Letnik 2. Maribor, petek 25 aprila 1919. štev. 93. Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno. četrtletno K 16’50. Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 5. uri po-1 poldne z datumom drugega dne. ' Posamezna številka stane 30 vin. . Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod-*iz Kopališke ulice) 0 Telefon št. 242. - . / [odpisujte drž. posojilo! Ministrstvo za finance v Belgradu je razpisalo dvesto niiljonsko državno posojilo. Tozadeven oglas je priobčen na drugem mestu današnje številke. Ker ravno sedaj primanjkuje prilike za plodonosno nalaganje denarja, bo ta razpis gotovo mnogim dobrodošla priložnost, da varno in dobičkanosno naloži svojo gotovino. Denar je v državnem posojilu popolnoma varno naložen, ker za posojilo jamči cela država, ki ima že sedaj take predpogoje za gospodarski razvoj, da jo zavidajo sosedi. Kdor podpiše državno posojilo, koristi ne samo državi, ampak, tudi samemu sebi, ker s tem pripomore k temu, da se država hitreje in dobro tfredi, da more v težavnih dnevih snovanja in pretvarjanja zadostiti vsaj najnujnejšim potrebam in ustvariti temelje za bodoče blagostanje vsakega posameznika. Na postaji. (Konec.) »Oh, veš! — pravi Gorjančevka, »saj pride vedno veliko ljudi, ki gredo v trg. — Pri nas se ni treba bati, da bi se kdo izgubil, samo ako zna govoriti jn vprašati. Tudi Minke ni sinoči nobeden pričakoval, pa je vendar našla do mene. — Nek pastir- SV Pa j c dobila. Mene ljudje itak poznajo daleč na okrog«. »Tudi ta gospod, moj spremljevalec Te požna. Rekel je, da sta bila z pokojnim možem večkrat pri njih«. »Kakšen človek pa je bil? — Veš,mlade ljudi sem že popolnoma zgrešila«. »Postaven fant je bil. — Gori nekje pri farni cerkvi stanujejo njegovi stariši, on pa je uslužoen pri davkariji in je prišel samo na obisk semkaj«. . »A tako! Se je tudi on pripeljal?« »Ne! Pripeljal se je že sinoči, danes pa ]e prišel le nekega prijatelja čakat in ker ga m Jilo, sem ga dobila jaz in ga povprašaja za Pravo pot, pa se mj je pridružil in me spiemlial prav do praga. — Tako sem ga bila vesela, da Ti n& morem povedati! 1° ]e fant, ja! Tako pameten in postrež-li;y, d'-i _9a je treba iskati Ako bi takega dobi!... n ,a Minka, pa bi ga ji ne branila, ker je res posten in značajen človek! Tako se Še nekaj besed. (Iz govora državnega poslanca Voglarja.) Nemška Štajerska ima po večini gorovje in peeovje. Bogastvo pa je domu samo na Spodnjem Štajerskem. 2^ato ves njihov trud, osvojiti si vso to zemljo. Zato trosijo po svojih eroplanih vse mogoče laži med naše ljudstvo. Vedno so ti Nemci še mnenja, da je naše ljudstvo tako neumno, da veruje tem lažem. Celo tako neumni so ti Nemci, da begajo naše ljudstvo s tem, da mu pravijo, da bo Zgubljeno, če se ne združi z Nemci, s tistimi Nemci, ki šo tako strašno zadolženi reveži, ki se svojih dolgov najmanje 100 iet ne bodo mogli rediti. A naše ljudstvo je pametno dovolj iri ve natanko, kako se Nemcem že strašno godi in kako se jim še mnogo hujše bo godilo, in nima čisto nič poželjenja, glodati skupno z Nemci kosti gladu medtem ko bodo jedli po sk.!epu miru po Slov. Gor. gibance. Naši ljudje čitajo liste in vedo, da umira ua Dunaju vsak teden do 300 ljudi lakote. Oni vedo, da je po nemških mestih na stotisoče ljudi brez dela, ki hodijo oboroženi po deželi in ropajo in plenijo. Naš kmet ve, da bo v normalnih časih toliko pridelal, da bo lahko prodajal in da bo Nemec kleče ga prosil rez mejo, "naj mu proda za dober denar pšenice in Špeha. - Ker s takimi lažmi Nemci ne morejo pre- mi je razodeval kot svoji materi. — Vse mi je povedal in ni se sramoval ničesar. ]az sem ga povabila s seboj k Tebi, pa Te ni hotel nadlegovati ob taki uri«. »Pa kdo bi to bil? — Saj takih fantov ni pri nas! — Eh — kaj pa če bi bil crne-gav — ja, ja, bo že! Lipnikov bo! Lipnikov Lovro bo, ja! — Tega pa že nisem videla deset let. — No, mogoče sem ga videla, a poznala ga nisem. Doma ga zdaj že dolgo ni bilo. — To vem, ker vsa zadnjič z materjo govorile in mi je pripovedovala, da pride bržkone Lovro na praznike domov«. »Potem bo pa že ta! — Tih in prijazen fant je videti in meni se kar smili, da mora živeti v tujini«. »Priden fant je bil zmeraj in za ženske ni maral veliko. — Če je zdaj še tak ne vem, ker svet človeka pokvaril« »Oja, tudi zdai je še tak! Sam mi je pripovedoval, da.se čuti nesrečnega, ker gg nobena ženska ne mara. Jaz pa sem mu zatrjevala,, da je to samo njegova domišlija in da ga ženske gotovo rade vidijo. — Saj pravim, naša.Mipka bi lahko enega takega dobila in, prav nič bi jo ne zmerjala«. »Radovedna serii kakšen patron mora to biti, da se Vam dopade?« — seže Minka vmes, ki je do zdaj le verno poslušala in pričakovala materine sodbe o Lovretu. motiti naših zavednih ljudij, pa jih - strašijo z drugimi Naši renegati, ki bi že davno viseli na guvgah, če bi bili mi taki, kak r.So Nemci, ti Nemškutarčki, ki so si napolnili po naši rodovitni zemlji svoje žepe, te n še pijavke trobijo ljudi m v ušesa, češ Nediči imajo sedaj republiko, vi pa imate kralja, Nemci so prosti ljudje, vi pa ste sužnji Srbovy Nemci imajo res republiko - pa veste, kaj to pomeni. Nemci imajo celo vrsto republik, ki so pa tako lepo urejene, da predsednike Uratkomalo ustrelijo, če bi rad sedel kak drugi socialni demokrat na njegovem mestu. To se je zgodilo nedavno 'na Bavarskem, to se je godilo in se še godi na strašen .način na Ruskem. * y Naše ljudi strašijo Nemškutarji z našimi Srbi, češ da smo zdaj njihovi sužnji.’ Kdo so ti Srbi ? Kakšni so ti Srbi ? Kdo je' njihov in naš kralj ? Mi o Srbih- cela stoletja nism smeli ničesar pisati ne citati, in govoriti razven tega, kar so pravili in pisali o njih Nemci, tisti Nemci, ki so vse slovansko, zlasti , - srbsko iz dna svoje črne duše sovražili. Ti Nemci pa so pisali o naših bratih Srbih samo to, da so to tolovaji in roparji, morilci in .'bijalci — nič drugega nismo smeli slišati. In bili so med nami ljudje, ki so take čenče verjeli. Vi ste Srbe tekom vojne kot ujetnike, ali pa sedaj kot vojalz mučnimi sanjami. Sanjalo se ji je, da so prišle k Lipniko-vim, a Lovreta, radi katerega so prišle gori, ni bilo nikjer. — Povpraševala je za njim, toda nihče ga ni poznal. Nekako otožna je vsled takih san] vstala zjutraj in ni se razvedrila niti, ko je botra vstala in zatrjevala, da ji je nekoliko odleglo in da bo že lahko šla z njima na sprehod in k Lipnikovim. In res so se napravile vse tri ter po zajuterku odšle proti farni cerkvi. letos do predkratkim v Srbiji in videl ta narod, kako živi in kakšen je. Rečem vam, srbski narod ni samo narod-mučenik, srbski narod je zlat narod. Neposredno pred to strašno svetovno vojno so imeli Srbi balkansko vojno proti Turkom, da so osvobodili še zadnjega Srba izpod turškega jarma. Ta vojna se je začela leta 1912, tako da so Srbi danes že 7. let neprestano na vojni. In četudi Srbi dobro vedo, da srbska zemlja ni nikjer več v nevarnosti, ne v notrajnosti zaradi bolševi/.ma in ne n i srbski meji, vstrajajo še vedno v vojaški suknji in služijft vojaki^daleč, daleč od svoje ožje domovine tukaj na severu, ker vedo, da smo mi Slovenci, ki nas kot prav; bra^p neizmern ljubijo, še vedno v nevarnosti, ker buta izstradani Nemec in lakomen Madžar ter pohlepni Lah še od vseh stranij na našo mejo in nam hoče iztrgati najlepše dele rtaše zetfllje. Četudi dobro vedo, da njihove rodbine trpijo v Srbiji v resnici lakoto, da nimajo do-movja, ker, so Nemci tam vse porušili, da nimajo ničesar obleči, ker so jih Nemci do nagega slekli; četudi srbski vojaki, (in vsak Srb je vojak) to* vedo, vzdržuje vendar potrpežljivo na straži za severno in zapadno mejo jugoslovanske domovine. In naši slovenski fantje so se od teh Srbov naučili piave ljubezni do domovine, ki se pa ne kaže samo takrat, -če kriči človek, poln vina in mesa „Živijo Jugoslavija 1“ na drugi strani pa vrže puško proč in leti domu k materi'! torej tudi sedanji kralj Peter in njegov sin. prestolonaslednik Aleksander. (Dalje prihodnjič.) rv T 'S Iv J- Političen pregled. Debate o jadranskem vprašanju. — Kohferenca. Lucern, 22 aprila. (-Slov Narode) V soboto so se vršile dolge debate o jadranskem vprašanju Sonnino in mnogo laških strokovnih-referentov je zastopalo laške zahteve-in zelje. Sia.vljei.ii so bili razni kompromisni predlogi v diskusijo. Definitivnega rezultata m. Lahi se ne odpovedo niti Zadru, niti Šibeniku. (Dobra taktika I) — Z druge* strani -se zopet javlja, da v soboto sploh ni bilo nikakšrte raz prave o nas in da tudi odbor četvorjce v drugi polovici velikega tedna' ni invl nobene sej'e Francosko časopisje ni bil > še »nikdar. tako ne-orijentirano kakal pozdraviti, dokler mu je ni mati sama predstavila, rekoč: »Glejte, tu le je pa moja navihanka, naša Minka ! — Ravno sinoči sem ji povedala, naj Si poišče takega fanta kot ste Vi in ne kakega veseljaka in goljufa!« Veselo sta se nasmejala Lovro in Minka, ko sta si segla vpričo vseh v roko — bila sta srečna. — Zdaj lahko govorita in se zaj bavata po svoje, saj so ju združile mate n pred sebojf - ^ Radostna in srečna sta bila ih govorila »er -govorila, a nista prišla do konca.- — Treba je bilo nadaljevati popoludne/in domenili so se, da- pride Lovro k Gorjančevi gospej. Kako , prerpjenega se\ je čutil Lovro! Kako srečen ie bil v ženski družbi, katere se je-preje tako bal in izogibal!. »Ah, da bi ostali vedno skupaj!« — je vzdihoval drugi dan, ko se je na postaji poslavljal od domačih in svojihsnovih -znank. Takp težko še nisem šel od doma! Pišite mi kaj, ljudje božji! In ne pozabite name! Zdaj pridem večkrat!« Minki pa je šepnil na uh-o: »Glej, da držiš obljubo in mi ostaneš zvesta!« »In Ti tudi!« mu odvrne ona. ' Vlak je vprisopthal in Lovro je moral vstopiti. — Še enkrat so se križale roke, še enkraj se ie ozrl "Lovro skozi okno in vihtel robec v slovo, nato pa. je zginil• za ovinkom. Veselo so ga pozdravili prijatelji, ko se je vinil v mesto, vesel jim ie odzdravljal Lovro. — Njegove) srce ni bilo več osamljeno in'otožno, čuvala in bodrila ga je Minka s svojimi ljubkimi pismi in pozdravi. Vabila ga je naj kmalu pride, ker ga želi in hrepeni po njem. —> In Lovro jo je slušal in prihajal večkrat. Prihajal in hodil je toliko časa, da Sta nekoč kot .mož i in žena prišla na staro postajo in se odpeljala v mesto Lovretovega službovanja, kjer menda še sedaj vsa srečna irt vesela razpravljata o svojem prvem srečanju in nadležni košari.' vam s svojim •Journal des Dobats«, ki je sicer ugleden, todii ne zeld razširjen list, bolj revija. V tem listu piše Gauvain, da bi konferenca izgubila vso avtoriteto, -če bi se odločila za laške zahteve. Gauvain predlaga, naj se Jadran nevtralizira in naj dobi llalija k >t kompenzacijo za Reko katerokoli, nemško kolonijo. Lucer.ii, 23. aprila. WiFon se ne namerava ■.večrudeležrvati razprav o jadranskem vprašanju Nekateri si ,raz agajo to odločitev .za po-iz’us, da bi. s tem pritisnil na Lahe in jih prisilil k popuščei-tiU. Za re« šo tudi včeraj popoldne konferirah o jadranskem vprašanju samo Italija, Francija in Anglija brez Amerike Drugi pa smatrajo la Wil .onov korak za njegov umik, tako da bi bila 1 ška trdovratnost zmagal^. Gotovega seveda ne ve nihče,,in sedaj manj kot prej. Prenos kosti narodnih mučenikov Zrinjskega in Frankopana v domovino. — Narodni praznik. Dne 30. aprila bodq y zagrebški prestolni ctrkvi pokopani zemeljski, ostanki naših narodnih' mučenikov Petra Zrinjskega in Frana Krste Frankopana, prvih ^borilcev za naše narodno edinstvo in upornikov proti stoletnemu našemu neprijatelju, hiši habsburški. Kosti teh dveh jugoslovanskih prvoboriteljev prepeljejo iz Dunajskega Novega mesta sedaj v (Jobi našega narodnega osvoboj -nja v hrvatsko domovino, za katero sta padla pod rabeljsko roko, Habsburžanov. Hrvati , bodo praznovali 30. april kot narodni praznik, na katerega se pripravljajo v velikem obsegu Ali naj mi Slovenci zaostanemo? Naj se ta dan izvesijo povsod narodne zastave ter zbirajo dones i za spomenik mučenikoma, prodajajo žalobni. znaki v ta namen ter proslavi spomin na velika prvaka, vredno ideji, za ka-teio sta žrtvovala svoje' življenje. Vsi denarni prispevki naj se pošiljajo na na-lov zagrebškega župana dr. Š kulja — odbor za prenos kosti Znnjskbga in Frankopana. ,Da še proslavi ta dan dostojno našima narodnima mučenikoma je sklenila deželi; i vlada za Slovenijo v svoji seji dne 16. a p rji a 1,919, da se udeleži po svojem zastopni u prepjljave zemelj kih ostankov narodnih mučenikov od Maribora do hrvatske meje. Dan 30. aprila se bo praznoval kot spominski dan. Na jnvnih poslopjih se razobesijo narodne zastave, na šolali se posveti posebna ura med poukom sporni u Zrinjskega in Frankopana. Javnost bo vlada opozorila še posebej na spominski dan v Uradnem- lisu Vabimo pa vsa naša kulturna itt druga, društva, naj -se udeleže pre-peljave .kosti naših lriučehikov in slavnosti' v Zagrebu v obilnem številu. Naše zavedno narodno ženstvo pa vadimo, naj nabira prispevke za spomenik s (nodnjo eventualno doposlunih žalnih, znakov. Pokažimo da smo viedni narodne-i ga osvobnjeitja in našega ujedinjenja s. tem, da znamo tudi ceniti zasluge naših narodnih prvol oriteljev. Vsa.potrebna pojasdila in navodila daje odbor za prenos kosti ZTnjskega in Frankopana v Zagrebu. T g ^ i ‘S ih, Dnevne novice. Ljudski shod JDS v Studencih se vrši v soboto, 'dne 26. aprila v tamošnji šoli. Go-! vorijo govotniki iz Maribora. Pobrežje, v petek, 25 aprila, Se vrgi V ! dvorani pn Balonu .ob 7- ur' ?ye'čer velik j ljudski shod, ki ga priredi tukajšnja krajevna organizacija JDS. Rdor se , zanima za razna politična vprašanja, kakor je delavsko in uradniško vprašanje, valuta, vojna posojila, vojni dobički, agrarna reforma itd., naj pride na shod Govori državni poslanec piofesor); Voglar. Shodi JDS v mariborskem okrožju so j se brez izj«ne vsi dobro obnesli. Razven že’ poptvj trav; d’ uili so se vršdi v naslednjih krajih : Sv Bolhiik pri Središču, Ljutomer, Ivanjkovci, Bučcčovci. V Buči čovčih se je ustanovila po zboiovanju nova kraj. org. JDS. Istolako na za- upnem' sestanku pri sv. Križu. Na vseh teh shodili je govoril nag domačin prof. Voglar. Shod JDS se vrši v nedeljo 27. apr. po rani maši pri Sv Marjeti o P. — po večernicah v Jarenini. Govorita prof. Voglar-in dr. Ko derman. Francoski časnikar o Mariboru. »Slov N. rod« poroča: Iz. Maribora se je vrnil v Ljubljano urednik pariškega »(ournal des debats*. Conte de Begi uan, ki'se je izrazil jako povoljno o v«era, kar je videl in izvedel v Mariboru, Šp ljah in Radgoni, zlasti o redu, ki vlada pri nas, kakor tudi zelo pohvalno o sprejemu, ki mu je bi] prirejen. Upokojeni železničarji. Ker je Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani prejela z Dunaja seznam železničarjev, ki so prejemali dosedaj nezgodne rente, se izvrši tekom prihodnjega tedna nakazilo rent potom tukajšnjega čekovnega'urada. Samo oni, ki do L maja ša ne! j prejeli rente, naj se zglasijo pis neno ali ustmeno pri Začasni delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani, šols.i drevored. Cvetlični dan. Vse da ne in gospodične, ki sodelujejo pri akciji v prid slov. akademikom v Zagrebu, se vljudno prosijo, da se zanesljivo uaeleže sestanka, ki se vrši v petek, 25. t.. m., bb 7. uri zvečer v mali dvorani Narod ega doma. Koncert ge. P. Lovšetove in. gdč. O. Koblerjeve se vrši v prihodnjem tednu Opo-zarj mio Mariborčane in naše razumništvo iz okolice na ta redek užitek. Natančneji program ^se pravočasno objavi. Železničarsko vprašanje. V Ljubljano je dospel dr. Edo Lukinič, kr. minister za pošto in brznjiv in zazdaj namestnik ministra za železnice, da se pogaja z železničarji radi njihovih upravičenih zahtev. Upamo, da bodo pogajanja kmalu in povoljno končana. Dva nevarna tička prijeta. V nedeljo je .policija prijela, Ferdinanda Fiska in njegovega brata Katja,'ker sta se na zelo sumljiv način po Park-cesti plazila od hiše do hiše. Po aretacij so razvideli, da je Ferdinand zelo nevaren Človek, ki je bil izgnan iz Maribora. Izročili so ga sodišču. Zemeljski ostanki jugoslovanskih mučenikov Zrinjskega in Frankopana se prepeljejo v nedeljo, dne 27. aprila ob 5. popoldne iz Dunajskega Novega mesta v Ma-rib r. Yiak ostane čez noč v Mariboru in se odpeije v pondeljek, dne 28. t. m. ob 8: zjutraj proti Zagrebu. Obmejni Slovenci in Slovenke 1 N pidui ponos in ljubezen do bratov Hrvatov nas kliče, da izkažemo čast prvoborcema za s! upno jugoslovansko narodno osvobojenje, ki sta padla kot žrtev največjih zatiralcev Slovanstva. Pri lite vsi 1 Iz Maribora in bližnje okolice na .mariborski glavni kolodvor iz daljne okolice na bbžnje postaje, mimo katerih pelje Zrinjsko-Frankopanski vlak. Razobesiti povsod zastave, pridite kolikor mogoče v narodnih nošah in ’/, narodnimi znaki. N rodna društva naj se udeleže slovesnosti z zastavami. Prihod vlaka na p osamezne postaje izven Maribora naj se po naznačenem prihodu v Maribor oziroma odhodu iz Maribora primeroma preračuna. 0 Zriojsšem in Frankopanu predava v ne-dcijo dne 27. t. m. ob 10. popoldne v veliki dvorani Narodnega doma g. prof. Pirc. R Izpred sodišča. r\ „t Tuj denar si je prisvojil. Rudolf Medvešček, sedlar v Strnišču je 4. marca v Haj dinu ukradel gostilničarki Mariji Senekovič 2430 kron iz zaklenjene omare. Pri tatvini sta bila še dva njegova tovariša. Gostilničarka je tatvino takoj zapazila in je prosila Franceta jezo in "Jožefa Gajčiča, nai zasledujeta tatove. Kmalu šta jih dohitela na cesti. Privedla sta tatove nazaj v gostilno, kjer je Medvešček izročil ukradeni denar. V sredo se je moral Medvešček zagovarjati pred tukajšnjim sodiščem. Dobil je 5 mesecev težke ječe in poostrene s trdim ležiščem vsaki mesec. Navijalci cen. Franc Plohl iz Galušaka pri Mariboru je kupil dne 2. novembra 1917 od Franceta Muršiča '7 polOvnjakov vina z vsebino 2172 litrov po 3 K 60 v liter in proti nagradi 100 kron, torej za skupni znesak 7919 K 20 v. Pogodila sta se, da ostane vino v Muršieevi kleti, dokler Plohl ne (dobi kupca. Dne 17. junija 1918 je pozval Muršič Plohla, ker ta še vedno vina iz Muršičevih posod ni izpraznil, naj mu Plohl pF\ča za posodo 40 v pri litru odškodnine. Plohl je pa to odklonil in je Muršiču izjavil, da mu je pripravljen vino prodati nazaj za ceno 7 K liter. Ta je vino kupil in ga potem prodal v Ptuj po 8 K. Nato je pa Plohl tožil Muršiča, naj mu izroči, vino ali pa naj mu ga plača po 8 kron. Plohla je-zaradi tega sodišče predvčerajšnjim kaznovalo in sicer je dobil 10 dni strogega zapora, poostrenega z 2 trdima ležiščema in 200 kron denarne kazni, v slučaju neiztiiljivosti š,e na. 1 teden zapora. □' U. Dopisi. □ v -a —— KJ Hočke novice. Čudno se mi je zdelo, da ni bilo iz Hoč nikakih novic več čitati v časopisih. Nisem' hotel verjeti, da bi se bili tam vsi spreobrnili v ponižna jagnjeta, zato sem vzel v roke potni les in jo maknil v Hoče. In ne zastonj. Spočetka sicer nisem imel sreče; ker so se posamezniki nekako bali raztolmačiti mi tamkajšne razmere, češ, da so že itak na sumu kot storilci, če eden ali drugi časopis, kaj prinese iz Hoč. Moral sem torej prisluškovati raznim pogovorom domačinov. In slišal sem : Bivši gostilničar in trgovec Stanič je že davno prodal' svoje imetje zavednim Slovencem. Ker je velik Nemec pred Bogom in ljudmi, je tudi hitro povezal svojo culico, da jo odkuri med svoje drage bratce tam v Nemški Avstriji. Pa glej ga vraga, ni šlo in ni šlo! Menda mu je začel prigovarjati želodec, da naj še ostane ker v Nepiški Avstriji za želodce ni veliko dela. Ker pa g. Stanič ni več gostilničar in trgovec, torej brez dela, lotil se je hujskarije in oznanjeval je ljudem, da se kmalu povrnejo, prejšne razmere, da pride teoa in tega dne cel regiment št. 4/ v Maribor, da ga z okolico vred. osvoji za Nemško Avstrijo itd. No, Stanič in njegova kompagnija zastonj čakajo prihoda svojih odrešiteljev. Ce ga ni vzela Velika noč, bo treba, da mu naše oblasti pokažejo pot čez mejo. ker to vendar ne gre,\ da bi redili gada n-a prsih! Še nevarnejši ptiček pa je bivši orožniški stražmojster Presker, to je tisti Presker, ki je leta 1914. toliko nedolžnih ljudi spravil v zapor. Dasiravno že davno hi več v orožniški službi, se kar ne gane iz Hoč in zatrjuje, da ni moči, ki bi ga odstranila od tam. Ker nima drugega dela, tudi on hujska ljudi proti Jugoslaviji in ovaja Slovence sodišču radi namišljenih prestopkov. Zaka) se tega človeka ne izžene? ,Novi orožniški stražmojster ne more dobiti stanovanja za svojo družino, Presker. pa se kot odstavljeni orožnik še vedno tod šopiri! Občina, zakaj ne zasežeš njegovega stanovanja in ga oddaš novemu stražmojstru?! So mar naredbe naše vlade v Ljubljani zato tukaj, da se jih ne vporablja? Saj bo tudi odstavljenim učiteljem treba pomagati in jim podati potno palico v roke, če že drugače ne bo Šlo! Na hočki kolodvor hodi v zadnjem času opravljat službo neki revident Scherr s Jezna. Ker ga ne morejo rabiti v Mariboru, ga pa pošiljajo v Hoče! Tu je pa še/bolj neporaben, saj ne zna slovenski. Ko se je zahteval vozni listek do Središča, ja začudejao vprašal: „Was ist das ?“ In tak mož naj opravlja uradniško službo med samimi Slovenci ?! Če ne mara slovenščine, proč z njim v Nemško Avstrijo! Mnogo pritožb sem slišal tudi radi kruha. V Hoče vozi kruh pek Scherbaum iz Maribora. Sam sem se- prepričal, da je kwuh res * - — iz zelo slabe moke, pri tem pa čez mero drag, V Mariboru stane hleb belega kruha 1 K 60 v, Scherbaum pa prodaja svoj. slabi kruh po 2 K 60 . v za hleb iste velikosti! Ni čuda, da ga ljudje nočejo kupovati. Zato pa tudi lahko dobiš ta slabi in dragi kruh brez krušne karte. Okrajno glavarstvo naj bi se nekoliko zanimalo za to zadevo. Scherbaum ni nedotakljiv! Pičiga Na Muti priredi Ciril-Metodova podružnica za Vuzenico, Muto in okolico v nedeljo dne 27. t. m.* ob 2. uri popoldne v postopju Ciril-Metodove družbe veselico s poučnim govorom, deklamacijami in igro. Ta prireditev bode obenem nekak zaktjuček ondotne družbine šole, ki je sedaj vsled novih razmer prenehala, ker se je javna šola poslovenila. I r E Zadnje vesti. Koroška fronta. LDU. Ljubljana, 24. aprila. Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnega vira: Položaj je neizpremenjen. V odse u Ljubelj so tekom 22. in ‘23 aprila nemške patrulji trikrat prekoračile demarkacijsko črto. Naši oddelki so jih pregnali in ujeli enega Nemca. Jadransko vprašanje na mirovni konferenci. — Wilson zahteva rešitev na nacionalni podlagi. LDU. Bern, 23. aprila 1919. jugoslovanski tiskovni urad poroča iz Pariza: »In-transigeant« piše: Nobena rešitev se ni našla za Jadranski problem in tudi se. ne ve, če bo v tem oziru antanta dobila teren. Wilson bo enostavno odklonil italijanske-zahteve. Samo »Chicago Tribune« zatrjuje svoje naziranje o Reki kot italijanskem mestu in reklamira razentega tudi zvezo na kopnem v približnem obsegu 250 klm dalmatinske obali. »Newyork Herald« je na-ziranja, da zahtevajo zastopniki Francije in Anglije, da sprejme Italija kompromis in da so italijanski delegati to zavrnili, zahtevajoč popolno satisfakcijo 1. na podlagi natančne izpolnitve londonskega pakta, 2 dodelitev Reke na podlagi narodnega prava, kakor je to formuliral \Viison. Razprava se je popoldne nadaljevala. Wilson ni bil navzoč, jiač pa Orlando. Italijanski diplomat, ki ga je mttjrvival >Newyork Herald«, je podal nastopno izjavo: Naše zahteve se nanašajo na minimum. Niti četvorka niti trfijica ne bo našla formule, ki bi jo mogla sprejeti italijanska delegacija; ki zastopa italijanski narod. Aktueini položaj ne more še nadalje puščati Italije v tesnobnem pričakovanju izreka konference, ker se je bati manifestacij, ako- bi se ne ugodilo zahtevam. Položaj je zelo resen ne samo za vse Italijane, temveč tudi za vse aliirance. N ij novejša številka »Tempsa« poroča: Llovd George, Clemenceau in Oijanlo so se v torek zjutraj sestali, da bi naposled prišli do rešitve. Posvetovanje o aktuelnem jadranskem pjoblemu se je v torek popoldne nadaljevalo. »Journal de Debats« poroča: Italijanska vlada .obstoja n^. trditvi, da.se Jugoslovani opirajo na Wilsonova načela, ne priznavajoč 1 o n d o n*5 k e pogodbe. »TVmps« piše: Naravno je, da aliirane vlade sedaj- razpravljajo o jadranskem vprašanju, potem ko so revidirale vse točke glede Nemčije. Aliiranci pač ne morejo dati zadoščenja Franciji in Angliji, ne da bi se tudi ozirali na italijanske zahteve. Vladi. Francije in Britanije morata solidarično Ž Italijo zahtevati udejstvitev teritorialnega načrta pogodbe izza 1. 1915. Zedinjene države hiso vezane na ta načrt, k večjemu morda z eno devetino. U ilson je označil, da se sme italijanska, jneia opirati samo na natančno vidljive nacionalne črte. Vprašanje se mora sedaj razpravljati edinole med Italijo in združenimi državami. Od- p®8 7. do 10. ure zvečer danes in vsali večer koncert v i i«i I tsa Vojaške čepice bojne čepice (sajkače), epolete zlate in srebrne, baržun v prepisanih barvah, kokarde za častnike v državni barvi SHS in kokarde za moštvo SHS, srbske rosete (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja / . modna, trgovina M. B! r, Zaloga perila zli dame, steznikov in , moderčkov. Zaloga svile za obleke in bluze. U zorci na razpolago. Železne zložljive vrtne stole se proda v večji množini v Ljub.jani, Kolodvorska' ul. pl (gostilna). 3—, ’ eer 'fl — ^ Prijatelje šaho^e igre vabimo k pogovoru za ustanovitev kluba. Sestanek v petek, 25. aprila, v 728. uri zvečer v kavarni „Terezinji dvor“. 2—1 V domobranski vojašnici se proda gnoj za dobo tega leta. Ustmene ali pismene ponudbe sprejema administrator domobranske vojašnice v Mariboru. '• ©: Pr« iiimmp niča ? k _ Tegatthoffou trg št. 3 priporoča vsem svojo točno ip dobro izdelano pohištvo, zgradje parketnih tla kakor tudi bilard-nili miz. S poštovanjem Rudolf Novak, mizar. --c)(£ Ud 6-1 Več čevlj. pomočnikov sprejme takoj proti jako dobremu plačilu VIKTOR ŠENK čevljarski mojster Lenau ulica 12 (pri Tržaški cesti). invalidi, csoibe Sep zasBuža!*. ZgSase naj se v upravništvu »Mariborskega deBavea".1 ’ • EIB Brivnica S. Ulčar Koroška cesta (zraven Cirilove lisHarns) se priporoča cenj. gospodom. :r. m »9 ?i ii (iz šib pletene) od 5—50 kg vsebine proda takoj po nizki ceni importna in ekspertna trgovina Ferdo Seri Maribor, Koroška ul. 21 l Cij Pecilni prašek Mlin sladkor Pravi škrob i <3J 4 j "O § C/3 PO 3 & D- (HD cr 00 in drugo blago priporoča domače podjetje io—4 o (Filip Šibenik) Ljubljena, Gosposka ul. 16 Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za »Tiskovno zadrugo" v Mariboru. re »v m w 47« posojila na državne bone kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. > / Na podlagi pooblastila ministrskega sveta z dne 17. decembra, 1918, štev., 21, ]e ministrstvo za finance razpisalo z odlokom z dne 15. marča 1919, 200 milijonsko državno posojMo. Izdajo se 4" „ blaga)mšju boni. Boni se glass na rok šest mesecev, tako da se polno in v gotovini izplačajo dne 3. novembra 1919. Izdajajo se boni po 500, 1000, 10.000, 50.000 in 100.000 kron. Kdor hoče podpisati državno posojilo, mora podpisano svoto po odbitku obresti .takoj vplačati. ' Za bon v znesku: 500 K se vplača 490 K. 1000 K se vplača 980 K, 10.000 K se vplača 9800 K 50.000 K se vplača 49.000 K, '100.000 K se .vplača 98.000 K. Obresti teh bonov so proste davka na obresti in rente. . Podpisovanje se začne dne 23. aprila in se konča dne 8. maja 1919. . . . Bonom je priznana pupilarna Varnost. Vporabljati se morejo tudi za kavcije. Z boni se morq, potem ko zapa ] , plačati tudi davek. , . . Z izvršitvijo celokupne akcije je pooblaščen sindikat denarnih zavodov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slove c s sadežem v Zagrebu. Od ljubljanskih zavodov so v tem sindikatu zastopane: Deželna'banka, Ilirska banka in Ljubljanska kreol a. sindikat bo imenoval ostale denarne zavoete v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, kjer se more posojilo podpisati i p Prijave sprejema: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru. JA 55T JA JA JA % % % S n S m % Izdaja: Tiskovna zadru««. O<1i,rovomi uri‘tl»ik : hr. Voglar- pskarn* Karl Kabitseh v M«rihory,