Mesečna priloga „Slovenski Tehnik". Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. izhaja trikrat na teden. vsai; pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo i- Nemčijo 12 kron. pol leta 6 kron. .3 mesece 3 krone, /ti Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naroč*;na se pošilja upravništvn. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krona temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat ; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. 0 drobnem narodnem delu pri nas in drugod. S čitanjem časopisov imam jaz in morda mnogo drugih neko posebno smolo! Prebiram jih. da se razvedrim, a dosežem le to, da se jezim nad seboj in nad vsem, kar le mogoče; hujše pa je še, če se me polasti žalost nad našo narodno bedo, in takrat pustim vse in dirjam ven, da mi sveži zrak ozdravi olno dušo ... Prosim: v roki imam nemške časopise, zdaj tega, zdaj onega. Vse piše zatiranju ubogih Nemcev, o združenju vseh nemških strank nemškem narodnem svetu, zidanju šulferanjskih šol itd. Vse se giblje, drega, združuje, zraven pa hinavsko milo jadikuje, kakor bi šlo res za obrambo zadnjega Teutona, ne pa za smrt in uničenje slovenske krvi. In mi, Slovenci, kako se branimo ? Joj — kako ta misel boli! Kdaj že sem zbral jaz v samotni svoji sobi na zaupnem shodu „glave"' vseh naših strank, vseh slojev: liberalec in klerikalec, učenjak in delavec, kmet in gospod — stiskali smo si roke, pustili v boju za narod vse strankarske interese in si prisegli ostati si zvesti, dokler se ne ubranimo svojega narodnega nasprotnika. Seveda, če smo bili med seboj"', dali smo se hudo za svoje principe, a nasproti sovragu bili smo vselej edini, vezala nas je mogočna vez: rešiti svoj narod pogina! Ah, to je bilo idealno življenje v moji sobi, ki takega še ne pojmim! In naši politiki!? So li ti res šele zdaj prišli na idejo, ustanoviti slovenski narodni svet? Tega skoro ne morem verjeti! Zakaj neki moramo biti vedno zadnji pri dobrih sklepih? Ali smo pa tako sebični ali politično nezreli in mlačni, 1 strankarsko tako fanatični, da se ne združimo vsi za dobro celega naroda? Kje je vzrok? Ako vzamemo vsake napake dobro porcijo, zmešamo in še pridenemo nekaj drugih, dobimo zmes, ki združuje celokupnost naših — nedostatkov in vzrokov našega položaja. Bo li vsaj zdaj narodna zavest tako močna, da bo,v skrajnem trenotku premagala vse strankarske ovire za skupno in energično delovanje? . . . nergično? Da! Kdaj pač pa postane ovenec. „energičen"? Komaj dobim v oke „Domovino" — že me grabi jeza, sveta, seveda! Saj sem rekel — če ni, ja ni! Čitam v poročilu, da so pričeli celjski nemčurji z — bojkotom — čuj svet in strmi, ni li to skrajna predrznost?! — naslednje: „... če nas izzivate in naravnost silite k gospodarskem boju, ga bomo tudi pričeli..." Torej, ko nas oni „naravnost silijo k boju", začnemo mi šele — groziti!! Kdo se ne bi smejal, da ni stvar toli — žalostna. Gospod dopisnik, ni dvoma, da ste Slovenec, in zato sem si napisal le besede v večen spomin in v dokaz o slovenski „energiji!" Vprašam le, je li še kdo, ki se zove Slovenca, pa kupuje pri tej nemčurski zalegi? Tedaj ven ž njim, ven z imenom, ker ni vreden, da nosi slovensko ime! Družabni bojkot pa je za tistega, ki Se ne poboljša, najmilejša kazen. In napram tistim, ki bi bile na mestu, so to še vedno — mirne besede. Pomislimo le. da govorimo v prvi vrsti o inteligenci, ki bi se morala popolnoma zavedati svojih dolžnosti in biti vsem vzgled! Zal, mnogi se izgovora ne sramuje, češ, „tam je to in ono bolj ceno in boljše". Temu smelo odgovarjam, da ni res, ker sem se v mnogih letih sam o ničnosti tega izgovora prepričal, in ga prav resno vprašam, je-li se nič ne sramuje in hoče tu in tam kupovati res tako dolgo, da ga bodo slednjič v svoji oholosti dejansko — ven vrgli? Poživljam nadalje tisto damo ali gospoda, ki si je drznil v trgovini a là Stiger, slpvepsk.01 zahtevati in je a aH! slovenski odgovor — naj se oglasi ! Se li ti, Slovenec, nisi na tihem od sramu razjokal nad seboj, da imaš tako malo narodnega ponosa, se li moreš z mirno vestjo še vsesti k naši mizi? Mislim, da ne; jaz vsaj rajši dam narodnemu trgovcu in obrtniku — v primeri — tri groše več kakor nasprotniku dva manj, samo da ne podpiram svojega narodnega nasprotnika in glejte me: zadovoljen sem bil in — pri tem nič bolj reven. Pa seve, vsakdo, če še za nepotrebne reči izda toliko, čuti potrebo, da brani in pere svoj greh na ta ali oni način, in nekdo mi je rekel, da je izgovor dober, če ga tudi pes na repu prinese. Apelujem pa tudi na narodne trgovce in obrtnike, naj se vestno varujejo, dajati povod takim — zame popolno ničevim — izgovorom: Držite se načela: solidno blago, solidna cena, to je najboljša reklama, kajti kdor bi zlorabljal moto „Svoji k svojim", uniči prej ali slej ne le sebe, ampak škoduje tem bolj narodu. Gledati je le, da si pridobite in ohranite zaupanje strank! Sicer pa — meni je to polje tuje — ali se ne bi dalo v tem oziru storiti kaj, da dokažete tem mlačnim dvomljivcem, da je Vaše blago iste vrednosti in če dražje, zato boljše? Morda bi ne bilo mogoče?? (Glej tudi zadnjo štev. „Našega lista" — ne zanemarjajmo ničesar!) Toda, vsi vemo, če je tudi še kak Slovenec in Slovenka tako malo zaveden, glavni kontingent odjemalcev imajo nasprotniki v — kmetih. In če bi izganjali Nemci iz svojih lokalov našo inteligenco, tega kmetu ne bodo storili — in na ta način ne izgube ničesar, zanašajoč se na politično brezbrižnost kmetov. Tu se pač spet vidi, kako dobro znajo izrabljati naše slabosti. koliko boljše jih poznajo kakor mi — v našo pogibelj! Pa se človek naj ne jezi? Ali še tudi tega, ljudje božji, ne veste, ali veste, pa ne delate ? S časopisi ni nič. „Domovina" naj le malo zarohni „Svoji k svojim" — in koj jo imajo. In če ne, pisana beseda pri kmetu dosti ne zaleže. Res in veselo je, da je naš kmet dovzeten, prebrisan — tem lažje ga je torej navdušiti, da se „zavzame" za dobro stvar, treba mu bistriti um — res pa je tudi, da je — starokopiten, in dobro še vem, kako dolgo je trajalo, da sem pregnal iz lastne rodbine grdo navado, hoditi k stari, vedno na istem mestu ji stoječi, a za nas vedno slabši firmi. Tu pa je neobhodno potrebno i tisto podrobno delo, o kojem še j iti sluha ne duha. Imamo že „kažipot", ki bi moral biti v vsaki občini v več ; izvodih. A to seve, še ni dovolj. Naši j učitelji, duhovniki in (deloma) visoko-I šol c i so (ali bi morali biti) v vedni ■ > -ljudstvom. Pojdite-h kmetuy -èft- čutite ž njim, da imate srce za njegove težave, in kadar vam bo zaupal, da «te mu resnični, pravi prijatelji, sprejel Fas bo z odprtimi rokami! In če mu potem dokažete, da je edino prav, da kupuje pri Slovencu — isto blago za isto ceno, za kar skrbeti je, trgovci in obrtniki, vaša sveta dolžnost — ubogal vas bode, na to stavim glavo; toda ne zabite, treba je govoriti s srcem, ne z jezikom. Umetno prijateljstvo še nikdar ni imelo uspehov! Imam starejšega prijatelja, ki mi je tožil, da se je že mnogo, a zaman trudil. Jn vendar je ljudstvo dovzetno, in sem te jaz sam v istem kraju in pri istih ludeh dosegel za mali svoj trud moralno plačilo, da si nihče lepšega ne nore želeti. Seveda ni vselej vsakemu il povsod lahko; a mogoče je večjidel, ako imamo pri kmetu — zaupanje! loj, sicer izvrsten prijatelj in Slovenec, pi je ravno to — prezrl. Najboljše sredstvo, da dosežemo sroj cilj je, da postavimo proti nasprot-nkovi oholosti — svojo ljubezen, ka-ttra nam odpre srce našega ljudstva, di bode spoznalo naše namene in upoštevalo naše besede. Vse grožnje pa so — bob ob steno, dokler se to ne stori, dikler ni masa našega ljudstva uver-jena, da ima le v nas svoje prave pri-jžfcelje. Ne bodimo preveč pusti materialisti — pustimo za malo časa za-dutle privatne ali javne sobe in po-trtdimo se na sveži zrak med — sveže ljulstvo, ki nas čaka; ne bodimo pre-huli idealisti, hoteči z eno besedo gore podrati, in ne malodušni pesimisti, obtpujoči nad prvim neuspehom. Kakor Bina niso sezidali v enem dnevu, tudi nanda na en mah ni moč rešiti, treba pa p vstrajnega, vsestranskega mirnega deh — z ljubeznijo! Naj se mi dovoli še ena opazka. Dmtev imamo mnogo; žalibog, se na- vadno misli, da je to tudi že dovolj. Le-ta društva pohaja navadno večja ali manjša množica, a drugi so temu nasproti apatični. In vendar je ravno v društvu delo tako hvaležno in lahko. Faktum je, da je dela vse premalo, ker se nihče noče bolj žrtvovati ko drugi. Kje je vendar tisto požrtvovalno rodo-ljubje, o kojem nam priča J. Vošnjak v „Spo^uih in „Pobratimih"? Zdi se mi skoro, da se bojimo v boju za narod konkurirati — in to je zlo! Kakor bi se nam zdaj le boljše godilo kakor v Devinovih časih! Društva torej naj v prvi vrsti skrbe za pametna in potrebna gospodarska načela. V zadnjem času se je prav dosti pisalo o povzdigi trgovskega stanu, a nikjer se ni odločno poudarjalo, da, kakor je za narodno zavest med ljudsko maso podlaga izboljšanje socijalnih razmer, tako je prvi in slednji pogoj za trgovca — odjemalec, to je naše ljudstvo. To bi se pač naj malo bolj vpoštevalo ko doslej, da ne bodemo zidali na pesek. — Pojdimo na delo med ljudstvo, iščimo s srcem njegovega zaupanja, Vi, trgovci in obrtniki naši, pa skrbite za to, da si ohranite naše zaupanje; dovolj je besed in pisanja, skrajni čas je, da prevedemo besede v dejanje! Svetovno-političrii pregled. Domače dežele. Volilna preosnova gosposki zbornici ni po volji; specijalna komisija, ki o njej razpravlja se je včeraj izrekla s 14 prati 4 glasom za pluralni volilni sistem. Minister notranjih stvari baron Bienerth se je sicer živo potegnil za to, da bi tudi gosposka zbornica sprejela to preosnovo tako, kakor je bila v poslanski zbornici sprejeta kljub temu je specijalna komisija sklenila predlagati omenjeno premeno. To bi utegnilo vso volilno reformo, če že ne ovreči vsaj zavleči, ako bi plenum gosposke zbornice sprejel ta sklep. Skoro gotovo je pa, da bode večina gosposke zbornice glasovala za volilno preosnovo, kakor je bila sprejeta v poslanski zbornici ter se bode zadovoljila s tem, da se sprejme novela k § 5 zakona od 21. decembra ex 1867 s katerim bode natančno .določeno število članov gosposke zbornice. Prihodnja seja' poslanske zbornice bode 17. t. m. Na dnevnem redu bode: 1. prvo čitanje proračunskega provizo-rija za dobo 7 mesecev do' 31. julija 1907, 3. poročilo proračunskega odseka o ureditvi službe in plač kanclijskih pomožnih uradnikov, 3. poročilo obrtnega odseka o zakonu zoper pijanstvo. Do konca tega zasedanja pa bi moral državni zbor rešiti tudi še novo pogodbo z Lloydom, vprašanje o uravnavi plovitbe v Dalmacijo, uradniško vprašanje, trgovinske pogodbe z drugimi državami, lokalne železnice in kontingent rekrutov za 1907 leto. Koncentracija nemških naprednih strank na Češkem se je tako posrečila, da se ni bati, da se bodo pogajajoče se stranke, popolnoma sporazumele. Razdelile so si sporazumno že skoro vse mandate. V okrajih o katerih se poverjeniki ne bodo mogli sporazumeti glede kandidata za bodoče volitve, prepuste rešitev tega vprašanja vo-lilcem. Mladočehi si žele tudi koncentracije čeških strank. „Narodni listy"' priporočajo strankam naj se pri koncentraciji drže na te določbe: f. Spojene stranke vstopijo na Dunaju v skupen klub. 2. mladočeška stranka naj se z vsemi združenimi strankami sporazumi o skupnem programu, obse-zajočem vse narodne zahteve. 3. poleg tega naj se postavi politični in gospodarski program o nujnih vprašanjih, 4. spojene stranke morajo natančno določiti svoje razmerje s klerikalnimi in socijalistiškimi strankami, 5. držav-nozborski klub naj stopi v dogovor z vsemi slovanskimi klubi, ali bi ne bilo v posamičnih vprašanjih mogoče jednotno postopanje. 6. pogoditi se o bodočih volitvah v državni zbor. V delegacijah je sedaj na dnevnem redu vprašanje o razdelitvi do-davek za skupno vojsko. Način kako kako naj se te razdele, je sklenil vojni minister v sporazumu z ogrsko vlado, ne da bi bil k tem pogajanjem povabil tudi avstrijsko vlado. To je avstrijske industrijalce in agrarce razburilo in delegati so temu razburjenju dali duška v pododseku in v delegaciji sami. Delegat Dobernig je celo predlagal, naj delegacija ne vzame na znanje pojasnil, katera jej je o tem vprašanju dala vojna uprava. Na Ogrskem so postavili grofu Andrassyju, sovstvaritelju duvalizma sijajen spomenik. Cesar je ob tej priliki izjavil, da ga veseli, da je postavljen spomenik onemu, ki je vstvaril temelje državnim uredbam, ki so še vedno veljavne. In baš proti tem državnim uredbam je naperjen ves boj madžarskih rodoljubov. Vnanje države. — Rusija. „Stranka pravih ruskih ljudij" uganja prave orgije neumnosti in nazadnjaštva, Sklicuje shode, na katerih ščuje proti dumi in konštituciji ter tako že itak zbegano ljudstvo še bolj mami in meša. — Bolgarsko. Knez Ferdinand je rekel deputaciji, ki mu je izročila adreso sobranja tudi to le: „Pospe-šujmo razvoj svojega naroda v duhu splošne resnice in gospodarske solidarnosti. da s tem ojačimo v narodu globoko vero v svojo osebno vrednost, na katerej temelji njegovo vstajenje in katera mu bode dala moč. da zanese nekaj svojega v hram splošne človeške kulture". — Črna gora. Nova vlada, ki vživa zaupanje narodne skupščine in kneza pripravlja program dela, katero mora zvršiti, dela je na gospodarskem, političnem in kulturnem polju mnogo. " V kratkem predloži skupščini zakon o ljudskih šolah. V Nikšiču otvorijo v kratkem nižjo gimnazijo. — Nemčija, V proračunskem odseku je bil odklonjen naknadni kredit za kolonije. Ako bi tudi zbornica sprejela odsekov sklep bi bila vlada prisiljena odstopiti, ali pa razpustiti državni zbor. — Francija. Včeraj je na Francoskem stopil v veljavo zakon o ločitvi cerkve in države. Prišlo bode morda do hudih konfliktov, kajti škofje in duhovstvo ima trden namen, opravljati tudi v bodoče božje službe, kakor do sedaj, ne da bi te shode, kakor zakon o združevanju to zahteva, prijavljalo političnim oblastvom. Vlada s svoje strani stoji pa tudi neupogljivo na stališču, da zahteva od vsakogar, da se veljavnim zakonom brezpogojno pokori. Dopisi. Braslovče. V soboto, dne 8. t. m. smo imeli krasen večer. Mladi braslovški diletantje so uprizorili ža-loigro „Mlinar in njegova hči". Vsakdo bo priznal, da je to igro na majhnih odrih z diletanti kaj težko uprizoriti.,. Zato so bili vsi gostje veselo presenečeni, ko so videli s kako dovrše>, nostjo. s kakim čutom in življenjem so vrli braslovški igralci igrali to lepo.., žaloigro. Bodi tem mladim gojiteljem dramatike izrečena tem potem prisrčna hvala s prošnjo, da ne nehajo orati celine, ki so jo pričeli na tako vele-važnem polju, kajti dramatika je ono panoga umetnosti, ki je najbolj um— ljiva in prikupna najširšim! slojem slov. naroda. Posebno pa nam je še omeniti Marico (gospico Hrašovec), ki se je tako globoko zamislila v svojo težavno ulogo, da si boljše ne moremo želeti. Zelo dobro sta igrala Konrad (gosp. Stergar) in pa Črnot (gosp. Marčinko). Po tako dovršeni igri, pa moramo občudovati neutrudljivega režiserja (g. Stritar), ki tako vneto deluje za pevsko društvo. Tu lahko vidimo, kaj napravi delavnost in odločna volja. Hvala, srčna hvala g. režiserju! Srce nam veleva sicer še marsikaj hvaliti, kličemo le: Vrli naši diletanti, žrtvujte se nam še nadalje, privoščite nam še večkrat takih večerov, kot smo ga imeli sedaj. -- Igra se je 9. t. m. ponovila. Iz Trbovelj. Slavno uredništvo? Ker Vaš list rad in povsod odkrito zastopa narodno gospodarstvo in s tem v ozki zvezi spojeno politično stališče, hočemo si danes nekoliko ogledati naše gospodarstvo, v kolikor je zvezano z zdravstvenim življenjem v naši dolini. Ako gremo po naši ozki trboveljski, kakor hrastniški dolini, kjer so hiše kar na kupih in vsi ljudje osobito delavstvo stlačeno v njih, kakor' sla-niki v sodčku, tedaj pač vsak človek lahko razume, kakšno mora biti zdravstveno stanje teh ljudi. Vsakdo bi mislil, koliko stori v takem kraju za zdravje dežela, okrajni zastop, rudnik, ki edino ima ves dobiček od naše dò-line, v to poklicani zdravniški organi itd. A, kdor to misli, se pošteno moti! Okrajni zdravnik iz Celja bi pač lahko strogo nadzoroval sosebno rudniške naprave kakor: hiše, stranišča, stanovanja, vodnjake, potoke, kjer bi bilo konštatirati toliko nerednosti, ki bijeio splošni higijeni v obraz, kjer bi bio najti toliko nesnage, da se človeku ktr želodec obrača ob takem pogledu. Je vemo, zakaj se pardonira rudniška gi-spoda v tem, ko se gostilničarji, mesarji in drugi obrtniki za najmanjši nered in nesnago kaznujejo z globo od 20—100 K in še več? Sedaj paše, nekaj! Vprašanje, odkod imamo jri nas toliko kužnih, nevarnih bolezai, pred nekaj leti strašno razsajajoče otrpljenje tilnika, ako ne od nezdrave vode, mokrih nesnažnih stanovanj, sploh radi zdravstvenih nedostatkov v stanovanjih, nesnažne pitne vode itd. Kiko lahko bi se marsikatero življenje olra-nilo, ako bi se le količkaj gledale in skrbelo za zdrave naprave, katere ima že skoro vsaka gorska vas. Več let že sanjamo v Trbovljah sosebno na Voflah, o vodovodu in še več let bomo; pili škodljivo in smrdljivo potočnico, ako se ne bodo enkrat vzdramile kompe-tentne oblasti v prvi vrsti občina in okrajno glavarstvo. Kar se v Trbovljah dela z ljudstvom v tej zadevi, je vnebovpijoča krivica in protipostavno postopanje. Poprej sem omenil izolir-nico. To je lepa izolirnica, ako se strežaji naravnost od bolnikov prišedši, prosto sprehajajo po Trbovljah ob najhujših boleznih, katere imajo bolniki v izolirnici. To se vedno godi, ni čudno, da rès. hipoma ne napade potemtakem cele vasi kaka nalezljiva bolezen po lastni krivdi službujočega zdravnika, ki ne skrbi dovolj za red v bolnišnici. Naša občina je bogata in daje izdatne podpore dvema rudniškima zdravnikoma — ogrskima Židoma — v Hrastniku in Trbovljah vsakemu letnih 1200 K. in zakaj? Tega menda sama ne vesta! Ali bi ne bilo pametno in na pravem mestu, da bi občina razpisala službo občinskega zdravnika, in bi mu naklonila plačo obeh imenovanih zdravnikov 2400 K ter bi za to mesto imenovala zdravnika našega rojaka, kateri bi imel vrhutega še bogato prakso. Ljudstvo pa bi ga razumelo in imelo do njega zaupanje. Ne zgodila bi se zopet ža-lostno-smešna dogodba, kakor pred leti, ko je zdravil slovenščine nevešči zdravnik „trde stole" namesto „harten Stuhl". Resno bode treba premišljevati, da se bodo spravili ob prihodnjih občinskih volitvah v občinski odbor možje, ki se bodo zavzemali za to, da dobijo Trbovlje zdravnika — Slovenca, katerega sedaj krvavo pogreša nad 10.000 trboveljskih in hrastniških Slovencev. Volilci premišljujte o tem! Nekdo, ki je tudi prizadet. Slovenske novice. Štajersko. — Zadružna Zveza v Celju začne izdajati počenši z Novim letom 1907 lastno glasilo „Zadruga", kakor je izhajal na Zvezine stroSke In pod njenim uredništvom že od 1884—1889 podoben list. Namen listu je podati vsem onim. ki se zanimajo za to, kolikor največ poučnega gradiva za pospeševanje kmetijskega zadružništva. Ob enem preneha izhajati „Slovenska Zadruga" g. J. Lapajneta v Krškem, ki pa ni bil strogo zadružen list. — Izvanredni občni zbor celjskega Sokola se vrši jutri, v četrtek. 13. decembra v čitalniških prostorih „Narodnega doma". Opominjamo ponovno brate sokole nanj! Y soboto, dne 15. t. m. se vrši v mali dvorani „Nar. doma" rodbinski večer celjskih Slovencev. Vspored raznovrsten: godba, koncertne pevske točke, šaljiva pošta itd. — Skupni sestanek članov „Slov. trg. društva v Celju" vrši se v soboto dne 15. t. m. v rudeči sobi gostilne „Narodnega doma" v Celju, kjer se isti večer vrši tudi družbinski večer vseh društev. — Izkaz posredovalnice „Slovenskega trgovskega društva v Celju". Službe išče: 1 pomočnik mešane stroke. V službo se sprejme: 1 pomočnik mešane stroke. Društvo posreduje začasno samo za svoje redne člane. — Imenovanje. Komisar [c. kr. okrajnega rudarskega urada v Celju g. Vinko Strgar je imenovan višjim rudarskim komisarjem na istem mestu. — Premestitev. Pravi se, da se premesti južnoštajerski polk št. 87 iz Pulja v Celovec, na njegovo mesto pa pride 27. polk iz Ljubljane. V Ljubljano pride 47. polk, 7. polk se premesti iz Gradca v Gorico, v Gradec pa pride 17. polk. — Doneski k „čiščenju1. „Omla-dina piše pod tem naslovom: „Večkrat se sliši pritožba, kako malo gimnazijcev dospe do svojega prvega cilja, do mature. Tukaj hočemo objaviti nekoliko podatkov iz zadnjih let o zrelostnem izpitu na mariborski gimnaziji; tabela kaže, koliko dijakov je bilo (koncem šolskega leta) v I. razredu in koliko od teh je vstopilo v V. razred in naredilo maturo. I. razred. V. razred. 1892 , 60 (85) 1896 — 1893 84 1897 32 (38%) 1894 85 1898 32 (38%) 1895 111 (121) 1899 29 (26%) 1896 84 (111) 1900 25 (30%) 1897 100 (113) 1901 35 (35%) 1898 124 (143) 1002 35 (28%) 1899 100 (127) 1903 32 (32%) Matura. 1899 1900 1901 1902 1903 1904 1905 1906 Ti podatki so povzeti po šolskih iz-vestjih. Ako se oziramo na število, koliko jih je bilo v celem sprejetih v prvi razred (n. pr. leta 1899. 127), tedaj so odstotki dosti manjši, 1. 1906 le 15%, 1. 1905 le 12%. Kaj je vzrok tako neznatnih uspehov, je seveda drugo vprašanje." Pripomnimo, da je „Domovina'^ povdarjala, da v prvi vrsti velika revščina našega dijaštva, nadalje pa tudi slišimo od raznih'Strani iz profesorskih krosov, da pridejo fantje v prvi razred popolnoma nerazviti in nepripravljeni v naj-priprostejših temeljnih pojmih. O postopanju naših profesorjev napram dijaštvu pa smo že tudi govorili resno besedo. — Poslanec Lemež o celjskem mandatu in ' ommerjn. Ko so Slovenci ugovarjali proti celjski nemški mestni skupini na Spodnjem §tajef]u. je Lemež ugovore zavrnil z besedami: „Kaj jokate? Kdo pa pravi, da ostaue ta mandat v nemških rokah ? Še enkrat naj Celjani svojega Pommerja kandidirajo, pa je mandat vaš! aJ — Deželni šolski svet je izrekel g. Matiji Šumru, nadučitelju pri Sv. Vidu nad Grobelnim pohvalno priznanje za njegovo dolgoletno, vspešno delovanje v ljudski šoli. Ob enem mu je na njegovo prošnjo dovolil vpoko-jenje. — Definitivni je imenovana provizorična učiteljica v Artičah Mira J u r k o. — Brežiški Sokol priredi v n deljo 16. t. m. zvečer v veliki dvoran'' brežiškega „Narodnega doma" gleda liško predstavo. Igrali se bodo „Cigani". — znana tridejanska vèseloigra, ki j vže pri nas v Celju pred par tedni dosegla velik uspeh. Priprave se vrš vsestransko z mnogim zanimanjem, s požrtvovalnostjo in vse časti vredno spretnostjo, tako da bo tudi ta drugi gledališki večer Brežiškega Sokola imenitno uspel. Pričakovati je le, da ne ostane okolica brežiška pozivom, kateri so v prvi vrsti take in slične prireditve namenjene, nema in brezbrižna. Pokažite i vi Brežičani in vaš okolica, da znate ceniti trudapoln delo svojih narodnih društev, in n polnite v nedeljo do zadnjega kotič dvorano brežiškega „Narodnega dom Naj ne zaostanejo „Cigani" i gleie? obiska za Celjem! — Krmite uboge ptičke pozimi! Suh prostorček se kmalu najde ali pa se napravi nalašč majhna lesena hišica na vrtu. Povračajte jim pozimi, ka so oni dobrega za vas storili poleti Posebno za otroke je krmljenje ;itiči primerno opravilo: navadijo se ljnbi naravo in živali in se jih navaja usmiljenosti. 15 (25%) 22 (26%) 25 (29%) 24 (22%) 14 (17%) 23 (23%) 18 (15%) 19 (19%) r — Automobil ubil kmeta. „Slo-" poroča, da je zadel automobil, aterem so se vozili ljutomerski ]iii glavar, naddavkar (ne živino-raik!) Duller in sodnik Doxat, v kmeta Sagaja tako nesrečno, da oje Sagaju v glavo ter da je ■rečeni kmet vsled teera umrl. — Slovenjebistriški okrajni zaje imel 4. grudna sejo. Stroški to 1907 so proračunjeni na 25.365 okrajne doklade bodo znašale r dosedaj 35%- Okrajnim ubožcem deli 2900 K. Deželnemu društvu onjerejo daje okraj 100 K. Ko bo tovljena cesta čez Laporje do a, se opusti ona čez Vajdeš. — Blago za Japonsko pogorelo, rbovljab se je vnel od isker iz ja železnični voz, poln posode, ki ila namenjena za Japonsko. — Deželni zbor sklican? Neka iz Dunaja poroča, da bo štajerski Ini zbor sklican 28. grudna k tro-nemu zasedanju. — Graščino v Planini je kupila italijanska družba za 800.000 K. je v zadnjih štirih letih že četrti tnik. — Nadzorovalne okraje obrtnih ornikov je na novo omejilo trgo-Lko ministrstvo. 9. nadzoro^alni j obsega celi Srednji in Južni |r. Pa nas itak to veliko ne briga; pa naj počnemo z obrtnim nad-om, ki ne zna slovenski? — Čitalnica v Slov. Bistrici dne 16. t. m. ob 8. uri izvanredni i zbor. V svrho ugodne rešitve ale krize je polnoštevilna udeležba članov nujna. — Visokošolci ! V nedeljo, dne grudna t. 1. popoldne ob pol 2. uri vrši v „Nar. domu" v Mariboru se-ek dosedanjega „kluba podravskih košolčev". Na dnevnem redu je čilo o dosedanjem klubovem delo-Ji» ter ustanovitev podružnice, ozir. ka akad. fer. društva „Prosveta" sodne okraje Sv. Lenart v Slov. icah, Maribor, Marnberg in Arvež. žirom na važnost slednje točke 'vljamo vse slovenske visokošolce omenjenih okrajev, da se tega se-Lka zanesljivo udeleže. Vabimo in Vno pa tudi vse rodoljube — ne-Te, ki se zanimajo za naše delo in hočejo podpirati, da posetijo ta sestanek. Živijo! Pripravljalni odsek. Zopet konkurz v Ptuju. Okr. išče v Mariboru je dovolilo konkurz moženja Ludmile Wegschai-r, hišne in zemljiške posestnice v ju. Upraviteljem konkurzne mase je novan vitez Plachki, odvetnik v Ji«- V— Stara cesta. Naše kmetijsko avo je zborovalo 2. decembra v " na Stari cesti, pri katerem je preval potovalni učitelj g. Jelovšek. eležba je bila tako obila, da je bil red natlačeno poln. Vsa čast vsem eležencem, posebno še gospodinjam, Serih je bilo navzočih krog 70. Gosp. valni učitelj nam je v 2 uri tra-čem zanimivem govoru povedal ogo koristnega; na nas je sedaj, da nauke tudi izrabljamo. Zborovalci edili vsem izvajanjem z velikim manjem ter se končno obračali do ornika z raznimi vprašanji o živi-ji. Želja vseh je, da nas g. Jelov-kmalu zopet razveseli s kakim 'avanjem. — To so bili dobri časi! Nam-za mariborske Nemce pri zadnjih itvah. Popili so 5 polovnjakov vina pojedli za 40 K klobasic. Koliko se izpilo piva, anale nemške maribor-e „šparkase", ki je plačala račun, vnosti ne povedo. — Poljudna predavanja. Profesor . Verstovšek ne bo predaval dne 6. prosinca 1907, kakor se je v zadnji številki „Domovine" poročalo, marveč že to nedeljo, dne 16. decembra 1906. Govoril bo o Gregorčiču. Predavanje se prične ob pol 10. v društvenih prostorih bralnega društva Maribor. Želeti je, da pride mnogo poslušalcev. — Škrlatica. V otročjem zavetišču takozvane „kolonije" je zbolelo 10 otrok na škrlatici. v kolonijski šoli dvoje na davici in eden od teh je že umrl. — Miklavžev večer „Bralnega in pevskega društva Maribor" v nedeljo, dne 9. grudna t. 1. obnesel se je sijajno. Lahko rečemo, da se še dosedaj Miklavžev večer v „Narodnem domu" nikdar ni uprizoril tako imenitno, kakor zadnjo nedeljo. Vsa čast gosp. Srečko Stegnar-ju, kateri se ni bal kot režiser nobenega truda, zato mora biti društvo „Maribor" v prvi vrsti njemu hvaležno za sijajen uspeh. Uprizorili ste se dve igri, „Boječi Matevž" in pa „Gozdni čar na predvečer sv. Miklavža", ki ju je spisal Srečko Stegnar. Igrali so otroci v starosti od štirih do dvanajstih let. Tukaj mora pač izostati vsaka kritika, kajti postavili so se ti novi diletanti kakor bi bili na odru doma. V prvi igri se je posebno odlikoval „Gašparček" s svojim lahkotnim in neprisiljenim obnašanjem. Se pač vidi, da je potomec enega naših najboljših diletantov. V drugi igri pa je mali Ivanček s svojo živahnostjo primoral občinstvo k burnemu ploskanju. Marsikateri starejši igralec si lahko vzame za vzgled te junake, če ne v drugem obziru, saj v tem, kako je treba znati ulogo. Krona vsega večera pa je bil nastop gozdnih vil, ki so se odlikovale ne samo po bogati okusni opravi, ampak tudi po milem petju. Ploskanje niti ponehati ni hotelo, morale so se znovič in znovič prikazati. Zaključil pa je ta krasni večer sv. Miklavž s svojim spremstvom. Njegov govor bil je poln resnice, posebno kar se tiče medsebojnega občevanja naših Slovenk in Slovencev. Na to je razdelil darove, katerih pa letos ni bilo tako število, kakor smo bili navajeni iz prejšnjih let. Žalibog, da je bilo tudi vreme zelo neugodno, kar se je poznalo na precej praznih prostorih v dvorani. Tisti pa, ki se niso ustrašili slabega vremena, gotovo ne bodo obžalovali tega večera, ki je bil res občudovanja vreden. Vsi pa zopet pričakujemo sv. Miklavža v prihodnjem letu ter mu obljubljamo storiti to leto vse, da ne bo imel več prilike nas grajati. Na svidenje prihodnje leto! — Uboj na koroškem kolodvoru v Mariboru. V noči od sobote na nedeljo ustrelil je neki civilist nekega dragonca blizu koroškega kolodvora; zadeti je na mestu izdahnil. Kaj je bil vzrok in kdo sta bila udeleženca, se še ne ve. V kratkem sporočimo še več. — Budosledniško pravico je dobil Blaž Vesenšek. tesarski mojster v Gor. Pristovi pri Konjicah za dobo enega leta v področju celjskega c. kr. rudarskega urada. — Pasivna resistenca poštnih uradnikov se pripravlja po poročilih dunajskih listov za božične praznike. Zahtevam poštnih uradnikov vlada namreč še sedaj ni ugodila. — Štaj. deželna zveza za promet s tujci razstavi v izložbenih oknih nekaterih potovalnih pisarn na Nemškem slike iz Štajerske; najprej pridejo na vrsto velike fotografije (18:24) iz okolice pri Miirzzuschlagu. Tudi angleško železn. ministrstvo je privolilo, da lahko razstavi štaj. dež. zveza slike v tamkajšnji pisarni za avstr. tujski promet. Društvo bi razstavilo še več slik, ako bi mu bile na razpolago. Ne bi morda škodovalo, ako bi se kdo iz Južnega Štajerja oglasil. — Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu bo imelo svoj I. izvanredni občni zbor dne 12. decembra 1906 ob 8. uri zvečer v prostorih društva s sledečim vzporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo častnega soda. 4. Volitve dveh odbornikov. 5. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli! — Graška trgovsko-obrtna zbornica bo v svoji seji 13. t. m. razpravljala tudi o zvršenem pregledovanju bodoče normalnotirne železnične proge Ljutomer-Ormož. — „Mala žrtev v prid narodu". Pod tem naslovom prinaša „Mir" nasvet, da bi se Slovenci vprid šentjakobske in velikovške šole odkupili božičnim in novoletnim voščilom. Tudi pri nas slišimo marsikoga tarnati nad to „nadležno pisarijo". Evo, darujte tisti znesek „Dijaški kuhinji v Celju", katera gotovo imena onih, ki so se odkupili, z veseljem priobči. S tem je marsikomu odpoma-gano in se še nekaj žrtvuje v narodno obrambo. __ Kranjsko. — Družba sv. Cirila' in Metoda v Ljubljani ima Vam Slovencem na tisoče pripravljenih razglednic za božične praznike in za novo 1907mo leto. Natisnjene so v zlati Pragi ter imajo umetniško vrednost. — Kupujte ob božičnih in novoletnih voščilih to slovensko blago in ne podpirajte z nakupovanjem drugih tistih svojih nasprotnikov, ki Vam žele ubogo malo dobrega bodisi za božiče, bodisi za nova leta. Svoji k svojim! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Društvo slovenskih trgovskih potnikov se snuje v Ljubljani. 8. t. m. se je vršil v „Nar. domu" pripravljalni razgovor, 16. t. m. pa bo sestanek vseh trgovskih slovenskih potnikov. Òas in prostor objavijo dotičnim. — Osuševanje ljubljanskega barja pričnejo drugo pomlad v neposredni bližini Ljubljane. — Izredni občni zbor „Slovenskega planinskega društva" se je vršil zadnjo soboto v Ljubljani. Zastopane so bile kranjska, litijska, kamniška, kranjskogorska, savinjska in šaleška podružnica. Premotrivali so vprašanje, ali naj izdajajo „Planinski vestnik" naprej še mesečno ali četrtletno, ker je zmiraj pri listu velik deficit. To izvira odtod, ker ne plačujejo vse podružnice redno svojih doneskov za „Vestnik". Ker so mnogi zagovarjali mesečno izdajo, se je stvar poverila posebnemu odboru, ki naj temeljito prouči celo vprašanje. V odboru so gg. dr. Tominšek, dr. Švigelj, J. Jesih, J. Mandel in dr.. J. Žmavc. — Društvo davčnih uradnikov je imelo 9. t. m. svoj občni zbor v Ljubljani. Drflštvo se je vdeležilo v preteklem letu gibanja za zboljšanje stanovskih razmer. Doseglo se je, da sedaj šteje aktivitetna doklada v pokojnino, da se je materjalno stanje praktikantov zboljšalo; potegovalo se je nadalje za okrajšanje službene dobe na 35 let. za dosego časovnega postopa v službi in za času primerno službeno pragmatiko. Vse to in še več se bode doseglo, ko bodo vsi davčni uradniki člani svojega strokovnega društva ter bodo nastopali kot mogočna enota, do tega je pa še daleč, kajti od 200 davčnih uradnikov na Kranjskem jih je samo 115 članov strokovnega društva. Čas je, da se tudi uradniški stan strokovno organizira. — Predavanje. V „Splošnem slovenskem ženskem društvu" v Ljubljani je predavala gospa prof. Pintarjeva o knjigah, ki se posebej bavijo z ženskim vprašanjem. Poudarjala je, da je slo- venskim ženam potrebno omike, omike in zopet omike. — Nesreča s petrolejem. V Spodnji Šiški je hotela gospa Juvančič pogasiti petrolej na štedilniku. Prevrnila in razlila se ji je namreč petrolejeva svetilka. Goreči petrolej pa je tekel na tla in užgal gospej obleko. Hitela je je na dvorišče in se vrgla na tla. Komaj so jo rešili, a dobila je nevarne opekline. — Ošpice imajo otroci v I. mestni jubljanski deški ljudski šoli. — Stekel pes. Na Novi sušici pri Košani je stekel lovski pes posestnika Matije Ambrožiča oklal mnogo psov v bližini. Vse te pse s Steklim vred so pobili in odredili pasji zapor. — Bazmere v Jesenicah. Že nekaj časa sem tožijo slovenski listi na Kranjskem, kako slabo je skrbljeno za varnost potnikov na kolodvoru v Jesenicah. Pa tudi za uslužbence ni nič boljše oskrbljeno, V pondeljek je zopet ubilo Lovrenca Mandeljca, železniškega delavca. Elektrika ni delovala, mož ni videl stroja, kateri ga je tako nesrečno na tla pghnil, da je nekaj ur nato umrl. — Vodovod v Badovljici prično graditi prihodnjo pomlad. Dogovori, ki se vrše sedaj med vlado, deželnim odborom in radovljiško občino, se bodo namreč skoro gotovo rešili brez vsakih posebnih zadržkov. Koroško. — Smo li Slovenci res „manj vredno" pleme ì V Spodnjem Dravogradu izkazuje uradna statistika 703 Nemce in 61 Slovencev (vštevši žene in deco). Sedaj pa so naenkrat v občini zmagali Slovenci. Med temi uradnimi Slovenci je gotovo kvečjemu le 10 ali 12 volileev; dobili pa so Slovenci pri občinskih volitvah 141 glasov. Tega si ne moremo drugače razlagati, kakor da imajo ti Slovenci toliko notranjo vrednost in toliko vgleda med svojimi „nemškimi" soobčani, da so ga ti glasno priznali in dali svoje glasove Slovencem. „Vahtarica" tako rada piše" o „inferijornosti" (manjši vrednosti) Slovencev; naj si torej majhno premisli ta dogodek ali pa majčkeno popravi svoje slavospeve naraščanju „Nemcev" v naših krajih po uradni „natančni" statistiki. — Zopet zmaga na Koroškem. V Selah nad Burovljami so Slovenci pri občinskih volitvah zmagali vkljub vsem naporom „Nemcev" v vseh treh razredih. Slava narodnjakom! Primorsko. — Nova parobrodna družba. Ministrstvo je dalo dovoljenje inženirju g. Josipu Kellnerju, g. Petru Mašera in Viktorju Polichu, da ustanovijo v Trstu delniško družbo pod imenom: „Prosto tržaško brodarstvo" delniška družba. — Iznajdbe v Avstriji. Neki tržaški parobrodni strojevodja Mihael Micheluzzi je iznašel zelo primerno napravo za parobrode. Ta iznajdba razprši namreč potom visokega zračnega tlaka tudi najgostejšo meglo na dve milji krog ladje, tako, da je mogoče videti vsako oviro, bodisi že ista v podobi skalnatih čeri, naplovljenega peska ali kaj druzega. Iznajditelja so sicer pri nas v Avstriji zelo hvalili a nič podpirali, tako da se je odločil oditi na Angleško iskat sreče. In tam jo je tudi našel V Birminghamu se je ustanovila delniška družba za proizvajanje njegovega stroja; dobil je 15.000 K letne plače in družba je obljubila, da mu odkupi za 2,400.000 K iznajdbo. V Avstriji je iznajditelj iskal sedem mesecev kupcev, tam pa jih je baje dobil v 60 urah. Druge slovanske dežele. — Češke vesti. Končan je proces, katerega je zasledoval z veliko napetostjo ves, zlasti pa slovansk, svet. Zopet se je enkrat v javni luči pokazal madjarsko - azijatski barbarizem. Madjari, ki so v času ko so bili sami zatirani apelirali na človekoljubje drugih narodov, danes na najostudnejši način teptajo najprimitivnejše človeške pravice. Slovaki, ki niso naredili drugega kakor svojo narodno dolžnost, ko so izjavljali, da so Slovaki, in zahtevali svoje pravice v šoli in v uradu ter agitirali za svojega poslanca, so obsojeni kot kaki veliki hudodelci. Župnik Hlinka je obsojen na 2 leti ječe in 1500 kron globe; dr. Šrobar 1 leto zapora in 900 kron globe; Ja-niček 6 mesecev zapora 500 kron globe. Ostali so dobili manj. Glavni zagovornik obtožencev rumunski poslanec dr. Vlad je v svojem govoru naglašal, da niti tri četrtine obtožencev ne ve, zakaj so bili toženi. Res neznosne krivice in nasilnosti se gode najpoštenejšim slovaškim rodoljubom. 'Oholi Madjari bodo še obžalovali to svojo nečuveno taktiko. Grof Lützow znani povspeše-vatelj čeških interesov v tujezemstvu je bil imetovan častnim meščanom mesta Prage. Češki listi se spominjajo smrti svojega rojaka vseučiliškega profesorja šercla, ki je živel v pokoju v Ljubljani in se zelo zanimal za naše ruzmere. Češkisocijalnidemokratje na M o r a v s k e m so izstopili iz društva „Svobodna šola", ker nečejo biti skupaj z nemškimi liberalci, ki so pri deželnozborskih volitvah podpirali klerikalce. Praga, 7. decembra 1906. Dne 5. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor jugoslovanskega pevskega zbora. Sprejeta so bila pravila in izvolil se je odbor. Lep izgled češke občine. Učenci petrazrednice (z eno vspored-nico) v Kunraticih pri Pragi dobilo je začenši z letošnjim šolskim letom vse šolske potrebščine zastonj. Izdatki občine za te potrebščine bodo znašali okolo 1100 K. — Dobre posledice, katere bode imela ta odredba so velike. Želeti bi bilo , da bi se po tem zgledu ravnalo kolikor mogoče veliko občin. Svetovne vesti. —Amerikanske volitve. V Buenos-Ayresu (Južna Amerika) sta bila pri pretepu med bonečima se strankama ubita župan in eden mestni svetovalec. — BrežžiČni brzojav. Markorii, znani iznajditelj brezžičnega brzojava trdi, da je tako izpopolnil svojo iznajdbo, da lahko stopi iz postaje za brezžično brzojavljenje v zvezo z vozečimi se automobili. — Izseljevanje iz Ogrske. V „Pest. Lloydu" je priobčil te dni neki Madjar podatke o izseljevanju iz Ogrske. Od Novega leta pa do 30. kim. 1906 so izdala oblastva 197.510 potnih listov za izseljence (oziroma za potnike v inozemstvo); v istem času so izdala oblastva od leta 1901—1905 povprečno le 138.244 potnih listov. Naraščaj znaša tedaj skoro 60.000. Te visoke številke grozijo, da bodo na ta način nekateri kraji čisto neobljudeni! Pisec se čudi, odkod ta čudna prikazen! Mi se ne čudimo: saj plačujejo isti grofje in velikaši, ki sede v državnem zboru, svojim delavcem tako majhne in sramotne plače, da so ti vkljub svojim žalostnim razmeram v domačiji (po večini so to ubogi Slovaki in Rumuni) sklenili raje opustiti še ta borni zaslužek. Zato hočejo imeti Kitajce v deželo! Mi se nadalje spominjamo, da hoče ogrska vlada z nasilno štrajkovno postavo zatreti vsako opravičeno delavsko gibanje za izboljšanje svojih gmotnih razmer. Vlada skrbi, da se bogatijo z avstrijskim denarjem židovski fanatično mažarskonarodni tvor-ničarji, vlada skrbi, da se „čuvajo" po Andrassyjevem sistemu pravice narodnosti, vlada skrbi za madjarski „značaj" države, a za bedno in zapuščeno slovaško ter rumunsko delavstvo in kmetsko ljudstvo se ne briga nikdo. — Asfaltov rudnik je našel dr. Marušič v Ljubitovici blizu Trogira v Dalmaciji. Rudnik zavzema prostor, ki meri na daljavo 15 kilometrov. Mogoče je, da najdejo globoko v zemlji tudi nafto. — Amerikanska samopomoč. Na zelo originalen način se branijo Ame-rikanci proti takozvanim trustom (zveze kapitalistov in tovarnarjev, katere hočejo monopolizirati vso proizvajanje kakega predmeta). V Princetownu v Združenih državah je prihajalo od nekod 300 oboroženih in maskiranih mož, ki so obstopili veliko tobačno tovarno „Imp. Tobacco Company", jo zažgali, zaprli vodovod in z orožjem odgnali policijo in gasilce. Ko je tovarna pogorela do tal s skladišči vred, so zginili. — Zakon o varstvu delavcev na domu. Trgovinsko ministrstvo je izdalo zakonski načrt o varstvu onih delavcev, ki delajo doma. Novi zakon se ozira posebno na one delavce, ki delajo na svojem domu za konfekcijska podjetja, trgovine z obleko, obuvalom [n perilom. Take vrste delavci do sedaj ne vživajo ugodnosti, katere delavcu dajejo razni zakoni za obrambo dela ter fe v tem smislu že skrajna potreba temeljite reforme. — Goljufiva bankirja. V Parizu sta opeharila bankirja Fleres in Dixier več plemenitašev, med njimi tudi bratranca znanega namestnika v Trstu, Hohenloheja, vojvodo Broglija, princa Bülowa in druge za več kot 10 milijonov frankov. — Muhe v trgovini. Malo ljudi utegne vedeti, da so mrtve muhe trgovinski predmet, po katerem se močno povprašuje. Te muhe prihajajo vsako leto v sodih v London. Rabijo jih za hrano domačim ptičem in ribicam. Lovijo jih pa nad vodami amazonskega veletoka ubogi ribiči. Lov je izdaten, ker je tamkaj muh na milijarde. V prejšnjih časih je stal funt mrtvih muh v Londonu okoli 50 vinarjev: sedaj pa stane ena tonelata 3000 K. — Cesarju Karlu Velikemu odkrijejo na Dunaju spomenik. Češki listi so mnenja, da je to brezobzirnost napram avstr. Slovanom, ker je uprav ta krvoločni rimskonemški cesar zlasti avstrijskim Jugoslovanom naložil za vedno jarem sužnosti. Književnost in umetnost. — Nova knjiga. Dotiskana je že večkrat napovedana knjiga: Civilno-pravdni red in' sodni pravdnik z dne 1. avgusta 1895 z uvodnima zakonoma, z drugimi zakoni, ukazi in razpisi ci-vilnopravdnega obsega ter odločbami najvišjega sodišča, z dodatki določil o sodiščih javnega prava in o konzularnih sodiščih, o odvetniški tarifi in o sodnih pristojbinah. Uredil dr. E Volčič. Izdalo društvo „Pravnik". Obširno delo obsega XII + 909 strani in daje res vsestranska pojasnila o vsakovrstnih pravdnih vprašanjih. Take potrebne knjige še nismo imeli, brez dvoma bo mnogo koristila vsakemu, posebno pa občinskim, šolskim in župnim uradom, posojilnicam in hranilnicam ter sploh javnim zavodom. Porabna je vsakemu tem bolj, ker ima polne šliri pole stvarnega kazala po abecednem redu, da si vsakdo lahko poišče tvarino, o kateri želi pouka. Naročuikom se je knjiga začela razpošiljati in v par tednih jo dobe vsi. Odslej je tržna cena v platno vezani knjigi 8 kron. Glavne zaloge so v knjigarnah L. Schwentnerja v Ljubljani in J. Kra-jeca nasi, v Novem mestu, dobivati pa bo knjiga tudi po drugih knjigarnah. — „Matica Slovenska". Knjige „Matice Slovenske" so malone že do-tiskane. O Božiču izidejo. Poleg običajnih leposlovnih knjig in poleg Voš-njakovih „Spominov" (II. del) dobimo letos Tolstega „Moč teme" in prvi zvezek „Hrvatske knjižnice"; v tej-le bode pod hrvatskim tekstom primeren jezikovni tolmač; za to bo ta knjižnica posebno dobro služila tudi onim, ki še niso mnogo čitali hrvatski. Il II! KOliETDIR-ovi trpini na Hi gori S trgovci pomočnik mešane strofa. (635) 3-1 IšČe se oženjen ma delo: oskrbovanje približno 3