GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 75 september / kimavec 2000 leto VII MENGSAN 123°ooMŽAL£ OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E, MENGES SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 TRGOAVTO KOPER Trgovina BURNIK Mcngeš, Prešernova 3, tcl./fax: 061 737 785, mobitel 0609 648 422 Stabilna krožna žaga 49.990,00 visokotlačni čisfilec 21.990,00 PiaggioNG 427.990,00 * kolesa Rog - 10 % popust za plačilo z gotovino * kolesa Atala Reid - 5% popust za plačilo z gotovino * skuter Sanzong 299.990,00 * avto plašči Sava Sava Exact - 25% popust za plačilo z gotovino Sava Efecta - 18% popust za plačilo z gotovino * ročna električna vrtalka Stemanji 8.990,00 * električni kompresor 8 BAR/241 24 24.999,00 * garnitura svedrov 999,00 SIT Do 20% znižane rotacijske kosilnice Akcije (rajajo do prodaje zalog oz. do preklica. VEDNO NA ZALOGI: Motorna kolesa Tomos, rezervni doli za motorna kolesa Rog, Atala, Tield in rezervni deli in dodalna oprema koles, čelade Nolan za kolesarje in motoriste, akumulalorji za motorna kolesa - Fiam, kovčki za motorna kolesa in skuterje, nosilci koles za na vlečno kljuko in prtljažnik, rezervni deli za osebna in tovorna vozila: blatniki, pokrovi molorjev, slekla.odbijači, izpušni lonci, zavorni sistemi Lticas in Brembo, filri olja, avtoeleklrika I lella, Saturnus, dodatna oprema, avtoakustika, avtoelektrika, akiimulatorji itn. I lobi program - ročno orodje, elektirčno orodje (vrlalke, brusilke, rezalke, kompresor piStole itd.) MO2NOST PLAČILA S POSOJILOM OD ENEGA DO TREU LET BREZ POLOGA IN TOM + 0% DAIJE. TRGOVINA ODPRTA OD 8 DO 19 URE, SOBOTA OD 8 DO 12 URE. OBIŠČITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE O PESTRI IN KONKURENCNI PONUDBI!!! tr AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO PETER HUBAT s.p. Dobeno 75, 1234 Mengeš Tel.: 061 737 473, 041 617 355, 0609 617 355 Ne čakajte na zimo, s kurilnim oljem se oskrbite že sedaj. Še vedno ga lahko plaćate s čeki od 3 do 6 obrokov ali v dogovoru z banko vzamete kredit na podlagi kreditne kartice ali podpišete trajnik. V vrlnuriji pa vam nudimo jK'slro izbiro mačeh, lanenih bizanlem in krizantem za rezanje l)o ugodnih cenah. SE PRIPOROČA AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO HUBAT! KARC INZENIRJNG d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 01-7230 986,7230 987 URADNR URE: PON-PET: 9.00-12.00,16.00-18.00, SOB 9.00-12.00 ZN ia obmoije M23 - eb Opekarnl Mengei Interesente u n,ikii|) Ai/idljivih p WX\ m2. - V Vididii [iri I ukovtf.i pr(xiimo /d/idljivo [jiircclo, r,ivno, dsfdlliMni dfislop, površine fS40 m2. - Kdiniiik ■ % \\\2, ciioin|xikobiio sliitioviinjc v sldiioviiiijski liiši; prip,Klijo6i jjrirdJii, <\c\ pixlslrtpšj(i, pripdd.ijoi'i dcl v kleti in SlJIllOStOJtli'l grlM/ll, - Vir pri Donidldh ■ prodrimo sldnoviinjf,141) m2 v nidns('iiii zcmljir(;m M ni2, ugodno prođimo. UVODNIK Drage bralke, spoštovani bralci! Naglo se bliža čas volitev. V mcdijih je mogoče probrati mnogo mncnj in obljub. Za tokratni uvodnik pa ne bom pamet oval s svojo glavo, ampak si bom sposodil mnenje, ki ga je napisal Drago Stanovnik, župan Občine Brezovica. Takolc pravi: "Pri dosedanjem delu v korist skupnosti sem spoznat, da je, po mojem trdnem prepričanju, največji sovražnik vseh političnih strank miselnost crnogorskoga ali srbskega porekla... (digni se zemlja, da legnem, nadmudriti in ne narediti...). Premalo je operativnih ljudi in vse preveč čvekačev z rokami, usmerjenimi stran od dela ali bog ne daj v skupno korist... Ne velja parola naredi, ampak "snađi se!", na tuj račun seveda." Volitve najbrž ne bodo odpravile balkanske miselnosti, želei pa bi si, da bodo stranke, ki bodo dobile največ glasov, delovale v skupno korist vseh Slovenccv. Lepo bi bilo, da politiki ne bi ocenjevali posameznika po merilu "naš je" ali "ni naš". Naši bi morali biti vsi Slovenci, tišti, ki živijo doma, in mnogi, ki so ostali iz različnih razlogov v tujini. Urednik Fotografija na naslovnici: FRANC JELOVŠK - avloportrd Folo: PETEK ŠKRIIP KAZALO ŽUPANOV UVODNIK 4 OBČINSKA UPRAVA 4 113 POLICIJA 6 PROMET 7 PODJETNIŠTVO 8 POLITIČNE STRANKE 9 DRUŠTVA 16 KULTURA 18 ŽUPNIJAMENGEŠ 22 NAŠ VRTEC 24 IZ PRETEKLOSTI 25 Franc Jelovšek 300« obSefnica trojstva ŠPORT 2/ ŽIVLJENJE VOBČINI 28 TOPOLE 750 let VAŠA POŠTA 31 PRI SOSEDIH 31 NASVETI 32 ZDRAVJE IN LEPOTA 33 proF. dr. Ljudevit MERCUN OBVESTILA 37 KNJIŽNE NOVOSTI 38 MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ ►H Glasilo ureja uredniški odbor: Maljaž Koncilja - odg. urednik (041 6(11 517, c-mail: maljaz.koncilja@siol. nel), Alojzij Janežič, Maleja Jcmec, Ana Icrncjčič, Terczija Poločar - KoroScc, Taljana Sivce SlrmSck, Majdn Trobcc ►M Odgovorna urednica Uradnega veslnika: Irena l'odboršek, tel. (01) 7247 106 »I Tchnična urednica in oblikovanje: Salima Kompare, Icl. (01) 723 0 903 »I Lektoriranje: Lili Epih »I Realizacija: Nagelj d.0.0. GRAFIČNI STUDIO HERLE Icl. &fax:(O1)721 30 74 ►M Izdaja: Občinski svel Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. l'rejcmajo ga vsa gos-podinjslva v občini Mengeš brezplačno na dom. ►W Distribucija: Primož Kržan, Icl. 7237 296 ■■■■■■■■■■■■■a PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu, shranjene kot "samo tekst/text only"), rokopise, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do 8. ^c»l<.tot>rfi. MENGŠAN ŽUPANOV UVODNIK Urage občanke, spoštovani občani! Devetnajsti uvodnik pišem v prvem tednu volilne kampanje in v prlčakovanju proslavljanja obletnic mengeških rojakov: 300-letnice rojstva baročnega slikarja freskanta Franca Jelovška in 100-letnlce rojstva prof. dr. Ljudevita Merčuna zdravnika intemlsta, utemeljitelja slovenske dia-betologije. Prvemu borno postavili doprsni kip pred mežnarijo - kjer je bila njegova rojstna niša, drugemu pa spominsko ploščo na rojstni niši na Prešemovi cesti 10. Prvi projekt vodi g. Janez Škrlep In Muzej Mengeš, drugega prim.dr.Prlmož Viđali. Za brezplačno opravljeno delo se Jima Iskreno zahvaljujem. Ponosni smo lahko na humano delo našega rojaka Ludvika Zabreta iz Topol • salezljanca laika, kl že 50 let dela v Indiji, predstavi! se bo 13. oktobra v KD Mengeš na predstavitvi ljudstva nube • čistih ljudi. Predstavi! jih bo svetovni popotnik Tomo Križnar in Stane Kerin, direktor Karitasa, njegov prijatelj z zadnje velike humanitarne pustolovščine v Nubske gore sredi Sudana. Za sodelovanje na Mihaelovem sejmu se je tuđi letos javilo sorazmerno malo podjetnlkov In posameznikov Iz Občine Mengeš. Vendarle pa blstveno več kot prejšnja leta. vsi bodo dobili povrnjene vse ali del stroškov stojnice oz. prostora. Vse toplo vabim, da si ponudbo ogledate, še posebe) na stojnlcah z izdelkl domaće in umetne obrti, kmetijstva in vrtnarstva in na skupnih stoj-nicah pod nazivom "Mengeš ■ glasbeno mesto". Še v tem mesecu bi morali dokončati brezine in ostalo pri studencu na Dobenem. Tako) po Mihaelovem sejmu začnemo z izvedbo Crobeljske ceste in Zoranine, Zadružniške in Maistrove - z vsemi potrebnim! "komunalijami". Pred pričetkom šolskega leta smo popolnoma uredili tlak v avli OŠ Mengeš in uredili ter opremili učilnice za tehnični in likovni pouk. Sedaj smo tuđi v naši občini sprejeli odlok o pllnifikaciji, ki nima doloćil o obveznem priklopu nad določeno odvzemno močjo. Pri pripravi odlo-ka smo tesno sodelovali z občinama Trzin in Komenda, s katerima sem podpisal pismo o namerl o nadaljnjem sodelovanju - tako si borno zelo olajšali in pocenili stroške priprave dokumentacije. S kolegoma žuapnoma Drolcem In Peršakom smo dokument podpisall na mestu merilno regulacijske postaje v tovarni Lek, od koder bo grajen glavni plinovod za naše tri občine. za zaključek tuđi tokrat misel iz koledarja pod-jetja lek za leto 1999 (prlrejenol: znanje in stalno Izobraževanje Je največji izzlv vsakega posameznika in podjetja za kakovostno delo in napredek. Tehnološki napredek zadnjih 100 let Je never-jeten. Ustvarjalnost, ugotavljanje in prllagajanje novim okoliščinam, iskanje priložnosti ob zavedan-ju objektivnih možnostl, vrednostnlh krlterijev, sonaravnosti In naravnih zakonitosti. Vabim Vas na volltve! Izkorlstite svojo pravico In dolžnost soodločati o svojih predstavnikih! V nasprotnem bodo o tem odločali drugi! Prav lep pozdrav! OBČINSKA UPRAVA Na podlagi 6. člcna Pravilnika <> stipendiranju nadarjenih clijakov in studentov v Občini Mengeš (Ur. vestnik Občine Mengeš, št. 4/2000) in 14. člena Statuta Občine Mengeš (Ur. vestnik Občine Mengeš, št. 5/99) župan Občine Mengeš objavlja razpis Tomaž štebe štipendij za nadarjene dijake in studente v Občini Mengeš Stipendije za studijsko leto 2000/2001 oz. več let Kandidati morajo predložili: • dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto; • doka/ilo o učnem uspeliu treljega letnika za dijake in četrtega semestra za studente; • dokumentacijo, s katero kandidat dokazuje posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, polrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila ...); • potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije; • dokazilo o stalnem prebivališču v Občini Mengeš; • vključevanje v delo društev in organizacij; • dokazila o dohodkih oz. prejemkih na družinskega člana. Enkratne stipendije za studij na drugih uni-verzah v tujini in studijska izpopolnjcvanja Kandidati morajo predložiti: • studijski program oz. program ali projekt srečanja ali obiska; • povabilo oz. napotilo uslrezne ustanove: • l'inančni nacrt pokrivanja programa oz. projekta; • clokazilo o zadnjem zaključenom izobraževanju ter clokazilo o vpisu dodiplomskoga oz. po-diplomskega izobraževanja oz. studijskoga i/.po-polnjevanja; • potrdilo o znanju tujega jezika; • potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije; • dokazilo o stalnem prebivališču v Občini Mengeš; • vključevanje v delo društev in organizacij; • dokazila o doliodkih oz. prejemkih na družinskega člana. Vloge z clokazili (priloganii) naj kandidati pošljejo najkasneje do 13. oktobra 2000 na naslov Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš s pripi-som "Stipendije - nadarjeni". Komisija bo obravnavala popolne in v roku prispele vloge. V primoru velikega števila kandidatov imajo prednost prosilci z nižjim dohodkom na družinskega člana ter finančno zahtevnejšiin šolskitn oz. studijskim programom, projekotm. O rezultalih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni od poteka roka prijav. Za dodatne inlbrma-cije pokličite na tel.: ()6l 72-17 107 (R .liintor). Župan, mag. Tomaž Štcbe, dipl. ing- 4 MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA OBČINA MENGEŠ VABI NA PREDSTAVITEV Temo KRIŽNAR, Stane KEIRIN NUBE (ISTI LJIJIIJE Inih ik / \i;i!l i - 50 let iIHin.ini.i v Indiji Na obisku doma je naš rojak iz Topol g.Ludvik Zabret, salezijanec laik. Prcdstavil bo Indijo in svoje delo. Svetovni popotnik Tomo Križnar bo v glavncm delu večera predstavil ljudstvo s "popolno" demokracijo in skupaj z direktorjem Karitasa Slovenije nedavni humanitarni podvig v Nubskih gorah. Prisrčno vabljeni! PETEK, 13. OKTOBRA 2000, OB 20. URI, V KD MENGEŠ 5 MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA ■ 26. avgusta sta sklcnila na skupno življensko pot stopiti mladoporočenca MELITA FARKAŠ iz Ljubljane in ROK ŠUŠTERŠIČ iz Trzina. V naši poročni dvorani jih je poročil župan mag. Tomaž Štebe in jima zažclel srečo, medsebojno spoštovanje in razumevanje. Zaradi vseh sprememb v Zdravstveni postaji Mengeš, objavljamo novo telefonske številke zdravnikov/zdravnk:, zobozrlmvnikov/zobozdrnvnic ler pntronažne službo in zobnega laboratorija. ZDRAVSTVENA POSTAJA MENGEŠ KOVAČ-MOHAR 7230-950 ambulanta splošne medicine MAČEK 7239-115 zobna ambulanta za otroke in mladino MARKOVIČ 7238-192 zobna ambulanta za odrasle MAROLT 041/252-147 zobni laboratorij PATRONAŽA 7291-031 patronažna služba RAIŠP 7238-065 zobna ambulanta za odrasle RIŽNAR 7238-226 ambulanta splošne medicine STROSAR 7238-172 zobna ambulanta za odrasle VASLE 7291-030 ambulanta splošne medicine za otroke in mladostnike OBČINA MENGEŠ Informacija o možnosti oddaje papirja v zabojnik pri Občini Občina Mengeš je med kulturnim domom in poslovno stavbo, na lokaciji Slovenska c. 28, postavila zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov. Občani lahko oddajo papir, steklo in karton vsako sredo popoldne od 15.00 do 17.00 in ob petkih od 9.00 do 11.00 ure. 113 POLICIJA KRONIKA DOGODKOV fulii 2OOO Tatvlna kolesa 2.7.2000 so bili policisti pp Domžale obveščeni o tatvlni reg-istrskih tabllc v Mengšu. Ugotovlll so, da ie neznanec 17.2000 v većernem času na zavrteh ođnesel registrske tablice u 18 85 p. Policisti za neznancem In predmeti še poizvedu|e)o. Vlom v Pikado klub Lovac 8.7.2000 je MA. obvestila pp Domžale o vlomu v Pikado klub Lovec v Mengšu. Policisti so z ogledom kraja In zbiranjem obvestll ugotovili, da |e neznanec ponoči vlomll v Pikado klub, odnesel TV sprejemnika ter alkoholne pijace, za neznancem In predmeti policisti še polzvedu|e|o. Prometna nesreia 6.7.2000 ob 19.30 uri se |e na parklrišču banke v Mengšu zgodila prometna nesreća, v katerl sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila F.A. In voznik osebnega avto-mobila J.M. Do nesreće je prišlo zaradi nepravilne vožnje voznika F.A., policisti so mu izdali plaćilni nalog. Prometna ntiraio 10.7.2000 ob 7.30 uri se je na cesti Rodlca-Mengeš zgodila prometna nesreća, v katerl je bll udeležen voznik osebnega avtomobila D.B. Do nesreće je prišlo, ker voznik D.B. ni pri-lagodll hltrostl vožnje razmerm na cesti. Voznik je kraj prometne nesreće zapustll, vendar so ga policisti dobili doma. zoper D.B. so podali predlog sodnlku za prekrške. Intervencija 11.7.2000 ob 21.15 uri so policisti intervenirali v zasebni stanovanjskl hlšl v Mengšu. ugotovili so, da sta se sprla Izvenzakonska partnerja KP. In z.z. K.P.je z roko večkrat po obrau in hrbtu udaril z.z. Policisti so zoper k.p. napisali predlog sodniku za prekrške. Vlom v oiebni avtomobll 12.7.2000 ob 1.00 uri je k.m. obvestil PP Domžale o vlomu v osebni avtomobll, parkiran na domaćem dvorišču. Policisti so z ogledom krala in zbiranjem obvestil ugotovili, da je neznanec ponoči na Janševi ulici vlomll v osebni avtomobil in odnesel potnl listini K.P. In Kl. Za neznancem In predmeti policisti še poizvedujelo. Vlom v tovornl avtomobil 12.7.2000 ob 7.20 uri je Z.A. obvestil pp Domžale, da so mu vlomili v tovorni avtomobil. Policisti so z ogledom krala in zbiranjem obvestil ugotovili, da je neznanec ponoči na Zavrteh vlomil v tovornl avtomobll in odnesel denarnlco. Za neznancem In predmeti policisti še polzvedujejo. Prometna netreia 14.7.2000 ob 14.10 se je na Kamnlškl cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v katerl sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila z.l. in voznik osebnega avtomobila S.A. do nesreće Je prišlo, ker je z.l. vozu na prekratkl varnostnl raz-dalji. Policisti so mu Izdali plačllni nalog. Intervencija 15.7.2000 ob 2130 uri so policisti pp Domžale Intervenirali v gostlnskem lokalu Kongo bar. ugotovili so, da Je S.Š. v lokalu kršll javni red in mir. Policisti so zoper 5.5. napisali predlog za uvedbo postopka o prekršku. Vlom v hiio 20.7.2000 ob 11.50 uri je SJ. obvestll pp Domžale, da so neznanci vlomili v stanovanjsko hišo na Kolodvorski ulici. Policisti so z ogledom kraja in zbiranjem obvestil ugotovili, da je neznanec, ko so bili stanujoči na dopustu, vlomil v hlšo, odnesel zlatnino In denar. za neznancem in predmeti policisti še poizvedujejo. Vlom v VGP Hldrotehnik 24.7.2000 ob 7.10 uri je D.F. obvestil pp Domžale o vlomu v VCP Hidrotehnlk v Mengšu. Policisti so z ogledom kraja in zbiranjem obvestil ugotovlll, da Je neznanec v nočnem času vlomil v podjetje, odnesel dva računalnlka, faks, fotokplrnl stroj In CSM aparat. Za neznancem in predmeti pollclstiše poizveduiejo. Prometna nesreća 24.7.2000 ob 16.40 uri se Je na Crobeljskl cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri Je bll udeležen voznlK traktorja s priklopnikom PA. Do nesreče Je prišlo zaradi nepravilno pripetega prlklopnlka. voznlku so policisti Izdali plačllni nalog. 6 MENGŠAN 113 POLICIJA KRONIKA DOGODKOV avgust 2OOO Tatvina denarnlce 2.8.2000 Je občan obvestil PP Domžale o tatvlni denarnlce. Policisti so ugotovill, da je neznanec ponočl iz odklenjene-ga vozila odnesel denarnlco, last CM., v kateri |e Imel đenar, dokumente in plaCilne kartice. Policisti za neznancem in predmeti še polzveđujejo. Vloma v osebna avlemebtla 2.8.2000 |e občan obvestil PP Domžale o vlomu v osebni avtomobil Policisti so z ogledom kraja In zblranjem obvestil ugotovill, da Je neznanec ponoći na Llparjevl ulici vlomll v osebni avtomobil in ođnesel denarnlco z dokumenti In denarjem. za neznancem in predmeti policisti še poizvedu-je)o. 2.8.2000 Je občan obvestil pp Domžale o vlomu v osebni avtomobil. policisti so z ogledom kraja In zbiranjem obvestil ugotovili, da je neznanec ponočl na Hribarjevi ulici vlomll v osebni avtomobil in odnesel denarnlco z dokumenti In denarjem. za neznancem In predmeti policisti še poizveđu-Jejo. Intervencija 7.8.2000 ob 10.30 uri so policisti PP Domžale intervenirali na Parkirlšču Levčeve ulice v Mengšu. Ugotovili so, da je prišlo do spora In pretepa med N.S. In m.n. zoper slednjega bodo podali tudl pređlog za uvedbo postopka o prekršku. Prometna nesreia 9.8.2000 ob 12.05 uri se Je na Kamniški cesti v Mengšu zgodl-!a prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznik tovornega vozila C.S. In voznik osebnega avtomobila C.A. do nesreče je prišlo zaradi nepravilnega premlka vozila voznika CS. Policisti so mu izdali plačilni nalog. Prometna nesreia 10.8.2000 ob 18.50 uri se je na Slovenski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri so bili udeleženl voznik osebnega avtomobila Ž.R., voznik osebnega avtomobila PA In voznica osebnega avtomobila F.B. do nesreče Je prišlo, ker je bil voznik ž.R. vozll na prekratkl vamostni razdaljl. Policisti so mu Izdali plačilni nalog. Vlom v trgovino 11.8.2000 so bili policisti pp Domžale obveščenl o vlomu v trgovino zarja v Mengšu. Z ogledom kraja dejanja In zbiran-iem obvestil so ugotovili, da Je neznanec ponočl skozl vrata vlomu v trgovino, odnesel oblačila in cigarete. Za neznancem In predmeti policisti še poizvedujejo. Intervencija 12.8.2000 ob 22.25 uri so policisti PP Domžale Intervenirali v stanovanju stanovanjskega bloka na siamnlkarski ulici. Ugotovili so, da s preglasno glasbo kršljo določila Uredbe o varstvu pred hrupom v naravnem In življenjskem okolju. Zoper j.m. bodo podali predlog za uvedbo postopka o prekršku. Vlom v hlio 13.8.3000 so bili policisti PP Domžale obveščenl o vlomu v stanovanjsko nišo na Murnovi ulici v Mengšu. z ogledom kraja deianja In zbiranjem obvestil so ugotovili, da je neznanec med vikendom vlomil v nišo In odnesel denar in glas-bila. Za neznancem In predmeti policisti še poizvedujejo. Intervencija 15.8.2000 ob 15.10 uri so policisti PP Domžale intervenirali na bencinskem servisu Petrol na slovenski cesti v Mengšu. Ugotovili so, da je pijani l.a. kršll določila zakona o prekrških zoper javni red In mir In ker kljub opozorllom pollcistov s kršltvijo ni prenehal, je bll pridržan do izstreznitve. Zagovarjal se bo tuđi pred sodnlkom za prekrške. Prometna nesreia 17.8.2000 ob 9.5 uri se je na Slovenski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležana voznik osebnega avtomobila p.m. in voznica osebnega avtomobila B-E. Do nesreče je prišlo zaradi nepravilnega premika vozila voznika p.m., policisti so mu Izdali plačilni nalog. Prometna neireia 17.8.2000 ob 11.10 uri se je na slovenski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznica oebnega avtomobila ma in lastnik motornega kolesa PM. Do nesreče je prišlo zaradi nepravilnega premika vozila voznlce ma, kl je trčila v parkirano motorno kolo, nato pa s kraja odpeljala. ob izsleditvl so jl policisti Izdali plačilni nalog, prav tako bo sodnlku za prekrške zagovarjala pobeg s kraja prometne nesreče. Prometna nesreia 18.8.2000 ob 10.35 uri se je na Ropretovi ulici v Mengšu zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila S.M. in voznik tovornega vozila C.J. Do nesreče je prišlo zaradi nepravilnega premika vozila voznika C.J., policisti so mu Izdali plačilni nalog. Tatvina 18.8.2000 so bili policisti PP Domžale obveščeni o tatvinl klopi v Mengšu. Ugotovili so, da Je neznanec ob trlm stezi pri križu demontiral vljake, s katerimi Je bila klop pritrjena na podlago In odnesel železno klop crne barve z lesenlmi letvaml rjave barve. Policisti za neznancem in predmetom še poizvedujejo. Vlom v brunarico 22.8.2000 so bili policisti obveščeni o vlomu v brunarico bali-narskega kluba Mengeš. Z ogledom In zbiranjem obvestil so ugotovili, đa je neznanec v Jutranjem času vlomll v leseno brunarico In odnesel mobilni telefon, cigarete In alkoholne pijace. Policisti za neznancem In predmeti še poizvedujejo. Tatvina kolesa 24.8.2000 so policisti PP Domžale prejell obvestllo o tatvinl kolesa v Mengšu. Ugotovill so, da je neznanec ponoči izpred vhoda v stanovanjskl blok na Levčevl ulici odpeljal kolo, znamke wheeler 390 ZX, metalno rjave barve, ser. št. WS-901006. Policisti za neznancem in kolesom še poizvedujejo. Vlom v osebni avtomobil 28.8.2000 je občan obvestil PP Domžale o vlomu v osebni avtomobil. policisti so z ogledom kraja In zbiranjem obvestil ugotovili, da je neznanec v večernem času na šolski ulici vlomil v osebni avtomobil, last CM. In vzel mobilni telefon. za neznancem in predmeti policisti še poizvedujejo. Vlom v trgovino 31.8.2000 so bili policisti PP Domžale obveščeni o vlomu v trgovino Kovlnotehna v Mengšu. Z ogledom in zbiranjem obvestil so ugotovill, da je neznanec vlomil v trgovino In odnesel mešalne baterije • pipe. Policisti za neznancem in predmeti še poizvedujejo. Policisti naproiajo v«e, kl bi kar koli vedeli o nerazrešenih primerih, na| inlormacije sporoiijo na PP Domiale na tel. it. 7241 218 ali na anonimni brezplaini telefon 080 1200. Policisti PP Domtal* Zaradi poveianja itevila vlomov v osebna vozila policisti ponovno opozarjajo, na) vozniki zaklepajo vozila, oblaiila, torbice in druge predmete ne puiiajo na vidnih mestih, sa| se storilci tovrstnih dejaj odloiajo za vlome na podlagi predhodnega pregleda notranjosti vozila. Vozniki, kl ima|o vgrajen avtoradio s snemljivo ploiio, na| le-to, ko zapustijo vozilo, snamejo in spravijo, sa) vlomov v tovrstna vozila ne beleiimo. Na obmoiiu PP Domzele beleiimo tuđi vei vlomov v stanovanja in stanovanjske hita, zato policisti naproiajo, da o sumljivih osebah sporoiate na PP Domiale. P ROME Delovanje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) SPV aktivno delujc na področju prometne varnosti. Od zadnjega prispevka do scdaj je bilo kar nekaj aktivnosti: ■ Redne mesečne seje svela, ■ 4. maja smo organizirali obisk pri Društvu upoko-jencev v Mengšu, da bi ludi starejše občane sez-nanili z nevamostmi, ki prežijo na cesti. Obisk je bil zelo zanitniv in obojeslransko korišten. SPV je društvu poklonil nekaj odsevnih teles, ki naredijo pe.šce in kolesarje, posebno ponoči, boJj vidne. Tako srečanje borno še ponovili. ■ 9. maja je SPV skupaj s policisti PP Domžale in vodstvom OŠ Mengeš organiziral pregled koles vo/.nikov - učencev Osnovne sole Mengeš. Rezultati so bili porazni. Pregledali smo 19 koles in samo dve kolesi sta dobili nalepko varno kolo. Ostali naj bi pomanjkljivosti odpravili. V trgovini vsa nova kolesa nišo opremljena tako, kot bi morala biti (manj-kajo luči, odsevniki, zvonce..) in s to akcijo bo potrebno začeti že pri trgovcih oz. proizvajalcih koles. ■ 11. maja smo obiskali Dom počitka v Mengšu, da bi tuđi varovance tega doma seznanili z nevamostmi na cesti. Prisoten je bil tuđi policist PP Domžale. Tuđi tu se je pokazalo, da so taki obiski zanimivi in potrebni. ■ 9. junija je SPV s policisti PP Domžale, vodstvom Osnovne sole Mengeš in predsednikom AMD Mengeš, gospodom Ošepom organiziral vsakoletno opravljanje kolesarskih izpitov 3. razredov OŠ Mengeš. Rezultati so bili kar vzpodbudni. Samo nekaj učencev iz različnih razlogov (bolezen) ni naredilo izpita, Ti bodo poskušali narediti izpit v prihoclnjem letu. Kolesa novih udeležencev v prometu so bila kar primerna za vožnjo. ■ 10. avgusta so bile skupaj s policisti PP Domžale pregledane trase varnih poli v oz. iz OŠ Mengeš. Narejen je bil zapisnik pomanjkljivosti, ki so bile v glavnem do začetka novega šolskega leta odprav-ljene. Nekaj smeri varne poli v solo je še vedno bolj nevarnih kot varnih in jih bo v bodoče nujno narediti varne - ludi za pešce, ki so že zapustili šolske klopi. Začetelc novega šolskega leta Tako kot vsako leto je tuđi letos potekela večja aktivnost, da bi varovali najšibkejše udeležence v prometu - učence Osnovne sole Mengeš s poudarkom na vrnosti učencev 1. razredov. (nadaljevanje na naslednji strani) 7 MENGŠAN PROMET ■ Na vpadnicah so bili postavljeni panoji z opozo-rilom na "šolarje", prav tako transparent čez cesto pri Pavcu, ki opozarja voznike na njihovo prisot-nost. Ta opozorila naj bi bila zanimiva za vse voznike, ne samo v začetku šolskega leta, ampak 12 mesecev v letu. i ■ Vsem učencem 1. razredov smo podarili odsevne kresničke in rumene rutice za večjo vidnost. Staršem pa smo predstavili kopije tras varnih poti v solo in navodila PP Domžale, kako naj se otroci -učenci in starši vedejo v prometu. ■ Tretji dan pouka (5. septcmber) smo z razredni-ki, policistom in člani SPV organizirali posamični razredni obhod po prometnicah v Mengšu, da bi se učenci na cesti in prehodili za pešce seznanili o pravilnih prehodili in nevarnostmi, na katere moraj obiti pozorni. Na koncu obhoda so bili vsi učenci 1. razredov seznanjeni tuđi z ostalimi nevarnostmi in kako naj se obnašajo v prometu. ■ Prvih 14 dni so za večjo varnost na prehodili skr-beli tuđi policisti PP Domžale, člani SPV in v prvem tednu gasilci Gasilskega društva iz Mengša, v drugem tednu pa so gasilcc zamcnjali varnostniki Varnosti Mengeš. Posebno Gaslskemu društvu Mengeš in Varnosti Mengeš, ki že već let sodeluje v tej akciji, gre vse priznanje in zahvala za pomoć pri večji varnosti učcnccv Osnovne sole Mengeš. ■ l.ctos je uvedena tuđi pomembna novost, ki bistveno vpliva na varnost učencev OŠ Mengeš. Organiziran je prevoz učencev iz Dobena, l.oke pri Mengšu in Topol v oz. iz OŠ Mengeš. Zaenkrat so tega deležni učenci prvih štirili razredov. Verjetno se bodo pokazale kakšne pomanjkljivosti, ki jih borno s strpnostjo odpravili. Stroške prevozov krije Občina Mengeš. To novost je vsekakor potrebno pozdraviti. Še nelcaj zanimivesli: ■ Na Veselovem nabrežju in Kolodvorski ulici so bile postavljene hitrostne ovire. ■ Na Staretovi in Aljaževi ulici je bila izvedena nova javna razsvelljava (na Aljažvi manjka 1 drog javne razsvctljavc, ki bo tuđi postavljen). ■ Obnovljena je javna razsvelljava na Zavrteh in še kje. Tuđi te novosti prispevajo k večji varnosti v prometu. Upali je, da bo tega v prihodnje še več. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tuđi jeseni načrtuje več aktivnosti, o katerih vas borno obveščali. Predsednik SPV Srećko Hribar PODJETNIŠTVO Mladi planinci Planinsko društvo Domžale ima svoj oddelek tuđi na Osnovni soli Brdo pri Lukovici. Mladi so pridni in redno obiskujejo tabore in izlete, ki jih organizira matično društvo. Mentorica Tadeja Češka pa jim je pripravila ob pomoči pokrovitelja Avtoservis Debevc še srečanje s Tomažem Humarjem. Rcs prehitro je tekel čas ob lako zanimivem sogo-vorniku. Presenećeni pa so bili ludi vsi, ki te mlade poučujejo, saj takšne lišine v prostorih sole nišo navajeni. Mladi so se Tomažu zahvalili z zdravimi čebeljimi izdelki ter zgoščenko Šentviškega zvona, saj so vedeli, da Tomaž med plezanjem rad posluša lepo pesem. Njihovo nasleclnje srečanje pa bo ob iziđu Tomaževe knjige. Mladi planinci se zahvalju-jejo gospodu Francu Vrankarju iz Avtoservisa Debevc za pomoč pri organizaciji srečanja. D.D. Izlet v Benetke Še so nekje na svetu Ijudjc, ki znajo prisluh-niti tegobam tistih, ki so del svojega življenja zaradi zdravstvenih problemov odvisni od invalidskega vozička. V Kamniku je zavod za usposabljanje invalidne mladine, ki poskuša, seveda po svojih linancnih in lelinićnih zmožnostih, tem ljudem nuditi čim več. Ker so vezani na svoje invalidske vozičke, imajo veliko težav, če se odpravijo na izlet, kajti v avtobus ne gredo z vozički, če pa gredo s kombijem, nitnajo prostora za spreni-Ijevalce. Tako so se za izlet v fienetke s prošnjo obrnili na Avtoservis Debevc. Seveda ni bilo ovir, da vozila za spremljevalce ne bi dobili in lako so se vsi skupaj odpravili na izlet v Benetke. linkrtna družba, prijazno osebje Kompasa in na koncu še zaključek v McDonaldsu je naredil izlel nepozaben. Žalo hvala vsem, ki ste mladim omogočili ta prijeten izlet. D.D. MENGSAN PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu, shranjeno kot "samo tekst/lext onlv"), rokopise, fotografije (tiff ali jpg), oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko pošljetc na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občinc Mengeš, najkasneje do 8, oktobra. 8 MENGŠAN POLITIČNE STRANKE Na podlagi 39. čiena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, štcv. 44/92 in 60/95) izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilnc cnote SKLEP o doloiitvi voliš* in obmoiij voliši za glasovanje državljanov na rednih volitvah poslancev v Državni zbor dne 15. oktobra 2000 v 11. volilnem okraju 4. volilnc enote Volišče 4.11.01 - Srednja Sola Domžale, Ljubljanska 105, Domžale Domžale: Kamniška cosla šlev. 7, 11, 12, 13, 14, 16, 18; l.cvslikova cesla, Ljubijanskn cesla šlov. 96, 100, 101, 102, 103, 106, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, 116, 118, 120, 124, 126, 128, 130, 132, 134, 135, 136, 13», 140; Ulica Nikola Teslo, Ulica Ivana Pengova, Vodopivčeva ulica. Volišče 4.11.02 - Likovna galerija Domžale, Mestni trg 1 Domžale: Karanlnnska cesla šlev. 1, .'!; Ljubljanska cesla šlev. 73, 81, 83, 85, 87, 8'), 91, 93, 95, 97, 99; Lobodova ulica, Meslni Irg, Ulica Malije Tomca, Zupančičeva ulica. Volišče 4.11.03 - Dom upokojencev Domžale, Karantanska cesta 5, Domžale Domžale: Karanlanska cesla 5. Volišče 4.11.04 - Zdravstveni dom Domžale, Mestni trg 2, Domžale Domžale: Cesla lalc.ev, Miklošičeva ulica šlev. 1a, 1b, 1c, 1 cl, 1c:, 3, 13, 15, 17, 19. Volišče 4.11.05 - Osnovna šola Domžale I, Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Gregorčičeva ulica, Miklošičeva ulica šlev. 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c, 4d, 35. Volišče 4.11.06 - Osnovna šola Domžale II, Bistriška cesta 19, Domžale Domžale: Bistriška cesla, Delelova ulica, Cosličeva ul., ješelova ul., Ljubljanska cesla šlev. 105, 107, 111, 113, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 129, 131, 133, 137; Miklošičeva ulica šlev. 5, 7, 9, 11; Murnova, Plečnikova, Poločnikova, Rojska, Sejmiška, Slamnikarska in Vegova ulica. Volišče 4.11.07 - Osnovna šola Rodica, Kettejeva ulica 13, Domžale Domžale: Adamičeva, Bernikova, Brezniko-va, Češminova, Jarčeva, Kellejeva, Kodiška, Slarelovn in Šolska ulica, Trdinova cesta, Iriglavska, Zoranina in Fajfarjeva ulica 15. Volišče 4.11.08 - Srednja šola Domžale, Cesta talcev 6, Domžale Zaboršl: Ihanska cesla, Krumperška ul., Pol pod hribom, Pol /a Bistrico, Šumberška cesta Volišče 4.11.09 - Bife Kivi, Depala vas 20 Dopala vas Volišče 4.11.10 - Pisama ZSČ, Ljublanska 36, Domžale Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesla, Ljubljanska cosla od šlov. 1 do 45 Icr šlev. 47, 49, 49a, 51, 53, 55; Na Zavrtoh, Poljska pol, Pol na Pridavko, Ravnikarjeva ulica, Slobovska cesla, Trubarjeva ulica, Trzinska ulica. Volišče 4.11.11 - KS Venclja Perka Domžale, Ljubljanska 58, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica štcv. 1, 1b, 2, 3; Kajuhova cesla brez šlov. 1, 2, 3, 4, 5; Kersnikova ulica, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesla štev. 46, 48, 52, 54, 54a, 56, 58, 58a, 59, 60, 61, 61 a, 62, 63, 63a, 64, 65, 65a, 66, 67, 67a, 68, 70, 74; Masarzkova ulica, Nova ulica, Obrlniška ulica, Partizanska ulica, Prcčna ulica, Prešernova cesta, Roška ulicajabor brez šlev. 13, 14, 15, 15a; Taborska cesla, Ulica Urha Slenovca, Varškova ulica, Vodovodna cesta, Železniška cesta. Volišče 4.11.12 - Prostori društva Lipa Domžale, Kolodvorska 8, Domžale Domžalo: Kamniška cesta štev. 2, 3, 4, 5, 5a, 6, 8, 9, 10, 13d, 15; Ljubljanska cesla šlov. 72, 72a, 76, 76a, 80, 8()a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 92; Masljcva ulica. Volišče 4.11.13 -Osnovna šola Dragomelj, Dragomelj 116 Dragomelj, Pšala Volišče 4.11.14 - Osnovna šola Jarše, Šolska 1a, Spodnje Jarše Rodica, Spodnje Jarše Volišče 4.11.15 - Gasilski dom Srednje Jarše, Jarška cesta 37 Srednje Jarše, Zgornje laršo Volišče 4.11.16 - OŠ Preserje pri Radomljah, Pelcchova 83 Preserje pri Radomljah Volišče 4.11.17 - Osnovna šola Trzin I, Mengcška cesta 7b, Trzin Trzin: I labalova ulica, lemčeva cosla, Kmeličeva ulica, Kidričova ulica, Kralka pol, Ljubljanska cesta, Mengeška cesla, Za hribom, Ulica Rašiške čete, Zorkova ulica. Volišče 4.11.18 - Osnovna šola Trzin II, Mengeška cesta 7b, Trzin Trzin: Blalnica, Brezovce, Brodiščo, Borganlova ulica, Cankarjeva ulica, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, Košakova ulica, Lobodova ulica, Mlakarjova ulica, Motnica, Na jaši, Partizanska ulica, Pemetova ulica, Pesko, Planjava, Ploščad dr. Tinela Zajca, Prešernova ulica, Provalo, Reboljova ulica, Špruha, Trdinova ulica, Ulica pod gozdom, Ulica Kaniškega bataljona, Ulica OF, Ulica bratov Kotar, Vogova ulica, Zupančičeva ulica, Županova ulica. Volišče 4.11.19 - Gasilski dom Topole, Topole 21 Topolo Volišče 4.11.20 - Obrtna zadruga Zora Mcngeš, Prešernova cesta 33 Mongeš: Aljažova ulica, Čopova ulica, Drnovo, Dragarjeva ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjova ulica, Gorenjska cesta, Gosličeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Japljova ulica, Jurčičcva ulica, Kamniška cesta, Kolodvorska cesta brez štev. 2a, 2b, 2c; Lovstikova ulica, Krokova ulica, Medvedova ulica, Novakova ulica, Pol talcev, Prešernova cesta, Staretova ulica, Steletova ulica, Sadnikarjcva ulica, Svetčeva ulica, Valvazorjeva ulica, Vesolovo nabrežje, Županova ulica. Volišče 4.11.21 - Dom počitka Mengeš, Glavni trg 13, Mengeš Mengeš: Glavarjeva ulica, Glavni trg, Kolodvorska cesta šlev. 2a, 2b, 2c; Levčeva ulica, Slamnikarska ulica štev. 2, 4, 6, 8, 12, 14; Zavrti štev. 36 in 45 Volišče 4.11.22 - Sejna soba Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš Mengeš: Balantičeva ulica, Detolova ulica, Janševa ulica, Kersnikova ulica, Kopitarjeva ulica, Lavričcva ulica, Mehletova ulica, Prelovškova ulica, Slamnikarska ulica brez štcv. 2, 4, 6, 8, 12 in 14; Slovenska cesta od štev. 1 do 67, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Zavrti brez šlev. 36 in 45 Volišče 4.11.23 - Glasbena šola Mengeš I, Trdinov trg 8, Mengeš Mongoš: Cankarjeva ulica, Glasbilarska ulica, Grobeljska cosla, Jarška cesta, Slovenska cesta od šlev. 68 dalje, Slara pot, Trdinov Irg, Trubarjeva ulica, Vegova ulica, Vodnikova ulica. Volišče 4.11.24 - Glasbena šola Mengeš II, Trdinov trg 8, Mengeš Mengeš: Baragova ulica, Dalmatinova ulica, Glavičova ulica, Grogčeva ulica, (elovškova in Koblarjeva ulica, Linharlova cesla, Lipa-rjova cesla, Muljava, Ogrinovo, Pristava, Rašiška cosla, Ropretova cesta, Šubičeva ulica, Za malnom. Volišče 4.11.25 - Trak Mengeš -Novi objekt, Slovenska cesta 85, Mengeš Mengeš: Hribarjeva ulica, Maistrova ulica, Murnova ulica, Ulica dr. Zajca, Slomškova ulica, Zadružniška ulica, Zoranina ulica. Volišče 4.11.26 - Gasilski dom Loka pri Mengšu, Gasilska cesta 46 Loka pri Mengšu, Dobono Volišče 4.11.997 - Konferenčna soba Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, Domžale Predčasno glasovna je Republika Slovenija Volilna enola šlev. 4 Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja Šlevilka: 00800-10/00 Datum: 24.8.2000 Predsednica Okrajne volilnc komisije Anita Janjoš 9 [DeSIIS) Kandidatlca za poslanico DeSUS v 1 1. volilnem olcraju Metka Zupanek Domžale, Češminova 27 Datum rojstva: 23. avgust 1942 Rojstni kraj: Mirna peč pri Novem mestu Stanovanje: Domžale V Domžalah sem korenine pognala pred štirimi desetletji. Imam svoj dom in prijetno družino, ki se je z vnuki že močno razširila. Generacija, ki ji pripadam je veliko prispevala k razvoju Slovenije na vseh področjih. V nas "ta starih" je še veliko moči in ustvarjalnosti, ki je obogatena z izkušnjami. Prav je, da to uporabimo v dobrobit generacije, ki prihaja za nami in za ljudi, ki jih imamo radi. Moramo se aktivno vključevati v družbena dogajanja in v življenje ter si prizadevati, da bo odnos med Ijudmi in generacijami human, kulturen in prijateljski. Kot poslanka se bom zavzemala za: - kakovostno sožitje in human, kulturen ter prijateljski odnos med generacijami; - aktivno vključevanje starejših v družbena dogajanja in življenje; - pozitiven odnos do staranja ter za zagotavljanje specifičnih potreb starejših; - kvalitetno skrb in pomoč starostnikom od pomoći na domu do gradnje domov. KDO SMO? Demokratično stranko upokojeneev (DeSUS) smo pred desetimi leti ustanovili zato, da bi z nacrtnim in Ivornim delovanjem lakralnim in bodočim upokojcncem zagotovili možnost aktivncga družbenega in političnoga vplivanja ler karseda spodobne in pravične pogoje vsakodnevnega /ivl-jenja. Danes nnS program zapolnjujejo še mnoge druge aktivnosti, katerih namen je reševanje življenjskih vprašanj oz. zagolavljnnje kakovostnega življenja vsch državljanov. Šlevilke so zgovorne: • članir. in članov nas je preko 35000 • na zadnjih volitvah je za nas glasovalo 46.1 52 državljank in državljanov • organizirani smo v 112 občinskih organizacijah, v vseh meslnih občinah in v 10 pokrajinskih odborih • v parlament je izvoljenih 5 naših poslancev, v občinske in meslne svete pa 141 svet ni kov KAJ SMO DOSEGLI V ČASU SODELOVANJA V VLADI? V sodelovanju s koalicijskimi parlnerji smo dosegli pomembne uspehe v korist vsch državljank in državljanov Slovenije, še posebej pa v korist upokojenk in upokojencev: • dosegli smo visoko gospodarsko rast in narodnogospodarsko stabilnost • zaustavili smo rast brezposelnosti • ustvarili smo kakovostne gospodarske, socialne in druge pogoje za vključevanje Slovenije v Evropo • uspeli smo zavrnili očilke o "dragih" upokojencih • preprečili smo zamrzovanje pokojnin v zadnjih letih • tuđi predviđeno ukinilev dodatka za rekreacijo upokojencev smo preprečili • uprli smo se širjenju izjemnega upokojevanja ludi za poslance • v novi pokojninski zakonodaji smo preprečili zmanjšanje obsega solidarnosti • dosegli smo, da je ustrezneje ovrednotena delovna doba • ohranili smo temeljne pravice invalidov • dosegli smo, da je sprejet program gradnje domov za starejše, ki se uspešno uresničujc • v Državnom zboru smo uveljavili predloge organizacij civilne družbe, še zlasti drušlev upokojencev DcSUS doslej ni razočaral. Nasprolno. Zdoseženimi uspehi smo izpolnili obljube, ki smo jih dali pred zadnjimi volitvami. Smo ona redkih, če ne ćelo edina stranka, ki je dosledno in pokončno branila in uveljavljala interese upokojencev in tuđi drugih državljanov. KAJ IN KAKO BOMO DELALI V PRIHODNJE? Z vsem doseženim še nismo zadovoljni. Tuđi v prihodnje si borno prizade-vali za dvig kakovosli življenja vseh generacij- na osnovi medsebojne solidarnosti in ustvarjalnega sožitja. Zato borno uresničevali program stranke, ki je odprt do reševanja življenjskih vprašanj vseh državljanov tako, da borno: • podpirali slabilen gospodarski in socialni razvoj države • soodgovarj.ili za razvoj države na vseh področjih življenja • zahlevali dosledno spoštovanje pokojninskega zakona; kritično borno spremljali njegovo izvajanje ter po potrebi predlagali spremembe • delovali za kakovostno življenje državljanov vseh slaroslnih skupin • se zavzemali za gospodarsko politiko, ki bo omogočala povećanje zaposlenosti in skladen razvoj države • gospodarilo usmerjali denar davkoplačevalcev in budno nadzorovali njegovo porabo • podprli zakonske rešitve, ki bodo v interesu laslnikov in delavcev omogočile zaposlenim udeležbo pri dobičku • nasprolovali prevelikim razponom plač in se zavzemali za celovilo rešilev plač v javnem sektorju • zahlevali enake pogoje za šolanje in studij mladine • zagovarjali stanovanjsko politiko, ki bo mladini omogočala uslvarjanje družin • v primerih kršenja ali omejevanja pravic aktivnih znvarovancev ali upokojencev homo na sirani oškodovancev • zahlevali enako dostopnosl do zdravstvenih uslug in solidarnost v zdravslvenem zava rova nju • se povezovali s listimi, s kalerimi borno lahko uresničili največ naših programskih ciljev • preprečevali spekulativne poskuse razvrednolenja NOIJ, ki je zgodovinsko utemeljila našo evropsko idenlilelo • nepopustljivi borno v onemogočanju korupcije in socialnih krivic V naše vrste vabimo vsc, ki ne pristajatc na razvrščanje med leve in desne in ste pripravljeni ustvarjati gospodarsko učinkovito in socialno pravično družbo. Gremo naprej! DeSUS Strpnost in učinkovitost SLS *SKD Slovenska ljudska stranka DRŽIMO SKUPAJ! ZARADI MLADIH ZARADI DELAVCEV ZARADI PODJETNIKOV ZARADI KMETOV ZARADI SOCIALNO SIBKIH ZARADI VARNE STAROSTI _ predvsem pa zaradi UMIRJANJA SKRAJNIH POLITIČNIH STRASTI IN KULTURNEGA DIALOGA! Nova energija. Kristina Brodnik ZDRUŽENA LISTA sodalnih demokratov ZAKAJ BOM VOLIL-A EKIPO ZLSD BORUTA PAHORJA? • ker uveljavlja strpno politiko, brez zalitev in afer; • ker ima vladni program 2000-2004 za večjo gospodarsko rast in razvoj, večjo dostopnost do znanja za tekmovanje s svetom, nova delovna mesta in zmanjševanje socialnih razlik; • ker modrost in izkušnje starejših povezuje z znanjem in energijo mlajših; • ker seje spremenila v sodobno in napredno stranko, aktivno članico evropske družine socialnih demokratov; • ker ne potvarja preteklosti, temveč oblikuje prihodnost. VOll mOdrO . Naša skupna prihodnost ni crna, temveč modra! www.zlsd.si Slovenija naprej fportovane občanke in obcani občine Men^er, lelošnje volilve v Državni zbor 15. oktobra s<> pomembne za prihodnost in razvoj naše države. Liberalna demokracija Slovenije LDS je že dokazala, da zna pametno in razumno voditi državo, da se zna dogovarjati in sodelovali ler da ni obremenjena s preteklostjo. LDS ima dobcr, razvojno naravnan program in sposobno ekipo, da ga uresniči. Zato kandidiram na njeni listi. S svojim znanjem, izkušnjami in energijo se bom trudila, da borno v Državnem zboru sprejemali najboljše rešitve. Kcr dobro poznam Vašo občino, šc posebej zahtevc po gradnji obvoznice in nove telovadnice, se bom trudila, da bom v njem zastopala tuđi Vaše interese. Z ftienoj ;e bo v Državnem z\>orv dltel tuđi Vaf glar, Vara kandidaika Cveta Zalokar-Oražem Vse občanke in občane občine Mengeš vabimo na predstavitev kandidatke LDS Cvete Zalokar-Oražem in njenega programa, ki bo v četrtek, 5. oktobra 2000 ob 18. uri v avli Kulturnega doma Mengeš. Na predstavitvi bosta sodelovala člana OO LDS Mengeš: mag. Janez Sirše, predsednik Nacionalnega lurističnega združenja in predsednik Odbora za turizem pri LDS in Stanko Šalamon, bivši predsednik Urada za mladino Republike Slovenije GSM: 030 362 636 www.2000.lds.si LDS Liberalna demokracija Slovenije Cas ie za Slovenijo Tomaž Stebe\ i ^H Socialdemokratska stranica Slovenije / www.sds.si Poštni naslov: stebe@email.si Slovenija si mora ponovno utrditi svoje mesto v družbi evropskih demokratičnih narodov! To mesto si bo Slovenija zagotovila, če bo oživila zavest svoje tisočletne pripadnosti evropski kulturi. NSi Nova Slovenija Kršćanska ljudska stranka Spoštovani! V življenju narodov in držav nastopajo trenutki, ko si morajo kulturne in politične sile izoblikovati nove, lastne ustanove, da lahko uresničijo svoje poslanstvo! Stranko smo ustanovili odgovorni Ijudje, ki imamo radi svojo domovino in ki se zavedamo potreb naše družbe in države. Dosledna odgovornost za naše skupno dobro nas vodi k razcvetu nove, boljše Slovenije. Tako domovino si želimo in prav takšna Nova Slovenija je bistvo našega političnega programa. Volite našo kandidatko dr. Matejo Starbek Zahvaljujemo se vam za vašo pozornost. z najboljšimi željami, Janez Skrlep o predsednik 00 N.Si Mengeš dr. Andrej Bajuk predsednik N.Si MENGŠAN DRUŠTVA Taborniške novice: Konec počitnic In začetek novega šolskega leta je tudl za tabornike zelo pomembno obdobje. saj moramo vplsatl nove člane In začeti z delom. vendar tabornikl tudl med počltnlcami ne počivamo. Tako kot ponavadl smo tuđi letos organizirali letno taborjenje v Bohinju. Taborllo nas Je približno 20, kljub manjšemu števllu smo se vseeno Imeli zelo dobro. Čeprav nas je prve tri dni namakal dež, smo đočakali sonce, tako da smo se lahko kopali v letos zelo toplem Bohinjskem Jezeru. Veliko smo tuđi veslali, šli smo na planino vogar, streljali z lokom, Iskali zaklad, Igrali odbojko, "space invaderse" in še veliko drugih stvari. Zvečer smo ob ognju Imeli otvoritev olimpijskih iger, krst vseh, ki so se prvič udeležill tabora, kviz, tombolo, manjkalo pa ni tudl skečev In pa seveda petja pesmi ob spremljavi kitar. Predzadnji dan smo odšll na bivak (preživetja enega dneva in noči izven tabora), kjer smo si postavili prenočišče in ognjišče, na katerem smo si skuhali odlično večerjo. Pred spancem pa smo odšli na nočnl pohod do jezera, kjer smo si ogledali prekrasen ognjemet in nešteto svečk na jezeru, ki je vrhunec prireditve Bohlnjska noč. Isti dan so na tabor prišli tuđi staršl In preživeli dan In noč po taborniško. Zadnji dan nas je bilo tako v zboru za spuščanje zastave kar neverjetnih 54 "taborečih" in upajmo, da bo drugo leto tako ves čas taborjenja. Nismo pa samo taborili, saj smo že julija pričeli z obnovo letnega gleđališča in ker smo zelo trdo prijeli za delo, smo do zdaj opravili že veliko in mislimo, da borno lahko že letos uporabljali hlžko tuđi za našo dejavnost, predvsem mislim na vodove sestanke in druge akcije. v septembru in oktobru imamo v nacrtu še dve večji akciji. Prva je propagandni tabor pred OŠ Mengeš, ki bo potekal v času Mlhaelovega sejma, druga pa bo tradicionalni "kostanjev izlet", več o njih pa v naslednji številki Mengšana. Lep pozdrav, vaš dopisnik iz tabornlšklh vrst, Urban. Z naravo, k holjšcmu človcku! ^t^Š *"- Jfr^ Mi 9k^mm Slovenska 30, Mengeš maltce feosrtla febi po narocilu DELOVNI ČAS: BISTRO: PON. - PET. 8.00 - 23.00, SOBOTA 19.00 23.00 RESTAVRACIJA: PETEK, SOBOTA 19.00 - 02.00 NEDEUA IN PRAZNIKI ZAPRTO REZERVACIJE SPREJEMAMO NA TEL 737-237 Drugo pokalno telcmovanje GASILSKE ZVEZE SLOVENIJE za veteranlce in veterane V soboto, 9. septembra ob 1 .'i. uri so veleranke in veterani Gasilsko zveze Slovenije na nogometnom igrišai ob OŠ Mengeš dvignili lekmovalno zastavo in pričelo se je drugo pokalno tekmovanje, na katerem so se naše starejše gasilke in gasilci zelo dobro odrezali. Kategorija: VETERANI 1. mesto ŠINKOVTUKN 2. mesto MATKE ;j. mesto MEŽICA 6. mesto MENGEŠ Kategorija: VETERANKE 1. mesto MENGLŠ 2. mesto BEVČE !3. meslo PRF.VAIJF. 16 MENGŠAN CEBELARSKO DRUŠTVO MENGEŠ vabi vse občane, ljubitelje narove in čebel na prireditev ob 95. obletnici organiziranega čebelarstva na mengeškem področju, ki bo 29. 9. 2000 ob 19. uri v okviru Mihaelovega sejma. TOČILI SMO MED Člani čebelarskega krožka smo imeli 16. junija vrhunce svojega prizadevnega dela skozi vse leto, saj smo točili med. Trud, ki smo ga krožkarji vlagali, se je s tem poplačal. Točenje predstavlja za čebelarja zaključni del opravil, ki jih opravlja vso čebelarsko sezono. Dela v krožku ni zmanjkalo, saj smo okvirjali satne okvirčke, jih žičili, pregledovali tebelje družine, vstavljali nove satne osnove... Posebno pozornost pa smo posvetili zdravijemu čebeljih družin. Točenje pa predstavlja za čebelarja praznik, saj pobere pridelek, ki so "Hi ga njegove čebele prinesle. Ker med uživamo kot hrano ali kol zdravilo, se moramo še posebno pripravili za to opravilo. Veliko pozornost smo posvetiti higieni in čistoći. Med lahko točimo, ko je dovolj zrel. Nnjholj preprosta metoda ugotavljanja zrelosti je ta, da pogledamo, če je med v celoti pokrit. In točenje se je začelo! Iz panja smo vzeli pokrite sate, polne metlu in omelli čebele v sipalnik. S posebnimi vilicami za odkrivanje medu smo odstranili pokrovčke na celicah. Medeno satovje smo /ložili v točilo. Zaradi centrifugalnu sile je med iztekal iz celic v točilo. Med srno prelili in precedili v posodo, ki je natnenjena za pol-njenje v kozarce. Zaključni del točenja je polnjenje kozarcev. Ker smo čebelam vzeli njihov pridelek, so se tuđi malo ujezile, zato je ena čebela pičila Dejana in nas s lem upozorila, da moramo nekaj medu pustili še za njih. Veselje čebelarja je lem vučje, kolikor več medu so mu prinesle čebele. Čcbelarski krožek LEP USPEH LOŠKIH CASILK NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V MARIBORU Na Izredno dobro organiziranem državnem tekmovanju gasllk in gasilcev, kije bilo 30. Junija In 1. jullja 2000 v Mariboru, v lepem, a prevročem vremenu, se je zbralo kar 228 eklp. Tekmovanje je potekalo v konkurenci članic A (starost do 30 let) In B (starost nad 30 let), med katerlml sta tekmovali tuđi naši dve ekipi, člani A In B ter veteranke In veterani. članice A, kl že nekaj let krojijo slovenski gasilski vrh, so nas tuđi tokrat prijetno razveselile, saj so v močni konkurenci 40 najboljšlh ekip dosegle 2. mesto. S tem so se dekleta uvrstila na izblrno tekmovanje za uvrstitev na gasllsko olimplado, ki bo leta 2001 na Flnskem. vendar pa ta izreden rezultat daje tuđi nove naloge. Treba bo trdo delati skozi vse leto, da bi bile do kvallfikacij, ki bodo naslednjo pomlad na Rogli, v vrhunski formi. Potem tudl ollmpiada ne more ulti. Da bi se to uresnlčilo, bo treba zasukati rokave, tako na operatlvnem kot na organizacijskem področju, pa tuđi finančni zalogaj ne bo majhen. ČLANICE A: Po tekmi, ko so se tekmovalne strasti polegle, še skuuiu posnetek s prijatcljicami iz Cerkelj na Corenjskcm. K njlhovemu uspehu so pripomogli tuđi: Agapito A.U.T. & S.O.S. d.n.o., Pečarst-vo Pirnat, T0MM0NT, Market pri Jurju, CMT Melodija, K0M0, JUVI d.o.o., M & M d.n.o. člstilnl servis. Izkazale pa so se tudl članice B, ki so na državnem prvenstvu sodelovale druglč in tuđi drugič razveselile z odlično izvedbo vaje. Potem ko so zmagale na občinskem In regljskem tekmovanju, so tuđi v Mariboru dokazale, da sodljo v najkakovostnejši razred pri nas, saj so v konkurenci 36 ekip osvojile 10. mesto. ČLANICE B: Prehitcr Start jih je veljal 3. mesta. Pa kaj, ko je hitrost gasilska vrlina! Pri njihovem uspehu so sodelovali: Aerodrom Ljubljana d.d., Kovlnopasarstvo Dolinšek Mengeš, Costllna Ručlgaj Dobeno, Claso Mengeš, Ključavnlčarstvo Lagoja Loka, Frizerski salon Jana Lukan Loka, Slovenijavino d.d. Ljubljana, Žito Ljubljana, vele d.d. Domžale In Avtoprevoznlštvo Jojo Plškur šmartno. Rezultate z državnega prvenstva si lahko ogledate na spletnih straneh interneta - http: // pgd - loka.8m.com Jožc Brojan OPRAVIČILO: Članek o uspehu loških gasilk bi moral biti objavljen že v prejšnji številki Mengšana, a je tzpaclel. Vsem prizadelim se opravičujemo. Uredništvo DRUŠTVA 17 MENGŠAN NOVICE IZ KOLESARSKEGA DRUŠTVA MENGEŠ Pokal za najštevilčnejšo ekipe Kamnik, 20.08.2000 Na 12. gorsko-cestni dirki Črnivec 2000, ki je štela za slovenski pokal, je s časom 32:09 slavil zmago Miran Cvet (KD Hrastnik), ki je že pred startom vel-jal za enega glavnih favoritov. Na 16 km dolgi progi je najbolje razporedil svoje moči in s prednostjo 11 sekund pred drugouvr.ščenim Simonom Aličem (Indu Team Hotavlje) prvi prevozil ciljno crto. Tretji v absolutnem kriteriju je cilj na 902 m visokem prelazu Črnivec dosegel Erik Kodermac (KD Brda). Njegov čas je 32:22. Na startu v Kamniku, pred Kavarno Veronika, se je tisto sončno nedeljo ob 10. uri zbralo okrog 200 kolesarjev iz vseh slovenskih klubov. Omeniti velja novost pri merjenju rezultatov s pomočjo elektronskega merilnega sistema ČIP, ki si ga vsak tekmovalec pritrdi na nogo. I'osamezni čaši se beležijo od trenutka, ko kolesar prevozi startno crto in do prevoza ciljne crte, ko se merjenje časa prekine. Take in podobne naprave že dalj časa uporabljajo v tujini (Italija, Avstrija), pri nas pa je to zaenkrat še bolj redkost kot pravilo. Vse pohvale organizatorju, KK ProM Team racing, za uspešno izpeljano tekmo. Kolesarsko društvo Mengeš je imelo tako kot vsako leto zopet močno zastopstvo. S 17-imi tekmovalci smo bili najštevilčnejša ekipa in zato prejeli pokal. Za seboj smo pustili večne tekmece iz KK Izvir Vipava. Pokale do 5. mesta so osvojili tile mengeški kolesarji: -v kategoriji Rl (20 do 29 let) -v kategoriji R2 (30 do 39 let) -v kat. MTB nad 30 let -v kategoriji ženske B (nad 35 let) -v kategoriji veterani A (40 do 44 let) -v kategoriji veterani F (65 cio 69 let) 3. mesto: Jernej Rode (32:48) 4. mesto: Gorazd I.ukan (32:57) 3. mesto: Vojko Turek (33:04) 4. mesto: Marko Martinčič (38:39) 1. mesto: Mojca Kališnik (40:06) 1. mesto: Boštjan Slak (33:26) 1. mesto: Niko Urankar (43:25) Ostale uvrstitve članov KD Mengeš po kategorijah: -R-M (15 do 19 let) 10. Rok Urbanija (40:52) -Rl (20 do 29 let) 10. Janez Prešeren (33:32), 22. Damjan Osolnik (36:03) 28. Boris Martinčič (46:13) -veterani B (45 do 49 let) 6. Ciril Porenta (36:27) 9. Andrej Trkman (37:37) -veterani C (50 do 54 let) 13. Vid Jelene (49:31) 18. Zvone Juršič (1:07:10) -veterani U (55 do 59 let) 13. Franc Martinčič (48:08) -ženske 15 (nad 35 let) 8. Jana Juršič (1:09:()4) Organizator je na cilju poskrbel za spominske kipce kolesarja in topli obrok. Izžrebanci pa so dobili še praktične nagrade. Seveda ni šio brez pogovorov o tekmah, ki so še na programu v letošnji sezoni (Juriš na Vršič, dirka na Predmejo- slov. pokal, Vipava-Nanos - slov. pokal in drž. prvenstvo, Vzpon na Rakitno - slov. pokal, itd.). Za Kolesarsko društvo Mengeš Urša Urankar KULTURA Mengeski Folkloristi »opet v Hamburgu Naša lepa Slovenija je tuđi letos praznovala svoj rojstni dan in temu prazniku v čast nas je častni konzul Republike Slovenije gos-pod Kai VViinsche že tretjič povabil na slovenski konzulat v Hamburg. Po dolgem prepričavanju smo se Polona, Zoran, Barbara, Dušan, Brane, Boris in Tanja le pustili progovoriti, da pridemo, zato smo na hilro najeli Galaxyja, zbrali promocijski material, spekli polico, skuhali na litro mt:dice, zavezali svojo culico, polrpcli šo nekaj uric zlomljenih hrblov, nog in mravljinčaslih zadnjic: - skralka dozivali 13 ur "prijatno" vožnje po dežju v koloni... in žo smo prispjeli v pravljični hotel Elvsee. Pozno ponoći smo se nagradili s prvim toplim obrokom in se pred spanjem šo "malo poveselili". V ponedeljek 26.6. smo so po obilnom zajlrku sprehodili po mostu, si ogledali nekaj znamenitosti in muzojev, ob 18. uri pa smo pričeli s svojim programom v novi vili gospoda VVunschcja. Ponovno smo se sročali z družino Galič, ki je bila prav tako povabljena. Polog valčkov, polk in vmosnoga polja, smo odplesali šo šliri plaše, še posebno smo j i ti navdušili s šlajorskimi spleli, saj jih ja moral Boris s svojo harmoniko še onkral zaigrali. 200 imonitnih goslov smo skupaj z družino Galič zabavali do 22.ure, za kar nam je bil gospod konzul zolo hvaložen. Izmonjali smo si šc "malonkostna" darila, so zahvalili za povabilo in so odpravili v raj Elvsee. Kor je bil to zaključni večer, smo se - že po tradiciji - odpravili še na znameniti St. Pauli, od koder smo zaradi nenehnega oblaganja Braneta kar hitro odšli. Pa je spol prišel čas slovesa. Z medico smo obdarili šo sobarja in porlir-ja tor se zopol podali na dolgo pol proli lolo dni slarejši Sloveniji. A kol kaže dolgim vožnjam ni konca, saj smo gospodu VVunscheju obljubili ponovno udoležbo prihodnje leto. Do takrat pa vse liralco lepo pozdravljamo folkloristi iz Mongša. Tanja Dcčman DRUŠTVA 18 MENGŠAN .♦>ll|Hr ■ Alpski kvintet je v Mengšanu le redko deležen pozornosti. Po jubilejnem koncertu v Mengšu ob 30-letnici delovanja so se nekateri dolgolctni člani poslovili od ansambla. Po krajšem premoru so v pomla-jeni zasedbi spet začeli snemati in nastopati. Novi člani so: Matej Bovhan na trobenti, Franjo Maček s klarinetom, glasbeno pa ansambel obarvata pevca Irena Vidic in Sandi Vovk. Od starih članov so ostali trije člani - takoimenovani "inventar" ansambla: vodja in kitarist Jože Antonič, s harmoniko se poigrava Edi Semeja in maskota Janez Per z nepogrešljivim baritonom. Alpski kvinlel je redan j;osl velikih glnsbcnih, radijskih in televizijskih priredilev lako doma kol v tujini. Lelos so bili goslje slovile^a Musikanlcn Slndlii oziroma Senika godcev, ki ga vodi znani Karl Moick. Vsako lelo so v maju prircdilclji Alpskega večera n■ Gostovali so v tujini Pripravljjajo se na novo sezono MengeSka godba Je lani praznovala že 115-letnlco delovanja, v letoSnjem letu pa so se odločill, da bodo pripravili zahteven projekt, to Je Izdaja zgoičenke In kasete Mengeške godbe. In v začetku JulIJa Je bil album pripravljen, Izdelan Je zelo lično, o tem in o poletnem delu pa smo se pogovarjall s predsednlkom godbe Francem Žunom. Takoj, ko so se godbeniki odločlli, kaj želijo predstaviti na samostojni zgoščenki, so seveda sledile vaje, potem pa tuđi snemanja. s sneman-jem skladb za album so v studiu Avsenik zaključili v mesecu maju, kapelnik Prlmož Kosec pa se je potrudll, da Je posneto gradivo pripravi! za končno izdajo. Kapelnik je res najbolj zaslužen za nastanek plošče, saj je poleg dirigentske vloge, kl mu Je zaupana, opravil tuđi delo producenta in aranžerja skladb, pri nekaterih pesmih pa je sodeloval tuđi kot pevec, zato predsednik godbe pravi, da bi brez Primoža Kosca težko dobili tako kakovosten izdelek. V glavnem na zgoščenki najdemo narodnozabavno glasbo, začne in konca pa se repertoar s koračnicama, s čemer so člani Mengeške godbe tudl nakazan svojo usmeritev. Avtorjl skladb so znani slovenski glasbeniki, najdemo pa največ Avsenikovih skladb. Seveda bi Mengeš težko upravičil svoj sloves glasbenega mesta, če ne bi na plošci našli tuđi skladb dveh Mengšanov, oba sta tuđi godbeni-ka, eden je Primož Kosec, drugi pa Vinko Sitar. Ob načrtovanju projekta so si izdelek zamislili kot predstavitev Mengeške godbe in tudl Mengša, zato so veliko pozornost namenill tuđi zgibankl, kl je priložena albumu. Že naslovna stran prikazuje člane Mengeške godbe In Mengeš v ozadju, marsikdo pa se bo gotovo spomnil na kuliso Mengeške marele. Podnaslov zgibanke pa je mengeškl slogan S pesmljo v srcu, s cimer so želeli še bolj izobliko-vati prepoznavnost kraja, od koder prihajajo. Na notranji strani najprej najdemo sliko iz slavnostnega koncerta ob 115-letnici, potem pa lahko sledimo kratki pred-stavitvi Mengša, njegovih kulturnih posebnosti, znanih ljudi, ki so se rodili v Mengšu, zatem pa še krajši predstavitvi Mengeške godbe. Zaključujejo z mislijo, da imajo godbeniki letno okoli 50 nastopov in dodajajo v Mengšu smo vesel' IJudJe ... Posebnost in hkrati prednost zgibanke pa je v tem, da sta dodana tuđi prevoda v angleški in nemškl Jezik, s cimer se želijo predstaviti tudl v tujlni. Besedllo dopol-njuje tuđi grafična podoba Slovenije z označenim Mengšem, zato je treba priznati, da je poskrbljeno, da bo izdelek odlično promocijsko gradivo za predstavitev Mengša. Sledi seznam vseh članov godbe v letu 2000, naslov in hkrati tuđi elektronski naslov, kajti godbeniki so se že pred tem pripravili tudl na "virtualne" obiske. Na zadnji strani pa najdemo seznam 13 skladb, kl so posnete, predstavljeni pa so tuđi solisti na glasbilih in pevci. (Poleg Primoža Kosca so zapeli še Darja Kosec, Julija Avbelj in Ivan Hudnik). Zvočni zapis so Izdali v dveh oblikah, na zgoščenki in kaseti. Septembra jih caka veliko dela s promocijo in predstavljanjem tega Izdelka, ponudili pa ga bodo tudl zainteresiranim podjetnikom, ki ga bodo lahko uporabni za novoletna darila, želijo pa si, da bi vsaka mengeška hiša Imela doma vsaj eno ploščo (verjetno godbeniki ne bodo nasprotovali, če bi si ga zaželeli tuđi Ločanl, Topolci in Dobencl). Glavni projekt v tem letu Je torej zaključen, caka pa jih še pokritje finančnega dela projekta. Kljub vsemu pa so godbeniki upravičeno ponosni na Izdelek, ki Je nastal. Seveda pa je projekt zahteval polno predanost vseh članov godbe, ki so kar nekaj časa presedeli na vajah in snemanjih, zato se jim ob tej prilikl predsednik godbe najlepše zahvaljuje. Občina Mengeš je pri projektu sodelovala z nakupom 150 albumov za novoletna darila. Po koncu snemanj pa so se godbeniki odpravlll na gostovanje v Francijo, žal je bil album nekoliko prepozno izdan, zato ga nišo uspeli vzetl s seboj. Gostovali so v dveh mestih, v vichvu in Lodeu blizu Ažurne obale, v vichvu so Igrali v okviru praznovanja francoskega državnega praznika, čeprav jlm Je vreme ponagajalo z večjo količino dežja, so jih Ijudje zelo prijazno sprejeli. Bile so prisotne tudl godbe Iz Latvie, Belorusije, Italije, Škotske In francoske godbe. Skupaj je nastopalo osem godb. Zanimiv je tudl način angažiranja, saj so bili na nastop povabljeni preko agencije (to je tuđi zasluga prejšnjega predsednika Lađa Kosca), ki je izdala tuđi poseben katalog, v katerih najdemo raznovrstno in pestro ponudbo godb, dud, mažoretk in ostalega iz vseh koncev Evrope. Mengšani so eni od dveh slovenskih predstavnikov v katalogu, kl ponuja prek 50 zasedb. Fo)o. F ^un r Promenadni koncert v Vichyu. v Franciji so poleti tako imenovani cvetlični festivali, na katerih Igrajo godbe. zanimivo pa je tudl to, da nišo prave cvetice, temveč narejene iz paplrja, potem pa oblikovane v najrazličnejše figure In oblike. Kljub temu, da je privlačno za obisko-valce, pa Je Igranje na takšnem festivalu doka) naporno za godbenike, ki so skupaj igrali od 11. ure zjutraj pa do 23. ure zvečer, vmes so si odtrgali le čas za kosilo In večerjo. Na gostovanju Je bilo okoll 30 članov, Izstopall pa so z gorenjsko narodno nošo, ki naredi s svojo slikovitostjo poseben vtis, svoje doda še poskočna glasba. Tri dnl po prihodu iz Francije so se odpravlll v dalmatinski Ston, kamor jih je pov-ablla tamkajšnja godba. Štirje dnevl, ki so jih preživell v Stonu, bodo ostali nepoz-abnl. Pripravili so Jlm tuđi ribjl piknik, v majhen zallv, kl je dostopen le z ladjo, so se odpravlll skupaj z dalmatinskiml prijatelji in tam počeli svojevrstne hudomušnosti, ki so popestrlle dan. zvečer so pripravili tuđi promenadni koncert. V Ston so godbeniki odšll skupaj z mengeško folklorno skupino, zato so pripravili skupen nastop, kjer so folkloristi zaplesali ob poskočnl glasbl. Zatem so odšll na zaslužen dopust, zadnji teden v avgustu pa so na povabllo mlade šentrupertske godbe odšll na blagoslov obnovljene cerkve v šentrupertu. V septembru pa se zopet začenjajo vaje, veselljo se že pripravljanja novoletnega koncerta, v nacrtu Imajo tuđi tečaj korakanja, saj se morajo te veščlne naučiti predvsem mlajši članl, zatem pa jih caka že 17. Mengeška marela. Načrtov In energije imajo zadosti, zato se veselijo nove sezone in novih podvigov. Mateja Jemec 20 MENGŠAN KULTURA Planinska roža Tak je naslov operete Radovana Gobca, ki so jo pripravili člani izredno dejavnega Kulturnega društva Miran Jare Škocjan v polet-nem gledalištu v Studencu. Kljub mrzlemu in deževnemu vremenu, ki je pospremilo premierno uprizoritev 14. julija, pa ni bila nobena predstava odpovedana, ne Ic, da so bile vse naslednje ponovitve razprodane, temveč je bilo zanimanje obiskovalcev tolikšno, da so pripravili še ponovitve v prvih dneh septembra. Režiser predslave, neulrudni Alojz Slražar se je ob prcmišljevanju, katero delo bi uprizorili, da bi zadoslilo okusu širgega kroga gledaleev, odločil za znano opereto Planinska roža, kalere glavna arija je mnogokral zaigrana tuđi ob raznih novoletnih konecrtih in podobno. Po pogovoru z dirigentom dr. Mirkom Cudcrmanom, je začel zbirati sodelavce in vsi so z veseljem sprejeli povabilo, ludi profesionalni |)evci. Odločitvi za opereto je bolrovalo ludi režiserjevo mnenje, da je bila prav ta zvrst v širšem slovenskem prosloru po vojni prcveč zaposlavljena, edina operela, ki so jo večkrat predstavili, pa je bila prav Gobčeva Planinska roža. Glavne vloge so sprejeli solisti, pomagali so jim združeni pevski zbori širšega domžalskega območja, ki jih je vodil Karei Leskovec, zaigral je orkesler Domžale-Kamnik In kakšna je zgodba Planinske rože? Začne se v gorskem svetu, imeno-vanem Srečni vrli, kjer išeejo ulelio od meslnega vrveža razrvani Ijudjc. Tja je pobegnila ludi lepa Kalrca, prej znana filmska igralka Katja Silvana, kjer uživa v vsakdanjih opravilih oskrbnice gorske koče na Srcčnem vrbu. Pri lem si veselo prepeva, njeno pesem pa slišijo ludi gledališčniki iz mesta in so prevzeli nad njeno lepoto (pesmi in dcklcla!). Skladatelj Dobrovik jo zapiše in jo želi predstaviti kol svojo skladbo, pri lem pa se zatakne pri avtorskili pravičan, ker je bila taisla melodija napisana nekaj let prej in posvečena prav Kalji Silvani. Ker jo imajo vsi za zdravo in jedro kmečko Katrco, je zasuk šc toliko bolj presenetljiv in komičen. Izjemna labkolnosl, igrivosl in ljudski humor, h kateremu pripomorejo ludi člani združenih pevskih zborov, gledalca ves čas zabavata, čeprav se včasih zdi, da preveč intenzivno obrobno dogajanje odvrne po-zornosl od glavnih igralcev. Vendar pa lahkotna vsebi-na omogoča, da zamujeno kmalu nadoknadimo. Glavna vloga je bila zaupana sopranislki Piji Brodnik z izjemnim glasom, osvaja jo gledališki igralec Miran Svetlin, sicer tenorist Marjan Terček, zmedo povzročala zakonca Gabernik, direklor gledališča je baritonisl lože Vidic, njegova prelirano vsiljiva in ohola žena, ki z neverjetno izumel-ničeno hojo in naslopom deluje skrajno smešno, pa Tadeja Capucler. V vlogi ravnatelja gledališta najdemo Zorana Poločana, dirigent in skladatelj je Marko Kobal, srca gledaleev pa je osvojil gledališki sluga Izidor, sicer pa baritonist Primož Krt, ki je vlogo ostarelega gledališkega sluge, vdanega prcdvsem pijaci, lako prepričljivo odigral, da so se Ijudjc spraševali, če res le igra. Konce je seveda, kot se spodobi za opereto, srečen. Nesporazumi so razjašnjeni, odločnosl in pravo srce poplačana. Ob koncu pa mogočno zadoni Planinska roža, ki s svojo prijelno melodijo še dolgo ostane v ušesih. V predstavi je sodelovalo prek 130 pevcev, igralcev in drugih sodelavcev. Tuđi /a neduhovne potrebe poslušalcev je bilo imenilno poskrbljeno, saj je bila nedaleč od sedišč postavljena stojnica, kjer so si lahko obiskovalci med odmori pogasili žejo, pojedi i kakšen sladoled ali eelo kaj drugega. Vsekakor volja izreći vso pohvalo neulrudnim snovalcem kullurnega poletja v Studencu, ki so bili golovo poplaćani ludi z navdušenim ploskan-jem, list i kulture željni poslušala, ki pa so prišli prepozno, so pač slali ali Pmo zvonove izroćili v trajno last slovenskim bogoslovcem. Vodja sekcije pritrkovalcev iz Mengša Franc Bleje LETOVANJE Marijinih prijateljev Ljudje se med počilnicami vodno kam odpravljamo. Mnogi gredo na morje, drugi v hribe, spol Iretji po širnem svotu. Zato smo so tuđi Marijini prijatelji odločili, da skupaj odpolujomo na počitnice. To so jo zgodilo med 20. in 25. avgustom, in sic:er na l~lomcu pri Slovonj Gradcu. Ko smo v nedeljo zvečer prispeli na Homec, smo so najprej raz-porodili po sobah, nalo pa zakurili taborski ogenj za hišo, kjer smo si spekli večerjo. Ves teden smo spoznavali naravo, hoelili na krajše vzpone in v čelrlek, kol vrhunce: našega letovanja, dosegli ludi Uršljo goro (1696 m). Med tednom smo izdelovali kipce s pomočjo bogoslovca Vladola in jih nalo ludi pobarvali, plclli smo ludi zapeslnic:o pri-jaleljslva, ki smo si jih izmenjali, pisali smo domaćim o svoji doživetjih. Tuđi brez iger in prepevanja ni šio. Letovanje pa smo zaključili z mašno darilvijo, ki so jo pripravili otroci. Tako smo kljub majhnemu šlevilu olrok veselo preživeli skupni leden. Ob loj priložnosli bi se rad poslovi I od naše voditeljice sestre Ancile, ki nas zapušča, saj so odpravlja v Uohinj. Kad bi se zahvalil tuđi ostalim animatorjem - Lučki, Biserki, Mateji in Poldetu ler ostalim, ki so omogočili to letovanje. Matevž Bolta, animator ORATORIJ 2000 V atriju župnišča je od 17. do 21. julijn potekal Oratorij 2000. Z besedo oratorij je sv. Janez Bosko poimenoval način vzgoje otrok, ki ga je uvedel konec 19. stoletja. Oratorij vsebuje štiri temeljne prvinc: dvorišče, dom, solo in cerkev. Tuđi v Mengšu smo se trudili, da so se otroci ves čas počutili sprejete in ljubljene (dom), da so se kaj novega naučili, npr. v delavnicah (šola), se veliko igrali, peli in smejali (dvorišče) ter rasli tuđi na duhovnem področju, npr. ob molitvi, pogovorih v manjših skupinah (cerkev). Rdeča nit letošnjega oratorija je bila zgodba o mladi svetnici Lavri Vikunja iz Južne Amerike. Zgodbo so zaigrali otroci, ki so se na to pripravljali že teden pred Oratorijem. Oratorija so jo udeležilo 1(W otrok, starih od treh let do osmega razreda. Večina je bila iz Mengša, Topol in Loke, nekaleri pa so prišli ćelo iz Laškega, Ljubljane, Kamnika, Sela, Domžal, Godiča, Trzina in Grosupelj. Program je vodilo 22 animatorjev (predvsem srednješolci in študentje). ■ Skoraj vsi fantje, ki so se udeležili slikanja na majice, so bili še pod vplivom nogometnega navdušenja. ■ Ves teden so se za točke borile skupine Pirati, Egoisti, Konjički, Gosenica in Športniki. Nekatere igre, npr. vtikanje svinčnika v stcklenico, so bile precej težke. Vse pa so bile zabavne in vedno je prehitro prišla 14. ura, ko je bilo treba domov. ■ V kapeli sester usmiljenk smo /molili opoldan-sko molitcv. ■ Kljub celotedenskemu skakanju in brcanju žoge ni prišlo do večjih poškodb, seveda to velja le za otroke. Animatorka Tina pa ima verjetno šc vedno gleženj v mavcu. ■ Zaključni prireditvi za starše je sledila sv. masa, pri kateri so otroci sodelovali z igro, pet-jem in branjem. Irena Žnidar 22 MENGŠAN ŽUPNIJA MENGEŠ ZAHVALA Za pomoč se zahvaljujemo gospodu župniku, Občini Mengeš in vsem, ki ste kakor koli omogočili, da smo lahko izvedli Oratorij. Predvsem pa hvala animatorjem. VABILO Srednješolci in študentje! Vabljeni, da se nam pridružite kot animatorji ali f r:S~ pomotniki. Kmalu se borno namreč začeli <4£~~d,. pripravljati na Oratorij 2001. Pirografska delavnica je bila med najbolj obiskanimi. Imeli smo kar štiri različne barve gline, ki jo je Martin nabral v Mon^šu in bližnji okolici. Obiskali smo Dom počitka in oskrbovance razveselili s peljem, igro in izdelki delavnic, oni pa so nas obdarili s sokom in bomboni. V karitativni delavnic i so otroci vsak dan na Oratorij pripeljali oskrbovanca Doma počitka in mu razkazali delo otrok po delavnicah. Najbolj popularna je bila motoristična delavnica. Spoznavanju zgradbe in dclovanj.i motorja je sledilo tuđi kr.ijš.1 vožnja. V likovni *"""- -^ delavnici smo barvali kamne, Školjke, polže, risali po asfaltu, i čestitke. Da so med nami pravi manekeni, se je pokazalo na modni reviji. V delavnici Gozd smo spoznavali neznane kotičke gozda, rastline, živali, delali mlinčkc. Na koncu prijetneg.i druženja nas je gospod župnik počastil s sladoledom. Skupinska slika pod zastavo, ki smo jo vsak dan ob himni dvigali in spuščali. Vse dni smo prepevali, najboljši pevci pa so zapeli še na karaokah. Pri izdelovanju križev iz vžigalic je bila potrebna precejSnja natančnost. Za zadnjo, a odločilno igro, ni bilo potrebnega posebnega truda, saj so točke padale kar z neba. Nekatere pa so se ustavile žc na fasadi in oknih, a je s. Andreja hitro našla rešitcv. Bili smo presenećeni, da je na vrhu zvonika prostora za več kot 100 ljudi. Gospod Franc BJfitr ki je vodil tuđi pritrkovalskpjiSet»vnico, nam ie povedal zanirnivosti iz zgodovine mengeških zvinov, kdaj se oglašajo, pn ludi to,,da !ma vsak zvon svoje ime.iKer smo ie bili tako visoko, smo si Se s ptičje perspektive ogledaj^, MciiReUn okolir.ncm umetnine.My V kuharski delavnici smo naredili sladoled, pence, čokolado, skuhali krompir. MENGSAN NAŠA ŠOLA POLETNI TABOR - Logarska dolina 2000 V začetku meseca julija sva se že drugo leto zapored z manjšo skupino otrok od 1. do 4. razreda iz Mengša, Dola in Tržiča odpravili na petdnevni poletni tabor v Logarsko dolino. Vcčino pestrega programa smo imeli v naravi, kar nam je vreme k sreći dopuščalo, v okolici Penziona Na razpotju, kjer smo bivali. Na programu je bil vsak dan angleški jezik, ki se je navczoval na ostali program. Telesno in miselno smo se "razmigali" ob različnih naravoslovnih in športnih aktivnoslih (lokoslrelstvu, plavan-ju...), tckmovanjih in iskanju skritega zaklada. Popeljali smo se po panoramski c:esli tor si ogledali znamenitosti Logarske doline in okolice. Izvedli smo glasbeno delavnico, obiskal nas je lovce, raziskovali smo po gozdu in uživali na pikniku v čudoviti naravi Logarske doline. Otroci so bili nad programom in izvedbo tabora navdušeni, nekateri že drugič, saj so bili na taboru lani in ker jim je bilo všeč, so se ga ponovno udeležili. Želiva si, da bi bilo tuđi naslednje počitnice tako na polet-nem taboru - Logarska dolina 2001! Tadeja Pire in Damjana Trohec Naja, Izobraževanje NAŠ VRTEC Vrtec je hiša, v kateri preživi većino dneva 245 otrok Vrtcl Imajo v naJI državi že već kot stoletno tradicijo. Njihovi ustanoviteljl so bili zelo razllčnl; v začetku stoletja so bile med ustanovitelji razllčne delnlike družbe, kl so za otroke svojih delavk In delavcev poskrbeli tako, da staršl nišo bili obre-menjenl s skrbjo za otroke med delovnlm časom. Ustanavljala Jlh Je Cerkev v pomenu institucije. Po drugi svetovnl vojni so se vrtci preimenovali v DiD-e -Dom Igre In dela, v obdobju samoupravljanja so prešli iz zavodov v varstvene organizacije, po letu 1990 pa s prehodom v demokracijo zopet v javne zavode, katerih ustanovitelj In financer Je bila posamezna novo nastala občina. Z oblikovanjem samostojne Občlne Mengeš sta mengeška vrtca delovala v sklopu vzgojnovarstve-nega zavoda Domžale, ki je imel do konca leta 1997 deset organizacijskih enot v različnih krajevnih skup-nostih iz bivše občine Domžale, tako da je bil zavod financiran Iz štirih občlnskih proračunov. Poslovanje je bilo skoraj onemogočeno, saj so občlnskl sveti po različnih občinah na potrebe vrtcev gledali zelo "zviška", kot na neki ne bodi ga treba, ker zelo Izčr-pava planirani proračun posamezne občlne. Takrat so morali ekonomsko ceno vrtca potrjevati štlrje občlnskl sveti, nekateri svetnikl se verjetno še spominjalo vseh mogočih "dogodivščin", kl so bile posledica raz-ličnega gledanja svetnikov na potrebe majhnlh otrok, za katere v času odsotnosti staršev skrbi vrtec. Marca leta 1996 je bil sprejet Zakon o vzgoji In Izobraževanju vključno z Zakonom o vrtcih. Ta zakon zahteva, da se vrtci organizlrajo na novo. Samostojni zavod Je po tem zakonu vrtec lahko takrat, ko ima deset oddelkov in največ trideset. Ko Jih ima več kot trideset, se mora ustrezno preoblikovati, će jlh ima manj kot deset, pa tuđi. Na podlagl istega zakona je Občina Mengeš z odio-kom ustanovila Javni vzgojnovarstveni zavod Vrtec Mengeš, ki je pričel samostojno poslovati s 1.1.198. Za zagonska sredstva je seveda poskrbela Občina Mengeš. vsl vrtci v državi poslujejo po tako Imenovani ekonomski cenl, kl Jo vrtec izračuna na podlagl metodologije, kl so Jo Izdelali na Mlnistrstvu za šolstvo in šport. Ekonomska cena vrtca se spremlnja tako, kot se spremlnja ekonomska sltaclja v vsakl družini, saj Je vrtec hlša, v kateri se kuha, pere, kuri, uporablja elek-triko, poje, piše, riše, barva, se igra z moderniml Igra-čaml, se igra v različnih igralnlh kotlčkih, hodi na spre-hode, posluša pravljlce, sodeluje s krajevniml društvl, pa še bi lahko naštevali; v ti dve veliki niši vsako jutro prlhaja 245 družln, vsaka s svojlmi željami in svojlml navadaml. Vsl vemo, da edino stara mama in ata pazita vnučke brez plačila. Komur koli drugemu jih zaupamo, moramo porabljen čas plačati. Tako Je tuđi v vrtcu. var-stvo Je potrebno plačati, prav tako pa vse tlste stroške, kl z življenjem v veliki hišl nastajajo ■ vse te stroške pa naj bi pokrivala ekonomska cena vrtca, v katero so vkljućeni vsi potrebni izdatki, ki v hiši na-stanejo s tem, da v njej pazimo otroke, kl še ne more-jo in ne smejo biti sami doma. Ker je ustanovitelj vrtca občina, Je ta kot Institucija tuđi odgovorna, da vrtec ne zalde v težave zaradi likvidnosti. Pa smo zopet pri ekonomski ceni. Država Je pred-vldela, da se ta cena usklajuje vsaklh šest mesecev oz. ob vsaki spremembi, kl nastane na podlagl Kolektivne pogodbe za vzgojo in Izobraževanje ali zaradi spre-membe cen na trgu. Država želi Imetl vpogled v finančno poslovanje vrtca, zato Je minlstrstvo uvedlo še posebne vzporedne konte poleg rednih, poznanih v finančnlh krogih, kar pomenl še dodatno delo v računovodstvu. Ravnatelj, ki je odgovoren za korektno finančno poslovanje zavoda občinskemu svetu občlne, v kateri Je vrtec ustanovljen, predlaga spremembo ekonomske cene.ki naj jo občlnskl svet potrdl. Tako sem storila tudl v mesecu avgustu 2000. Mese-ci pred njim so pokazali izdatne spremembe cen na trgu in spremembe osebnih dohodkov po veljavni Kolektivni pogodbi za vzgojo in Izobraževaje, poteklo je tudl šestmesečno obdobje. Žal točka s to vsebino ni bila uvrščena na dnevni red seje Občinskega sveta Občlne Mengeš v septembru 2000, kar Je za nišo, pol-no otrok, nesprejemljivo. Občina, kl Je vrtec ustanovila, je dolžna za vrtec tuđi skrbetl. Moje razmišljanje: cena se je povišala za deset pro-centov na februarsko ceno. Ali to pomeni tako velik Izdatek iz proračuna za Občino Mengeš In ga kljub rebalansu občina ne bi zmogla? Ali naj otroci ne dobi-Jo vsega kar potrebujejo; starši so z oskrbo v naših dveh vrtcih zadovoljni. Ali naj izplačamo le 80 % oseb-ne dohodke? Ali naj si kolektiv zagotovl potrebna sredstva s stavko? Najpametneje je, da svetnikl na seji sveta vsaj v oktobru potrdljo predlagano ekonomsko ceno, kl ni "prenapeta", Je le taka, s kakršno borno pokrivale potrebe otrok in z zakonom zagotovljene potrebe zaposlenih. zakaj sem razmišljanje poslala v sredstva Javnega obveščanja? Zato, ker želim, da čim več ljudi Izve, s kakšnlml nepotrebnlml težavami se vsakih šest mesecev spopada na desetine ravnateljevi hkratl pa želim svet-nlke po občinah In politične stranke v vsej državi opozorltl na to, da naj z mladim rodom, kl ga ni v izobilju, odgovorno In korektno ravnajo. Slovenija brez Slovencev se bo v Evropi Izgubila, s Slovenci pa tuđi naša kultura, kl Jo Mengšanom vsak mesec posreduje občlnsko glasilo Mengšan. Manja Kavka 24 MENGŠAN IZ PRETEKLOSTI MUZEJ MENGES 300. nblcl nini rojstva franca jelovška Ob 300. obletnici rojstva največjega slovcnskega baročnega freskanta, slikarja Franca Jelovška, ki se je rodil v Mengšu v stari mcžnariji 4. oktobra leta 1700 kot sin Elizabete, rojene Prešeren, in Andreja Jelovška, učitelja, organista in cerkovnika v mengeški fari, Muzej Mengeš vabi na odkritje njegovoga spomenika. Kip, do pasu vlit v bronu, delo akademskoga kiparja Bojana Kunaverja, borno slovesno odkrili 4. oktobra 2000 ob 19. uri Franc Iclovšek, Avtoportret (Groblje 1761) Svela Ana uči Marijo brati (detajl) Delajl freske (Groblje 1761) FRANC 1ELOVŠEK (1700-1764) Slikar baročnega življenja in duha Loto 2000 je v smislu naših jubilejev zaznamovano s 300. obletnico rojstva našega najpomembnejšega baročnega freskanta Franca Jelovška, ki sodi meci najbolj znane slovenske umetnike 18. stoletja. Že "cl nekelaj ga uvrščimo v slavno četvorico clomačih baročnih slikarjcv (V. Metzinger, F. Bergant in A. Cebej), ki so utemeljili slovensko baročno slikarstvo. Njihova ustvarjalnosl je segla v vse naše pokrajine in tucli na llrvaško. K tcj vlogi je nesporno veliko prispeval Jelovšek s svojo delavnico, saj je s poslikavami cerkva razvil domačo različico baročnega iluzionizma. Njegova zasluga za našo umetnostno podobo pa ni le v poslikavah, temveč ludi v realizaciji tako imenovane celostne baročne unietnine, ko je po njegovih načrtih nastala ludi ostala oprema določene cerkve. Upravičeno sklepamo, da je po njegovih zamislili nastala celost-na podoba opreme cerkva v Komendi, na Sladki Gori in v Grobljah, če omenimo samo tri naše izjemne spomenike baročne "celostne umetnine". Obsežno Jelovškovo stensko slikarstvo je prava odprta knjiga raznovrstnih inlormacij , je kot enciklopedija, iz katere lahko razberemo duhovno in materialno kulturo baročnega časa ter življenjski utrip od podeželana do meščana in plemiča. S tem pa lelovškova uslvarjalnost presega zgolj umetnos-tne vidike in postaja zanimiva za širši kulturni prostor oz. za večplastno kulturno podobo našega baroka. Zato je Franc Jelovšek, katerega delo lahko niziskujemo in ocenjujemo z različnih zornih kotov, golovo ena najpomembnejših osobnosti 18. stoletja na Slovenskom. Jelovšek se je rodil leta 1700 v Mengšu in umri v Ljubljani lota 1764. Po začetnem slikarskom uku, najbrž pri ljubljanskom slikarju Mihaelu Raivaldu je, kot kaže, bil sprejet v delavnico uglednoga itali-janskega iluzionističnega slikarja G. Quaglia, ki je znan po poslikavi ljubljansko stolnice. Šolanjo pri Quagliu je Jelovška dvignilo nad provincialno povprečje in doma so mu že enaintridesetletnemu zaupali poslikavo stropa šempeterske cerkve v Ljubljani. Od lakrat naprej je bil Jelovšek vabljen na vso konce. Zato njegove freske srečamo širom po Sloveniji in tuđi na Hrvaškem. Njegova znana dela so: - corkev sv. Petra v Komendi (1729) - corkev v Kamniku - Žale (1730) - corkev sv. Petra v Ljubljani (1731) - Ajmonov grad pri Škofji Loki (1733) - oljna oltarna slika sv. Družine (1744) - freske v kapeli Codellijevo graščine v Lj.(1734) - freske v fami cerkvi na Šutni in na Žalah v Kamniku (1735) - freske v romarski cerkvi na Žalostni gori pri Mokronogu (1735) - tlo leta 1741 je poslikal diskalceatsko cerkev in samostan v Ljubljani, kar je v celoti uničeno - freske v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Mengšu -uničeno - (1741) - freske na Blodu (1742) - grajska kapela na Čemšeniku (1742) - freske v farni cerkvi v Celju - uničeno - (1742) 25 MENGŠAN IZ PRETEKLOSTI - freske v Štepanji vaši pri Ljubljani (1744) - freske v gradu Jablje v Loki pri Mengšu (1745) - freske v cerkvi sv. Lucije na Skaručni (1748.) - freske v žup. cerkvi v Šenčurju pri Kranju (1750) - freske v cerkvi v Srednji vaši v Bohinju (1751) - freske v župnijski cerkvi v Vipavi (1751) - freske v frančiškanski cerkvi v Samoboru (1751) - freske v župnijski cerkvi v Slapu pri Vipavi (?) - božji grob v Slapu pri Vipavi - freske v cerkvi Matere Božje na Slaclki Gori (1752-1753) - freske v gradu Ooričane pri Medvodah (1753-1754) - freske v žup. cerkvi na Brdu pri Lukovici (1754) - freske v Krevsovem mlinu v Škof'ji Loki (1757) - Božji grob v frančiškanskem samostanu v Novem mestu (1757) - freske v kapucinski cerkvi v Novem mestu -uničeno - (1757) - nacrti za oltarje in prižnico za župnijsko cerkev sv. Petra v Komendi (1757-1760) - freske v loretski kapeli v Nazarjah - uničene -(1759, 1763 in 1764) - freske v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah pri Mengšu (1759-1761) - Božji grob v samostanu Mekinjah (1761) Žal je nekaj del propadlo že v 19. stoletju, precej pa je še neraziskanega. Kot odličen freskant se je lelovšek precej manj ukvarjal s slikarstvom v olju. Njegova najbolj znana dela so: - okama slika Sv. Družina iz cerkve sv. Petra v Ljubljani - hrani Narodna Galerija Slovenije -(1734) - okama slika Sv. Ana iz podružnićne cerkve Žalna pri Grosuplju - oljna slika Job na gnoju v cerkvi sv. Miklavža na Grebenu (1724) - tri oljne slike na lesenih anlependijih v župnijski cerkvi v Trzinu Ta seznam njegovih del je nepopoln in le delo-ma raziskan, sistematično raziskovanje, simpozij o Jelovšku in njegovem sinu Andreju, ki je tuđi bil slikar, velika razstava, monografija, predvsem pa tuđi obnova Jelovškove dedi.ščine je naloga, ki jo velja vključiti v slovenski nacionalni kulturni program. Izdeloval je tuđi grafike, osnutke za oltarje in prižnice, najbrž pa je pri celotnih poslikavah notra-njščin napravil nacrte še za ostalo cerkveno opremo. Kot baročni eklektik je Jelovšck prevzel slogovne elemente talijanskih iluzionistov 17. stoletja. Pod vplivi italijanskega in pozneje tucli srednjeevrop-skega freskanstva avstrijskih in bavarskih mojstrov pa je zatem to slikarstvo cepil z domačo tradicijo in s tem do vrhunca razvil regionalno različico iluzionizma, katerega izročilo se je v osrednji Sloveniji nadaljevalo vse do začetka 19. stoletja. Zapisa] kustos za barok v Narodni galeriji Slovenije Ferdinand Šerbelj, dopolnil lanez Škrlep _____________________ iz Muzeja Mengeš. \'iri; - clr. SUnw Mihii: llorsfti l:mih\ Iltirndii slikari I /fJO - I7(~yi), IJuNflua, mt<) ■ drjeuiez ViAdar: Sfoiritčliici. 1910 MUZEJ MENGEŠ SREDN JI VEK S slovansko naselitvijo se je končalo dolgo-trajno preseljevanje Ijudstev. Postopoma so se na Mengeškem polju začela razvijati srednjeveška vaška naselja. Zgodovinski viri med najstarejšimi na tem obmotju omenja-jo le Mengeš (1. omemba leta 1154/1156) in Topole (1136). V 13. st. po Kr. se navaja-jo naselja Dob, Domžale, Homec, Ihan, Mala Loka, Mali Mengeš, Študa in še nekat-era druga iz bližnje okolice. Prve omembe krajev se precej pokrivajo s starejšimi naselbinskimi ostanki, ki smo jih obsežneje že predstavili. V Mengšu se v 12. slolelju po Kr. omenja v virili prvi gospod Mengeški - Dilricus de Meingosburg, andeški minislcrial, ki si je poslavil prvo grajsko utrdbo na Gobavici. Mengeški rojak lanez Trdina je v svoji pravljici o poganskom vitezu Mengu zapisa I, da se kraj imenuje po njem. Grad in naselbina pod njim je večkral imenovana Meingosburg, Meigozpurch, Mengespurch in podobno. Gospodje Mengeški so bili nesvobodni vitezi, podrejeni višjim fevdalcem, grofom Andeškim, ki so imeli svoj sedež in obsežne posesti v Kamniku. V začetku 13. st. po Kr. so si mengeške posesti in pravico do uporabe mengeškega gradu pridobili vojvode Spanheimski. V 14. si. po Kr. celotno območje podedujejo Habsburžani in do sredine 15. stolelja po Kr. podeljujejo mengeško posesl v fevd raznim fevdalcem. Glavnino zemljiške posesli so imeli Mengeški v samem Mengšu in bližji okolici: v Domžalah, na Viru, v Zalogu, Repnjah, na Homcu, Skaručni, v laršah, Dobu idr. Vzporedno s posvelno se je razvijala ludi cerkvena organizacija. Mengeš spada med kraje z eno najslarejših prafar na Kranjskom z zavelnikom sv. Mihaelom. Prvi mengeški župnik se omenja žo leta 1215, župni-jska cerkev pa lula 1339, vorjetno pa je na istom kraju prej stala lesena arhitektura. Većino posesli je imela cerkev kot zemljiška gosposka v lasti v Malom Mengšu in okoliških vaseh (Topole, Šmarca, Lahovčo, |arše, Rodica, Loka, Domžale, Stob, Šluda, Dragomolj, Nadgorica, Dopala vas, Trzin, Krlina,...). Sredi 15. slolelja so Mengeški po moški liniji izumrli. Tako se končuje ludi obdobjo njihovo dokajšnje samostojnosti nad zomljišči na Mongeškem polju. Njihovo posesl bodisi z dodovanjem ali s prodajo dobi deželni knez. Preostali del posesli pa spada pod Novi mengeški grad in kasneje pod Zgoclnji -Ravbarjev grad. Obdobje od prazgodovino do konca srednjega veka, o kalerem sklepamo predvsem iz ze-meljskih arheoloških plasli, je vlisnilo globok pečat današnji kulturni krajini. Bogata naravna in kulturna dodiščina, arhileklurni in umotnostnoz-goclovinski spomeniki, uslno i/ročilo, pisni in arhivski viri, številne še danos obranjene obrtnu in trgovinsko dejavnosli pa Irkajo na našo zavosl, da jih ohranjamo in ohranimo za prihodnjc rodove ter predstavimo njihov pomen in razvoj skozi zgodovino podobno, kot smo arheologijo. Muzeju Mengeš na teh poclročjih še no bo zman-jkalo dela in nalog in naj bodo zadnje misli popotnica na dolgi poti, ki jo borno pri varovan-ju in razkrivanju naše dodiščino še morali pre-hodili. fanja Želcznikar IZVAJANJE ELEKTRIOIIH INSTALACIJ IN STRELOVITIH NAPELJAV Loka pri Mjeamv, Na gmajni 7, 1234 Mengeš tel.&faxMm&23 82 04; GSM: 040214 331 MENGŠAN Prvenstvo Lolce v hitropoteznem Šahu SD Loka Je 6.7.2000 organiziralo turnir v hitropoteznem šahu, kl se ga Je udeležllo 15 sahls-tov. igrali so v treh razllčnih konkurencah, in sicer po sistemu vsak z vsakim 2 x 15 minut. Videll smo veliko kakovostnih In zanlmlvlh par-tlj. Rezultati: Prvensvo Loke - tlani: 1. Matjaž Anžlovar 6točk 2. Marjan Ocepek st. 6točk 3. Darko Pogačar 3 točke 4. Srećko Pogačar 5. Ivo Petrovič 6. Ivan Ocepek 7. Marjan Vrhovnik Prvenstvo Loke -mladi 1. Marjan ocepek ml. 6točk 2. Peter Frantar 5točk 3. uroš Lož 4 točke 4. Cašper skok 5. Tlna Ocepek 6. AndreJ Brojan 7. Mate) Skok Med člani ŠD Loka pa so bili najboljši: 1. Matjaž Anžlovar 6točk 2. Marjan Ocepek st. 6 točk 3. Bojan Vukšlnlč 5 točk ŠD Loka se zahvaljuje gospodu Jagodicu za avtoritatlvno sojenje in pomoč pri organizaciji prvenstva. Šahovska sekcija bo s svojlml uraml nadaljevala prvi četrtek v mesecu septembru ob 19. uri in vabi vse ljubitelje, da se nam prldružljo pri Igranju kraljeve Igre. za ŠD Loka Matjaž Anžlovar Š P O R T PRIČETEK VAPBE V ŠD PARTIZAN MENGEŠ Pričenjamo novo sezono 2000 / 2001. Na sestanku vaditeljev in izvršnega odbora smo pripravili urnik vadbe v društvu. Vse skupine pričnejo z vadbo 4. septembra, aerobika prične z vadbo v sredo, 4. oktobra. PONEDELIEK 16.30-18.00 NAMIZNI TENIS - 2. SKUPINA 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS - TEKMOVALNA SKUPINA 18.00 - 20.00 BADMINTON OTROCI (TELOVADNICA OŠ MENCEŠ ) 20.00 - 22.00 NAMIZNI TENIS - REKREACIJA 20.00 - 22.00 ODBOJKA ML.ADJ (T.E.L0.YAP..NICA OŠ MENCEŠ ) TOREK....................15.00-'16.30..........NAMIŽnTTENISrTEKMOVALNA SKUPINA)........................... 15.30 - 17.00 NAMIZNI TENIS - 2. SKUPINA 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS - TEKMOVALNA SKUPINA 18.00 - 20.00 GIMNASTIKA - TELOVADNICA OŠ MENCEŠ 20.00 - 22.00 REKREACIIA- ŽENSKE 20.00 - 22.00 FITNES ( FITNES STUDIO ) 20.00 - 22.00 !?.AP.MJNTON ( TELOVADNICA OSN. SOLE ) 'SREDA.....................T.Oo'-TOo..........NAMIZNOTENiŠKA'ŠOLA........................................................... 16.30-18.00 NAMIZNI TENIS-2. SKUPINA 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS - TEKMOVALNA SKUPINA 20.00 - 22.00 AEROBIKA ( TELOVADNICA ŠD ) ...............2O,OO-.22,OO..........ODBOJKA.:.REKREAQJA.(TELOyADN!CA.QŠ.)...................... ČETRTEK............. 14.30-16.30 NAMIZNI TENIS 2. SKUPINA 16.30 - 18.00 REKREACIJA - UPOKOJENKE 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS - TEKMOVALNA SKUPINA 20.00 - 22.00 REKREACIJA MOŠKI 20.00 - 22.00 FITNES ( FITNES STUDIO) "PETEK......................1530 -76.30..........NAMIZNI TEnIs-KROZEK......................................................... 16.30 - 18.00 NAMIZNI TENI 2. SKUPINA 18.00 - 20.00 NAMIZNI TENIS - TEKMOVALNA SKUPINA 20.00 - 22.00 NAMIZNI TENIS - REKREACIJA 2 20.00 - 22.00 .I3.AP.M!.NTON ( TELOVADNICA OŠ ) 'ŠOBOTA.................10.00-"13.O6..........LICA^kXtEKMOWNJANXMiZNrtENIS................................ 16.00 - 18.00 LIGAŠKA TEKMOVANJA NAMIZNI TENIS 18.00 - 20.00 BAL)MINTON ŽENSKE 20.00 - 22.00 KOŠARKA - MARTON NEDELjA.................09.30-7i".'6d..........NAMIZNITENis - REKREAĆijA................................................... Vabimo vse, ki želite vadili v sproščenem okolju pod strokovnim vodstvom, da se nam pridružite! Ob pomoći Občine Mengeš smo obnovili telovadnico Partizana! lože Mlakar VANDALI POŠKODOVALI SPOMINSKO OBELEŽJE Koga moti spomin na preminule mlade smučarje slcakalce SSK MENGES? Očltno vročlna letošnjega poletja ni vplivala le na katastrofalno sušo, ampakje ver-Jetno pregrela tudl glave mengeških vandalov In objestnežev. Res me zanima kaj je Imel od tega ta, kl se je spravil nad spomlnsko obeležje v spomin na mlade smučarske skakalce, postavljenem v skakalnem centru pod Cobavlco. Najprej se Je znesel nad spomlnsko ploščo in jo močno poškodoval. to pa mu očltno še ni bilo dovolj. Spravil se Je tudl na brunarico smučarskih skakalcev. Opremo In orodje, do katerega mu je uspelo pritl, Je pometal kar v potok Pšato. Sprašujem se, ali koga morda motl uspešno delo mengeških smučarskih skakalcev, kl so si z obilo odrekanja in lastnega truda, uredili skromen skakalnl cen-ter. še posebej pa ne morem dojetl, da se nekdo znese nad pomnikom na preminule. Lahko se tuđi zamislimo, kakšna družba postajamo. Vsi znamo očitati, kakšno nevzgojeno mladino Imamo. To, da naše vrle mladenke In mladci kažejo svoj pogum In sposobnosti s taklml dejanji, kot je zgoraj opisano, je na nek način tudl logično. Poleg tega da se opljajo, drogirajo, In na vse mogoče druge načine omami-jajo ter se potikajo po Mengšu brez pravega cilja, se z vandalizmom tuđi dokazuje-jo. Ampak za to nlso krivi samo oni. Kriva je poleg staršev tudl naša širša družba, od šol do občinske uprave In države. Mlad človek se želi pred svojiml vrstniki pokazati kaj zmore, zna in koliko si upa. Če mu to starši in družba v nadzorovani oblikl ne znajo ali nočejo zagotoviti, si prilike najde sam, če bi imela društva in klubi, kl jlh v Mengšu ni tako malo, poleg moralne še nekaj več finančne podpore šlrše družbe, bi lahko ta zagotavljala poleg treninga vzgojo In pametno trošenje energije naši mladini. Ker pa tega ni, pa mladi nadebudnež svojim vrstnlkom praktično pokaže, s kakšne razdalje si upa in zna zadetl cilj, kl pa za to običajno ni bll namenjen. Tuđi spominska plošča v športnem parku ne. Jože TRPLAN 27 MENGŠAN fc Š P O RJ Naša Sabina v svelovni skakalni eliti VELIK USPEH SLOVENSKIH SMUČARSKIH SKAKALK Meinerzhagen, Nemčija: V tem skakalnem centru je potekalo trodnevno tekmovanje smučark skakalk pod okriljem FIS-e. V izredno močni konkurenci preko 50 tekmovalk iz Nemčije, Avstrije, Nizozemske in Slovenije so naša dekleta: Sabina PEVC, SSK Mengeš, Urška ROŽMAN, SK Triglav Kranj, Tanja VOLČJAK SSK STOL Žirovnica in Maja VTIČ, SD ZABRDJE, dosegle zelo dobre rezultate. V konkurenci do 14 let sla prepričljivo dominirali Slovenski lekmoval-ki Urška in Maja, saj sta na vseh treh tekmah slali na najvišjih stopničkah. V najmočnejši konkurenci na veliki skakalnici sta bili najboljši Avslrijki, Svetovna rekorderka Eva GANSTER in mlada perspektivna Daniela IRASCHKO. Naši dve predstavnici pa sla zasedli: Tanja 7., 5. in 6. mesto, Sabina pa 15., 16. in 14. mesto. Rezultati: Petek, 1. 9.: Kategorija do 14 let: 1. Urška ROŽMAN, 2. Maja VTIČ ( obe SLO), 3. Nicole HAUER (NEM). Absolutna kategorija: 1. Daniela IRASCHKO, 2. Eva CANSTER ( obe AUT), 3. Heidi ROTH (NEM), 7. Tanja VOLČJAK, 15. Sabina PEVC ( obe SLO). Sobota, 2. 9.: Kategorija do 14 let: 1. Maja VTIČ, 2. Urška ROŽMAN (obe SLO), 3. Nicole HAUER (NEM). Absolulna kategorija: 1. Daniela IRASCHKO, 2. Eva GANSTER ( obe AUT), 3. Ann-Kathrin REGER ( NEM), 5. Tanja VOLČ)AK, 16. Sabina PEVC ( obe SLO). Nedelja, 3. 9.: Kategorija do 14 let: 1. Urška ROŽMAN, 2. Maja VTIČ (obe SLO), 3. Nicole HAUER (NEM). Absolutna kategorija: 1. Eva GANSTER (AUT), 2. Ann-Kathrin REGER ( NEM),3. Daniela IRASCHKO (AUT), 6. Tanja VOLČ|AK, 14. Sabina PEVC ( obe SLO). Že pred časom, ( 12. avgusta ) nas je prav tako v Nemškem Rerchtesgadnu, na mednarodni tekmi, s svojo ponovno zmago razveselil naš Rok BENKOVIČ. Z dobrimi rezultati so popestrili poletje tuđi najmlajši v klubu, Grega SKOK, Peter KURBUS in Vid O)STERŠEK ki je v Ljubnem, za pokal flosar-ja, stal ćelo na zmagovalni stopnički. Žal je bilo naše priljubljeno občinsko glasilo ravno lakrat na dopustu, zato nekaj zamude pri obveščanju. Zato pa lahko vse pomembne dosežke sproti spremljate na internelni strani: http://slcakalni-lclub-menges.s5.net/ U AVS AUDIO VIDKO SKKV'IS 1234 Mengeš, Hribarjeva 38 tcl.fa*.: 061/738-409 poohlaščeni servis: SHARP KENNVOOD servisiranje: E-mail: avs.menges@siol.net delovni čas: 9.- 12. in 15.-18. ure sobota: 10.-12. ure tehnične informacije pri odločitvi za nakup audio-video aparatov SHARP in KENV/OOD ♦ TV APARATI, ♦ CD KOMPONENTE, ♦ VIDEOREKORDERJI, ♦ HI-FI KOMPONENTE vseh znamk; ♦ KAMKORDERJI znamke SHARP; ♦ AVTORADIJI, ♦ DVD (digital versatile disk) in ♦ MINIDISKI znamke KENW00D ŽIVLJENJE V OBČINI TOPOLE ŽE VEĆ KOT 750 LET Topole so najmanjša ravninska vas v mengeški občini (ki resnici na ljubo nima tako zelo velikoga števila krajev), vendar pa vsekakor ne najmanj pomembna. Že claljnega 13. avgusta 1250 je oglejski patriarb napisal potrdilno listino, s katero je samostanu v Stični potrdil posest, ki si jo je pridobil od ustanovitve leta 1136 do leta 1250. Med omenjenimi kraji so bile tuđi Topole s kar štirimi kmeti-jami. (Podatek seveda ni zanemarljiv, če pogledamo današnjo velikost Topol.) Proslava ob 750-letnici ni bila načrtovana vse Iclo, ampak so jo Topolci pripravili v slabih 14 dneli. Pobudnik praznovanja je bil dr. Rudi Koncilija -Zajčev, duhovnik, ki je bil rojen v Topolah. Osnovni nacrt praznovanja je zaje-mal sveto maso kot zahvalo ob visoki oblelnici vaši, potem pa se je oblikovala šc zamisel o razstavi, ki naj bi predstavila Topole skozi stolelja, kakršen je bil potem tuđi naslov razstave. Izjemno kratek čas za pripravo prireditve je zahteval veliko truda od vseh va.šćanov, ki so se potrudili, da je vroča avguslovska nedelja ostala v lepem spominu vsem, ki so prišli v Topole. Zahvalno maso je ob 15. uri popoldne daroval dr. Rudi Koncilja, potem pa so si obiskovalci in domaćini lahko ogledali razstavo tur se kasneje posladkali z okusnimi clobrotami, ki so jih pripravile topolske gospodinje. Pri maši je s petjem sodeloval tuđi ž.upnijski mešani pevski /bor in pritrkovalci pod vodstvom neutrudnega l'ranca Blejca, zatem pa so v krajšem kulturnem programu zapeli člani Moškega komornega zbora Mengeški zvon, pritrkovalci pa so predstavili še nekaj melodij zvonov. Seveda pa je bila poleg maše osrednji cici prireditve razstava, ki je bila raz-deljena v več delov. Po splošnem uvodu, ki je predstavil tuđi krajši zapis o možnum izvoru imena Topole, ju sledila predslavitev listin, v kalerih so Topole 28 MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI Mengeški pritrkovalci so še povećali slovesnost. Kullunii program je oblikov.il ludi MKZ McngcSki zvon. omenjene. Gre seveda za stare rokopisne listine, najveckral pogodbe ali darovnicu, s kalcrimi je nakazano, da so bile Topole kar zanimive za "trgovanje" med raznimi plemići, saj si listine sledijo le v nekajlelnih presledkih. Najbolj zaslužen za pregled listin in za to, da je bilo nekaj fotokopij najbolj pomembnih listin ludi na ogled, je dr. Kudi Koncilija. Prva med njimi je seve-da že omenjena darovnica oglejskega patriarha, ki nosi clatacijo 13. avgust 1250. I'ri postavljanju razstave in pregledovanju gradiva, se je našel tuđi podatek, da bi bile Topole lahko ćelo starej.še, bile naj bi omenjene že v letu 1136, vendar pa ni listine, ki bi to neposredno dokazovala. Seveda je poleg naključnih najdb na območju Topol, ki nakazujejo, da so ljudje na tem območju prebivali že davno pred 13. stoleljem, nesporno dejstvo ludi to, da je listina iz leta 1250 le potrdilna, kar pomeni, da so morale biti 4 kmetije, omenjene v listini, podarjene že pred tem letom. Toda zaenkrat se zaustavimo pri letu 1250, poglobljeno raziskovanje, ki se bo nadaljevalo, pa bo goto-vo pokazalo še prenekatere zanimive izslcdke. Naslednje listine, ki omenjajo Topole, so iz let 1260, 1262, 1268, zatem 1383, 1478, 1499, 1502, 1505, 1506, 1560, 1641 in 1681. Največkrat so omenjene v povezavi s stiškim samostanom, vendar pa ne gre le za stiske, temveč ludi druge listine. Glede na lo, da so Topole spadale pod kriško gospostvo, pa je gotovo utemeljeno pričakovati, da bo najdeno še več omenib majhne vaši, ki že stoletja vztraja na ravnini pod Tlešo". Naslednji vsebinski sklop je zajel predstavitev znanih Topolcev. Ob lem je bil nemalokdo resnično presenećen, ko je videl, kelo vse se je v Topolah rodil. Zopet pa je potrebno opozoriti, da je bil izbor za predslavilev na razstavi goto- vo tuđi subjektiven, saj čiovek ne pozna vseh ljudi, predvsem tistih, ki so se rodili in umrli v prejšnjem ali prejšnjih stoletjih, ni pa znano, da bi bil v Topolah rojen tuđi kdo, ki bi doživel zares svetovno slavo, če smemo upora-biti ta izraz. No, kljub temu so bili predstavljeni Topolci zanimivi. Omeniti velja duhovnike Antona Zalokarja, Ruclija Koncilija in Viljema Lovšeta, potem redovnice Julko in Milko Keržič, Minko Zabret in Ano Koncilja, profesorja Tomaža Žargaja in Janeza Koncilija, znanega izdelovalca orgel Franca Jenka (ki so ga v zborniku 800 let Mengša zelo nelepo pomengšanili!) ter nenazadnje redovnika Ludvika Zabreta, misijonarja v Indiji, ki je za razstavo posodil tuđi nagačeno kobro, več svojih izdelkov in knjig. Knjige je bilo moć najti tuđi pri drugih predstavljenih osebah, še bolj pa so obiskovalce pritegnile premnoge slike, na katerih so opazovali predstavljeno osebnost, marsikdo pa je našel tuđi sebe. Zadnji del je bil posvećen Topolam v 20. stoletju, oziroma bolje rečeno predstavitvi kmetijske zadruge in pa še danes zelo aktivnega prostovoljnega gasilskega društva, marsikoga pa sta pritegnila tuđi dva stara članka, ki sta govorila eden o topolski "vetrnici", drugi pa o zboru krajanov pred 30 leti, ko so se vaščani oštro uprli širitvi "jame". Zaradi velikega zanimanja je bila razstava postavljena ćela dva tedna, saj si jo je marsikdo ogledal tuđi večkrat. Množica obiskovalcev, ki se je zbrala, je prispevala za obnovo vaškega znamenja, čemur je bil namenjen celoten izkupiček prireditve. Slovesnost pa so s svojim prihodom počastili tuđi gospod župan Tomaž Šlebe s soprogo, Milka in Julka Keržič, Minka Zabret, Ludvik Zabrel !er vsi, ki ~.i, m /.brali v Topolah. Za spomin pa so povabljeni in nastopajoči dobili ludi medena srca, na kalerih je bilo moć najti pomembne zgodovinske letnice. 13. avgust je tako postal topolski praznik, ki bo odslej vsako leto priložnost za druženje v Topolah. Tuđi v mnogih prihodnih stoletjih! Mat ej a Jemec Nagovor med sv. mazo: Spoštovuuc vaščanke iu vaščaui Tu/iol, člimi krajevuega odbora, člani Gasilskega ilnišli'/i. sj>ošloi'aui rojaki, salezijauski l/iiški misijouar Ludvik Zabrel, s. livzcbija /.tihivl, usmiljcnka Icr s Akviua iu s. Ihrlihi Keržič, sjiošlovaui goslje - mcui;cšl.:i i'npan nitit'. inj>. Tomaž Šlebe Icr občinski svclnihi, sjiošluvani jtevski zbor, vse vas jirisn'iio I »ozdravljani pri Ivj zahvalni sv. maši. Danes, I.',aS.2()()(), jiolcka ualaiiko 750 let, kar je v cistercijanskem sainoslaiiu Slična leda uji škoj' tega ozemlja - oglejski jutlriarb llcrlold Audcš'ki />od/)isal veliko /mirili/no listino, s kalero je lorej l;>. avgusla 1250l>olrdilpmnožeujsko slanje saivoslaua Slična. To je iiajslnrejša do setlai ziitiiui z leluico iu datumom opremljena listina, ki po imenu omenja vas 'l'ojiole. /a/iisau je izraz "Tbopclach". Nckateri ste me ojKizorili, da ste našli v Zborniku občiue Doimale iz leta !(>7(> v članku zi^odovinarja dr. Verda (icslriua uavedbo, da so Tojmle /irvič omeujeue že I li lel prej. leta I lj(>. Vendar je raziskava pokazala, da (iestriuova Irdilev ni resničua. SUicuje se na dr. Milka Kosa, Gradivo za bislorično loj>ografijo Slovenije, I■■.■>. Vvudar Kos navaja samo možan časovni okvir izgubljene darovnice 11.J6-1250 i u nas posije gledal doktorsko disertacijo nekdanjega mvngeškcga kaplaua dr. Metoda Mikuža, Topovrafija stiske zemlje, Doneski k zgodovini stiske opatije, Ljubljana, i'M), il, 93. 29 MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI Miknž l>a lu ne trdi, da hi bile Topole kje omču june žc IcUi I/.j6, jtač j>a navaja časouni razpoii I136-1250, znolraj kalereva jc mogla bili napisana izgubljena darovnica, s kalem sla Bertold in Lio/iold darovala samostanu Slična ^kmetije v Topolali. Tako nas je j>reveijanje Gcslrinovcga uavcdhi j>rij>eljalo sj/cl nazaj k listini, kalerc 750-letnico praznujemo danes. Ta velika patriarhova potrdilua listina ju dokaz, da je ohstajalo precej dokumentov, kl so bili izdani v zvezi s stiškim premoženjem od tistauovitve samostana 1136 dopodpisa potrdilne listine 1250, Većina teh dokumentov je izgubljenih, />a ludi prepisov ni, žalo ne vemo, katerega leta je bila posamezna listina izdana. Tako ludi za darovnico š'tirib kmelij u Topolah ne rano, koliko /cl j/red 13.8.1250 sta jo brata Hurlold in l.iojiold izslavila. Ker je izpričano, da jc leta 1250 hival u Mengšu kaštelan Hcrlold. je možno, da sta darovalca šlirih lojiolskib kmelij on in njegov brat. Izgubljen je tuđi original velike jialriarhot'c jiolrdilnu listinu z dnu 13.8.1250, obranjena jia sta latinski in nemškiprepis. Latinski prepis z navedbo datuma listine hranijo v cislercijanskem samostnu v Rein pri Gradcu v Avstriji, nemški prepis pa v Nadškofijskcm arhivu v Ljubljani. V njem najdemopod št. 36jiodalck o Topolab. Vas Tojiole jc lorej stopila na odcr zagodovinu kar v najholj odlični družbi. Podpisnik listine fialriarb Hcrlold Andeški je eden najpomemb-nejših oglejskih palriarbov, listina pa je ena najjiomembncjšib v zgodovi-ni sliškega samostana. M ■ ^atočimo si čistega vina. Recimo bobu bob. Prisluhnimo prizadetim. Zelenić in površin, potrebnih za bivanje otrok, ne damo!! 23. maja 2000 jc hil zbor (holj zborček) krajanov I.cvčcvc, Slamni-karske in Glavarjevc ulice, ki ga jc sklical župan. Na sastanku smo obrav-navali kakih pet ali šest predlogov, kako bi resili problem parkiranja in prometni režim v naši soseski. V bistvu grc v teh predlogih le za dve rešitvi za pridobitev novih parkirišč: 1.. F,na varianta predlogov predvide-va asfaltiranje površin za parkirišča na račun zelenić okrog blokov v večjem ali manjšem obsegu. 2. Druga skupina predlogov pa pred-vicleva izdelavo garaž pod zemlji v već etažali na že obstoječih lokacijah. Kna teh lokacij je na sedanjem parkirišču ob Levčcvi ulici 16 in 17., druga lokacija pa med bloki. Zunanji videz nobene i/.med omenjenih lokacij se po posegu ne bi spremenil. Ostale pa bi tuđi vse obstoječe zeleniće in otroška igrišča! Ta varianla je torej mnogo boljša in seveda ludi primemejša za 3- tisočletje, saj je želja vseh ljudi obraniti čim več zelenja kjer koli. 3. Tretja stvar, ki smo jo obravnavali na tem seslanku, je prometni režim v tcj naši soseski. Scdaj tu prihaja do zapletov v prometu po Slamnikarski, l.evčevi in Glavarjcvi ulici zato, ker je na Detelovi ulici prometna zapora. S to zaporo na Detelovi ulici srno na Slamnikarski, l.evčevi in Glavarjcvi ulici /aprli v prometni žep, iz kalerega nimamo izhoda proti vzhoclu, torej Domžalam. Iz tega prometnega žepa lahko pridemo le v smeri proti zahodu (Zavrti). Prav tako pa ludi do svojih domov lahko pridemo le iz smeri zahod (iz ulice Zavrti). Zato na teh poteh prihaja do podvajanj, križanj in srečanj avtomobilov na poti. Problem bo rešen brez tolarja posebnih sredstev, ko se uredi Detelova ulica in se odstrani cestna zapora na tej ulici. Delelovo ulico je tako ali lako treba urediti! Ce pristopimo do obravnavanih problemov na zgoraj opisani način, boclo ostale vse zeleniće nedotaknjene in t Lici i prometnih zapletov ne bo več. K našim domovom borno lahko priihajali po Detelovi ulici, iz zahodne smeri pa iz ulice Zavrti, torej ne borno več zaprti v obstoječi prometni žep. Na tem sestanku je hil na koncu na hitro sprejet sklep, naj se med prebi val-ci naše soseske izvede anketa o tej problematiki. O teh problemih ni potrebna nobena anketa in je zanjo škoda vsakega tolarja. Potreben je le pameten razmislek odgovornih. Če pa bi kdo uvcljavil anketo, naj anketa vsebuje naslednja vprašanja: 1. Ali hočemo parkirišča na račun zelenić in pod okni spalnic? DA NK 2. Ali hočemo parkirišča, zgrajena pod zemljo? DA NK 3. Ali se naj uredi in odpre Detelovo ulico, da bo možen promet v obe smeri? DA NK Aktualcn pozdrav: Zelenić in površin za dnevno bivanje otrok ne damo! Vladimir Šmigoc Poglej ta svet! C.lin'vk, k;un Liko hc'/.iš? Sebe, drugih se bojiš? Nitvsnr se ne mničiš, ko spodili senec si želiš. l'oglcj t:i MV/.' T:i svet je lep in jc svei:il, odcl v cveljc, ves s:mj:iv, oživlj:i niorjc, i'.o/.d h;ih;iv. Vse, k;ir im;iš, li svel je d;il. l'oglej l;t svel! D;ij, človck. koneni) /c sprerjej, neumnosl ivoj:i ninv.t tinf. Ne /:ig;ij zdravih, plodnih vcj! M;iščw:mjc pricle prej ko slej. N. Kuš;ir 30 MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI 22. september - Dan brez avtomobila 22. september je evropski dan brez avtomobila, ki potcka pod geslom "V mesto brez avtomobila". K tej akciji se je pridružilo 11 držav članic EU (Belgija, Danska, Nemčija, Finska, Francija, Italija, Irska, Grčija, Luxcmburg, Portugalska, Španija, Švedska), ki so podpisalc tuđi skupno listino o Evropskem dnevu brez avtomobila. V lanskem letu se je k obeleževnnju tega clneva v Franciji pridružilo 66 mest, v Italiji pa 90 mest. Raziskave v Italiji so pokazale, da je 83 odstolkov občanov izrazilo poziliven odnos in podporo obeleževanja tega dneva, polovica vprašanih pa je tuđi podprla idejo, da se tovrstni projekt ponovi večkrat na leto, kar jih je vzpodhudilo, da so od februarja do maja letos organizirali "ekološke nedelje". Vsaka nedelja je bila tematsko drugače obarvana (npr. otroci v prometu, kolesarji v mestu, inanj hrupa v mestu, varnejše mesto ...), kar je služilo kol izhodišče za okrogle miže, razslave in druge dogodke. Pri tem je sodelovalo 156 italijanskih občin in s tem približno 18 milijonov prebi-valcev. Čemu akcija Dan brez avtomobila? Glavni namen je predvsem osveščanje prebivalcev o problemih, povezanih z onesnaževanjem zraka, hrupom, pomanjkanjem parkirnih mest, in z nepravilnim parkiranjem tor drugimi posledicami, ki jih povzroča preveliko število avtomobilov v mestih. Po podatkih Evropske komisije (Eurobarometer, 1999) je več kot polovica škodljivih snovi (predvsem dušikov oksid - NOx, ogljikov oksid -(X) in ogljikov dioksid - CO2) iz emisij motornega prometa, 70 odstotkov Evropejcev priznava, da so sedaj bolj zaskrbljeni za kakovost zraka, ki ga dihajo, kot leta 1994. Dobra petina Hvropejcev pa trci i, da jih moli cestni lirup. V Poročilu o stanju okolja v Sloveniji za leto 1996 najdemo podatke o onesnaževanju zaradi cestnega prometa. Po podatkih EU je delež cestnega prometa glede na skupne emisije dušikovih oksidov približno 45 odstotkov, v Sloveniji pa ta delež znaša 65 odstotkov, ostali promet pa prispeva še dodatnih 3 odstotke. Emisija NOx prispevajo indirektno k učinku tople grede, direktno pa povzročajo kisli dež in troposlerski ozon. V Sloveniji je izpuščenih 33,5 kg emisij NOx na prebivalca (Japonska 10,6, ZDA 74,2 kg, Avstrija in Nemčija 40,6 kg, Italija 34,7 kg, Norveška 51 kg, OECD 43,3 kg na prebivalca). Emisije dušikovih oksclov naraščajo zaradi vse večjih prometnih obre-menitev in zaradi večjih hitrosti vozil, saj se z večanjem hitrosli večajo ludi emisije dušikovih spojin. V letu 1996 so se glede na predhodno leto povećale za 5 odstotkov. K emisijam CO in CO2, za kalera velja, da sta plina, ki tuđi prispevata k nastanku tople grede, promet prispeva znaten delež. K CO kar 91 odstotkov, k C02 pa 30 odstotkov. Emisije obeh plinov še vedno naraščajo fOkolje v Sloveniji 1996; 230-231). Torej, namen obeleževanja evropskega dneva brez avtomobila je dodatno okrepiti in ozavesliti voznike, tla vsaj za en dan puslijo svoj avtomobil doma in pridejo v mesto boelisi peš bodisi z okolju prijaznejšimi prevoznimi sredstvi. To je ludi priložnost, da se promovirajo Ijudcm manj obremenjujoča in prijaznejša prevozna sredstva (železniški promet, mestni avtobusi, kolesarjenje) ler pešačenje, kar prispeva k izboljšanju bivalnega okolja vsakega posameznika. dr. Andrej Umek - minister Ministrstvo za okolje in prostor lili_p^ojfcdHH Spoštovani urednik Mengšana! Danes vam posredujem čudovito izkušnjo, ki sem jo doživljala zadnji dve leti. Mogoče je še kdo pred takim vprašanjem in ne ve, ne kod ne kam in bi mu ta izkušnja lahko pomagala. Za objavo vam bom res hvaležna. Na "stara" leta v solo? Zakaj pa ne? Zemlja je učna delavnica. Tu smo zato, da se učimo. Iz dneva v dan nas čakajo manjše ali večje preizkušnje, novi in nov izzivi. Toda včasih ne zadostuje, kar nas uči življenje. Včasih smo tuđi starejši prisiljeni, da poiščemo formalno izobrazbo. Žal je tako, da brez papirjev vse znanje nič ne koristi. Ne pomaga dvajset let delovnih izkušenj, ne pomagajo razni lečaji, ne pomaga več deset prehranili knjig na leto. Sem morda prestara, da bi dobila zaposlilev? Odločila sem se, da nadaljujem šolanje. Toda odločiti se in to izpeljati, sta dva različna pojma. Ponudba je resnično velika in v poplavi vsemogočih "uni-verz" res ni lahko izhrali prave, take, ki res tuđi nekaj nauči in ki ji ni mar le za denar. Saj, če že grem v solo, hočem od tega nekaj imeti. Po dolgem iskanju sem povsem po naključju izvedela za Continuo, ki delu-je na Srednji soli v Domžalah. Povprašala sem in izvedela, da so sicer s pre-davanji že začeli, vendar ni problema; lahko se vključim takoj. Niti slutila nisem, da sta pred mano dve najbolj razburljivi leti. Toliko novega; tako kvalitetni profesorji, da smo nekatere tuđi "stari mački" - kar se izkušenj tiče, poslušali z odprtimi usti. Niti sanjalo se mi ni, da me lahko neka šola na "mojem" področju nauči še toliko novega in neznanega. Odprla so se mi nova obzorja. Odprle so se mi mnoge nove poti tako za zaposlitev kot za nadalje-vanje šolanja. Sklenila sem, da je škoda ostati na pol poti, saj je danes šola nekaj povsem drugega, kot je bila pred recimo dvajsetimi leti in več. Mogoče mislite, da je to samo moja izkušnja. Pa ni. Govorila sem s sošolci in sošolkami (poslovodje, strojniki, ekonomisti) in vsi, ki smo obiskovali Continuo, smo bili z njo zadovoljni. Vsi smo se strinjali, da je direktor sole človek, ki bi ga lahko pisala z veliko začetnico, saj ima resnično posluh za vse ležave slušateljev. Kadar je v njegovi moči, prav rad pomaga. Ce vas torej življenje prisili v izbiro nove poti, ne obupajte, Še so res dobre sole, ki jim ni le za denar, ampak jim največ pomeni človek. Natalija Kušar PRI SOSEDIH Tradicionalno družabno srečanje Društvo upokojencev Bukovlca-Šinkov Tum v Občini vodice vsako leto v mesecu avgustu organizira srečanje upokojencev in njihovih prijateljev iz sosednjlh društev upokojencev. Prlreditev je namenjena druženju članov društva s sosed-njiml. zabavi in sproščenemu klepetu. Poleg srečanja Je bilo poskrbljeno še za srečelov, za jedačo in pijaco po zmernlh cenah. Tega srečanja se je udeležilo deset predstavnlkov sosednjlh društev, med temi tuđi delegacija Društva upokojencev Moravče in Mengeš. Lahko smo pokramljall z najstarejšlm upokojencem - 94-letnlm Janezom sešetom Iz Sela, ki se Je na srečanje pripeljal na ženskem kolesu. Tudl skupina upokojencev Iz Društva upokojencev Komenda se je pripeljala na svojih konjičkih ■ koleslh In s tem povećala udeležbo. vse prlsotne na rečanju Je pozdravi! Janez Merčun, predsednlk domaćega društva upokojencev. vsem je zaželel dobro počutje In veliko zdravja, medsebo-Jnega sodelovanja In srečne roke pri zblranju srećke za srečelov, kajti dobitkov je bilo 200, vsaka srećka je zadela In vrednost dobitka Je bila 300 tolarjev. Družabno srečanje se je prlčelo okrog 14. ure in končalo v poznih popoldanskih urah. Za zabavo so skrbell članl ansambla Prijatelji iz domaćega kraja. Seveda ni manjkalo plesalcev in plesalk, med njiml sta bila tuđi Štefka In Janez Merčun. Društvo upokojencev Bukovica-šinkovTurn uspešno izvaja program dela v letu 2000. Organizira avtobusne izlete po domovini in tujini, kolesarske in pohodniške Izlete k sosednjim društvom In v domaćem okolju. Tudl na področju balinanja ne zaostajajo ■ redno trenirajo. Uspešno nastopajo s sosednjiml društvl, saj imajo že precej pokalov in prlznanj, na vse to so ponosni. Društvu upokojencev Bukovica-Šinkov Tum • organizatorju tega enkratnega družabnega srečanja • se v imenu vseh udeležencev javno zahvaljujem, želim veliko društvenih uspehov In sodelovanja. upokojenec Jože Novak 31 MENGŠAN N A S V E T I Kuharski nasveti V tch dneh niti ne razmišljamo o vročih juhah. Čeprav so juhe zelo pomembnc, ker z njimi nadoknadimo tekočino in sol, ki ju veliko izgubimo. Zato pripravimo malo drugače -hladne juhe. Španska hladna juha 50 dag zrelih paradižnikov, 1 strok česnn, 3 vejice zelene, 2 manjši čchuli, haziliko, vinski kis, oljčno olje Paradižnik potopite v vreli vodi in ga olupite. Narežite ga na kocke in v zmeljite v električnom me.šalniku z ostalimi sestavinami. Juho dajte v hla-dilnik in hladno servirajte z jušnim vložkom, ki ga pripravite tako, da crni kruh narežete na kocke in jih pokapate z oljčnim oljem, rdečo papriko, feferonom in soljo in v pećici popečete. Izboljšate jr> lahko ,še s kislo smetano in servirate. Juha dobre misli 50 duh pest', I čcbulu, oljčno olje, 2 dl jogurtu, 2 dl kisle smetane, 1,2 limone, 1 kumara, 1 I juhe, koper, sol, poper Olupite peso in jo narežite na kocke. Cebulo nasekljajte in popražite na olju, dodajte peso in malo dušite, zalijte z juho in skuhajte. S paličnim mešalnikom zmešajte juho. Ohjaleni dodajte jogurt in smetano ter začinite. Dodajte še drobno narezane kumare in servirajte. Mineštra iz Lombardije M) dag riža, 15 dag fižola, 10 dag dimljene slanine, 1/2 cvetače, I bučka, I krompir, I čebula, nekaj listov zelene, 15 dah graha, 3 žlice para-dižnikove mezge, haziliko, peteršilj, poper, oljčno olje, juho Vso zelenjavo očistite in narežite na kocke oz. sesekljajte in skuhajte v vodi. Posebej skuhajte riž in ko se sestavine ohladijo, jih zmešajte in dodajte olje, sol in poper ter servirajte. Zvilki s papriko 4 paprike pecite v pećici samo toliko, da se omehčajo. Vzemite jih ven in očistite, solite in popoprajte. V vsako polovico zavijte hrenovko, vse pa zavijte v slanino in z zobotrebcem zaprite. Položite jih v pećico in na 220 C pecite, dokler slanina ne postane hrustljava. Ribja zloženka 60 dag fileja morske ribe,l kg krompirja, 3 para-dižnike, 50 dug blitve ali špinače, 6 strokov česna, peteršilj Ribe z začimbami in malo vode kuhamo 10 minut in jih ohladimo.Krompir skuhamo, olupimo in narežemo na listiće. Blitvo skuhamo, dodamo česen in oljčno olje ter pustimo, da voda popolnoma izpari. Paradižnike prelijte z vrelo vodo in jih olupite in narežite na rezine. Sesekljan česen in peteršilj zmešamo '/. oljčnim oljem in ga prelivamo čez plasti rib, krompirja, paradižnika in bllitve. Čez potresite šc nariban parmezan in pecite v pećici na 180 C 1 uro. Telečji kare s figami 70 dag svinjske ribice, sol, poper, juha za zali-vanje, 0,50 kg svežih fig, 5 dag masla, 2 dl bele-ga vina, 1 krompir za /gostitcv Telečje kareje solimo in popratno ter jih na olju popečemo in zalijemo z juho ter malo podušimo. Za zgostitev naribamo v omako krompir. l'ige razrežemo na četrtine in jih na maslu popečemo in zalijemo z vinom in dušimo 5 minut. 01»je dekorativno vložimo na krožnik. LUBENICA Morda še nekaj besed o lubenici, ki dobro odžeja in ohladi, pa tuđi nasiti. Lubenica ima zelo malo kalorij, čeprav je sladka. Sadni sladkor, ki je v lubenici, naš organizem zelo hitro sprejme in ga pretvar-ja v energijo, zato imamo občutek sitosti. Debela skorja zadržujc vitamine v lubenici, ker na zraku hitro razpadcjo. Zato kupite ćelo in jo tuđi v kratkem času uporabite. Kroglice lubenice I kg liilx:nice, ■! pomarančv, 4 limone, 2 žlici medu, cimetova skorja, I vanilijev sladkor, 1 žlička popra v zrnu, 2 klinčka Pomaranče in limone stisnemo in soku primešamo 5 dl vode in zavremo. Ko zavre primešamo med in začimlx' in še kuhamo 2 minuti, nakar ohladimo. Neposredno pred serivranjem ohlajeno lubenico z nožem za oblikovanje kroglic oblikujemo in damo v steklene posocle za kompot in prelijemo s sirupom. Sirup lahko ludi preclhoclno preceelitno. Melonina pila 30 dag muke, 15 dag masla, 5 dag sladkorja, 2 žlici kisle smetane, I žlica ruma I/, naštelih sestavin naredimo testo in ga v hladil-niku počivamo 30 minut. Testo tanko razvaljamo, prebodemo in spečemo v pećici. Med lem preme.šanio \ jajca s 7 žlicami sladkorja in sokom 1/2 limone. V to zmes primešamo 3 žlice škrobne moke in 3 dl mleka. Na pari še naprej slepamo, da se krema zgosti in ko je gosta, jo ohladimo. Očistimo melono, meso narežemo na kocke in vmešamo ohjaleni kremi. Kremo položimo na ohlajeno testo, razrežemo in serviramo. Dekoriramo lahko s sladko smetano ali dodamo sladoled. Limonina rulada ■/' jajca, 10 dag sladkorja, naribana limonina lupina, 10 dag moke, 2,5 dag gustina, pecilni prašek, 5 dl sladke smetane, 12,5 dag sladkorja v prahu, 4 žlice limoninega soka, 1 dag želatine Rumenjake in pol sladkorja ter 4 žlice vroče vode zmešamo v me.šalniku, dodamo škrob, moko, trci snega s preostankom sladkorja. Pripravljeno maso damo v pekač in spečemo. Pečeno zvijemo in ohladimo. Sladko smetano stepemo in dodamo sladkor v prahu, želatino, ki smo jo prej namočili v 2 žlicah limoninega soka, dodamo še preostali limonin sok ter zmešamo in namažemo hladno testo. Kulado zvijemo in jo še z zunanje strani dekoriramo s kremo, limoninimi rezinamiin svežimi listi mete. Veliko kulinaričnih užitkov vam želi Justina Urbanec fjSVgT OGREVALNI SISTEM I. Ogrevalni sistem je lahko lokalen (peči v sobah) ali centralen s kotlom v kotlovnici. Kateri ogrevalni sistem je torej najbolj ustrezen? Individualnomu pornbniku nnjbolj uslreza tisli, v katerem so uspešno združene želje in mo/nosli investilorja oz. uporabnika. K možnos-tim sodijo naslodnji pogoji: razpoložljivosl energetskih virov, ekološke razmere v okolici in ori-entacija objekta, podnebne razmere - potreba po ogrevanju in hlajenju, velikost in tehniške značilnosti zgradbe, slanje in vrste ogrcvalnih teles in snovi, predpisi in standardi s toga področja. K željam pa sodijo: naše zahleve po, kdaj in koliko naj boclo ogreli prostori, osobna dojavnost pri ogrevanju: kdaj smo doma, ali smo pripravljeni sami kuriti (nošenje, čišćenje, nniaganjo...) ali pa želimo avtomatsko kurili, gmotne zmožnosti - večji izdalki pri nakupu ali pozneje pri vzdrževanju, naša bivalna kultura in ekološka zavest. 7. golovosljo lahko Irrlimo, da najbolj uslreznega ogrevalnega sistema ni, zato je potrebno predstaviti vsakega posebej, njegove dobre in slabe laslnosli in značilnosli. Govor bo prodvsem o centralnom sistemu, s katerim lahko grojemo ono etažo ali voč ctaž, oziroma vso stanovanjsko zgradbo. Centralni sistem je sestavljon iz kotla, v katorem pridobivamo energijo v obliki loplole iz onergonla, iz omrožja covi, po kalerih pronašamo loplolo v prostore, iz regulacijo (krmilna onola, tipala) in varovanja (ćrpalko, ventili, morilci, termostati...) in iz ogrevalnih teles (radiatorji, podno ogrcvanje, slonsko ogrevanjo...). Ogrevalni sistem jo lahko visoko- ali nizkotemperaturen, pa ludi kombiniran. Najvočkral gre za visokolemperalurni sistem, kar pomoni, da v kollu ogrojemo vodo do največ 90"C, povratna voda pa je za približno 20 "C 32 MENGŠAN N A S V E T I hladnejša. V nizkotcmperalurnem sistemu ima voda 55 rio 60 "C, povratna pa 35 "C. Tomu morajo bili prilagojena tuđi ogrevalna telesa, zato uporabljamo večja ogrevala ali podno ogre-vanjc, ki mu nekateri pravijo tuđi talno ogrevan-je. Prednosti nizkolemperalurnih ogreval sta predvscm večjc bivalno ugodjc uporabnikov in varčna poraba energije. Poznamo ludi naprave, ki clelajo z nižjo temperaturo: plinski pretočni grelniki in toplotne črpalke, kar je za nizkotem-peralurno ogrevanje še posebej pomembno. Velikokrat se odločimo za kombiniran sistem; ogrevamo z visoko lemperaturo v radiatorjih, v nekalerih prostorih pa dodamo še podno ogre-vanje. Podno ogrevanje je način nizkotemperalurne-ga gretja, pri katerem grejemo skozi plastične cevi, ki jih vbetoniramo v cementni estrih, pod talno oblogo. Ta način ogrevanja je sicer pri nas na slabom glasu, a po krivici. Nekaleri mu očilajo premajhno moč in škodljivost za zdravje, vendar ima veliko prednosti v vseh pogledih, še posebej zdravstvenom in bislveno višjem bival-nem udobju (polek krivulje na diagramu). IVAN KENDA, univ.dipl.inž. ŽUPNIJSKA KARITAS M E N G E Š Trdinov trg 8 Telefon: 061 738 977 Pisama in skladišče sta odprta ob petkih od 16. do 18. ure. • ŽR: 50120-620-149-1301110-134/98 KLEPARSTVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo stresne kritine: -BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE - TRIMO TREBNJE i;i'(«]:fiTO:]:i:/-i:i 33 MENGŠAN I N MEMORIAM Vspomin na strica Emila Spoštovani Emil, dragi stric Postal si mi posebcn vzor dobrega človcka, danes bi rekli čistega človeka. Najprej z nikoli izbrisljivim pohodom na Triglav - v časih vlaka do Mojstrane, pcš pristopa do Aljaževega doma in čudovilega vzpona na Triglav, iz deževno meglene doline v čudovito jasnino, s pogledom na morje z Aljaževega stolpa; sestopa po Prehodavcih - z nevarnim previsom in čudovitim pogledom na dolino Trenle; botaničnim rastjem območja Triglavskih jezer (v domu so imeli prekrasne polnjene paprike), s kratkim izletom na Tičarico (gledat smo šli planike) ter zaključkom v Ukancu ob Bohinjskem jezeru. Človeku ostane v neizbrisljivem spominu pot, posamezni drobci, globoko v duši pa vtis Tvoje osobnosti. V redkih srečanjih si name vedno naredil poseben vtis, ki si ga vedno potrjeval, z jasnim, neposrednim, odkritim mnenjem, z enostavno razumljivo razlago naše stvarnosti. S humornimi dodatki in tvojim značilnim odkritim nasmehom in iskrivimi očmi si besedam dal Tvoj osebni poudarek in težo, ki je razoroževala. Čas, življenjske izkušnje, družina in okolica so Te bogatile. Hvala Ti za Vsc, hvala za opravljeno delo in pripravljenost za delo kljub bolezni in zaposlenosti z vnuki, vrtom, sorodniki in prijatelji. Emil, meni in vsem nam pomeniš zgled dobrega in čistega človeka in morda je to lahko za Tebe največje priznanje in Tvoja najpristnejša zapuščina! Naj Ti bo lahka slovenska zemljica, počivaj v miru in Bog Te blagoslovi! Tomaž Štebe EMIL MAVER Težko se je za vedno pnsloviti od dobroga znanca, še veliko težje od človcka, s kalerim te vežejo događanja dolga šliri desetlelja in več - od prijatelja. Tvoja življenjska pol je bila raznolika. Delo v tovarili, delo v dmšlvih in Ijubcča skrb za družino in vnuke. VMengešsi prišal leta 195/l, v lovarno Trak. Čcpravsi bil tekstilce, sproizvodnjo drobnih tekstilnih izdelkov - fmzametilarijo nisi bil saznanjem. Prva znanja si in smo sprejemali od takratnega Ichničnega vodje gospoda Aleksandra Pickerja, ki se je kmalnpo nsianovitvipodjelja zaposlilpri gosj>odit Ivanu Kancu. Imcl je ustrezno strokovno literaturo in dovršeno obvladal tehnologijo tkanja in pletenja elastičnih in neelastičnih trakov. V času tvojega prihoda je bila priprava za proizvodnjo še zclo prim itivua. Bila je prava revščina in ne glede na dokaj dobre poslovne in finančne uspehe ni bilo mogoče nabavili novejše tehnologije, ker nišo bile dane ustreznegos/jodarske možnosti. Popravljali smo stare izrabljenc jilelilne stroje in sami izdelali trakotkalsko statevpo ncmškcm vzorcu. V. velikimi napori smo počast napredovali. Ob 25. letnici lovarnc smo usjkH nabaviti navijaliic automate, čudo tadanje tehnike. Konfekcija ženskega perila je fritrebovala čedalje več kvalitetnih in različitih izdelkov. Na l>odlagi tvojih predlogov smo uspeli kupili pletilne in tkalskc automate ter na osnovi vsakodnevnih razprav in razmišljali j prišli do zaključka, da nujno jx)lrebujcmo prostor in stroje za proizvodnjo, s kalem borno zadoslili trgu. Tvoja jirizadevanja in />redlogi so bili ludi odločilni, da smo Icla 1977 odprli novo tovarilo z moderno tehnološko opremo, /.a/ioslenih je bilo nad 200 delavcev. S poglobljenim strokovnim delom, kiši ga veslno in. kvalitetno opravil, je stekla jmnzvodnja jmtrehnih trakov za konfekcijo ženskega jicrila. Ni šio hrez težav, veudar si te sjimli odpravljal. Upokoji! si se leta 1989. 'lovama 'Trak je spričo subjektivnih in objektivnih vzrokovprav v leh dneh dozivala gospodarski propad. Tuđi tvoje društveno delo je bilo bogato in pomembno. Všestdesetih letih si bil več let jiodprcdsednik in predsednik gosjiodarskega odbora Planinskoga društva Mengeš, kjersi zaujmno delo ludi veslno opravil. Bil si tuđi med uslanovilelji smučarskega društva Mengeš in vrslo let njegov predsednik. Pri /vezi telesnokullurnih organizacij si bil več let predsadnik, kjer si se trudil, da so bila finančna sredstva jiošlcno in pravično razdeljena. Tvoja dela so bila plemenita, do sodelavcev pravična, žalo boš osla! vsem, ki smo Ic ceuili in poznali, v lepem s/jominu kot dober in iskren človck. Hvala ti! Lužar Stane 34 MENGŠAN ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, tasta in dedija EMILA MAVRA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem iu zmiceni za izrečena tišina in /risna sožalja, darovano cvelje, svece ler sjiremstvo na njegovi zadnji poli. Zahvala ludi gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, mcig. Tomažu Štebetu za besede slovesa v svojem iu v imenu Občine Mengeš. Žena Majdu, sinova Igor iu Iztok z družinama ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta inpradedka FRANCA ZIDANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izkazana ustna in pisnu sožalja, za podarjeno cvelje in svece. Zahvaljujemo se ludi ilr. Cabrijeli Kovač, seslram in zdravnikom na di/iliznem oddelku v Kliuičnein ceuru Ljubljanu iu vozni kom Pacienta. Posebej hvala gos}x>du župniku Muleju Zevniku za lepo opruvljeu pogreb, hvala pevcem in trobentaču. Vsi njegovi ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage žene, mame in stare mame MARTINE ŠKRLEP se iskreno zahvaljujemo s orodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazana pisna in ustna sožalja, darovano cvelje, svece ler sjm-mslvo na njeni žudnji {niti. Vsi njeni 35 MENGŠAN ZAHVALA Ob bridki in boleči izgubi naše drage in nenadomestljive mame, babice, prababice, sestre in tete VIOLETE VRTAČIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in svece. Zahvaljujemo se ludi dr. Gabrijeli Kovač Mohar in palronažni službi za vso izkazano skrb in zdravniško pomoć, gospodu župniku Maleju Zevniku za cerkveni obred, pcvskemu zboru za zapele pesmi, gospodu Kompare ml. za zaigrano Tišino ler vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poli. Hčerka Breda z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega moža in očeta K;ikšn:i svc'/.hvi, dtiš:i se mi spwminj:i v podoho. (K;ing;i +1812) JOŽETA KRIŽNARJA se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem za pisnu in us/na sožalja, podarjeno cvetje in svece. Posebna zahvala prijateljici Šlejki in sestri Angeli, kista mi ob težkih trenutkih slali ob sirani. Posebej se zahvaljujeva dr. Gabrijeli Kovač in sestri zdravsvenega doma Mengeš, gospodu župniku Maleju Zevniku ler Aljažu Komparetu za zaigrano Tišino. Vsem iskrena hvala. Miniloje leto dni od smrti naše drage IVANE BREGAR I'risrčna hvala vsem, ki se je spominjuhi, obiskujele njen grob in ji jirižigate svece. Hvala ludi za vse lolažilne besede, ki ste namjib izrekli v težkih dneh žalosti. Obranimo jo še niiprej v lepam sjiominu. Vsi njeni Žena Ančka in sin Jožko 36 MENGŠAN OBVESTILA VABILO NA KONCERT OB 25. LETNICI MKZ MENGEŠKI ZVON Sodclujejo: - moški komorni zbor Mengeški zvon - moški komorni zbor MGV St. Egvclen iz Avslrijc - g. Franc kivan - ga. lozica Kališnik - cilrar Tomaž Plahutnik Koncert bo 21. oktobra ob 20. uri v kulturnem domu v Mengšu. Vabljeni! Odvoz kosovnih odpadlcev iz gospodinjstev Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo opravilo odvoz kosovnih odpadkov v jesenskem roku v obilni Mengeš 4. in 5.10.2000. Akcija je namenjena odslranjcvanju kosovnih odpadkov iz gospodinjslev, ki morajo bili samo na dan rednoga odvoza do 5. uro zjutraj postavljeni poleg zabojnika. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev no sodijo nevarni odpadki, kol so: embalažo škropiv, olj in ban/, lakov in podobno, ki jih odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov ter sodov. Ravno tako tuđi ne avtomobilski doli in akumulalorji. Poleg tega med kosovnimi odpadki no borno odstranjevali gradbenega maleriala, drevja oz. živih moja. STUDENTSKA ARENA V času, ko je predšolska mrzlica za osnovnošolce in srcclnjcšolcc žc mimo, počasi postajajo nemirni tuđi studenti. Prav zaradi tega, da bi se toj mrzlici iskanja informacij izognili, smo se v organizaciji ŠKIS, v sodelovanju z Cankarjevim domom ler podjetjem INFOS, odločili, da letos prvič pripravimo sejemsko-izobraževalno priredilev STUDENTSKA AKtNA. Namenjena je vsem mladim, ki želijo na enem mestu pridobiti kar največ informacij v zvezi s studijem, zaposlilvijo, potovanju, zabavi in vsem kar mladi potrebujemo v našem vsakdanjiku. Arena bo polekala v Cankarjevem domu, od 17. do 1(). oktobra, vstop za studente pa bo prost. Da pa bo prireditev še bolj zanimiva pripravljamo po končani dnevni sejemski prireditvi, v Kosovelovi dvorani BUM DNEVA, ki bo vseboval raznovrstne kulturne prireditve in bo sledil rdeči niti programskega sklopa tistega dne. Zaključno prireditev celotnega Iridncvnega programa, smo postavili v pasažo Maximarketa in jo poimenovali Studentski ŽIV-ŽAV. To bo nekakšen clružabni vrhunec, saj boste lahko s prijatelji ali z novimi poslovnimi parlnerji pok-lepetali ob nastopu slovenskega kantavtorja, gledališta ali plesne predstave in podobno. Prireditev je poznana pod sloganom "EKSPLOZIIA PRILOŽNOSTI", kar velja tako za mlade, kot ludi za razstavljalce, ki se želijo predstaviti studentski in ludi srednješolski populaciji, l'redvidevamo, da se bo prireditve udeležilo okoli 120 razstavljalcev in 2.1000 mladih, katere bo poleg pridobivanja informacij ter prostoga vstopa privabil ludi bogat kulturni program. Razslavljalcu, ki se bo po mnenju obiskovalcev najbolj izvirno, zanimivo in zabavno prestavil borno podeli pokal Zlati Ščit ter vrednostno nagrado. Već informacij lahko dobile na splelni strani http://www.skis-zveza.si/arena/, kjer boste našli ludi elektronsko prijavnico. Katja Pečlin, promocija in stiki z javnostjo GSM: 041/207-303 UM?) Slovenska 28, Mengei Telefon: 738 988 ODPRTO VSAK DAN V LETU, TUĐI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH POLETNI DELOVNI ČAS OD 18.OO DO 21.30 URE. NOVO V VIDEOTEKI Double Jeopardy (Pravica do umora) - akcijski triler lj;r,ijo: Tommz Lee Jones, Ashley ludd, ISruce Greenwood Umor ni vedno zločin... Igra mačke in misi...Dirka se je začela! Ashley Judd briljira v lej neustavljivi, nepremagljivi kino uspeSnici, v kateri tuđi Tommy Lee Jones blesti v svoji najlx)ljši vloni po Rciuini u James Bond - The World Is Nol Enough (Vse in ie svel) - akcija Igrajo: Pierce Urosnan, Sophie Marceau, Dennise Rirhards Nckaleri moSki delijo vladali svelu... Nekatere ženske želijo ves svel... Nekaleri verjamejo, da je bil svel uslvarjen za njih... Nekalerim pa ludi svet ne zadosluje... Tuđi v novem tisnili'tjii . n,i eno slevilko se bhko vedno zaneseš, 007. Big Daddy (Oika po sili) ■ komedija l|',ujo: Adam Sandler, )oey Lauren Narava kliče ... poglejle, kdo ji je odgovori! ... Najbolj sramežljiv američki zvezdnik Adam Sandler je končno nasel dekle (in otroka) ler odrasel (vendar samo malo). Never Been Kissed (Prvlpoljub) - komedija Igrajo: L)rew liarrymore, David Arquette Nikoli ni bila priljubljena... Nikoli ni bila kul... Nikoli ni bila v sredisču pozornosli... Dosedaj... losie Celler (Drew Barrymorc) se je pripravljena spremeniti. Kot najmlajia urednica velemestnega časopisa želi končno poslati novinarka. V privalnem življenju pa je čisto drugače... 10 Thlngs I Hale Aboul Yoo (10 razlogov iolca| te sovraiim) Ijubeienski Igrajo; Heaih LMgar^ Julia Stiles Odlična hollzwoodska ekipa mladih zvezd je Ie ena slvar, ki jo bosle v lej Ijubezcnski komediji oboževali. Prvi dan Sole, nove Ijubczni in... Kako zelo Ie sovražim? Sedaj li bom našlela... 37 MENGŠAN Pravljične ttrice v knjižnici Mengeš Pravljicam bodo otroci od 4. leta dalje prisluhnili vsak torek ob 17. uri. Pravljice bodopotekale od oktobra do maja, z vamipa bopo pravljičnih svetovih potoval pravljičar Franci. Število otrok v skupini bo omejeno, zato se je potrebno vpisati v to obliko knjižne vzgoje. Vpis bopotekal do zasedbe prostih mest. Vabljenif Pravljice so Mnogi trlijo, da pravljic ni več. To ni res! Pravljice so čudcži drobnih doživetij. Pravljice so sanje sredi bclega dne. Pravljice so potovanja v skrivne dežele preteklosti. Pravljice so sončni žarki otroštva. Pravljice so male skrivnosti malih ljudi. Pravljice so fantastični drohei čudovitih slik življenja. Pravljica sva jaz in ti. F. Frančič mali OGLASI ■ Mlajša upokojenka sprejme v varstvo otroka. Informacije - tcl. 040 263 046-po 15. uri. ■ Zaposlimo ključavničarja z znanjem CO2 in elektrovarjenja. Tel. 01/723 00 40 KNJIŽNE NOVOSTI September 2000 • Halpern, Hovvard Marvin Rezanje spon: osvobajanje od starševskih vezi; priročnik za odrasle, kako prekiniti odvisen odnos s svoji-mi starši. - Ljubljana: Ccnter Kontura, 1999 • Lojk, Leon Znanstvena utemeljenost realitetne terapije. - Kranj: SIC, 2000 • Musek, Janek Nova psihološka teorija vrednol. -Ljubljana: Educz: Institut za psihologijo osebnosti, 2000 • Simmons, Steve Merjenje čustvene inteligence: tehnike za osebni razvoj; vodnik za razumevanje načel čustvene inteligence v vsakdanjem življenju. -Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000 • Jankovič, Vladeta Rcsnice, mili in legende: o judovsvu, kršćanstvu in islamu. - Ljubljana: Modrijan, 2000 • Ashner, Lauric V klelki Ijubezni: starši in otroci naj živijo lastno življenje. - Tržič: Učila, 2000 • Lamovec, Tanja Kako mislili drugaćnost. - Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1999 • Pospisil, Edita Holesterol: zdravniški nasveli, odlični recepti in veliko koristnih napolkov za uspešno znižanje holes-terola v krvi. - Ptuj: IN OI3S, 2000 • Skaza, Anton Slovenska arhivska vina. - Ptuj: Sligma, 1991 • VVilson, Anthony Komunikacije. - Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 2000 • Lzcett, Simon Cvetjc: aranžmaji za vse lelo.-Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2000 • Žižek, Fran Moja zgodnja gledališka leta. -Maribor: Obzorja, 2000 • Fishner, Teresa Muenchen. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000 • Trozat, Henri Ivan Grozni. - Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1985 • VVieviorka, Annette Kako sem hčerki razložila Auschwitz. - Ljubljana: Cankarjeva založba, 2000 • Ferfila, Bogomil Med zadnjimi Eskimi: Grenlandija in Arktika. - Radovljica: Didakla, 2000 • Galloway, Janice Dihati moraš, to je vsa skrivnosl. -Ljubljana: Studentska založba, 2000 • Harris, Thomas Ko jagenjčki umolknejo. -Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000 • Novak, Maja Mačja kuga. - Ljubljana: Studentska založba, 2000 • VVest, Cameron Prva oseba množine. - Ljubljana: Tuma,2000 CEMENTNI IZDELKI IZDELUJEMO: • cvetlična korita, fontane • elemente za ograje • elemente za brezine • tlakovce, plošče • robnike • tople grede, kompostnike • kamine, umivalnike • mulde, galanterijo NUDIMO TUĐI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROF3NIKE IN OGRAJE 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 elektroinštalaclle: novogradnje, adaptacije, prenove ♦ domof oni, video domof oni ♦ automatizacija duoriščnih, garažnih ...vrat na daljinsko odpiranje ♦ zapornice T ogreuanje žlebov, tal, dvorišč, klančin IZUEDBA je kvalitetna invdogovorjenemroku! PLAČILO na obrokel GARANCIJA In SERVIS zagotouljena! telefon: 01723 8167 GSM: 041683 671 Miroslav BRVAR s.p. Zavrti 36 1234 Mengeš strip Naprošamo vsc, ki bi želeli postati pokrovitelj stripa, da to sporočite odgovornemu uredniku (GSM: 041 661 517). PONOVNO SE JE ZAČELA ŠOLA... [ LUKA!!! A SPET SPIŠ?!! SAM, DA ME NA KONC ( LETA MOV5 PROSU ZA BOL5O OCEMO!!! n/ ..T.N TUbI TRETJE'M. .RLA, BLA, BLA, BLA, BI.A, BLA, BLA. BLA, | Hl,A, BI.A, BI.A. BLA, BLA BLA, BLA, BLA,... ...PO PRVEM OCENJEVALNEM OBbOBJU MI NIC ORUGAČE... ...BLA, BLA, BLA BI.A, BLA, BLA, BLA, BI.A, BLA. BLA, BLA, BLA, BLA>--HLA, BLA. BLA, .MIC ORUCACE NI PRED ZAKLJUCITVrJO OCEN... ...BLA, BLA, BLA, BLA, BLA, BLA, BI.A, BLA, BLA, BLA,BLA.BLA,BLA BLA, BLA, BLA,.. PP.AV TAKO PO DRUGE« ...BLA, BLA, BLA, BLA, * BLA, BLA, BLA, BLA, f BLA. BLA, BLA, BLA, BLAV BLA, BLA, BLA,. TM KAJ, KO SO OCENE ZAKLJUČENE? TRSICAIM A MI DASTE ■^bVOJKO?! AstroloSko svetovanje, terapije in tečaji. horoskop OVEN 21.03. - 20.04. cas ]e, đa svoje delovanje omellte na na|bol| nujne opravke. ni ugodno obdoble za velike posle In velika vlagan)a. Bolje Je razvijati že obstoječe zadeve In počakati bolj ugoden veter. Premisllte o kakšnem dodatnem izobraževanju ali tečaju. Flnančno skušajte omejltl porabo. Tudl v IJubeznl bodlte bol) diplomatski In prevldnl pri dajanju svojih izjav Ne posiljujte stvari, bolje Je počasi napredovati In sigurno priđete do cilja, ciavoboll in notranjl nemir. BIK 21.04. - 20.05. Ze dalj Časa razmišljate In se pripravljate na nove bolj udarne zadeve. čas je dokaj ugoden za spremembo In delovanje. Potrebovall boste malce več energije kot ponavadl, ampak uspeh bo takšen, kot si ga želite. MogoCe bo potrebno PoCakati, da se preteku problemi razrešijo. Flnančno je zlata sredina, potrebno je biti previđen glede podplsovanja In dogovarjanja. Skušalte osebno reševatl stvari, v IJubeznl 'Sladite stare nesporazume, spremenlte način prehrane. DVOJAKA 21.05. - 21. 06. Veliko energije vam bo pomagalo, da razrešlte vse pretekle "minuse". Bolj boste prodorni, odločni In delo se bo kar odpl-ralo. vaše okolje vam gre malce na živce, ampak ne glejte toliko na druge. Odplranje novih možnostlh vas bo razveselilo, čeprav veste, koliko bo potrebno truda In energije, da uresnlčlte svoje sanje. V IJubeznl |e stabilno In negu|te svojo zvezo. Samski bodo gledali skozl rožnata °čala. več pozornosti posvetite prebavllom in počutju. RAK 22.06. - 22.07. Jezi vas, đa morate toliko skakati In vlagatl svojo energijo za Prazen nič. Potekajo globoke notranje spremembe in včasih se vam zdi, da je vse brez smisla, vztrajajte v svojem posiu In skuSajte se razbremenitl vseh stvari, ki vas po nepotrebnem °brernen|ujejo. Skušajte narediti pravo selekcijo v Poslovnem In flnančnem področju ter na prljateljskem In v osebnem življenju. Skušajte se izognitl prepirom v oružinskem krogu sproščajte svoje nezadovoljstvo in hapetost. od 25.09. do 25.10. LEV 23.07. - 22. 08. Ze dalj časa dožlvljate vrsto sprememb In se soočate s težavaml. To lahko traia še nekaj let, zato, kar koli delate ali razrešujete, to počnite zbrano In s trezno glavo. NI potrebno hitetl, čeprav ste navajenl, da Je vedno vse ureleno v nalkrajšem Času In spoštujete toCnost. Finance se počasl izboljšulejo, vendar še vztrajajte pri varževanju pri nepotrebnih Izdatklh. V Ijubeznl gre vse kot po maslu, ampak bodlte prevldnl, ko hočete uveljavljatl samo svojo voljo. Preverlte svoj krvni prltlsk. DEVICA 23.08. - 22. 09. Dolgo ste potrebovall, da ste Izkopall bojno seklro. vaše raz-položenje je blizu eksplozije in nabralosele veliko nezadovoljstva. Veliko tečnih ljudi nenehno nekaj zahtevajo od vas. čas Je, da razmišljate o boljši službi In boljšlh delovnih pogo-jlh. Seveda finance ne smemo pozabltl. zato sledi zaostalo plaeilo. V IJubeznl je vse po starem, če menjate službo, pa zamenjajte še partnerja, ker ste se naveličali, da Je vsak dan podoben đrugemu. Pazite na prehlađ. TEHTNICA 23.09. - 22.10. Vse se odplra, ponujajo se nove In nove možnostl. Zgrabite vse, kar prlhaja, pretehtajte In odvrzlte nepotrebno. Ne hitite po nepotrebnem, temveč seđaj Je čaši, da si ustvarlte trdne temelje. Vaše želje postajajo resnlenost. Imeli boste energije na pretek in vaša volja do življenja, đela, uspeha In seveda IJubeznl bo vsak dan večja. več uporabljalte svojo intuicijo, kajtl logika je včasih premalo, vezani bodo spoznali partnerja v novi luči, a samski Imajo velike možnostl za novo trajno IJubezen. Pazite na spolne organe. ŠKORPIJON 23.10. - 21.11. odplrajo se novi In bolj stabilni posli, čeprav že dalj Časa ni vse tako rožnato. Ampak vi ste navajeni na trdo delo In vaša prlđnost bo prinesla sadove. Bodlte prevldnl pri flnancah in novih pogodbah. Flnančno stanje se že občutno Izboljšuje In to vas žene napre). Če rešujte zadeve na soflišeu v zvezl z nasledstvom, potem je prišel čas razreševanja. Malo popustite. Skušajte biti mirni, ko prlhajate v družinskl krog, vee pozornosti posvečajte vsem članom. Pazite na sečlla. plAnetARij Ljubljanska 91, 1230 Domžale. Slovenia - Europa te1./fax:-t-386 61 713-G54. GSM; +306 41 713 619 1HE- Arril (A I ION STATUS Wl I H Mi:DICI^A AI.1FHNA1IVA THE OF'EiN INTFFINATIONAL UNIVtMf>ITY FOR COMPLEMfTNTAnV MEDlCINCS STRELEC 22.1 1. - 20. 12, imate ponujeno veliko možnostl, a ne veste, kaj bi bilo najboljše za vas. Potrebno Je gledati tuđi naprej. pretehtajte vse možnostl in zmožnosti, da vam kasneje ne bo žal. Obdobje treh let pred vaml Je polno sprememb, ampak naporov In sadov. Finance so zlata sredina. Tudl v IJubezni zahtevate veliko več, kot je vaš partner pripravljen nuditi, skušajte se pogovorlti. Samsklm počasl odhaja eas šamote, ker prihaja tuđi ugodno ijubezensko obdobje. začnlte telo-vaditi. KOZOROG 21.12. > 19.O1. upočasnite svoj tempo, ker prlhaja čas, ko Je potrebno zadržati in obdržati svoje pozicije. Zadnje čaše Imate veliko Idej In potrebno bo poCakati, da vse skupaj privedete do uspeha. Međsebojnl odnosi se začenjajo trgati in naj vam ne bo žal. Nekaterl IJudJe odhajajo in bodo prišli novi, s katerlml boste lažje našli skupni Jezik, kontrolirajte svojo Ijubosum-nost In skušajte stvari povedati na bolj mlren in nežen način. Pozorni bodite na hrbtenico. VODNAR 20.01. • 1 8.O2. Pravi Cas ža spremembe, ki bodo trajale več let. Soočali se boste z nerazrešenlml pretekllml zadevaml na vseh področjih svojega življenja. Počasl si postavite svoje cllje In ne hitite, ugodno obdobje za poslovna in finančna vlaganja. Ponujeno pomoč "izkorlstite", ker je možno sodelovanje na daljše obdobje. vezani se soočajo s vellklmi spremembaml, nai vas ne bo strah prlhodnostl. Samski dobro premisllte, če Je to zveza vašega življenja, izoglbajte se pozivnom. RIBI 1O.O2. - 20. 03. Prelomno generacijsko obdobje ne bo šio mimo vas. Spremembe predvsem v vaši notranjostl In v novih smereh Iskanja svojega blstva. Potrebovall boste več časa, kot si mislite. SedaJ je čas za posle s tujlno In tuja finančna vlaganja. Če se odpravljate na pot, skušajte združiti ugodno s koristnlm. uspešnost se veča. LJubezen Je vaše vodilo, zato Jo negujte in vlagajte ves svoj prosti čas. Sadovl bodo z leti vse bogatejši In vi boste popolnoma zadovoljni. Negujte kožo. NE, tršicaT SyNE BOMI 1 VI Cene veljajo do prodaje zalog. Vse cene so v SIT z vključenim DDV. N TRENIRKE (od 6 do 14 let) od 4.990 SIT dalje HLAČE - TRENIRKA (od 6 do 14 let) 1.890 SIT / 1.990 SIT POLPULI (od 2 do 10 let) 1.490 SIT OTROŠKE PIŽAME (od 2 do 14 let) od 2.O9O SIT dalje BODY(od74dol04) 890 SIT POSTEUNINA KREP (140 x 200) 2.790 SIT JOGI RJUHA / frotir in flanela (90 x 190) 1.490 SIT ZARJA Mengeš 4 otrpškilr b2!!elSj ifHcombinezonov«