Poštnina plačana v gotovini
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Let® VI. — štev, 31.	Ljubljana, 28. julija 1950 _ Izvod 4 din
PRISTOPIMO K IZVAJANJU SKLEPOV
XII. plenuma Centralnega odbora ZSJ
GRADNJA HIDROGENIRALE V VUZENICI
Hidrocentrala Vuzenica
drugi Mariborski otok
XII. plenum Centralnega odbora ZSS je bil v pogojih velikih sprememb, ki se vršijo v naši državi z reorganizacijo državne uprave in s tem, da upravljanje gospodarstva preide na same delovne kolektive. Ti revolucionarni ukrepi so našli svoj odraz tudi v našem sindikalnem gibanju, v njegovi vlogi in njegovih organizacijskih oblikah dela. Zaradi tega je XII. plenum razpravljaj o organizacijskih vprašanjih Zveze sindikatov in v tem smislu je sprejel pomembne sklepe. Da bi sindikalna organizacija lahko z uspehom odgotčrila novim nalogam, je treba takoj začeti z izvajanjem sklepov plenuma. Predvsem je treba s posameznimi predavanji, ua seminarjih s sindikalnimi aktivi in podobno, dobro proučiti teoretične postavke iz referata maršala Tita, katerega je imel ob priliki sprejetja Zakona o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji s strani delovnih kolektivov, posebno o vlogi sindikatov, vsestransko proučiti zakon in predelati številne članke iz dnevnega in partijskega tiska, ki so bili objavljeni v zvezi s sprejetjem tega zakona in v zvezi z reorganizacijo državne uprave. Brez tega sindikalne organizacije ne bodo mogle popolnoma razumeti smisla in bistva sklepov plenuma, naloge sindikatov in vloge posameznih sindikalnih organov.
V duhu nauka tovariša Tita o vlogi sindikatov v pogojih, ko delavski razred uresničuje svojo pravico upravljanja gospodarstva s pomočjo svojih delavskih svetov in upravnih odborov, dobivajo sindikati pri politični vzgoji in kulturnemu dvigu, kot šola upravljanja, šola gospodarjenja. šola komunizma, svoj poseben pomen. To je bila do sedaj ena osnovnih nalog sindikatov. Z ozirom na slabljenje funkcije sindikatov pri reševanju gospodarskih vprašanj in v zaščiti interesov delavcev, se sindikatom dajejo veliko večje možnosti, da se posvete tej svoji največji nalogi. Zato je tudi plenum tej nalogi posvetil posebno in najvažnejše mesto in zadolžil predsedstvo Centralnega odbora da »prouči, obdela in izvede sistem vzgojnih ukrepov, s katerimi bi se omogočilo hitrejše razvijanje socialistične zavesti delavskega razreda in njegovega usposabljanja za upravljanje gospodarstvu«:. Sindikalne organizacij^ se morajo takoj lotiti te naloge m povečati delo na ideološko političnem m kultur-nem polju in ne smejo, s tem da čakajo posebnih navodil, slabiti aktivnosti na tem področju.
Sklepi plenuma o vprašanjih vloge in organizacije posameznih sindikalnih organov so najvažnejši za nadaljnje organizacijsko delo sindikatov. Z njimi se regulirajo medsebojni odnosi sindikalnih organov ip se odpravljajo pomanjkljivosti, katere so se pokazale pri sistemu dvojnega vodstva. Po sklepih plenuma so glavni odbori in sindikalni sveti splošna vodstva, koordinacijsko telo sindikalnih organizacij. Napačno pa bi bilo iz tega zaključiti, da je. vloga in odgovornost teh organov za delo organizacij oslabljena. Glavni odbori in sveti bodo tudi naprej spremljali delo organizacij, imeli z njimi od časa do časa sestanke, ki bodo posvečeni posameznijn konkretnim vprašanjem, obiskovali organizacije, prisostvovali konferencam sindikalnih organov itd.
Pri upravljanju organizacij morajo glavni odbori in sveti posebno paziti na to, da se Operativa in neposredno upravljanje preiieše na organe sindikatov Njihova naloga je, da krepe republiške in krajevne odbore in podružnice ter jili usposabljajo, da bodo lahko samostojno v okviru Svojega sindikata, reševali svoja vprašanja. Zgraditev sistema dela glai-nih odborov in sindikalnih svetov v smislu sklepov plenuma, v pogojih, ko operativa preide na organe- sindikatov in ko se znatno manjša profesionalni kader v teh forumih, predstavlja eno neposrednih nalog glavnih odborov in svetov.
Centralne uprave in republiški odbori morajo prav tako proučiti svoj bodoči način dela in medsebojne odnose ter odnose z glavnimi odbori in sveti. Po določbah XII. plenuma preide težišče dela, neposredno upravljanje in odgovornost za celotno delo sindikatov na vseh področjih, na sindikate, oziroma na njihove organe. V zvezi s tem so ukinjeni sklepi VI. plenuma, po katerih so ti organi bili odgovorni samo za nekatere sektorje. To zahteva tudi spremembo v dosedanjem načinu dela. Potrebno je ustvariti kolektiven" sistem dela v forumih in enako odgovornost vseh članov za vse delo foruma in sindikata. Centralne uprave morajo okrepiti republiške odbore in nanje prenesti neposredno upravljanje organizacij in vrsto drugih poslov knt so: reševanje organizacijskih vprašanj v smislu splošnih sklepov, izdajanje članskih izkaznic ali njihova zamenjava, pripravljanje organizacij za samostojno finančno poslovanje itd. V zve-
zi s sklepom plenuma, da se republiški odbori ustanovijo v glavnem za vse sindikate in v vseh republikah, je treba začeti z ustanavljanjem novih republiških odborov in še v tem letu sklicati letne skupščine.
V	sklepih plenuma je posvečena posebna skrb organizaciji in delu podružnic. Spremenjeni so sklepi IV. in VI. plenuma glede sektorjev in komisij. Po sklepih XII. plenuma bodo komisije še nadalje obstajale in sicer z ozirom na pogoje in potrebe podružnic. Napačno bi Mio misliti, da v podružnicah ni potrebno ustanavljati komisij za tiste haloge, ki jih danes rešujejo upnavni odbori podjetij kot so n. pr. plače, zaščita dela in drugo. Nasprotno, za te naloge se morajo v bodoče organizacije angažirati in pri njihovem reševanju čim bolj pomagati delavskim svetom in upravnim odborom podjetij.
Kot nova organizacijska oblika je vpeljano organiziranje sindikalnih aktivov po izmenah, katerim je treba takoj v začetku posvetiti potrebno pozornost in jih usmeriti na tiste naloge, katere jim je določil plenum. Vprašanje števila članstva za ustanovitev sindikalnih odborov oddelkov (prejšnjih pododborov) in sindikalnih skupin je bolj .elastično in regulirano je vprašanje ustanavljanja sindikalnih skupin v brigadah.
Ena najvažnejših nalog podružnic je pomoč delavskim svetom in upravnim odborom podjetij pri njihovem vsakodnevnem delu, pri izvajanju njihovih sklepov, pri pripravah za volitve delavskih svetov, pri nadziranju njihovega dela s strani delavcev.
V	skladu z borbo proti birokraciji v sindikalnih organizacijah, ki se v veliki meri kaže v kopičenju profesionalnega kadra v sindikalnih organih, je treba takoj izvesti sklepe XII. plenuma o zmanjšanju profesionalnega aparata v sindikalnih organih, pri tem pa moramo paziti na to, da bodo funkcionarji in uslužbenci, kateri odhajajo iz sindikalnih
Vlada FLRJ je na podlagi čl, 45 Temeljnega zakona o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi združenji s strani delovnih kolektivov izdala navodila za izvedbo prvih volitev delavskih svetov in upravnih odborov državnih gospodarskih podjetij, katerih ponatis prinaša današnja priloga Delavske enotnosti: »Obzornik socialističnega dela«.
S tem se postavlja pred vse naše sindikalne organizacije silno važna naloga, da takoj pristopijo h konkretnim pripravam za oživotvorjenje zakona o upravljanju.
Poleg političnih priprav, ki obstajajo v tem, da sleherni član delovnega kolektiva spozna vsebino ter ogromen politični in gospodarski pomen tega zakona za naš nadaljnji socialistični razvoj, je nujno potrebno, da takoj začnemo z neposrednimi organizacijskimi pripravami za izvedbo volitev delavskih svetov in upravnih odborov, ker je rok za izvedbo volitev relativno zelo kratek.
V prihodnjih dneh bo vlada LRS razpisala volitve delavskih svetov in upravnih odborov za območje naše ljudske republike. Sindikalne podružnice pa morajo medtem sklicati sestanke celotnih kolektivov, ali pa posameznih oddelkov in izmen, da se vsi člani kolektiva do podrobnosti seznanijo tudi z navodilom za izvedbo volitev.
Takoj nato pa se sestanejo upravni odbori podružnic, kjer se na seji določi datum volitev in število članov delavskega sveta, ki naj bo v skladu z velikostjo in strukturo podjetja tako, da bodo v delavskem svetu zastopani delavci iz vseh obratov in oddelkov podjetja.
Te podatke, to je datum volitev in število članov delavskega sveta, je treba takoj prijaviti nadrejenemu izvršilnemu odboru OLO, MLO ali RLO, da se jim omogoči čim hitrejši in nemoten razpis volitev za posamezna podjetja.
Na teh sejah naj se imenujejo iz vrst delavcev in nameščencev petčlanske voli vn e komisije in 3- do SčlansJte komisije
organov, pravilno razporejeni. Borbo proti profesionalizmu pa mora hkrati spremljati povečano prostovoljno družbeno delo v sindikalnih organizacijah in vključiti je treba čim večje število članov sindikata v delo v organizacijah in vodstvih.
V zvezi s sklepi plenuma o ustanovitvi novega sindikata metalurgič.nih delavcev in o združitvi vseh obrtniških delavcev v en sam sindikat, je potrebno izvesti .vse organizacijske priprave za izvedbo teh sklepov in s tem seznaniti vse članstvo.
To so resne naloge, katare zahtpvajo. da jim vsii sindikalni organi posvete največjo pozornost. Centralne uprave sindikatov morajo v smislu sklepov plenuma in v skladu z reorganizacijo državne uprave in ustanavljanjem delavskih svetov in upravnih odborov podjetij, proučiti naloge in organizacijske probleme svojih sindikatov in se vsestransko pripraviti na svoje prihodnje plenume, na katerih bodo analizirali vsa ta vprašanja in sprejeli sklepe za delo v svojih organizacijah.
Od hitre in učinkovite izvedbe sklepov XII. plenuma je odvisna nadaljnja krepitev naših organizacij. Številna vprašanja, kot so: naloge sindikatov v zvezi z ustanavljanjem delavskih svetov in upravnih odborov podjetij, vprašanje medsebojnih odnosov med posameznimi sindikalnimi organi, prenašanje operati-ve na nižje organe sindikatov, nov način finančnega poslovanja itd., so načelno postavljena v sklepih plenuma. Nekatera teh vprašanj so popolnoma nova in še niso preizkušena v praksi. Naloga vseh sindikalnih vodstev jp, da nadalje obdelujejo in konkretizirajo te sklepe, v skladu z njihovimi pogoji in potrebami, da v praksi preizkušajo pravilnost teh sklepov in da prikažejo probleme, ki se bodo prav gotovo pojavljali pri izvajanju teh sklepov, da bi bilo mogoče do kraja obdelati in konkretizirati sklepe XII. plenuma Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije.
za sestavljanje votivnih seznamov. Te komisije morajo biti objavljene takoj po razpisu volitev. Medtem pa je njihova naloga, da se do podrobnosti seznanijo z navodilom, ker je od teh komisij v veliki meri odvisno, kako bodo izvedene volitve. Upravni odbori podružnic pa naj bodo v nenehnem stiku s temi komisijami, da jim v primeru potrebe lahko takoj pomagajo. To velja zlasti za komisije za votivne sezname, ki morajo takoj začeti z delom in pripraviti votivne sezname, ne glede, kdaj bodo volitve razpisane.
Nadalje naj se na seji upravnega odbora pretrese, kako se bo sestavila kandidatna lista, ki jo bo predlagala sindikalna organizacija. To je, ati naj se kandidati izbirajo na skupnem sestanku vsega članstva ali po izmenah, oddelkih oziroma obratih. V večjih podjetjih je treba določiti, koliko članov bo kandidiral posamezni oddelek ali obrat ter istočasno določiti dan volitev kandidatov, bodisi za celotna podjetja ali posamezni obrat ali oddelek. Pri tem pa )’e posvečati posebno pozornost demokratičnosti pri izbiri kandidatov, kjer se naj o vsakem kandidatu posebej razvija svobodna diskusija.
Sindikalne podružnice opozarjamo, da bo ZSJ — Glavni odbor za Slovenijo — dajal sproti vsa potrebna navodila in jih objavljal v »Delavski enotnosti«. V primeru kakih nejasnosti naj se podružnice obračajo na svoje krajevne in republiške odbore sindikatov ali pa krajevne oziroma okrajne svete sindikatov.
Podružnice, ki bodo takoj pristopile k čim boljšim pripravam po gornjih navodilih, bodo nedvomno uspele, ne glede na relativno kratek rok, in izvedle volitve v smislu Zakona o upravljanju in navodil za izvedbo volitev v delavske svete in upravne odbore podjetja. S tem bodo ponovno dokazale svojo zrelost in da se zavedajo važnosti vloge, ki jo odigravajo naši sindikati pod vodstvom Komunistu;-ne partije Jugoslavije, v borbi za socialistično preobrazbo naše domovine .
ZSJ — Glavni odbor za Slovenijo.
Vuzenica je bila še pred meseci miren kraj v Dravski dolini. Tu in tam je mir pretrgali glas voznikov,- ropot avtomobilov ali nekajkrat na dan vlak, ki vozi iz Maribora na koroško mejo. Pred meseci pa je .Vuzenica dobila nove prebivalce. Prihajali so zdravi kmečki fantje iz Štajerske in Prekmurja, nekateri pa z Mariborskega otoka. Takrat se je med ropot voznikov, avtomobilov in vlaka začel mešati šum motorjev in eksplozije ob Dravi. Bitka za drugo hidrocentralo na Dravi v prvi Titovi ‘ petletki se je s prihodom »gradišovcev« pričela. Vsak dan bolj je rastla tu vidna delavnica-, kjer je tudi človeku noč bila delovni dan. Na desnem bregu so začeli graditi hiše, doli k reki pa so se vsak dan in vsako noč spuščale skupine delavcev. Tudi sredi noči so delavci vstajali in zapirali Dravi njeno tisočletno pot. Tri četrtine struge so »gradisovci« zgraditi z rebrasto betonsko pregrado. Osušili so velik prostor na desnem bregu Drave. V gradbeni jami so začeli kopati temelje za prva dva turbinska stebra. Hidrocentrala Vuzenica bo po svoji zmogljivosti in konstrukciji enaka hidrocentrali Mariborski otok.
Graditev HC na Mariborskem otoku je bila dobra šola za graditelje. Šef ing. Pipan, odlikovanec z redom dela I. stopnje, je prišel na novo gradbišče z bogatimi delovnimi izkušnjami. Čeprav je prav takrat še vodil dela na Mariborskem otoku in Medvodah, je vendar posvetil veliko delovnega časa Vuzenici. Kar ni veljalo na Mariborskem otoku, ki je bil zapuščina-okupatorja, je tu na Vuzenici spremenil in dopolnil. Na Vuzenici so prvič uporabili »Neclovo« pregrado. Manj betona so graditelji porabili za to rebrasto zagatno steno, ki varuje gradbeno jamo pred valovi in. hitreje jo bodo razstrelili kot masivno betonsko pregrado, kakršna je bila na Mariborskem otoku.
NISO ČAKALI NA STROJE IZ TUJINE
Geslo graditeljev je od vsega začetka bilo: »Ne smemo se uspavati, ne čakajmo na mehanizacijo iz tujine, napravimo sami, kar se napraviti da. To geslo je za ing. Pipanom prevzel ves delovni kolektiv. Strojnik Ferk danes ponosno vodi kabelni žerjav, ki so ga izdelali na Vuzenici po zamisli ing. Pipana. Kabelski žerjav je prvi te vrste pri nas. Na desnem bregu se premika po tračnicah. Debele jeklene vrvi so razpete čez Dravo do protistplpa na levem bregu. Iz več deset metrov globoke gradbene jame lahko s kabelndm žerjavom dvigajo vozičke kamenja.
Žerjav ni edina novost na gradbišču. Nekaj sto metrov od gradbišča je na levem bregu veliko leseno poslopje, za njim pa gramozna jama. Ljudje, in teh je prav malo v gramozni jami in separaciji, tako imenujejo to stavbo, tu ne
Ob znakih guštanjske, mežiške in šoštanjske godbe je o izmito jutro odhajalo in se vozilo tisoče ljudi v Hreži-livno nas. Sem s Koprivne, z Leš, Viča in Slooenjgradca je teklo šeststo fizkul-turnikov — udarnikov najboljših kolektivov, zadružnikov in kmetov — v štafeti, ki se je pred Kotljami strnila in presenetila tabor prav ob pričetku slavnostnega sporeda.
Toplo si bili sprejeti stari znanci s Koroških planin tov. podpolkovnik Bor, Karl Prušnik-Gašper, Primožič Marko, polkovnik Mitja Ribičič, tov. Majcen Tončka in ostali. V imenu Okrajnega komiteja KP jih je, pa tudi vse ostale^ borce, pozdravil tov. Janžekovič Ivan, bivši komisar koroškega odreda.
Tobariš Ledinek Miloš, rep. poslanec je razoil pred množicami sliko razvoja borb za.Slovensko Koroško. rMi smo ljudje dela in ne besed,« je poudaril. Pomembne so tudi njegove besede: »Kakor je bila naša borba iskrena in nesebična, kakor je naše delo za izgradnjo socializma d domovini iskreno, dosledno., a nepopustljivo, tako naj bo tudi našemu narodu na Koroškem po vsej pravici dana možnost, da še naprej goji tradicije narodnoosvobodilne borbe, tradicijo širokega sodelovanja z vsemi naprednimi silami dežele na temelju enakopravnosti, enega in drugega naroda..«
V imenu JA je bu-rno pozdravljen z vzkliki JA pozdravil tabor tov. Ribi-
sejejo gramoza na mrežah in le malokdaj ga premetavajo ž lopatami. Večino dela opravi buldožer ip. električna energija, ljudje stroje le upravljajo. Medtem ko se gramoz sortira v Štiri razne vrste, ga tudi v separaciji že operejo in steka dalje v 16 silosov. Separacija očisti in sortira na uro kar 20 m3 gramoza.
Betonarna je srce gradbišča- Stoji sredi reke, v gradbeni jami lepo na suhem. Za 120.000 m3 betona, kolikor ga bodo vsaj približno porabili za hidrocentralo, je v resnici potrebna tovarna betona, kakor včasih kdo v šali imenuje betonarno. Tudi v betonarni je večina dela mehaniziranega. Nekakšni veliki krožniki sami odmerjajo gramoz, tehtnice so odpadle. Samo ročico je treba potegniti in že priteče toliko cementa, kolikor ga je potrebno. Tekoči trak nosi mešanico do betonskega mešalca. Tudi betona ne nosijo delavci, temveč ga potiskajo po cevi z betonsko sesalko tja, kjer je potreben, ali pa ga prenašajo z žerjavom.
Tako je z mehanizacijo na gradbišču. Povsod je kaj novega, drugače je kot na drugih gradbiščih. Kjer koli jo bilo mogoče delo mehanizirati, so postavili stroje. Res potrebujejo veliko manj delovne sile, vendar še s tem ni rečeno, dh imajo v Vuzenici dovolj ljudi. Tako malo, kot imajo tam, jih je menda malokje. Komaj polovico toliko delavcev imajo kakor to predvideva plan. Zato je mehanizacija njihova rešitev.
PRVI TURBINSKI STEBER ŽE BETONIRAJO
Turbinski stebri, votla lesena stavba, v kateri bodo turboagregati spreminjali vodno energijo v električno, so srce gradbenega objekta. Težko so delavci čakali dneva, ko bodo začeli betonirati prvi turbinski steber in vendar so ga dočakali, V sredo so prvič zasuli beton na opaže sesalne cevi. Koliko truda je bilo potrebno, da so iz stavbne jame izkopali 52.000 kubikov žive skale. Tesarji Draškovič, Kamenšak in drugi so morali narediti zelo natančne velike opaže za sesalno cev in spiralo. Železo-krivci so skrivili 49 ton železne armature. Tudi za drugi turbinski steber, ki bb v isti gradbeni jami, že pripravljajo tesarji opaže, žeilezokrivci železo in tudi brigade pri izkopu so že skoraj zaključile svoje delo. 28 brigad, ki delajo na raznih mestih, bite, da bi čimprej začeli betonirati drugi turbinski steber, da bi prestrelili pregrado in začeli s postavljanjem druge pregrade na levem bregu za tretji turbinski steber. Delavci »Elektrosonda« že dolgo raziskujejo dno struge za betonsko pregrado. Kolektivi »Franc Leskošek*. »Rade Končar« in »Litostroj« pripravljajo strojne naprave za prvi turboagregat. Čez leto dni bo tu rboag regat že dal prvo električno energijo.
čič Mitja - Ciril: -»Mi hočemo Biti sami gospodarji na svoji zemlji,« je pribil.
Še dolgo ni poleglo vzklikanje, ko se je oglasil k besedi dragi gost neosvo-bojene Koroške tov. K ar l Prusnik -Gašper.
Delovni kolektivi železarne Guštanj. rudnika Mežice in od driigod so v pozdravnih resolucijah potrdili neomajno pripravljenost, storiti vse za izpolnitev plana, pa tudi vztrajati v borbi za Slovensko Koroško. Trinajstkratni udarnik rudnika Mežica tov. Horvat Tomaž pravi: »Po vzgledu naših partizanov korakamo delovni kolektivi pod vodstvom EP Jugoslavije do delovnih zmag. Naj rožljajo z orožjem, mi bomo pa odgo-oorili z izpolnjevanjem planskih nalog.«
Po govorih tov. Modrasa, komandanta 1. kor. bataljona — kot zastopnika fužinarjeo Guštanja, zastopnika požrtvovalnih mladih graditeljev ravenske gimnazije in ostalih, je sledil prav izbran, prisrčen ku Uurno-prosvetni pro gram. V njem so sodelovali pevski zbori in godbe S KUD Mežiške doline in folklorna skupina SKUD »Prežihov Korane«.
Sledilo je ljudsko rajanje. Borci pa co obujali žive spomine na narodno osvobodilno borbo, se prisrčno pozdrav-'iali in si zagotavljali večjo povezavo, kot so jo imeli doslej. Pogum, ponos, smelost, predanost, požrtvovalnost — ose to so kvalitete teh junaških koroških borcev.	F. M.
Čimprej se pripravimo na
volitve delavskih svetov in upravnih odborov
državnih gospodarskih podietii
Prvi koroški partizanski tabor v Kotljah
Vojna na Koreji ne bo kratka TURNIRSKI MRCIN TEK1H0UHMJH
Mesec dni že traja vojna na Koreji in položaj /,a južnokorejske čete je tudi sedaj kaj malo ugoden- Severnokorejske čete so v tem času prodrle že preko reke Kum, za katero se je domnevalo, da bo predstavljala oviro za njiho-vo nadaljnje napredovanje. Toda medtem je padlo v roke severnokorejskih čet že tudi mesto Taejon — začasna prestolnica južnokorejske vlade — ter Se-ngču. Vsa fronta se je premaknila po najnovejših poročilih na črto, ki poteka nekako od pristanišča Jong-teika (Yondok) do Yongjua, kjer zavije v jugozahodno simer približno trideset km zapadno od Kochanga preko Kuangjuja do pristanišča Mokipo na zahodni obali. V celoti so severnokorejske čete doslej zavzele že skoraj več kot polovico južne Koreje.
V ZDA in v Mac Arthurjevem štabu prav nič ne zanikajo, da bodo severnokorejske čete še napredovale, in izjavljajo, da vojna na Koreji ne bo kratka.
To potrjuje tudi poslanica Trumana ameriškemu kongresu, ko je zahteval odobritev novih vojaških kreditov 10 milijard dolarjev »za takojšnje kritje potreb na Koreji« in zahteval, da se poveča tudi število ameriške vojske in vpokličejo rezervisti.
Vse kaže, da se bodo morale ZDA, če bodo hotele vzdržati pritisk severnokorejskih čet. angažirati predvsem same, kajti po izjavi glavnega tajnika Trygve Liea so se sicer Peru, Argentina, Švedska, Norveška, Danska, Francija, Brazilija, Grčija, Filipini, Siam, Holandska in Iran izjavile za poslanico OZN, vendar nobena od teh držav ne misli poslati na korejsko bojišče svojih rednih čet.
Poskus, katerega je pred kratkim napravil predsednik indijske vlade Pandit Nehru, da bi na diplomatski način izravnal ta spor, ni imel nobenega
uspeha. Na pismo, ki ga je poslal Stalinu, je prejel odgovor, da je Sovjetska z vez,a pripravljena razpravljati o tem sporu pred Varnostnim svetom, vendar le, če se pritegne v Varnostni svet še predstavnik LR Kitajske in se zasliši tudi predstavnike korejskega ljudstva. Vlada ZDA pa v zvezi s tem smatra, da sprejem LR Kitajske v Varnostni svet nima ničesar skupnega s korejskim vprašanjem in se je pripravljena raagovarjati, če se severnokorejske
SE ZELO DOBRO RAZVIJA V GRADBENIŠTVU
čete poprej umaknejo na 38 vzporednik.
Zaradi takšnih stališč z obeh strani ne kaže, da bi bila vojna na Koreji kmalu končana. Uspehi, katere so doslej dosegle severnokorejske čete, Sovjetski zvezi ne dopuščajo, da bi sedaj v čemer koli popuščala, vlada ZDA pa si obeta, da bo zbrala, čeprav do jeseni ali šele do spomladi — potrebne materialne sile, ki bi bile sposobne zaustaviti napredovanje severnokorejskih čet če ne bo takrat že prepozno.
RESNICO O IUGOSLAVIJI
bodo povedali tisti, hi so jo obiskali
Poleg nekaterih delegacij, ki so bile v poslednjem času na obisku v naši državi, je prejšnji petek prispela v Jugoslavijo tudi delegacija sindikalnih funkcionarjev Norveške, ki je obiskala Centralni odbor ZS Jugoslavije. Goste je po* * zdravil sekretar C O ZSJ tov. Mišo Pavi-čevič in jim obljubil, da bodo imeli možnost obiskati številne naše tovarne, počitniške domove naših delavcev ter kulturne in socialne ustanove, da bi se tako prepričali na lastne oči o naši stvarnosti in si ustvarili nepristransko sodbo o naši državi.
Prejšnjo soboto je ta skupina obiskala tudi Ljubljano in si ogledala Litostroj, V Domu sindikatov je delegacijo pozdravil član predsedstva Glavnega odbora ZS Slovenije tov. France Boštjančič Vodja delegacije Karsten Torkiensen se je zahvalil za sprejem in med drugim dejal:	1
»Ko smo iz Norveške odhajali v vašo državo, smo se zavedali, da je to potreb-- no in važno. V vašo državo smo prišli zato, da bi na lastne oči videli, kako in kaj delate, zlasti zaradi tega, ker se pri nas razširja lažniva propaganda o tem, kaj se pri vas dogaja. Nismo še niti tri dni pri vas, vendar smo v tem kratkem času mnogo videli in še mnogo naučili. Videli smo, da vaša stvar nima ničesar skupnega s tistim, kar o vas piše sovražni! tisk. Norveška in Jugoslavija imata samo en smoter, da bi v miru zgradili svojim narodom prihodnost. Pri vaših prizadevanjih za ustvaritev boljše bodočnosti vam želim vso srepo.«
Skupina sindikalnih funkcionarjev iz Norveške si bo na tem potovanju po Jugoslaviji ogledala še nekatera podjetja, gradbišča, hidrocentrale in počitniške domove v Sloveniji. Hrvatski ter v Bosni in Hercegovini.
*
Skoraj v istem času je zaključila podobno potovanje po Jugoslaviji tudi 15-članska skupina italijanskih kmetijskih delavcev, ki je bila gost Zveze sindikatov Jugoslavije. Člani delegacije so pripovedovali, kakšne težave so imeli, preden so lahko odpotovali v Jugoslavijo, ker je po razglasu KP Italije vsakdo, ki obišče Jugoslavijo, avtomatično izključen iz Partije.
Pred odhodom so jih hoteli prepričati, da v Jugoslaviji ni svobode. V zvezi s tem, kar so videli, je član te skupine Davide Dom eni c o izjavil v Postojni:
»Naši vtisi so zelo dobri. Italijani so s ponosom govorili o Italiji, povedali pa so, da so srečni, ko-živijo skupaj z jugoslovanskimi narodi, da so jim vse demo
Kakor je napovedal italijanski vojni minister namerava Italija sedanje številčno stanje italijanske vojske od 75.000 povečati na 250.000 mož. kolikor ii io dovoljeno z mirovno pogodbo.
*
Te dni je prispela v Jugoslavijo naša nova trgovska prekomorska, ladja »Pula*. katero so zgradili v ladjedelnici v Botterdamu.
kratičnc pravice zagotovljene in da uživajo celo nekatere prednosti. Po vesti lahko izjavim, da je gonja Iniormbiroja potvorjena. Poziv Jugoslavije za mir je dobra stvar in vsi pošteni ljudje jo morajo podpreti«
Ko eo -letos februarja začeli s turnirskim tekmovanjem v tekstilni industriji in dosegli ogromne uspehe, so začeli misliti na turnirsko tekmovanje tudi gradbinci.
Kot prvi v Sloveniji in v državi si je osvojil turnirsko tekmovanje kolektiv gradbenega podjetja »Konstruktor« v Mariboru, ki je organiziral na gradbišču Metalne 12 proizvodnih brigad, ki so se pomerile med seboj. Že v prvem tednu tekmovanja po turnirskem načinu so dosegli lepe rezultate. Kot celota je kolektiv presegel dnevno normo za 40%.
Pomemben uspeh pri turnirskem tekmovanju brigad so v prvem tednu pokazale: I. brigada Janeza Kosa, ki je vsakodnevno presegala normo za 49%, drugo mesto si je osvojila II. brigada Geza Marčiča, ki je presegala normo za 46%, in tretje mesto brigada Franca Hajnrika.
To tekmovanje je prineslo podjetju »Konstruktor« zelo pozitivne rezultate, vendar se je pri tem tekmovanju pojavila nepravilnost v tem, da ni bilo na gradbišču človeka, ki bi stalno vodil evidenco ter s tem zasledoval potek dela. Ugotovili so, da brigade več napravijo kot pa so pokazali pokazatelji. To napako bi lahko takoj popravili.
Delo, ki ga te brigade opravljajo, se po kvaliteti ne razlikuje od ostalih brigad, to pa predvsem zato, ker je vsako delo posebej ocenjeno po kakovosti. Da bi tudi delavci dobili za svoje delo zasluženo priznanje, je uprava podjetja razpisala nagrade za 3 najboljše brigade — zmagovalke.
Ti uspehi in izkušnje brigad na gradbišču Metalne pa so zainteresirali tudi delavce na ostalih gradbiščih »Konstruktorja«, kjer bodo prav tako organizirali brigade in tekmovanje po turnirskem načinu.
V	istem času, ko so začele s turnirskim tekmovanjem brigade pri »Konstruktorju«, so izvedli priprave tudi na vseh gradbiščih in stranskih obratih podjetja »Gradis« Ivana Maoka-Matije. Delavci tega podjetja so se pripravili na tekmovanje v drugi polovici junija, z 21. junijem pa so začele tekmovati brigade kot prve na gradbiščih Šoštanj in Velenje, kjer tekmuje skupno 27 brigad. Kot po vseh gradbiščih »Gradisa«, so tudi tu delavci z navdušenjem in zanimanjem sprejeli turnirski način tekmovanja, ker se zavedajo, da je treba plan brezpogojno izpolniti kljub temu, da primanjkuje »Gradisu« kot celoti 36.5% delovne sile. Na tem gradbišču se bije ostra borba za prvenstvo, razumljivo, saj so se spoprijele brigade, ki so si že v lanskem tekmovanju pridobile ogromno izkušenj kot so brigade Blaža Pačalota, Vidanje, Bukovca in druge.
V	prvih 12 dneh tekmovanja je v hudi konkurenci vodila tesarska brigada Blaža Pačalota z 20.7 točke, kar je 80% od dosegljivih. Drugo mesto je dosegla brigada Vidanja Rudija z 19.1 točke in tretje mesto zidarska brigada Bukove3 Rudija s 17.1. Sledijo brigade Ročnika Rudija. Baškoviča Ivana in Sirila Rudija.
Kolektiv gradbišča Moste-Žirovnica, ki je do sedaj že dvakrat prejel naslov najboljšega kolektiva Jugoslavije in trikrat
S pravilno usmerjeno agitacijo se pripravimo na vpis drugega ljudskega poso$iia
Razpis drugega ljudskega posojila je našel močan odmev v vsej naši državi. Od dneva, ko je bila objavljena uredba zvezne vlade, je posojilo postalo predmet številnih sestankov naših delovnih ljudi in tema vseljudskega razpravljanja. V delovnih kolektivih, kmečkih delovnih zadrugah, v enotah Jugoslovanske armade, ustanovah in množičnih organizacijah, v mestu in na vasi naši ljudje, ko razpravljajo o pomenu posojila, sprejemajo obveznosti, koliko bodo vpisali. Veliko število najboljših delavcev in udarnikov — prvoboriteljev socialistične graditve se je že obvezalo pred svojimi kolektivi, kolikšen znesek bodo vpisali.
Čeprav so dosedanje priprave za vpis posojila imele bolj ali manj le man-ifesta-tiven značaj, lahko kljub temu trdimo, da postaja kampanja za vpis čedalje bolj načrtna. Zdaj, ko se je začelo tudi z ustanavljanjem vpisnih komisij, je nastopil čas, da agitacija za vpis posojila dobi stalen značaj in postane čim bolj načrtna. Naši delovni ljudje v mestu in na vasi so pripravljeni vpisati posojilo, dolžnost sindikalnih in drugih množičnih organizacij pa je, da pri vpisu sodeluje čim več ljudi in da se vpisniki pritegnejo sorazmerno po svoji materialni zmogljivosti. Vse to delo v pogledu tolmačenja in vpisovanja je v glavnem delo sindikalnih in drugih množičnih organizacij, od katerih se pričakuje, da bodo to nalogo vestno in dosledno izvršile,
Sindikalne organizacije morajo agitacijo za drugo ljudsko poso-jilo usmeriti predvsem na to, da za posojilo zainteresirajo čim večje množice naših državljanov, ker se bo samo na ta način lahko doseglo, da bo posojilo resnično dobilo obliko vseljudskega prispevka za zgraditev države. Ljudi, v prvi vrsti pa kmete, obrtnike in pa tiste delavce, ki imajo večja denarna sredstva pakor pa uslužbenci, da vpišejo posojilo, ni mo-goče zainteresirati, če ne bomo globlje in konkretno seznanili vpisnikov s koristmi, ki j'ih ima od tega v prvi vrsti država, za njo pa tudi on sam.
Ugodni pogoji, pod katerimi je razpisano drugo ljudsko posojilo, lahko služijo kot odlično sredstvo pri agitaciji Na sestankih sindikalnih podružnic in delovnih kolektivov, na katerih se razpravlja o posojilu, je vsekakor treba govoriti tudi o velikih koristih, ki jih bo imelo naše gospodarstvo od treh milijard dinarjem, ki jih bo dobilo s tem poso-
jilom. Ta pomoč v denarnem prispevku bo nedvomno pospešila graditev države in odpravila številne težave, ki še ovirajo izpolnitev posameznih nalog, loda to ni edina dobra stran posojila in tudi ne edini cilj. Posojilo je tudi močno sredstvo za uravnovešanje naših plačilnih in blagovnih fondov, kar je važno za naš gospodarski razvoj, posebno pa za utrditev cen.
S tega vidika bo posojilo doseglo svoj namen šele, če bodo zares zajeti vsi denarni presežki. Tega dejstva sindikalne organizacije pri pripravah za vpis drugega ljudskega posojila ne smejo prezreti. Posebno je treba gledati, kakšne obveznosti se sprejemajo za vpisovanje. Ni dvoma, da so denarni presežki v prometu in te je treba s pomočjo posojila v glavnem zajeti in jih vključiti kot nove rezerve v skupen tok gospodarske graditve. To pomeni, da imajo sindikalne organizacije dvojno odgovorno nalogo:	na eni strani se morajo
vztrajno boriti, ko se bo začel vpis, da se vpiše planirani znesek, na drugi strani pa morajo ta denar zajeti pri ljudeh, ki ga imajo stvarno kot presežek.
Osnovna napaka ob vpisovanju prejšnjega ljudskega posojila je bila prav v tem, da so visoke vsote vpisovali predvsem tisti, ki so dajali svoja sredstva, nujno potrebna za življenje. To je bila posledica površne agitacije za vpis posojila. Zato so številni vpisniki smatrali posojilo kot nekakšen prostovoljni prispevek državi in se niso niti zanimali za izžrebane dobitke in amortizirane obveznice.
Skrbeti, da se napake iz,'prejšnjega posojila ne bi ponovile pri sedanjih pripravah za vpis — to je ena izmed osnovnih nalog sindikalnih organizacij. Posebno vprašanje, kateremu je dati vse težišče agitacije, pa je, da znamo oceniti, od katerih vpisnikov lahko pričakujemo najboljši odziv za posojilo in največji znesek. Same naloge, ki so postavljene z razpisom drugega ljudskega posojila, nam nalagajo, da se največja vsota posojila zajame pri kmetih in delavcih v rudarstvu, črni metalurgiji, gradbinstvu in še nekaterih drugih gospodarskih panogah, v katerih je večji del delavstva tudi najbolje plačano. Pričakuje se, da bodo tudi obrtniki prav tako vpisali večje zneske Zato je treba agitacijo usmeriti kar najbolj na te gospodarske panoge.
Po »Radu«.
najboljšega kolektiva Slovenije, ki je prejel od začetka gradnje 9 pohval in diplom od najvišjih forumov ter bil tudi v prvem polletju 1950 med najboljšimi kolektivi nizkih gradenj v Jugoslaviji, je nedvomno dosegel največje uspehe v turnirskem tekmovanju. 16 brigad, kolikor jih tekmuje, je prineslo kolektivu velike uspehe, saj se je v’16 dneh tekmovanja storilnost dvignila za 6% v primeri s prvo dekado junija. Neupravičene izostanke so znižali od 0.65 na 0.62%, kar znaša 5% v primeri s prvo dekado junija. Na tem gradbišču je najboljša brigada tov. Stara Franceta, ki proizvaja gramoz. Dosegla je 14 točk, normo presega od 12—64%, povprečno pa 35%. Posebna odlika te brigade je visoka disciplina — neopravičenih izostankov sploh nima, in vsi delavci, razen enega, so večkratni udarniki. Vsi člani te brigade so že v začetku tekmovanja sklenili, da hočejo biti prvi. Največ zaslug ima pri tej brigadi tov. Star, ki .je vzpodbujal vse člane brigade ter vestno zasledoval ves potek dela in sproti odpravljal pomanjkljivosti, ki so se pojavljale pri tekmovanju. Drugo mesto je dosegla brigada tov. Makuc3 Karla ki dela nad tolmunom. Normo je presegala za 32%. V tej brigadi so prav tako vsi člani brigade večkratni udarniki. Sledijo brigade Koprivca Jožeta. Milerja Jožeta, Valenka Ivana itd.
Na gradbišču v Vuzenici je uspešno tekmovanje predvsem, med brigadami, ki opravljajo ista ali podobna dela. Tu tekmuje po turnirskem načinu 28 brigad.
Mem najboljšimi brigadami so železo-krivska Pečnikova, tesarska Konsenško-
va,‘ betonerska Ferkova in železokrivca večkratnega udarnika Jožeta Miholiča.
Tudi na ostalih gradbiščih »Gradisa« kot gradbišču »Litostroj«, Jesenice, Medvede, Škofja Loka, »Gradis« Tezno, Gu-štanj, Strnišče in gradbišče Ljubljana se v turnirsko tekmovanje vključuje vedno več brigad, ki si hočejo pridobiti naslove najboljše brigade gradbišča. Na gradbišču Litostroja tekmuje 27 brigad, med katerimi so brigade, ki tekmujejo po posameznih objektih. Najboljše so brigade Radoliča Roberta. Crmel.ia Maksa. Dimca Franceta, Žganca in Judofa.
V kolektivu Strnišče tekmuje 35 brigad. Ta kolektiv, ki je že dvakrat zaporedoma bil med najboljšimi kolektivi visokih gradenj v Jugoslaviji, se je tudi letos uvrstil v tretjič. Do sedaj ima največ točk odrarska brigada tov. Zajška, 7 kratnega udarnika, ki je že izpolnil prvo petletko, in zidarska brigada tov. Markoža. Da se pravilno ocenjuje, je na vsakem gradbišču postavljena posebna komisija, ki ocenjuje kakovost. Mnogokrat pride do ostre borbe pri ocenjevanju, kar je opaziti zlasti na gradbišču Šoštanj, Ker pa so v komisiji predstavniki podjetij in sindikalnih organizacij iz dotične brigade, sporazumno odpravljajo vse nepravilnosti.
Turnirsko tekmovanje v gradbenih kolektivih je ogromnega pomena zlasti še, ker na vseh gradbiščih primanjkuje delovne sile.
S turnirskim tekmovanjem se bo dvignila disciplina in storilnost tako. da bodo naloge gradbenih kolektivov v letu 1950 častno izvršene pred rokom. B. A.
Pri podaljšanja delovnih pogodb bo treba več vestnosti in političnega dela z delavci
Preteklo je že nekaj mesecev, odkar je bila izdana uredba o sklepanju delovnih pogodb delavcev in uslužbencev v naših podjetjih. Delovni ljudje so z velikim navdušenjem sprejeli uredbo o sklepanju delovnih pogodb s svojimi podjetji za določen in nedoločen čas.
Večina delovnih ljudi je pravilno razumela pomen -sklepanja delovnih pogodb. zato so sklenili delovno razmerje s svojimi podjetji za več let, ali celo do upokojitve. Le malo je delavcev, ki so svoje delovne pogodbe sklenili le za dobo od treh do šestih mesecev.
S potekom dogovorjene dobe se delovno razmerje delavca v podjetju lahko preneha, vendar pa. ker uredba predpisuje, če delavec 15 dni pred potekom dogovorjene delovne pogodbe ne odpove, se smatra to za podaljšanje prvotno sklenjene pogodbe.
Prve delovne pogodbe delavcev, ki so podpisali le za dobo od treh do šest mesecev, bodo v lem in drugem mesecu potekle. Potrebno je, da se podjetja, ki imajo veliko število kratkotrajno sklenjenih pogodb, že sedaj pripravljajo na podaljšanje delovnih pogodb.
Samo v juliju in avgustu bo v podjetjih črne metalurgije poteklo nad 4500 delovnih pogodb. V železarni na .Jesenicah bo v kratkem času treba podaljšati nad 1030 delovnih pogodb, v železarni GuStanj 688 in v železarni Štore nekaj sto delovnih pogodb. Tudi v rudniku Trbovlje bodo morali podaljšati nad 1000 delovnih pogodb, v rudniku Zabu-kovica pa 228, v Litostroju nad 590. v »Tiskanim« v Kranju nad 800 itd. še mnogo ‘delovnih kolektivov je. ki jih nismo našteli in ki imajo tudi večje število delovnih pogodb, ki bodo v kratkem potekle.
Zato morajo delovni kolektivi in podjetja delavcem že v naprej temeljito obrazložiti pomen in koristi sklenjene delovne pogodbe. Pojasniti morajo delavcem tudi to, kako velikega pomena je stalna delovna sila v podjetju. Delavci, ki delajo dalj časa na istem delovnem mestu in v istem podjetju, si stalno v delu pridobivajo nove izkušnje v izboljšanju kakovosti izdelkov in' zvišanju proizvodnje.
Kaj je treba vedeti o vpisu drugega ljudskega posojila
Po pravilniku, ki ga je predpisal zvezni finančni minister, bo mogoče vpisati drugo ljudsko posojilo na vpisnih mestih osnovnih frontnih organizacij, sindikalnih organizacij prt podjetjih in ustanovah, nadalje pri kmečkih delovnih zadrugah, sedežih In podružnicah Narodne banke FLRJ In Investicijskih bankah ter pri vseh poštah v državi.
Obveznice drugega ljudskega posojila se bodo izdajale v vrednosti po 100(1, 500. 200 In 100 dinarjev. Obveznica za 1000 dinarjev je osnovna obveznica, obveznica za 500 dinarjev predstavlja polovico, obveznica za 200 dinarjev petino, za 100 dinarjev pa desetino osnovne obveznice Vsaka obveznica nosi oznako serije ln številke vsaka serija pa Ima tisoč številk.
Najmanjši znesek, ki ga je mogoče vpisati, je 1000 dinarjev za odrasle, za šolsko mladino In vojake na odsluženju roka pa 500 dinarjev Osebe, ki bodo vplačevale posojilo v obrokih, vplačajo najmanj petino vpisanega zneska takoj prt vpisu Pri vpisu najmanjšega zneska 500 dinarjev za šolsko mladino ln vojake, je vplačati pri vpisu 200 dinarjev. Uslužbencem In nameščencem se
Delavcem, ki sklenejo daljšo delovno pogodbo, se nudijo tudi boljši pogoji za nadaljnji razvoj in napredek pri delu.
Delovne pogodbe se morejo podaljševat; edino le sporazumno z delavci, nikakor pa ne smejo uprave podjetij same podaljševati delovnih pogodb. Podjetja morajo po možnosti upoštevati vse upravičene želje delavcev, po sklenjeni delovni pogodbi za daljšo delovno dobo. Ne smejo pa podjetja obljubljati delavcem stvari, za katere vedo, da jih ne bodo mogla uresničiti
Pri podaljšanju delovnih pogodb se morajo podjetja držati uredbe. Ne smejo sklepati šablonsko, upoštevati morajo vse pravice, ki po uredbi pripadajo delavcu.
Če uprava ne izpolnjuje obveznosti, za katere se je zavezala ob sklenitvi delovne pogodbe z delavci, je delavec na podlagi pravic, ki mu pripadajo, upravičen, da lahko prekine svoje delovno razmerje s podjetjem.
Zaradj raznih nepravilnosti v odnosih podjetja do delavca so v marsikaterem
delovnem kolektivu delavci z neupravičenimi izostanki samovoljno razvezovali delovne pogodbe. Vodstva in posamezni delavci v marsikaterem podjetju niso razumeli pomena in važnosti sklenjene delovne pogodbe, zato je ponekod zelo naraslo število samovoljnih razvez delovnih pogodb.
Da bo podjetjem uspelo delavce prepričati, da bodo podaljšali delovne pogodbe, bo potrebno dosledno odpravljati vse napake in pravilno pojasnjevati pomen delovnih pogod, pri čemer morajo pomagati tudi sindikalne organizacije. Uprave podjetij se morajo na množičnih sestankih pogovoriti z delavci, ki so voljni, svoje delovne pogodbe podaljšati za daljšo dobo. Uspeh ho v veliki meri odvisen od vsake posamezne uprave podjetja, kakšne delovne in življenjske pogoje nudi svojim delavcem in kako zna v vsakem delavcu vzbudit; zavest in ljubezen do dela, ki ga opravlja pri gradnji naše socialistične domovine.
OBVESTILO
Dne 27. avgusta t. 1 bo ob 9. url dopoldne v V. nadstropju palače »Grafike«
USTANOVNA SKUPŠČINA Republiškega odbora sindikata gra Učnih delavcev ln uslužbencev Slovenije * dnevnim redom:
1. Pomen ustanovitve Republiškega odbora In njegove naloge.
2 Volitev Republiškega odbora ln njegovega finančnega nadzorstva. Centralna upravo: Prlpravl.lalnl odbor v Ljubljani
bodo odtegovali obroki na Izplačilnih blagajnah njihove ustanove na podlagi posebnega pooblastila, kt ga bodo Izstavili podpisniki
Žrebanje obveznic za amortizacijo ln dobitke bo v mesecih juniju ln novembru vsakega leta, začenši z letom 1951. Pri vsakem žrebanju bo Izžreban en dobitek po 100.009 dinarjev, dva dobitka po 50.000 dinarjev in po planu določeno število dobitkov po 10.000. 5000 In 2000 dinarjev. V izžrebanem dobitku je všteta tudi osnovna vrednost obveznice.
Osnovne obveznice po 1000 dinarjev prejmejo ves izžrebani dobitek, obveznice po 500 dinarjev polovico dobitka, obveznice po 200 dinarjev petino obveznice, no 100 dinarjev pa desetino Izžrebanega dobitka Redne obresti v višini 5% tečejo počenši od 1. januarja 1951.
Za vpis ljudskega posojila v poljčanskem okraju
Vest o razpisu ljudskega posojila je močno razgibala tudi poljčanski okraj. Na vseh sestankih, ki jih sklicujejo množične organizacije na vasi in sindikalne podružnice v tovarnah in ustanovah, razpravljajo o tem vprašanju.
Posamezni kolektivi na svojih sestankih sprejemajo obveznosti, članstvo sindikalne podružnice IMPOL se je na sestanku ob priliki izpolnitve polletnega plana obvezalo vpisati 1,000.000 dinarjev, delovni kolektiv . Ograda iz Slovenske Bistrice 200.000 din in 22 članov sindikalnega aktiva v tovarni usnja KONUS v Slovenskih Konjicah 48.000 din. Pri tem pa ne zaostajajo manjše podružnice. Na lesnem obratu _Zreče se je 13 članov obvezalo vpisati 15.000 din. upravni odbor podružnice OZKZ 22.000 din. člani podružnice prosvetnih delavcev v Poljčanah nad 80.000 din, kar znaša povprečno 3000 din na člana, in zdravstveni delavci, kjer se je sam 8 članski odbor obvezal vplačati 31 000 din.
Poleg obveznosti, ki jih člani sindikata sprejemajo na svojih sestankih, pa pomaga sindikalni aktiv tudi frontnim organizacijam na terenu in pri raznih sestankih na vasi.
O pestrosti in ■množičnosti
kultur no umetnic >ega dela
smdmmmh organizacij
Sindikalne organizacije, kot organizacije delavskega razreda, pritegujejo v svoje kulturno-umetniške organizacije vedno širše množice in jih tam prevzga-jajo v kulturne in zavedne graditelje socializma. Nenehno skrbijo zato, da se ohranijo in nadalje razvijajo revolucionarne tradicije delavskih društev. V pritegovanju čim širših množic v kulturno umetniško dejavnost, so sindikalne organizacije dosegle vidne uspehe. V Sloveniji obstaja 120 sindikalnih društev z več kot 15.000 aktivnimi člani, poleg tega pa še okrog 300 samostojnih skupin pri sindikalnih podružnicah z okoli 5000 člani. Vendar se ne smemo varati s temi številkami. Povprečno je v društvih 124 članov, kar je očitno malo. To povprečje pa ustvarja samo polovica društev, ki imajo nad 130 — ali 200 članstva. Ostala polovica so društva z eno sekcijo (Viktor Strel — Zidani most), ali društva, ki imajo samo na papirju več sekcij, v praksi pa samo eno ali pa tudi ne. (Maks Durjava — Maribor, Komandant Stane — Ljubljana itd.) in druga z dvema ali tremi sekcijami s 50 — 80 ali 100 člani.
Posebno malo je zajetega v društva in skupine sindikalnega članstva. V Sloveniji je delalo na kulturno umetniškem polju samo okrog 8% sindikalnega članstva.
Vse to nam jasno dokazuje, da smo v kulturno umetniškem delu dosegli samo relativne uspehe. Ustvarila so se sicer močna kulturna društva, ki dosegajo precejšnjo kvaliteto, nismo pa s kulturno umetniškim delom prodrli med množice, kar je ena izmed najvažnejših nalog sindikalnih organizacij. Niti nismo v društva mobilizirali zadostnega števila-članstva, še manj pa smo iskali oblik, kako bi pritegnili še ostalo sindikalno članstvo.
V tem pogledu so grešili povsod. Ustanovili so samo društvo, mu posvečali vso pozornost, na širino pa so pozabljali. zato se je zaviral razvoj kulturno umetniških skupin po podružnicah z motivacijo: »Saj imamo društvo, tja naj gredo tisti, ki bi radi peli. igrali itd.«! Društvo pa ni moglo najti oblik za redno delo s širokimi množicami in je tako ostalo samo pri društvu. Mnogo kulturno umetniških skupin se je razbilo zaradi tega, ker smo zahtevali, da morajo imeti vaje v društvenih prostorih, proč od podružnice, kjer delajo. V bodoče moramo bolj skrbeti za kulturno umetniške skupine, jih ustanavljati povsod, v vsaki podružnici, na vsakem delovišču. Pustiti moramo skupine, naj vadijo na svojem delovnem mestu, ker tudi društva v glavnem nimajo prostorov zanje. Naša dolžnost je samo, da jim pomagamo in jih pravilno usmerjamo. Društva so že toliko organizacijsko močna, da bodo znala bdeti nad razvojem teh skupin in jim politično, organizacijsko in strokovno pomagati. Vrsto kulturno umetniških skupin že obstaja po sindikalnih podružnicah. Toda skoraj povsod žive same, brez pomoči društev. Na vsak način moramo najtii pot do teh skupin in jih pritegniti v naše ljudsko prosvetno življenje.
Pri tem pa se pojavlja vprašanje strokovnjakov. Kako naj razvijamo več sku-
pin, ko nimamo ljudi, ki bi bili sposobni voditi tako široko kulturno življenje. Vendar ni tako hudo. V starejših pevskih zborih so tovariši, ki bi bili sposobni voditi takšne sekcije, seveda pod nadzorstvom strokovnjaka, prav isto je pri dramskih skupinah, plesnih sekcijah itd.
Tudi društva se bodo še ustanavljala. Toda paziti moramo, da končamo s formalnim ustanavljanjem društev. Da se lahko nekje ustanovi društvo, mora obstajati zato trdna osnova, to se pravi, društvo mora v praksi že delovati. Imamo vrsto primerov, ko so najprej ustanovili društvo in šele potem ustanavljali sekcije, sedaj pa životarijo, ali pa deluje samo ena sekcija (ministrstvo za industrijo, vladne ustanove, Tovarna avtomobilov itd.). Ne 'ustanavljati društva tam. kjer ni pogojev za to. Praksa nam dokazuje, da delajo v glavnem dobro društva, ki so naslonjena na kolektive. Društva, ki so naslonjena na KOS, pa tudi nekje na OS in KS se ne razvijajo tako, kakor bi bilo potrebno in večkrat še zavirajo kulturno umetniški razvoj po podružnicah. To pa prav zato, ker ne dopuščajo razvoja kulturno umetniških skupin po podružnicah, ampak ostajajo samo na treh aili štirih centralnih sekcijah, čeprav štejejo podružnice, ki jih tako društvo obsega, na tisoče sindikalnega članstva.
Še vedno se dogaja, da se preimenuje -kulturno umetniško ali izobraževalno umetniško društvo v sindikalnega, samo zato, da bi si zagotovili po sindikatu več materialnih pogojev, čeprav ni nobenih drugih pogojev za sindikalno društvo. Če v nekem kraju obstaja samo KUD, morajo sindikalne organizacije ne glede na to, da ni »sindikalno« prav tako pomagati in odgovarjati zanj. Prav tako mora biti obratno, kjer obstaja samo SKUD. Tam so dolžne vse organizacije pomagati in ga krepiti, ne glede na to »čigavo« je.
Da bi napravili kulturno umetniško delo čimbolj množično je nujen pogoj tudi pestrost kulturno umetniške dejavnosti, Ne ostajati samo pri pevskih zborih, godbi, drami ali folklorni sekciji, temveč razvijmo tudi vrsto drugih oblik, ki jih društva še podcenjujejo. Članstvo moramo usmerjati v takšno kulturno umetniško življenje, ki ga najbolj veseli. Smelo ustanavljajmo tudi druge sekcije, kot literarne, likovne, lutkovne, za umetno čitanje, recitatorske, baletne, ritmične, za družabne plese, za domačo umotno obrt, zabavne in narodne orkestre, tam-huraške sekcije, filmske krožke itd. itd. To pestrost je treba razviti ne samo pri društvih, ampak povsod kjer žive in delajo naši delovni ljudje.
Na delavce in uslužbence naših nacionalnih manjšin smo večkrat pozabljali in jim nismo dali možnosti, da bi se udejstvovali v kulturno umetniškem delu. Omogočimo jim. da ustvarijo lastne pevske, igralske, plesne in druge ,sekcije, prav tako pa tudi društva.
Ogibajmo pa se ozkosti in komandi-ranja in vnesimo več demokracije tudi v naše kulturno življenje in poiščimo vse mogoče oblike za to, da bi lahko nudili našemu delovnemu človeku pravilno vzgojo in zdravo razvedrilo.	V.
Sindikalno ku!lurnoumeln;ško društvo
»ftrifii« v šolani«
V okraju Šoštanj imajo štiri sindikalna kulturno-umetniška društva Izmed vseh je najboljše SKUD »Kajuh« v Šoštanju.
SKUD »Kajuh« je bil ustanovljen 1. aprila 1949 Pred ustanovitvijo SKUD so samostojno delale tri sekcije: godba na pihala ter moški in ženski pevski zbor. Takoj po ustanovitvi SKUD so se vse tri sekcije takoj vključile Pri vseh državnih manifestacijah, prireditvah itd., so vedno nastopale ene in iste sekcije. Stari upravni odbor je nekaj zaradi prevelike preobremenjenosti po drugih linijah, nekaj pa zaradi nezainteresiranosti posameznih odbornikov, delo na kulturno-prosvetnem področju zanemarjal. Na po-, hudo poverjeništva za prosveto OLO Šo-šanj in na pobudo okrajnega sveta sindikatov Šoštanj so na letni skupščini izvolili v upravni odbor nove delovne ljudi. SKUD »Kajuh« ima sedaj naslednje sekcije: Sekcijo za vokalno in instrumentalno glasbo: sekcija za vokalno glasbo ima moški in mešani pevski zbor Instrumentalna sekcija ima godbo na pihala ter tamburaški orkester, oekcije za dramatiko, lutkarstvo, recitacije in mladinski oder, sekcije za literarni krožek, čitalnico, knjižnico in plesno sekcijo.
Najbolj delavne so sekcije za instrumentalno in vokalno glasbo, sekcija za folkloro in lutkarstvo Sekcija za dramatiko in recitacije je najslabša pri SKUD Lahko pa bi bila ena najbolj delavnih, saj so v Šoštanju okrajni uslužbenci, ki bi lahko sodelovali pri SKUD, posebno pri dramatski sekciji Upravi SKUD »Kajuh« so v živem spominu nastopi okrajnih uslužbencev, še ko je bil okraj v Mozirju,
Godba na pihala je imela že več uspelih nastopov Šteje 30 aktivnih članov godbenikov, od teh je devet pionirjev gimnazijcev. V kratkem bo godba na pihala imela nov kader 12 mladih godbenikov, ki vsi redno obiskujejo vaje,
Godba na pihala ima v poslopju tovarne usnja svojo kompletno godbeno sobo, katero je sezidala uprava podjetja V sobi je učna tabla, omare za instru mente in note, umivalnica itd Najmlajši godbenik je kapelnikov sin. star 12 let Godbo uspešno vodi kapelnik tov Ivan Marin, ki je sedaj tudi predsednik SKUD in ga vodi z vso agilnostjo in požrtvo valnostjo Da je postal SKUD »Kajuh« najboljši v okraju Šoštanj, je največja za-
Pripomniti je treba, v Šoštanju lani naj-
sluga tov. Marina da ie bil SKUD slabši.
Tamburaški orkester je bil pred kratkim ustanovljen. 1. maja je imel tamburaški orkester svoj prvi nastop. Orkester vodi delavec tov. Franc Vodušek,
Tudi ostale sekcije, so zelo agilne Treba bo poživiti še delo dramatske sekcije, saj je .bila dramatika že v stari Jugoslaviji v Šoštanju zelo razvita. F. L.
Pri steklarjih
v Roga ti, oiatin'
Med vsemi tovarnami stekla v državi je prva izpolnila dokaj visoki polletni plan tovarna stekla v Rogaški Slatini. V tem podjetju je vzorna delovna disciplina, ker so povsod uvedli brigadni način dela in so vsa dela normirana. Delo poteka kot na tekočem traku, vsak obrat in gib sta preračunana in premišljena, tako da ni Izgubljena nobena minuta delovnega časa. t
V	tekmovanju z drugimi kolektivi si osvaja kolektiv Rogaška Slatina vedno častno mesto Pa ne samo po količini proizvodov, marveč tudi po kvaliteti, saj vemo, da je edina tovarna v državi, kjer se izdeluje prvovrstno kristalno steklo, ki si je utrlo pot na svetovna tržišča in vzdržalo konkurenco inozemskih tovarn Trgovske misije, ki prihajajo v našo državo iz inozemstva, zatrjujejo, da so naši izdelki med najboljšimi, za kar skrbi tudi vodstvo podjetja
Tako najdemo naše steklarske proizvode v nordijskih državah, Nizozemski, Švici in Ameriki, kjer uživajo velik sloves in je povpraševanje po njih tako veliko, da tovarna ne more ustreči vsem željam odjemalcev Bogate devize, ki jih s tem država pridobi, v veliki meri prispevajo k izpolnjevanju petletnega plana Vsi delavci si prizadevajo za pravilno , in pravočasno izpolnjevanje postavljenih nalog. Steklopihači, posebno v poletnem času, pod najtežjimi pogoji presegajo norme kljub 50 stopinjam Celzija temperature pri pečeh.
V	proizvodnji kristalnega stekla se je ta tovarna po zaslugi vsega kolektiva uvrstila med najbolj znane tovrstne tovarne v inozemstvu. Delovni kolektiv se tega zaveda in s ponosom sledi vodstvu podjetja in Partije, ker ve, da se bo s tem dvignila družbena raven in izboljšali življenjski pogoji za nas vse.
Prav umetniško izdelani kristalni predmeti so izraz ljubezni do dela ne samo steklopihačev, temveč tudi visoko kvalificiranih steklobrusilcev, ki so v delu kar celi umetniki in s svojim delom dajejo poseben poudarek našim proizvodom, ki častno nosijo znamko »Made in Jugoslavia« (izdelano v Jugoslaviji). Sami steklobrusilci konstruirajo vzorce za brušenje in jih tudi po svojih domislekih uveljavljajo tako da se pri njih izraža tudi samoiniciativno delo, ne šablonsko
Tudi barvanje ornamentov na steklo predstavlja posebno panogo v steklarski industriji. Zato ima tovarna določen kolektiv, ki se peča samo s tem delom in daje izdelkom še posebno mikavnost Kolektiv, ki je na najboljši poti, da s svojimi izdelki reprezentira steklarsko industrijo v državi, se na vse ntčir.e trudi vzgojiti v svoji industrijski šoli tudi čim več dobrih strokovnjakov Število učencev, katerih je trenutno 175, se bo v kratkem dvignilo na 225, med katerimi že sedaj številni kažejo izredno nadarjenost in smisel za ta poklic, absolventi steklarske šole pa bodo že letos nastopili svojo prvo službo. Strokovno vodstvo šole si prizadeva, da bi napravilo iz mladine ki se rekrutira iz vseh predelov Jugoslavije, vzorne strokovnjake, in jim nudi vso možnost za napredek v izbranem poklicu,
Steklarna je v. letošnjem letu zgradila nove moderne tovarniške objekte, v katerih so dani boljši delovni pogoji za delavce same, na drugi strani pa bo možno proizvodnjo še povečati. Sami steklarji se o novogradnji pohvalno izražajo. ker ustreza vsem sodobnim zahtevam moderne tovarne stekla.
Prva peč v novem objektu je zagorela 23 junija t 1., kar je ves delovni kolektiv z veseljem pozdravil in obljublja, da bo še bolj strnil svoje vrste za uspeh in sloves naših steklarskih proizvodov na svetovnem tržišču.
Da ne bi trošili deviz za uvoz raznih gumbov, so jih začeli delati v tej tovarni iz stekla vseh oblik in barv. Danes se poseben obrat peča samo s tem delom in dnevno proizvaja do deset tisoč gumbov To število pa ?e bo v doglednem času še povečalo, tako da bomo v tem pogledu vsaj deloma zadostili domačim potrebam.	U. G.
Film JEZERO"
Pravkar smd pri nas začeli vrteti novi jugoslovanski film »Jezero«, za katerega je napisal scenarij Jugoslav Djordjevič, Film je zrežiral Radivoje-Lola Djukič, glasbeno spremljavo je skomponiral Mi-hajlo Vukdragič, snemalec je bil Nenad Jovičevič, tonski snemalec pa Dušan Aleksič. Pri filmu je sodeloval orkester beograjske filharmonije. Film je izdelalo filmsko podjetje »Zvezda-film«, Beograd v letu 1950.
Film hoče prikazati na eni strani preosnovanje vasi v Bosni, kjer je še borba med reakcijo (vaški župnik, vaški kulak) in med novim, zavednim socialističnim kolektivom, na drugi strani pa gradnjo bidrocentrale na Jablanici, ki jo hoče prav ta reakcija v zvezi z ing. Savičem, ki je zaposlen na gradnji, zavreti in uničiti. V to osnovo je položena ljubezen vaškega sekretarja do Mare, katere oče je skoro do zadnjega tako navezan na svojo zemljo, da čeprav v bistvu ni reakcionar, sodeluje^ — ne aktivno, temveč moralno — z vaškimi reakcionarji in ga spreobrne šele slučajen dogodek na koncu filma. V vse to pa je še povezana ustanovitev kmetske delovne zadruge. Tako je v filmu nakazanega toliko materiala, da je moral tako scenaristu kot režiserju uiti iz rok, nista ga obvladala, zaradi česar seveda film ni prepričevalen, ker sta razpoke, ki so nastale zaradi preobilja snovi, mašila s film skimi efekti (povodenj, pokrajinske fotografije. sabotersko dejanje itd., itd. Poleg tega film ni resničen. Ce hočemo namreč filmsko prikazati našo današnjo socialistično stvarnost, če hočemo gledal cem predočiti težke napore naših delov ni h ljudi pri graditvi prve petletke, če hočemo svetu dati pravo sliko naše bor-
be pri ustvarjanju hidrocentral, tovarn, elektrarn, cest itd. — moramo pokazati resnično dejanje, pa četudi gre zato, da damo sliko razrednega boja na vasi. ki še obstoja. Scenarist tega ni dal, ko je postavil dejanje-v Jablanico, s čimer bi človek pričakoval, da bo film dokumentaren. to se pravi, da bo res pokazal resničnost pri gradnji jablaniške hidro-centrale. Toda tega ni storil, temveč se je prepustil svoji fantaziji. Drugo napako je napravil, ko je v svojem tekstu nakazal, da se je jablaniška hidrocentra-la začela graditi zaradi tega, da ne bi Neretva več poplavljala naselij, medtem ko bidrocentrale gradimo, da bi industrializirali in elektrificirali svojo deželo. Tretjo napako je napravil, ko je v zgodbo vtaknil dva inženirja na gradnji, dobrega. zavednega in inženirja saboterja, ko vendar vemo, s kakšnim poletom, s kakšno vestnostjo in s kakšnim veseljem pomaga naša delovna inteligenca pri gradnji socializma, tudi tista, ki se še ni ideološko vključila v nfcšo stvarnost. Četrto napako je napravil, ko je scenarij napisal epično, to se pravi, brez vsake dramatske napetosti, kar pa je preizkušal prikriti z raznimi formalnimi, skoro pustolovskimi efekti.
Tako film ni dosegel svojega cilja, ker ni resničen in je zato neverjeten Nekaj drugega pa je igra igralcev. Igral ci so podali izklesane like. Otresli so se oderske rutine in zaživeli v vsej polnosti, predvsem nosilca glavnih dveh vlog: Milivoj Živanovič in Vera Ilič-Djukič
Prav tako je fotografija na višku lasna je, logična in precizna, jaosebno v čudovitih posnetkih narave in njenih
Od mlina in tovarne strojev
do tovarne meril
Še pred 9u leti je bil na mestu, kjer stoji danes tovarna meril v Slovenj Gradcu, navaden mlin, ki je pogostoma menjaval gospodarja, dokler ni končno prešel v last podjetnega Nemca, ki ga je kmalu preuredil v tovarno stolov, Lela 1904 pa go bili položeni temelji današnji tovarni meril. Tovarna se je širila, proizvodnja je v stari Jugoslaviji dobro uspevala. Izdelovala je tudi igrače in galanterijske izdelke.
Danes tovarna zopet dela, samo pod drugimi pogoji in v druge namene. Ne več za kapitalista, temveč za blagor delovnih ljudi nove Jugoslavije. Na mestu, kjer je dolgo stal star- hlev, so dogradili še mehanično delavnico Obrat so še razširili in delovne prostore izboljšali v higienskem oziru. Izdelovanje igrač in galanterijskih predmetov so prevzele druge tovarne, slovenjegraški tovarni izdelujejo danes samo razna merila, šolske in pisarniške potrebščine Proizvodnja iz leta v leto raste in je že letos povečana za 25% v primeri e predvojno.
Lejx> je v tovarni. Vseokrog je zeleno, za podjetjem pa se odsekano dviga nizek hrib. Središče tovarne krasi majhen park, namenjen delavcem za počitek v odmoru. Desno od tod je mehanična delavnica, ’ nekoliko dalje dolga skladovnica desak, za njo pa stoji lepa šeststano-vanjska hiša. Levo ostala tovarniška poslopja in uprava. V zadnji zgradbi ob lepo urejenem vrtu, je stanovanjska hiša bivšega lastnika. V prvem nadstropju je barvarnica, v pritličju pa tovarniška kuhinja in menza.
Cementne stopnice vodijo v strugarski oddelek. Pravkar izdelujejo peresnike, ob zidu pa je še velik kup izrezanega lesa za predelavo.
Pri stroju v sredini oddelka dela mladinec. Z vsakim pritiskom na vzvod, stroj močneje zabrni in štirioglati kosi lesa dobivajo obliko peresnika.
V kotu se sklanja starejši delavec. Golorok grabi na stružnici grobo izdelane peresnike in jih gladko brusi v posebnem stroju. Niti glave ne dvigne od dela. Spretni in hitri gibi sledijo stroju. Brigadir strugarske brigade je osemkratni udarnik Anton Brečko. Kmalu bo izpolnil petletno nalogo."
Ob zidu nad njim visi prehodna zastavica podjetja. Najboljši brigadir tovarne, piše na njej. Tudi Anton Brečko je najboljšši brigadir v tovarni.
V zgradbi nasproti strugarskemu oddelku brnijo žage in rezkalni stroji. Velik prostor je poln grobo izrezanih desak, katere prenašajo v razne oddelke,
kjer jih naprej obdelujejo do končnega izdelka.
Le vrata ga ločijo od sosednjega prostora, kjer izdelujejo na več strojih tanke deščice za metre.
V	naslednjem oddelku ozke in tanke deščice barvajo v nitrolaku in jih suše.
V	zadnjem prostoru enakomerno ropotajo stroji. V taktu z gibom strojev premikajo delavske spretne roke. N* deščice tiskajo merilno meto.
Deščice z zaznamovanimi centimetri in milimetri morajo še v lak, nato jih preluknjajo, na posebnem stroju zane-tajo, robove lepo in točno ostružijo, izdelke še enkrat točno pregledajo in metri so gotovi.
V	velikem posebnem oddelku je polno rdečih peresnic, z lepo sliko na pokrovu in majhno ključavnico, po katerih naši pionirji tako radi segajo.
Starejša delavka hitro in enakomerno Blaga škatlice za peresa in svinčnike. Pravkar je končala z lepljenjem predalčkov. Angela Priteržnik je. Pred kratkim je bila razglašena že devetič za udarnico.
bila razglašena že devetič za udarnico.
Če jo vprašate, kako je z njeno izpolnitvijo petletnega plana, bo nekoliko zmedeno pogledala in kratko odvrnila: »Ne vem. Še nisem računala.« Bo pa prav kmalu izpolnila to svojo nalogo.
Tudi ostali oddelki so polni raznih zanimivosti in pridnih rok. Vsi delajo za čimprejšnjo izpolnitev letnega plana. _ •
V	majhni, a lepo urejeni menzi, kjer se hrani 35 članov delovnega kolektiva, visi na zidu vse polno pohval in diplom za dosežene uspehe, med njimi tudi diplomi s tretjega in četrtega koroškega Imlturno-prosvetnega festivala. Na teh festivalih si je priborila prvo mesto leta 1947 gledališka skupina podjetja, 1. 1949 pa je zasedla drugo mesto tovarniška godba.
Tudi pohvala Glavnega odbora Ljudske mladine Slovenije visi v menzi. Prejela jo je tovarniška mladina v priznanje za požrtvovalno in uspešno delo pri izpolnjevanju planskih nalog.
Pri vratih sta dve majhni prehodni zastavi in ena velika, ki jo je podjetje prejelo v trajno last.
Tovarna meril v Slovenjem Gradcu je eno najboljših podjetij lesno predelovalne industrije v Sloveniji. Že letos po proglasitvi 82 udarnikov, 2 racionaliza-torja imajo 2 odlikovanca z medaljo dela in enega z redom dela. Polletni plan so izpolnili že 17. maja, zdaj pa se borijo, da izvršijo še eno obveznost: Letni plan izpolniti do 29. novembra!
JAVORNSSKI KOVINARJI
so prvi v črni metalurgiji
začeli s turnirskim načinom tekmovanja
Kakor so javorniški kovinarji že pred 'letom dni prvi začeli « tekmovanjem za večjo storilnost dela po zgledu Alije Si-rotanoviča. tako tudi v letošnjem letu nočejo zaostajati za delovnimi ljudmi iz kolektivov tekstilne, usnjarske, kovinske industrije ter rudarstva in gradbinstva, ki že več mesecev uspešno tekmujejo na nov turnirski način, s katerim so dosegli lepe uspehe v povečanju storilnosti dela.
Valjavci, varilci, rezalci in brigadirji, ki delajo za drugimi stroji v obratih pločevinastih valjam, so že ob prvih uspehih v tekstilni industriji pričeli misliti na organizacijo novega načina tekmovanja, ki pa se z ozirom na njihov delovni proces močno razlikuje od tekmovanja v naših predilnicah in tkalnicah. Prav zaradi tega je tekmovanje organizirano tako, da tekmovalni čas ene brigade z drugo brigado traja teden dni
16 delovnih brigad, ki jih imajo na vseh delovnih mestih, se bo borilo za naslov najboljše brigade v obratu Javornik IT skoraj polne tri mesece. Po končanem medsebojnem tekmovanju se bo brigada, ki bo .v tem tekmovanju dosegla prvo mesto, borila za naslov najboljše delovne brigade v vsej železarni. . V tem tekmovanju brigad iz valjarn tanke in debele pločevine ter pocinkovalnice, se bodo kosali brigadirji iz
Malejeve, Praprotnikove, Smolejeve in Peternelove brigade z brigadami iz valjarne debele pločevine, ki prav tako nočejo zaostajati v borbi za točke.
Že iz prvega kola turnirskega tekmovanja, ki' se je začelo 17. julija, se obeta, posebno med brigadami, ki delajo na progah tanke in debele pločevine huda borba. Že v prvem kolu tekmovanja po novem načinu, so se izkazali brigadirji iz brigade Franceta Maleja, ki jim je uspelo premagati sicer zelo dobre in požrtvovalne delavce iz Črnovolove brigade v pocinkovalnici. To pot so se uspešno borili tudi delavci iz Praprotnikove in Peternelove brigade na progi.tanke pločevine ter brigadirji iz Lužnikove, Kodričeve, Logarjeve in Sternove brigade, ki so po trdi in žilavi borbi osvojili točke, ki jim bodo nedvomno koristile v nadaljnjem tekmovanju z ostalimi brigadami.
Brigade, ki tekmuejo po turnirskem načinu, se borijo predvsem za dvig storilnosti, izboljšanje kakovosti izdelkov, čim višje preseganje norm in planskih nalog, kakor tudi za izboljšanje delovne discipline in odpravljanje neupravičenih izostankov od dela. Da bodo vse te naloge v tekmovanju uspešno izpolnjene, so delovni ljudje v pločevinskih valjarnah še krepkeje prijeli za delo.
KAKO POTEKA SEČNJA DRV ZA TOVARNO »ZLATOROG«
Slabe izkušnje pri nabavi kuriva v preteklih letih so nam dale povod, da smo pričeli letos v zgodnji pomladi misliti na lastno sečpjo drv. Po opravljenih »trgovskih formalnostih« z gozdno upravo ter »Kurivom« je bilo potrebno še mnogo potov in skrbi za nabavo drvarskega orodja. Mnogi so z nezaupanjem gledali na vse priprave ter napovedovali akciji neuspeh. Toda z vsestransko podporo direktorja podjetja, katere sindikat pod prejšnjim vodstvom žal ni užival, ter s pravilnim sodelovanjem med upravo, sindikatom ter partijsko organizacijo so bile vse ovire premagane in neke nedelje v maju je prvič zapela sekira na dodeljenem sečišču na Pohorju. Naši »drvarji« so bili zadovoljni, ko so odjeknili prvi udarci ter je završalo v mogočnih vrhovih košatih bukev, ki so jele druga za drugo padati po mehkih pohorskih tleh. In že so se pridne roke lotile kleščenje vej, žaganja debel, razsekava-nja, prenašanja cepanic k cesti, zlaganja itd.
Delo razdelimo po zmogljivosti in izkoristimo vsako priliko, da bo čim-pre j opravljeno in da nas ne prehiti jesensko deževno vreme. Seveda ne gre vselej vse tako gladko in mnogo je težav, ki jih je treba premagati. Za določeno dobo smo ustanovili 4-člansko stalno brigado, katero je bilo treba oskrbeti s hrano in pijačo ter ji poiskati prenočišče. Brigade je svojo nalogo dobro opravila. Vsak član je napravil dnevno 2 pr. m drv. kar je enako storilnosti po klicnih drvarjev. Pri odvažanju drv sta
se posebno izkazala šoferja K vitko in Golob, ki nista sledila ne truda ne časa pri težavnih prevozih po strmih pohorskih serpentinah. Med ostalimi moramo posebej pohvaliti tov. Frgačiča, ki si je poleg predsednika sindikata tov. Krajška, največ prizadeval za dobro organizacijo sečnje, ter tovariše Lazarja, Strmška, Nudla. Pučka, Kača in Rodoška ter brigado iz regeneracije olj.
Po preteku dobrih 6 tednov smo opravili že polovico dela ter začeli drva deliti. Pri tem smo se ravnali po načelu, da dobe drva v prvi vrsti tisti, ki so prispevali največ ur. Nadalje smo že oskrbeli z drvmi skoro vse bolnike, noseče žene in matere. Dosedanji uspehi so nam porok, da bomo z vzajemnim delom zadano nalog do jeseni opravili tako, da v našem podjetju res ne bo nikogar, ki ne bi bil preskrbljen z drvmi.
izpolni! je petletni plan
Pretekli teden je železniško vozlišče Šentpeter na Krasu slavilo eno najlepših slovesnosti — tovariš Balut Dominik je prvi v njihovem kolektivu izpolnil svoj petletni plan. Dnevno normo je presegaI od 50 do 100 % in opravil 12.320 delovnih ur — petletni plan. Na • tej slovesnosti se je obvezal, da bo do konca leta 1951 izvršil tudi drugo petletko.
Istočasno sta sindikalna podružnica in upravno vodstvo nadzorništva visoke stavbe proglasila 13 udarnikov, med katerimi je bil tov Balut Dominik proglašen šestič.
Skrajšanje delovnega časa
v nekaterih industrijskih slrokah
Ob nastopu kapitalizma je trajal delovni čas od 16 do 18 tir dnevno. V tisti dobi so bili namreč uvedeni stroji, 'ki so bili sorazmerno dragi in so jih kapitalisti skušali čim bolj intenzivno izkoristiti, ker so zaradi iznajdb in izpopolnjevanj, ki so hitro sledile druga drugi, hitro zastarali. Za idealen se je smatral v tisti dobi neprekinjen obrat, delavci .pa so postali nekakšna pritiklina strojev in so pogosto spali kar v tovarnah.
Ko so se delavci na pobudo nastajajočih socialističnih gesel v XIX. stoletju začeli organizirati in nastopati v strnjenih vrstah, so postopoma dosegli skrajšanje delovnega časa. Mednarodni kongres socialističnega im sindikalnega gibanja 1. 1889 v Parizu je priporočil vseim delavcem praznovanje 1. ma ja' kot delavskega praznika im porabo tega praznika za propagando 8 urnega delavnika. Dosledno ravnanje po tem priporočilu je mnogo pripomoglo, da se je utrdila misel o 8 urnem delu kot noannatnem delovnem času. vendar pa delavci do svetovne vojne s to zahtevo v zakonodajnih zborih niso mogli prodreti.
Novembra 1917 je Sovejtska zveza uvedla 8 urni delavnik. -Po njenem zgledu, še bolj pa v strahu pred naraščajočo samozavestjo iproletariata, ki je ohrabren po uspehih proletariata v "Sovjetski zvezd, povsod dvigal glavo, so tudi druge evropske države uvedle 8 urni delavnik, vendair pa je bil marsikje ta Burni delavnik bolj na papirju, ker so v praksi poznali celo vrsto izjem, kjer je 'bil dovoljen daljši delovni čas.
Taiko je n. pr. v predaprilsiki Jugoslaviji veljal 8 urni delavnik samo v industrijskih in rudarskih podjetjih, medtem ko je v vseh ostalih podjetjih in obratih veljal 10 urni delavnik. Toda tudi v industrijskih itn rudarskih podjetjih se je delovni čas lahko podaljšal za 1 uro, če se je dosegel _ pristan ek štirih petim delavcev podjetja s tajnim glasovanjem.
Če upoštevamo vse to, moramo vsekakor pozdraviti prizadevanja socializma v tem pogledu, ki je v maši državi uvedel splošni 8 urni delavnik.
, Še bolj pa moramo pozdraviti zadnjo odredbo zveznega ministra za delo, s katero je bil še skrajšan delovni čas v nekaterih industrijskih strokah, kjer je delo zelo naporno in v zdravstvenem pogledu nevarno. S to odredbo je bil določen sedemurni, šesturmi in celo peturni delavnik v nekaterih strokah.
Peturni delovni čas je določen v kemični industriji za delavce pri zgre-bcunju klorovega apna iz Hornih komor.
Šesturni delovni čas je določen za 17 vrst dela v kemični industriji in sicer za: taljenje svinčene sklenime v ocetni kislini,, centrifugiranje, pakiranje svinčenega aceta, za kurjenje rotacijskih peči za natrijev biikiromat, za koncentriranje bikromatnega luga, za delo v temnih emulizijskih prostorih (fotokemika), za taljenje in oksidacijo svinca pri proizvodnji svinčenega mini ja, za šaržiiranje električnih peči piri proizvodnji karbida, za šaržiranje in iiztivanje električnih peči prj proizvodnji železovega silicija itd. Nadalje je določen šesturmi delavnik v medicinski industriji pri proizvodnji alkaloidov. V tobačni industriji imajo Sestrami delovni čas v oddelku za ekstrakcijo nikotina z bencolom in žvepleno kislino. Šesturni delavnik je določen tudi v industriji gumija pri velikih vulkanizersfcih stiskalnicah.
Sedemurni delavnik pa velja po novi odredbi v medicinski industriji zta dela pri serovakcimskii proizvodnji in za dela pri organsko-terapevtski^ proizvodnji v oddelkih kjer delajo^ s škodljivimi organskimi topili. Dalje velja v tekstilni-industriji za dela pri _či lizanju klobukov, za mokro predenje v predilnici lanu, za vezenje vretemsike vrvice v mokri predilnici, za trganje starih krp pri stroju itd. V usnjarski industriji je določen sedemurnih pri toplem maščenju Ukanca in jermenskih hrbtov.
Nova primorska industrija bo dobivala električno energijo iz soških elektrarn
če potuješ ob Soči navzgor, mimo uporabili okoli 29 milijonov dinarjev. Plav in Doblarja proti Kobaridu, se ti Velike zasluge za uspešno delo je imel kakor v slikanici odpre nadvse lepa slika Gliha Julij, ki vodi vsa gradbena dela Soške doline. .Soča, ki s svojo modrino na elektrarnah. Tudi strojne _ naprave še bolj poudarja slikovitost okolice, se imajo v najlepšem redu. Strojni delavec spušča kot močan hudournik proti Go- Golija je za odlično vzdrževanje hidro-rici. V letih 1937 do 1939 so Italijani mehanskih naprav bil odlikovan z me-v prijazni okolici Doblarja in Plav zgra- daljo dela. Čeprav je Golija še mlad dili dve večji elektrarni.	strojnik, je pri delu nadvse pazljiv stro-
Kapitalistična družba SADE, ki je kovno sposoben m tudi marljiv. Da bi elektrarni gradila, je hotela pri tem stroji nemoteno obratovali, je priipomo-imeti posebne dobičke. Računala je, da gel tudi strojnik Savli Ferdinand, ki ]s bosta elektrarni dajali električno ener- med najstarejsimi delavci v elektrarni.. gijo pred vojno naraščajoči italijanski Delovna disciplina je v obeh elek-industriji, ker v Italiji, razen v sever- tramah, tako v Plavah kakor v Doblair-nem predelu, nimajo dovolj rek, priprav- ju, na višini. Neupravičenih zamud in
ELEKTRARNA DOBLAR
nih za graditev Mdrocentral in da bodo uporabljali energijo za železniški promet, katerega je prav v teh obmejnih predelih morala država zaradi vojno-strateških namenov utrditi
Ta kapitalistična družba^ pa je pri graditvi Mdrocentral delala še druge načrte. Metode kolonialnega izkoriščanja so se lahko uporabljale tudi v okupiranem Slovenskem Primorju in je bila zato, tukaj delovna sila zelo cenena. Graditev Mdrocentral je bila torej cenejša, a rentabilnost elektrarn veliko večja kakor drugod. To jim je seveda tudi omogočalo, da so povečavah svoj že itak velik dobiček. Kako surovo je ta družba izkoriščala našo delovno silo, dokazuje tudi to, da je samo pri gradnji elektrarne Doblar bilo 17 smrtnih žrtev. Kapitalistom ni bilo do tega, da bi zaščitili delavce pri delu, ker so jih imeli zaradi brezposelnosti vedno dovolj na razpolago.
Tako izkoriščanje Slovenskega Primorja pa jim je preprečila naša ljudska revolucija. Danes dajeta Plave in Doblar električno energijo novorazvijajoči se industriji na Primorskem in v Istri. Ko se bo primorska industrija v naslednjih letih še bolj razvila, bodo zgradili na Soči še več novih elektrarn. Ena takih ho tudi pri Kobaridu.
Elektrarne, ki so jih Italijani v zadnjih letih okupacije precej zanemarjali, so dale našim ljudem veliko dela, da so jih zopet uredili. Izvedji so več adaptacij in tudi letos bodo za investicije
izoetaipkov sploh nimajo, opravičenih pa je le 0,002%. Dva delavca, ki sta poprej največ neopravičeno izostajala in dvigala odstotek neupravičenih izostankov, je kolektiv izločil.
Sindikalno delo je med kolektivom precej razgibano. Posebno študij je dokaj reden. Tisti člani, ki stanujejo v bližnji okolici podjetja, prihajajo na sestanke v podjetje, delavcem iz Ročinja in iz oddaljenejših krajev pa organizirajo študij v njihovih vaseh. Kolektiv nudi tudi glavno pomoč kmetom pri obdelovanju zadružne ekonomije, poleg tega pa s študijem poglabljajo sodelovanje. Uvedli so tudi tekmovanje, kamor je vključenih vseh pet elektrarn direkcije Doblar. Prehodno zastavico dobi vsak mesec tista elektrarna, ki je v tekmovanju za čim večjo proizvodnjo, za^ čistočo, za zmanjšanje defektov in za čimbolj racionalno izkoriščanje vode na prvem mestu. Zadnji mesec si je osvojila zastavico elektrarna Možnica.
Zunanjepolitične in posebno še notranjepolitične dogodke spremljajo z velikim zanimanjem. Naša gospodarska preureditev in sprejetje zakona o delavskih svetih je napravilo nanje močan vtis. Skupščini FLRJ so ob tej priliki: pisali naslednje pismo: Z velikim navdušenjem in zadovoljstvom smo sprejeli potrditev zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij. Pri izvrševanje te, za nas tako važne naloge h orno razvili široko dejavnost v delavskih svetih. Odločno se bomo borili za to, da kulturno vsestransko dvignemo naše ljudi, da bomo postali še zavednejši graditelji socializma.
Razstava našega lokalnega gospodarstva
Da bi tudi letos prikazal delovanje in razvoj našega lokalnega gospodarstva, je Glavni odbor za II. republiško razstavo lokalne industrije, obrti in komunalne dejavnosti LRS skupno z resornimi ministrstvi pripravil razstavo, ki je bila odprta 22. t. m. v bežigrajski gimnaziji v Ljubljani. Na razstavi sodelujejo državna, zadružna itn privatna podjetja lokalnega pomena, poleg teh pa še sola za 'umetno obit
: it /:
ni družbi, kjer ni več anarhičnosti v graditvi, temveč čista sistematika, ki ima za cilj, koristiti vsemu kolektivu. Tako vidimo urbanistični osnutek Celja, Strnišča, Nove Štifte, itd., sanitarno in usiužnostno dejavnost, preskrbova-nje delovnega ljudstva z vodo, kanalizacijo, promet itd., vse pojasnjeno z maketami, risbami, grafikoni, slikami, načrti, predmeti itd., kar nam daje sliko, kako se bodo v bodoče razvijala
Kiillli*®
NA RAZSTAVI LOKALNEGA GOSPODARSTVA V LJUBLJANI JE ZASTOPAN TUDI KOPRSKI OKRAJ IZ STO
državni mojstri in koprski okraj STO-
Razstava ni — kot lani —- razdeljena po proizvajalcih, temveč po strokah, diha pa iz sebe osnovno svojo misel in osnovni namen: skrb za delovnega človeka, ki s trudom in z znojem, pa s trdno zavestjo ustvarja socializem in -s tem dosega svojo nalogo, da z kakovostnimi izdelki dopolnjuje veliko industrijo.
SKRB ZA NASELJA IN MESTA
Velik del razstave je posvečen urbanizmu, komunalni hidrotehniki, komunalni energetiki im ureditvi naselij. Prikazujejo, kako se bodo po določenem planu razvijala naša mesta in naše vasi, kar je mogoče le v socia.Kstič-
naša mesta, naše vaša, industrijski centri, naselja.
ZA OTROKA!
Na lazstavi je prav lepo prikazana skrb naše Ijnjdske oblasti za naše otroke. Od čudovitih igračk, od Jcaterih imajo nekatere naravnost poučen namen (gradnja hišic, tovarn, žerjavov, sestavljanje lesenih ur itd.) do prisrčnih sobic v dec jih jaslih in domovih igre in dela, otroških mizic, posteljic in vsega, kar je s tem v zvezi im dokazuje globoko ljubezen do otroka, kar se kaže tudi v razstavljenih živilih, higienskih napravah in premnogih navodilih, ki opominjajo starše, kako naj skrb e za zdravje naših otrok,_ ki so naša skupna bodočnost. Razumljivo
KOPRIVA - tekstilna surovina
listje koprive je 20 din za kilogram in je omogočeno, da nabiralci dvignejo za polovično vsoto blaga po nižjih cenah." Stebla koprive pa plačujejo po 5 din za kilogram suhih stebel in 25°/» stimulacije v obliki bonov za tekstilno blago.
Sedanja akcija za nabiranje kopriv, ki lahko uspe le s skupnim sodelovanjem irontnlih organizacij in sindikatov, nam dokazuje, da se bomo lahko v bodoče sami oskrbovali tudi s tekstilnimi surovinami, saj se plantaže bombaža v naši državi vsako leto večajo, prav tako pa je tudi z lanom, volno in taiko dalje.
Naša država ima poleg ogromnih rudnih bogastev tudi neizčrpna rastlinska bogastva, ki so za socialistično gospodarstvo velike važnosti. Vendar lahko trdimo, da se za bogastvo zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev vse premalo za-nimamo in tako dopuščamo, da propadajo in gnijejo. Zdravilna zelišča in gozdni sadeži nam služijo ne le za domačo uporabo (zdravila in prehrana), temveč predstavljajo za naše gospodarstvo tudi velik vir pridobivanja deviz. Naša zelišča in gozdni sadež so na svetovnem trgu zelo iekanli. Z izpolnitivijo plana nabiranja zelišč im gozdnih sadežev bi dobili skoraj toliko deviz, kolikor jih potrebuje
vsa Slovenija, ne da bi izvažali rude, les	............v „ v .	.	.	,
itiS, „v.	Metalurško-industrijski soli železarne na Jesenicah
Metalurško-industrijsko šolo Železarne
je, da se otroci gnetejo ob velikem bo* gastvu, ki je razstavljeno zanje, ogledujejo avtomobilčke, vozičke, kolesa, skiire, medvedke in vozičke, punčke itd.
ZA DELOVNEGA ČLOVEKA!
Vse, kar je na razstavi, je namenjeno delovnemu človeku, ki ustvarja našo prvo petletko in s tem možnost našega čim večjega napredovanja v socializem. Od predmetov maše prebrane — v kolikor jih {izdeluje maše lokalno gospodarstvo — do predmetov za osebno higieno kakor so kopalnice, sanitarni predmeti itd., obutve, oblačil, opreme stanovanj, posode itd., vse je namenjeno dvigu življenjske ravni našega delpvnlega človeka. Pri tem sodeluje ves kolektiv naših podjetij, državni, zadružni in privatni sektor, čevljarji, tekstilci, zlatarji, mizarji, fino-mehamiki itd. Poseben oddelek je posvečen notranji opremi stanovanj, kjer stoje spalnice, kuhin je, delovne sobe, sprejemnice, izdelki raznih naših mojstrov. Raizstavmiiki tudi niso pozabili na šport, ki ga goji naš delovni človek in so pokazali prav vse. kar je potrebno športniku katere koli panoge, — pa najsi je alpinist, nogometaš ali dirkač s konji. Na dvorišču pa stoji hišica s šestimi prostori, ki jo je močno postaviti im opremiti v treh dneh. Da so na razstavi tudi izdelki naše keramike, ki sikribi_ za okras naših stanovan j, je razumljivo. V tem oddelku se odlikuje šola za umetno obrt, ki z razstavljenimi predmeti dokazuje, 'da bo kmalu izginil iz naših izložb in trgovin ves kič in da se bo naša keramika razvijala v pravo umetniško smer.
IZ STAREGA NOVO!
, Posebno pozornost vzbuja oddelek, kjer je prikazano, kaj vse lahko ustvarimo iz odpadkov. Viz starega železa novo železo, stroji, orodje !< je geslo tega oddelka iin prav gotovo bo vs-alk obiskovalec odslej skrbel, da ne bo zavrgel nobenega predmeta, ki je tako potreben mali industriji za surovino iz katere bo zrastel nov predmet.
OBIŠČIMO RAZSTAVO
Razstava je prikupno aranžirana, domača, prisrčna, bogata, tako da imaš tu im tam občutek prenatrpanosti. Ni dovolj, da jo obiščemo le enkrat, saj so- v tem primeru vtisi preslikavi ti, preprečeni drug z drugim, kar mi čudno, saj vidiš od jadralnega čolna pa do šolskega šestila prav vse. Pomikaš se med galanterijo, _ prehrano, športnimi predmeti, konfekcijo, pletilstvom, mizarstvom, kovinsko industrijo itd. do umetniških slik naših najboljših fotografov im vskrikavaš vase vsevprek, ob tem pa te ob jema ponos, Visle to simo si ustvarili sami, in samozavest, to je temelj. zdaj bomo gradili naipirej!
Obiskovalci imajo 50% popust na železnicah,'" "6e kupijo prt tetezmit-Btd blagajni obrazec K 13 in ga dajo žigosati na razstavi, tisti pa, -ki razstavo obiščejo v skupinah imajo še velik popust pri vstopnini.
Sindikati, obiščite razstavo, ki bo odprta še do 6. avgusta t. L!
Zaključek pouka na
torej večjo trdnost ž. Zelo važno je, da
šolsko mladino in starejše ljudi, katerim se nudi možnost lepega zaslužka in nakup tekstilnega blaga po vezanih cenah.
Poleg neštetih drugih zdravilnih rastlin, ki rastejo po naši zemlji, se da zelo koristno uporabljati tudj pekoča kopriva. Do sedaj se je odkupovalo samo listje koprive, medtem ko so ostala stebla neizkoriščena in to kljub temu, da je starejšim ljudem znano, da so _ med prvo svetovno vojno nosili obleke in perilo iz vlaken koprive. Pomanjkljivosti, H so bile pri blagu iz koprive, so danes povsem odpravljene po zaslugi naših strokovnjakov. Laboratorijski preizkusi v Mariborski tekstilni tovarni so dali snež-nobela vlakna, ki imajo trdnost med bombažem in lanom, kakor jo ima bombaž.	.
ta tkanina ni ostra, kar zelo radi trdijo starejši ljudje o blagu lias kopriv. Iz 100 kg suhih stebel pekoče koprive dobimo 7 kg čistega vlakna ali cca 30 m blaga za perilo,
Laboratorijskim poizkusom mora slediti poizkus v proizvodnji. Takšen poizkus, ki ima vsa zagotovila, da bo dobro uspel, namerava izvesti Glavna direkcija tekstilne industrije Slovenije v Ljubljani še v letošnjem letu. Za izvedbo tega poizkusa pa potrebuje cca 10.000 kg suhih stebel koprive. Kje pa raste kopriva? Ali jo imamo v tolikšni količini? Pre-zamudno bi bilo, če bi nabirali posamezne koprive za vogali hiš ali za plankami. Kopriva raste v celih plantažah predvsem ob strugah Save, Drave, Mure, Kokre, Krke in potokih, nadalje v posekanih gozdovih in na pogoriščih.
Kako nabirati to domačo tekstilno in zdravilno surovino — koprivo? Ko je kopriva v cvetu ali je že odcvetela, jo_ pokosimo čim niže pri tleh, nato pa listje osmukamo. Pri tem j« priporočljivo, da ima nabiralec vsaj eno rokavico. Listje koprive posušimo posebej, prav tako pa tudi stebla na soncu, nakar jih zvežemo v snope in popolnoma suhe shranimo oziroma takoj oddamo v bližnjo kmetijsko zadrugo. Za predelavo so uporabna stebla, ki so visoka najmanj 60 cm. Kmetijske zadruge, ki imajo že pripravljeno tekstilno blago za nabiralce, sprejmejo listje in stebla v vsaki količini. Cena za
Urejuje uredniški odbor. — Glavni urednik Tone SellSkar. - Uredništvo telefon 45-3S Id uprava telefon 19-70. Masarykova 14-11 ' Ljubljani - Izhaja vsak petek - Meseč na naročnina din 15 - Štev ček. položnice 604-90603-9. - Tiska tiskarna »Ljudske pra. vice« v Ljubljani,
Jesenice, ki šteje 475 učencev, je absolvi-ralo v šolskem letu 1949/50 65 učencev, in to: 13 z odličnim uspehom, 18 s prav dobrim, 34 z dobrim uspehom, 2 ipa imata popravni izpit. Povprečen uspeh absolventov, med katerimi so tudi učenci iz drugih republik naše države, je prav dober, kar je vsekakor zasluga predavateljskega zbora, kakor tudi uprave šole_.
Na šoli je bil letos prvič organiziran slovesen zaključek, pouka Z akademijo, na kateri so nastopali učenci s simboličnimi slikami, recitacijami, fizkult urnimi ter koncertnimi točkami pevskega zbora, ki šteje že nad 70 pevcev-učencev. Po slavnostni akademiji je bil organiziran zaključni večer absolventov šole, katerega so se udeležili tudi predstavniki šole, Železarne, tovarniškega komiteta KPS in sindikalne podružnice. Na zaključnem večeru je prevzel direktor ing. Torkar od direktorja šole tov. Smoleja 65 novo izučenih visoko kvalificiranih delavcev, ki bodo v prihodnjih dneh vključeni v proizvodnjo.
Metalurška industrijska šola Železarne Jesenice, kije ena naj večjih in najboljših tovrstnih šol, je res prava kovačnica novega kadra, v kateri se vzgajajo mladi
učenci iz vseh republik naše domovine v kvalificirane in visoko kvalificirane delavce vseh vrst metalurške stroke. Poleg načrtnega učenja, ima šola dobro organizirano mladinsko organizacijo, fizkul-turno in šahovsko sekcijo, sekcijo Ljudske tehnike in MKUD. V vseh teh sekcijah se učenci vzgajajo tudi na fizk-ul-turnem in kulturnem poprišču, tako da so po končani učni dobi ne le dobri delavci, temveč tudi ideološko dobro vzgojeni kulturniki in fizkulturniki.
Poleg vseh dobrih strani, p,a ima šola veliko pomanjkljivost- njen internat namreč nikakor ne ustreza. Nujno je, _da v najkrajšem času sedanje razpadajoče internatske barake, katere je postavil okupator za prisilno mobilizirano delovno silo in katere so se po letu 1945 uporabljale za namestitev nemških ujetnikov, zamenjajo z novim, modernim domom učencev. Vsem, ki se zavedajo' velikih usipehov, katere dosega metalur&ko-ia-dustriijska šola na Jesenicah, priporočamo resno misel na izgradnjo prepotrebnega internata, ki bo poleg šole največ j e jamstvo za vzgojo zdravih, zavednih in politično pravilno vzgojenih mladincev, kakršni so naši novi socialistični državi po-
trebni.
P. N,
UČENCI N1ETALURŠKE ŠOLE ŽELEZARNE JESENICE PRAKTICIRAJO