TEDNIK
LETO XLV. ŠT. 51    PTUJ, 2a. DECEMBRA 1992    CENA 50 TOLARJEV
Čar
bozicne
mize
v avli kmetijske šole Ptuj
v Srednješolskem centru so
v ponedeljek odprli razsta-
vo, ki v šolski vsakdanjik
prinaša nekaj predpraznič-
nega vzdušja.
Odkar je človek na svetu,
je želel obvladati naravne si-
le s skrivnost inimi pripo-
močki ali simboličnimi de-
janji. O nobenem drugem
prazniku ne moremo reči, da
se je okoli njega pri vseh na-
rodih spletlo toliko običajev,
verovanj, pripovedk, pravljic
ii podobnega kakor okrog
božiča. Tudi Slovenci smo v
1200 letih praznovanja pre-
pletli božično skrivnost s
svojimi posebnostmi, običaji
in obredi.
Magična opravila, ki se jih
še marsikje do današnjega dne
drže zlasti naši kmečki ljudje,
so bila usmerjena predvsem v
uspeh družine in gospodar-
stva. Posebno mesto in pomen
je imela v božičnem večeru
miza, ki je postala nekak
"družinski žrt/enik". Ob pr-
vem mraku jo je mati pregrni-
la z belim prtom in nanjo po-
ložila najrazličnejše predmete.
Tako so se ob kruhu, ki so ga
imenovali "poprtnik" ali
"pamžjek" in je imel osrednje
m.esto na mizi, znašli še npr.
pehar različnih žit, klasje,
ključ, brus in podobno. Pod
mizo in ob njo so položili pol-
jedeljsko orodje, pinjo, golido
za mleko, jarme, srp, celo
plug so privlekli v sobo.
Vse, kar je ležalo na božični
mizi in pod njo, je bilo v bi-
stvu namenjeno rajnim, ki pa
naj vse te predmete "blagoslo-
vijo" in jim podelijo čarodej-
no moč, da jih bodo živi
uspešno uporabljali.
V skrivnosti božične mize
ter moč in rabo predmetov na
njej in pod njo želi popeljati
razstava v Srednješolskem
centru. Pripravili so jo učenci
kmetijske šole s profesorico
Mileno Furek, pomagali pa so
tudi starši.
Če vas pot zanese mimo
centra, si razstavo oglejte, saj
je vendarle tudi to pomemben
del ljudskega izročila, ki ga je
vredno poznati in ohraniti.
Milena Furek, prof.
FOTO: M. OZMEC
Kulturni
križemkražem
PTUJ * Razstava Srečanje z Jutrovim na ptujskem gra-
du bo odprta še do februarja 1993.
- * -
PTUJ * V romanskem palaciju ptujskega gradu je na
ogled razstava Nakit — magična moč oblike Pokrajinske-
ga muzeja Ptuj in Arheološkega muzeja Zadar.
_ Ф
PTUJ * V Ljudski in študijski knjižnici je na ogled raz-
stava Iz zakladnice šahovske literature.
- * -
PTUJ * Galerija Florijan pripravlja v četrtek, 24.de-
cembra, ob 23.uri multimedijski projekt F/orz/an birth.
CIRKOVCE * V nedeljo, 27.decembra, ob 15.uri bo v
tamkašnji dvorani srečanje tamburaških orkestrov.
- * -
ORMOŽ * Tradicionalni novoletni koncert Pihalnega
orkestra Ormož bo v nedeljo, 27. decembra, ob 19. uri v
domu kuhure. Sodelujejo tudi m.ažoretke.
_ 4 _
ŠMARTNO NA POHORJU * KUD iz Šmartna na Po-
horju pripravlja v soboto, 26. decembra, božično-novo-
letni koncert, ki bo v avli osnovne šole ob 18. uri. Nasto-
pili bodo vaberški fantje in harmonikar Hinko Sernec.
^ _
ORMOŽ * 28. decembra se bodo ob 19. uri v domu
kulture predstavili gledališčniki Prešernovega gledališča
iz Kranja s komedijo R. Cooneya Zbeži od žene. V glav-
nih vlogah nastopata Dare Valič in Bernarda Oman.
Družina
za družino
Božični čas je čas družinske topline in pryeínega do-
mačega vzdušja. V naái bližini živi 45 družin, ki ne mo-
rejo odpreti vrat svojega doma. Odprimo jim svoje do-
move mi In jih povabimo k svoji družinski mizi v ne-
deljo, 3. januarja 1993, Pogovorimo se z njimi.
Vabimo vse družine, ki so priprav^ene povabiti na
kosilo družine iz Zbirnega centra za begunce na Ptuju,
naj nam to s poročno na telefon št. 771-639 (Zbirni
center za begunce) ali na telefon 774-681 (dopoldan).
Hvaležni bomo vsem, ki bodo omogočili srečanje
Družina za družno.
Zbirni center za begunce Ptuj
BoženaČačkovič, koordinatorica
V današnji
številki
Tedniica:
Denacionalizacija
po ptivsico: Kdaj
bo Korošcev mlin
spet miei?
C sti'an 3
Dr.Franc
Kramberger,
mariborski ikof:
V gimnaziji sem
razmišljal
o zdravniškem
poklicu
C stran 3
TurkerUe si je
ogledalo 61.000
ljudi: Razstava
zaprta, a še na
ogled
stran 3
Erna Meško:
Ljubezen do
sočloveka je
najlepše darilo
o stran 6
Na obisku pri
družini
Kramberger pri
Negovi: Zivyeiqe
brez Ivana
o stran 7
2 — DOMA IN PO SVETV
23. DECEMBER 1992 — TEDNIK
NA OBISKU V МЕВСАТОВаЕУ! ZAŠĆItI
Vse bolj se najdejo v modni konfekciji
NOSILNI PROGRAM SE VEDNO PROIZVODNJA IZDELKOV
OSEBNE ZAŠČITE • IZDELKI MODNE KONFEKCUE ZAPO-
SLUJEJO OKROG 50 ODSTOTKOV ZMOGLJIVOSTI • NOVE
PONUDBE ZA LOHN POSLE • LIKVIDNOST TRENUTNO NAJ-
TEŽJI PROBLEM • TRNOVO ISKANJE NOVIH POTNIKOV
Direktor Roman Tement
V poslovnem centru Zaščita
Mercator Mip Ptuj je trenutno
zaposlenih 196 delavcev. Včasih
jih je bilo okrog 250. Število za-
poslenih so zmanjšali na ra-
zlične načine, tudi z dokupi let.
Letos so za to porabili okrog
štiri milijone tolarjev.
Da bi poslovanje čimbolj ra-
cionalizirali, so nekatera storit-
vena dela že privatizirali, druga
pa še bodo.
Zaščita posluje na dveh loka-
cijah, v Ptuju in Kidričevem. V
Ptuju je še v tem trenutku nosil-
ni program šivanje kopalnih
plaščev za firmo Vossen. Pri teh
dodelavnih poslih delajo že de-
veto leto. Dnevno zašijejo
okrog sedemsto plaščev, me-
sečno med deset in trinajst ti-
soč. Z zaslužkom pri lohn po-
slih z velikimi težavami pokriva-
jo svoje obveznosti, najprej la-
stne, zatem bruto plače in ob-
veznosti do Mercatorja Mipa.
Pri tem velja poudariti, da sled-
nji konkretno nim.a nekega vpli-
va na njihove rezultate. V bistvu
za ime, ki ga nosijo, plačujejo
na leto zavidljive zneske.
Direktor Roman Tement je
povedal, da so z notranjo racio-
nalizacijo povečali oziroma še
povečujejo produktivnost. Sedaj
delajo v eni izmeni, v prejšnjih
letih so delali v dveh, proizvod-
nja pa količinsko bistveno ne
zaostaja. Po zaslugi nerealnega
tečaja so včasih z lohn posli več
zaslužili kot danes, ko je tečaj
tolarja v primerjavi z nemško
marko kolikor toliko realen. Iz-
vozniki bi seveda želeli višji
tečaj, dvomijo pa, da bo do tega
v resnici prišlo. Zato se trudijo
še naprej, da bi poslovanje čim-
bolj racionalizirali. Režijska de-
la bodo zmanjšali na minimum,
tako da bo večina ljudi delala za
stroji.
Četudi se maksimalno trudijo,
da bi obvladovali stroške oziro-
ma jih zmanjševali, s težavo po-
krivajo plače, ki so v primerjavi
z drugo slovensko tekstilno in-
dustrijo bistveno višje. Ker so
vključeni v sistem Mercator,
Drejemajo plače po trgovskem
oranžnem sporazumu.
Primerjava trgovine in tekstil-
ne industrije pa kljub povečanju
produktivnosti in obvladovanju
nekaterih drugih stroškov ni
mogoča. Trudijo se, da bi vsak
kos frotirja, ki ostane v proiz-
vodnji kopalnih plaščev, kori-
stno uporabili. Pri nemškem
)artnerju kupujejo dodatne ko-
ičine frotirja, iz katerega izde-
lujejo izdelke za domači trg pod
blagovno znamko Euroline. Gre
za kopalne plašče, komplete
brisač in rokavic, poleg tega pa
prodajajo tudi manjše kose fro-
tirja na kilograme.
Nemški partnerji so težki po-
gajalci, de a je dovolj le takrat,
ko pristaneš na vsako ceno,
poudarja Roman Tement. Za
minuto dela pri izdelavi kopal-
nih plaščev jim plačajo okrog
21,22 pfennigov. Evropska tek-
stilna industrija se vse bolj
usmerja na vzhod, posebej na
Češko, Poljsko in Madžarsko,
kjer je delovna sila še cenejša
kot pri nas. Trenutno je
Zaščitin največji cenovni kon-
kurent Portugalska.
Z MARCOM AURELOM
TUDI V MODNI
KONFEKCIJI_
Firma Marc Aurel je mlada
inženiring firma s sedežem pri
Hannovru, ki se ukvarja z lahko
modno konfekcijo. Z njo
Zaščita sodeluje že pet let. Me-
sečno zanjo zašijejo od dva do
tri tisoč kosov kril, hlač, lažjih
oblek, občasno pa tudi moških
hlač. Za to delo dobijo še kar
spodobno plačilo, od 22 do 25
pfennigov na minuto. Zato bo-
do v bodoče zmogljivosti za iz-
delavo modne konfekcije po-
večali, zmanjšali pa proizvodnjo
frotirja. V prid takšnih usmeri-
tev govorijo tudi pridobljene
sposobnosti, izkušnje in kakovo-
stno opravljeno delo.
Vključenost v sistem Merca-
tor jim je poleg ugodnosti pri-
nesla tudi nekatere slabosti;
predvsem gre za zaostajanje pri
strokovnem delu. V Mercatorju
dajejo največji poudarek osnov-
ni dejavnosti — trgovini, manj
pa proizvodnji. To je glavni ra-
zlog, da Zaščita tehnološko zao-
staja za drugimi specializiranimi
tekstilnimi podjetji. Imajo do-
bre objekte, poskrbeli so za var-
no in dobro delo, še vedno pa
delajo z nekaterimi starimi stro-
ji, s katerimi so pred leti pričeli
dodelavne posle.
Ne glede na likvidnostne
težave postopoma zmanjšujejo
tehnološko zaostajanje. Kupuje-
jo novejše stroje, s katerimi do-
segajo bistveno boljše izdelavne
čase, kar je pri lohn poslih, ki so
slabo plačani, tudi bistvenega
pomena. Ob tem se srečujejo s
kadrovski težavami, zato so pri-
siljeni vzgajati lastni kader.
Zaščita je danes sorazmerno
mlad kolektiv, trije obratovodji
z višješolsko izobrazbo so na
primer stari trideset let. Pa tudi
šivilje so sorazmerno mlade; ob
tem pa se srečujejo z dodatnimi
težavami, kot so porodniške,
bolniški izostanki in podobno,
ki jih lohn posli ne prenesejo.
Roman Tement pravi, da so jih
3rav ti posli naučili resnega, ka-
covostnega in pravočasnega na-
stopa pri vseh poslih.
LOHN POSLI -
IZHODIŠČE ZA LASTNO
PROIZVODNJO MODNE
KONFEKCIJE_
Izkušnje iz dodelavnih poslov,
nemško znanje in kreacije so se
zlili v blagovno znamko Euroli-
ne, pod katero izdelujejo in pro-
dajajo modno konfekcijo. V
Ptuju jo prodajajo v svoji indu-
strijski prodajalni na Sloven-
skem trgu. Potniške službe za
prodajo tega blaga še nimajo.
Razveseljivo je, da se za izdelke
Euroline vse bolj zanimajo tudi
nekatera večja slovenska trgov-
ska podjetja: Jeklotehna, Mer-
kur Maribor, Mercator — mod-
na hiša Maribor, Tkanina Celje,
Veletekstil Ljubljana in Ona —
On Ljubljana.
V proizvodnjo modne konfek-
cije (Marc Aurel, Vossen, mod-
ni izdelki za domači trg) je tre-
nutno vključenih krog 50 od-
stotkov zmogljivosti in delavcev.
Finančno pa to ne prinaša toli-
ko. Delo za tujce prinese me-
sečno 120 tisoč nemških mark.
IZDELKI OSEBNE
ZAŠČITE - NOSILNI
PROGRAM__
Izdelki osebne zaščite pri de-
lu predstavljajo še vedno nosilni
Zaščitin program. Gre sicer za
lažjo proizvodnjo od tiste v
modni konfekciji. Ne glede na
vse težave bodo pri tej proiz-
vodnji še vztrajali. Zaradi zna-
nih vzrokov so jo v zadnjem ob-
dobju nekoliko zmanjšali.
Včasih so imeli močno pred-
stavništvo v Beogradu, kjer so
letno prodali med 30 do 40 od-
stotkov proizvodnje. Pred krat-
kim so prenehali delati tudi s
Hrvatsko. Sedaj delajo v glav-
nem v Sloveniji, kjer so našli še
nekaj novih kupcev. Zadnji dve
leti so se precej usmerili tudi na
doslej neobdelano tržišče na
Primorskem. V Kopru so odprli
manjše predstavništvo s skla-
diščem, predstavništvo pa imajo
tudi v Ljubljani.
Koprski in ljubljanski trg sta v
tem trenutku zanimiva tudi za-
radi sorazmerno pravočasnih
plačil. Gre za dokaj redne
plačnike in podjetja, s katerimi
imajo možnost sklepanja med-
sebojnih ali pa verižnih kom-
penzacij. Včasih so izdelki oseb-
ne zaščite pri delu precej za-
služili, danes jim skoraj ves pro-
fit pobere neplačana realizacija.
Tudi zaradi tega so sedaj v pre-
cepu, kaj v bodoče. Pojavlja se
močna konkurenca drugih
jroizvajalcev oziroma uvozni-
cov teh izdelkov. Takšne razme-
re nujno zahtevajo prilagodlji-
vost v materialih in kreacijah.
Podjetja tudi na tem področju
želijo slediti modne tokove; pla-
vi program počasi izgublja pri-
mat. Podjetja tudi pri zaščitnih
oblačilih želijo poudariti svojo
identiteto, želijo imeti svojo
barvo, kroj in znak. Takšne zah-
teve kupcev rešujejo z zunanjo
strokovno sodelavko.
Zaščita prodaja svoje izdelke
predvsem končnemu potrošni-
ku, torej proizvodnji, ne toliko
trgovcem. Prav ti kupci pa ima-
jo sedaj največje težave in so tu-
di njihovi največji dolžniki. Za-
to morajo biti zelo previdni pri
izbiri kupcev. Ker pa želijo ne-
katere kljub temu obdržati, se
dogaja, da je razmerje med vse-
mi prilivi v gotovini in kompen-
zacijami 30:70. Pri nekaterih
kupcih gre tudi za blagovno
menjavo.
Njihovi večji kupci so Vegrad,
Unior, Cimos Koper, Revoz No-
vo mesto, Delamaris Izola, Salo-
nit Anhovo, Avtoradgona in
Nafta Lendava. Likvidnost je
trenutno največji problem; do-
datno delo imajo z izterjavami
tistega, kar jim kupci dolgujejo.
Ker nimajo rednih finančnih pri-
livov, morajo pri nabavi repro-
dukcijega materiala iskati naj-
različnejše verige, da si zagoto-
vijo redno oskrbo z materialom.
Izdelke osebne zaščite proda-
jajo v glavnem s svojimi potniki.
Prav na tem področju pa imajo
v zadnjem času velike težave,
saj je dobrega potnika zelo
težko najti. Na razpise se javlja-
jo ljudje z različno izobrazbo,
med njimi pa se zelo redki spoz-
najo na trženje.
NOVE PONUDNE ZA
DODELAVNE POSLE
Zaščita je z lohn posli postala
znana. O tem govore številne
nove ponudbe za ta dela. Tre-
nutno se zelo resno pogovarjajo
o začetku proizvodnje usnjenih
prevlek za Audi in VW. Nosilec
projekta je sporna firma usnja
Schmidt, ki je v Lenartu želela
>ostaviti usnjarno. Podobna de-
a opravlja tudi že murskoso-
boška Mura, kjer je pri teh po-
slih zaposlenih dvajset delavcev.
Roman Tement pravi, da je po-
nudba Schmidta ugodna. V
ognju pa imajo tudi nekaj dru-
gih ponudb.       Majda Goznik
Za minuto dela do 25 pfennigov. Foto: Jože Bračič
SRBUA: Du zaključka naše
redakcije še ni bilo razultatov o
volitvah predsednika Srbije, kaj
šele za sestavo zveznega in obeh
republiških parlamentov in
občinskih skupščin. Opazovalci
Konference o evropski varnosti
in sodelovanju so v nedeljo poz-
no popoldne že izjavili, da so
opazili več skrb vzbujajočih vo-
lilnih prevar. Volitve so medna-
rodno javnost zelo pritegnile.
Še posebej srbske, saj jih je
spremljalo 158 tujih opazoval-
cev. Medijsko najbolj zanimiv je
bil seveda dvoboj med Sloboda-
nom Miloševičem in Milanom
Paničem. Slednji se je v predvo-
lilnem boju razhudil predvsem
na srbske medije. Izjavil je, da
bi bil hvaležen bogu, če bi uničil
srbsko televizijo, ki je o njem
natrosila toliko laži, da je mora-
la celo ameriška vlada zatrditi,
da ni njen agent.
BOSNA IN HERCEGOVINA:
V Sarajevu, Bruslju in Ženevi
potekajo na različnih ravneh
pogovori o morebitnem dosegu
prekinitve ognja. Lord Owen je
konec minulega tedna sklenil,
da bo še podaljšal svoje bivanje
v Sarajevu in poskušal doseči
vsaj nekajdnevni mir. Sedaj so v
osemmesečni vojni srbske sile
zasedle že 70 odstotkov ozem-
lja. Owen si predvsem prizadeva
deblokirati letališče, ki je edini
most za dovoz humanitarne po-
moči. 27 decembra pa naj bi se
pričela pogajanja med predstav-
niki sprtih strani, ki naj bi traja-
la do 2. januarja. Med evropski-
mi državami in ZDA je znova
oživela misel o vojaškem posre-
dovanju, vendar predvsem Veli-
ka Britanija ta sklep zadržuje,
tudi tokrat s strahom pred delo-
vanjem srbskih vojaških sil.
SOMALIJA: V nedeljo se je v
pristanišču Kismaya brez spopa-
dov izkrcalo 300 pripadnikov
ameriške mornarice in belgij-
skih padalcev. Tudi s to akcijo
naj bi oblikovali mostišča, s po-
močjo katerih bi dostavljalii hu-
manitarno pomoč stradajočemu
somalskemu prebivalstvu. Ven-
dar se napadi somalskih tolp na
konvoje pomoči nadaljujejo.
Tako so v soboto 12 kilometrov
od prestolnice ugrabili kakih 30
tovornjakov s pomočjo, ki jo je
zbral Rdeči križ. Vendar ne
stradajo samo v Somaliji, pred
lakoto se umika tudi okoli 50 ti-
soč Sudancev.
RUSIJA: Obisk na Kitajskem
je Boris Jelcin nepričakovano
skrajšal in prihitel domov, da bi
rešil svoje reformsko moštvo,
saj je v njegovi odstotnosti pre-
mier Černomidin sestavljal vla-
do. Jelcin ga je prepričal, da
morajo v vladi ostati vsi ključni
reformisti. Novemu premieru
namreč ne pusti, da bi zamenjal
ministre, ki so naklonjeni tržne-
mu gospodarstvu, čeprav je pri-
tisk konzervativne struje v par-
lamentu zelo močen.
KENIJA: V tej državi se pri-
pravljajo na večstrankarske
splošne volitve. Opazovalci
Commonwealtha opozarjajo, da
se nasilje pred volitvami stop-
njuje. Najhujši so spopadi med
plemeni v zahodni Keniji, ki so
doslej zahtevali že nekaj sto
žrtev in od doma pognali nekaj
tisoč ljudi. Poleg tega pa so se
opazovalcem priprav na volitve
pritožili predstavniki novih in
opozicijskih strank, češ da so
pogoji predvolilnega nastopanja
neenakopravni. Njihovim pred-
stavnikom ne dovolijo nastopov
na televiziji, radiu in v časopi-
sih. Volilci tako nimajo možno-
sti, da bi jih spoznali. Volitve
bodo 28. decembra letos in bo-
do prve večstrankarske volitve
po 26 letih.
GVATEMALA: Od tam priha-
ja letošnja nagrajenka za mir
Rigoberta Menchu. Svoje roja-
ke je pozvala k miru in znova
opozorila, da se morajo prvotni
prebivalci Gvatemale boriti za
enakopraven položaj in ne sme-
jo biti žrtve rasnega nasilja. Po
podelitvi Nobelove nagrade jo
je doma pričakala velika mno-
žica ljudi, ki so vznemirjeni za-
radi številnih spopadov med
oblastjo in ekstremisti vseh vrst.
Pripravila; dlž
ZA STANOVAIIJSKC 510»Ш V PtIIJtI ШАУШ 423 STAKOVAKj
Novi lastniki res tudi upravijaici stanovanj?
Novi stanovanjski zakon je v veljavi že več kot leto dni. Lastnike
stanovanj je zavezal, da se dogovorijo o upravljanju stanovanj v
objektih, Iger je več kot deset stanovanj, oziroma tam, kjer sta več
kot dva lastnika. V Ptuju je bilo za te potrebe ustanovljeno Podjet-
je za stanovanjske storitve, ki je pod okriljem Direkcije za gospo-
darsko infrastrukturo ptujske občine.
Trenutno ima podjetje podpisane
pogodbe s 16 podjetji in ustanovami
o upravljanju 423 stanovanj. Vseh
stanovanj v ptujski občini je bilo po
zadnjem popisu 21.000, do lani pa
je direkcija upravljala 4.500 tako
imenovanih družbenih stanovanj.
O tem, zakaj je tako malo podpi-
sanih pogodb, menijo v Podjetju za
stanovanje storitve, da je vzrok
predvsem v nezaupanju, da bi uprav-
Ijalec zlorabil zaupanje lastnikov,
slabe   izkušnje  prejšnjega  načina
upravljanja, verjetno pa tudi nepoz-
navanje zakonodaje. Podjetje samo
ne izvaja del; organizira potrebna
dela, poišče najboljšega ponudnika,
vendar le za dogovorjena dela po
letnem programu vzdrževanja, o ka-
terem se dogovori z lastniki stano-
vanj. Kadar pa je treba nemudoma
ukrepati — pri poplavah ali za-
mašitvah odtočnih cevi in podob-
nem — podjetje ukrepa takoj in ta-
krat poišče izvajalca, ki je sposoben
okvaro popraviti takoj.
Stroški upravljanja so določeni
po metodologiji pristojnega repu-
bliškega ministrstva in pomenijo 0,3
odstotke na leto od vrednosti stano-
vanja oziroma 11 odstotkov nepro-
fitne mesečne najemnine.
V ptujski občini je še veliko sta-
novanj, s katerimi trenutno ne upra-
vlja nihče. Zlasti v blokih se zdaj
ljudje sprašujejo, kdo bo popravil
streho, ki pušča, kdo bo naročil in
plačal popravilo za naprave skupne
rabe, kdo bo skrbel za funkcionalno
zemljišče objekta in za vse drugo,
kar sodi k vzdrževanju objekta, ki
ima več lastnikov. Še posebej se za-
pleta tam, kjer so poleg najemnikov
(če uporabimo stari termin) družbe-
nih stanovanj tudi etažni lastniki.
NaV
O dovoljenju za rock koncerte
KS Jožeta Potrča Ptuj in KS Borisa Ziherla Ptuj nista
izdali niti sodelovali pri izdaji kakršnegakoli dovoljenja
za rock koncerte v nekdanjih vojaških skladiščih na
Potrčevi cesti. Ustrezni občinski upravni organ je sam —
kabinetno in mimo krajevne skupnosti — izdal dovoljen-
je. S tem je tudi kršil ustavno načelo, ko je krajevno
skupnost izločil kot stranko v postopku, glede na to da
gre za posege v naravno in bivalno okolje, ki bi imeli
lahko negativne vplive na okolje.
Predsednik sveta KS Jožeta Potrča: Jože Sotlar
v sestavku pod tem naslovom, ki
smo ga objavili v Tedniku Številka
49, je ртШо do neljube napake. Za-
pisali smo, da v Agisu mesečno iz-
vozijo med 700 in 800 milijonov
nemških mark izdelkov,... brez mo-
tenj pa bi poslovali, če bi mesečno
izvozili vsai za 1,5 milijona nemških
mark izdeuov. Pravilno je: ... med
700 in 800 mtiyoinov telârjev in
14 milijoBa tolarjev ... Če bi poda-
tek o izvozu v nemških markah
držal, bi bil Agis največji slovenski
izvoznik
Z» napako se opravičujemo!
Uredništvo
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost FtADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože Smigoc (pomočnik odgovornega
urednika m lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja
Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodušek
in Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99
telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 2.600 tolarjev • za tujino 5.200 tolarjev.
ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
TEDNIK — ^^- DECEMBER 1992
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
OENACIONAUZACiaA PO PTUJSKO - 2
Kdaj bo Korošcev mlin spet miei
NEKDANJI KOROŠCEV MLIN OB MLINSKI CESTI NA PTU-
JU NE DEIA . VRNITEV PO ZAKONU O DENACIONALIZACI-
JI V POSTOPKU * ZAVEZANEC INTES MLIN—TESTENINE
DAJE NASPROTUJOČE SI IZJAVE * KAJ BO MLEL KO-
ROŠCEV MLIN, KO BO VRNJEN?
Kar je država storila pred 45 le-
ti v trenutku in popolnoma suve-
reno, poteka sedaj v obratni smeri
že skoraj leto dni v nenehni nape-
tosti upravičencev in sedanjega
lastnika, podjetja Intes Mlin—te-
stenine. Po zakonu se imata nam-
reč oba pravico pritožiti. Mari-
borsko podjetje Intes Mlin—te-
stenine, ki naj bi po zakonu o de-
nacionalizaciji vrnilo mlin upra-
vičencema Mirku in Milanu Ko-
rošcu, je na njun zahtevek ugo-
varjalo med drugim tudi zato, ker
je ta mJin specializiran za mletje
rži in bi z vrnitvijo "bistveno
okrnili ekonomsko in tehnološko !
funkcionalnost" podjetja. Trdili.
so, da "na sedežu zavezanca ni
tehničnih in tehnoloških možnosti
za nadomestitev izpada". To so
poleg drugega zapisali v ugovoru
komisiji ptujskega Sekretariata za
gospodarstvo maja letos. Ta isti
mlin so le šest mesecev kasneje
ustavili ne glede na njegovo nepo-
grešljivost.
STISKANJE OLJA -
PRAZNIK ZA KMETA
Za kmeta je bil obisk mlina
pravi dogodek. Ob žuboreči Stu-
denčnici je delalo od Zlatoličja do
Šturmovca sedem mlinov, ki so
mieli za prebivalce Dravskega
polja in Slovenskih goric. Enega
izmed njih je kupil leta 1917
Franc Korošec in ga predal sinu
Marku osem let kasneje. Ta je z
ženo Uršulo mali mlin na vodni
pogon razvil v moderni valjčni
mlin na turbino in elektriko.
Ustavila sta ga le ob velikih praz-
nikih, sicer pa je prijetno klepetal
noč in dan. Nazadnje sta ga pre-
novila leta 1944. ■»
Vsakih nekaj let pa je zrasel ob
mlinu nov objekt. Tudi oljarna.
Tu so preživljali kmetje v sezoni
več dni skupaj. Bučnice so sami
zmleli, pražili, stiskali. S seboj so
prinesli hrano in domačo kaplji-
co. Pravi praznik.
Danes mlin molči. Po 45 letih
družbenega upravljanja gaje pred
dobrim mesecem podjetje Intes
Mlin—testenine dokončno ustavi-
lo. Nekaj zaposlenih je šlo v po-
koj, drugi so ostali brez dela. Hle-
vov in oljarne ni več — spremenili
so jih v skladišča. Studenčnica
umazana leno obliva ostanke nek-
danjega vodnega kolesa. Gospo-
darsko poslopje čaka na razplet
postopka po zakonu o denaciona-
lizaciji ...
Korošcev mlin ob Mlinski cesti na
Ptuju je bil čez noč "v imenu ljud-
stva" zaplenjen Marku in Uršuli
Korošec novembra leta 1947.
OBSOJENA V IMENU
LJUDSTVA ZARADI
SUMA
Lastnika sta bila obsojena zaradi
suma, da sta kupila 114 zlatnikov v
nameri "prekomernega zaslužka s
prodajo teh zlatnikov" na tri oziro-
ma dve leti zapora in popolno za-
plembo premoženja z zakonito
omejitvijo. To je pomenilo, da lah-
ko ohranijo obleko, nekaj posode in
osebnih predmetov ter pravico do
stanovanja, driava pa si je vzela ta-
krat sodoben mlin, oljarno, goveje
in konjske hleve, hleve za svinje,
vso živino in približno 10 hektarjev
obdelovalne zemlje. Otroci, takrat
20-letni Mirko, 19-letni Radovan in
12-letni Milan, so ostali sami. In ne-
koliko kasneje, nekega deževnega
dne jih je skrbnik posestva postavil
pred   vrata.   Zanje   ob   lastnem
ognjišču ni bilo več prostora.
Pričela se je "greti" država.
Da je bil cilj takratne oblasti odv-
zem premoženja, ne pa pregon
"krSilcev zakona", kaže tudi enosta-
ven in nedvoumen predlog takrat-
nega javnega tožilca, naj okrajno
tožilstvo "odredi sekvestra (upravi-
telja) nad imovino Korošec Marka,
... ker bo sodišče pri presoji kazni-
vega dejai\ja izrelüo zaplembo ce-
lotnega premoženja". To je bilo pol
leta pred razsodbo in mesec dni po
tistem, ko so nesrečnega mlinarja in
očeta še mladoletnih otrok že za-
prli. Mlada država je pritisnila na
podjetno družino, ki je samo štiri
eta prej sodelovala v NOB in bila
popolnoma lojalna "naši stvari".
KAKO DANES DRŽAVA
VRAČA ZAPLENJENO
Usoda mlina in drugih objektov
je postala tako družbena lastnina, s
katero sedaj upravlja podjetje Intes
Mlin—testenine. Po zakonu o dena-
cionalizaciji so do nje upravičeni
prvotni lastniki oziroma njihovi de-
diči. V primeru Koroščeve imovine
gre za Mirka in Milana Korošca, si-
nova prejšnjega lastnika Marka.
Vendar vrnitev ne poteka lahko in
gladko, kot so si obetali od zakona
upravičenci, predvsem pa, kot kaže,
ne bo sporazumne odločitve med
zavezancem in upravičencema. Po
zakonu se imata namreč zavezanec
in upravičenec pravico pritožiti na
odločbo upravnega organa. Ta sicer
še ni bila izdana, vendar je denacio-
nalizacija v postopku.
OBČINSKE URADNE
CENITVE DRUGAČNE
OD INTESOVIH_
Direktor tega podjetja Intes
Mlin—testenine Otmar Lipovnik je
povedal, da "stroškovno ta mlin ni
bil nikoli ugoden, ker moramo suro-
vino voziti dol, nato moko gor. Ne-
koč smo mislili graditi silose. Ker je
v postopku vračanje, smo se morali
Eripraviti, da bomo rž mieli v Mari-
oru. Sicer pa vprašajte našega
pravnika," je končal. Pravnik pa je
rekel, da ne bo izjavil ničesar, do-
kler ne bo izdana odločba. Sicer pa
naj za delavce ne skrbimo, saj ni no-
beden ostal brez dela.
Prav tako je podjetje Intes ugo-
varjalo in zavrnilo predlog upra-
vičencev, "da se premoženje, ki ga
zahtevata v last in posest, postavi v
začasno upravljanje skrbniku za po-
sebne primere in se odredi prenos
nepremičnine v začasno rabo upra-
vičencema. Za takšno dejanje ni ne
dejanskih ne pravnih razlogov, saj
zavezanec premoženja namreč ne
zmanjšuje ..." Zavezanec trdi, da je
vrednost premoženja, ki ga zahteva-
ta nazaj upravičenca, danes večja za
več kot 100 odstotkov glede na vred-
nost v času odvzema.
Cenitve kažejo drugače. Tako je
uradni cenilec premičnega pre-
moženja Aleksander Kuhar, ki ga je
za to cenitev angažiral Sekretariat
za gospodarstvo občine Ptuj, ocenil,
da je bilo premoženje na dan odvze-
ma vredno 14.809.219 današnjih to-
larjev, v začetku letošnjega oktobra
pa natanko 8.229.388 tolarjev тацј.
Prav tako je ocenil vrednost vseh
nepremičnin po stanju podržavljan-
ja uradni cenilec Franc Prelesnik
na zahtevo omenjenega občinskega
sekretariata. Ugotovil je vrednost
50.217.896 tolarjev. Ocenil je tudi
Intesova vlaganja v gradbene objek-
te, in sicer so vložili 18,7 odstotka
vrednosti prvotnega premoženja ali
nekaj več kot 9 milijonov tolarjev.
Upravičenec je po teh podatkih
izračunal, da bi bila sedanja vred-
nost objektov, če bi upošteval amor-
tizacijo, približno 8 milijonov tolar-
jev manjša od prvotne.
KAJ BO MLEL
KOROŠCEV MLIN
Izvedeli smo, da imajo Koroščevi
vse možnosti, da dobijo mlin v last
in posest. Nekoliko slabše kaže z
objektom, v katerem je danes men-
jalnica. Ta še obratuje. In za ta ob-
jekt se bo, kot kaže, potegoval In-
tes, saj bi v njem želel, domneva
Mirko Korošec, še naprej opravljati
zamenjavo. Kaže, da to pot ni nič
hudega, da bodo morali zrnje in
moko prevažati sem in tja. Kaže, da
se splača vrniti vse, zadržati pa
menjalnico, ki dnevno prinaša de-
nar. Po veljavnih zakonih o dena-
cionalizaciji bi namreč lahko dobila
Korošca objekt, v katerem je men-
jalnica, v last, vendar bi morala pu-
stiti Intesu, če bi ta uveljavljal svoj
interes, da pet oziroma sedem let še
gospodari v njem. Lahko bo pa se-
veda tudi kako drugače.
Kaj naj melje mlinar, če mu zrnje
izpred nosa odpelje nekdo drug? Na
istem dvorišču bi bili smešni dve
menjalnici, meni Mirko Korošec. Si-
cer pa bi bilo v mhn potrebno
ogromno vložiti, da bi lahko nor-
malno, sodobno obratoval. Kako so
vzdrževali pred 45 leti zaplenjeno
premoženje, se že na prvi pogled le-
po vidi tudi na tako imenovanem
zgornjem mlinu, ki je bil odvzet
Mirku Korošcu po zakonu o nacio-
nahzaciji — na sprednji strani čisto
in belo, na zadnji razdrapano, raz-
pokano. Milena Zupanič
"Korošce/" mlin danes molči. Obratuje le še menjalnica za zrnje
In moko.
Na eni strani pobeljen In urejen, na drugI razpadajoči kompleks
objektov zgornjega mlina
Dedek Mraz v gledališču
Tudi letos otroke v ptujskem gledališču obiskuje dedek Mraz.
Po predstavi jih bo popeljal v sladko jamo, polno bonbonov.
Vabljeni so vsi otroci ptujske občine od 2. do 8. leta starosti.
Sobota, 26. decembra: ob 9.45, 10.30,11.15,14.00, 14.45, 15.30.
Nedelja, 27, decembra: ob 9.45, 10.30, 11.15, 14.00, 14.45,
15.30.
Ponedeljek, 28. decembra: ob 15.45,16.30, 17.15.
Torek, 29. decembra: ob 15.45,16.30, 17.15.
Sreda, 30. decembra: ob 15.45, 16.30, 17.15. љ
4 _ PO NAŠIH KRAJIH
23. DECEMBER 1992 — TEDMIK
V gimnaziji sem razmišljai o zdravnišlcem poldicu
Dogodi se, da usodna naključja
posegajo v človekovo prihodnost.
Nekaj podobnega je bilo pri po-
klicni odločitvi dr. Franca Kram-
bergerja, mariborskega škofa, ko
se je po končani gimnaziji 1954.
leta odločal za duhovniški poklic.
Na kmetiji s približno 4 ha zem-
lje je bilo sedem otrok. Dr. Franc
Kramberger se je rodil 1936. leta
kot četrti. Ker se v tistih časih iz
Ixnarta v Slovenskih goricah ni
mogel voziti, je bil že od 12 leta v
Mariboru v internatu. Sprva se je
nameraval   vpisati   na   klasično
gimnazijo, ker pa so v tistem času
neprestano govorili, da jo bodo
ukinih, je postal dijak takratne pr-
ve državne gimnazije v Mariboru.
"Osebno nikoli nisem mi.slil na
duhovniški poklic, vedno sem mi-
slil, da bom odšel na medicino.
Proti koncu gimnazije, ko so me
pričeli gnjaviti in zasliševati na ta-
kratni Udbi, ker so mislili, da
bom šel v bogoslovje, sem po teh
za.sliševanjih pričel tudi sam raz-
mišljati o tej poti. Na ta način
sem nekako prišel na to mi.sel," je
uvodoma povedal mariborski škof
o svoji takratni odločitvi.
V tistem času so na Udbi zelo
radi tudi brez vzroka zasliševali
mlade ljudi in iskali "krivce". Še
posebej so bili na udaru kmečki
otroci, ki so ob nedeljah hodili k
maši. Podobno je bilo tudi pri
Krambergerjevih, ki so bili .sicer
verni, od cerkve oddaljeni pet in
šest kilometrov, k maši pa so vsi
hodili le ob nedeljah kot takrat
v.si drugi. "Morda so vedeli samo
to, da hodim ob nedeljah v cer-
kev, ker sicer ne vem drugega
vzroka za ta zasliševanja. To je bi-
lo menda dovolj, da sem bil v nji-
hovih očeh nekako zaznamovan
ali pa osumljen, da sem šel na
gimnazijo z namenom, da grem v
bogoslovje. O tem takrat sploh ni-
sem razmišljal."
Študij je potem nadaljeval na
bogo-slovju: odšel je v Ljubljano,
kjer je študiral šest let, kolikor
pač traja študij teologije. Po
prvem letniku je odšel v Tetovo k
vojakom, kjer so ga njegovi pred-
postavljeni, čeprav je bil študent
bogoslovja, gledali povsem nor-
malno. 1960. leta je bil v Maribo-
ru posvečen za duhovnika, službo
pa je pričel kot kaplan pri Sv.
rešujem telesu v Mariboru, kjer je
ostal tri leta.
"Moj predhodnik škof Držečnik
me je želel poslali na študije v
Rim, vendar dovoljenja za izstop iz
države nisem dobil. Kljub njegovi
osebni intervenciji je bilo rečeno,
da tega človeka — s tem so mislili
mene — ne pustimo iz države. Po-
tem je odšel v Rim eden izmed
mojih sošolcev, jaz pa sem ostal
doma. 17 let sem bil perfekt v
Slomškovem dijaškem semenišču,
zadnja leta pa tudi ravnatelj. 1980.
sem bil imenovan za mariborskega
škofa," sem izvedela na kratko o
njegovi službeni poti.
1964. leta je po tretjem ali četr-
tem posredovanju končno dobil
dovoljenje, da dobi potni list in
lahko odide v inozemstvo. Takrat
je odšel v Francijo na katoliški in-
stitut, kjer je opravil izpit iz fran-
coskega jezika.
"Ob pastoralnem delu v Slom-
škovem dijaškem semenišču sem
se vpisal na željo škofa Držečnika
na podiplomski študij. Doktoriral
sem 1972. leta iz Slomškovega de-
la. Naslov moje disertacije je bil
Osrednje teolo.lke resnice v
Slomškovem oznanjevanju. Poglo-
bil sem se v Slomškovo delo in ob
delu študiral štiri ali pet let."
Dr. Franc Kramberger ima ve-
lik okoliš delovanja. Zadnja leta
ga najdemo veliko med ljudmi,
kljub temu da so škofje svoj čas
malo zahajali med preproste ljudi
— mogoče samo ob birmah. Da-
nes je povsem drugače, sem izve-
dela od mariborskega škofa. Po-
dobno kot prihaja papež s svojimi
pastoralnimi potovanji med ljudi
in potuje po svetu, prihajajo med
.svoje ljudi tudi škofje in to vedno
pogosteje. Vsako soboto in nedel-
jo je zunaj Maribora, po župnijah,
le redke so sobote, ko ostane do-
ma. Tega se je v zadnjem času na-
bralo kar veliko. Poleg birmovan-
ja so to drugi pastoralni obiski,
obletnice in posvetitve obnovlje-
nih cerkva ter druge slovesnosti.
Na v.seh teh potovanjih ima dr.
Kramberger stike tudi s preprostimi
ljudmi, ne samo z dekanijskimi du-
hovniki, temveč z verniki, ki se zbe-
rejo pri cerkvenem bogoslužju. Ima
dobre stike s člani pastoralnih sve-
tov, ključarji in podobno. Če je v
župniji dom za ostarele ali onemo-
gle, jih obišče, ali pa tudi druge po-
dobne ustanove, ki so v posameznih
župnijah.
Za leto 1992 bi lahko rekli, da je
bilo zelo živahno tudi na cerkvenem
področju. "V tem letu je cerkev na
Slovenskem in s tem tudi naša mari-
borska škofija zabeležila v svojo
zgodovino pomembne dogodke. Naj
samo mimogrede omenim posveti-
tev vsega slovenskega naroda mate-
ri božji 15. avgusta. Nekako smo bili
v tistem trenutku združeni vsi Slo-
venci v domovini in po svetu. To ni
bil samo verski dogodek, temveč na-
rodni, v katerem se je podčrtala slo-
venska identiteta. Naslednji po-
membni dogodek za našo škofijo je
bilo sklenjeno Slomškovo triletje.
To je bil čas, ko je prek razstave go-
voril Slomšek slovenskemu človeku
— od 1989., ko smo obhajali 100-
letnico od postavitve sedeža škofije
v Maribor, pa do letos, ko smo
počastili spomin na 100-letnico
Slomškove smrti. Brez dvoma je bil
ta dogodek velikega pomena za zgo-
dovino Slovencev.
Pomemben dogodek za nas je bil
tudi obisk slovenskih škofov pri sve-
tem očetu, papežu Janezu Pavlu II.
O tem se je veliko govorilo in pisa-
lo. To je bilo neke vrste spraševanje
slovenske cerkve o njenem pastoral-
nem delovanju, je pa obenem pola-
ganje računa za petletno delo du-
hovnikov in škofov cerkve na Slo-
venskem pred v±ovnim vodstvom
katoliške cerkve v Rimu. Tam so na
dnevni red prišla pomembna
vprašanja, med drugimi o samostoj-
nosti slovenske škofovske konferen-
ce ali vključitve Teološke fakultete
v Ljubljansko univerzo. Tu smo raz-
pravljali tudi o vprašanju Raz-
križja," je na kratko podal važnejše
dogodke v letošnjem letu.
Velikega pomena za slovensko
cerkev je tudi obisk papeškega nun-
cija, ki je bil tokrat prijateljski,
manj strogo protokolarni.
Iz Rima v Ljubljano je v tem času
že potuje potrdilo o samostojnosti
slovenske škofovske konference,
kar bo imelo za nas velik pomen, saj
se bomo lahko vključevali v vsa
mednarodna odločanja tudi v cer-
kvenem pogledu.
Besedilo in posnetek:
Vida Topolovec
Mariborski škof dr. Franc Kram-
berger

Odlok o ptujskih obveznicah
Ptujski izvršni svet je na četrtkovi seji sprejel odlok o izdaji obveznic
občine Ptuj. Delegatom .skupščine občine Ptuj so predlagali, naj bi ga
sprejeli po hitrem postopku. Tak postopek vlada opredeljuje s tem, da
bi tako obveznice pričeli prodajati že pred novim letom, kupcem pa s
tem omogočili, da jih uveljavijo kot davčno olajšavo že za leto 1992.
Obveznice ptujske občine naj bi izdali v skupni vrednosti deset mili-
jonov nemških mark v tolarski protivrednosti, uporabili pa bi jih za iz-
boljšanje komunalne infrastrukure. Gre za sofinanciranje projektov
oskrbe z vodo na bmočjih Zavrč II, Cirkulane II in Juršici, ureditev
obrtno-podjetniške oziroma proste cone, infrastrukure v Termah in
nekatere druge projekte, o katerih bo odločil izvršni svet. Obveznice
občine Ptuj bodo izdali v treh serijah v apoenih po 250, 500 in 1.000
nemških mark. Obrestna mera naj bi bila deset odstotkov.
Pripravili bodo nov odlok o Javnem redu In miru
Zaradi številnih pritožb občanov zaradi čezmernega hrupa ter dru-
gih kršitev javnega reda in miru je Oddelek za notranje zadeve
Skupščine občine Ptuj pregledal veljavni občinski odlok o tem
vprašanju. Ugotovil je, da besedilo odloka ni skladno z veljavno zako-
nodajo in da niso natančno razmejene pristojnosti posameznih uprav-
nih organov. Zaradi teh in še drugih razlogov je izvajanje odloka o jav-
nem redu in miru neučinkovito oziroma se v nekaterih primerih sploh
ne izvaja.
Izvršni svet je na četrtkovi seji sklenil, da Oddelek za notranje zade-
ve prične postopek za pripravo novega odloka o javnem redu in miru v
občini Ptuj na osnovi veljavne zakonodaje. Policijski postaji in upravi
za inšpekcije občin Ormož in Ptuj pa je naložil, da oddelku posreduje-
ta poročilo o stanju in ugotovitvah s področja javnega reda in miru, na
osnovi katerega bodo določili takšne kazni, ki bodo delovale preven-
tivno. V okviru priprav novega odloka o javnem redu in miru bodo po-
skušali urediti tudi morebitna odprta vprašanja z delovnih področij
občinskih upravnih organov.
Za celovito obnovo mestnega Jedra
Ptujski izvršni svet si zelo prizadeva, da bi mestno jedro celovito ob-
novili. Zato je pri Projekti inženiringu Ptuj naročil izdelavo projekta z
naslovom Model revitalizacije starega mestnega jedra na primeru mesta
Ptuja. Ker želi v realizacijo projekta vključiti tudi republiška sredstva,
ga je prijavil na natečaj republiškega ministrstva za znanost in tehno-
logijo, v okviru katerega zbirajo ponudbe za spodbujanje tehnološkega
in drugega razvoja Slovenije. Pri pripravi projekta je sodelovalo več
doktorjev znanosti iz Ptuja: doc. dr. Janez Artenjak, profesor dr. Ivan
Meško, doc. dr. Ervin Maurič, profeiîor dr. Stanko Haue ter nekateri
drugi.
Ptujsko občinsko vodstvo obiskalo Varaždin,
Čakovec in Krapine
Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj Branko Brumen
in predsednik Skupščine občine Vojteh Rajher sta pred dnevi obiskala
hrvaške občine Varaždin, Čakovec in Krapino, ki se bodo kmalu preo-
blikovale v županije. Ta mesta bodo ustanovila tudi interesno skup-
nost, ki bo partner .skupnosti obmejnih občin severovzhodne Slovenije.
V medsebojnih pogovorih so ugotovili, da si morajo prizadevati za do-
bre medsebojne odnose in za to, da jih bo meja povezovala, ne pa raz-
druževala.
Ptuj se vključuje v mednarodne turistične tokove
V prvi polovici janaurja se bodo v Ljubljani sestali predstavniki sloven-
skih mest, da bi se dogovorili o celotnem konceptu organiziranosti v okviru
mednarodne turistične organizacije Nürnberg—pyhmska avtocesta—Ja-
dran. Maribor je že član organizacije, potekajo pa tudi pogovori o vključit-
vi Ptuja, Celja in nekaterih drugih mest. V okviru te mednarodne tuir-
stične organizacije skrbijo za turistično promocijo posameznih članic, vsa-
ko leto pa tudi izdajo dopolnjen vodnik, v katerem podrobno predstavijo
posamezne člane.
Ptuj, Piran in Škofja Loka
v skupnosti starih mest
Uveljavljanje Ptuja v širši skupnosti je eden od ciljev delovanja tudi v
okviru Skupnosti starih mest v Republiki Sloveniji. Prejšnjo sredo so se v
Škofji Loki sestali predstavniki vseh treh najstarejših mest Slovenije, stro-
kovnjaki, ki so odgovorni za prenovo in revitalizacijo starih mestnih jeder,
in predstavnik republiškega ministrstva za kulturo. Razpravljali so o pobu-
di za ustanovitev skupnosti starih mest in delovnem gradivu sporazuma o
ustanovitvi te skupnosti. V njem se zavzemajo za organizirano sodelovanje
pri izvajanju prenove starih mestnih jeder in za uveljavitev projektov pre-
nove kot nacionalnega programa.
V letu 1993 tudi Javna dela v turizmu
Turistična zveza Slovenije je pred začetkom leta turizma, ki bo potekalo
v letih 1993/94, pozvala občine, naj pripravijo programe tudi za javna dela
v turizmu. Rok za pripravo programov je sredina januarja. Ponekod so po-
hiteli in programe že oblikovali. Med tistimi, ki so znova med prvimi, so
Ptujčani. Med drugim v okviru javnih del predlagajo vodstva po mestu in
okolici, čiščenje in urejanje obrežij rek in potokov, izdelovanje okra.skov za
prireditve, izdelovanje spominkov Ptuja, arheološka izkopavanja in podob-
no. Največ pa naj bi v okviru javnih del v turizmu naredili pri obnovi po-
deželja.
Srečanje petdesetietnikov iz Juršincev
v krajevni gostilni v Juršincih bo 26. decembra srečanje vseh, ki so se v
tej krajevni skupnosti rodili 1942. leta in so se letos srečali z Abrahamom.
Srečanja se bo udeležilo okrog 35 jubilantov, od kmeta do delavca in do
doktorja znanosti. Gre za tradicionalno srečanje nekdanjih sošolcev, ki sa-
mi sebe v šali imenujejo tudi otroci vojne. Pripravila: MG

ТПШ1Ш SI JE iim.EiiiLi 81 .Ш бваашшЕ«
Razstava zaprta, a še na ogled
v torek popoldan so prejši^ji teden na gradu s krajšo slovesnostjo zaprli
razstavo Pokrajinskega muzeja 8гесацје z Jutrovim na ptujskem gradu,
vendar kot je v nagovoru povedal vršilec dolžnosti ravnate^a muzeja Boris
Miočinovič, bo razstava odprta še do februarja.
Tako so bili zbrani v nemajhni za-
dregi, tudi slavnostni govornik dr.
Matjaž Kmecl, ki naj bi razstavo, ki
ostaja še odprta, zaprl. O razstavi
sami je menil, da so bili ob odprtju
vsi optimisti, nihče pa si ni predsta-
vljal, da bo tako uspešna. Ni je vesel
samo zaradi muzealcev, ampak tudi
zato, ker kaže, da je takšna politika
muzeja prava, saj z majhnimi stvar-
mi ni mogoče postati velik. Takšne
razstave pa potrebujejo Ptuj, Slove-
nija, Evropa; nastajajo naj tam, kjer
imajo kaj pokazati.
Pravo oceno o razstavi bo poka-
zal čas, je izjavil predsednik skup-
ščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Se
posebej se je zahvalil avtorici raz-
stave Marjeti Ciglinečki in jo ime-
noval prvo damo Ptuja.
Razstava je torej kljub svečanosti,
namenjeni njenemu zaprtju, na
ogled še do februarja. Jo bo zaradi
podaljšanja obiskalo kaj več
Ptujčanov? Ob nedavni anketi po
ulicah smo namreč ugotovili, da jo
je videlo skromno število do-
mačinov. Naključje ali znano reklo.
da je kovačeva kobila zmeraj bosa?
Je s to razstavo in množico priredi-
tev, ki so jo spremljale, postal mu-
zej res središče kulturnega dogajan-
ja, kot je na slovesnosti menil Boris
Miočinovič?
Razstava je "razburila" Slovenijo
ne samo sama po sebi, ampak je
povzročila pravo afero, ko naj bi jo
dali v zakup ali celo prodali neko-
mu. Ri bi se z njeno pomočjo lahko
boljše prodajal, razstava pa bi se na
tak način rešila rdečih številk. Je bi-
lo to "vrženo" v javnost namenoma
ali je razlog naključje, sploh ni več
pomembno. Koristno zagotovo ni
bilo, pa čeprav je republiško mini-
strstvo zagotovilo za razstavo dodat-
nih 10 milijonov tolarjev; razliko do
20 milijonov tolarjev naj bi zagoto-
vili v občini.
Razstava je bila velika šola za mu-
zej, občino, republiko, razkrila pa je
tudi neusklajenost promocijske akci-
je Ptuja in nezainteresiranost večine
podjetij za kulturno dediščino, s po-
močjo katere je po izkušnjah v svetu
mogoče u.spešno tržiti. NaV
Kdo vodi kadrovsko
politiko v ptujski občini
že zadnje zasedanje skupščine je pokazalo, da nekaj hudo škriplje v skupščin-
ski komisiji za volitve in imenovanja, še ђоЏ paje to pokazala zadiha seje imeno-
vane komis^e. Druga točka njenega dnevnega reda je bila namreč namenjena oce-
ni načina dosedai^ega dela s poudarkom na razpravah, ki so bile na skupščini 3.
novembra. Ta toči^ dnevnega reda je imela nekaj podtočk in jih navajamo: poziv
predsedstvu SO Ptuj za zaščito integritete pr^avljenih kandidatov na razpise;
ocena dela predsednika komisije za volitve in imenovanja Ivana Jurkoviča; raz-
prava o odstopni izjavi člana komisije; ocena mnenja, Id ga je dala statumo-prav-
na komis^a k predlogu za trimesečno omejitev mandata v.d. ravnate^a; razprava
o poslovniku o delu komisije.
Da bi razprava lahko bila bolj demo-
kratična ali iz kakega drugega razloga
jc sejo v tej točki dnevnega reda vodila
podpredsednica komisije Silva Razlag.
Vabilu na sejo so sc odzvali tudi člani
skupščinskega predsedstva.
Predsednik komisije jc "priznal", da
so seje komisije slabo vodene, kaj več
ne. Član komi.sijc Maks Medved jc izja-
vil, da sklepi komisije zanj niso obvezu-
joči, v parlamentu lahko pove svoje
o.scbnc stališče; podobno meni tudi
predsednik Ivan Jurkovič, za katerega
jc poleg tega prioritetno stališče njego-
ve stranke.
Gospod Drcncvcnšck, ki se je od tri-
desetih sej komisije udeležil le treh, ic
menil, da ne more kriviti za slabo delo
komisije predsednika, če jc problema-
tičen kandidat Boris Miočinovič in če
jc komisija levo usmerjena. Slednje jc
bil tudi komentar predsednika, ko je
ugotavljal rezultate glasovanja o pred-
stavnikih občine v svet Srednješolskega
centra. Opaziti je bilo pomanjkanje
priprav predscdmka na sejo in zaplete
okrog pravnega tolmačenja. Za delo
komisije pa ima komisija poslovnik, za
katerega so na trideseti seji ugotovili,
da ni potreben nobene dopolnitve ali
spremembe.
Več kot ura razprave je bila o zaščiti
integritete kandidatov, vendar jc seja
pokazala, pa tudi eden od članov jc ta-
ko menil, da jc razprava sama napad
na njegovo osebno integriteto. Prob-
lem, da so kulturne institucije še vedno
brez ravnateljev, ostaja še naprej, jc
poudaril predsednik očinske vlade
Branko Brumen. Razprava se s komisi-
je prenaša v skupščino, jc menil župan
Vojteh, čeprav naj bi člani komisije
prepustili to drugim poslancem.
Tone Botolcn, ki je že na zadnjem
zasedanju skupščine najavil svoj od-
stop, jc na seji komosije to tudi utemel-
jil. Vzroki za njegov od.stop so, da pre-
malo pozna kandidate, o katerih naj bi
odločal, informacij o njih ni iskal drug-
je, ampak je zaupal pristojnim institu-
cijam. Seje komisije so .slabo vodene,
razprave o razpisnih pogojih, ki jih do-
ločajo zakoni, brezplodne, v primeru
kandidatov za kulturne institucije pri-
stojni sekretariat ni opravil svoje vloge,
komija jc strankarsko obarvana, ude-
ležba vedno na robu sklepčnosti, zato
naj bi stranke najprej poskrbele za ude-
ležbo .svojih članov na sejah komisije.
Pol leta jc že tega, kar v komisiji ni več
Janeza Vrečcrja, na njegovem mestu
pa še vedno ni nikogar; brezplodne so
tudi razprave o kandidatih, ki jih ime-
nujejo sveti zavodov, komisija pa da le
sogla.sje.
Po zadnji seji komisije za volitve in
imenovanja jc Ivan Jurkovič še naprej
njen predsednik. Sicer pa nihče od pri-
sotnih s predsednikom komisije vred ni
vedel, ali ga je imenovala skupščina ali
so ga izvolili člani komisije izmed sebe
na prvi seji. NaV
TEPMIK — 23. DECEMBER 1992
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5
ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE
Piše: Tjaáa
Mrgoie-Jukič
15._\
Razen igre pa imajo otroci se-'
veda tudi obveznosti. Otroci bo-
gatih staršev hodijo v šolo, kjer^
se učijo pisati, brati, mitologijo, i
religijo, matematiko in astrono-i
mijo. Drugi otroci se naučijo!
poklica ob svojih starših: sinovi,
se nauče očetove obrti, hčere pa^
gospodinjstva. '
Pa pustiva otroke in greva na-¡
prej. Ob ozkih ulicah se drenja-i
jo hiše, povečini imajo pritličjej
in prvo nadstropje. Vse hiše so
lepe snežno bele barve, saj so!
povsod po Mezopotamiji za j
gradbeni material uporabljali!
palmov les in surovo ilovico, ki'
so jo zgradili z malto in belo po-i
barvali. Na ulico gledajo le vra-i
ta, vsi prostori so obrnjeni na;
dvorišče. Tam poteka družinsko;
življenje, tam sta tudi studenec:
in žrtvenik. Vozički na dveh ko-^
lesih iz masivnega lesa ropočejo;
po ulicah. Manjše vlečejo osli,:
večje voli. Lajanje psov in ga-j
ganje gosi povečuje mestni i
hrup. Ob cestah vidiva kapele.   •
V središču mesta je polno!
templjev; najvišji je tisti, ki svai
ga že prej opazila in je podoben-
piramidi — imenujejo ga ZIK-,
KURAT. Njegove terase soj
rdeče, modre in zlate barve. Naj
najvišji stopnici — terasi stoji^
tempelj, posvečen mestnemui
bogu. Temu bogu služijo;
meščani, vendar smejo v tem-¡
pelj samo duhovniki. Meščani
prinašajo darove in dajatve, kij
jih bogu izročajo duhovniki v]
njihovem imenu. Oni skrbijo zaj
kip, ki predstavlja boga in je^
hkrati tudi bog sam. Vsak dan;
mu prinašajo hrano, pijačo, ga'
preoblačijo in sploh skrbijo zanj
z vso vzornostjo. On pa v zame-
no skrbi za mesto. Tako imaj
vsako mesto svojega najvišjega]
boga, ki velja za njihovega;
zaščitnika. Tudi midva ne more-j
va na vrh piramide, pa čeprav'
sva iz drugega tisočletja. I
Duhovščina je postala pose-i
ben stan — sloj in predstavlja;
vidno mesto v družbi. Duhovni-;
ki so bili ponavadi ljudje iz ime-
nitnih družin, morali so bitij
zdravi in brez telesnih hib. Du-'
hovniški poklic in tudi drugi po-j
klici so bili dedni. Duhovniki ni-
so opravljali samo bogoslužja,;
ampak so vodili sistem nama-
kanja polj. Če so hoteli skrbeti'
za namakalni sistem, so morali;
natančno vedeti, kdaj bodo po-¿
plave. Da bi to dognali, so mo-í
rali opazovati nebo in zvezde.;
Opazili so, da se nekatere zvez-;
de premikajo, da krožijo poj
točno določenem redu. Kmalu;
so tudi ločili tiste, ki so na nebU;
nepremične, in tiste, ki se pre-i
mikajo. Spraševali so se, zakaj^
neki se «ekatere zvezde premi-
kajo in niso pritrjene na nebo.;
Ti seveda veš, da se premikajo-
planeti, Sumerci pa so mislili,:
da gre za čarovnijo. Tako soi
tem posebnim zvezdam dali
imena in jih povezali z bogovi.;
Pojavu, kjer boga enačijo z
zvezdo (pojem boga so izražali г
besedo, ki pomeni zvezda), pra-'
vimo ASTRALIZACIJA BO-
GOV (astra je zvezda). Gleda-
no s stališča razvoja religije je
to zelo zgoden pojav.
Sumerci so poznali 5 zvezd, ki
se premikajo (torej 5 planetov;
danes vemo, da jih je 9), dodali
so še Sonce in Luno, vsakemu
bogu posvetili en dan ina tako
je nastal teden, sestavljen iz
sedmih dni. Ta način imenovan-
ja planetov po bogovih so ka-
sneje prevzeli tudi Grki in od
njih Rimljani. Ne verjameš?
Počakaj, ti bom dokazala. V slo-
venskem jeziku teh imen ne
prepoznamo, zato si bova po-
magala z drugimi jeziki. Poglej:
nedelja — SONCE: nemško
Sonn-tag sončni dan
ponedeljek — LUNA: nem-
ško Mon-tag lunin dan
torek — MERKUR: franc.
Mercre-di Merkurjev dan
sreda — MARS: franc. Mar-
di Marsov dan
četrtek — MERKUR: franc.
Mercre-di
petek — VENERA: franc.
Vendre-di
sobota — SATURN: angl. Sa-
tur-day
Pa ne samo planetom, tudi sku-
pinam zvezd, ki spominjajo na li-
ke, so dali imena, npr. Veliki voz,
Mali voz, Tehtnica, Vodnar ...
Verjeli so, da so zvezde mogočna
bitja in da je njihov položaj pove-
zan s tem, kar se človeku zgodi v
življenju. Iz položaja zvezd so du-
hovniki prerokovaili prihodnost.
To se imenuje vedeževanje iz
zvezd ali po grško ASTROLOGI-
JA. Tako so Sumerci prihajali k
duhovnikom, prinašali darove in
jih spraševali po svojih usodah.
Tudi danes je astrologija prisot-
na v vsakdanjem življenju. V kate-
rem znamenju zvezd si roje ti?
Tehtnica? Aha — le poglej si v
kakšno revijo, lahko kar v Tednik,
kaj ti napovedujejo zvezde za ta
teden.
Iz znanja Sumerskih duhovni-
kov izvirata ureditev koledarja in
šestdesetinski si.stem — to je
računski sistem, kjer vsa števila
izhajajo iz 60. Se ti zdi to buta-
sto? Nikakor ne! Prosim, poglej,
koliko je ura! Pa mi povej, koliko
minut je ena ura. Se ti že svita?
Ta si.stem sumerske matematike
uporabljamo še danes pri razde-
litvi časa, pa tudi pri merjenju ko-
tov (goniometriji).
Številčnim razmerjem so Su-
merci pripisovali sveti pomen; ta-
ko so števila 3, 7, 12 veljala za
.sveta števila. (Poglej, poglej, ta
števila danes imenujemo pravljič-
na števila. Kdaj .si prebral zadnjo
pravljico? Se spomniš: Nekoč je
tam daleč za sedmimi gorami
živela družina s tremi sinovi :..)
Vrniva se k najini temi.
Ker je vsa znanost in umetnost
služila religiji, niso svojega račun-
skega sistema uporabljali samo v
vsakdanjem življenju, ampak so
po istemu številu ocenili .svoje bo-
gove po pomembnosti. Na primer
bog AN je kot glavni predstavnik
vseh bogov in upravljalec vseh 4
enot (vode, neba, zemlje in pod-
zemlja) dobil število 60, ENLIL,
bog neba, 50 ... To oštevilčenje pa
ni pomenilo tudi, da so boga z več
točkami tudi bolj častili.
Prepričana sem, da si že opazil,
da je v vsakdanjem življenju ljudi
v Mezopotamiji nastopalo veliko
število bogov. To .so bili mestni
bogovi in zaščitniki mest in bogo-
vi, ki še izvirajo iz plemen. Ko .so
se plemena združevala, je vsako
pripeljalo tudi svoje bogove. Prav
te so častile družine. Nekateri bo-
govi so se povezali, drugi so se zo-
pet zlili v enega, kljub temu pa jih
je ostala še cela kopica. Kadar v
religiji nastopa veliko število bo-
gov, ki se ločijo po pomembnosti,
ko je eden najvišji (kakor kralj),
drugi pa mu sledijo po pomem-
bnosti (kakor ljudstvo), pravimo
temu PANTEON BOGOV, religi-
ji pa POLITEIZEM ali mnogo-
boštvo. Poglej, kako lepa poveza-
va med stopnjo družbenega razvo-
ja in stopnjo razvoja religije!
Hierarhijo (razvrstitev po stop-
njah) bogov so si predstavljali kot
nekakšno zrcalno podobo ustroja
svoje državne oblasti.
Pa si poglejva shko enega od
bogov, sliko boga Ea, kasneje
Raa! Ah opaziš pri upodobitvi te-
ga boga kaj posebnega, kaj druge-
ga kot doslej?
Naj ti pomagam. Komu je kip
boga Raa podoben? Aha, malo je
človek in malo žival — riba. Vidiš
sčasoma so ljudje spoznali, česa
vse so zmožni v okviru urejene
države. Postopoma se je človek
začel zavedati svoje moči in svoje-
ga položaja v naravi. Uredil je na-
makalne sisteme in s tem pov-
zročil dober pridelek, ki je bil ne-
odvisen od narave. Sedaj mu obli-
ka živali, v kateri je nastopalo
božanstvo, v mnogih primerih ni
več zadoščalo. Tako so postopo-
ma bogovi dobili novo podobo.
Najprej .so bili pol žival in pol člo-
vek, kot bog Ra, kasneje pa dobe
popolnoma človeško podobo. Te-
mu pojavu rečemo ANTROPO-
MORFIZACIJA ali počlovečenje
(antropos pomeni človek). Prav v
Mezopotamiji je značilno, da ima-
jo vsi bogovi človeško podobo, ra-
zen enega. Ta razvojni prehod v
antropomorfizacijo bomo še bolj
nazorno srečali pri starih egiptov-
skih bogovih.
Ker pa so že dobili človeško
obliko, so dobili tudi človeške
značilnosti. Tako .so se med seboj
tudi poročali, ljubili, sovražili, va-
rali ... in so postali resnična slika
vsakdanjega življenja ljudi.
Rekonstrukcija terasastega zikurata v Uru (leta 2000 pr. n. it.).
Mere: 60x45 metrov, višina 20 metrov
Bog Ra kot človek—riba
umi ZVEZEK FTUiSKE MíM гвтш
Posvetna glasba iz
sredine 18. stoletja
v založbi Edition Bizjak je izšel že osmi zvezek Ptujske notne
zbirke. Gre za notne rokopise iz sredine 18. stoletja, ki jih hra-
ni Ljudska in štud^ska knjižnica Ptuj. Od kod notni materi!,
ni povsem razjasnjeno. Leta 1941 so note našli pri podiranju
lončene peči na gradu Vurberk.
Za zbirko so se zanimali predv-
sem tujci, Avstrijci. Prihajali so, si
note kopirali, prepisovali, povrat-
ne informacije pa ni bilo. Vse do-
kler se ni pojavil Milko Bizjak.
Tako od leta 1985 pri Državni za-
ložbi izhajajo posamezni zvezki
Ptujske zbirke; po petem zvezku
je izdajo prevzela založba Edition
Bizjak. Ne samo daje pri Državni
založbi padala kakovost likovne
in druge opreme notnih zvezkov,
Državna založba tudi ni izdala
vseh zvezkov, za katere je dobila
denar od republiškega ministrstva
za kulturo.
Tako je vzel stvar v roke Milko
Bizjak in doslej izdal že tri zvezke;
dva sta še tik pred izidom, izšli pa
sta tudi dve laserski plošči. Na prvi
je posnetih vseh pet čembalskih so-
lo partij Johana Michaela Steinba-
cherja, na drugi pa so štirje koncerti
za čembalo, dve violini in čelo skla-
dateljev Johana Adama Scheibla,
Johana Adolfa Hasseja, Giovannija
Antonia Sgatberonija in Wenzla
Raimunda Bircha. Poleg teh sklada-
teljev so v zbirki še skladatelji Ge-
orge Cristoph Wageniseil, Johann
Georg Zechner, Castelli in Joseph
Senfft.
Notna zbirka predstavlja v glav-
nem glasbo iz obdobja 1730 —
1780. Skladatelji niso bili Slovenci,
prišli so z Gornje Avstrije, ustvarjali
pa prav v okolici Ptuja in bili mnogi
zaposleni kot kapelniki na gradovih.
Milko Bizjak pravi o zbirki:
"Zbirka je nenormalno bogata s
koncerti za godalne zasedbe s čem-
balom in čembalskimi .solo skladba-
mi, kar kaže, da je ti.sti, ki je na-
ročal skladbe za potrebe razkošnega
grajskega življenja, imel občutek za
kulturo, glasbo, po drugi strani pa
kaže tudi na to, da je bilo tukaj veli-
ko dobrih elasbenikov in veliko dra-
gocenih instrumentov, o katerih pa
danes ni več sledu.
Največ skladateljev, ki so v ptuj-
ski zbirki, je drugod znanih le po
imenu in od prenekaterega v Avstri-
ji nimajo nobene zapuščine; so pa
med njimi tudi skaladatelji, ki so
znani kot dunajski dvomi organisti,
in drugi, znani samo po imenu in je
njihova zapuščina ohranjena samo v
tej zbirki, kar kaže, da so delaU po
naročilu za plemiško družino ali pa
tukaj živeli in komponirali.
Ptujska zbirka je fenomen zato,
ker gre za najbogatejšo posvetno
zbirko glasbe iz 18. stoletja pri nas;
nekaj podobnega je samo še v No-
vem mestu. Stilno pa je pomembna
tudi za Evropo, ker je nastajala v
obdobju, ko se je barok prevesil v
klasicizem. V bistvu gre za nek
mrtvi člen glasbe, ki ni ne barok ne
klasicizem. Zato je bila zbirka zani-
miva za Avstrijce, ki so ocenili, da
so baročni koncerti iz zbirke prvi
koncerti za klaviature še pred Mo-
zartovimi klavirskimi koncerti."
Zbirka je bila dolga leta mrtvi ka-
pital Ljudske in študijske knjižnice.
Sele z izdajo je dobila mesto in pro-
mocijo, ki ji gre. V osmem zvezku
se pojavlja knjižnica kot sozaložnik.
V zvezku je poleg notnega materia-
la tudi tekst, v katerem višji biblio-
tekar Jakob Emeršič obdeluje enci-
klopedije iz 18. stoletja, da bi spoz-
nali, kako je predstavljena Slovenija
v tistih časih v pisani besedi.
Predstavitev osmega zvezka ptuj-
ske zbirke je bila minuli petek v ro-
manskem palaciju ptujskega gradu.
V koncertaem delu so navdušili
mladi glasbeniki, ki so izvajali gla-
sbo iz ptujske zbirke: Igor Grasselli
(prva violina), Irina Kevarkova
(druga violina), Igor Mitrović (vio-
lenčelo) in Milko Bizjak (spinet).
Koncert sta finančno podprla
podjetje Cesta Otmarja Gaiseria in
Obrtna zbornica Ptuj. NaV
Koncert po ptujskih notah. Foto: Langerholc
ČETRTOŠOLCI PODRUŽNIČNE ŠOLE
GRAJENA RAZISKOVALI DOMAČI KRAJ
jjIJMiiiiiliiiiiii
če je ideja prava, če Je volja, zmorejo tudi učenci četrtega razreda
— v našem primeru podružnične osnovne šole Ljudski vrt v Grajeni.
Pred dvema mesecema in pol so se lotili raziskovalnega projekta z na-
slovom Naš кгџј nekoč in danes. Niso posegli kdo ve kako daleč v prete-
klost — 60 let, v čas, ki so ga živeli in se ga še spomiiijajo dedki in ba-
bice, matere in očetje.
Učenci 4. razreda osnovne šole v Grajeni predstavljajo svoj kraj
Tako so spoznavali način prehra-
ne, higieno pred leti, zdravstvo, šol-
stvo, komunalne dejavnosti, kmeto-
vanje, trgovanje ... Naučili so se ne-
kaj starih ljudskih pesmi, zbirali sta-
re predmete, slike in knjige. Pri tem
so jim pomagali krajani in starši.
Na predstavitvi v sredo prejšnji
teden je 24 učencev četrtega razre-
da zapelo, zaigralo, povedalo, kako
so delali in kaj so odkrili o svojem
kraju. Prikazali so tudi dve igrici, za
kateri so tekst napisali sami. Goto-
vo jih je le malo vedelo, da je Gra-
jena, ki je dobila ime po potoku, bi-
la prvič omenjena že leta 1204, ko
je pesnik Wolfram von Eschenbach
napisal knjigo Persifai und Tuturel
in v njej zapisal tudi verz: "Kjer
Grajena v Dravo zlatonosno teče ..."
Leta 1432 je omenjen v virih prvi
sadovnjak v Grajeni, istega leta Je
bila zgrajena tudi prva klet, prvi vi-
nograd pa leta 1498; leta 1496 se
prvič pojavita Zgornja in Spodnja
Grajena. Takih in podobnih podat-
kov so učenci zbrali veliko, pa po-
datke o tem, kako so živeli dedki in
babice, kaj so jedli, na čem so spali...
Projekt sta vodila Tatjana Košan-
ski in Bogomir Vaupotič, pri iskan-
ju zgodovinskili virov pa dr. Jože
Koropec. Vse to so predstavili tudi
na priložnostni razstavi in v poseb-
nem biltenu.
Tako je bila tista sreda popoldne
na šoli v Grajeni prava zgodovinska
ura, pa tudi ura, v kateri so učenci
pokazali, da zmorejo tako rekoč
vse, če jim le kdo dovolj zaupa, jih
usmerja in priskoči na pomoč, jih
vzpodbuja, ko jim delo zastane.
NaV
51. BOGOVI RIMSKE
POETOVIONE
Med prvim in četrtim stoletjem Je imela
rimska Poetoviona dokaj pisano etnično podo-
bo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še ro-
manizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhod-
nih in zahodnih provinc ter uradniki in sužnji
z grško govorečega Vzhoda. Zato je bila tudi
duhovna podoba ljudi v mestu precej raznoli-
ka. Častili so najrazličnejše bogove in božan-
stva. V tej rubriki jih želimo bralcem v sliki in
besedi predstaviti na poljuden način. Fotogra-
fije: Bine Kovačič.
(Tri) GRACIJE/HARITE
(lat. GRATIAE,
gr. CHARITES)__
Gracije so bile rimske boginje
ljubkosti, od Grkov prevzete
Harite. Običajno se navajajo tri:
Aglaja (bleščeča, sijajna), Ev-
frozina (vesela, tešiteljica srca)
in Talija (cvetoča sreča). Lju-
dem so skušale olepšati življen-
je. Pogostejše kot njihovi tem-
plji in posvetilni kamni so upo-
dobitve v likovni umetnosti.
Iz antične Poetovione nam je
ohranjen keramični medaljon,
na katerem so boginje prikaza-
ne v standardni obliki kot gole
plesalke.
Keramični pokrovček z reliefno upodobitvijo treh grad j, najden
i 956 v strugi Drave, pri nekdanjem ptujskem kopališču. Boginje
so v rokah verjetno držale atribute: vejice ali klasje (danes
uničeno). Po obodu je tekel napis, ki ga lahko rekonstruiramo
kot: GRATIA, PULCHITUDO, AMOR (ljubkost, lepota, ljubezen).
Po upodobitvah uvrščamo relief v 2. do 3. stoletja. (Po P. Kosu,
Arheološki vestnik 28, 1977.)
6 — NAŠI KRAJI IN Ut DJEi
23. DECEMBER 1992 — TEDMIK
NA OBISKU Pm ERNi M£ŽKOll
Ljubezen do sočloveka je najlepše darilo
Pisati o Emi Meško, prieški
kmetici iz Lahoncev, ki je vse
svoje življenje posvetila družini
in zemlji, je zahtevno delo. Pred
sedmimi leti je pri Mohorjevi
družbi izšla njena prva knjiga
črtic iz domačega življenja Rada
bi vam povedala; pri letošnji
redni zbirki so izdali njeno na-
daljevanje Še bi vam rada pove-
dala.
Že prva knjiga je med bral-
stvom vzbudila zanimanje, kar
priča več kot 600 pisem, ki jih je
dobila ne samo iz domovine,
temveč tudi iz zamejstva. Skrbe-
lo jo je, kako bodo bralci spreje-
li drugo knjigo, ki jo posveča
pošteni, verni in nikoli spočiti
slovenski kmetici in "tebi Prleki-
ja, moja lepa deiela, skozi vse do-
bro in hudo v zvestobi ljubljena".
Dogovorjenega dne, ko se je
siva megla poznojesenskega po-
poldneva vlekla po Lahonski
dolini, me je od daleč pozdravi-
la mogočna, skoraj dvestoletna
Meškovina. Pozvonim, odpre mi
snaha Zina s polnim naročjem
vlažnega perila. Napoti me v
prostorno kmečko kuhinjo, kjer
za veliko mizo sedi Erna in na
pisalnem stroju nekaj zapisuje.
"Oh joj, prestara sem že za
vse te cirkuse," zatarna ob poz-
dravu. Kljub temu pa prične pri-
jazno odgovarjati na moja
vprašanja, ki so v glavnem veza-
na na njeno novo knjigo Še bi
vam rada povedala.
"Malo sem bila v strahu, ker
je imela prva knjiga izreden od-
mev. Mislila sem, da ljudje od
druge knjige veliko pričakujejo
in da bodo razočarani. Bila pa
sem zelo presenečena. Ko so na
trg pričeli prihajati prvi izvodi
moje druge knjige, mi je telefo-
niral France Stele, eden izmed
avtorjev Prlekije. Povedal mi je,
da njegova mama trenutno čita
mojo novo knjigo, on pa je
uspel prebrati šele delček, ven-
dar je menil, da je boljša od
prve. Tega sporočila sem bila
zelo vesela, ker sem pač s stra-
hom pričakovala, kako bodo
ljudje to sprejeli. Ob tem pa
imam vedno tremo pred svojimi
otroci. Je pač tako: hočem pisa-
ti, živim tu na deželi, moja za-
sluga je samo v tem, da imam
odprte oči in ušesa, da zazna-
vam vse, kar je okoli mene, po-
tem to spravim na papir. Potem
pa pridejo na vrsto moje osebne
zadeve in sem nehote v dvomu,
ali druge sploh zanimajo. Ven-
dar ugotavljam, da so ljudje kar
zadovoljni, ker so si usode ljudi
nadvse podobne. Že prej so me
večkrat spraševali, ali ne bom
nič več napisala, ker že težko
čakajo na nadaljevanje prve
knjige. Pa so končno le učaJcali.
Tej knjigi sem dala naslov Še bi
vam rada povedala. V tako viso-
ki starosti sem že, da nimam
upanja, da bi spisala še tretjo
knjigo. Če pa bi jo ali pa mo-
goče samo črtico, bi ji dala na-
slov Želeli ste, poslušajte," prič-
ne pripovedovati o svoji drugi
knjigi Erna Meško.
• Pri Mohorjevi družbi v Cel-
ju in na Pedagoški fakulteti v
Ljubljani so vam pripravili lep
sprejem. V Celju so bili prisotni
visoki cerkveni in državni dosto-
janstveniki. Kako se počutite v
takšni družbi?
Erna Meško: Hvala bogu, tre-
me nimam. Navajena sem govo-
riti pred ljudmi in tam smo mo-
rali avtorji povedati nekaj besed
o svoji knjigi. Sicer nisem bila
dolga, ker se držim pravila krat-
ko in jedrnato. V glavnem sem
se naslanjala na svoje posvetilo
v uvodu. Na prvi strani so še le-
pe besede Ksavra Meška o lju-
bezni: "In kaj so pač darila brez
ljubezni, tople in velike, lijoče v
mogočnih valovih iz srca..." Po-
tem sem vsem navzočim sveto-
vala, da bi ljubezni, ki jo bodo
zaslutili ob prebiranju moje
knjige, imeli sami dovolj in jo
prav tako obilno dajali drugim.
• Svojo drugo knjigo začenja-
te s spomini. Prva zgodba govo-
ri o Amerikancu.
Erna Meško: To je zgodba o
mojem dedku. V lanskem Mo-
horjevem koledarju je Rado
Kukovec s Hardeka v zgodbi "Iz
Huma po štukeh v Ormož" za-
pisal, da bi moral imeti moj de-
dek spomenik v Ormožu, ne pa
na humskem pokopališču, ker je
bil inovator. Dobil je celo diplo-
mo Pariške akademije znanosti
in umetnosti, ker je pri mlinu
izmumil posebne vrste sito, ki
ga uporabljajo za izdelavo otro-
ške moke in bolniške hrane.
• Dotaknili ste se tudi svojih
pohorskih korenin, pa svoje ma-
mike in Grizoldovih ...
Erna Meško: Pohorje je re-
snično moja posebna ljubezen.
Moja mamika je s Pohorja, na
tiste kraje me vežejo naj-
nežnejši spomini vse tja do dru-
gega leta. In ko sem se poročila
na kmetijo, nisem nokoli misli-
la, kako je delala moja mama,
temveč kako je na Smolniku de-
lala babica, ker tam je bila kme-
tija, ena največjih daleč naokoli,
pri nas doma pa je le bila
meščanska hiša.
• Imeli ste zelo lepo mladost...
Erna Meško: To sem popisala
tudi v tej svoji knjigi. Imeli smo
zelo skrbne, stroge, ampak pra-
vične starše. V črtici Moja mati
pišem, kako so nas mamika, če
smo otroci le bili preveč nemar-
ni, hoteli kaznovati. Vzela je
šibo in nas nagnala. Seveda smo
otroci bežali sami od sebe. Moj
brat Janko pa je mamiko vedno
počakal. Stisnil je roke k sebi in
čakal, kdaj bo šiba priletela. Po-
tem je mamika udarila s šibo po
tleh, ker njega ne bi rada tepla,
ter vzkliknila, naj beži. Otroci
smo vedeli, da nam starši želijo
dobro, in ljubezen iz mladosti
nam je bila najlepša popotnica
za vse življenje.
• Veliko ste pomagali kmeč-
kim ženskam, ki so se po drugi
vojni združevale pod okriljem
tedanje Socialistične zveze.
Erna Meško: Vedela sem za
vso težo življenja kmečke žen-
ske, ki je skoraj vedno brez de-
narja, brez svojega prostega
časa in tu in tam tudi brez
sočutja. Zdelo se mi je, da bi bi-
lo dobro te odlične ženske po-
vezati med sabo in jim pokazati,
kako težje je življenje drugje,
zunaj njihovega kraja. 17 let
sem bila predsednica aktiva
kmečkih žensk. Pozneje smo na-
redile pač tako, da je bila pred-
sednica katera druga, jaz pa
sem si obdržala tajniške posle,
ki so pri takšni organizaciji še
kako potrebni. V tistem času
smo si ogledale 52 raznih objek-
tov, od tega 28 strokovno vode-
nih tovarn, drugo pa so bile to-
plice, muzeji in drugi kulturni
spomeniki. Vedno sem žen-
skam, preden smo se kam od-'
peljale, svetovala, naj bodo do-
bre volje, na skrbi, ki so jih bile
obilo deležne, naj pozabijo. Za-
pojejo naj, da se bodo vrnile do-
mov vesele, dobre volje in polne
prijetnih vtisov. Potem jih bodo
njihovi možje prav gotovo tudi
drugič pustili od doma.
Tako smo ogromno videle,
združevale koristno s prijetnim.
Ko se po smrti mojega moža
dve leti nisem vključevala v živ-
ljenje aktiva kmečkih žensk,
sem nekoč srečala starejšo ženi-
co, bivšo viničarko, ki me je
vprašala, ali ne bomo nič več
)otovale. Odgovorila sem ji, da
lodijo na izlete, vendar je žalo-
stno pripomnila, da samo od-
bornice. Kmečke ženske pa bi
bile vesele, če bi šle na izlete
kot nekoč. Potem sem se odlo-
čila in odšla v Varaždin ter or-
ganizirala izlet. Prijavilo se je
nič manj kot 205 žensk, za pet
polnih avtobusov jih je bilo.
Mahnile smo jo po Obsotelju,
bile smo celo pri Mariji Bistrici
in v Kumrovcu. Takrat smo se
nehote, bolj od daleč sicer, sre-
čale s pokojnim maršalom Ti-
tom. V Kumrovcu smo pred Ti-
tovo rojstno hišo celo pele — in
to zelo ubrano. Moram reči, da
na teh izletih nismo nikoli imele
kakšne nesreče, vedno je bilo
vse v redu, našim kmečkim žen-
skam pa se je ob tem širilo ob-
zorje.
• V svoji knjigi imate precej
razmišljajočih črtic. Razmišljate
o kruhu in bolečini kmeta, ko
mu letino poberejo vremenske
ujme. Kaj pomenu ljudem na
podeželju kruh?
Erna Meško: Kruh je naš do-
bri spremljevalec. Ko delaš, si
vrežeš košček in ga potem spo-
toma, ko opravljaš neko delo,
ješ. Kruh je pri nas nekaj nepo-
grešljivega. Pri nas še vedno
spečemo vsak teden polno peč,
osem kolačev, in še kakšna po-
stružka se najde, da jo lahko
otroci, ko se kruh hladi, pojejo.
Kruh, pečen v kmečki peči, ima
poseben okus. Nikoli ni tako
dober, če ga spečeš v elek-
tričnem štedilniku, četudi je
masa povsem enaka. Nikoli ni-
ma tistega plemenitega okusa.
Ko pridejo naši otroci domov
na obisk, najprej vprašajo, ali
imemo v peči pečen kruh. Tisti
dan, ko ga pečemo, diši po kru-
hu celotna okolica hiše.
V eni izmed svojih črtic sem
opisala, kako je prišel 1945. leta
k nam popotnik, ki si je ne-
skončno želel kruha. Pri nas pa
ga trenutno še nismo imeli, sem
ga pa mesila. Rekla sem mu, da
bomo naredili najprej kruhovo
godovno, pa mu bom dala tisto.
On pa je kar naprej vztrajal, da
želi pravi kruh in da bo pač
počakal, da se speče. Povedala
sem mu, da bo to nekaj časa tra-
jalo, vendar je bil neomajen. Se-
del je zunaj pri jablani, in ko je
bil kruh pečen, sem mu nesla še
topel hlebec. Stisnil ga je k sebi,
ga poljubil in dal v svoj na-
hrbtnik ter odšel. Težko po-
pišem njegov pogled, ko je za-
gledal tisti hlebec kruha. Ker je
bilo to 1945. leta, sem si mislila:
Bog vedi, kako ga je revež stra-
dal, in potem ko je imel v rokah
cel hlebec, je bilo to zanj pravo
bogastvo. Danes kruha ljudje ne
znajo več tako ceniti, z njim ne
ravnajo najlepše.
• V začetku pogovora ste de-
jali, da imate največjo tremo
pred otroki. Skrbi vas, kako bo-
do sprejeli vašo drugo knjigo.
Erna Meško: Res je, vendar je
menda še vsi niso prebrali. Ravno
danes mi je iz Stuttgarta telefoni-
rala hčerka Majda, ki je nav-
dušena nad tem, kar je prebrala.
Drugi pa mi še niso ničesar spo-
ročili.
• V knjigi opisujete ljudi, ki
živijo tod naokoli — domačine
Lahončane. Vsakega znate lepo
opisati, da je vsak simpatičen.
Erna Meško: Sprva sem vse,
kar sem napisala, poslala v kritilco
prof. Tinetu Orlu. Pozneje, ko ga
več ni bilo, sem vsako besedo, ki
sem jo napisala, dala prebrati so-
sedi Kristi Filipič, sestri znanega
slovenskega dramaturga. To je bi-
la zelo razgledana in načitana
kmečka ženska. Ker je bila boleh-
na, je veliko počivala in takrat je
rada in veliko prebirala. Z njo
sem se rada pogovarjala in tako
se ji velikokrat dala prebrati tudi
svoje pisanje. Ko mi ga je ob neki
taki priložnosti vrnila, sem jo
АфгаЕаЈа, kaj meni o vsem skupaj.
Čudovito je, je menila, vendar bo-
do ljudje ponovno rekli: Meškovi-
ce je sama hvala. Svetovala mi je,
naj o ljudeh napišem enkrat nekaj
slabega. Ob pa naj ne napišem
pravega imena, češ ljudje se bodo
že sami našli. Jaz pa se jim odgo-
vorila, da imam namen napisati
črtico o Lahončanih. Ljudi dobro
poznam in bom resnično napisala
kaj slabega. Ko sva se čez nekaj
časa ponovno srečali, sem ji odgo-
vorila, da iz svoje kože ne morem.
Ljudje še tako preradi povedo sla-
bo, zakaj bi še jaz slabo pisala o
njih? Menim, da ima vsak, še tako
slab človek nekaj dobrega v sebi
in tudi najboljši ni tako dober, da
ne bi mogel biti še boljši. Vodilo
Ksavra Meška "Kaj so pač darila
brez ljubezni..." me je vedno
spremljalo, pa tudi ob pisanju teh
črtic.
Druga knjiga Erna Meškove Še
bi vam rada povedala je knjiga, iz
katere veje ljubezen do sočloveka,
narave, pokrajine, Prlekije,
kmečkega življenja, knjiga, ki bo
mnogim v poduk in tudi globlje
razmišljanje.     Vida Topolovec
Erna Meško. (Foto: Erna ¿alar)
TEDNIK
23. DECEMBER 1992
NAŠI KRAJI IN UUDJE — l\
NÄ OBISKU pm nmiim кпшвшппш pm нточх
Življenje brez Ivana
Volitveni cirkus je za nami, približuje se prijetnejši čas —
prazniki, ki naj bi bili družinski. Obiskali smo Krambergerjeve
od Negove, družino tragično preminulega predsedniškega kan-
didata in ljudskega tribuna Ivana Krambergerja. Verjetno ste
Iveka mnogi pogrešali na predvolilnih shodih — najbolj pa ga
pogrešajo njegovi najbližji.
Marjeta Kramberger je zelo po-
gumna In optimistično gleda
na prihodnost
K Negovi smo se napotili
proti večeru, in ko smo se pel-
jali proti hiši, je bilo vzdušje
nenavadno. Slišalo se je šele-
stenje listja in pesji lajež. Ta-
koj po prihodu so. v hiši
prižgali luči in kmalu se je na
vratih pojavila vdova Ivana
Krambergerja. Kljub povabilu
si iz avtomobila nismo upali
izstopiti-takoj, saj smo priča-
kovali, da imajo hudega psa.
Mali Ivek pa nam je hitro po-
vedal, da je njihov pes prive-
zan in lahko brez nevarnosti
izstopimo iz jeklenega zavetja.
Marjeta Kramberger nas je
povabila v sobo, ki je prava
zakladnica starin.
• Kako živite Kramberger-
jevi danes? Veliko stvari je
potrebno opraviti: ostala je
gostilna, hiša ... Imate v
družini naloge razdeljene?
Marjeta: "Starejša sinova
Boris in Bogdan delata v go-
stilni. Oba imata gostinsko
izobrazbo in z veseljem opra-
vljata ta poklic. Pozimi imamo
gostilno zaprto in sedaj imata
malo dopusta. Januarja gre
Boris v vojsko. Delo smo si
razdelili, skupaj vse naredimo.
Jaz imam veliko dela po hiši,
predvsem s kuhanjem, seveda
pa me najbolj potrebujeta dve-
letni Denis in petletni Ivek.
Živimo precej umirjeno ..."
Ivek je zgovoren otrok, ne-
mirnega duha. Mama pravi,
da ni ravno družaben, vendar
nam je ob obisku vse pokazal.
Z največjim ponosom je poka-
zal opico, ki prezirauje v klet-
ki hišne kurilnice.
Marjeta pove, da še vedno
skrbijo za vse živali, ki jih je
imel pokojni Ivan tako rad.
• Kakšen je bil Ivan Kram-
berger kot mož in družinski
oče. Je bil drugačen, kot smo
ga poznali v javnem življenju?
Marjeta: "Ivan je bil zelo
dober, ljubeč mož in oče. Ne
boste veijeli, ampak bil je
izredno miren. Kolikor je bil
doma, se je veliko ukvarjal z
otroki. Bil je mojster za vse. V
družini je igral drugačno vlo-
go, kot ga mnogi poznate, in
škoda, da ga niste mogli spoz-
nati tudi s te strani.
• Vas je kdaj prosil tudi za
nasvet?
Marjeta: ^'Vse stvari — tudi
politične — smo se dogovorili
v družini. Veliko sem mu po-
magala — pri pošti, knjigah ...
Da bi opustil politične ambici-
je, pa so vedno bile le naše
pobožne želje. Tu je bil nepo-
pustljiv.
V družini smo preživeli veli-
ko lepih trenutkov. Poleti smo
hodili v kopališča in bližnjo
počitniško hišico. Družina mu
je bila sveta, zato je njegova
nenadna izguba toliko večja."
• Dejali ste, da ste Ivanu
pomagali pri najrazličnejših
odločitvah. Razmišljate, da bi
napisali knjigo spominov
nanj?
Marjeta: "Sedaj še ne ..."
Marjeta se zamisli in nadalju-
je: "Mogoče čez nekaj časa.
Sedaj niti ne utegnem, otroka
me preveč zaposlita. Bom pa
uredila to sobo v spominsko.
Še to zimo. Ostalo je veliko
gradiva — slik, izrezkov iz
časopisov, njegovih najljubših
predmetov ter knjig ... Nekaj
pa hranijo tudi v mariborskem
arhivu."
• Se je odnos ljudi do vas po
Ivanovi smrti kaj spremenil?
Marjeta: "Ne, ostalo je ena-
ko: tisti, ki so se nas že prej
izogibali, se nas tudi zdaj, ti-
ste prijatelje, ki smo jih imeli
že prej, smo obdržali. V resni-
ci se ni nič spremenilo v odno-
sih z okolico."
Ne morem se izogniti vpra-
šanju, kako je potekalo sojen-
je morilcu Petru Rotarju.
Marjeta: "Sojenje je pote-
kalo zelo korektno, za to je
poskrbel vodja postopka g.
Dežman. V času, ko je sojenje
potekalo, name niso pritiskali,
pa tudi pozneje ne."
• Rotarju so podaljšali za-
porno kazen na 12 let. Zakaj?
Marjeta: "Da so mu po-
daljšali kazen, sem izvedela iz
časopisa. Vrjetno se je pritožil
tožilec. Pričakujem, da me bo-
do obvestil tudi osebno s so-
dišča. Veste, dolžina kazni ne
bo spremenila dejstev, vendar
je ironija, koliko je vredno
človeško življenje."
• Letošnje volitve so za vas
najbrž potekale mirneje. So
vas povabili v stranko DE-
MOS — Krambergerjeva
združena lista?
Marjeta: "Ja, pred časom so
me povabili, vendar sem od-
klonila. Ta stranka nima takih
načel, za kakršna se je vedno
zavzemal pokojni mož. Me-
nim, da člani te stranke niso
nikoli bili simpatizerji Ivana
Krambergerja. Mislim, da so
izrabili njegovo ime, in še to
brez mojega dovoljenja. Saj se
je pokazalo tudi na volitvah. "
• Obstaja tudi Sklad Ivana
Krambergerja, sodelujete pri
njegovem delu tudi vi?
Marjeta: "Bolj sodeluje Iva-
nov brat Ludvik. Pobudnik za
ustanovitev sklada je bil časo-
pis Slovenske novice. Srečna
sem, ko preberem, da so ko-
mu pomagali s tem denarjem.
Saj se je Ivan vedno trudil, da
bi pomagal tistim, ki so po-
moči potrebni."
• Ivan Krambereger si je s
svojimi humanitarnimi dejanji
pridobil ime dobri človek od
Negove. So vam sedaj, ko ste
bili potrebni pomoči, pomaga-
li ali pa ljudje dobroto hitro
pozabijo?
Marjeta: "Ja, na občini v
Gornji Radgoni so mi ponudi-
li pomoč. Denarja do sedaj še
nismo potrebovali. Materialno
smo preskrbljeni. Seveda so
ljudje z nami sočustvovali. Že
sedaj dobivamo tudi ogromno
voščilnic. Vendar tiste prave
pomoči, da imaš občutek, da ti
stojijo ob strani... tega je bilo
zelo malo. Veliko mi pomaga-
jo Ivanovi najbližji."
• Približujejo se božični in
novoletni prazniki, čas, ko se
zberejo družine. Verjetno bo-
do letošnji prazniki za vas
žalostni in boste bolj obujali
spomine ... Kako ste preživeli
lanske?
Marjeta: "Leto 1992 smo
pričakali z Ivanovo družino —
brati, sestrami in drugimi so-
rodniki. Bilo je prijetno, kot
da bi slutili, da praznujemo
skupaj zadnjič. Vedno smo
praznovali čisto običajno. Le-
tos bo žalostno."
Čeprav nam zmanjkuje be-
sed, jim zaželimo moči, da bi
premagovali bolečo izgubo
moža in očeta. Mali Ivek nam
je še povedal, da je že pisal
božičeku in je prepričan, da ga
bo našel in obdaril.
Tekst in foto:
Marija Slodnjak
Denis In Ivek z mamo; Borisa In Bogdana ob našem obisku nI bilo doma
8 — NEKOČ IN DANES
23. DECEMBER 1992 — TEDMIK
^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Ш
Zemlja je živo bitje
Zemlja ima tudi PLJUČA, ki
imajo prostornino za skoraj
422.000 km3 in so blizu pod
trdno zemljo. Zemlja vdihava
skozi ista glavna usta, po kate-
rih sprejema hrano. Na pol poti
se od glavnega žrela odvaja
stransko žrelo, ki vodi v pljuča.
Vsakih šest ur Zemlja enkrat
vdihne in izdihne.
Vsaka hiša ima ognjišče za
kuhanje in za ogrevanje prosto-
rov. Takšen drob je v Zemlji-
nem telesu VRANICA, ki leži
blizu želodca. Vranica daje to-
plotno energijo želodcu, srcu in
pljučem, da ti lahko neovirano
delujejo. Na Zemljini koži oz.
zunanji skorji je delovanje vra-
nice opazno kot ogenj bruha-
joče gore, kot izviri vrele vode,
kot oblaki in meglene tvorbe ter
vetrovi, ki jih premikajo. Osred-
nji ogenj vranice prodira skozi
Zemljo in ogreva njene dele.
Poleg vranice so JETRA eden
najpomembnejših organov. Tu-
di Zemljina jetra črpajo strupe-
ne snovi iz hrane ter jih odvaja-
jo skozi sečevod.
Zemljine LEDVICE ležijo
nekoliko nad Zemljinim ekva-
torjem proti jugu. V Zemlji
imajo skoraj popolnoma enako
nalogo in so studenec, iz katere-
ga črpa morje svojo vodo in iz
katerega izvirajo tudi vsa vo-
dovja na Zemljini površini. Ko
na Zemlji prevladuje lepo, ja-
sno in sončno vreme, tedaj nje-
na duša sede v območje ledvic,
da bi si privoščila potreben od-
dih. Takšnemu vedremu času
ponavadi sledi mračno in vihar-
no vreme, narava pa postane te-
daj odbijajoča in včasih za-
strašujoča. To se zgodi takrat,
ko se Zemljina duša spet vrne v
organe svojega delovanja.
Vendar se pri Zemlji nikoli
ne dogaja popolnoma enako kot
pri človeku, da bi vsa duša za-
spala, kajti samo del Zemljine
duše sme počivati, medtem ko
mora drugi del ostati buden. To
je opazno pri dnevnih rotacijah
in letnem kroženju Zemlje okoli
Sonca. Tako spi zimsko spanje
enkrat severni del Zemlje, en-
krat južni, medtem pa je na-
sprotni najbolj dejaven.
Zemlja ima še veliko RODIL-
NIH KANALOV. Kot bitje žen-
skega spola je sposobna samo
za sprejemanje ploditve. Kdo pa
oplojuje Zemljo? Sonce s svojo
nasprotno polarno silo! Glavni
Zemljin otrok, ki je bil spočet
na takšen način, je Luna. Zem-
lja pa ima še več podobnih
otrok: pomembno množico ko-
metov, ki so bili rojeni daleč v
eterični prostor. Takšni otroci
so tudi zvezdni utrinki.
Glavni rodilni kanal Zemlje
je sredi Tihega oceana, nedaleč
od ekvatorja (vzhodno Poline-
zijsko otočje). Drugi rodilni ka-
nali so jezera, močvirja in votli-
ne v gorah, iz katerih neredko
odletijo majhni kometi precej
visoko. Ker imajo malo mase,
jih Zemlja znova pritegne, da
padejo nanjo kot žlindrasta ma-
sa, pa tudi icot drobci kamenja.
V teh ploditvah imajo svoj
materialni izvor vsi minerali, pa
tudi rastlinski in živalski svet.
Zemlja, če jo gledamo kot
moškega in žensko v enem, plo-
di in rodi na najmnogovrstnejše
načine: obenem spravlja na svet
žive mladiče, nese jajca kot ptiči
in potem spet prideluje seme
kot rastline ter poganja cvetove.
Kozmični sij Zemlje ni isto kot njena astralna avrà, temveč je odsev
utripanja Zemljinega srca, ki ga zaznamo tudi kot elektromagnetne im-
pulze radiestezijskega sevanja
i»itia£Li SMO...
»Do prvega januarja bodo pripravljeni«
(Odgovor na članek v Tedniku)
Oglašam .se v zvezi s člankom Do prvega januarja bodo pripravljeni,
ki je bil objavljen v Tedniku št. 49 10. decembra 1992, saj navedbe
zadnjega odstavka omenjenega članka v celoti ne držijo in so bile ra-
zlog, da se oglasim, ker izničujejo delo, trud in dosežke organizacije,
ki ji pripadam, t. j. Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Slove-
nije (ZSSS), ki je akcijo skupinskega prostovoljnega zavarovanja
začel, vodil in tudi izpeljal. Da je Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije odobril popust v višini 33%, je eden izmed pogojev, da bo
zajetih v paket najmanj 15.000 delavcev.
Z omenjenim člankom ste izničili trud, prizadevanje in dosežke
sindikata ZSSS ter jih nato kratko malo pripisali nekomu drugemu,
ki pri akciji ni .sodeloval. Sindikat ZSSS je bil tisti, ki je zaslužen za
višino odobrenega popusta in menim, da bi bilo pravilno, da v na-
slednji številki Tednika objavite stališče sindikata ZSSS — Splošna
bolnišnica Ptuj.      Predsednik sindikata Aleksander VODA, iur.
FIŠEs тПКО KOSTANìlEVEC
Naloge in delo komisije za volitve in imenovanja
Nadallevan¡e iz
pre¡in¡e številke
Važno se mi zdi opozoriti, da
poslovnik zelo natančno določa
delo predsednika delovnega tele-
sa, torej tudi kadrovske komisije.
Drugi in tretji odstavek 65. čl. po-
slovnika se glasita: "Predsednik
delovnega telesa organizira in vo-
di delo delovnega telesa. Predsed-
nik daje pobudo za obravnavanje
zadev, skrbi za obveščanje članov,
sodeluje s funkcionarji, ki vodijo
občinske upravne organe in orga-
nizacije, ter s predstavniki drugih
ustreznih organov in organizacij
pri pripravljanju vprašanj, ki jih
bo delovno telo obravnavalo, pri-
pravlja in sklicuje .seje, predlaga
dnevni red sej in jim predseduje,
opravlja druge zadeve, ki jih do-
loča ta po.slovnik ali sklep o usta-
novitvi delovnega telesa."
II. POLITIKA
IN KADROVANJE
Niti statut niti poslovnik ne vse-
bujeta določb, da bi morala biti v
kadrovski komisiji zagotovljena za-
stopanost vseh političnih organiza-
cij. Vsekakor pa je v skladu z načeli
političnega pluralizma in demokra-
cije, da kadrovsko komisijo sesta-
vljajo poslanci različnih političnih
strank. Zaradi pridobitve čimveč
pristašev in borcev za svoj politični
program oziroma zaradi priboritve
in obdržanja oblasti poizkuša vsaka
politična stranka na različne načine
— na področju gospodarstva,
družbenih dejavnosti dejavnosti itd.
— pripeljali na vodilna mesta "svoje
ljudi". To se je počenjalo v času
enopartijskega sistema, počenja pa
se tudi danes.
V praksi pa se pred politične
stranke postavlja vprašanje, kako
stvar izpeljati, da bo vse videti de-
mokratično in zakonito. Celo vlada-
joča stranka ne more oziroma ne
sme v skupščini direktno reči, da ne
popira kandidata npr. za ravnatelja
nekega zavoda, zato, ker ni njen
član. Zato bo stranka svoje negativ-
no stališče utemeljila pač z drugimi,
dostikrat za lase privlečenimi argu-
menti, kot npr. da kandidat ni do-
ber organizator, da je prestar, da ni-
ma dovolj izkušenj itd.
Že prej sem zapisal, da glede na
poslovnik pripravi kadrovska komi-
sija predloge in mnenja za npr. za
imenovanje direktorja oz. za dajan-
je soglasja k imenovanju ravnatelja
zavodov. V pravnih predpisih, ki
sem jih navedel, ni najti določb, ki
bi nalagale predsedniku kadrovske
komisije, da bi moral dobiti mnenje
svoje stranke in v komisiji to zago-
varjati. Osebno mislim, da nobene-
mu članu kadrovske komisije ne bi
bilo potrebno hoditi spraševat svoje
stranke, kako naj se odloči pri gla-
sovanju v komisiji o nekem predlo-
gu, poslanem skupščini. Vsi člani
komisije so bili izvoljeni od poslan-
cev, ki pripadajo različnim stran-
kam, in komisija kot celota ni telo
ene politične stranke, temveč
skupščine, kateri je za svoje delo tu-
di odgovorna. Kadrovska komisija
mora potem, ko si priskrbi mnenje
od sekretariata za družbene dejav-
nosti in od drugih organov in orga-
nizacij, samostojno odločiti o pre-
dlogu, ki ga bo poslala v odločitev
skupščini. Pri tem mora upoštevati
tudi 14. člen Ustave Republike Slo-
venije, ki se glasi: "V Sloveniji so
vsakomur zagotovljene enake člove-
kove pravice in temeljne svoboščine,
ne glede na narodnost, raso, spol, je-
zik, vero, politično ali drugo pre-
pričanje, gmotno stanje, rojstvo, izo-
brazbo, družbeni položaj ali katero
koli drugo osebno okoliščino. Vsi so
pred zakonom enaki. " Če kandidat
za neko funkcijo oziroma delovno
mesto izpolnjuje pogoje v razpi-
snem oziroma kandidacijskem po-
stopku in če je morda edini kandi-
dat, potem bi v pravni državi bilo
popolnoma normalno, da bi kadrov-
ska komisija ne glede na mnenje ka-
tere politične stranke podala poziti-
ven predlog za njegovo izvolitev, o
kateri bo itak končno odločila
skupščina.
BRALCI SPRAŠUJETE
BOLNIKI PO DEŽJU PEŠ V BOLNIŠNICO?
"Tisti dan je deževalo. Dojenčka sem pripeljal na ultrazvok kolkov v
bolnišnico. Pred zapornico sem ustavil in vratarko prosil, naj odpre, da
bom odpeljal otroka in mamo gor in se bom takoj vrnil. Vratarlm je rekla,
da ne sme odpreti in da lahko izgubi službo, če prekrši navodila. Za nami
sta stala še dva avtomobila in tudi prosila za vstop. V tistem je pripeljal
iz bolnišnice rešilec, zapornica seje odprla in trelji avto je pobegnil skozi
"vrata" proti bolnišnici. Menim, da ta problem prizadene vse starše г
majhnimi ali zelo bolnimi otroki. Bila sva dva inje šlo. Kaj pa, ko pripel-
je mama sama bolnega otroka in mora nato pešačiti z i\jim v naročju, ce-
karjem in dežnikom v rokah? Zak^j se ne omogoči v takšnih primerih do-
voz do bolnišnice?" sprašuje Marjan Frangez iz Ptuja.
Odgovoril je doktor Alojz Arko, direktor ptujske bolnišnice: "Nikoli ni
bilo nikomur naročeno, naj v nujnih primerih ne spusti avtomobila v bol-
nišnico. Torej lahko vsak, ki pripelje nepokretnega ali ostarelega bolnika
ali bolnega otroka v bolnišnico, tega pelje do oddelka, vendar mora takoj
tudi odpeljati in parkirati zunaj bolnišnične ograje. Zaradi sanitarnih vzro-
kov in požame zaščite velja za bolnišnice namreč pravilo, da morajo biti
parkirani avtomobili oddaljeni od zgradbe najmanj 12 metrov. Postavili
smo stebričke pri kirurškem oddelku, da se ne vozijo z avtomobili okoli
vseh bolnišničnih zgradb. Žal grešijo tudi naši zaposleni in se jih veliko
pripelje v službo prav do vrat z avtomobilom. Tudi stranke to možnost, da
v nujnih primerih smejo mimo zapornice, izkoriščajo in si primere iz-
mišljujejo aH pa ne upoštevajo tega, da bi morali potem, ko so bolnika pu-
stili na oddelku, parkirati zunaj ograje. Upam, da se bo ta problem rešil,
ko bo zgrajeno parkirišče pri kotlovnici. To je najnovejši načrt. Zaenkrat
torej velja, da nepokretnega lahko vsakdo pripelje z avtomobilom, drugi
pa lahko pripešačijo." Pripravila M. Zupanič
TEDNIK IŠČE ODGOVOR
тшлш SMO...
Ko drugi slndiirati niso zaželeni...
Delam kot likarica v pralnici Splošne bolnišnice v Ptuju. Prejšnji po-
nedeljek me je "obiskal" predsednik zdravstvenega sindikata bolnišnice
g. Aleksander Voda in me nadrl: "Ti si tista, ki k meni vlači Plohla od
Neodvisnih?! Ti jih boš sem gonila, ko za tebe Zdravstveni sindikat stori
vse in te 'fojtra'!" Vpričo sodelavk mi je zagrozil, da me bo črtal iz pro-
stovoljnega zdravstvenega zavarovanja, v katerega sem se vpisala.
Prvo neprijetno srečanje sem imela z g. Vodom že pred tem, ko .sva se
pri njem oglasila z g. Plohlom (predsednikom Neodvisnih sindikatov
Slovenije) in povprašala, kako je s prostovoljnim zdravstvenim zavaro-
vanjem v bolnišnici, kaj obsega in kak.šne so možnosti za zavarovanje.
Tudi takrat me je nadrl in izjavil, da z mano ne misli več izgubljati časa.
Marija Maroh
FRANC
FIDERŠEK
TOPOVSKA KRMA
V NEMŠKI
VOJSKI
69. nadaljevanje
Ko je po pregledu vozovnic
sprevodnica odšla v drugi va-
gon, je eden od potnikov začel
šaljivo pripovedovati o njej,
kako je v "hlačkah in srajčki
pribrusila domov". Bila je
namreč na tistem vlaku, ki so
ga partizani zažgali, uniformi-
rancem pa so pobrali unifor-
me, tudi sprevodnici. Drugim
potnikom niso storili nič zale-
ga, le pešačiti so morali, če so
hoteli še tisto noč spati doma.
Na postaji v Rogatcu sem dal
potrditi vozovnico kot dokaz, da
sem prispel na cilj. Z manjšim
kovčkom v roki sem začel peša-
čiti, saj je bilo pred mano še do-
brih deset kilometrov hoje, son-
ce pa je bilo že v zatonu. Na
trgu v Rogatcu me ustavi žan-
dar in me odvede na bližnjo
žandarmerijsko postajo. Tam
mi povedo, da so dopusti prepo-
vedani in da morajo po odredbi
kreisleiterja Dorfrneistra vsake-
ga morebitnega dopustnika pri-
vesti v vojašnico v Celje. Obra-
zlagal je, da je ozemlje "prepla-
vljeno z banditi", ki posebej lo-
vijo tiste, ki pridejo na dopust.
Brž sem se znašel in dejal, da
spadam pod "kreis Pettau", za-
to se mi ni treba podrejati od-
redbam celjskega "lajterja".
Vodja orožniške postaje je malo
pomislil, mi pritrdil, potem pa
dejal, da naslednje jutro okoli 9.
ure pelje njihov policijski avto na
Ptuj, vzeli me bodo s sabo in me
tam predali, da postopajo z ma-
no v skladu z njihovimi navodili.
Ocenil sem, da se moram na-
praviti čimbolj "zavednega", če
se želim izmazati. Zgledoval
sem se po nekaterih domišljavih
"frontsoldatih", ki sem jih sre-
čeval po Nemčiji, in dejal, da
"vojaki na frontah krvavimo, ti-
sti, ki so dolžni vzdrževati red
doma, pa nam ne morejo zago-
toviti niti tega, da bi lahko v mi-
ru preživeli dopust med doma-
čimi!" Nekaj časa je presene-
čeno strmel vame, potem pa de-
jal, da je žal res tako, vendar so
krivi tukajšnji ljudje, ki "nase-
dajo propagandi sovražnikov in
podpirajo bandite".
Po krajšem razgovoru me je
žandar pospremil v zgradbo
osnovne šole v Rogatcu, kjer so
bili v vseh razredih nastanjeni
vojaki. Poveljujočemu je pripo-
ročil, da naj mi tam dajo pre-
nočišče. Kaj sta še po tihem go-
vorila, nisem razumel. Eden od
podčastnikov me je peljal v ra-
zred, kjer so bili pogradi za
okoli dvajset vojakov.
BiH so to sami starejši možje,
vsaj tako se mi je zdelo, sami
"krompirvahterji," sem pomi-
slil. Tako so namreč med prvo
svetovno vojno pravili mobilizi-
rancem za službo v zalednih
enotah. Nobeden od njih ni bil
še na fronti, zato jih je še pose-
bej zanimalo, kako je na vzhod-
ni fronti. Čudili so se tudi, zakaj
mi žandarji ne dovolijo oditi ta-
koj domov.
Pojasnil sem jim, da .so mi sa-
mo povedali, kako nevarno je
potovati ponoči, zato so mi sve-
tovali, da naj prenočim pri njih.
Potem sem jim pozno v noč pri-
povedoval o doživetjih na
vzhodni fronti. Ker so bile
obhodne straže po trgu in okoli-
ci prav iz ti.stega prostora, je bi-
lo nekaterim kar žal, da so mo-
rali oditi na službeno dolžnost.
Vojaki so mi pripravili posteljo,
eden je prinesel lavor z vodo,
brisačo in milo, da sem se lahko
pred spanjem še umil.
Zjutraj, bila je nedelja, 27. av-
gusta 1944, sem se ob menjavi
straže prebudil, vstal in začel
odpravljati. Spet mi je eden od
uslužnih vojakov prinesel lavor
z vodo. Vsi vojaki, ki niso spali,
so mi zaželili srečno pot in pri-
jetno na dopustu. Enako so mi
zaželeli vojaki iz dveh obhodnih
patrulj, ki sem jih do cestnega
križišča še srečal. Bili so tisti, ki
so zvečer poslušali moja frontna
doživetja.
Na te dobrodušne vojake sem
se večkrat spomnil v naslednjih
mesecih, ko sem skrit v grmovju
opazoval    hajkajoče    kolone
nemških vojakov, med katerimi
so bili tudi ti iz postojanke v
Rogatcu. Le kaj bi bilo, če bi
me bili tedaj dobili v roke?
AMNESTIJSKI ROK -
15. september 1944
Med potjo sem srečal nekaj
ljudi, ki so šli k prvi maši v Ro-
gatec. Nekako čudno so me gle-
dali, ko sem jih pozdravljal z
dobrim jutrom. V naselju Ga-
berje sem brž zavil na stransko
pot, za vsak primer, kaj če so
me žandarji v Rogatcu že po-
grešali, pa tudi s kako graničar-
sko patruljo se nisem želel
srečati. Po bližnjici sem jo ubral
čez Donačko goro, mimo Po-
lajžerja proti domu. Med potjo
je znanka za mano škodoželjno
zaklicala: "Saj ne boš dolgo ho-
dil v tej obleki, te bodo že parti-
zani slekli!"
Ob osmih sem bil že doma. Z
nasmehom sem pomislil, kako
me bodo čez uro žandarji iskali
v Rogatcu. Mati je odšla k do-
poldanski maši v Žetale, se mi-
mogrede oglasila na žandarma-
riji in se pozanimala, kako je z
mojim dopustom. Povedali so ji,
da sem lahko doma, le vse vo-
jaške stvari moram zavite v
omot takoj prinesti na žandar-
marijo.
Še isti dan zvečer me je obi-
skal partizan Joža. Drugje so
mu pravili Žetalski Joža, tam
okoli pa kar Joža. Bil je mobili-
zacijski in vojni referent za ptuj-
ski okraj, pozneje komandir na-
rodne zaščite ptujskega okraja.
Sočasno pa je bil član okrajnega
odbora OF Rogatec in povezan
s partizani na Boču in Kozjan-
skem. Takrat za te podrobnosti
sicer še nisem vedel, pa tudi
pozneje nisem tega čudnega
partizanskega dvovladja prav
razumel.
Joža ni pustil prižgati petro-
lejke, le z baterijsko žepno sve-
tilko je osvetlil mojo iznakaženo
desnico in škodoželjno dejal:
"Prav ti je, zakaj si se pa boril
proti našim bratom!" Potem je
pobrskal po mojem kovčku, vse-
bino sortiral na "moje in tvoje".
Tudi čevlje sem moral takoj od-
stopiti za "naše borce", glede
uniforme pa je dejal, da bodo
prišli ponjo, ko mi bo potekel
dopust.
Drugi dan sem bil precej v za-
dregi, ko sem med vojaške hlače
in suknjo zavil stare, nerabne
čevlje, skrbno zavil in zalepil,
potem pa omot zanesel na žan-
darmarijo v Žetale. Bal sem se,
ali bodo vsebino pregledali,
vendar niso, le svoj naslov sem
še moral napisati na ovoj in ro-
mal je v shrambo.
Prvi teden se mi je zdelo, da
živim v neki drugi državi. Nem-
ške oblasti ljudje niso več priz-
navali. Razni celn-, blok- in po-
dobni firerji so trepetali pred
partizani, ljudje so izvajali neko
svojo oblast, prav nič podobno
tisti pred vojno. Dva moja znan-
ca, oba sta bila kurirja, sta me
redno oskrbovala s ciklostilnim
gradivom iz partizanskih ti-
skarn. Tako sem se seznanil z
mnogimi stvarmi, ki jih prej ni-
sem razumel.
Bral sem o vsebini sporazuma
Tito—Subašiš. To je bilo samo
nadaljevanje tistega, kar sem že
prej bral v nemških časnikih, ko
se je Churchill v južni Italiji
srečal s Titom. Goebelsova pro-
paganda je o tem pisala, da se
je Churchill mislil tam srečati s
Stalinom, vendar ga je ta po-
nižal in na srečanje poslal svoje-
ga podrejenega zaveznika, da bi
mu tako pomagal do mednarod-
ne uveljavitve. Sporazum Tito—
Šubašič je pomenil združitev
partizanske in kraljeve vlade,
torej edine bodoče zakonite
oblasti.
Zaradi tega sem toliko resne-
je vzel proglas takratnega slo-
venskega partizanskega vodstva,
da naj se vsi, ki nosijo sovražne
uniforme, do 15. semptembra
1944 znebijo teh uniform in no-
benemu se ne bo nič zgodilo,
razen če nima krvavih rok. Tudi
s partizani sem se o tem pogo-
varjal, vsi so grozili s posledica-
mi za vsakega, ki bo pri nas po
15. septembru še nosil nemško
uniformo. Tedaj sem trdno skle-
nil, da ne bom med njimi.
Od tega sklepa me ni odvrnilo
dejstvo, da so sredi septembra
Nemci spet začeli krepiti svojo
oblast. Vojaštvo in policija sta
izvajala pogoste, često tudi
dnevne hajke, zapirali in straho-
vali so ljudi. Tudi partizani so
povečali pritisk in mobilizirali
prebivalstvo.
KONEC PRIHODNJIČ
TEDNIK ~      DECEMBER 1992
OD TU IN TAM — 9
V МАШ«11М£М DOMU
Pokonci nas drži delo
Marija Strafela Iz Borovcev, Marija Mohorko Iz Vidma, Neža To-
plek z Brega In lastnica Marija Vauootlč.
Dober teden pred božičem smo obiskali Marijin dom na Ašker-
čevi ulici 14 v Ptuju. Tukaj živi Marija Vaupotič, pri njej pa tre-
nutno še pet starejših žena iz okolice Ptuja. Pravzaprav sprejema
Marija ženske že od leta 1984, ko je to hišo kupila, vendar pa se
prav sedaj dogaja za vse nekaj zelo pomembnega: hišo namreč te-
meljito obnavljajo.
Tako se bo tudi Aškerčeva 14
pridružila tistim zaenkrat red-
kim zgradbam v starem mest-
nem jedru, ki so obnovljene od
vrha do tal. Bistveni del obnove
sega v samo jedro zgradbe —
obnovili so namreč kanalizacijo.
Sicer pa bodo stanovalke prido-
bile nove sanitarije s kopalnico
v pritličju, kuhinjo in jedilnico
ter večjo sobo, stavba pa je že
polepšana tudi odzunaj. Marija
Vaupotič sama seveda takšne
investicije ne bi zmogla. Sred-
stva za obnovo so prišla prek
škofijske Karitas v Mariboru iz
Evropskega sklada za pomoč.
"Tako bomo pridobili pet
ležišč in nasploh izboljšali raz-
mere za bivanje. Iz Evropskega
sklada za pomoč naj bi dobili
tudi denar za nadaljnjih 200
kvadratnih metrov stanovan-
jske površine, ki jih bomo gra-
dili na dvorišču. Nekatera do-
voljenja že imamo ... Sicer pa
nam je ena varovanka zapustila
nekaj zemlje in hiško na Dež-
nem pri Podlehniku in tudi to
smo letos obnovili. Tudi tam je
prostora za dve ali tri," je pove-
dala Marija Vaupotič.
Tako bi lahko v nekaj letih v
Aškerčevi ulici zrasel večji dom
za starejše. Zaenkrat pa se sedan-
je stanovalke stiskajo v eni sami
sobici, saj imajo vse druge prosto-
re "v delu". To jih še dodatno po-
vezuje. V dolgih zimskih večerih
si pripovedujejo dogodke svojega
življenja, svoja razmišljanja. Te-
meljito se že poznajo in vendar so
si vedno znova zanimive. Pomem-
bno je, da znaš poslušati, so pove-
dale. In moč jim daje prav to:
medsebojna zaupnost.
Pa še nekaj. Stanovalke neneh-
no delajo. Tudi to jih ohranja vi-
talne. Kuhajo, pospravljajo, čisti-
jo, tudi berejo veliko. Hodijo k
maši, saj je cerkev v neposredni
bližini. Živijo od .svojih pokojnin
in od manjših darov. Kavo in kek-
se, ki jih prinesejo obiskovalci, si
razdelijo. In tako tudi vse drugo.
Kako bodo preživele božič? Nič
posebnega, so povedale. Okrasile
bodo smrečico, .spekle potico in
sadni kruh. Najprijetneje pa bo,
kot vsak večer, to, da so skupaj.
M.Zupanič
Tino od Tomaža In Hano Iz Zabovcev smo našli pri luščenju
koruze.
ZANIMIVOSTI IZ ORMOŠKE OBČINE
MED GRIČI
SLOVENSKIH GORIC
Pred nedavnim je zagleda-
la luč sveta nova knjiga o
Prlekiji z naslovom Med griči
Slovenskih goric, s katero se
ta deželica predstavlja v
"praznični obleki". Bogati jo
več kot 100 barvnih fotogra-
fij s prlcškega območja in li-
terarni prispevki izpod pere-
sa prle.ških literatov. Za-
ložnik knjige je znani foto-
graf France Stele, glavni av-
tor fotografij pa Ciril Am-
brož s Senika pri Tomažu.
Predgovor je napisal dr.
Anton Trstenjak, v njem pa
govori o Prlekiji in Prlekih.
Zanimiv je tudi članek o
prleških planinskih poteh, ki
ga je napisal dr. Matjaž
Kmecl, na koncu pa je boga-
ta bibliografija znanih Prle-
kov, ki jo je zbral prof. Ja-
kob Emeršič. Več kot 450 jih
je in bili so pomembni za
kulturni razvoj tega sloven-
skega območja.
»KDOR HOČE VIDETI,
MORA GLEDATI
S SRCEM «___
Ta misel iz Malega princa je
bila vodilo pri načrtovanju
projektnega tedna na osnovni
šoli Tomaž pri Ormožu.
Učenci, razdeljeni v 22 sku-
pin, so se ukvarjali z lutkami,
dramsko dejavnostjo, novi-
narstvom, ročnodelskimi de-
javnostmi, izdelovali predme-
te iz lesa, plesali so, kuhali,
spoznavali stare običaje in še
vrsto drugega. Z vsem, kar so
naredili, so se danes dopoldan
predstavili staršem.
OD 331 ZAHTEVKOV ZA
DENACIONALIZACIJO
IZDANIH 22 ODLOČB
Občinski upravni organi,
pristojni za odločanje o zah-
tevkih za denacionalizacijo, so
do 15. decembra prejeli sku-
paj 331 zahtevkov za vračilo
po vojni odvzetega premožen-
ja. V 17 primerih so vloženi
zahtevki nepopolni, v desetih
je Sekretariatu za notranje za-
deve podan zahtevek za ugo-
tavljanje državljanstva, ker vsi
upravičenci niso vpisani v evi-
denco državljanov nekdanje
SFRJ ali SRS. Od 22 izdanih
odločb jih je 21 pozitivnih,
ena pa negativna. Ž njimi je
upravičencem vrnjeno skupno
več kot 83 ha kmetijskih zem-
ljišč in gozdov.
NAJPREJ OBNOVIMO
- NATO PORUŠIMO
Na javni natečaj za sofinan-
ciranje obnove starega me-
stnega jedra v Ormožu sp se
prijavili trije interesenti: Žup-
nijski urad Ormož, Gasilsko
društvo Ormož in lastnik hiše
na Ptujski 9. V natečaju je bi-
lo navedeno, da se lahko pri-
javijo lastniki objektov, ki so z
odlokom o razglasitvi kultur-
nih in zgodovinskih spomeni-
kov v občini Ormož opredelje-
ni kot umetnostni ali arhitek-
turni spomeniki in ki ležijo v
območju ureditvenega načrta
za center mesta Ormoža. Kot
navedeni spomenik je oprede-
ljeno samo župnišče, gasilski
dom pa je že zunaj območja
ureditvenega načrta za center
mesta in zato v razpisu ne mo-
re biti zajet. Stavba na Ptujski
9 sicer ni umetnostni ali arhi-
tekturni spomenik in je pred-
videna za rušitev, ker pa s svo-
jim videzom kazi mesto in ker
po določilih Odloka o razgla-
sitvi kulturnih in zgodovinskih
spomenikov spada v območje
ožjega mestnega jedra, ki je v
celoti opredeljeno kot arheo-
loški spomenik, so na Sekreta-
riatu za urejanje prostora in
varstvo okolja predlagali, da
se za obnovo fasade zagotovi-
jo dodatna sredstva v višini
200.000 tolarjev.
Vida Topolovec
Skopuh v Cirkulanah
Ob gradnji večnamenskega doma, v katerem sta telovad-
nica in dvorana z odrom, je nekdo dejal: "Ja, sedaj, ko
imamo dvorano z odrom, pa ne bo ljudi, ki bi napolnili
Drostor ob prireditvah." Pa ni tako. V nedeljo, 13. decem-
bra, so ob 15. uri z igro Skopuh nastopili igralci iz Velike
Nedelje. Znova so pokazali vso svojo sposobnost in nadar-
jenost in menim, da so sposobni igrati ne samo da podežel-
skem odru, ampak tudi drugod.
Mislim — in to smo lahko opažih v nedeljo med publiko,
saj so bili vsi sedeži zasedeni — da so igalci iz Velike Ne-
delje pri nas v Cirkulanah še zaželeni; zaenkrat naj za-
došča le skromen hvala. V.J.
10 — OD TU IN TAM
23. DECEMBER 1992 — TEDMIK
ZHAHI NEZNAIICi: AtOilZ КМГГС!]
Slabe volje sem le, če ni obiskovalcev
Vedno je tam, v razstavišču ob Dravi, ki smo mu že nekajkrat spre-
menili ime. Alojz Kmetec. Tam je že petnajst let: med tednom, v nedel-
jo, ob praznikih. Najprej je pri Okrajnem ljudskem odboru vodil regi-
ster obrtnikov, po petindvajsetih letih dela v Perutnini su ga upokojili
zaradi bolezni. Prvo leto Je bilo idealno, pravi Alojz Kmetec, potem pa
mu Je začelo presedati; naključje je hotelo, da Je njegov predhodnik v
razstavišču zbolel, in prosili «o ga, ali bi ga hotel zamenjati. Sprejel Je
— delo blagajnika, vodnika, skrbnika, saj niti sam ne ve, kako se ime-
nuje njegovo delovno mesto v Miheličevi galeriji.
Ne, strah ga nikoli ni, pravi,
kljub temu da je lokacija razsta-
višča na nek način odmaknjena in
je odprto tudi v zgodnjih večernih
urah, pa v zimskih mesecih, ko je
zunaj že trda tema. Zdaj je raz-
svetljava urejena tudi zunaj, res
pa delo ni primerno za žensko,
meni Alojz Kmetec.
Teh petnaj.st let mu je minilo,
da sam ne ve kdaj, in pravi, da je
to najlepše izbrabljen čas v njego-
vem življenju. Slabe volje je le ta-
krat, kadar ni obiskovalcev. Če jih
ni, prebira časopise, knjige, dolg-
čas mu ni.
Če bi lahko še enkrat izbral, bi
se ponovno odločil za to delo.
Srečuje veliko znanih ljudi, politi-
kov, umetnikov, se pogovarja z
njimi in ima tudi avtogram pred-
sednika Republike Milana
Kučana.
Pravi, da je veliko tistih, ki si-
cer pridejo na otvoritev, pa se
pozneje vrnejo in si razstavo ogle-
dajo še dvakrat, trikrat. Taki tudi
znajo ceniti, da se v razstavišču
vedno nekaj dogaja.
Vesel je, da je med obiskovalci
vedno več mladih, saj imajo mno-
ge šole abonma za razstave. Tre-
ba pa je mlade razumeti: nekateri
so bolj živahni, drugi bolj mirni.
Vendar v teh letih, kar je on tam,
še ni bilo nič poškodovanega in
nič ukradenega. O, da, saj se je
zgodilo, da so ga obiskali kakšni
postopači s steklenico žganega, pa
jih je znal vedno odločno postavi-
ti pred vrata.
Letos je bilo obiskovalcev več
kot lani, k čemur je pripomogla
razstava Srečanje z Jutrovim na
ptujskem gradu, zakaj vodniki na
gradu vedno pošljejo obiskovalce
še v Miheličevo galerijo, pa tudi on
obiskovalce, ki še niso obiskali mu-
zeja, v zbirke na gradu in v domini-
kar\skem samostanu. Pravi, da še
zdaleč ni prepuščen sam sebi, saj z
vodstvom in drugimi muzejskimi
delavci dobro sodeluje, čeprav je
njegovo delo le pogodbeno.
redko se zgodi, da bi kdo o
svojem delu pripovedoval s takš-
nim navdušenjem, predanostjo in
besedami, da nikoli prej v službi
ni bil tako zelo zadovoljen kot teh
petnajst let v muzeju, v Miheličevi
galeriji. Saj v prostem času hodi
na sprehode s svojim psom, ven-
dar je to veliko premalo.
Alojz Kmetec pravi, da je v teh
petnajstih letih na številnih raz-
stavah, ki so se zvrstile v razsta-
višču, doživel marsikaj lepega.
Res, da vsi niso zadovoljni, da
marsikdo napiše v knjigo vtisov
tudi kakšno kritiko, ampak lepega
je bilo v teh letih veliko več Nav-
sezadnje gre za kulturne dogodke
in kultura ni politika, kjer je, kot
smo lahko v predvolilnem času
slišah in videli, dovoljeno vse.
Ko ga spomnim, da pred leti
razstavišče ni bilo ogrevano, se
nasmehne in pravi, da je bil mra-
zu vajen tudi v Perutnini, kjer je
delal v hladilnici.
Maja drugo leto si bo naložil
sedmi križ, pa kljub temu upa, da
ga bodo v muzeju še potrebovali,
čeprav se zaveda, da se vsaka
stvar enkrat konča, vendar dokler
se dobro počuti, mu ni težko vsa-
ko jutro ob devetih odkleniti vrat
in odpreti vrat Miheličeve galerije
za obiskovalce do štirinajste in
popoldan spet od šestnajste do
devetnajste ure. Tam je kot doma,
tam se "dogaja" kultura, ki mno-
gim Ptujčanom še vedno ostaja
neodkrita; tam je drug svet ...
Ko si ob slovesu stisneva roki
z dobrimi željami za prihajajoče
praznike, mi pravi, da ne ve, aH
sem v teh "njegovih" letih za-
mudila kakšno razstavo. Nisem
presenečena, odhajam pa s pri-
jetnim prepričanjem, da Alojz
Kmetec obiskovalcev ne vidi
zgolj kot številke, koliko je ime-
la katera od številnih razstav
obiskovalcev, ampak so le-ti
zanj ljudje, ki se jim v razsta-
višču odkriva i isti svet, ki je nje-
mu dal najlepših petnjat let
življenja. Nataša Vodušek
'Mladino ¡e treba razumeti"
Človekove pravice in dolžnost države
že prvega decembra je založba
Gospodarskega vestnika v dvorani
ptujskega minoritskega samostana
predstavila knjigo profesorja dr.
Ludvika Toplaka Civilno pravo. Do-
godek je toliko pomemben, da mu
kljub skoraj celomesečni odmaknje-
nosti posvečamo dodatno pozornost
v obliki pogovora z avtorjem. Pred-
stavitev knjige — gre v bistvu za
četrto, dopolnjeno izdajo — je kul-
turno popestril pevski zbor Sred-
nješolskega centra, s svojo prisotno-
stjo pa počastili profesorji visoke
pravne šole v Mariboru — avtorjevi
sodelavci, njegovi študentje, prija-
telji, znanci in sorodniki ter pred-
stavniki občine na čelu s predsedni-
kom skupščine.
• Dr. Ludvik Toplak, je vaša
nova iatjiga "Civilno pravo" dokaz,
da ste začutili na tem področju
pravo praznino?
"Ja, na tem področju je bila veli-
ka praznina. To knjigo smo želeli
promovirati v Ptuju med prijatelji
zato, ker gre za razglasitev šole na-
ravnega prava. Mislim, da gre na
Slovenskem za prvo knjigo, s katero
razglašamo naravno pravo kot po-
dlago vsemu drugemu pravu. Tako
kot urbanisti vedo, da morajo urba-
nistični in gradbeni predpisi upošte-
vati naravni zakon težnosti, tako
mora pravo temeljiti na naravnih
zakonih.
Vsaka država mora ob spreje-
manju zakonodaje upoštevati te na-
ravne zakone. Bistvo tega je, da
skušamo premagati dosedanje teori-
je, da je pravo v zakon povzdignjena
volja vladajočega razreda ali države.
Fašistična teorija je trdila, da kar
država hoče, lahko z zakopnom
predpiše. Komunizem pa je trdil, da
kar hoče vladajoči razred, to lahko
predpiše z zakonom. Teorija narav-
nega prava trdi, da to ni res in pov-
sod, predvsem v mendarodnem pra-
vu velja naravno pravo. Ni torej res,
da si lahko nekdo izmisli, kakšne
zakone hoče, saj mora upoštevati
osnovne naravne zakone: človekovo
življenje je nedotakljivo, človekove
osebnostne pravice so nedotakljive,
nedotakljiva je pravica lastnine in
tako naprej do zakonov družinske-
ga, gospodarskega prava, osebno-
stnih pravic. Vse to sem želel v knji-
gi uradno razglasiti."
• Na predstavitvi knjige je bilo
veliko vaših študentov. Gre torej za
njim namenjen učbenik ali ima
Icnjiga širši pomen?
"Knjiga je namenjena študentom
in pravnikom v praksi. Koristno pa
lahko njeno vsebino uporabljajo tu-
di drugi, predvsem ekonomisti, saj
knjiga obravnava tudi odnos med
pravom in ekonomijo, pravom in
menedžmentom in podobno."
• Na predstavitvi ste dejali, da
knjiga obravnava človekove pravice
in da je država dolžna zagotoviti kar
največjo mero izpolnjevanja teh pra-
vic. Kako to obveznost opravlja naša
država?
"Pravo, ki ureja področje člove-
kovih pravic, mora upoštevati na-
ravne zakone in varovati človekove
naravne pravice. To pomeni, da mo-
ra država izdelati tako svojo organi-
zacijo, recimo organizacijo sodišč,
da bodo lahko ljudje zares uživali
pravice, ki so jim prirojene in od ni-
kogar podeljene. Ne torej od
države, ne od vladajoče partije, ne
od kakšne višje nacije, kot je na pri-
mer učil nacizem. V naši državi so,
žal, nekatere človekove pravice še
slabo varovane. Zlasti velja to za
osebnostoe pravice. Mnogokrat smo
priča in to potrjuje tudi nedavni
predvolilni boj, da so ljudje žrtve
neresnic, propagandnih neresnic na
račun kandidatov. Državljanom mo-
ramo zato dati pravna sredstva, da
se bodo lahko branili pred tovrst-
nim nasiljem in zlorabo s strani ne-
koga, ki ima v rokah recimo časo-
pis, radio a!i televizijo in lahko po
tej poti nekoga žali in blati. Potre-
bujemo torej zakone, ki bodo zava-
rovali osebnostne pravice, čast,
poštenje, premoženje, zdravje,
življenje." J. Bračič
Profesor dr. Ludvik Toplak: "Človekove pravice so prirojene, drža-
va pa je dolžna poskrbeti za to, da se čim bolj Izpolnjujejo."
12 — ZANIMIVOSTI
23. DECEMBER 1992 — TEDMIK
J»Ty«fSKI KONaiCKAÌRlJi
Slikar Peter Vurcer
Svoj slikarski talent je pokazal že kot otrok ob risanju kač in
drugih živali. Tako njegova mama ni imela dosti dela z njim,
saj ga je lahko tudi po več ur pustila pri njegovi priljubljeni za-
bavi — risanju.
Po končani srednji tekstilni
šoli se je odločil za študij na Pe-
dagoški akademiji v Mariboru,
pozneje pa poučeval likovni
pouk na Destrniku. Potoval je po
Avstriji in Italiji, kjer je obisko-
val slikarske razstave in se tako
kalil v slikanju. Začetek njegove-
ga pravega, kvalitetnega slikanja
je od leta 1975 dalje. Samostojno
je razstavljal v Kidričevem leta
1983 in 1986 ter na Ptuju istega
leta. Kot član likovne sekcije
ptujske Svobode je skupinsko
razstavljal leta 1983 na Ptuju, le-
ta 1987 pa na Destrniku.
Kot strasten ribič in prefinjen
opazovalec narave se je večkrat
odpravil s svojimi slikarskimi
pripomočki proti obrežju Drave
in ustvaril več motivov v akvare-
lu. Peter je tih in mirne narave,
a predvsem zanimiv sogovornik.
Pri pogovoru izžareva pravo
navdušenje do svojega konjička
in ti prav pedagoško razloži svo-
je videnje slikarstva. Najbolj se
navdušuje za risanje fantastič-
nega sveta, kot ga vidi on sam.
Pred leti se je udeležil Groharje-
ve kolonije v Škofji Ix)ki, kjer je
dobil priznanje. Prav tako se je
udeležil .slikarske kolonije na Bor-
lu. Njegov vzornik je največji moj-
ster holandskega slikarstva Rem-
brandt Harmenszoon van Rijn.
Dr. Štefka Cobelj ga je zelo
ugodno ocenila v monografiji Lju-
biteljski likovniki Ptuja (del oce-
ne): "V Vurcerjevi nagnjenosti se
kaže neka dvojnost. Ko riše, za-
stopa poleg klasičnega tudi ak-
tuaJnejše stališče, sicer pa je po-
drejen tradiciji in se je zaenkrat
čvrsto oklepa, zlasti v obdelavi
figure. Ustvaril je serijo likovnih
zapisov s flomastrom, kjer je izra-
zil originalnost in prefinjenost po-
tez. Figure, na katerih je želel v
fantastični noti poudariti smisel
za notranje življenje, so se spre-
menile, kar je avtor morda tudi
želel. Postale .so namreč nevsak-
danje in irealne ter obremenjene
z dekorativnimi elementi. Njihov
nastanek opravičuje avtor z nazi-
vi, kot so: "V omami LSD", "De-
monski podvig" in "Bodočnost".
Slikarsko bolj dorečene so kraji-
ne, ki jih podaja tudi v akvarelu
in .so ohranile fizionomijo ob-
močja, v katerem živi."
Žehmo mu, da bi dobil kakšne-
ga spoznorja, da bi lahko vsa
ustvarjena dela uokviril in zopet
priredil svojo razstavo.
Edi Klasinc
MAItJAN 9$^
»Šport postaja gospodarska
panoga, ki bo tržila z rezultati«
46-letni ekonomist, direktor Emone Merkurja Ptuj Mar-
jan Ostroško je 12 let vodil Atletski klub Ptuj. K skupini en-
tuziastov, ki so delali v atletski sekcgi TVD Parti/an, ga je
pripeljala njegova navdušenost za atletiko, saj je sedaj že
davnega ieta 1966 tudi sam treniral tek na 100 metrov. Vse
od ustanovitve atletskega kluba leta 1980 je bil njegov pred-
sednik, sedaj pa se bo posvetil klubski marketinški dejavno-
sti. Predsednik bo odslej Bojan Mihelač.
• Zakaj je bila leta 1980
potrebna ustanovitev Atlet-
skega kluba?
Marjan Ostroško: "Takrat
v okviru Partizana ni bilo
več množičnosti in ne pogo-
jev za nadaljnje delo. V ini-
ciativnem odboru za ustano-
vitev kluba so bili Ljubo
Čuček, Miki Prstec, Bojan
Klinkon in pokojni Jože
Strafela, ki je vodil atletsko
sekcijo TVD Partizan do ta-
krat. Pristopno izjavo k no-
vemu klubu je podpisalo 37
članov. Želeli smo, da bi se
nadaljevali uspehi ptujske
atletike. Zadnji večji uspeh
so bili takrat Prstečevi rezul-
tati."
• Kaj se je dogajalo v AK
teh 12 let?
Marjan Ostroško: "Veli-
ko. Na tekmovalnem po-
dročju smo imeli ciklična ob-
dobja večjih in manjših uspe-
hov. Najboljši rezultati so bi-
li v obdobju od 1984 do
1986. Takrat smo ponesli
ime kluba po Sloveniji in Ju-
goslaviji, z Mirkom Vin-
dišem pa tudi po Evropi in v
Korejo. Zraven njega so bili
še drugi odlični atleti, na
primer Kristijan Kovač in
Sonja Pajenk, sicer pa je de-
set ptujskih atletov dosegalo
najboljše rezultate v republi-
ki in državi. Zadnje obdobje
pa je atletika ravno v upadu.
Sicer pa smo skušali gojiti
tudi množičnost skozi delo z
osnovnošolci.   Sedaj   nam
manjka generacija sedmih in
osmih razredov, vedno pa je
problematično z atleti, ki
pričnejo hoditi v srednjo
šolo. Te bi morali pritegniti."
• Velik problem ptujske
atletike je atletska steza. Ko
so posodobili steze po vsej
Sloveniji, nismo pri nas na-
pravili ničesar...
Marjan Ostroško: "Nikoli
ni bilo potrebnih sredstev. Po
ustanovitvi kluba smo kupili
atletske naprave, uredili kabi-
nete, veliko smo naredili. Si-
cer pa so steze posodabljali
tam, kjer je imela tekmovanja
bivša armada. Tega Ptuj ni iz-
koristil in zato atletika pri nas
ni tako popularna, kot bi lah-
ko bila. Organizirati namreč
nismo mogli in ne moremo
nobenega večjega tekmovanja,
niti republiškega. Sedaj bomo,
kot kaže, stezo le posodobili.
Vendar steza ni vse. Pomem-
bni so delo in volja atletov.
Nekaj trenerjev je v tem času
odlično delalo — Prstec, Ivan-
čič, Čuček, Klhikon, v zad-
njem času Cimerman."
• Ne boste več predsed-
nik. Aii zapuščate Atletski
klub?
Marjan Ostroško: "Ne. Klub
je potrebno organizacijsko iz-
boljšati. Vsak bo delal svojem
področju, jaz na raarketin-
škera."
• Pridobivanje denarja je
težavno za vsak klub. Je na
Ptuju dovolj denarja za atle-
tiko? Kaj pa za vse druge
športne klube?
Marjan Ostroško: "Atleti
potrebujejo vsako sezono
precej denarja — nekaj dobi-
jo od občine, nekaj z rekla-
mami, sponzorji. Oba vira sta
povezana z rezultati. Boljši
kot so, več je denarja. In
ptujski klub spada med pet
najboljših atletskih klubov v
Sloveniji. V klub pridobimo
več denarja od dolenjskega
in ljubljanskega gospodarstva
kot od ptujskega ali maribor-
skega. Mislim, da na Ptuju ni
dovolj denarja za vso športno
dejavnost. Zato gre Atletski
klub v kvaliteto in opušča
množičnost. Šport postaja
gospodarska panoga in tržil
bo lahko samo z rezultati.
Množičnost naj bi se ohra-
njala v osnovnih šolah, s ka-
terimi bi moral AK še tesne-
je sodelovati. V petih in še-
stih razredih bo selekcija, po-
samezni učenci sedmih in os-
mih razredov pa naj bi že tre-
nirali v klubu. V klubu mno-
žičnosti ne more biti. Atleti-
ka je individualen in zelo
zahteven šport. To je veliko
samoodpovedovanja in ni ve-
likih možnosti za dosego
gmotnih dobrin." M. Zupanič
Pismi     ABULW žiZBKs mPL. mz.
Kako prepoznamo nesposobnost
Sidrom neodločnosti
Vodilni, ki tфi za sindromom
neodločnosti, je stoodstotno nespo-
soben, da bi odločal. Uradnik te
vrste lahko tehta v nedogled vse
"za" in "proti" pri neki odločitvi,
vendar se ne more odločiti niti za
eno niti za drugo. Svojo nesposob-
nost bo opravičeval z izgovori o
"demokratičnem procesu odločan-
ja" ali "podaljšanim razglabljanjem
o problemu". Probleme rešuje s po-
močjo tako dolgega zavlačevanja,
dokler jih ne reši nekdo drug ali do-
kler ni prepozno za kakršnokoli
rešitev.
Žrtve nedoločnosti so največkrat
papirofobi in zato teže, da bi se
rešili svojih papirjev. Zato upora-
bljajo prenos odgovornosti navzdol,
navzgor ali navzven.
Pri prenosu odgovornosti nazvdol
se papirji pošljejo kateremu od po-
drejenih s pripombo: "Ne zaposluj-
te me s takšnimi malenkostmi." Po-
drejeni je tako prisiljen, da odloči o
nečem, kar je nad njegovimi pristoj-
nostmi.
Prenos odgovornosti navzgor zah-
teva precej več domi.šijije. Žrtev
neodločnosti se mora ukvarjati s
problemom, dokler ne najde nekega
izgovora, da ga preda nekomu na
višjem položaju od njegovega.
Prenos odgovornosti navzven ima
za posledico sklic odbora vodilnih,
enakovrednih neodločnežu, ki bo z
večino glasov sprejel odločitev. Va-
rianta tega prenosa cxlgovomosti se
imenuje pretirano па$1ацјацје nejav-
na шпецје. Papirji se pošljejo neko-
mu, ki bo anketiral povprečne
državljane, kaj o tem mi.slijo. Tako
neodločnež svojo odgovornost, za ka-
tero je plačan, prenaša na druge ljudi.
Ena od žrtev svoje neodločnosti,
ki je delala v državni službi, je
reševala svoje probleme na zelo iz-
viren način. Ko je ta uradnik dobil v
obdelavo primer, za katerega .se ni
mogel odločiti, je enostavno zvečer
vzel spis s seboj in ga odvrgel.
Klasični primer
W. Shakespeare opisuje v svoji
drami Julij Cezar kot zanimivo pri-
kazovanje Cezarjevega zadnjega po-
ložaja nerazumljive pred.sodke proti
podrejenim ali kolegom zaradi nji-
hovega fizičnega videza, kar seveda
nima nikakršne povezave z njihovo
sposobnostjo pri delu. V drami Ce-
zar tako nerazumno razmišlja o Ka-
siju, enem od svojih sodelavcev:
Okoli sebe hočem tolstih mož,
mož z gladkim čelom, ki ponoči spe.
Ta Kasij gleda votlo in lakotno;
on preveč misli: taki so nevarni.
Zagotovo vemo, da je Napoleon
Bonaparte proti koncu svojega car-
jevanje (ko je že postal nesposoben)
začel presojati ljudi po dolžini nji-
hovega nosu, pri čemer je dajal
prednost dolgonosim.
Nekateri nosilci takšne obsedeno-
sti lahko — brez osnove — sovra-
žijo nekoga zaradi takih malenkosti,
kot so njegovo ime, oblika brade,
način govorjenja, kroj plašča ali širi-
na kravate. Sploh jih ne zanima po-
slovna sposobnost ali nesposobnost
teh ljudi. To imenujemo Cezarjev
predsodek.
Velika počasnost
Gotov znak, da je nekdo že na
svojem zadnjem položaju (nesposo-
ben), je, da na veliko pripoveduje
"vice", namesto da bi pljunil v roke
in delal.
Strukturofilija
Strukturofilija je slepa ljubezen
za gradnje — za njihovo načrtova-
nje, graditev, vzdrževanje in obnav-
ljanje — in vse večja brezbrižnost za
to, kar se dela ali bi se moralo dela-
ti v teh zgradbah. Strukturofilijo je
moč najti v vseh hierarhičnih slojih,
vendar je po Petrovem mennju naj-
večja pri politikih in nekaterih uni-
verzitetnih delavcih. V svoji najbol-
nejši obliki doseže stopnjo, ko
strukturofil gradi veličastne grobni-
ce in spomenike.
Pogosto prosvetni delavci, zdravni-
ki in tudi drugi, ki jih vpra.šate za nji-
hovo strokovno mnenje o kakšni za-
devi, ponavljajo eno in i.sto: "Vse bo-
mo rešili, samo dajte nam novo
zgradbo!" Strukturofili .se raje odlo-
čajo vlagati v zgradbe kot v ljudi in
programe. Žrtev strukturofilije pogo-
sto preganja bolna potreba, da bi po-
stavila zgradbo ali .spomenik, ki bo
poveličeval njeno ime, a na koncu ji
morda ne uspe nič drugega, kot da je
postavila še eno novo stavbo.
NEVSAKDANJE NAVADE
Po vzponu na nivo nesposobnosti
se pogosto pojavijo nenormalne fi-
zične navade in trzanje z obraznimi
mišicami.
Tu naj spomnimo na razvade, kot
so grizenje nohtov, bobnanje s prsti
ali svinčnikom po mizi, pokanje s
prstnimi sklepi, igračkanje s penka-
lom, svinčnikom ali sponkami, bre-
zrazložno raztegovanje in praskanje
radirke in globoko vzdihovanje brez
najmanjšega razloga.
Sindrom zadnjega položaja osta-
ne pogosto prikrit, ker se bolnik za-
zre nekam v daljavo, kar lahko traja
dalj časa. Nepoučeni opazovalci te-
daj ponavadi pomislijo, da je ves
okupiran s strašno dogovomostjo
zaradi visokega položaja. Medtem
pa tisti, ki poznajo Petrovo načelo,
vedo, kaj mu je.
IZDAJAJO NAS
GOVORNE NAVADE
Kodofilija
Kodofilija je ljubezen za izra-
žanjem z začetnimi črkami in šte-
vilkami raje kot z besedami. Na pri-
mer: "D.J.N. je v LJ. kot P.D.Z. za-
radi 73."
Dokler, če sploh kdaj, poslušalcu
šine v glavo, da je doktor Janez No-
vak v Ljubljani kot poslanec držav-
nega zbora v parlamentu zaradi re-
publiškega zakona številka 73, mu
je ušla priložnost, da bi dojel, da je
govornik navaden puhloglavec. Ko-
dofilom uspeva napihniti malenko-
sti tako, da napravijo na nas vtis,
kar je prav to, kar kodof ili žele.
Dolg jezik, kratka pamet
Nekateri nameščenci na svojem
zadnjem položaju nehajo razmišljati
ali razmišljajo zelo, zelo malo. Da
bi to prikrili, se močno oborože z
razgovori za vsako priložnost in z
govori za vsako priložnost Ti govo-
ri so sestavljeni iz izrazov, ki zvene
sprejemljivo, vendar so sočasno ta-
ko nedorečeni, da jih je mogoče
izreči ob vsaki priložnosti, če le v
njih spremenimo katero od besed,
glede na vrsto poslušalcev. Dr. Pe-
ter podaja primer takega govora, ki
je bil najden v košu za smeti nekega
veljaka. Navajamo ga:
"Dame in gospodje!
V teh nemirnih časih mi je v veli-
ko zadovoljstvo, da vam bom spre-
govoril o tako pomembnem proble-
mu, kot je .......... Na tem področju
je storjen veUk napredek. Mi smo
seveda s polno pravico ponosni na
naše lokahie uspehe in ne smemo
skopariti s pohvalo za tiste posa-
meznike in društva, ki so prispevali
s svojim trdim delom k splošnemu
napredku, lokalnemu, regionalne-
mu in republiškemu.
Ne smemo podcenjevati učinkov,
ki jih lahko izvrši zasebna pobuda,
odločnost in vzdržljivost; kljub temu
trdim, da bi bilo pretirano misliti,
da lahko sami rešimo vse probleme,
s katerimi so se ubadali največji ve-
leumi preteklih in sedanje generaci-
je. Na koncu torej dovolite, da vam
jasno in glasno izpovem svoje sta-
lišče. Podpiram napredek, zahtevam
napredek in želim videti napredek!
Vendar želim pravi napredek in ne
samo spremembe iz gole ljubezni za
novotarijami. Vendar vam zatrju-
jem, prijatelji, da bomo pravi napre-
dek dosegli samo, če osredotočimo
naše skupne pobude na naše skupne
cilje za našo novo, mlado državo,
kar nam bo dalo potrebno moč in
elan."
Bistri glavi zadošča eno oko
Ozrite se, poznavalci Petrovega
načela (hierarhiologi), naokoli in
prepoznajte opisana znamenja. Le-
ta vam bodo pomagala, da prepoz-
nate svoje sodelavce, kako de ajo.
Vendar je vaša n^tei^a naloga, da
spoznate in ozdravite sami sebe.
P.S.; Sestavek je povzetek XII.
poglavja knjige Petrovo načelo pod
naslovom "Nemedicinski kazatelji
zadnjega položaja".
TEIÌMIK —     DECEMBER 1992
ŠPORT — 13
Andrej in Alojša —
mojstra karateja
Aljoša Horvan (levo) In Andrej Cafuta sta postala nosilca črnega
pasu. Foto: Langerholc
Andrej Cafuta in Aljoša Horvan,
člana KK Poetovio, sta 17. decembra
položila črni pas ter naziv 1. dan in
tako postala prva mojstra karateja,
ki sta se izižolala v domačem klubu.
Pred izpitno komisijo, ki so jo sesta-
vljali Silvester Vogrinec (.3. dan),
Boris Miočinovič (2. dan) in Robert
Viraj (1. dan), sta praktično zago-
varjala svoje znanje iz karateja. Izpit
je zajemal kihon —osnovno tehniko,
kate, vezani sparing in borbe.
Leto.šnjega sklepnega polaganja
za karate nazive, ki je bilo 1. in 10.
decembra, se je udeležilo 48 članov
in članic. Od tega jih jc sedem po-
ložilo 8. kyu (prvi beli pas), osem
sedmi kyu, trinajst šesti kyu (zadnji
beli pas), osem 5. kyu (rumeni pas),
eden pionirski 4. 1^ (oražni pas),
pet si jih je priborilo 3. kyu (zeleni
pas), dva pionirski 2. kyu (plavi pas)
in .štirje (Gorazd Grula, Sebastijan
Strmšek, Janez Cvetko in Borut Te-
ment) 1. kyu — rjavi pas.        V. S.
Tesno v Ajdovščini
Enajsto, zadnje kolo prvega dela prvenstva v prvi državni moški ligi
je bilo prejšnjo sredo. Člani Drave so gostovali v Ajdovščini in tekmo z
domačim Hubljem nezasluženo izgubili s 17:18.
Sodnika Povalej in Melanšek sta
prve tri zadetke Drave razveljavila
zaradi domnevnih prestopov, kar se
Ptujčanom redko primeri, zato so
domačini povedli s 4:1. Vendar so
igralci Drave prvi del kljub temu
dobili z 9:7, v drugem polčasu pa
nadoknadili razliko treh zadetkov,
13:16. Tri minute pred koncem je
bilo 17:17, do konca izteka igralne-
ga časa pa sta sodnika izključila kar
dva igralca Drave in domačini so tik
pred koncem zabili zmagoviti zade-
tek. Podobno je bilo v prejšnjemu
prvenstvu, vendar so takrat do-
mačini zapravili zadnji napad, Ptuj-
čani pa tik pred koncem dosegli
odločilni zadetek. Tako je pač v
ekipnih športih.
Kakorkoli že, Drava je znova po-
kazala, da je kakovostna ekipa, ki je
ne gre podcenjevati.
DRAVA: Valenko, Kramberger,
Sabo 3, Terbuc, A. Potočnjak 2, N.
Potočnjak 3, Sagadin 1, Hrupič 2,
Mikulič, Hmjadovič, Vugrinec 6,
MatjaSič.
KOàARKA
Pragersko - Ptuj 68:81 (31:45)
Košarkarji Ptuja so se v 10.
kolu III. slovenske košarkarske
lige pomerili z moštvom Happy
Day Pragersko. Ta ekipa je v
tem prvenstvu startala z veliki-
mi ambicijami, saj so se okrepili
z nekaterimi igralci iz Maribo-
ra. Zanje igra tudi Vlah, ki je
nekaj sezon nastopal za Ptuj. V
lokalnem derbiju so Ptujčani, ki
so igrali brez kapetana R. Kot-
nika in Damiša, odigrali odlično
in povsem potolkli moštvo do-
mačinov.
Že začetek tekme je pokazal,
da Ptujčani na tekmo niso prišli
le na izlet, kajti zadevali .so iz
vseh položajev. Delni rezultat je
bi celo 34:17 za goste. Domače
košarkarje je presenetila visoka
postava Ptujčanov, saj so kar
štirje igralci v prvi peterki meri-
li čez 190 cm. Posledica tega je
bil zelo dober skok tako v
obrambi kot tudi v napadu. Do
konca tekme so se domačini na
vse kriplje trudili zmanjšati ra-
zliko 15 do 20 točk, ki so jo
Ptujčani rutinirano ohranjali.
Najboljši strelci pri Ptuju so
bili Čabrian in M. Kotnik s 15
in Vučinič z 12 doseženimi
točkami. Igro sta zelo dobro or-
ganizirala Rojko in Rozman.
ZG. KUNGOTA - PTUJ
41:92 (14:33)_
O tekmi 11. kola ITI. sloven.ske
ko.šarkarske lige se ne izplača iz-
gubljati besed, saj domačini niso
resna ekipa. Igralci Ptuja so tek-
mo izkoristili za ".strelske vaje" in
odigravanja večjega števila atrak-
tivnih a.sistenc, pri katerih se je
odlikoval predvsem Rozman. Te-
mu igralcu je uspel tudi nevsak-
danji dosežek, kajti v eni minuti
je dosegel kar tri tako imenovane
trojke. Pri Ptuju so prav vsi igralci
dali koše, kar tudi nekaj pove o
kvaliteti domačinov. Najboljši
strelec tekme je bil Arnuš z 19
točkami.
Za Ptuj so igrali: Vuk 8, Damiš
9, Rojko 2, Arnuš 19, Rozman 11,
Žibrat 2, Siračevski 4, R. Kotnik
16, Čabrian 11 in Vučinič 10.
—bv
KARATE TUBNIR
Lidija Cafuta druga
19. decembra je biJ v Trbovljah 20., tradicionaJni luirate turnir, kJ so se
ga udeležili štirje člani KK POETOVIO: Ud^ja in Andrej Cafuta, Simona
Strmšek in Borut Tement. Na tekmovai\]u seje v borbah pomerilo 76 kara-
teistov iz 24 siovenwkih klubov v štirih starostnih skupinah.
15-letna Lidija Cafuta je v kate-
goriji članic (nad 18 let) pфravila
pravo presenečenje. V I. kolu je
premagala veteranko Nino Godeša
iz Ljubljane z rezultatom 6:5. V II.
kolu je prepričljivo s 6:0, premagala
Matejo Bukovnik iz KK Kovinar.
Finalno borbo za zlato medaljo je
zaradi poškodbe izgubila s 6:3 proti
Karmen Ribaš iz Emone, kije bila
letošnja državna prvakinja težke ka-
tegorije med članicami. Lidija je s
tem izjemnim rezultatom zasedla 2.
mesto ter dokazala, da njen uspeh
na svetovnem prvenstvu v Miscolcu
ni bil zgolj naključje in da se nahaja
v življenjski formi.
13-letna Simona Strmšek je bila
prav tako trd oreh za izkušene čla-
nice. Prvo borbo je tesno, s 6:5, iz-
gubila s K. Ribaš. V repasažni borbi
pa se ji je za las izmuznila bronasta
medalja, ko se je borila z Darjo
Kramar iz Ljubljane. Simona je med
10 tekmovalkami zasedla 4. mesto.
Andrej Cafuta, ki je nastopil med
člani (35 tekmovalcev), je v I. kolu
naletel na izkušenega veterana Kon-
diča iz Ljubljane in ga premagal s
4:1. Kondič je kasneje zasedel 3.
mesto. Prvak v tej kategoriji je bil
Turna iz Ljubljane.
Borut Tement je med mladinci
(23 tekmovalcev) zasedel 9. mesto.
V II. kolu ga je s 6:2 ustavil Pli-
beršek iz Idrije. 1. mesto je osvojil
Peter Lapomik iz Ljubljane.
Med starejšimi pionirji je zmagal
Džordanovič iz Kranja pred Kostan-
jevičem iz Trbovelj.
Silvester Vogrinec
TRAP
igop Rakuša najboljši v Sloveniji
Ptujski strelec Igor Rakuša je bil
na slovesnosti Strelske zveze Slove-
nije, ki je bila prejšnji teden v Pod-
vinu, proglašen za najboljšega slo-
venskega strelca v trapu za leto
1992. Za najboljšega slovenskega
strelca je bil ponovno proglašen
Rajmond Debevec, sicer pa je novi
predsednik SZ Slovenije general Ja-
nez Slapar podelil priznanja še Re-
nati Oražem, Ireni Toš, mladincem
Damijanu Kandareju, Nini Beslič in
Andražu Dovču.
Igor Rakuša si je mesto naj-
boljšega strelca v trapu pridobil z
zlato medaljo na državnem prven-
stvu, prvim, drugim in četrtim
mestom na pozivnih turnirjih,
drugim mestom v državni ligi, kot
reprezentant pa je zastopal Slove-
nijo tudi na tekmovanju za sve-
tovni pokal v Italiji (31. mesto) in
na evropskem prvenstvu v Turčiji
(poškodba — 64. mesto).     McZ
FHVCNSTVO TO V PATRULaHiM 1шт
Osem kilometrov orientacije in nalog
Vrv je omogočila prehod čez Polskavo skoraj vsem 130 tekmoval-
cem, žal pa Jih je nekaj občutilo decembrsko hladnost reke. Na
fotografiji je ekipa ptujskega učnega centra, ki je osvojil prvo In
tretje mesto med ekipami vojakov.
Sobotnega patruljnega teka, Id se je pričel na vojaškem poligonu v
Apačah in pe^al tekmovalce po ravnici in prvih haloških gričih, se je ude-
ležilo 26 ekip iz vse Slovence. Najbo^e usposobljeni pripadniki učnih in
bojnih enot so s pomočjo zem^evida in kompasa morali v popolni bojni
opremi najti devet kontrolnih točk, na katerih so izvrševali posebne nalo-
ge. Tako so po vrvi prečkali Polskavo, nastavljali mine, streljali z lokom ...
Prvenstvo, ki jc prikaz telesne pri-
pravljenosti in strokovne usposobljeno-
sti vojakov in častnikov, jc organiziral
730. učni center TO, vodil pa profesor
športne vzgoje Marko Rajštcr, ki skrbi
za telesno pripravljenost vojakov v
ptujskem učnem centru. Po tekmovan-
ju jc povedal, da jc zadovoljen z rezul-
tati, saj sc jc pokazalo, da so tekmoval-
ci dobro pripravljeni.
Tekmovanje jc odprl poveljnik ptuj-
skega učnega centra stotnik Jože Mur-
ko, pokale na koncu prvenstva pa jc
podelil polkovnik Vladimir Milosevic,
namestnik načelnika republiškega šta-
ba TO. Prireditve se jc poleg poveljni-
kov bataljonov in u&iih centrov ude-
ležil tudi fxjvcljnik vzhodnoštajerske
pokrajine major Alojz Steiner.
Rezultati: jtalna sestava: 1. 76.
PO div. Murska Sobota, 2. 107. četa
VP Lj—Šentvid, 3. 510. UC Lj.—Mo-
ste-Polje; vojaki: 1. 730. UC Ptuj I.,
2. 310. UC Kranj, 3. 730.UC Ptuj II.
Milena Zupanič
Občinska strelska liga
Po treh kolih občinske strelske lige vodi Ludvik Pšt^jd ml. s 763 krogi pred
Danilom Janžekovičem, 746 krogov, in Marjanom Zupaničem, 723 krogov.
Med ekipami je zaenio^t najlK>|jša SD Jožeta Lacka pred ekipo Mipa.
Sicer pa jc v drugem in tretjem kolu
zmagal Ludvik Pšajd ml., drugo mesto
si je obakrat pristrcljal Danilo Janžc-
kovič. Prav tako jc ekipno obakrat
zmagala SD Jožeta Lacka pred Mipom,
na tretjem mestu pa jc bila enkrat SD
Turniščc, drugič pa SD Kidričevo.
Ptujski strelci Janez Štuhec,
Alojz Trstenjak in Izidor Pulko so
sodelovali tudi v dvoboju Sloveni-
je in Hrvaške, v katerem je Slove-
nija izgubila z rezultatom 1:7.
McZ
ŠTORT VABI ^*-^
v uredflištvu Tednika smo sklenili, da bomo po svojih močeh prispe-
vali k popularizaciji športa med domačim občinstvom in hkrati po-
skrbeli za boljše informiranje športne javnosti o športnih dogodkih na
Plaia, v Ormožu, Lenartu, Slovenski Bistrici in drugod — skratka v
krajih, v katerih berejo naš Tednik, ki bo odslej vabil tudi na ogled
športnih prireditev. O njih bomo seveda poročali, če nas bodo športni
kJubi in posamezniki o napovedanih dogodkih pravočasno, to je najka-
sneje v ponedeljek, obvestilL
Ta teden bomo lahko spremljali
naslednje športne dogodke:
* Šahovska sekcija Spuhlja orga-
nizira v soboto, 26. decembra, ob
9.uri in 30 minut v gostilni Pri Majdi
odprti božično-novoletni šahovski
turnir. Zmagovalec bo prejel pokal,
pripravljenih pa je tudi več prak-
tičnih nagrad. Prijavnine ni!
* V nedelo, 27. decembra, bo v
dvorani Mladika na Ptuju silvestrski
strelski   turnir  z  zračno   puško.
Petčlanske ekipe bodo pričele tek-
movati ob 8. uri.
Novoletni turnir v malem no-
gometu prireja NK Drava Ptuj 2Ja-
nuarja ob 9. uri v dvorani Mladika.
Obljubljajo pokale in praktična da-
rila, prijave pa sprejemajo uro pred
priče tkom.
* V soboto, 9. januarja, bo od 14.
do 16.30 ure 5. kolo medobčinske A
lige v malem nogometu, v nedeljo,
27.decembra, pa od 16.30 do 18. ure
B liga.
MALI NOÛOMET
Zmagali pionirji
Vartelcsa, Drava druga
Na tradicionalnem turnirju pio-
nirjev v malem nogometu, ki je bil v
nedeljo v dvorani Center na Ptuju,
se je pomerilo deset ekip. Zmagali
so pionirji Varteksa, ki so v finalni
tekmi premagali prvo ekipo Drave z
rezultatom 2:1. Zadetek za Dravo je
v tej tekmi dosegel Vogrinec. Tretje
mesto je osvojila ekipa Inker iz Za-
prešiča, ki je v polfinalu premagala
mariborski Železničar z rezultatom
2:0. Njihov je bil tudi najboljši stre-
lec turnirja Gondžič, ki je dosegel
šest zadetkov. Za najboljšega vra-
tarja tekmovanja so proglasili vra-
tarja Varteksa.
Organizator turnirja za pionirje
NK Drava Ptuj bo organiziral 2. ja-
nuarja turnir v malem nogometu za
člane, konec januarja pa še za mla-
dince. McZ
KRAUEVI MKADO
Uspešen KONEC moštevene
C lige - jesen '92
V torek, IS.december, se je po desetih odigranih kolih uspešno
končala moštvena C liga v kraljevem pikadu sezone jesen '92, kije
bila letos v Sloveniji prvič. Ob spodbudi gledalcev in soigralcev so
metalci puščic prikazali številne zanimive igra v igri 301, tokrat v
moštveni konkurenci.
Zmagovalec v Cl ligi je moštvo
Kajtna I iz Polcan. V C2 ligi je po
boljši formi v drugem delu tekmo-
vanja zmagalo moštvo Pri Kra^u iz
Podvincev, ki je ob koncu prvega
dela tekmovanja z istim številom
točk kot ptujski Orli bilo na drugem
mestu. Orli so po hudem boju za
prvo mesto s Podvinčani zasedli
drugo mesto, solidno tretje pa je
moštvo Solid I iz Domave. Zmago-
valec C3 lige je več kot solidno
moštvo Solid II iz Domave, ki je bi-
lo že po prvih petih kolih tekmo-
vanja najresnejši kandidat za uvrsti-
tev v višjo ligo. Dobro formo so
ohranili do konca lige in zmagali z
velikim naskokom pred drugouvr-
ščenim moštvom Klasik iz Ptuja.
V soboto je ob koncu uspešnega
tekmovalnega leta v kraljevem pika-
du eden glavnih sponzorjev
ZDIŠAS, podjetje Chorum iz Ptuja,
organiziral  moštveni  ekshibicijski
turnir v Poljčanah, kjer so se med
seboj neformalno pomerili zmago-
valci lig Cl, C2 in C3. Zmagalo je
moštvo Kajtna iz Poljčan pred
moštvom Pri Kralju iz Podvincev,
tretji je bil SOLID iz Domave. Ob
tej priložnosti je predsednik IO
ZDISAS Tomaž Modic zmagoval-
cem lig podeli pokale in priznanje,
.športnemu klubu Picado iz Ptuja se
je zahvalil za prvič uspešno izvede-
no C ligo sezone jesen '92 v Sloveni-
ji. Prav tako je podelil prehodni po-
kal za fair play, ki po treh zapored-
nih osvojitvah preide v trajno last;
prejelo ga je moštvo Klopotec iz
Cirkulan, ki je s korektnimi nastopi
in obnašanjem na tekmovanjih lah-
ko zgled drugim športnikom.
V sezoni pomlad '93 lahko
pričakujemo večkratno povečanje C
lige, ki se bo začela 1. marca pri-
hodnje leto.
Zmagovalne ekipe lig Cl, C2 In C3 v sezoni jesen '92
tPOKT SERVIS
DAVORIN MUNDA
PTUI - SLOVENSKI TRG 1
Servis smučarske opreme:
• montaža vezi
■ nastavitev vezi
m brušenje drsne ploskve
ter robnikov
m impregnacija drsne ploskve
m popravilo raznih poškodb
14 — NASVETI
23. DECEMBER 1992 — TEDMIK
PiŠBi PROIv %ШАС JANŽEKOViČ
Strupeni plodovi jeseni
_
Od junija do decembra je v
naših gozdovih veliko plodov, ki
jih lahko uživamo surove ali pre-
delana. Užitni, pa tudi strupeni
sadeži so večinoma živobarvni ter
imajo mesnato in sočno osemen-
je. Nekateri gozdni sadeži so tako
dobro poznani, da jih posebej ne
bom omenjal. Opozoril bi rad na
nekatere strupene rastline. Jeseni
dozori namreč marsikaj dobrega
in sladkega, toda tudi marsikaj
nevarnega in strupenega. Stari
nauk, da se nevarnosti najlaže
ubraniš, če jo poznaš, brez dvo-
ma velja pri strupenih rastlinah.
Navadna trdoleska
(Eunymus europaea)
Po gozdnih robovih in na
obrežjih uspeva grm, ki v jesen-
skem času zbuja pozornost z ne-
navadnimi plodovi. Plod je kak
centimeter debela glavica, ki se
zrela odpre po štirih šivih. Zre-
la plodna glavica je temno rož-
nate barve. Dodatno jo poživijo
živo oranžna semena, ki se po-
kažejo v razporkih. Semena so
oranžna zaradi tankega, mehke-
ga mesnatega ovoja, imenova-
nega arilus. Glavica se odpira
počasi, tako da seme izpade po
mesecu, dveh.
Mlade vejice so zelene. Na njih
včasih zrastejo zanimiva podolžna
plutasta krilca. Grm raste hitro.
Ce ga posekamo, močno odžene
iz panja in se ne da kar tako spra-
viti s poti.
Listje in plodovi vsebujejo tri
strupe iz skupine glikozidov, ki
delujejo na srce podobno kot tisti
iz naprstca {Digitalis sp.).
Grenčina, ki je v plodovih, ljudi
navadno odvrne od tega, da bi jih
jedli. Če jih vseeno užijemo, so
pcsledice neprijetne. Povzročijo
bruhanje in drisko, lahko tudi ne-
zavest. Pomoč moramo poiskati
pri zdravniku.
Če nimam na razpolago drugih
sredstev, lahko seme in skorjo upo-
rabljamo za uničevanje žuželk.
Po vrtovih kljub neizpodbitnim
jesenskim čarom le izjemoma vi-
dimo nasajeno navadno trdole-
sko. Običajno gojimo različne
okrasne vrste in sorte iz njenega
rodu. Dobro uspevajo, če jim pri-
voščimo dovolj sonca.
Navadna trdoleska
Krvodajalci
8. december: Terezija Pihler, Trnovska vas 15/b; Pavla Mlakar,
Lešnica 32; Franc Pučko, Mali Brebrovnik 48; Anica Mlakar,
Ljubstava 25; Boža Emeršič, Ormoška 108, Ptuj; Franc Gabrovec,
Ul. 25. maja 19, Ptuj; Tatjana Molnar, Potrčeva 19, Ptuj; Ivan Slu-
kan, Zg. Velovlek 23/a; Peter Liber, Lovrečan 19; Marija Ogrizek,
Trubarjeva 11, Ptuj; Zvonko Medved, Cvetkovci 79/a; Anica
Zajšek, Stanošina 9; Alojz Geč, Pobrežje 39; Elizabeta Roškar,
Strmec 13; Silva Kozel, Zakl 37; Anica Munda, Ul. 25. maja 5,
Ptuj; Rudolf Repec, Tržeč 19/a; Brigita Krajne, Kajuhova 1, Ptuj;
Dragica Škripac, Gomilšakova 12, Ptuj; Janez Krajne, Korenjak 6;
Rudolf Petrovič, Pacinje 28; Janez Muršec, Trnovska vas 39/d;
Renata Sirec, Slape 14; Janko Ozmec, Trgovišče 52; Milan Herga,
Drstelja 39; Ivan Gavez, Prešernova 8, Ptuj; Vladimir Fras, HJa-
ponci 25/a; Branko Ožinger, Hrastovec 24; Konrad Zemljarič, Za-
bovci 100/a; Ema Repec, Tržeč 19/a; Vinko Toš, Vitomarci 7;
Adolf Janžekovič, Polenšak 40; Franc Lah, Mihovci 100; Božidar
Kostič, Kvedrova 4, Ptuj; Milan Travnikar, Ob železnici 12, Ptuj;
Božo Fras, Trnovska vas 39/d; Zdravko Sok, Formin 1; Julijana
Špehonja, Kraigherjeva 5, Kidričevo; Alojz Emeršič, Lancova vas
56; Jožica Kušar, Nova vas 99; Janez Žnidarič, Lancova vas 96;
Marija Štumberger, Stojnci 20; Franc Ix)vrenčič, Ul. V. Alič 42,
Ptuj; Marjana Janžekovič, Zabovci 5; Rudi Topolovec, Jablovec
39; Alojz Letonja, Zabovci 92; Darja Grahel, Koritno 5; Mira
Steiner, Sela 25; Saudi Roškar, Strelci 9; Anica Vadnjal, 5. preko-
morske brigade; Danica Jelen, Ziherlova ploščad 17, Ptuj; Bruno
Krajne, Nova vas 75; Nežika Artenjak, Gubčeva 31, Ptuj; Milena
Potočnik, Hrastovec 26; Andrej Vidovič, Mezgovci 2/b; Danica
MaJek, Krčevina pri Vurberku; Janko Rajh, Apače 146; Drago
Dobnik, Kungota 38; Jasna Dobnik, Regentova 4, Maribor.
10. decembra: Jože Kokot, Mezgovci 61/b; Janez Cemivec, Podvinci
119; Rudi Podgoršek, Dežno 5; Zvonko Marčič, Majšperk 92/a; Stan-
ko Rep, Nova vas 1; Andrej Breg, Krčevina pri Vurberku 117; Zvonko
Ulaga, Videm 35; Marijan Dukarič, Jazbina 45; Alojz Petek, Prerad 7;
Irena Mertuk, Kopališka 14, Kidričevo; Marjan Meglic, Spuhlja 65;
Stanislav Vrtič, Domava 55/b; Robert Hliš, Mestni Vrh 22; Zdenka
Selinšek, Krčevina pri Vurberku 102; Marjan Kokol, Levanjci 30; Raj-
ko Fajt, Ul. Stanka Brenčiča 9, Ptuj; Miran Lešnik, Ul. Vide Alič 17,
Ptuj; Zora Toš, Polenšak 6/a; Franček Ljubeč, Zagojiči 27; Marija
Gajšek, Jirševci 74; Milena Čerček, Maistrova 33, Ptuj; Miran Bezjak,
Kicar 42; Vlasta Krajne, Potrčeva 48, Ptuj; Branko Klemenčič, Herce-
gova 6, Ptuj; Rudi Rakuša, Žunkovičeva 1, Ptuj; Janez Tašner, Mestni
Vrh 89; Marija Mesaric, Kraihgerjeva 25, Ptuj; Anton Cafuta, Po-
brežje 89/a; Srečko Korošak, Trubarjeva 10, Ptuj; Kristina Zajšek,
Hajdoše 60/a; Milan Štumberger, Mezgovci 40; Danilo Hrga,
Peršonova 19, Ptuj; Janko Meško, Mihovci 14,/b; Franc Lah, Spuhlja
46; Matjaš Mestinšek, Kraigherjeva 36, Ptuj; Bojan Kokol, Bre.snica
11; Stanko Kolarič, Župančičeva 23, Maribor; Jože Robin, C. prole-
tarske brigade 60, Maribor; Aleš Kolarič, Skorba 43/a; Mojca Brvar,
Rogoška C. 74, Miklavž; Jože Hribernik, Na Boč 22, Poljčane; Silve-
ster Lorber, Stari Log 60; Viktor Platiša, Regentova 2, Maribor; Jože
Vrtič, Zabovci 74; Silvo Gorjanc, Zlatoličje 70; Drago Furek, Dražen-
ci 7/a; Drago Klaneček, Skorba 198; Stanko Vidovič, Ul. Roze Lu-
xemburg 53, Maribor; Silvo Letina, Brunšvig 58; Peter Najvirt, Cele-
strina 11, Maribor; Miroslav Vogrinec, Krčevina 15, Dobrovci; Rober
Lovec, Partizanska 21, Poljčane; Daniel Petrovič, Podvinci 124/a.
IMURAN-SiMBOi. BtAOOSTANJA
Kakovost puranjega mesa
Proti koncu 17. stoletja je bil že udomačeni puran prenesen iz Amerike v
Evropo in je kmalu pridobil ime "coq d'Inde". Redili so ga zlasti na duhov-
niških dvoriščih in cenili na krožniku. Dobil je tudi ime jezuit. Verjetno pa
današnje ime prihaja k nam preko italijanščine (od imena Peru). Angleži
mu rečeju turkey, Nemci Trut.
Puran je torej že dolgo ustaljen v jedilnikih mednarodne in visoke kuhin-
je, vendar vedno priljubljen kot ljudska jed za svečane, praznične dni (za
božič pri Nemcih, Angležih, pri nas že tudi za martinovo). Razvoj tehnolo-
gije genetske znanosti — bazične selekcije in priljubljenost omogočajo da-
nes potrošnjo celo leto.
V zadnjem času odkrivamo puranje meso kot dietno zaradi najnižje vseb-
nosti masti med vso perutnine in bogastva beljakovin oz. esencialnih amino-
kislin. Zaradi napredka v genetiki se v zadnjih desetih letih občutno
zmanjšujejo vzrejni stroški. Samo v petih letih se je znižala poraba krmil za
0,5 kg za 1 kg prirasta! Zato se danes cena že približuje brojlerskemu, zlasti
cena fileja! To je najpomembnejše za razvoj in perspektivo reje pur!
Pa poglejmo kemijske lastnosti puranjega mesa v primerjavi z drugim pe-
rutoinskim (Lit.: Perutninski dnevi, Opatija 1978):
PROIZVODNJA IN POTROŠNJA V SVETU_
Zanimiva je še tabela št. 4, ki govori o skupni proizvodnji in potrošnji pe-
rutninskega mesa v 14 največjih proizvajalkah puranjega mesa v svetu (po
podatkih Ministrstva za kmetijstvo ZDA 1992).
TABELA 4
Letna rast proizvodnje v svetu je 5—6 %, podobno tudi potrošnja.
ZA BOŽIČ IN NOVO LETO_
Za praznike si bomo privoščili purana ali celega pečenega, ki ga bomo
dobili oz. kiipili od sorodnikov — kmetov, ali file oz. kakšen drugi del tem-
nega mesa (krilo, bedro) za manjše družine. Kulinarika pozna več kot sto
receptov. Sam nisem te stroke, pa sem iz literature in iz donmačih izkušenj
izbral za vas le dva predloga — iz fileja:
1. PURANJI FILE (PRSI) ORLY
Za 4 osebe potrebujemo:
100 dag fileja, 1—2 jajci, 1,5—2 del piva, 4 žlice moke, sol, poper, olje za
cvrtje.
Narežemo 4 zrezke, jih osolimo, popopramo in paniramo v pivskem testu
(moka, pomešana z jajcem in pivom). Nato počasi cvremo. Ponudimo s sla-
nim kropirjem, solato ali majonezno omako. Zrezki so slastni topli ali tudi
hladni! Ne pozabiti na suho belo, na 12C ohlajeno vino!
2. PURANJI FILE S ŠAMPINJONI
Za 4 osebe potrebujemo:
120 dag fileja, 20 dag šapinjonov (lahko tudi drugih slanih gobic), sol, po-
per, čebulo, česen, zelen peteršilj, žlico ajvarja, 0,5 del vma in 0,5 del olja.
Narežemo 6—8 zrezkov, jih osolimo, popopramo in popečemo na obeh
straneh. Popečene vzamemo iz ponve in na preostali maščobi spražimo čebulo
in gobe, malo pomokamo in začinimo z ajvarjem, česnom in peteršiljem — le
toliko, da zadiši. Nato zalijemo z vinom. V to omako položimo zrezke in jih še
dušimo 10—15 min. Kot prilogo ponudimo krompirjeve svaljke.
Pa vesele božične praznike! Stavko Brglez, kmet. ing.
Dalje prihodnjič
Mladi dopisniku. Mladi dopisnikih Mladi dopisniki
ŠEL SEM NA OBISK
V OTROŠTVO SVOJE
BABICE
S časovnim strojem sem se
odpeljal 60 let v preteklost. Pel-
jal sem se k babici.
Komaj sem jo našel. Imela je
kakšnih 12 let.
Povabili so me na kosilo, ki je
bilo skromno, a vendar užitno.
Vprašal sem jo, kje imajo televi-
zor, ker mi je bil dolgčas po ri-
sankah. Pa so me vsi čudno po-
gledali. Šli smo malo po vasi, pa
sem zaslišal, kako so se moški
pogovarjali, da bo človek lahko
letel po zraku. Jaz pa sem se
zadri: "Saj že lahko!" Odgovori-
li so mi: "Drži jezik, smrkavec!"
Rekel sein babici: "Zakaj mora-
va hoditi peš? Peljiva se z avto-
busom." A spet me je čudno po-
gledala.
Ko je naslednji dan šla v šolo,
sem se prav začudil. Ni imela
zvezka, ampak samo tablico in
kamenčke. Opomnil sem jo:
"Da ne boš pozabila torbe!" pa
so se spet vsi čudili. Ko sem re-
kel, da sem star 70 let in da sem
k njim pripotoval s časovnim
strojem, mi seveda niso verjeli.
Zato sem jim stroj pokazal in
babica je rekla: "Oh, ti hudir,
kaj tehnika že vse zmore!"
V babičinem otroštvu sem ostal
14 dni. Bilo mi je všeč in bi še šel
nazaj. Franjo Mlakar,
4.Г., OŠ Grajena
POPARJENA KNJIGA
V našem razredu pripravljamo
raziskovalno nalogo z naslovom
Naš kraj nekoč in danes. Zanima-
lo nas je tudi, kako so živeli naši
znameniti sokrajani. Med njimi je
tudi moj stric, pisatelj Ivan Potrč.
Zato sem ga obiskal v Ljublja-
ni. Povedal sem mu o raziskovalni
nalogi. Čeprav težko govori, mi je
povedal dogodek iz otroštva, ki
mu je posebej ostal v spominu.
Nekega dne je stric pasel živino.
Zraven je bral knjigo, kar je bilo za
pastirja zelo čudno. To je videl nje-
gov učitelj. Ko se je šolsko leto
končalo, je učitelj stricu podaril
knjigo Franceta Bevka z naslovom
Pastirci pri kresu in plesu.
Mali Ivan je vprašal učitelja, za-
kaj mu je podaril knjigo. Odgovo-
ril mu je: "Ker sem prvič videl, da
bi pastir na paši bral knjigo."
Urban Vertič,
4.Г., OŠ Grajena
NIKOTIN
V cigaretah je hud strup niko-
tin. Moj očka to ve, pa k jub te-
mu kadi. Jaz se bojim, da bi moj
očka zbolel.
Rad bi bil čarovnik. Začaral
bi, da bi bilo v cigaretah zdravi-
lo. Kdor bi kadil, bi bil vedno
zdrav. Ali pa bi začaral, da bi
tovarne, ki delajo cigarete, izgi-
nile. Vsi ljudje bi bili zmeraj
manj bolni. Andrej Vinkler,
3. a, OŠ Majšperk
JEČMENA KAŠA
Fčasih so jeli same zdrave je-
di. Jaz bon jih našte samo neka:
hedofske žgejnke, začijene s
cvirkami, koruzno župo, krom-
pirof kropeč, mürkovo salato,
klojčovo župo, slivovo župo,
ječmeno kašo.
De pa bon napiso recept za
ječmeno kašo.
Kaša se je kupila že negda pre f
trgovini. Čez nuč sojo dali ponava-
di namakat, vjiitro pa so jo dah ku-
hat. Kuhah so jo na fleštri. Ječme-
no kašo so dali v lončeni pisker, se
še niso poznali tak dobrih piskrof
kak gnes. Toti lončeni piskri so sta-
li ob robi oga. Na flešter so jih po-
tinoli s fürklami. No, ječmeno kašo
še met kühajon posohmo. Ko pa
vreje, jo pistimo, ka se zgosti. Kašo
se začini in popra, damo še malo
petruža, ka pa je še bojša, pa damo
nutri še svinske tace pa rep. Te,
gda je pa to fse skup kuhano, pa se
na mizo postavi.
Te pa še so potrebni samo fejst
lačni lidje, pa gre.
Jožek Kozel,
8. razred, OŠ Leskovec
NARKOMANIJA_
Vsi bi radi vzgojili svoje otro-
ke v srečne, zdrave in samoza-
vestne ljudi, ki bi v življenju
uspeli. Pri tem pa se pojavljajo
velike težave, saj že m adostniki
segajo po raznih strupih, kot so:
alkohol, mamila, cigarete in ka-
va. Vse bolj pa nas ogroža neoz-
dravljiva bolezen aids, ki je
razširjen po vsem svetu, pa tudi
v Slovenji je veliko število obo-
lelih.
Zato smo se učenci 7. razreda
OŠ Podlehnik odločili, da pripra-
vimo razstavo. Namenili smo jo
vsem, predvsem pa otrokom v
šolah, ki še imajo možnost, da se
izognejo tem nevarnostim, ki gro-
zijo po vsem svetu. Na razstavi
smo sodelovali vsi in vsak je pri-
pravil najrazličnejše prizore iz da-
našnjega modernega življenja, ki
se žal kaže tudi po naših šolah.
Naša razstava je trajala 14 dni in
ogledali so si jo učenci od 1. do 8.
razreda. Ker smo dobili mnogo
vzpodbudnih pohval, smo se
odločili, da članek objavimo v
časopisu za vzpodbudo tudi dru-
gim šolam.
Menimo, da lahko že z učinko-
vitim obveščanjem in opozarjan-
jem na posledice storimo marsikaj
koristnega. Petra Žerak,
7. r. OŠ Podlehnik
TAČKA
Tačka je kodrasti psiček,
pod vratom ima bel prtiček.
Uhlji visijo, repek štrli, ,
ko Tačka pred hišo stoji.
Rada igra se, rada smrči,
kadar v kleti na vreči leži.
Jaz pa že čakam, čakam težko,
da Tačka postala mamica bo.
Anka Vurcer,
1.Г., OŠ Trnovska vas
V vrtu — v vrtu
Kdaj, kako in koliko gnojiti,
da bo vrt nudil kar največ kori-
sti, hkrati pa, da bo zlasti bival-
ni vrt v vsej svoji bujnosti in
barvitosti bogatil naše okolje?
Na prvi pogled se odgovori na
ta vprašanja dozdevajo zahtev-
ni, a z malo izkušnjami in opa-
zovanjem narave lahko hitro
najdemo praktične in uporabne
rešitve.
KDAJ GNOJITI
Z organskimi gnojili gnojimo
drevninam in trajnicam v ob-
dobju, ko te vegetacijsko miru-
jejo — v jeseni in pozimi. Ra-
zlog za to je preprost: z organ-
skimi gnojili vnašamo v tla po-
goje za razvoj drobnoživk, kjer
se vrši preosnova organskih
snovi v humus in prehranske
rudninske snovi.
Med rudninskimi gnojili loči-
mo snovi, ki se v tleh močno
vežejo in počasi ter trajno delu-
jejo, in snovi, ki v tleh niso ob-
stojne, se naglo izpirajo ali
izhlapevajo. Kalcij, fosfor in ne-
kateri mikroelementi, katerih
delovanje kot rastlinska hrana
je počasno in se vežejo za delci
tal, uporabljamo v obdobju, ko
rastline mirujejo, ali pred setvi-
jo. Dušik pa, ki se v tleh naglo
izpira ali iz njih izhlapi, pa v
obliki hitro delujočih rudnin-
skih gnojil uporabljamo v času
vegetacije.
KAKO GNOJITI
Organska gnojila, to zlasti
velja za hlevski gnoj, raztrese-
mo in zakopliemo, da ne bi
izhlapeval dušik. Če pa gnojimo
rastlinam, ki jih gojimo na trav-
ni ledini, in tratam, gnojilo ena-
komerno raztresemo po povr-
šini in pustimo zunanjim vpli-
vom padavin in zmrzali, da gno-
jilo zdrobi in naravno vgradi v
površinske koreninske plasti.
Spomladi tako gnojeno površi-
no pregrabimo, ostanke pa
kompostiramo. Za površinsko
gnojenje uporabimo le dobro
preperel in vležan hlevski gnoj,
kompost ali šoto. Če pa hlevski
gnoj še ni povsem preperel, ga
obvezno zakopljemo.
Mineralna gnojila ne glede na
to, kdaj jih trosimo, če je le mo-
goče, zakopljemo. Z obdelavo
tal gnojila z zemljo premešamo,
hkrati pa so bližje koreninam za
črpanje.
Gnojila, ki jih bomo zakopali,
uporabljamo in trosimo, dokler
zemlja ne zmrzuje toliko, da bi
bila obdelava onemogočena.
Gnojenje po površini lahko
opravimo tudi na zmrznjena tla,
vsekakor pa pred snežnimi pa-
davinami. Snežna odeja in ka-
snejše počasno taljenje snega
gnojila koristno razgrajuje, jih
topi in izpira v tla. Po snegu po-
trošena gnojila morbitna hitra
odjuga lahko odplavi in so tako
izgubljena.
KOLIKO GNOJITI
Gnojenje z rudninskimi gnoji-
li bi bilo najsmotrnejše, če bi ga
trosili na osnovi opravljenih pe-
doloških analiz. V tem primeru
bi nadomeščali le hranila, ki v
tleh manjkajo, in to v znanih
količinah. Ker pa zemeljskih
analiz za vrtove običajno ne
opravljamo, gnojenje opravimo
po izkušnjah in približnih meri-
lih, koliko snovi posamezna ra-
stlinska vrsta, ki jo v vrtu goji-
mo, letno odvzema in koliko se
jih glede na vrsto tal izpere ali
izgubi. Sadno drevje porabi let-
no pri srednji rodovitnosti od
60 do 120 kg čistega dušika po
hektarju, 30 do 60 kg fosforja in
90 do 180 kg kalija, izraženo v
razmerju dušik—fosfor—kalij
2:1:3. Iz tega obrazca si je mo-
goče izračunati, koliko gnojil je
v sadnem vrtu potrebno porabi-
ti oziroma nadomestiti. Pri od-
merku gnojil upoštevamo tudi
potrebe hrane za trato, če goji-
mo nasad v travni ruši.
*  *
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi lista, od 21.
do 23. ter 31. decembra, zaradi
plodu od 24. do 26. decembra,
korenike 26. in 27. decembra ter
cveta in zdravilnih zelišč 20. in
21. ter 29. in 30. decembra.
Miran Glušič, ing. agr.
Osebna kronika
Rodile so — čestitamo: Irena
Kopše, Jablovec 30 — Silvijo; Jel-
ka Erhatič, Dolane 24 — dečka;
Nevenka Matjašič, Sakušak 66 —
Tomasa; Marta Matjašič, I>evanjci
66 — Tanjo; Rolanda Kovačec,
Opekarniška 1, Ormož — I^ro;
Danica Vajda, Stojnci 3 — dečka.
Poroka — Ptuj: Jožef Bukvič,
Žetale 114, in Hlizabeta Gabro-
vec, Jablovec 44.
L'mrli so: Štefka Tušek, Vuz-
metinci 10, -■- 1920 — t 14. de-
cembra 1992; Franc Neubauer,
Zg. Hajdina 99,=:: 1909 — t 14.
decembra 1992; Marija Jiugec,
Gruškovec 25, -f; 1926 — t 12. de-
cembra 1992; Blaž Vidovič, Ptuj,
Toplakova 5, >.- 1924 — t 14. de-
cembra 1992; Ana Kovač, Ciril-
Metodov dr. 1, Ptuj, 1914 — t
16. decembra 1992; Tomaž
Emeršič, Selska 14, Ptuj. =•= 1912
— t 16. decembra 1992.
Crna kronika
Zgorel v hI il
v torek, 15. decembra, okoli
18J0 je začela goreti stanovan-
jska hiša v Vodrancih 28, KS Kog
pri Ormožu, last 74-letne Johane
Kolarič. Z njo je v hiši iivel 76-
letni Janez List, ki je bil napol
slep. Kolaričeva se je iz goreče
hiše rešila. List pa se je v ogi^ju
in dimu zadušil in zgorel. Na kraj
požara so prihiteli gasilci s Har-
deka in Koga, iz Ormoža, Sre-
dišča in Obreza, vendar niso mo-
gli učinkovito pomagati. Od sta-
novai\jske hiše in manjšega go-
spodarskega poslopja so osuli
samo ožgani zidovi.
Ugotovili so, da je požar nastal
v kuhinji. Iger je iz peči padlo ne-
kaj žerjavice na papir in drva ob
peči. Plameni so se razširili po
tleh, pekritih s toplim podom, po
pohištvu in drugih predmetih.
Najprej so domnevali, da List ni
našel izhoda iz goreče hiše. Ka-
sneje pa je bilo ugotovljeno, da je
najprej zapustil hišo, si na
svežem zraku opomogel in se vr-
nil, da bi poskušal ogenj pogasiti.
Zoglenelo truplo so našli ob peči.
Z avtom trčila v otroka
Po regionalni cesti od Ormoža
proti Ptuju je v ponedeljek, 14.
decembra, nekaj po 14. uri vozila
osebni avto Marta .Modlic iz Za-
gojičev 7, KS Gorišnica. V
Moškanjcih je zunaj prehoda za
pešce trčila v otroka T.V- in ga
hudo ranila. Otroka so prepeljali
v ptujsko bolnišnico.
Trdila kombi in stoenka
Od Ptuja proti Leskovcu je v
sredo, 16. decembra, ob 16.40, vo-
zil kombi Mirko Mlakar iz Para-
diža, KS Cirkulane. V naselju Vi-
dem pri Ptuju mu je nasproti pri-
peljala stoenka, ki jo je vozil An-
ton Čižič iz Jamnoša v občini Iva-
nec, Hrvaška. Vozili sta čelno
trčili, pri tem je Mlakarjevo odbi-
lo v obcestni jarek, vendar voznik
ni bil poškodovan. V stoenki pa
sta bila huje ranjena voznik Čižič
in sopotnica Rozika Lovrič iz Ma-
ribora, lažje ranjeni pa so bih so-
potniki Josip Čižič iz Jamnoša ter
Ivan in Erna Zimet iz Maribora.
Voznica hudo ranjena
Na Ptujski cesti v Racah sta v
četrtek, 17. decembra, ob 6,50
trčila tovornjak, ki ga je vozil Mit-
ja Šetina iz Ljubljane, in osebni
avto, ki ga je vozila Anita Gajšt iz
Prešernove 5 na Pragerskem. V
trčenju je bila Gajštova hudo ran-
jena.
Z avtom na travnik
in v drevo
Od Šmartnega na Pohorju proti
Slovenski Bistrici je v soboto, 19.
decembra, ob 22,25 vozil osebni
avto Zmagoslav Adelstein iz Slo-
venske Bistrice. V naselju Devina
je avto zaneslo v levo na travnik,
kjer je po devetih metrih drsenja
trčil v drevo. Pri tem je bil huje
ranjen sopotnik Slavko Čoh iz
Slovenske Bistrice.
Morilcu Krambergerja
povišali kazen
Bralcem je znano, da je prvo-
stopenjsko sodišče v Mariboru
prepričljivo ugotovilo, da je Pe-
ter Rotar s strelom iz lovske
puške umoril Ivana Kramber-
gerja, znanega dobrotnika od
Negove, ki je bil tudi politična
osebnost. Zaradi tega ga je ob-
sodilo na 9-Ietnü zaporno kazen
in plačilo stroškov kazenskega
postopka. Proti razsodbi sta se
pritožila tako javni tožilec kot
zagovornik obtoženega, odvet-
nik Ivan Bukovnik.
Senat višjega sodišča v Mari-
boru je obe pritožbi obravnaval.
V celoti je ugodil pritožbi jav-
nega tožilca in Rotarju zvišal
zaporno kazen z 9 na 12 let.
Delno pa je ugodil tudi pritožbi
zagovornika, in sicer v tem, da
je obsojenca oprostil plačila
stroškov kazenskega postopka,
druge pritožbene točke zoper
krivdni izrek pa je zavrnil kot
neutemeljene.
Alarmna naprava
pregnala vlomilca
Prejšnji teden, v noči s torka na
sredo, je neznani storilec vlomol
na Zg. Hajdini v hišo, last E. R.,
ki je na začasnem delu v tujini.
Hiša je bila varovana z alarmno
napravo, ki jo je storilec z vlo-
mom sprožil. To je zaznal in brž
pobegnil, ni pa znano, ali je mi-
mogrede tudi kaj odnesel.
Električni grelec
zanetil požar
V stanovanjski hiši Podgorci
84, last Zofije Kneževič, je v so-
boto, 19. decembra, nastal po-
žar, ki ga je povzročil električni
grelec, katerega je lastnica ob
odhodu iz-stanovanja pozabila
izklopiti. Hitro posredovanje
sosedov in gasilcev je prepre-
čilo, da se ogenj ni razširil tudi
na druge prostore v hiši. Kljub
temu je povzroči! škodo za oko-
li sto tisoč tolarjev. iT