajajo mleko o-b vsakem času, razlika je le v ceni. Dopoldan stane 2 del mleka 13 din, popoldan pa 20 din. Vprašamo se, čemu dvojna cena ?! Kaj vse ljudje »pogruntajo«. Taii' v doilenjevaškem koncu so nekateri »brihtneži« prišli na idejo, cm ra $L0mN