st. 81 i^miigM^^
„tej*. IzvzemH pondeljek, vmk 6m	Ifctdnttse«	- ** *
kriškega SL 20, L «d«tropla DopMm pofilj^o t *	- ■
pisma se »e sprejemajo, roKoptsi se ^Vračajo. Izasjate«.	v
Aflton Oerbec. - Lastnik tMw» LdinoBL Tlsk tiska« Edlao«. rmucnin* z0ASa za mesec L 7.—, 3 mesece L 19^0» -ets 31— to celo lete L 60— 2a leozemstvo inesećno 5 11 r več. — Telefon nrea.^jva te uprave IL 11-57
Vf^ vfaSMt 3. aprtla»24.
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLIX
cOINOST
številke t Tnta in okolici po 30 cent — Oglasi se računajo v ibokostl eoe kolon« (72 mm,) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice* zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 - Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj ps L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo »ključno uprav1 Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ln uprave 11-57.
Cav
da rojakom v težkih dneh
edh» Musso&ajrv* vlada nekaj napravila poljedelstvo aplob fal za poljedelce same.
„eSaTCtMtiS	položaj v JusosMi
ški minister za vnanje stvari mann predavanje o «materFjaSzmu». V jrvojih izvajanjih se je posebno bavil tudi z vprašanjem vodstva. Dokazoval je, koliko trpi nemštvo vsled propadanja duhovnih slojev in prišel je do vzklika: (jo Je deželi, ki nima več nobenih vodite i'čv. ki pušča propadati misel dusev-bosH! Nemčiji niso — je izvajal — toliko j-odovali ftije sovražniki, ko^kor' jim je il -dovata nesloga v njeni lastni sredi, ii'.so nagnenje k cepljenju in strankarstvu l v najtežjih trenutkih narodnega živ-a. Če Nemci ne bodo znali premagati siv ha strankarsiva, će bodo še nadalje najprej vpraševali po strankarski barvi in potem, ali je mož «naš», potem so izgubili pravico do dobre bodočnosti!
Dr. Siresemann je razvijal ta svoj cazor b svarilo na naslov svojih soplemenjakov r,- le z veliko vnemo in globoko premišljeno, -mpak tudi z akcenti trpke grenkobe. Na te izjave bi hoteli opozoriti mi pesetno tudi naše soplemenjake v Julijski Krajini Če bi bil dr. Stresemann Slovenec,
dr. Strese- in čuta' ljubezni in z^tob* ^iaS^ I Zadržaafe «x*iciie - StajDŠSna odgo-jezika in svojega narodne^ b^tva - f^^^^g^SL. ZTSlSa « preživela*! Danes pa, v t«h dnevih Ijate
borbe, ko pritiska na naše ljudstvo najsi lnejša nasprotna agitacija in se nm ^nastavljajo najrazličnejše mamljive in lažnjrve vabe, ga pač ne more biti res našega človeka, ki bi se ne zavedal neizbežne potrebe, da svojo volilno fronto strnemo v znamenju nacionalne ideje! Ta nas aili v enotno borbeno vrsto!
Tistim našim nerazsodnim ljudem, ki morda verujejo lažnjivemu mamljenju, da bo dobro za naše ljudstvo, če se odreče svojih duševnih voditeljev — češ, da bi se naši nasprotniki radi sporazumeli z stvom*, da oa z voditelji njegovimi nočejo imeti nikakih st&ov, ter da temu ljudstvu sploh ni treba nikakih voditeljev lastne
krvi _ tistim ljudem polagamo na srce
zlate in usodne besede Stresemanna.: deželi, Id nima več nobenih duševnih voditeljevi
Te besede izražajo isto, kar smo ugoto-
" * biti
vili mi pred par dnevi: da ne more
f mogli ^nevaii^V^lil"na"nas;!nikakega uspešnega in izdatnega ^vnega naš težki peložaj in na naše domače gibanja brez — voditeljev, da jetare, iz-jebojne razmere! Ce velja to, kar je j gubljen tisti narod, ki nima s^oph vodite-veHki nemški sedemdeset-' ljev — svojih po srcu m čustvovanju —
ionski n^rod, ki živi vrhutega v dveh lin da nima, J^OT J^J^SL, nih nacionalnih državah, v Nemčiji in'pravice do dobre bodočnosti! -Mji. koliko bolj velja za nas, ki smo j v**d izgubil vodstvo, ne mare ^čtaell " . i	.. štiridesetmUijonski zmožnosti za narodno, polteno,
mi
Stresemann, Čim je na-
iU dr
vilčno tako šibki v i sorodni državi! (O v
'javnosti velikega kulturno uveljavljanje, ki e«Bno daje podlb-
nemškega naroda, /kljub vsemu in vsemu, Jo tisdi za gospejisrsko	sSs^S
vTedrTrodnem iazm^ da niti ne go- je .pri nas prodao m
v, Lviol)	tesno in neraasdrnžao špotao z delom
Tisto n?gnenje k cepljenju in strankar- za gospodarsko org^an^ j^ "^ sivu, ki ga dr. Stresemann tako živo ob-i prvo, sponkopttte podfe^o todi žaluje pri svojih soplemenjakih, je tudi 1 Nacionalna ^J?
nam laSno v toliki meri, da je - ravno dajati po<flago m pJ"*™? z orirom na naš položaj - za nas v ne- življenje. Ta ideja pa nedopušča cepila
razmetno večjo nevarnost nego za nemški na strank^ ko gre za ^V^^^T _____d	'	| njemu »vetu za interese m zahteve, Ki mo-
dem — Pribicevićeva Krapina izključena iz demokratske stranke — Pa&ć ima Btfiu^t aa volSno vlado
BEOGRAD, Z Obstrnkajo opozicije je hotela vladna vnrfina na vsak način zlomiti. To m p je tudi posrečilo. Seja skupščine je trajala od sobote do v ponedeljek zjutraj, ko je bil proračun sprejet Seja skupščine je bila mestoma nad vse burna. Ni dosti manjkalo, pa M tekla kri Višek nasprotij pa se je pokasal pri razpravi o ministrstvu za agrarno .reformo. Opozicija je prijavila 46 govoru-xov. Med tem časom je bil na chroru Ljube Davidovič, ki je po povratku z dvora na splošno presenečenje izjavil ▼ imenu opozicijonabiega bloka, da "fma vlada več večine, da je bila na protizakonit način preprečena verifikacija 41 Radlčevih mandatov, da je vlada v ta namen organizirala v veri-iikacijskem odseku ohstrukcijo, vsled česar vsa opozicija zapušča skupščino.
Nato je podal min. predsednik Pašić izjavo, na Icar je skupščina nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva za agrarno reformo. Ob 12.10 ao bili sprejeti v podrobnostih državni proračun, rezervni krediti in pa finančni zakon.
Na predlog posl Đžoke Brankovića {rad.} je bil nato ukinjen kuluk in končno je bil sprejet tudi predlog, da se imajo kovati zlati po 70 dinarjev in sicer v vrednosti 1 snfijoaa, kovioasti denar po pol dinarja v vrednosti 30 milijonov, po 1 dinar ▼ znesku 75 m^joa^r m po 2 <fi-naria za 90 milijonov.
Državni proračun je bil nato sprejet s 134 proti J glasovom. Za so glasovali radikali, samostojni demokrati, 4 člani džemi^eta, pioti 3 Nemci
BEOGRAD, Z Včeraj si zborovala narodna skupačtna in tudi ne skupščinski
:čijo ravno današnji dnevi, koliko smo ' rešili s svojo narodno in politično raz-
k ■
cepHenostjo in svojim nagnenjem k stran-karstvtr, ki je tu pa tam često prehajalo celo v skrajno intransigenco. Največje zlo pa je, da smo v razcepljenosti našega po-. nega življenja marsikdaj pozabljali na "=■-«:jo v nacijoralni smeri in da smo tjali

i u^vr——----— -	_j roana "iTpnvtnrt ui wui »»	—
Brez vsake namere kakega očitanja na | rajo biti skupne nam vsem!!	za^-j ^^ pač pa M bilo v kuloarjih zbor-
kater osi bodi stran ugotavljamo le, da nas parno mi — zlasti proti nasprotnim	živahno. Načelniki opozicijonal-
..........tvam od drugoroeme sUam —	nih strank so razpravljali o taktiki, ki jo
vso neodjenljivoafcjojnačele^da< nu ta^n^ao	^^^ ^Voje bodoće delovanje.
stranka. «arreC ebsfea edm^a, narodna ** poiHić2b krogih izmišljajo o vpra-individuainostl Ravno zalo	i šanjuf kedaj se n^sestane prihodnja seja
koliko lazjt bi jim bil bo, proti	Povdarja te z ene strani, da
bi bilo to potrebno v najkrajšem času, da 3e reši invalidski zakc^- Z druge strani naglasajo, da to vprašaote ni tp ! ^ aktualno, ker je materijalna stran in\& .^skega vorašanja rešena s finančnim zakonom. Sedaj je gotovo, da bo do prihodnje seje skupščine preteklo več časa, ker morajo odbori predložiti poročila o različnih zakonskih predlogih. Med prvimi zakonskimi načrti bo zakon o invalidih in o invalidski banki Nasprotna trditev iz opozi-HHHHVV	i.«	j	. ^ -	- r- cHonalmh vrst, da vlada nima pooblašče-
ni več za sedanje čase. Kdor se postavlja j živo ljubeznijo do svojega jezika m roj- .	razpust narodne Otupščine in za
• m1 m' ~'	v znamenju nacijonalne ideje, m z \ > .	______ ____u77_ „	Aa
vedo, ---- , . .
nam, ako bi nas ne družita misel, da smo vsi sinovi istega rojstva 3 skupnimi interesi. in e bi se tru razbili na stranke in
v tisti greh, ki ga dr. Stresemann j struje tudi na delu za skupno stvar: ravno %cšebno podčrtuje: da se nam je namreč zato se toliko razgrevajo proti nam, ker duševnost vse preveč usmerjala k zgolj trdimo, da na* Slovane Junice Krajme^ ne
.. jterijalističnemu naziranju. Spominjamo s na pr. na vzklik: Fižola dajajte Ijud-vu, "ne pa nacionalizem! Zdelo se je nekaterim, da je nekako sodobno, moderno,
smejo motriti kot stranko, marveč kot narodno skupnost!
Kako naj bi se potemtakem mi saim ne zavedali dejstva, da spojna vez mora
pravljalo o komunikeju demokratov in njih sklepu, da se izključijo Pribičevič in tovariši iz demokratske stranke. Izdan je bol nato sledeči komunike: «Nekaj gospodov iz Beograda, ki po pravilih stranke nimajo pravice predstavljati demokratsko stranko, niti glavni odbor, je izjavilo, da so člani sam ostal ne ga demokratskega poslanskega kluba nehali biti člani demokratske stranke in da se izbrišejo iz stranke. Samostalni demokratski poslanski klub izjavlja, da ta trditev ne odgovarja resničnemu stanju stvari. Ker je akcija samosialnega demokratskega poslanskega kluba v popolnem skladu s strankinim programom in s sklepi poslednjega stranlanega kongresa, ne more naš klub priznati pristojnosti demokratskega kluba in to tem manj, ker člani našega kluba ne opirajo svojega obstanka v stranki na oceno te gospode, temveč na zaupanja svojih volilcev, ki tudi danes odobravajo, da ie naš klub ostal zvest strankinemu programu in sklepom strankinega kongresa. Nasprotno pa obsojajo tiste, ki so zapustili program in sklepe glavnega odbora in kongresa stranke ter se bore v družbi z revizijonisticnimi in federalističnimi strankami proti politiki, ki jo je naša stranka že od vsega začetka vodila*. Na tej seji se je tudi odobril sklep vlade in radikalov, da se na vsak način prepreči verifikacija mandatov KRSS ali pravzaprav, da se v smislu zakona verificirajo samo tisti mandati, proti katerim ni pritožbe.
BEOGRAD, 2. Predmet posebne pozornosti v poKtičnih krogih je bila včerajšnja seja verifikacijskega odbora, ki je bila obenem odločilna za nadaljno politično situacijo. Začela se je ob 3. uri popoldne. Prvi ,je govoril g, Jovan Radoniić in izjavil, da je utemeljena vladna zahteva, da se v vseh spornih slučajih vrši anketa, ki bo na licu mesta preiskala vse spore. G. Nastas Petrovič fradikal) je nato v svojem govoru ugotavljal, da ni nikakih konkretnih razlogov, niti dokazov v pritožbah proti Radičevim mandatom, ki bi se mogli upoštevati Ako bi se tako postopalo, bi se mogli osporavati vsi mandati narodnih poslancev. Nato je gorvoril g. Pečič ter »javil, da morajo biti po vseh zakonitih predpisih mandati verificirani. G. Kocič (rad-) se Izjavlja proti verifikaciji ter zahteva diskusijo. G. dr. Hohnjec ugotavlja, da hočejo radikali očividno izigravati verifikacijo, to pa ie sramota, katere bi se morali izogibati. Nato je povzel besedo Gjuričič, ki se zavaruje proti stičnim izjavam, kakršna je Hohnječeva. je govoril g. dr. Knlovec,
Vladna veČina ni pričakovala takih rezultatov v verifikacijskeai odboru. Tako opozicija, kakor tudi vlada računa s svojo zmago.	_ _
lanska popisa prta £e!f) Ma
liberalci proti ratifikaciji LONDON, 2. Sinoćnja razprava v dol-* nji zbornici o zakonskem načrtu za ratifikacijo lausanneske miiovne pogodbe je bila zelo burna. Debato so izzvali liberalci, ki so zastopali lo-le stališče: lau-sanneski mirovni pogodbi je priložen —■ kakor znano — dogovor za morske o^ne, kateri vsebuje določbe za plovbo vojn ih ladij skozi ožine tako v vojni kakor v miru; ia dogovor predvideva tudi razvojačenje gotovih con aa obeli oba-ah ;)ar-danel. katere imajo priti pod upravo mednarodne komisije; po IS. členu dogovora pa ^morajo Anglija, Francija, Italija in Japonska garantirali za svobodo morskih ožin in za varnost Turčije pred vse ni nevarnostmi, ki bi bile posledica ocenjenega razvojačenja. Akoravno ima svet Društva narodov določiti način izvrševanja te obveze s strani imenovu ^ih virih vlasti, smatrajo vendar liberalci to odgovornost Anglije za preveliko. V resnici je sir Edvard Grigg, bivši tajnik Lloyi'a
• Govorijo, da se je na/iasanje narodnega biti za nas — narodna misel! ita in rodoljubja nekako ^preživelo*, da; Združeni po	z
na tako stališče, pozablja na naš položaj, stva, . -----V'------ - '
nas ne tlači samo gospodarska beda, | jekleno voljo za borbo za nas narodm
-	moramo izvršiti dne o. apnia
svojo najvišjo, življensko dolžnost v polnem obsegu te besede! Ene misli in volje bodimo v teh — da govorimo s Stresemann o m — težkih dneh svojega življenja!
marveč nam grozi tudi nevarnost za naš obstanek narodni obstanek, za življenje! Pozablja, da brez živega narodnega čuta ne more biti zadostnega odpora, ko je nacijonalno življenje v nevarnosti. Grešna lahkomi-
Orlando brani ustavo
PALERMO, 2. Danes se je vršil obed na čast on Orlando; navzočna sta bila tedi ministra Camazza in Gentile. On. Orlando je imel ob tej priliki važen govor. Takoj ob začetku svojega govora je Orlando rekel, da izg-ibijo vsa več ali tnmj važna vprašanja vso veljavo spričo edino velikega vprašanja, za katero se danes lahko človek razvname, t. j. vpra-
dosege teh ciljev in ki se dajo opravičiti z zakonom potrebe, v kolikor fašizem poudarja svoj revolucionarni značaj — bi se Orlando ne mogel pridružiti fašizmu, ne da bi pri tem žalil druga, njemu ravno tako dra£a čustva in da bi postal' drugačen kakor je bil tekom 30 let svojega političnega življenja. Orlando je sprejel kandidaturo na vladni listi, ko mu je Mussolini zagotovil, da ni njegov program v nasprotstvu s fašizmom. Veseli ga. da
Georgeja, predlagal, da naj zbornica zavrne nadaljevanje razprave o pogodbi, dokler ne bo vlada dala zagoto. da so bili vprašani v tem ozi u za n&svet domi-nijoni in Indija ter da so se izjavili pripravljene prevzeti svoj del odgovornosti na tej garanciji.
MacDonald je pripomnil, da jc te vrste posvetovanje z do ninijoni nemogoče m da so obveze in odgovornosti dogovora zeio omejene. Razen tega bo vsaka akcija v tem smislu odvisna vsakokrat od ude pa sveta Društva narodov, kjer ima vendar tudi Anglija svoje zastopstvo. Sicer je MacDonald priznal, do vsebuje pogodba marsikaj, kar se bi lahko kritiziralo, pov-daril pa je, da ne preostaja sedaj pač ntč drugega, nego da se pogodba odobri. Za "prihodnji teden se pričakuje nadalje-nie te razprave in odobritev pogodbe.
v dolnji
ki izpre-
vanje te razprave
Angleška vlada v slisKi LONDON, 2. Med razpravo zbornici o zakonskem načrtu, ni in j a sedanji zakon o najemni.,ah, je načelnik liberalne stranke Asquith izjavil, da bo njegova skupina glasovala proti načrtu, ako namerava vlada obJriati člen, ki prepoveduje lastnikom izgnati brezpo-Končno! selne stauovaice. V parlamentarnih krofih na kar je bil! prevladuje mnenje, da bo vlaJa doživela dan predlog opozicije, da se mandati ta- ] poraz, ker je bila razprava nerodno pokoj verificirajo, na glasovanje. Glasovalo j stavljena.	_
io ^r;
vom. Z opozicijo sta glasovala radikalec DUNAJ, 2. Rusko-romunska pogajanja
ar.je, kako naj se promatra težka ustavna je Mussolini v svojem zadnjem govoru iz-kazai ki jo preživlja italijanska država, javil, da bo skušal privesti fašistovsko
gibanje v normaien tir. Drugi del govora je Orlando posvetil političnemu položaju
na Siciliji.
Danes morajo hočeš nočeš vsi priznati, da ni bil svetovni prevrat nikdar bolj splošen kakor zadnji toliko na političnem, kolikor na gospodarskem polju. Uničene so bile države, izpremenjene državne ustanove; bogastvo je prešlo od sloja do -Joja, od laroda do naroda, da, s celine na celino. Na duševnem polju sta morala žele/ni zakon discipline in napadalnega kongregacije
Mmil izklicen Iz katoliške cefkve
radi širjenja modernističnih naukov.
razpis novih volitev, se pobija s tem, da so te trditve izmišljene in da ima vlada tako pooblastilo, na kar je al udiral ministrski predsednik g. Pašić v zadnji seji pred glasovanjem o proračimn.
Ob 10. in pol je bila seja ministrskega sveta. Razpravljati so o politični situaciji, zlasti o odgoditvi narodne skupščine. Govorilo se je tudi o ostalih tekočih vprašanjih. Tudi o verifikaciji mandatov HRSS se je razpravljaJo in je bilo sklenjeno, da se obdrži dosedanje razmerje sil v narodbi skupščini. Vlada bo v to svrho poskušala doseči sporazum s kako skupino v skupščini, da bo tako mogla okrepiti svoj položaj. Obenem bo vlada izrabila čas, da pripravi teren za volitve.
BEOGRAD, Z V političnih krogih je vladal velik interes za sinočnjo sejo Da-vidovičevega ožjega odbora demokratske stranke. Slo je za vprašanje izključenja Pribičevičeve skupine. Del prisotnih da-vidovičevcev je zastopal mnenje, da se Pribičevičeva skupina ne sme izključiti. To mnenje so zastopali bivši samostalci, do čim so liberalci in naprednjaki bili za izključen je. Včemj dopoldne se je ponovno sestal glajvni odbor demokratske stranke, ki je objavil, sledeči komunike, j Glavni odbor demokratske stranke je
Petrovič in ravno tako Nemec g. Moser. Nato se je prešlo takoj na verifikacijo ter je bilo verificiranih 15 mandatov, 6 iz virovitiškega in 9 iz okrožja.
so se razbila, ker se nista mogli odposlanstvi sporazumeti glede najbolj kočlji-
____________vega vprašanja, t. j. Besarabije. Ruski,
varaždinskoga kakor tudi romunski odposlanci bodo od-i potovali v najkrajšem času.
Naši volilni shodi
V Idriji-	jnelliju, naj ne hodi več v Idrijo, ker Idrijčarti
Shod se je vršil v obsežni Didičevi dvorani marajo poslušati njegovih puhlosti Polom 1 - - 1 . ____r_ i:..„^j-i^ | njegov na tem shodu, mu je dokaza!, da je Idrija narodno-Mvcdna. Tudi većina dosedanjih
RIM, 2. Sinoči je bil objavljen v uradnem iistu Vatikana «Osscrvatore Romano* ukaz sv.
s katerim je bila v izvrševanju
nasilja, ki je gospodoval med vojno, ter j enciklike «Pascendi» papeža Pija X. proti mo- j ^J^ ^ u aprila, da so narodni po-visoki čut požrtvovalnosti nujno roditi; dernizmu izrec^na najte^a kanonska razsodba j	Svetozar Pribičevič, Edo Lu-
- razpoloženje vesti ^^	ft^ profesoru ^ ^ Sv^Sav Popo^ P^slav Gri-
Miirti, j^	-	,	da je bil duhovnik Ernest Bonajuti ze večkrat
med povzdigovanjem posameznika z egoi- ono'minjan in tlldi tcžko kaznovan ^ Cerkve-
stično prostostjo do anarhije m državo z nem pravu radi svojih izključno »odernistič-železuo disciplino tja do d espotizma. ta- nih naukov, kijih je širil ustmeno in pismeno, ko je sovjetizem propagiral nadvse de- in je kljub ponovnim izjavam pokorščine mokratsko prenovljenje, a je uvedel naj- napram katoliški cerkvi vztrajal pri svoji tr-hujše tiranstvo. Anglija je dala vlado la- dovratnosti. «Ker se pa — tako nadaljuje laburisti so opustili svoj pro- J*kaz — na noben način ne more dalje prena-se lotili vprašanja vojaške f^i brez občutne Škode vernikov tega nepre-r '	trganega m zvitega rušenja vere s strani ka-
toliškega duhovnika, izključuje sv. kongrega-sporazumno s papežem omenjenega du-
cija
buristom; a gram in so obrambe države
V Italiji je pričel parlamentarizem propadati, odkar je Orlando zapustil pred- bornima iz katoliške cerkve in s tem seveda sedniško mesto. K temu je pripomogel so- tudi «a divinis* ter mu prepoveduje ie na-razmerni volilni sistem. Zbornica je sama zahtevala, naj se izdajajo kr. odloki. Dejstvo je, da ni takrat, ko je prišel fašizem
na vlado, preostalo drugega kakor zunanjost nekdanjih parlamentarnih ustanov. Ministrski predsednik in vlada sploh je • prišla ob vso oblast. Fašizem je moral nastopati proti zbornici, moral je tudi nastopiti s silo. V kolikor je fašizem vzpostavil državno avtoriteto, se cilji fašizma kajšnji prefekturi kandidat kmetske
dalje pisati, imeti konference in predavati na javnih šolah o stvareh, ki se tičejo
vere.»
Bonajuti je izjavil, da bo do skrajnosti branil svoje pravice kot profesor, ker da čuti dolžnost, da ne sme zapustiti svoje stolice na uni-verzi.
Kandidat, ftd ja izgubil pogum
GENOVA, 2. Včeraj se je javil na tu-
popolnoma krijejo z onimi, za katere se je boril Orlando vse svoje življenje. Na drugi strani pa — ako pustimo na strani sredstva, katera je rabil fašizem v svrho
stranke Paolo Ariardi ter izročil prefektu izjavo, da se odpoveduje kandidaturi Nadalje pravi izjava, da se Ariardi umakne iz volilne borbe, ker je prepričan, da je
bičevič, dr. Srdjan Budisavljevič, dr. Dur šan Boškovič, Stevan Kalenber, Jo ca Tri-funovič, Sreten V. Vukosavljevič, Veče-slav Wilder, Josip Reisner, Dušan Čorič, dr. Gjorgje Branković in Dimitrije Traj-kovič prenehali biti člani demokratske stranke m d i so črtani iz njenih vrst. Ta sklep bo objavljen za vse člane in organizacije demokratske stranke v državi. Nato je bil izvoljen akcijski odbor s predsednikom Ljubo Davidovićem in tajnikom Radoslavom Agato no vičem. V odbor so izvoljeni še sledeči poslanci: dr. Krste!j, dr". Ribar, Rista Jojlč, dr. Slavko Šečerov, Pera Markovič in Kosta L. Timotijevič. Dr. Kosta Kumanudi in dr. Ilija A. Šu-menkovič bodo vstopili v glavni odbor, ko se sporazume s svojimi voKlci v Južni Srbiji. Za Bosno in Dalmacija ni glavni odbor odločil ničesar, ker je treba še prej zasKšati mnenje tamošnjih organizacij stranke. Kot pomožni tajnik je izbran v akcijski odbor g. Radoslav AgatonoviČ in dr. Gregor Angjelinovič. Ožji akcijski odbor je izbral za predsednika dr. Kr stelja.
je bila seja samostalnega de-
Popoldne mokratskega kluba,
na kateri se ie raz-
oblolšd udeležbi; da je mnogo ljudstva odšlo,
ker ni dobilo prodora. Prišel je tudi »doktor* ia *arodno-zavcdna. Peternelli v spremstvu znanega idrijskega Vla-hoviča, rodom Dalmatinca, ki sedaj ljuto sovraži svoj narod.
Shod je otvoril idrijski podžupan Poljane. V kratkih besedah je označil pomen volitev in podal na to besedo kandidatu aru Bitezniku. Stvarno in temeljito je govornik razvijal naš program in zborovalci so spremljali njegova izvajanja z glasnim pritrjevanjenu ki so gotovo uverila tudi kakega prejšnjega komunista, da bo glasoval za našo listo. Splošna želja je bila, da bi prišel tudi dr. Wilfan, čigar delovanje mi Idrijčani visoko cenimo. Zalibog, da je to preprečila rodbinska nesreča, ki ga je zadela.
Kot protigovomik je nastopil vitez Peternelli, ki pa se je obnašal dokaj — neviteški. Razvil se je med govornikoma beseden dvoboj, a naš kandidat je pobijal izvajanja Peter-nelhjeva, z njegovimi lastnimi argumenti Ni&ao ni pritrjeval vitezu, celo fašisti so ostali precej hladni. (Tu moramo ugotoviti, da so idrijski fašisti sami nedomaČini, razen nekoga, ki je bil nekdaj vnet avstrijski «feldwebel», in pa nekega mizarja, ki misli, da sedaj vlada poplača njegove dolgove. Fašisti, kot osebna straža vitezova so bili oboroženi z gorjačami. Videli so pa, kako disciplinirano je naše ljudstvo, ki se zna braniti, če je potrebno. Vedo naj, da nam praznik sv. Jožefa, ko so ob belem dnevu na javnih ulicah napadali mirne Idrijčane, ostane živq v spominu.)
Dvoboj med govornikoma je bil kaj zanimiv. Proti koncu je cerkljanski vitez drzno trdil, da je dr. Bitežnik v svojem govoru žalil italijansko državo in italijanski narod, kar je izzvalo silno ogorčenje med zborovalci, ker je bilo — laž. Dr. Bitežnik je pozval vse zborovalce, tudi fašiste in redarstvene organe, naj povedo, aU je trditev vitezova resnična! Fašisti in varnostni organi so — molčali, domačini so burno protestirali, vitez Peternelli pa je, ves prepa-den, obsedel in tudi molčal! Doživel je nehotično blamažo.
Na to je govoril g. Kralj, ki je pozval viteza, naj tu »a mestu izjavi, ali je za ali proti temu, da se naša deca poučuje v Šoli v svojem materinem jeziku?! Vitez pa je odgovoril razsrj«m<>. da na poziv g. Kralja ne bo odgovarjal) S tem je vrli mož jasno pokazal, kakšen zastopnik naših najvišjih teženj in pravic hoče hiti on!
Točno ob Šestih popoldne je bilo to zborovanje, ki je trajalo 2H ure, zaključeno. Ljudstvo se je mimo razšlo in tudi fašistom moramo priznati« da so mirno odšli z vitezom na čelu. Pfi tel orittki svetujemo »doktorju* Peter-
komunistov bo glasovala za našo kandidatn i listo. Neomajno stojimo pod zastavo narodna zvestobe in slovenskega poštenja.
V Kobaridu.
O tem shodu prejeli še sledeče poročilo. V nedeljo po sv. :naš> se ju vriil v Kobaridu pred cerkvijo volilni shod, sklican od Slovanskega volilnega cdbora. Najprej je pridrvel avto s taiisti. Kmalu na to pa se je raznesel glas, da je dr. Wiltan tu. Fašisti so bili takoj po-koncu in so sledili WiJfanu za petami, kamor se je ganil. Naši, f ostbno Pd mladina, so MU vzraJoščeni, da nam bo govoril tudi nas voditelj dr. Wilfan.
Med njegovim govorom so nasprotniki neprestano besneli in motili govornika. Sledn;:č so mu izpodmaknili mizo, na kateri jc stal in bi bil gotovo pade^ na kameniti cerkveni tlak, da ga ni vjet lant, ki je sed^l ra stolici pri misi. Kaka razlika irsed mirnim obnašanjeri na" h ljudi na Pisentijevem shodu, in tem divjanjem! Domačim fašistom so sekundirali tudi oni iz Čedada, Bovca in Tolmina. Dosegli ^o sicer, da se shod ob takih razmerah ni mogel nadaljevati, ati uspeha, ki so ga hoteli doseči, niso dosegli. Le ogorčili so ljudstvo in ga utrdili v sklepu, da se še tesneje oklene voditeljev svoje krvi. Ljudstvo se je prepričalo, da vr^lev poslanskega mandata ni nikak luksus in s tem večjim spoštovanjem je gledalo moža, ki kljub družinski nesreči, ki ga je zadela, vrši junaški svojo dolžnost. Izrekamo dru Wiltunu svoje žalje in neomajno vdanost v imenu tistega trpljenja, ki ga mora prestajati v borbi /.a naše pravice. Vse besnilo nas ne inore odv niti od tega, da ne bi vse, kar je med nami poštenega in značajnega, dne 6. aprila glasovalo za kandidatsko listo, ki ji je nosilec naš dr. \Vilfan.
V Velih Munah.
Kot zastopnik našega volilnega odbora je prišel dr. ForUmat Mikuletič. Prišel je popoldne. V hipu so bile zbrane V9e Mune v dvorani, kjer se je imel vršiti shod. Ljudje so navdušeno pozdravljali dra. Mikuletiča. Prišli pa so tudi nasprotni agitatorji. Nadejali so se morda, da bo naš govornik govoril kaj, kar bi mogli oni izrabiti za svojo agitacijo.	»
Dr. Mikuletič je pojasnil ljudem način glasovanja in jim razložil pomen teh volitev, oziroma našega samostojnega nastopa. Zborovalci so ga poslušali najpozomejše in prosili za razna pojasnila. Po govoru se je naš govornik ra*-govarjal z ljudmi o važnih stvareh, ki jih zanimajo.
Neki fašist jc v zasebnem razgovoru izjavil, 'da vladna stranka ne uotrebuje naših glasova
pa£ pa bi hotela, da bi nekoliko naših glase- « sti, prepričan pa je, da bodo vsi glasovali za V nedefio
vak> za vladno listo, da bodo v Italiji verjeli,:--1- -i «	6	-
da hočemo biti tudi »za Italijo*. Shod
je izvršil povsem mirno in s polnim uspehom našo kandidatsko listo.
Zanimiv© ic pa, kako so se od drugod prišli nasprotniki trudili, da bi odvrnili ljudi od natega shoda. Pri&ii so Že zjutraj. Ko so prihajali ijodje iz cerkve, so jih nagovarjali in jim obljubljali vse mogoče dobrote, Će ne bodo glasovali za slovansko kandidatsko listo. Eden ti-prijateljev ljudstva je zagrešil še posebno *if-»Ianost. češ, da dobijo Mune toliko cest na vse strani, da bodo izgledale kot kako veliko mesto. Bistri ljudje pa so se jim smejali in jih vpraševali, kako to, da z vsemi takimi obljubami prihajajo vedno le ob volitvah? Niso tako neumni naži ljudje, kakor si mislijo tisti agitatorji! M unci bodo glasovali za kandidatsko listo Slovanskega volilnega odbora.
V Jelšanah.
Dne 30. m. m. ob II. uri se je vršil volilni ■hod v JelSanah. Shod je otvori! predsednik ♦krajnja volilnega odbora za ilirsko-bistriški okraj Rudolf Vaienčič. Za predsednika zborovanja. 1: i se ria je udeležilo nad 150 volilcev, je bi! izvoljen Anion Puž in Lipe.
Dr. Karel Ferluga je najprej prečital pozdravno brzojavko dra Ulikse Stangerja, ki je bil zadržan po drugem dobljenem nalogu, (Živahni klici: živel dr. Stanger!) Na to je govornik očrtal naš program: slovenska šola s poukom italijanskega jezika koi predmeta, slovensko urado van je, občinska avtonomija. Povdar-jai je zasluge naših dosedanjih poslancev za izmenjavo denarja, dosegli so, da se bo vero-nauk nadalje poučeval v materinem jeziku, odpravo dvojezičnosti časopisov. Poslanci so za to, da inform rajo vlado o upravičenih željah našega ljudstva. To pa morejo vestno vršiti le naši poslanci. Dr. Ferluga je zaključil s pozivom. naj dne 6. aprila vsi in složno oddajo svoje glasove za našo listo. Sledilo je burno pritrjevanje od strani zborovalcev.
Odgovarjal je Carlo Ognibcne, lesni trgovec, frdii je. da naši poslanci niso nič opravili, da so izvoljeni le za to. da vlečejo dijete. Povedal je, da je fašistovska stranka vzela v svojo listo tudi Slovence!
Dr. Ferluga: Katere? Ognibene: N. pr. — Pisentija I (Splošen smeh).
V svojem odgovoru je dr. Ferluga pojasnjeval trp;evo pot slovenskega poslanca v Rimu, materijalne žrtve, ki jih jc pretrpel dr, \ViJfan s požijjorn Narodnega doma v Trstu, z razdejanjem pisarne. Piscnti ni Slovenec in govori našemu »<ud?t\u polom tolmača. Temu živemu opisovanju delovanja naših poslancev in njihove vneme za obrambo koristi našega ljudstva so zborovalci glasno in burno pritrjevali.
Na Lo je predsednik zaključil zborovanje — ki se je cd začetka do konca vršilo brez vsakega neprijetnega dogodka — s toplim pozivom, | do^ volilcev, naj dre 6. aprila glasujejo tako, ! ka.-cor jim veleva vest!
lipo in planiko!
#
Sestanek v Novivasi.
V nedeijo sla se vršila v Kortah in Šmarjah pri Kopru dobro uspela volilna shoda. Isti dan pa je bil tudi poučen sestanek v Novivasi. Na oba shoda in na sestanek sta prišla zastopnika osrednjega volilnega odbora slavenske narodne stranke gg. Cvetko Babuder in Marij Ur-bančič.
Isti dan se je vršil mal shod v Novivasi, kamor sta prišla ista dva gospoda. Tu je g. Babuder obrazložil splošni pomen volitev, a nato prešel na razpravo o volitvah z ozirom na naše stališče. V poljudnih besedah je potem obrazložil navzočnim način glasovanja. Razpravi so sledili navzočni z vidnim zanimanjem in z oči vidnim razumevanjem. Sestanek je nato zaključil g. Urbančič z navduševalnimi in bo-drilnimi besedami pozivajoč volilce, naj zaupajo svojim kandidatom, od katerih sta dva že bila poslanca in sta vsem znane njune zasluge. Poročal je nato tudi o delovanju ostalih kandidatov povdarjajoč, da smejo volilci mirnega srca zaupati takim ljudem.
Slovo je fcilo nad vse prisrčno in govornika sta odnesla kar najboljše vtise, sicer od malega števila navzočnih, zato pa tim kremenitejših mož.
(Shod v Novivasi se je imel vršiti v soboto, a nisia mogla govornika vsled pozne ure priti iz Izole v Novovas. Tako se je moral vršiti le sestanek, katerega vrednost pa gotovo ni manjša, nego bi bila ona velikega shoda}.
Volilni shod ▼ Marezigak,
V nedeljo, 30. t. m„ se je vršil v Marezigah po maši volilni shod. katerega je priredil volilni odbor slovanske str.inke. Ob veliki udeležbi je shod otvoril g. Vitez iz. Trsta ter pojasnil navzočim zelo izčrpno način glasovanja, kakor to določuje novi volilni zakon. Nato je volilcem sporočil kandidatsko listo, katere nosilec je občezaslužni mož, dr, Josip Wilfan. Nato je govornik predal besedo uredniku «Edinosti*>f g. dr. Bercetu. V svojem lepo zasnovanem govoru je dr. Berce pozval volilce, naj se pridružijo dne 6. aprila onim miljo-j nom volilcev, ki bodo ta dan uporabili največjo pravico, ki jo daje vsakemu državljanu zakon. OL nem pa bodo s tem storili tudi svojo dolžnost. Ni strahu, da bi bila ob priliki volitev nasilja. Zaupamo izjavi g. Mussolinija, katero je podal zastopnikoma našega volilnega odbora dr. Jos. Wiiianu in dr. Engelberlu Besednjaku. Za tajnost glasovanja kakor tudi za prostost nam jamči pa tudi zakon.
Naši kandidati ne stopajo pred volitvami pred volilce z nikakimi obljubami. Edina njih obljuba je: storili bodo, kar bo v njih močeh, ! j*1*-storili bodo svojo dolžnost. Nato je g. govornik i bo
v okolici Štokovcih, so izpadli incidenta.
30, marca t 1. so se vršili I jimi Pule volilni shodi, in sicer v Rakiju, Alturi in Ližnjanu, Vsi prav lepo in brez najmanjšega
Shod v Štokovcih.
Dopoldne po 9. uri so se začeli zbirati ljudje iz Stokovcev in vseh okoliških krajev. Prišli so ne le od blizu, ampak tudi od daleč, hodili so celo po 8 do 10 ur, da le pridejo na shod in čujejo glas govornikov v mili materinščini; saj je ta narod tu zapuščen in prepuščen sam sebi ter v odvisnosti od ljudi* ki ga ne ljubijo, ne spoštujejo. Zato so na glas, da se bo vršil shod, sklican od Slovanskega volilnega odbora, prižK celo iz daljne Kanfa-narščine, iz Barbanšćdne in drugih oddaljenih krajev.
Ko je bilo zbranega veliko število ljudstva, je podpredsednik političnega društva «Edinoat» v Trstu, dr. Ivan Marija Čok, otvoril shod t imenu Slovanskega volilnega odbora ter najprej poljudno obrazložil način glasovanja. Na to je v krepkih in jedrnatih besedah povdarjal pomen volitev, našo dolžnost, da se jih udeležimo ter program naših kandidatov. Poudaril je posebno, da mi ne iščemo in ne zahtevamo drugih pravic, nego jih imajo drugi državljani Italije, a eno nas dali od drugih: in to je narodnost; naj nam pustijo našo narodnost, naj nam dajo možnost, da se naša narodna kultura, naš jezik slobodno razvijajo in vse ostalo sprejemamo. Imamo enake dolžnosti, kakor ostali državljani, zahtevamo enake pravice: kakor smejo gojiti svojo narodnost Italijani, tako jo moramo ^meti gojiti tudi mi. Ker naša ljubezen do naroda in do našega jezika, je tako vkoreninjena, da je ni sile, ki bi jo izruvala. Zato moramo voliti svoje slovanske kandidate, ker le-ii bodo znali in mogH naše narodne interese braniti.
Silno odobravanje celega zbranega naroda je sledilo govornikovim besedam.
Nato je naš neumorni istarski narodni delavec, Ivan Stari, pojasnil ljudem, v čem mora obstojati naše delo, da se
kamijoni, s svojo muziko, s svojo
mitraljezo in s svojim dolgim nosom, ter
LS^SpS^ko^	dalae sa ssgvaSafiii
Slovanskega volilnega odbora, jih je vas Ne tiajle w zeTajatj neresnični! L«--. staro in mlado, kar kze m grede, fafc*^ t«*e„cfjUnih^es°eh W ji'S caka.o m trgu. Navdušenje ,e b.lo nepo-jširijo ffied Vas ljudje, ki delajo na srZ p«no Stan Joža Fedel ,e pozdravi ,n!pest u določbam, odredbam
objel ter poljubil došlece, v imenu zen-stva je neka gospodična izrdčila g. dr. Čoku krasen šopek svežih vijolic, enako je bil poklonjen velik šopek g. Siari-ju. Iz srca prihajajoč navdušen pozdravni govor ar. Čoka je bil spremljan od zbranega občinstva z nepopisnim vshičenjem. Tudi govor g. Stari-ja so ljudje pozdravili z odobravanjem in dolgo trajajoč o ovacijo temu našemu neustrašenemu narodnemu borcu in delavcu.
Le prehitro je prišel čas odhoda, ker noč se je že nagibala. Avtomobil naših zastopnikov je bil dobesedno posut z rožami in s solzami v očeh — od radosti in navdušenja — je zbrani narod pozdravljal odhajajoče. Bil je to pravi triumf naše narodne stvari v teb težkih časih in v tistih naših tako izpostavljenih krajih.
Krasen dan je bil, poln vsebine, poln dela, ki bo dak>, o tem smo prepričani, lep končni uspeh.
SlNisski Mi!
ohranimo. Posebno je poudarjal potrebo naše organizacije na gospodarskem polju in omenjal, da naše delo za obstoj ne preneha z volitvami, 6. aprila, ampak se mera vztrajno in vedno nadaljevati, dokler naš narodni obstoj zasiguran. ca poljuden način razložil pomen" in delo- j Tudi besedam gospoda Siari-ja je narod vanje poslancev v zbornici. Kar se pa tiče i enoglasno pritrjeval, na kar je v kratkih, agitacije drugih strank med našimi volilci, j a pesniško vznešenih besedah Jožo Pu-| omenla pred vsem to, da imajo nekatere teh j li5Jj navduševal narod in ga pozval, da j stranic sicer teoretično lepe programe, da pa '
Sntar-e.	________ _	_
Shod v Šmarjah se je imel vršili ob 14. uri \ ti programi praktično nikakor niso izvedljivi, v nedeljO; a vsled nepričakovanih ovir nista i Predvsem imamo tu za primer Rusijo, kjer je mogia govornika priti iz Marezig. Pač pa sta ! zopet zadobil tla kapital, celo tuj kapital.
«h nrt h tin	5_______•	-J I	.	'	*
šla ob 6. uri zvečer preko Šrnarij zastopnika volilnega odbora, ki sta bila v Kortah in Novivasi. Takoj ko so ljudje za to zaznali, so se
Za besedo je zaprosil tudi mareziganski občinski tajnik, g. Pecenco (menda nekdaj: Pe-
zbrali — kakih 300 po številu — in obdržaval j čenko!}: Zae.ei je pobijati izvajanja svojih pred-
se je tudi shod v Šmarjah. Govoril je g. Urbančič, ki je v navdušenih besedah pozival volilce, naj se podajo dne 6, aprila na volišče. Voliti da ni samo pravica, ampak dolžnost vsakega izobraženega volilca. Po svoji ljudski izobrazbi pa se lahko primerjamo z vsakim narodom in ni se nam bati, da bi bila taka primera za nas neugodna. Kakor nam drugi priznavajo to izobrazbo, tako in še bolj mora biti naša skrb, da to Ludi sedaj ponovno dokažemo. Ni ga tedaj dvoma, da morajo vsi na volišče. A prašanje je samo, za katero stranko naj se glasuje. Izjave g, Mussolinija, volilni zakon sam, v prvi vrsti pa tudi človecansko pravo, nam daje pravico kakor vsemu drugemu človeštvu, kakor vsem drugim državljanom, da si izberemo svoje zastopnike, iz srede svojih bratov, ki edino morejo naibclje razumeti naše brige in težnje. Vsled pozne ure ne more poročati podrobno o delovanju naših poslancev, ki smo jih izvolili pri zadnjih volitvah. Vendar pa je prepričan, da vsakdo ve, kaj so storili in delali, omenja pa samo izmenjavo de-nara zadrugam in vojno odškodnino. Tudi danes s tega mesta ponavlja k-ic, ki je bil geslo našim zastopnikom ob vsaki priliki: plačujemo davke, dajemo brez ugovora svoje sinove v vojake, izvršujemo vse dolžnosti, zato pa imamo tudi vso pravico, da zahtevamo enake pravice z drugimi državljani. Naša deca mora imeti poduk v jeziku svoje matere, na sodnijah, v uradih mora biti naš jezik.
Ni ga med nami, ki bi sovražil svoje sodržavljane. Spoštukmo tudi one, katerim smo . morali odpuščati. Naša stranka ne agitira ne s
rpcf 2 m i n n	Jt «•!•« « » _ L.1...1___" AT_ »	t
govornikov in sicer na tak način, da so se mu navzočni smejali, G. tajnik namreč pravzaprav ni niti sledil izvajanjem svojih predgovornikov in se je videl v njegovih izvajanjih očiten namen, da pretvori zborovanje v fašistovski shod. Med njegovim govorom je pridrvel iz Kopra kamijon fašistov z odvetnikom dr. Petrisom. Fašisti so oddali pred dvorano več strelov. Volilci so se začeli oddaljevati, le našima govornikoma se je posrečilo pregovoriti jih, da so ostali, da poslušajo še izvajanja g, dr. Pe-trisa. Ta je začel govoriti pač tako. kak»r je govoril že v Dekanih in na Vzročku. Iz njegovega govora objavljamo samo najmarkantnejše izvlečke, ki nam pač najbolj jasno pričajo o mentaliteti g. dr. Peirisa. *Druge države imajo narodne manjšine. Italiji pa tega ni treba, ker je italijanski narod edin in ne rabi v svoji sredi drugih narcdov,» < Mareziganci morajo glasovati za fašistovsko listo, da se očistijo madeža izza volitev l. 1921.» Po mnenju g. dr. Petrisa bo vlada ^bo volitvah najprej dala zgraditi ceste, vodovode, železnice v one kraje, ki bodo pri bližnjih volitvah dali največ glasov za vladno listo. Marezige bodo pač zadnje prišle na vrsto, ako se ne bodo poboljšale. G. dr. Berce je v temperamentnem govoru zavrnil predgovornikova izvajanja. V italijanščino je prevajal «cesarski» Piciga. Ker pa je slabo vršil svojo nalogo, je naš govornik nekatere važne stavke sam prevedel na italijanski jezik. Povzel je spet besedo dr. Petris, ki pa ni več odgovarjal našemu govorniku, ampak je z opisovanjem moči milice in vojske skušal vplivati na volilce. Dr. Berce mu je hotel
cestami, ne z davki, ne z obljubami. Naš nastop : slovenski ugovarjati; toda dr. Petris je zahte-
Tli nrntlOrv^ von Ct» nn rv-i-i*«'	J - Tr L! L!1 ^ 1 val Ti3i ff/tvist«*« if a lIiont?ir5 tr L-	i er^n
ni protidržaven in ne proti vladi, ker bi bilo to predrzno, neumno. Naša zahteva je edinole: enake dolžnosti — enake pravice.
Zelo izčrpno je nato govornik obrazložil način glasovanja, tako da so vsi prisotni kaj lahko razumeli in da ne bo na%n volitev zmot in pogreškov.
Svoj govor je govornik zaključil:
Na dan 6. aprila vsi ko en mož na volišče za našo iipo in planiko. Ne s srdom, ne s sovraštvom v srcu do nikogar. Z ljubeznijo poj-
val, naj govori italijanski, v kar pa naš zastopnik ni holel privoliti. Shod se je nato zaključil. Med našima zastopnikoma in fašisti se je pred dvorano razvila še kratka živahna razprava, nakar so se prijteljski poslovili.
V Kortah
se je tih pred mašo zbrala množica mož — kakih 300 ljudi —. V kratkih a jedrnatih besedah je nato pojasnil g. Urbančič pomen in namen
brez strahu in v zaupanju v zmago pravice, dne 6. aprila odda svoj glas za naše narodne kandidate.
Končno je Še stari seljak bodril svoje drugove, naj se ne bojijo, «dok je glava živa», ter naj pogumno gredo v boj za pravico, za našo lipo, ker «lipa je naj-liplja (najlepša)>.
Nato je dr. Čok zaključil ta krasno uspeli shod ob giasnem in navdušenem vdklikanju naroda. Nekateri ljudje so trdili, da še niso doživeli tako lepega dne.
Po shodu so se razni zborovalci obrnili do naših zastopnikov z vprašanji in pritožbami glede volilnega postopanja. Ob splošnem navdušenju so se zborovalci razšli.
Shod t Rakijo.
Prvotno se je nameravalo napraviti shod v K ar niči; no, ker se ie zdelo, da je potrebnejši v Rakiju pri Karnici, so ili sklicatelji v Rakelj in, ker tam shod ni bil prej prijavljen ljudem, so se sklicali ljudje po njihovem prihodu. V kratkem je bilo zbrano precejšnje število volilcev, katerim je dr. Ivan Marija Čok razložil način glasovanja in pojasnil njih dolžnost, da glasujejo kot zavedni Slovani za lipo. Ko je bil že skoro končal, je prišla gruča fašistov iz Vodnjan*. Neki učitelj iz njihovih vrst se je oglasil za besedo in v hrvatskem jeziku skušal dokazati volilcem, da morajo glasovati za fašiste, če hočejo, da se jim bo cedilo med in mleko. Pod-grel je ono staro o voditeljih, ki hujskajo in pristavil: «obetajo vam svobodo, ki pa ne pride». Lahek posel je imel dr. Čok, da mu je ob splošnem odobravanju prisotnih dal jasen in precizen odgovor ter temeljito pobil fašistovske trditve.
Se enkrat sta si odgovarjala fašist m dr. Čok, na kar je ta zaključil rekoč, da kadar bodo Italijani glasovali za lipo, bo prišel čas, da bomo mi mislili na Kktorski sveženj, prej ne.
Naš odbornik Ivan Stari je nato razde-! lil med ljudi neka.' propagandnih listov, ki so jih ti z velikun veseljem pričeH ta-
i .	t J-	-i___i	___
Druga in tretja točka sporazuma, sklenjenega med našimi političnimi organiza-djaaai glede skupnega nastopa pri volitvah, se glasita:
2.)	KaadKdatska lista za predstojeće volitve je:
1.	DR. JOSIP WILFAN,
2.	DR. ENGELBERT BESEDNJAK,
3.	DR. ULIKSE STANGER,
4.	DR. STOJAN BRAJŠA,
5.	ING. ANTON PODGORNIK,
6.	DR. JOSIP BITEŽNIK.
3.)	Obe pogodbeni strani se obvezujeta, da bcota toliko potom skupnega volilnega
narodno odbora, kolikor polom časopisja («EcU-nost», «Goriška Straža», «Istarska Rifeč», «Pački Prijatelj», «Mali list > in «Novice») ter potom vse svofe organizacije, v vssh pozivih, na 9hcdfh in splch v volilai agitaciji do zadatega delovali na to, da oddajo volilci preferesqne glasove prvemu, drugemu in tretjemu kas.dids.iu v tem redu in sicer za vse tri kand:datef z iz-ključenjem katerekoli premsmbe,»
Ta sporazum so podpisali sledeči gospodje: dr. Eagelberi Besednjak, dr. Sto-Brafša, dr. Edvard Slavik, dr. Josip Wiifan.
Volilci! Kdor vam priporoča kaj drugega nego to, kar je sporazumno določeno, JE NAVADEN LUMP. Naženite ga!
Deset zepouefi! za goniee
1.	Pojdi osehno na volišče!
2.	Ne pocabi volilne izkaznice <}orna!
3.*Bodi	na volišču že ob 7. uri!
4.	Vzemi s seboj čm, ospičea svinčnik!
5.	Ko ti da predsednik koszisije glasovnico, preglej jo, če ima tekočo številko (pisanog podpis člana komisije in pečat!
6.	Voliti mraš v kabini!
7.	Znak svoje stranke prečrtaj na glasovnici! Druge znake pusti pri miru!
& Če dobiš pokvarjeno glasovnico ali če $o sam pokvariš, ne oddaj je;, ampak zahtevaj od predsednika komisije drugo!
9. Ko ti predsednik da glasovnico, pazi iz katere žare jo vzame; in ko jo ti njemu vrneš, pazi, da jo položi v drugo žaro!
10. Pazi, da predsednik, predno odloži glasovnico v drago žaro, odtrga od nje repek I
Naš volilni znak
dejo naši ljudje na volišče, zavedajoč sc, d= vrše pravico in dolžnost vsakega čioveka-dr žavljana. In ko bo videl ves svet in naši sodržavljan; naš nastop pri volitvah, našo ljubezen do svoph sodržavljanov, bo vsakdo moral izreči sodbo, ki bo glasila: narod kremena, narod poštenjakov.
Ko s j sc ljudie že začeli razhajati, se jc ogla«ii k besedi tudi nek dru£i gospod, ki jc v svojem kratkem govoru pozival navzočne, naj prečrtajo poleg lipe in planike še drug odznak. Oglasil se je zopet k besedi g. Urbančič, ki je najprej pobil poziv predgovorni-ka na podlagi določil zakona, povdarjajoč, da je glasovnica neveljavna, ako sta prečrtana dva ali več odznakev. Fa tudi z drugega vidika je izključeno, da bi mogel kak volilec-člo-vek črtati dva odznaka. Noben poštenjak ne tnorq biti pripadnik dvoje strank: ali črno ali be'o, oboje obenem pa ne more biti. Kar se 4iče pa besed £ preagovornika o stranki, ki le za kmete in delavce in o predgovornikovi agitacHi za neke preferenčne giasovc, pravi jsamo: kdo more oporekati, da je neprecenljive Koristi, icar so storili naši poslanci za naše ljudstvo. Mar je to ljudstvo, naš narod, ljudstvo fcogatašev, mar ni narod kmetov in delavcev?! Zopet kliče in ponavlja: Oni čut, ki ga ima vsakdo v svojem srcu, ljubezen do svojega naroda, te£a ne sme nikdar nihče poza-pbiti, četudi ljubi svojega bližnjika kakor samega sebe. Zato pa: na dan volitev vsi na volišče. edini in «ln£ro V<ialr rflupi po gvoji ve-
je "Hiu fu)BSU" K* Uiuauv.il, Jjuuicu iu iiaiucu	.	_ .. 1	. j .	i .	•
nastopa naše stranke pri predstoiečih volitvah- koj čitati. Tudi ta shod je v polni men
dosegel svoj vspeh.
Shod ▼ AHnri je bil sklican za 3, uro popoldne. 2al se je avtomobil, s katerim so imeli dospeti naši zastopniki, pokvari! in so morali ti ostati v Karnici nad 2 uri. Zato so prispeli v Al turo šele ob 5. uri. Popoldne ob 3. uri je pa že prispeto tja nič več in nič manj ko 16 kamjonov fašistov, z milico, eno godbo in — eno mitraljezo. Na Čelu ekspedicije so bili poslanec Bilucagtia, kraljevi komisar Ricci, polit tajnik istrskega dež. fašja Zucconi, dr. Stanič i. dr. Obdržavali so svoj shod, a doživeli so velik fjasko. Ko so prišli naši, so se bili ljudje že razšli, kar Stopi nekdo v cerkev, da bije plat zviona in v četrt ure je bila velika množica naroda zbrana pred cerkvijo, kateremu je dr. Čok ob velikanskem navdušenju razložil pomen volitev in jih navdušil za naš znak, za našo lipo. Z vedrim navdtzSenjem so ljudje sledili izvajanjem govornika ter ob koncu njegovim besedam enoglasno pritrjevali. Tudi tu je g. Stari razdelil propagandne liste in letake med narod, na kar so se naši ob bratskem pozdravljanju odpeljali.
Shod ▼ Ližnjanu je bil krona shodov tega dna. Eno uro
Povdarjal je, da z našim samostojnim nastopom nikakor ne nastopamo ne proti državi, a tudi ne proti vladi. To poslednje smo dokazali z izjavo, ki sta jo podala naša zastopnika ministrskemu predsedniku. Proti državi pa nikakor ne moremo biti in tudi nam ne more tega nihče očitati, ker plačujemo toli vse druge davke, a v prvi vrsti krvni davek. Kar se pa t!če obljub: naša stranka ne obljublja ničesar, ne železnic, ne ppustitve davkov, a tudi ne obljublja nobenemu ceste v Korte, ki sc je še vsakokrat začela delati pred volitvami, a z delom se je nehalo še vsakokrat takoj dan — po volitvah. Od strani naših kandidatov samo ena obljuba: storili bodo, kar bodo mogli! Z ljubeznijo do svojih sodržavljanov in s poštenjem v srcu poj-demo vsi ko eden na volišče.
Nato je g. govornik v poljudnih besedah obrazložil način glasovanja, kakor ga predpisuje novi volilni zakon. Odgovarjal .je tudi zelo izčrpne na razna vprašanja od strani volilcev, tako da ge menda ne bo volilca, ki bi ne znal tehnične strani glasovanja.
Svoj govor je govornik zaključil ob splošnem odobravanju vseh navzočih s pozivom: 6. aprila naj ga ne bo med nami, ki ne bi šel na volišče. Po številu za naše kandidate oddanih glasov, po našem nastopu nas bodo sodili. Sodba bo pa lahko dvojna: ako pojdemo vsi ko en mož na volišče, bodo sodili o nas kot o poštenjakih in kremen jakih — ako se bomo pa hlinili in lizunili, nas bodo vedno imeti le za one, ki prenašajo po naši Istri tovore!
Vsak volilec naj si ta znak dobro vtisne v spomin, da ga bo na dan volitev takoj spoznal med znaki drugih strank. Volilni znaki so natisnjeni ob levi in desni strani glasovnice eden pod drugim.
Glasovnico dobi volilec od predsednika volilne komisije na dan volitev. Z njo gre v kabino za glasovanje ter odda svoj glas. Glasuje se na ta način, da se naš znak prečrta z navadnim črnim svinčnikom, ki naj ga vsak volilec vzame na dan volitev 6. aprila s seb«v
^ Glasom sporazuma med slovanskimi političnimi organizacijami v Italiji glede skupnega nastopa pri volitvah bo oddal vsak naš volilec še tri prednostne glasove, in sicer dr. Wilfanu, dr. Besednjaku in dr. Stangerju. To se napravi tako, 'da se na treh črtah v srednjem spodnjem delu glasovnice zapišejo drugo pod drugo števila 1, 2, 3 na sledeči način:
1
pred prihodom naših so odšli iašisti s svo* ku volilne komisije.
Vsak voElec torej najprej prečrta naš volilni mulf, napiše ta tri števila, zgane (zapre) zopet glasovnico, jo zalepi z gumi-ranim robom in jo potem izroči predsedri-
m namei
riccn ylade!!
«V srcih naših volilcev, našega naroda je postenje», je dejal dr. Wilfan na shodu v Baderni. Dejal je pa tudi: «Naš narod je izobražen, discipliniran, in kot taki pojdemo dne G. aprila na volišče.* V dokaz naši izobrazbi, naši discipliniranosti, n šemu poštenju bo služilo edinole dna 6. aprila za našo stvar oddano število glasov. S tem, da bomo oddali svoje glasove svojim kandidatom, ne nastop:mo proli vladi, tem manj pa proti državi, ker od I. 1918. sem nf-smo nikdar nastop^ proti nobeni vladi.
Kakor da bi mi ne oddajali kakor vsi drugi državljani krvni davek in vse dru^e davke in ne bi izvrševali napram državi in vladi vseh drugih dolžnosti! Državljani Italije smo, izvrr^emo dolžnosti kakor vsi drugi državljani Italije, zato pa hočemo tudi svoje pravice. Državljani Italije smo. Sicer govorimo drug jezik, nego ga govori italijanski narod, toda gotovo je, oa imamo tudi mi vse one pravice, ki jih ima drugo človeštvo na svetu, one pravico m nam jo daje volilni zakon ket tak. F:isi-stovska vlada je imela in ima dovolj moči, da bi bila lahko izdala volilni* zakon, ki bi veleval, da sme nastopiti pri novih volitvah samo oni volilec, ki bo glasoval za fašistovske kandidate. Ne, vlada ni lega storila, ker ve, da ne morejo nikjer oili vsi državljani pripadniki iste stranka. Ni storila tega vlada, ker je gotova svoje moči, sc pa tudi zaveda člo-^ečariskih pravic, ki jih ima vsak člov .k — drz Ijan. Ni storila lega, ker bi bila postopal? s tem v nasprotju z načelom vsake vlade kateregakoli naroda — pa naj bi bili tudi najbolj nekulturen — tem bolj pa v nc-sprotju z 2000 letno kulturo italijanskega naroda.
Že samo to nam daje pravico da nastopimo z laslno kandidatsko listo pri predstojećih volitvah,
Pole^ vsega pa imamo izjavo g. Mi^.so linija, ki je načelnik vlade ki je du; a faštzma. Mar ne bi bil on lahko, me tc da je vzel izjavo naših odposlancev r.a znanje, dejal: Vi. Slovenci, tilas:ijlo na dan volitev za listo, ki jo bo predložila moj.t stranka —.če pa tega nočete, os.tc*n;!c raje doma, ker bom sicer smatral, da d< -late proti moji stranki, a s tem tudi proii vladi. G. Mussolini ns tega deial. Njegova izjava nam jamči, da je nekaj one£a, kar se dela, kar se govori od izvestne strani, pioti njegovi volji, torej delo dotičnikotv proti vladi. Za nas jc najčistejši predsta nik iasizma in italijanske vlade g. Mussolini. Ker nam on ni zabranil nastopa p i volitvah, nam ga je torej dovolil. Pcle^ tega pa nam je tudi podal izjavo, ki je /a nas sveta, a bi morala biii ravno tako sveta — če ne še bolj in sicer celo-ukaz — onim, ki danes agitirajo na izveš ten način proti nam. Delajo to proti intenci-jam in namenom g. Mussolinija, torej delajo ravno oni s svojim načinom agitacije proti g. Mussolini ju kot predstav tik a vlade in fašizma, proti fašizmu, proti vlad:. Ni tu govora, da bo vlada merila pravice in ugodnosti po številu za vladni stranko oddanih glasov. Ni tu govora, da bo lepše izgledalo, če bo tudi nekaj naših glasov za vladno stranko. To bi bilo krivično, nad vse nepravično! Gospodje, ki ina tak način agitirate: žalostno je, da na tak način blatite ugled svoje stranice in vlade! Verjemite naši iskreni besedi, ne moremo vam verjeti, da delate to* zalo, ker imate tak ukaz, ampak nasprotno: da tega. ukaza nimate in delate na svo;o lastno pest brez znanja osrednjega vodstva svoje stranke, brez znanja viade. K'<-čemo vam tudi: nastopite z odkrilo ; ■ tac/jo! Pri tem pa ne imejte v anulih nikdar drugega, nego samo korisl svoje stranke, imejte v mislih in srcu edino!c ideale svoje stranke! Po tem vas bomo sodili, spoštovali vas, ne da bi morali nneti v srcu tudi strah pred vami! Proč z Iažnjivimi obljubami, proč tem bolj še z grožnjami! Stvar naše stranke je sveta in zato jo tudi mi spoštujemo. Zato pa vari kličemo še enkrat: Poštenje na dan, a s poštenjem tudi spoštovanje!!
Napisali smo te besede pred vsem za fasistovski «volilni odbor cone Herpe' ki je te dni razposlal okrožnico, ki vsemi kričečimi jezikovnimi napakami oojavljamo v naslednjem: Slovenci
V kratkem bodete klicani k volitvam. Zapomnitcse, da kdor da en glar do-tičnemu kateri ni v Narodni listi, jc ravno iako, kakor, da bi glasovali proti državi.
Samo kandidatje države so tisti, kateri so zazmmovani v glasovnici s tem znakom (liktorski sveženj).
Če hočefe, da Vam država pomaga ji morate zaupati in jo podpirati.
Zapomnitese, da voiiti za one, ki niso od države, je ravno iako, kakor staviti Vas v boj proti državi.
Kdor je z državo bode tmel pomoč in njeno prijateljstvo, kdor je proti državi bode imel sa?r»o kesanje.
Slovenci: volite zatorej samo listo s tem znakom (liktorski sveženj).
Volilni odbor cone Herpe1}. Volilci! Kaj si mislite o tem? Že sam naslov mora vsakega zbosti v oči! Na sodnijah, v šolah, v upadih — nikjer ne obstojamo več! Pojdi k onemu, ki jc sestavil to okrožnico: mar ti ho priznal, ^a obstojaš, da imaš svoje pravice? Ne, nikdar in nikjer ne smemo obstojati! Sedaj pa kar nakrat z zvijačnim namenom: «Slovenci»! Torej vendar, vendar smo tu? Kako to, da kar nakrat? Kdor je sestavil
to okrožnico, niti našega jezika ne pozna, f,e več; tako malo je pohtik, še manj državnik, da niti ne razločuje, kaj je država, kaj je vlada, kaj je stranka« Pravi, da dela proti državi oni, ki ne glasuje za »Narodno listo*! Kdo ne pozna znanega italijanskega polivka /GSoJittija.? Nihče ne dvomi o tem, da je Giolitti Italijan, tak Italijan, da je osivel v službi Italije, Bil je večkrat ministrski predsednik — v par besedah: vedno je delal in dela za italijansko državo. Mar dela on sedaj proti državi, ko ne nastopa v ^Narodni listi»? Kdo si upa reči njemu kaj takega? Mar ne bi vsi obsodili onega, ki bi se upal rn drznil reči Giolittiju, da je proti italijanski državi, ker nastopa z- lastno kandidatsko listo? Kdor bi to dejal, bi bil lažnrk in
obrekovalec,	, .
Kaj je pa z vlado? Ali je kje rečeno, da dal zakon, nam jo daje mora biti vedno in vedno ista? Zadnji j človečansko pravo, nam
vlada odvisna od ljudskega mnenja, od časa, od moči in privlačnosti ene ali druge stranke. To samo mimogrede, da se nauči dotični »visoki politik* „volilnega odbori cone Herpelj" razločevati bolje med državo in vlado. Da mu povemo še kaj je stranka- Res bi bilo odveč — čeravno ni s svojim jezikom oziroma razlago v prej navedena okrožnici, dokazal, da razume in zna ta razloček. Zato pa nal nikar ne misli, da bo zapeljal naše izobraženo in razsodno ljudstvo v zmoto. Gospod književnik, ki je sestavil okrožnico »volilnega odbora cone Herpelj*: od prvega do zadnjega poznamo razliko med državo in vlado ter med tema dvema in stranko! Naše stališče je bilo vedno in tudi bo: naš nastop m proti vladi, tem manj proti državi! Pravico voliti za našo listo nam je
državljansko in jo daje vlada
vaški politik mora razumeli, da je vsaka i sama!
NEVNE VESTI
le stranka, ask mta aiaiiia
\a volilnem shodu socialistične stranke minule nedelje je ^obžaloval* neki govornik, da jc vlada < dovolila« samostojno slove.nsko kandidatsko listo. Voliic i slovenske narodnosti naj bi pomnožili opozicijo! Hotel je reči: rjiihovo stranko. Tako pesem nam je zapela nedavno tudi republikanska * Emancipazione®.
Najprej bodi povedano, da mi nismo in nočemo biti nikaka ^stranka*, ker smo narodna manjšina! Zlasti na političnih volitvah odklanjamo vsako opredeljevanje po strankah j :n nastopamo kot narodna celota. Ne interese i■. ake stranke- ampak interese vseskupne tiašs : r. a rodne manjšine naj zastopajo naši izvoljeni poslanci!! Na tem stališču vztrajamo neomajno, Ver je v njem naša trdnjava, ki nam omogoča borbo za posebne interese našega vseskup* ljudstva. To naj si zapomnijo gospodje
cem mnenje, da bo naš znak tako natisnjen tudi na glasovnici, ki jo bo na dan volitev prejel volilec od predsednika volilne komisije. Prepričani smo, da ga ni med nami volilca, ki bi si dal nariniti to mnenje in se pustil motiti po takem načinu propagande proti nam,
Volilci! Ne jemljite resno početja takih listov in agitatorjev z glasovnicami, ki .nosijo naš znak obrnjen na glavo! Dne 6, aprila bomo dvignili naš znak na roke, dvignili starodavno glavo naše košate lipe, postavili našo planiko vrh ponosnih goraJ
Življenje Kraških žbpsrdu
SC	v
našem državnem življenju! Ker. če bi sto-ii to, bi si sami. kot slovanski državljani, iz-dmaknili tla izpod nog!! Ravno to pa bi ii
Pod tem naslovom smo prejeli s Krasa: Te dni sem se nekoliko ogledal po našem Krasu. Povrnil sem se domov s celo torbo novic. Zla-
desni in levi! Nikoli naš nc izvabijo, da ' sti zanimivo je, kar sem izvedel o kraških :e mi le kot »stranka* hoteli uveljavljati županih m njihovem sedanjem življenju. Neprestano so v gibanju. Dne 10. t. m. so imeli shod županov in občinskih tajnikov v Dat ovijali, dne 14. t, m. je bil občni zbor konsorcija r oni! V ta namen bi hoteli, naj bi se | kraškega vodovoda v Sežani, 19. je bila slo-a politična organizacija razcepila na j vesno blagoslovljena nova zastava dutovelj-nke Tako bi hoteli socijalisti, republi- i skih in krepelj. fašistov; m se se niso župani Tri fašisti itd. Razlika je le v tem, da so ti : dobro oddahnili, že so morah na dolgo po-\ dn i vsaj odkritosrčni in da nam odkrito j tovanje v Rim, kjer so ph v nedeljo, 23. t. m.
1 predstavili g. Mussohniju. Komaj so prisil domov, so jih že Čakali vojaki naredne milice s pozivom, naj pridejo v soboto, 29. v Sežano ker v na volilni shod kandidata g. Giunta. Istotako ki bi so bili ob tej priliki pozvani v Sežano vsi a učitelji. Kakor sem izvedel, so naše, sicer ,(1ja -e da zastopamo in branimo koristi in male občine v zadnjih letih potrosile 1000— eve naše narodne manišine, Pač na bomo 2600 lir za potovanja županov na razne se-{.dar pripravljeni za lojalno sodelovanje stanke m prireditve. Pravni so mi, da so za .ako vlado, ki nam bo hotela biti pravična, ; zadnje potovanje v Rim župani dobili povr-7 v - ako stranko, ki bo imela voljo za po- njeno samo brezplačno vožnjo za vse drugo - - -	i.&0 morali sami skrbeti v hotelih iz svojega,
j oziroma iz občinske blagajne, plačati kaj slane račune. Tako naš dopisnik. Pa tudi z naše strani naj napišemo par pripomb.
Ali je tako trošenje racijonalno z ozirom na mizeaao fimmcijelno stanje kraških malih m
sko šolsko okrožje izkazovala — g. Giun-; ta naj čuje! -r— Se ne prav dva odstotka otrok, ki niso obiskovali solo. Z drugo besedo: v rečenem okrožju, kjer je imel g, Giunta svoj shod, je analfabetstvo iztrebi jeno. To je «purificazione», s katero bi se moglo ponašati vsako ljudstvo v vsaki kulturni državi. Ko smo mu povedali to in če še dostavimo, da Krase ve c ni le bister in napreden, ampak tudi ponosen na to, bo g. Giunta razumel, da so ljudje užaljeni radi tiste njegove sodbe o njih. Razumel bo, da je zagrešil agitacij-sko — nerodnost! __«
Interes države
da zahteva, da se naša narodna manjšina asimilira, raznarodi. Tako govorijo na volilnih shodih govorniki a la Pisenti, Bande lli, Peternelli itd. Vrag vedi pa, zakaj ne prihaiajo s konkretnimi dokazi v podkrepi j enje te svoje trditve?! Navesti bi morali tiste nevarnosti in Škode za državo, ki jih ogroža obstanek naše narodne manjšine v dSavi! Zlasti bi morali tudi in posebno povedati, kako in v kakem pogledu je naša narodna manjšina nevarna za veliki štiridesetmiKjonski italijanski narod. Ali more biti morda polmilijonska manjšina nevarna narodnemu obstanku štiridesetmilijonskega naroda ali ga ovirati v njegovem razvoju? Kdor bi govoril o možnosti take nevarnosti, bi žalil italijanski narod, ker bi pM odrekal narodno, kulturno m duševno s£o! Ker bi mu podtikali, da nima v sebi sposobnosti za življenje' poleg ljudi drugega jezika pa naj so ti le neznatna narodna manjšina! Zato je res naravnost žaljivo, če kdo govori, da se mora tej manjšini vzeti materin jezik in ji ubiti narodno bistvo radi najvišjega interesa države in italijanskega naroda! Mi, pretvezni sovražniki italijanskega naroda, imamo drugačno in boljše mnenje o narodni in etični moči italijanskega naroda in cenimo drugače in višje sile njegove kulture, _
Padel pri igri. Pri nogometni igri na Monte-bellu je včeraj popoldne 18-let ni Fran Za-vadlav, stanujoč v ul. P. P, Vergerio št. 228, padel tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v zapestju. Dobil je prvo pomoč od zdravnika reiilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno
y spalnici, spadajoči k stanovanju, kjer je na-■» stan.ena družina Andlovec; uničil je skoro v<ie pohištvo vredno kakih 2000 lir. Po kratkem gašenju so gasilci ogenj popolnoma udušili.
Ogenj v dimniku. V nekem dimniku v hiii Št. 9 v ulici Mirti so sc včeraj opoldne vnele saje. Na lice mesta poklicani mestni gasilci »o ogenj, ki ni povzročil nikake škode, kmalu
bolnišnico, kjer so ga* sprejeli v kirurgični od- ! pogasm.
delek.
Krčmarjev padec. Snoči okoli 18. ure je bil
Presenečenje na potovanju- Neprijeten spomin na Trst bo imel trgovec Tomaž Ratnik,
pripeljan v mestno bolnišnico 53-letni krčinar star 35 let, dema iz Crnegoie. Na potovanju Josip Pischianz, stanujoč v ul. XX Settembre j skozi naše mesto je naprosil nekega moža, ki št. 20. Mož je v pijanosti padel r.a trgu Borsa ga je srečal na ulici, naj mu kupi vozni hslek ter se pobil po nosu in po desnem licu. Nosil za Pariz; v to svrho mu je izročil znesek 823
m	. «	,1	__•___ xr_____________- - - I«	1 n n« nftAoLf^ "r Zrn
bo teden dni obvezano glavo.
__________________________dinarjev. Neznanec mu je velel, naj počaka za
Majhen požar. Včeraj popoldne je bilo po- ! kratek čas; vrne se takoj z listkom. Toda mož veljstvo mestnih gasilcev telefoničnim potom j ni držal besede, Črnogorec jc po dvcurncm obveščeno, da je v hiši št. 111 v ulici Cristo- ! brezuspešnem čakanju uvidel, da jo je nezna-foro Cancellieri izbruhnil ogenj. Na označeno nec popihal z denarjem. Podal sc jc na blii mesto je bil nemudoma odposlan z dvema vo- nji policijski komisarijat ter ndznanil zadevo zorna oddelek gasilcev. Ogenj je izbruhnil v 1 tamošnjim orožnikom.	_
Vesli g Goriške®
Volilni boj. V nedeljo — poslednjo pred volitvami — je dosegel volilni boj svoj višek. Stranke so vrgle v boj vse kanone, strojne puške, s katerimi so razpolagale. Po celi Goriški so grmeli topovi, zlasti v gorah in na Vipavskem, in njihovi streli so pretresali ti-sočglave množice ljudstva. z
Razen shodov v Ajdovščni, Vipavi, Tolminu, Kobaridu, Bovcu, Rihembergu, Opatjemselu, Cerknem in Idriji, so se vršili še shodi v Pr-.vačini, kjer je govoril dr. Orel, ter na vrhu Sv. Mihaela in v Rubijah, kjer je navduševal volilec član Slovanskega volilnega odbora Anton Vuk, Pa tudi goriški fašisti so tega dne
>rijo česa imamo pričakovati od njih. # Vprašanje: ali z vlado, ali z opozicijo, nai bo naša državna oblika v Italiji
aH ona,
nas ne . obstoja ni nikake politične megalomanije, ki t !a postavljati, ali lupiti vlade! Naša edin
Junaški ribič. Inž. Fischer se huduje v nedeljskem »Giornaie del Friuli», ker se svetnik Vidmar ni nič zglasil pri njem pretekli teden, ko se je mudil v Bovcu. Istočasno vzklika: «Teda draga gospoda, mi prirejamo shode ob belem dnevu pa ne v kleteh pri svitu sveče. Zakaj se skrivate? Mi smo vedno pripravljeni se spustiti z vami, velecenjena gospoda, v debato; pogum, javite se, mi ne jemo otrok.* Se istega dne se je junaškemu ribiču nudila prilika spustiti se ob belem dnevu v debato z dr. Podgornikom. a kaj je naredil? Razbil je shod. Toda junaški ribič naj ve, da slovenskih rib ne bo ujel v svoje mreže, ker si bodo Bov-
■ evanje kulturnih in gospodarskih koristi neše narodne manjšine.
To ravno pa je. kar bi hoteli preprečiti r : i ljubi —prijatelji na vseh straneh. V tem JC razlaga, zakaj bi hoteli, da bi se naše politično živi j eni« strankarsko orijentiralo. To naj si zapomni naše liudstvo, da si bo na jasnem, kaka mora biti uredba naše politične organizacije, če se hočemo ohraniti, kot po-ebna slovanska narodna individualnost, če* si hočemo ohraniti sveto dedščino: svojo narodnost in svoj jezik!
Slednjič bodi povedano tistemu — modremu gospodu na socialističnem shodu, da je Sc v duhu ustavnosti in parlamentarizma, da itrank« ali skupine same in svobodno določajo svoie ooliiično postopanje in da pri tem vlada nima iriče«ar ne dovoljevati, ne prepo- ; vedovati. Pa tudi nikdo drugi nam nima ni- ; Česar predpisovati. To je a-b-c političnega in i ustavnega življenja. Tem bolj se moramo ču- 1 diti. da se je na volilnem shodu stranke, ki hoče biti bcHteljica za državljansko svobodo, izreklo tako neznuselno «obžalovanje»#
bednih občin? Pa tudi na zasebni gospodarski ! položaj županov samih bi morali tozadevni i merodajni činitelji imeti nekoliko več obzira, j Ali je treba še le praviti, kolika dragocenega i časa je s temi večnimi hojami in potovanji i odvzetega njihovemu gospodarstvu? Skoda je
„Očetovska skrb44
«Nova doba» nam je predočila mnogo lepih lastnosti svojih «vitczov» in nalog, ki jih hočejo vršiti. Med drugim se hočejo obremeniti tudi s težko nalogo varoštva nad našimi vojaki, da bi jih pridobili za svoj list! Načrt je bil zasnovan preračunjeno. Čul sem, da. so dobila poveljstva neko okrožnico, v kateri se «Edinost» in «Goriška Straža* označataT kot protidržav-na lista in se priporoča — «Nova Doba»! Seveda smo mi dokazovali, da je taka informacija napačna. Ali ni naravnost ganljiva ta skrb vitezov pri «Novi Dobi» za naše vojake, posebno še, ker spajajo s to očetovsko skrbjo tudi skrb za — svoj list! O veliki nesebičnezi so ti novodobarski vitezi, ki hočejo v svoji brezprimerni požrtvovalnosti za našo blaginjo narinjati nam svojo — novo dobo. Mi, bivši vojaki pa smo trde glave iu ne moremo prav verjeli v ta raj tiste nove dobe, ko- bi-kila naša vrhna potreba — naročanje na «Novo Dobo*! Zato je ne maramo! — Bivši vojak.
„Mol preteklosti"
roman iz ruščine. Vciczanimive zgodbe dveh zaljubljencev, ki najdeta mir in srečo po tisočih letih. Izviren prevod iz ruščine! Skrivnostne dogodbe iz sveta, ki je navadni«
napeli vse svoje skromne sile, da preslepijo čani dne 6. aprila pripeli za klobuk lipovo vc-1 *M toda večinoma niso imeli jico s planiko.
Težko slovo. Pretekli teden je moral zapustiti Rihemberk. ki mu je postal drujfa rojstna vas, kaplan g. Leopold Avko. Bivši avst.ijski žandarji, katerim je preganjanje in vohunstvo že v krvi, niso mirovali vse dotlej, dokler niso ločili priljubljenega dušnega pastirja od njegove črede. Rihemberžani so priredili svojemu dušnemu pastirju ganljivo slovo. 2alosten in potrt je odšel g. Arko sam iz svojega stanovanja, toda po poti na postajo so se mu priključevali vse novi in novi spremljevalci, ki so narasli v stoglavo množico ter napolnili prostor pred postajo. Ko se je začel pomikati vlak mu ie zaoril iz stoterih grl «živijo» v posl<-dnji pozdrav.
Zopet nesreče z vojnim strelivom. V ponde-Ijck poooldne sc je igral 13-lelni Leopold Kru-
slovenske volilce, nikjer sreče.
V Kojskem so postavili na trgu pred cerkvijo govorniški oder ter zadržali na shodu prebivalstvo, ko je- odhajalo od sv. mase. Da bo privlačna sila še večja, so najeli godbo, ki je pred in po shodu igrala njihove himne. Kot prvi govornik je nastopil župan Obljubek, ki je kot hlapec hlapcev hotel ubijati ponos slovenskega ljudstva ter ga navduševati za hlapčevstvo. G. Obljubek, nekdanji slovenski deželnozborski poslanec in sedanji fašist, ima pač zveneče vzroke, da se navdušuje za vi-demski fašizem, toda briski kmet in briski kolon teh vzrokov nimata in zato sta v nedeljo docela hladno poslušala briškega magnata, kateremu ni preostalo drugega, kakor da je sam sebi ploskal, ker mu niso hoteli
jasna vsakomur, če ima le količkaj razume- '2emijanoin prikrit. Ali se preteklost maščuj«? uanlo u	in HJiiMKH no«stnika na de- m v»_	______<u iw.irai*> ap na
l/oliki, ne dajte se motiti pa losaii!
Kakor smo že včeraj poročali, agitira
republikanska stranka med našim ljudstvom na ta način, da jim pravi, da ima ena v svojem programu kmete in delavce, Ivi morajo z lopato delati. Tudi pravi na-im ljudem: «Evo, ako bodo naši poslanci izvoljeni, ne bo. vojaščine, ne bo davkov. Vse davke in vojaščino bomo odpravili, ako zmaga naša stranka in se nam posre-i napraviti republiko!» Agitatorji še pravijo: <Naša stranka je po vsej Italiji razširjena in ne bo dolgo, ko bo naša ideja prodrla».
In dobe se tako, odkrito rečeno, ne-
vania »a delo in dolžnosti posestnika na de želi. Hvalevredno je -— priznavam — da oblasti iščejo čim tesnejših stikov z župani, temi neposrednimi zastopniki ljudstva in njegovih interesov. Prav je, da uradni organi poizvedujejo' pri županih o potrebah občin. Toda to, bi se moralo vršiti na preudaren način in s nolnim ozirom na gospodarski položaj občin. Xupaihe naj bi pozivali na oblastva le tedaj, ko gre res za interes obCiai, ko j« res potrebno.	__________
L' mm Karo Ptezftt
O tem znamenitem možu ste mogli čitati v poročila o volilnem shodu v Dekanih, pa tudi
v poročilu «Piccola», Ta je možu prišil — časten naslov: L'amico Pizziga. Mislili boste morda, da s« v iem možu pretaka po žilah najčistejša italijanska kri in da ga zato tržaški list objema tako »bratski*. Motite se. Je to občan slovenske vasi Pobegi in rodila ga je slovenska mati. «Piccolo» sam naglase da jc L'atmco Pizziga ♦govoril* na shodu «in lingua slava*. Govoril? Da »govoril® je! Govoril tako, da so se mu zborovalci enoglasno — smejali! Ta efekt je dosegel. Prav radi so ga poslufeli zborovalci in so nm bili hvaležni, da je v r*sno raepoloieoie trenutka prinesel nekoliko živahne veselosti, kar je selo koristno
ljudje, k; laki brezvestni i«	i ^t^LT^f
vzkHkom, ki naj bi bil po njegovem namena naiboli efekten, ga je grdo polomil. Čisto po-.	zabil je bil v svoji govorniški vnemi na sve-
njem parlamentu samo 8 poslancev. In še' tovno vojno, na zlom Avstrije, na priključitev izmed teh je bilo rekaj izvoljenih samo Đaše dciele'k Italiji in zaključil je svoj «govor» led osebne simpatije do enega ali dru- z navdušanim vzkHkom: Živio naš presvitK —
:itaciji nasedajo. Opozarjamo naše ljudi inovno samo na sledeče: Republikanska stranka je imela v zad
;-ega kandidata, oziroma poslanca. S tem ;e jasno dokazano, kako malo je po Italiji razširjena republikanska ideja. Kake dobrote pa bi imeli v republiki državljani, n u m jasno priča Francija. Tudi tam je republika, a ravno zadnje dni je Francija (.zor vseh republik) zvišala svoje že itak ogromne davke. Kar se pa tiče vojaščine, \ i>akdo ve, da ima najštevilnejšo armado v Evropi ravno republika Francija. Za nas Slovane v Italiji pa bi bilo naravnost predrzno, če bi se mi vmešavali v taka vprašanja in se izrekaH za take ideje, kakor jih narinjajo republikanci, če bi mi boteli metati italijanskega kralja s prestola!
Zato pa pusti zlomi jeno toporišče in lopato in glasuj za svoje starodavno drevo lipo in cvetko naših nribov planiko. Naša Kpa in naš hribovski cvet planika nas nista še nikdar varali! Pojdite vsi na volišče za lipo in planiko!
, Brata sleparska aMa
Volilci! Nam nasprotni Ksti so prinesli vzorec glasovnice, na kateri je naš znak natisnjen narobe. Gre tu za očividno namero, da bi zbegali naše volilce, posebno se ker se deli med naše ljudi nekaka glasovnica, ki nosi napis «Scheda di Propa-tfanda*. S tem hočejo vriniti našim volil-
ce«ri
Vesolost se je povzpela na svoj višek. Kro-hotak) se je vse od Starega do mladega. Na--vzačni Hstijstii so gledali začudeno in so povpraševali pri naših ljudeh, čemu da se tako smejejo. Ko so izvedeli vzrok, so se — smejali tudi omi Araico Piero Pizriga ie hnel torej minuli torek aa shodu v Dekanih višek svoie slave,... ki *mi je niso hoteli manjšali tudi nje f o vi «prijatelji»T da-si bi se bili morali prav hudovati nanj, ker še vedno mish na — Franca Jožefa prvega in zadnjega!
Na vsak način pa moramo «Piccolu» čestitati na tej sijajni pridobitvi. Prepuščamo mn sigoora amico Piero Pizziga vsega, kakor je dolg in širok, od temena pa do p~ie,
Nerodna agitacija
"~Dodaino k poročilu o volilnem shodu g. Giunta v Sežani nam poročajo, da je rekel med drugim tudi to, da so ljudje na Krasu «gente non eolta e primitiva*! (Neizobraženi in primitivni ljudje.) Dragi pravijo, da je rabil tudi izraz «rozzo», surov. G. Giunta je -zagrešil s tem veliko nerodnost, ki je ljudstvo silno ozlovoljila. Izrekel je neugodno sodbo o ljudeh, ki ne pozna. Če bi poznal naše Kraievce, bi vedel, da so to ljudje ne le nenavadne naravne bistro sti, ampak . tudi
Zločin zahteva zadoščenje se oeiraje se na časovno razdaljo.
V priprostih besedah nam pripoveduje ruska pisateljica Križanovslta dramatične pretresljive in nad vse zanimive zgodbe glavnih junakov: Pavla in Valerije. Popelje nas v skrivnosten grad, kjer žive nemirni duhovi prednikov, ki ne najdejo miru, dokler ee ne očistijo nečistega vpliva dih duhov. Skozi stoletja in tisočletja romamo in doživljamo vse strahote skrivnostnega sveta. Od prvega poglavja do aadnjega nas drži mojstrsko pero pisateljice v stalni napetosti.
Berite torej «Moč preteklosti*, naš novi podlistek, ki prične izhajati t kratkem.
Pristojbine sa Inozemske brzojavke. Ministrstvo pošta in brzojava javlja, da ostane vsled odloka finančnega ministrstva tudi za mesec marec 1924 v veljavi dodatna pristojbina, ki se izterjuj« pri pristojbinah za inozemske navadne m brezžične brzojavke. — Omenjena pristojbina se bo račvnala po ključu 365%, ceneč zlato kro L 4^5 v papirju.
Društvena vesti
Slov. akad. Ser. društvo «Balkan». Danes redni sestanek ob 8.30. Odborov a seja uro
popre j.
Ženska podružaica šolskega društva ima
svojo sejo jutri, v petek. 4. t. m. ob 18.30 v navadnih prostorih. Bliža se občni zbor, zato ,je potrebno, da so vse od bo mi ce prisotne pri sej!.
in to je bil g. Obljubek. Tako se je končal ta žalostni shod, ki je bil kljub temu, da so ustavili ljudi pri povraiku iz cerkve, zelo pičlo obiskan. Ravnotako je doživel v nedeljo tudi diktator naših Brd, zdravnik D'Ottonc dva občutna poraza. Njegovih dveh shodov na Dobrovem in v Vipolžah sen je udeležilo jedva-li 20 oseb m še med temi so bili otroci, ženske in zavedni slovenski možje. Mož se je v nedeljo lakko prepričal, da se slava njegove pesti nagiblje h koncu in da se je nesrečno briško ljudstvo začelo probujati iz omcdlevice, v katero ga je vrgla njegova pest. Nič sijaj-nejša nista bila shoda, ki ju je priredil skupno z Lenardig-em odv. Sturani v števerjanu in v Cerovem. Otožno — jecljajoči zvoki iz Zgonika so napravili vtis, kakor da neso k
nesrečnega dečka, ki je ostal mrtev.
34letni Peter Čcrnilogar iz Via Croce se jt; nahajal na Rafutu, kjer je našel granato. Tudi njemu je granata nenadoma eksplodirala ter ga ranila po celem telesu. Skoraj umir?jočega so ga prepeljali v goriško bolnišnico.
35-letnemu Andreju Brezigar iz Vrhovtlj, l<i je slovel za najmočnejšega Vrhovca, je v petek, 21. marca, eksplodirala na planini granata ter mu odnesla eno in močno ranila drugo nogo. Prepel;ali so ga sicer v goriško bolnišnico, odkoder so ga pa zopet odpeljali mrtvega na Vrhovlje, kjer so ga v pondeljek, 24. marca, položili k večnemu počitku.
20-Ietni Ferdinand in 12-letni Anton Pod-bršček sta hotela odpreti cev želatine, ki pa
pogrebu fašizem v Brdih. V Cerknem in jim je eksplodirala ter ranila mlajšega na tre-
,1J!' f-	----—J-	J« buhu in starejšega na obeh rokah.
Iz Kala. 24-letna Marija Murovec iz Kala je grabila listje v gozdu. Ko se je zopet vračala črez brv hudournika, jc zgubila ravnotežje in padla v strugo potoka tei si pri padcu zlomila nogo.
Ne zavrzite volSBnih legitimacij!
v Idriji je pod žarom ognja dr. Biiežnika docela potemnela in mogoče tudi ugasnila «Nova doba».
Pod vplivom shodov v Brdih, dogodkov na shodih v Ajdovščini, v Tolminu, Kobaridu in Bovcu se je v nedeljo snop slovenske lulike razvezal in sveži veter, ki je zavel v našem narodu, jo bo zopet odnesel tja, odkoder je prišla, v furlanski Videm.
VoliM kmor. Iz govora viteza Peternelli-ja v Idriji: Biteinik je vlival v vas olja, jaz a bom prilival jesiha, ker jaz ljubim... (med-c enega iz zborovalcev) salato. Bodočega viteza Pronaetteo ca v. di Crasna
Vest! 1* i stre
Škofije. (Fašistovski shod zbobnan z godbo). V nedeljo, 30. marca sc- je vršil tu pri nas fašistovski shod. Shod je bil sklican za vse trojne Škofije. Točno ob dveh sla prišla iz
_____________ ___________ Milj naš župan gospod cavaliere Gorlato
je lttje^v^ied«ilsk7 govor v Kojskem, katerega- Onorato, g. Meyer, tajnik miljskega faija, in so zborovalci sprejeli z grobno tišino', tako še nekaj drugih gospodov. Shod sc je ime vr-{lavdušil, da se ni mogel vzdržati ploskanja. ; žiti pred cerkvijo, toda gospodje so kmalu ObČinoU rrrt ▼ Ceitaea raspusčen, S kra- opazili, da ne gre nihče za njimi in so zope* Ijevim dekretom je bil razptrfčen občinski sedli na svoje avtomobile ter se odpeljali v svet v Cerkaem in na njegova mesto imenovan druge Škofije. Tam so imeli nekak shod, kaza vladnega komisarja plurikomunalni komisar terega se jc udeležilo kakih 50 ljudi, vštevši
in izkupiti svoje grehe s tem, da bodo glasovali	v Spodnje Škofije ter priredili obhod po vasi.
za vladno listo, toda Cerkljani, ki so zakrk-	Fašisti so obljubili godcem odškodnino v de-
njeni grešniki, nočejo sprejeti naložene jim	narju in pa pijačo zastonj. rri obhodu so
pokore in bodo v nedeljo zagrešili zopet en	seveda svirali samo fašjstovske pesmi, v prvi
velik greh, ker bodo glasovali vsi za lipo.	vrsti «Giovinezzo». Po obhodu sc je vrsi]
Izjemno mtamje v Solkanu, Solkan ie ena iz	shod pred neko osmico. Prireditelji so labrali
narvažnejsih strategičnih točk na Goriškem;	ta prostor, ker je bilo v osmici precej pivcev.
'	.	m	• T	s ■ s	* •	i •	T\ t *	^ ____Ii ______A b« «vnt/^' rla
tu so goriške ---------------- — "
soško dolino
njegovi prebivalci ^	---------- ----------—> - - f . ,.	. ,
večno nemiren in do zob ohorože« z obliči in | vedati}. Dodal je, da fašisti srccr ne potrebu-žagami. Razen tega prebiva tam rdeči general j jejo našimi glasov, ker bedo vseeno zmj^a'1' Joža Srcbraič. V očigled te veiike nevarnosti toda Škofije se morajo pokazati Kakor I. 1911., je Solkan postal* garnizija narodne milice, ki ko so bile še bolj italijanske kakor Mi-lje, ker skrbno čuva in pazi na nehanje nevarnih Sel-[ so deli za pok. Benattija 168 glasov, a -Milje kancev. Brezpotreben strah! Ker zavedni Sol-j samo J02. Za njim je govoril tajnik milj^kega kan temni
s svinčniki,
PODLISTEK
Paul Bcurget:
JEČA
(La GeOle) Poslovenil F. P,
(95)
Ko se ti #e brala kaka žalost t trojih očeh, moj dragi otrok, tedaj je bil troj pogled isti, kakršnega je imel tvoj oče na predvečer onega stratnaga dneva, ko je cačei obupovati. Ti si vnel isti pogled, ko a mi nekoč imenoval Sabino Lancelot in sem si jaz upala nekaj prigovarati, in sicer prav nedolžne stvari, .k Potem si ne oženil, bu si mi vzet. Jaz sem te držala v ustdjv in cen trepetala. Mislila sem: srečen je, m to je Bfl si prekoračil starost, v kateri sta se bila umoril* tvoj oče in tvoj stric. Dobri adravntk Vecnat an je rekel, da je bila to hiiltot doba in da ta smatra za rešenega ... Sedaj razumeš. Ko aem začela sumiti o podlem izdajstvu sem mislih, da morim. Kaj bo. £e začneš tudi ti smuki? ... Samo sm{ hržfrin Jens, en sam ve, kafcino je bilo moje življenje v zadnjih petih let&l Kmalu ni-
vneti
kulturni napredek. O tem govori že def*___________. .
stvo. da je predvojna statistika za sežan- sem več sumila, bib sem tfotora, Nc ankrat, l tajite. Afao je ljubosumen, more
temveč dvajsetkrat in stokrat sem se napravila k tebi s to-ie mislijo v glavi: ker bo nekega dne Kak vse izvedel, je bolje, da izve po meni. Toda vsak krat sem te našla tako mirnega in tedaj sem pomislila: *Navsezadnje imam samo znamenja, neutajljivega dokaza nimam v rokah, nisem videla ...» In tako sem molčala ... Prišel pa je dan, ko si tudi ti začel slutiti resnico... Tedaj so bile zame prave muke. Ono iiksno idejo, ki me je prijemala vsak hip v zadnjih petindvajsetih letih, si mi predočai z ono gubo na tvojem čelu, z nervoznostjo na tvojih ustnicah, z bledostjo tvojega lica v vsej njeni grozoti. Zakaj jas poznam do dna vsak izraz tvojega obraza. Včasih si klepetal, da bi se zazakil, včasih si zopet molčal. Tvoje jeze so me selo bolele, toda tvoje molčanje me je še bolj strašilo. Na koncu koncev si ti mo«*el le dsoonti in tvo« dvom se je lahko zopet razpršil. Ako bi ti bila povedala še jaz svoje dvome, bi bilo to pomenilo tvegati vsa. Tega si nisem upala... In petem si mi pisal ter me prosil za oni i-t*—Ti sam ne boš {spraševal o Sabini in o otroku. Kaj mi je bilo storiti? Jaz sam vprašala sa svtot Vesnnća. «Za vsako ceno mu prihranite ta «das«*» mi je rekel. »Tajite m
le dvomiti.
Ako mu odkrijete svoje dvo;»ie, boste U pomnožili njegove in s tem povi-rečiK izbruh To so natančno njegove besede Jaz sem ga poslušala. Poleg tega mi jc tudi še rekel: ^Govorite s svojo snaho. Ako ie le še pri koketnosti, jo boste zadržali. Ti si prišel k meni in si mi povedal nečastno dejanje tega podlega Sainienoi>:a. To je pomenilo, da sc bodo njune zveze nakrat pretrgale.
sleparja.------------------it
«ako vendar uvidi, kakšno srce ie prezirala ! . . Moj dragi, ne da se dopovedati, koliko r.em trpela povodom svojega pogovora z njo, kjer sem šla tako daleč, da sem ji obljubila, da jo bom branria pred teboj, samo če se povrne na pravo pot... Z eno besedo vse, vse prej, lu;, sramoto, sokrivdo^ vjc rajši, nego da .. .»
Tu. je zopet prijela orožje, ki je bilo na m.ri, ter ga to pot močno stisnila. Potem je pehnil * revolver proti svojemu sinu in jvojo žalostna izpoved je zaključila s sledečim pretresljivim krikom:
_ »In sedaj, otrok moj, napravi kar hoč«^;
Toda najprej ubij svojo mater. Na ta način r napraviš manjše zlo.»
shcđa. Med prisotnimi \e bilo mnogo žensk m
otrok. Shod je bil zaključen ob 7. uri. G. Meyer m Gorlata sta se nato zopet odpeljala na sVojem avtomobilu, ne da bi bila koga prepričala s svojim besedičenjem. Razen par ne-fcnačajnežev bomo glasovali vsi za našo lipovo vejico, za našo narodno stvar.
ITALIJANSKO - JUGOSLOVENSKA TRGOVINSKA ZBOHNiCA V TRSTU.
Pripravljalni odbor Tržaške italijansko-jugo-dovcnske trgovinske zbornice je dovršil pravila, ki se bodo 15. t. m. predložila občnemu
zboru v odobritev.
Iz pravil posnemamo, da je zbornici namen pospeševati razvoj iiaiijansko-jugoslovenskih odno ajev trgovinske, industrijske in finančne narave ier biti trgovskim krogom in v prvi vrsti svojim članom v moralno oporo in na razpolago z informacijami in nasveti.
\ ta nan-cn bo zbornica sestavila in vodila VŠosen sozr-am vseh jugoslovenskih trgovcev in iii ... tripice v bivajočih v Italiji in italijan-:u i i ajočih v Jugoslaviji; zbirala in me-i: j ji 'i bo s trgovci in denarnimi zavodi obeh d:^av -»e podatke, ki imajo kako važnost za razvoj trgovine in industrije; dajala in dobivala od vlad, zbornic in oblasti vse informacije, ki bi mogle zanimati gospodarske kroge obeii držav; pospeševala študij vprašan} ti-čoeih se izmenjave pridelkov n:ed obema drže vama urejevanja in pospeševanja prometnih zvez, carin :Uih pristojbin in železniških ta-ritov -r v>ake druge pristojbine, ki tež* na t'v-• vini in industriji, proučevala gospodarsko-.::~>Lvi.. vprašanja obeh držav in stavila ob-1 konkretne predloge *o tem; pospešeni u-tara vijanje vzorčnih razstav agrarnih in n-;; stajskih pridelkov in prispevala z vsemi .. o-- k u: a.iovitvi vzorčnih sejmov; pro-11 u vpv tšanja izseljevanja v obe državi in oh sevala tudi nastavljanje uradnikov pri člani'-« bniT ice, izdajala perijodično propadi d:\o-iniormativen list; skrbela za more-I n dr. obja.e gospodarskega značaja, ki bi	koristne za dosego namenov; reševala
j-.i-ijc leljsko ali potom, razsodišča spore na-slale med italijanskimi in jug03lovenskimi trgovci ali ćiaui.
Pravda predvidevajo tri vrste Članov: podporne clare, redne člane in pristopivše člano.
Podporni člani izvolijo dva zastopnika, ki morata potrdili proračun zbornice, predno se predio i ob nemu zboru v odobritev. Pravico glasovanja imajo samo člani prve in druge kategorije. Ciani imajo pravico zaprosili zbornico z:< za interesiranje v vseh vprašanjih, ki so v kaki zvezi z nameni, za katerimi stremi ibornica.
Vodstvo zbornice sestoji iz: zborničnega ■ji-bora, občnega zbora in nadzorništva.
Zbi -nični odbor bo sestavljen iz kvečjemu dvajsetih čiannv, izmed katerih bo polovica iiaHlan^ke in polovica jugoslovenske narodnosti šjc giede na državljanstvo. Odbor izvoli iz svoj >rede predsednika, dva podpredsednika, tajnika in blagajnika.
Glavna naloga te zbornice bo torej, kakor razvidno iz tega kratkega povzetka, obsto-jain vsestranskem obveščanju gospodarskih V rogov v Italiji in Jugoslaviji o vseh pomembnih gc.-podarsko-trgovskih pojavih v teh drža v:-h, k er so trgovski krogi vsled še novega »ovcjocga položaja v trgovini toli potrebni prave orijentacije. Vso spretnost in vztrajnost vodilnih krogov o zahtevalo trajno zamieresiranje vladnih o potrebah izvozne in uvozne trgo-i i 'a še dr ncs boriti se z velikimi ovi-poseboo proti pretiranim prevoznim in več1 a t prohibicijonističnim carinskim tarifen. fo bo obsežno f-oi:e za zbornico, da luie od kompetentnih oblastev razne brez kateri t ne bo navzlic najbolji
DAROVI
V	počastitev spomin« pok Janke Witfancve daruje družina Polh iz Gorice L 20 za Šolsko društvo. Istemu društvu daruje g.čna Krista Zakotnik L 2. — Marusic Olga daruje L 15 za otroški vrtec v Rocolu.
V	počastitev spomina pok. Janke Wilfa-nove daruje g. N. N, L 10.
Za svetoivansko podružnico darujejo v počastitev spomina pok. Jatake WiHanove: Narodni dom L 20. Negode L 20, Stanko Godina L 10, Vinko Trobec L 10.
Za isto podružnico darujejo Lozej in Meula L 15, Grmek Anton L 3.60 za v škornju liter vina. — Srčna hvala vsem!
r^Jiževnoii in unt@tnosl
NejedSy, Bedrich Smetana. 1924. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. — Cena s poštnino vred Din. 31.—.
Za stoletni jubilej velikega glasbenika je izdala Tiskovna zadruga spominski spis, ki je pravkar izšel ▼ jako lični obliki in opremi. 2 njim smo se Slovenci oddolžili manom velikega Čeha, Čigar Prodana nevesta in druge opere so nas ponovno navduševale. Poleg životopisa prinaša knjiga popis vseh Smetanovih del. Vsem čestilcem Smetanovih m prijateljem
glasbe jo toplo priporočamo.
——
L'EuTOfa OriestaIc». Iz£kt je druga štev.
te važne in izvrstne revije, ki jo izdaje «Zavod z«H vzfcocmo Evropo« («l3tituto per 1'Europa Gricntaie) r Rimu, s sledečo vsebino: G. Maver: Ivo Vojnovid, A, Crcvaia: Italijanski vollvi na srbsko-hrvatsko književnost; U. Urbanaz-Ur-bani: Srbski pesnik Svetislav Ste-fanovič. — Politični položaj vzhodne Evrope 15. februarja 1924. (A. G.).
glasovir v vsakem stanja« kopi Andrej Pečar, Trst. Via Molino
PLANINO aH oglaševalec a vapore 3, Q. Sprejema vsa popravila in uglaševanje po zmernih cenah.	6
v Trstu
registrov««* sada s naom^soin jamstvom
Wa Pler mu ti Palestifra 4, prlfflSc
OMnaTaii!taliiei!osi!9ii g*
o =
Večje vloge, vezane na odpoved po
dogovora. Sprejema tudi vloge na tekoči račun
sr v DINARJIH srn
ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji.
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hnnlbie puške na dom.
Daje posojila aa poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev aH dragocenosti.
Srstož m odS-lzL^S V,*-V,I POD.
Mm mm m a iia,«. M. twt
ZLATO« srebro, briljafit«, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, 11,
26
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29.	306
fllMil SlOMlH ifffiM HML
TrMRa posojilnica
!n hranilnic
leglstrovana zadnig* z omejenim pocoStvoni
uradufe v svoji lastni h!5l ulica Torrebianca štev. 19, L n.
Fmfglli Finzl,
ogrske krone........... 0J'>3
Es&io Tarafros^Sa 5. i Tevsrnas FS&sigae, 2. Lavi & C.o
■
Sprejema navadne hranilna vloga na knjižice, vloge na tekoči račun in vloga za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Oraiae me za flraate od 9 d3 jI
Ob nedeljah in praznikih je urad ^apr t Št. telef. 25-37.	8
b
orjjano v Ine, 1 rami.
trgovskih krogov zaž^lienega razmaha v onvint Velikanske va/nosti bo slednjič hitro
ki bodo še številni, dokler \
izp
olajšave vo trg
reževanie sporov
le pride trgovina zopet v normalni tir.
V slavnem nimamo pomislekov proti tem pravilom, ker se je po večini ugodilo našim upravičenim željam po načinu sestave zbor-
nice.	.
Naši trgovski krogi bodo torej odposlali zbornični odbor polovico
. C.C320 . 67.—
. 11.50
—0*04 0.033U 67 50 28.H5 12.—
. 2-J.50 .131.30 . 395,— . 96.90
22.45 182.50 398.— 07.20
avstrijske kroue češkoslovaške krone .
dinarji ......
leji ........
mi'ike .......
dolarji . ........
francoski franki . . . Švicarski iranki . . . angleški funti papirnati
Tečaji«	^
...............................
Cosulicli ,,«••••*	610
Dalmatia. . • . ..............
Gerolimich . .......................1560
Libcra Triestlna.....................® ^75
L!oyd	a?«* -300
Lussino ..................800
MartinoKch ................. 1 J."
Oceania	158
Tripcovich	5*0
Ampelea .........................525
Cement Dairnntia 425 Cement Spalaio • ..............
se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stoiiak ieseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— i Kdor išče službo, plača polovično	:

b\m\ti Ifi mm 88.633^9'-
Telefon: 5—18, 22—98
!N1CA V T!
CENTRALA V LJUBLJANI
i\m\B in mm Biiiinev 6O.8S0.JS3'--
Telefon : S—18, 22—93
Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 na tekočih računih po 4 % % j| vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre- h stuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. |
Podružnice:
GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor
Blagajna je odprta od 9V,—127, od
Podružnice:
Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::
i'i i K-
te.
HB5SKS
ceno.
SLUŽKINJA, zmožna vseh hišnih del in malo kuhanja, poštena, z dobrimi spričevali, se sprejme Via Fabbri 10, II., vrata 12, od 9.
do 3.
400
VOZNIKA, za prevažanje trgovinskega blaga išče Kario Šiskovič v Črnemkalu, Herpelje-Kozina. Prenočišče, hrana in pranje pri družini. Plača po dogovoru.	401
PRODAJALNA, zelenjave se proda v Rojanu,
Montorsino 15.
402
odbornikov, kar
moramo smatrati za važno pridobitev za zbor- I	--—;
nico samo, ker bo razoolagala s strokovnjaki, 4JABICA, autori
gospodarsko življenje - -	~ '
GENTLLLI & CitISMANCICH, Via Mazzini 40. Specijaliteta zefirja za srajce v vseh vrstah in po konkurenčnih cenah.	338
DEBLA, borova (olupljena), od 2 do 4 metre dolga, v velikih množinah, če mogoče blizu meje, kupim brez posredovalcev. Petz Gio-vanni, Via Giovia 9, Pola (Istra).	403
POSTOJNA lila Men: S-52; 15-18
O
Z020ZDRAVNISKI AMBULATCR5J
Dr. CICERO
TtimRna rnmm: J. FS1EDHMK in fu FicL
Vsa dela se izvršujejo po zadnjem berlinskem in dunajskem sistemu.
Zdravljenja bm fcalefin.	Vsa delu so izlm&M. j i
__________* L.,
H
Kil
S" "O
:zx ^ p

00
u
Iz pristnega kauiuka. ^
PALM" Trst, Uia Ccroneo 9.
SENOŽEČE v gasiilm M. Izba: u i«iiuleiikiii in srečali 8-12; 14-13
234

ki poznajo natančno _ _
obeh držav, z ljudmi, ki so najbolj za to poklicani. da tvorijo vez med lugosiovensknni pOROCNA soba n italijanskimi producenti. Na tej podlagi smo i ve rje ni, da bo mogoče dvigniti zbornico do 5ne veljave, ki ji gre po gospodarsko-zemlje-pisnem položaju njenega sedeža in s pomočjo '.bornic. ki se bodo snovale v Jugoslaviji, uočiti vodnika, ki ga sedanja trgovina v veliki neri pogreša.	.	.
Pričakujemo pa, da bo tudi delovni ustroj 'bomice tak, da bo omogočil uspešno delo-,-anje v popolno dosego namenov, za katerimi :trcini. Zato pa je neobhodno potrebno, da se menuie za tajnika oseba, ki bo popolnoma obkladala oba jezika, oziroma da se imenujeta io zgledu i tal ij .-čehoslo vaške zbornice dva iajrL'I-.a. enega italijanske in drugega j ugoslo-venske narodnosti. Ravnotako bo moralo biti ud; uradništvo vsaj deloma zmožno^ obeh jezikov, ker je naravno, da se bo trena posluževati pri dopisovanju s prizadetimi krogi, za katere se zbornica ustanavlja, njihovega ic?ika, ak-j naj imajo od te ustanove ono r>r ik tično korist, katero upravičeno pričaku-
zirana. Nepretrgana posvetovanja. Največja tajnost. Cene zmerne. Ma-
donnina 10, II.	404
jejo.
Upravičena ie nada. da ne bo imela zbornica* političnega, ampak zgolj gospodarski 'nič- i ter da se bo naslanjala na zdrave go-spnda-ske principe popolne enakopravnosti
obeh narodnosti.
masivna« predvojno deio, Singerjev Šivalni stroj za vezenje in kolo bc prodajo vsled odhoda. Corso Garibakii 29,
vrata 6.	405
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Po vb Albert, Trst, via Mazzini 46.	25
ZLAT. srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-ccnisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
13
po cenah brez konkurence
ELEGANCA SOLIDNOST
VEDNO NOVI DOHODI
12
KOVAČ, dobro izvežban za navadne in fi-nejše vozičke na peresih, težke vozove, pluge in vsakovrstno kmetijsko orodje, se sprejme takoj. Lokev 77 r Corgnale, pri Trstu.	381
KRONE, goldinarje, plačujem en vinar več na objavljenih cenah. Zlat denar, platin, bri-lante, višje kot drugi. Zlatarna, Portici
Ponte Fa'obra,	399
FUZIJA JADRANSKE BANKE IN PODU-NAVSKEGA l*RGOVSK. AKC. DRUŠTVA.
Uprava odbora Jadranske banke a. d. v in Podunavskog Trgovačkog akcio-r.ariiiog društva« v Beogradu sta imela skupno sejo dne 30. marca 1924., na kateri sta sočasno sklenila, da predložita pri sledečem občnem /boru svojem delničarjem, da se ta dva ugledna zavoda spojifa v «Jadransko-Podunavsko banko*.
Z /družitvijo je predvidieno tudi povišanje glavnice, tako da bo popolnoma vplačana del-liška glavnica «Jadransko-Podunavske banke» maSalu Dinarjev 120,000.000 in rezerve f>in. 32,515.000.	.	.
Za prevzemanje eventualno optiranih delnic e sestavljen sindikat pod vodstvom Srpske banke v Zagrebu, Hrvatsko-slavonske Zemaljske Hipotekarnc banke v Zagrebu in Banke i Štedione za Primorje na Sušaku. _
Naročite in širite
tsm i a a štsm & u 'm. ■ ''
9.9
POSESTVO z mlinom, gospodarskim poslopjem, 6 ha zemlje, v neposredni bližini železnice in večjega trga v Julijski Krajini se proda. Naslov pri upravniŠivu.	282
STUVBSMO PODJETJE
IVAH H3RTELAHC S ML
Bnrkovlje pri Trstu IL 62 - Tel. 17-13
izvršuje vsake vrste stavb, male in velike, šole, cerkve, občinska poslopja, ceste, vodovode, mostove, betonska in železobeton-ska kakor tudi pomorska dela. - Preurejuje stara poslopja ter izdeluje projekte in proračune po najnižjih cenah. (201)
Zobozdravnik
dr. Lo]z Kraigher
specialist zi bolezni v istih ie u zabel
spni« a vsi »Mranifti ii oMM
v GorlcL no Tnmlka 28 (R&a itt IttMi 21)
etf 9-tS to M	(7t)
ObiMlIe veliko skladišče trrdke
STEINER
d. z om. por.
Via Oeppa 17
Via Pauflana 1 (Piazza LtberU)
Zaloga v prosti loki brez carine
Inseriralte o „Edinosti"
kl $e nahaja ¥ našem fkladlSiti
lišili ■ 4sš
ANC
Ustanovljena leta 1905. Delnlika stavnica Lit. 15,000X00-- popolnoma vplačana. Oiavni sedel i Trst, Via & Nlco«6 O (Lastna pataia). Podntžakl: AB3AZIAV za&A.
Olajšuje vsako trgovsko op@raclio s JugoslavUo In z vzhodnimi deželami
Dele subvencije na blago, efekte In vrednosti
N prodaja
M t«k«a raCm
D □
□
a. a
Di O'
□	I
a
jI
a
□
t o j □
□
Oi
D* □
□ aaaaaaaoao asa a a a a a d a a o o a o o a o p o a o □ o □acaanoaaaco
-oi O i