POŠTNINA PLAČANA
BENCINSKI SERVIS
®d d® ffla 0]®j^(3I]&oq2®®©
LETUŠ
mh=ih;i*w
Več na strani 32
OKROG
Zgornje savinjska zadruga Mozirje z.o.o..
OBČINA RECICA OB SAVINJI OBČINSKA UPRAVA
Rečica ob Savinji 55,3332 Rečica ob Savinji Tel: (03) 839-18-30, faks: (03) 839-18-35
1.	Javni razpis za posredovanje predlogov za podelitev priznanj Občine Rečica ob Savinji v letu 2009; številka: 094-0001/2009-1
2.	Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Občini Rečica ob Savinji za leto 2009; številka: 671-0001/2009-2
Saaarq7§$x!lB337
3.	Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Rečica ob Savinji za leto 2009; številka: 610-0001/2009-2
Besedilo razpisov in obrazci so objavljeni na spletnih straneh Občine Rečica ob Savinji (http://www.obcina-recica.si) in na oglasni deski občine.
Zupan Občine Rečica ob Savinji Vincenc JERAJ l.r.
Avtošola
RELAX
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA 7..0.0., Šo
Vpisi vsak dan na avtošoli RELAX, na telefon 041-227-133 ali na dan tečaja!
RELAX-ov kredit	e
do 24 mesecev! Vse	' v	Ju j > x
uredite na avtošoli	'đ**’”Ü
RELAX v Mozirju.
POUČUJEMO MLADOSTNIKE STAROSTI 16,5 LET ZA VOŽNJO
S SPREMLJEVALCEM Tečai CPP 16.3. ob 17.0
Gnojilo Deltafert bk>, « kg ,

tel: 03/837-0890
Tritikala, 50 kg
Kmer
SMiulcck 0.50 kg 1,50 ( >Sa lotita O.SO kB 1,90 ( tlaritecsen 0.50 kg 2,80 f
Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas
xna, pasivna okna!
pošlo	'Ipl
-	Železnina Lucc"^^^Pi24
-	Železnina
-	Železnina Gornji GraiP839-44-20
užjAR LING FORD
vwvw.a vtosola-relax.si
Informacije:
-	KT Šmartno ob Paki
896	52 52 ali 051 317 024
-	TPC Šoštanj
898 49 88 ali 031 359 069
-	KT Velenje
897	28 30 ali 051 353 783
Mozirje, Savinjska cesta 29
VELIKA NAGRADNA IGRA informacije na www.kz-saleskadolina.si
pasivne hiše! Uw vrednost 0,8 W/m2K
www.simer.si
jV'zalosrze	navadno tretirana		
semenska koruza vrs		e: -	7"
-PIONEER^ i		J	
		đm
S^r	m Ut	
OSREDNJA
KHJiŽNICA
GEUE
Nasilje v šolah - res nujno zlo?
Tretja stran j
Globalizacija, vse bolj brezosebni družbeni odnosi, odvisnost od sodobne komunikacijske tehnologije in kasnejše vključevanje mladih na trg dela ter v samostojno življenje - vse to (predvsem negativno) vpliva na vedenje in razvoj mladega človeka. Ali je torej presenetljivo, da se srečujemo z zaskrbljujočim obsegom nasilja v šolah in celo vrtcih?
Dejstvo je, daje nasilje v družbi vedno obstajalo, v nasprotnem primeru v preteklosti ne bi bilo vojn, res pa je, da sije v zadnjem obdobju nasilje skozi vizualne medije utrlo pot v vsakdanjik običajnega človeka, ki pa se v demokratičnem okolju zaveda svojih pravic in je zato bolj občutljiv na njihove kršitve.
Če bi upoštevali le filmsko in glasbeno produkcijo, bi lahko zaključili, da največ nasilja po celem svetu izvažajo Združene države Amerike, toda zadnja študija Svetovne zdravstvene organizacije je pokazala, da je v nekaterih evropskih državah več šolskega nasilja kot v ZDA. V Latviji, Litvi, Avstriji in na Danskem namreč kar deset odstotkov 13-let-nikov vsaj enkrat tedensko izvaja fizično ali verbalno nasilje nad sošolci.
Pozitiven primer na tem področju je Norveška, kjer so uspeli problem nasilja zmanjšati z
obsežno strategijo »Ničelne tolerance«. Od predsednika vlade navzdol si celotna politična, strokovna in medijska javnost prizadeva, da bi nasilje izrinili iz šol. Učitelji ob zaznanih nasilnih dejanjih takoj ukrepajo in vključijo starše, na voljo je tudi strokovna pomoč. Na ta način se je število 13-letnikov, ki so redno soudeleženi v nasilju nad sošolci, znižalo na vsega 2,3 odstotka.
Po mnenju strokovnjakov je problem nasilja na šolah rešljiv le s celostnim pristopom. V Avstriji je sicer veliko projektov in gradiva za preprečevanje nasilja in tudi zavzetih posameznikov, položaj pa se kljub temu bistveno ne izboljšuje, ker so omenjene aktivnosti enkratne narave in niso povezane. Na Dunaju sedaj že otroke v vrtcih učijo nenasilnega reševanja sporov. Vzgojitelji s pomočjo slik spodbujajo otroke, da se soočijo s svojimi čustvi in jih obvladajo.
Kaj pa pri nas, v lokalnem okolju? O tem smo v temi tedna povprašali ljubenskega ravnatelja Rajka Pintarja. Preberite!
C-s	^ '
Tema tedna:
Ko se otrok boji v šolo...........4
GG Postojna:
Postojnčani ostajajo v Nazarjah...5
Upravna enota Mozirje:
Ocena kakovosti storitev najvišja doslej.5
Obilna Gornji Grad:
Direktor komunale razrešen iz krivdnih razlogov, delovno razmerje prekinjeno iz poslovnih.6
Elkroj Nazarje:
Nekaj deset zaposlenih preveč.....8
Lojze Peterle v Mozirju:
V Evropski uniji je misel na druge
Ljudje in dogodki:
Simona Pogač na poti na Everest.10
Mozirje:
Koncert Otroškim željam odprimo pot.14
ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 11,13. marec 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
(---\
3
NASILJE V ŠOLAH
Ko se otrok boji v šolo
Medtem ko je bilo nasilje v šolah včasih tabu tema, se sedaj o tem veliko in predvsem odkrito govori. Pri problematiki nasilja med mladostniki je namreč zelo pomembno, da žrtve nasilja spregovorijo in svoje težave zaupajo staršem in učiteljem, saj so le tako lahko deležni ustrezne pomoči. Ravnatelj Osnovne šole Ljubno ob Savinji Rajko Pintar pravi, da imajo v zadnjem času zelo dobre izkušnje s starši, ki so jim zaupane bojazni otrok in zato lahko tudi pravočasno ukrepajo, da do nasilja večkrat sploh ne pride.
VIDEO NADZOR ŠOL POMAGA
Žaljenje med mladostniki, grožnje, ustrahovanje in telesno nasilje pušča posledice na tistih, ki to doživljajo. Največkrat se nasilna dejanja dogajajo v garderobah, v straniščih in okolici šole. Po besedah Rajka Pintarja je najtežje nadzorovati toaletne prostore in okolico šole, ki še spada pod šolsko pristojnost. Tam so učenci najbolj ranljivi. Prostore v šoli uspešno nadzirajo z dežurstvi, medtem ko se nadzoru ob odhodu iz šole nekateri zelo uspešno izognejo. Ravno iz tega razloga ravnatelj razmišlja o video nadzoru šole in zunanjosti, saj se tega poslužujejo že skoraj vse šole v dolini.
Na šoli kakšnih večjih nasilnih dejanj ne opažajo, več nasilništva se dogaja izven šole in v času po pouku. Če do nasilja pride na šoli, potem pri manjših kršitvah izrečejo vzgojne ukrepe, pri večjih težavah pa stopijo v stik s Centrom za socialno delo in policijo, če imajo dejanja kaznive elemente.
STARŠI PRVA OSLOMBA
S težavnimi učenci se poskušajo pogovoriti v prisotnosti staršev, saj tako dosežejo, da starši aktivno
sodelujejo pri preprečevanju nasilja. V posameznih primerih starše in otroke napotijo v centre za mladostnike s težavami v razvoju, vendar so ti centri samo v velikih mestih in otroci lahko pridejo na razgovor s psihologom le nekajkrat na leto.
Tipičnega nasilneža je težko opisati. Značilni vedenjski znaki pri njih so ponavadi, dd so grobi, kljubovalni, največkrat telesno močnejši od sošolcev in čutijo potrebo po nadvladi. Velikokrat njihovemu vedenju botruje nasilje v lastni družini ali druge težave v okolju, iz katerega izhajajo. Pomemben problem je, da se starši takih otrok praviloma ne
udeležujejo predavanj o preprečevanju in obvladovanju nasilja, ki jih organizirajo šole in da v šolo pridejo šele takrat, ko so tja poklicani in so škodljiva dejanja že nastala Otroci, ki so žrtve nasilja, so ponavadi prestrašeni, tihi, brez občutka varnosti in imajo slabo samopodobo. V domačem okolju se počutijo
varne, medtem ko neradi hodijo v šolo, pogosto obolevajo, se izogibajo odhodu od doma brez spremstva, popuščajo pri šolskem delu in uspehu. Če pri vašem otroku opazite katerega od teh znakov, je čas za
pogovor. Otrok mora vedeti, da vam lahko zaupa svoje težave in da mu boste verjeli ter mu jih pomagali premagati.
OTROCI SE USPEŠNO BORIJO ZA SVOJE PRAVICE
Rajko Pintar pravi, da imajo na šoli pozitivne izkušnje glede te tematike, saj otroci sami pridejo k razredniku,
socialni delavki ali ravnatelju in izpostavijo problem. Prav tako o teh temah govorijo na razrednih urah, v tem šolskem letu pa je bilo predavanje za starše, ki je zajelo tudi problematiko nasilja. Vsako težavo učencev vzamejo resno in poskušajo poiskati rešitev. Pomembno je, da se otroci, ki pridejo povedat, da je nekdo do njih nasilen, ne počutijo kot »reve«, ampak se zavedajo, da se borijo za svoje pravice.
Dobrodošla pomoč na področju nasilja je od lanskega leta tudi Društvo za kulturo odnosov, ki deluje v Mozirju. V okviru društva deluje družinski terapevt, ki družinam, ki se srečujejo z vedenjskimi težavami otrok strokovno svetuje in jim pomaga. Društvo deluje v prostorih Partizana v centru Mozirja.
Težko bi rekli, daje na šolah v Zgornji Savinjski dolini nasilja več, kot pred desetletji. Morda gaje celo manj, saj obstaja precej večji nadzor. Prav gotovo pa se srečujemo z drugačnimi oblikami nasilja, ki so pogosto hujše in bolj brutalne kot nekoč.
V teh mesecih so vse slovenske osnovne šole dolžne sprejeti vzgojne načrte, ki bodo pričeli veljati z
novim šolskim letom. Ravnatelj Rajko Pintar dodaja, da že brez novo nastalih načrtov dobro vedo, da je najboljši način za premagovanje nasilja primerna zaposlitev otrok, ukvarjanje z vzgojnimi, športnimi, kulturnimi in podobnimi aktivnostmi ter lepi zgledi doma in v okolju, v katerem otrok živi.
Štefi Sem
OBČINA LUČE
V Lučah dobili
Na dvanajsti redni seji občinskega sveta, ki je bila konec februarja, je lučki župan Ciril Rose obvestil svetnike o tem, daje izbral podžupana. To je Tomaž Robnik, občinski svetnik iz Krnice. »Glede na to, da ima štiričlanska občinska uprava vse več dela z razpisi za zagotavljanje sredstev iz različnih skladov, bo pomoč podžupana izredno dobrodošla,« je povedal Rose.
Čeprav obstaja možnost profesionalnega podžupana, bo Robnik svojo funkcijo opravljal neprofesionalno. O področjih dela se bosta z županom sproti dogovarjala. Zaenkrat mu je poverjeno, da se informativno pozanima za pogoje in možnosti potencialne izgradnje manjšega smučišča ter morebitnega bazena.
Marija Lebar
0
Rajko Pintar meni, da je najboljši način za premagovanje nasilja primerna zaposlitev otrok (foto: Štefi Sem)
GOZDNO GOSPODARSTVO (GG) POSTOJNA
Postojnčani ostajajo v Nazarjah
Na dvorišču nekdanjega Glina, točneje v prostorih bivšega Gozdnega gospodarstva Nazarje deluje obrat GG Postojna. Najprej so poskusili s predelavo, sedaj les tukaj le odkupujejo.
Direktor GG Postojna Frenk Kovač pravi: »V Nazarjah smo začeli s svojo dejavnostjo med drugim zaradi solidarnosti v lesni branži in tako zaposlili pet nekdanjih delavcev tamkajšnjega
Gozdnega gospodarstva. Od nazorskega GG smo odkupili tudi dva tovornjaka, s katerima prevažamo les. Razen odkupa lesa smo v tamkajšnji žagi lani jeseni pričeli tudi s poskusno predelavo hlodovine, vendar smo kmalu ugotovili, da je tehnologija preveč zastarela.« Povrhu vsega je razdalja med skladiščnim prostorom za hlodovino in predelovalnico tolikšna, da bi prevoz in
poraba goriva predstavljala prevelik strošek, še zlasti v kriznih razmerah na lesnem trgu, ko cene nenehno padajo.
Tako zdaj surovino, ki jo odkupijo v Zgornji Savinjski dolini, vozijo na predelavo v svoje obrate. Najbližji je v Starem trgu pri Ložu. Nekaj hlodovine pa prodajo na slovenskem trgu nepredelane. »Pomembno se nam zdi, da se naša surovina predela v Sloveniji in tako zagotavlja delovna mesta, ne gre prezreti tudi višje dodane vrednosti, ko se izdelki prodajajo. Seveda pa je jasno, da bo tako kot ostali blagovni tokovi, tudi hlodovina potovala po enotnem evropskem prostoru,« pravi Kovač.
Glede lanskoletnega vetroloma in posledičnega odkupa lesa direktor postojnskega Gozdnega gospodarstva pravi, daje bil dvakratna katastrofa. »Najprej so bili izredno prizadeti lastniki gozdov, nato so se pojavili viški lesa, potem pa še splošna gospodarska kriza. Naročila so drastično padla, prav tako pa tudi cene.«
Kljub povedanemu Postojnčani v Nazarjah les še naprej odkupujejo. »Da mislimo resno, pove dejstvo, da smo zgoraj omenjene delavce zaposlili za stalno, to pomeni, da v Nazarjah ostajamo,« zaključuje Frenk Kovač.
Marija Lebar
Na prostorih bivšega Gozdnega gospodarstva Nazarje sedaj les le še odkupujejo
(foto: arhiv Sn)
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
0<ena kakovosti storitev najvišja doslej
V prvih mesecih leta številna podjetja preučijo uspešnost svojega dela v minulem obdobju. Tudi v javnem sektorju in njegovem najbolj izpostavljenem delu, javni upravi, vsako leto kritično ovrednotijo svojo uspešnost in tako poskrbijo za potrebne izboljšave. Upravna enota Mozirje je kljub rahlemu upadu upravnih nalog lahko zadovoljna z lanskim delom, saj sojih v minulem letu na področju kakovosti stranke ocenile zelo visoko.
Kakovost je na mozirski upravni enoti postala sestavni del delovnih procesov, spremljanja in merjenja doseženih rezultatov, ki se merijo z anketo o zadovoljstvu strankzdelom upravne enote. Le-to je bilo v lanskem letu zelo visoko. Povprečna ocena kakovosti storitev na ravni upravne enote je v lanskem letu 4,75 od možnih 5 in je najvišja doslej.
Tako je Upravna enota Mozirje v republiškem merilu ena redkih upravnih enot, kjer so zaznavanja strank v vseh segmentih precej višja od njihovih pričakovanj. Dober odnos do strank in nudenje kar največ storitev na enem mestu oziroma pod eno strehoje gotovo velik plus mozirske upravne enote.
Ravno upravni center, v katerem so združene vse državne službe, pa postavlja tudi UE Mozirje kot vzorčen primer za vso Slovenijo. Svojim strankam kot prvi v državi nudijo samostojen vpo-
gled v elektronsko zemljiško knjigo, stranke lahko pridobijo tudi izpisek iz zemljiške knjige. Storitve so razširili tudi na splošne informacije s področja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so sedaj na voljo v vseh službah v upravnem centru. Tudi številke kažejo, da zaposleni v EU Mozirje uspešno rešijo kar dobrih 98 odstotkov vseh upravnih zadev, pritožb na njihove odločitve je zelo malo.
Strankam seje mozirska upravna enota poskušala približati tudi z večjo odprtostjo. Tako je za stranke upravna enota že nekaj časa odprta tudi
prvo soboto v mesecu, kar pa se ni pokazalo ravno za gospodarno. Število uporabnikov upravnih storitev ob sobotah je vseskozi nizko, njihovo število pa seje v primerjavi z letom 2007 lani še zmanjšalo. Zato načelnik Vinko Poličnik premišljuje tudi o tem, da bi pristojnemu ministrstvu predlagali razmislek o upravičenosti oziroma stroškovni utemeljenosti sobotnega dela v manjših upravnih enotah. Predvsem na podeželju se kaže, da sobotna odprtost ne dosega obiska, ki bi ga želeli oziroma bi bil stroškovno smiseln.
Tatiana Golob
Vinko Poličnik, načelnik UE Mozirje:
»V zadnjih letih smo tudi državni organi na lokalnem nivoju, vključno s preostalimi deli javnega sektorja, doprinesli pomemben delež k učinkovitejšemu razvoju gospodarstva. Z odpravo administrativnih ovir ter deregulacije na mnogih področjih smo ustvarili pogoje za prijaznejše okolje tako fizičnim kot tudi pravnim osebam. Drži trditev, da se naše poslanstvo in rezultati ne merijo v dobičku, obstojajo pa dovolj trdni »vatli« za merjenje naše učinkovitosti in kakovosti. Vzpodbudni rezultati, ki smojih dosegli tudi po ocenah naših uporabnikov, povedo kar največ o našem poslanstvu.«
(foto: arhiv Sn)
0
OBČINA GORNJI GRAD
Direktor Komunale razrešen iz krivdnih razlogov, delovno razmerje prekinjeno iz poslovnih
V	Gornjem Gradu odmeva afera, saj je občinski svet razrešil direktorja Komunale d. o. o. Jožefa Pozniča zaradi neizvrševan-ja nalog, o čemer smo v Savinjskih novicah že poročali. Poznič namreč do konca avgusta lani občinskemu svetu ni pripravil in oddal vloge za povišanje cen komunalnih storitev. Prav tako ni predložil podatkov o lastništvu zgradbe na Kocbekovi cesti 23. Do konca septembra ni predložil finančni plan Komunale po dejavnostih za leto 2009 in letni načrt poslovanja 2008 z vsemi točkami in zaključki ukrepov za nadaljnji razvoj podjetja.
PREKORAČIL POOBLASTILA
Pozniču so med drugim svetniki očitali prekoračitev pooblastil v prometu z nepremičninami, ker ni pridobil soglasja ustanovitelja - Občine Gornji Grad o sklepanju pravnih poslov nabave nepremičnin in osnovnih sredstev v višini več kot
10.432	evrov. To naj bi mu nalagala Odlok o ustanovitvi javnega podjetja in Zakon o financiranju občin.
V	sklep o razrešitvi iz krivdnih razlogov so med drugim zapisali, da obstaja sum konflikta interesov glede lastništva zgradbe na Kocbekovi 23 -Petelinjek, ker ni podanih podatkov o lastniškem deležu Komunale. Poznič naj bi bil s funkcije direktorja razrešen 27. novembra lansko leto, delovno razmerje pa naj bi mu prenehalo po koriščenju letnega dopusta za preteklo leto.
Župan Stanko Ogradi pojasnjuje, da v odloku o ustanovitvi javnega podjetja v 16. členu jasno piše, da direktor vodi in zastopa podjetje neomejeno, razen v prometu z nepremičninami, kjer je potrebno soglasje ustanovitelja in sklepanje pravnih poslov v že omenjeni vrednosti nad
10.432	evrov. »Vrednost prometa za nepremičnino pa je znašala preko 70 tisoč evrov. Sklepa občinskega sveta na občini ni. Tudi direktor Komunale ga ni predložil na zahtevo računskega sodišča, to pomeni, da sklepa ni,« pravi župan.
POZNIČ OČITKE ZAVRAČA
Poznič rešitev problema napoveduje po pravni poti, saj očitke zavrača. To dokazuje tudi dopis, ki gaje pripravil v sodelovanju s svojim odvetnikom Miranom Jeromljem. Z njim opozarja Občino Gornji Grad na storjene napake sveta. V njem je med drugim zapisano: »Občinski svetje na podlagi Odloka o ustanovitvi javnega podjetja res pristojen za imenovanje in razrešitev direktorja. Nima pa pristojnosti glede odločanja o delovnem razmerju oziroma o prenehanju delovnega razmerja.
Župan Stanko Ograd: »Pogodba o zaposlitvi je odpovedana z dnem, ko tak sklep sprejme občinski svet.« (foto: Marija Šukalo)
Odločitev občinskega sveta je nezakonita in nima pravne podlage v zakonu o delovnih razmerjih. Jožef Poznič ima namreč sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in o prenehanju delovnega razmerja ne more odločiti organ, ki imenuje in razrešuje direktorja, temveč le delodajalec« Iz dopisa je razvidno, da se priporoča kompromisna rešitev, ki ne bi imela velikih finančnih posledic in bi bila sprejemljiva za obe strani, tako za občinski svet kot za Pozniča.
DVOUMNA INDIVIDUALNA POGODBA
Županje zadevo predal pravnemu zastopniku lokalne skupnosti in odgovarja, daje bila s Pozničem sklenjena individualna pogodba o zaposlitvi, ki v točno določenem členu pogodbe določa, daje direktor razrešen in pogodba o zaposlitvi odpovedana z dnem, ko tak sklep sprejme občinski svet.
»Glede na določila zakona o gospodarskih javnih službah je ustanovitelj tisti, ki imenuje in razrešuje direktorja. Prav tako je določeno v Odloku o ustanovitvi javnega podjetja, da po zakonu ustanoviteljske pravice vjavnih podjetjih za občino izvršuje Občinski svet Občine Gornji Grad, zato štejemo, da je ta ravnal legitimno ter da je pogodba odpovedana z dnem, ko je sprejel sklep o razrešitvi,« pravi Ogradi.
»Po nadaljnjem posvetu s pravno službo zaradi dvoumne pogodbe, prvič individualne za mandatno obdobje, ter v isti pogodbi sklenjenega delovnega razmerja za nedoločen čas in zaradi možnih pravdanj ter dokazovanj, čigavo stališče je pravo, je bilo sprejeto stališče, da se še na podlagi zakona o delovnih razmerjih delavcu vroči redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zatoje bila na podlagi zakona o delovnih razmerjih s strani Javnega podjetja Komunale d.o.o vročena tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. To je delavec tudi podpisal. Delavcu po redni odpovedi iz poslovnega razloga pripada odpravnina na podlagi zakona o delovnih razmerjih,« pojasnjuje župan.
Jožef Poznič: »Očitajo mi stvari, ki so se zgodile pred štirimi leti.«
(foto: Marija Šukalo)
Pozniču bi po individualni pogodbi, katere vsebine ne razkriva, štiriletni mandat potekel konec lanskega leta, to je le dober mesec po sklepu občinskega sveta o razrešitvi iz krivdnih razlogov. Ker pa je razrešen, mu pripada odpravnina, a o višini ne želi govoriti nobena od strani.
ZA POZNIČA NELOGIČEN KONFLIKT INTERESOV
»Odločitevo dvomljivi in nepričakovani razrešitvi je bilo zame veliko presenečenje in tudi hud mor-
alni udarec. Očitajo se mi stvari, ki so se zgodile pred štirimi leti, to je v prvem letu po nastopu mojega vodenja Komunale d.o.o. Takrat so bili kupljeni novi poslovni prostori podjetja na lokaciji Kocbekova cesta 23 ob soglasju Nadzornega sveta Komunale d.o.o. in predstavnikov občine. Nakup je bil obravnavan na 7. redni seji Nadzornega sveta Komunale d.o.o. 15. marca 2005, pod točko 3 in je bilo pridobljeno soglasje o nakupu.
Takratna predsednica Nadzornega sveta Komunale je bila sedanja direktorica občinske uprave Jožica Rihter. Sedaj pa se po štirih letih od navedenega nakupa sprašujejo, kaj smo kupili in kolikšna je bila cena, kljub temu da so bila obravnavana in sprejeta letna poročila 2005, 2006, 2007 o poslovanju Komunale d.o.o., vključno z zaključnimi računi, iz katerih je bil jasno razviden tudi vsakoletni strošek pokrivanja finančnih obveznosti iz naslova odplačil anuitetza nakup poslovnih prostorov in do kritične obravnave na 18. redni seji občinskega sveta, to vprašanje ni bilo nikoli izpostavljeno,« ogorčeno komentira nekdanji direktor Jožef Poznič.
POZNIČ ZA SPORAZUMNO REŠITEV
Bivši direktor Komunale dodaja: »Očitek konflikta interesov, kot eden od razlogov razrešitve, mi je povsem nelogičen in mi ga predstavniki občine na seji sveta niso vedeli pojasniti ter ga dejansko tudi ne razumem. Očitek o poslovnem finančnem negativnem rezultatu -9.041 evrov v letu 2007 sicer drži in predstavlja 0,13 odstotka čistega prihodka od 678.580 evrov, vendar to ne more biti razlog za razrešitev. Ob dejstvu, da smo imeli dva dni pred sklicem 18. redne seje občinskega sveta strokovni kolegij župana, ob prisotnosti predstojnikov komunale: Zdenka Purnata in mene ter občine: župana in direktorice občinske uprave Jožice Rihter, na katerem smo med drugim obravnavali na mojo pobudo tudi kadrovsko vprašanje ob dejstvu, da mi s koncem leta poteče mandat inje potrebno dogovoriti nadaljnjo vodenje Komunale d.o.o., s prvim januarjem letos.
Glede na dejstvo, da razpisa za direktorja Komunale iz utemeljenih razlogov ni bilo, sem predlagal, da prevzame v.d. direktorja moj sodelavec Zdenko Purnat, kar sem utemeljeval z dejstvom, da funkcije direktorja po poteku mandata ne želim več opravljati. To sem med drugim jasno tudi povedal že članom občinskega sveta na dveh predhodnih sejah. O kakršnikoli nezaupnici direktorju Komunale na tem sestanku ni bilo nobene razprave.
A o sklicu, dnevnem redu in času seje Nadzornega sveta Komunale d.o.o., katerega je sklical župan dobre štirinajst dni pred sklicem občinskega sveta brez vednosti oziroma prisotnosti predstavnika Komunale, nisem bil seznanjen. Prav tako nismo uradno prejeli zapisnika te seje in sem bil o njeni vsebini seznanjen šele na seji občinskega sveta, kar me je presenetilo in sem zapisnik te seje prebral na dan obravnave moje razrešnice. A v zapisu z navedenega sestanka ni
nobene pobude o razrešnici ali nezaupnici direktorja.« Poznič tudi zatrjuje, da zapletov nima namena potencirati, temveč želi, da se vse skupaj sporazumno in primerno reši.
POSLEDICE BO ČUTILA TUDI KOMUNALA
»Iz tega razloga sem pristal in podpisal sklep o redni odpovedi zaposlitve iz poslovnega razloga, za kar sem sprejel sklep, dne 2.2.2009, iz katerega med drugim sledi, da mi delovno razmerje po tem sklepu preneha 5.3.2009. A dogodki, ki so si sledili po 27. novembru 2008, so pustili kar nekaj posledic na mojem zdravju,« pravi Jožef Poznič, kije sedaj mesto direktorja Komunale zapustil po
sklepu iz poslovnega vzroka.
»Očita se mi domnevno krivdo, katero bi bilo potrebno predhodno krivdno dokazati v sodnem postopku, in me razrešiti ali pa tudi ne po dokončanju in odločitvi tega postopka. Ob koncu bi želel poudariti, da mije resno žal, da posledice, tako moralne kot materialne v končni fazi padejo na Komunalo d.o.o., kljub temu da ni pri tej čudni igri sodelovala in ni kriva za nastalo situacijo, ki je posledica dvomljivo vodenih sej občinskega sveta in sprejemanja temu primernih odločitev,« zaključuje nekdanji prvi mož gornjegrajske Komunale.
Marija Sukalo
URADNI ZAČETEK UPORABE CT APARATA V BOLNIŠNICI TOPOLŠICA
Tokrat se je izkazala solidarnost
V Bolnišnici Topolšica so v četrtek, 5. marca, slovesno predali namenu novi CT aparat. Cena novega aparata je bila 1,3 milijona evrov, kartretji-no tega zneska pa je bilo zbranega v akciji Za moje zdravje gre - darujem za CT.
»V čast mije, da sem lahko zaključil projekt, ki gaje leta 2006 začel prim. Janez Poles,« je dejal direktor bolnišnice Topolšica Damjan Justinek. Pri tem je poudaril, daje izredno ponosen na podporo ljudi iz lokalnega okolja, ki so v že omenjeni akciji zbrali 450.000 evrov.
To predstavlja tretjino vrednosti, kotje bilo načrtovano že od začetka. Preostala sredstva je zagotovilo ministrstvo za zdravje. Na listi donatorjev je najti 7.532 naslovov in imen posameznik-
Še posebej, če so te sanje na začetku videti povsem utopične,« pa je dejal prim. Janez Poles, ki je idejo o CT aparatu pestoval že kar nekaj časa. »Ponosen sem na vse, ki so kakorkoli pripomogli, k tej res veliki pridobitvi. Kot marsikje, so tudi tukaj ženske držale tri vogale. Zahvala tako velja predstavnicam Univerze za tretje življenjsko obdobje in Medobčinske zveze društev upokojencev Velenje, zakaj njihov doprinos je resnično velik.«
Po tiskovni konferenci so pripravili priložnostno slovesnost, na kateri je spregovoril tudi predstavnik ministrstva za zdravje prim. Jože Arzenšek. V kulturnem programu so sodelovali učenci topolške podružnične šole in šoštanjske-ga oddelka Glasbene šole Frana Koruna
Direktor Bolnišnice Topolšica Damjan Justinek (drugi z desne) je ponosen na podporo ljudi iz lokalnega okolja, ki so za CT aparat zbrali 450.000 evrov (foto: Marija Lebar)
ov, podjetij, lokalnih skupnosti, bank in ustanov. Med njimi so tudi številna podjetja in posamezniki iz Zgornje Savinjske doline.
»Še vedno gre za rentgensko metodo,« je še povedal direktor Justinek, »vendarje sevanje minimalno. Zlasti je pridobitev pomembna za hitro diagnosticiranje in za težke bolnike. Te smo do sedaj morali voziti v druge ustanove in skoraj moledovati za termine preiskav.«
»Najlepše v življenju je, ko se uresničijo sanje.
Koželjskega Velenje. Med občinstvom je bilo videti tudi predstavnike zgornjesavinjskega zdravstva in donatorjev. Sledilo je še slovesno rezanje traku in predaja aparata namenu.
CT aparat so v Topolšico pripeljali že v začetku decembra, bolnikom pa je uradno na razpolago od 5. marca. Zaposleni v bolnišnici so ob tej priložnosti za predstavnike medijev pripravili tudi prikaz delovanja te učinkovite diagnostične naprave.
Marija Lebar
m
ELKROJ NAZARJE
Nekaj deset zaposlenih preveč
Na sestanku s predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki zastopa interese zaposlenih v Elkro-ju,je direktorica Štefanija Giušič predstavila sklep uprave družbe o trajnih presežkih zaposlenih. Gre za nekaj deset delovnih mest, med katerimi pa naj ne bi bilo tistih iz invalidskega podjetja. Razlog za sklep uprave o odpuščanju je izrazito pomanjkanje dela in odpovedi naročil kupcev, med drugimi tudi podjetja Boss.
Sindikalnim predstavnikom so te dni predočili kriterije, po katerih
bodo določali trajno presežno delovno silo. V sindikatu kriterijem niso ugovarjali. Na podlagi kriterijev bodo v vodstvu Elkroja te dni pričeli sestavljati poimenski spisek, na katerem naj bi se znašlo nekaj deset delavcev, kijih bodo odpustili.
Ponovni sestanek vodstva Elkroja in sindikalistov bo v začetku naslednjega tedna, najverjetneje 16. marca. Takrat naj bi bil znan tudi časovni potek odpuščanja. Kot zatrjujejo v sindikatu, bodo dogajanje ves čas budno spremljali.
Direktorica Štefanija Giušič pravi, da v Elkroju poskušajo vse, da bi omilili posledice gospodarske krize in ohranili čim več delovnih mest. »Resje,« pravi nadalje, »da so nekateri večji kupci zmanjšali ali odpove-dali naročila, trudimo pa se in iščemo nove posle.«
Marija Lebar
Direktorica Štefanija Giušič je na sestanku s sindikalisti predstavila sklep uprave družbe o trajnih presežkih zaposlenih
EVROPSKI POSLANEC LOJZE PETERLE JE OBISKAL MOZIRJE
V Evropski uniji je misel na druge merilo uspešnosti
Evropski poslanec Lojze Peterle in kandidati na listi NSi za Evropski parlamentter vodstvo stranke so v soboto, 7. januarja, preživeli v Savinjsko-šaleški regiji in se na »evropski poti po Sloveniji« zadržali tudi v Mozirju. Na to pot so se podali z namenom, da čim bolje spoznajo Slovenijo v času, v katerem se sooča z gospodarsko krizo, da bi tako lahko učinkoviteje zastopali slovenske interese v Bruslju.
Uglednega gosta in druge povabljene je nagovoril župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Seznanil jih je z razvojnimi možnostmi občine: »Cilj naših prizadevanj je narediti Mozirje za prepoznavno turistično destinacijo, v središču katere so Mozirski gaj, Golte in Savinja, tudi Šmihel, za zdaj še z neizkoriščenimi možnostmi.« Zaradi porazdelitve dejavnosti med občinami v Zgornji Savinjski dolini in naravnih danosti je v občini poleg turizma več možnosti za razvoj obrti in kmetijstva.
Na županove besede se je navezal tehnični vodja RTC Golte Jože Šibane. Povedalje, da ima smučarski center jasno razvojno vizijo. Pozimi naj bi Golte gostile predvsem smučarske družine. Tudi zato bo treba veliko vložiti v varnost na smučišču in poskrbeti za dodatno ponudbo. Seveda pa je ključnega pomena ureditev dostopa na plani-
no. Izven smučarske sezone so Golte vabljive za pohodnike, zato načrtujejo povezavo Alpskega vrta z Mozirskim gajem, je Šibane sklenil predstavitev.
Da Evropska unija še kako vpliva na vsakdanje življenje in poslovne rezultate gospodarstva in obrti, je
bilo jasno, koje svojo izkušnjo razkril Miha Kovač. V podjetju Mizarstvo Kovač bi želeli več vložiti v proizvodnjo pelet, a težave, na katere naletijo zaradi zapletenih in dragih postopkov za pridobivanje subvencij, hromijo njihova prizadevanja.
Pri tem lahko učinkovito pomagajo ravno poslanci v Evropskem par-
lamentu. »Na nas se vedno pogosteje obračajo gospodarstveniki,« je spregovoril Lojze Peterle, ki je na volitvah v Evropski parlament leta 2004 prepričljivo zmagal na listi NSi skupaj z Ljudmilo Novak (oba kandidirata tudi na letošnjih). Zagotovil je, da si evropski poslanci že zdaj
prizadevajo poenostaviti zlasti postopke za pridobitev nujne pomoči. Da pa bi se pot do sredstev Unije uspešno zaključila za druge projekte, se mu zdi zelo pomembno regionalno povezovanje.
In kako uspešna sta evropska poslanca z liste NSi v Evropskem parlamentu? Za svoje delo sta pre-
jela že več nagrad. Lojze Peterle je podpredsednik Evropske ljudske stranke, največje politične skupine v Evropskem parlamentu, in tako sodeluje s predsedniki vlad in strank, ki oblikujejo evropsko politiko. Je najaktivnejši evropski poslanec na področju varnosti hrane, preventive in boja proti raku.
Na obisku v Mozirju je predstavil tudi svoj pogled na zaostrene razmere v gospodarstvu. »V razpravah o krizi je veliko lažnih obljub za pridobivanje zaupanja ljudi in s tem politične moči. Kaže se težnja po podpori velikih podjetij, čeprav so prodornejša mala. Treba pa je podpreti zdrava podjetja in biti solidaren z drugimi. V Evropski uniji si uspešen, čim bolj znaš misliti na druge.«
Znamenje krizejetudito, da nenadoma vsi govorijo o vrednotah, etiki: »Važno je stanje duha. Kriza bo okrepila vrednote, iz katerih izhajate, ko načrtujete dejavnosti v občini. Pri vas je več veselja do življenja! Obvestite še druge, kako to počnete. Pri nas na Dolenjskem še cviček ne pomaga.«
Gostje so nato obiskali še družinsko podjetje Mizarstvo Kovač v Ljubiji. Tam so s predsednikoma in člani občinskega ter regijskega odbora NSi spregovorili tudi o pripravah na volitve v Evropski parlament.
Andreja Gumzej
Lojze Peterle: »Na nas se vedno pogosteje obračajo gospodarstveniki.« (foto: Ciril M. Sem)
STROKOVNO SREČANJE V CELJU
Kakšne so poti do sredstev SID banke?
Predsednik uprave SID mag. Sibil Svilan in Aleša Korenčič sta predstavila delovanje Slovenske izvozne in razvojne banke
(foto: Marija Lebar)
V prostorih Regionalne gospodarske zbornice Celje (RGZC) je v sredo, 4. marca, potekalo strokovno srečanje z naslovom Finančne poti do sredstev SID banke d. d. V sodelovanju sta ga organizirali celjska Regionalna gospodarska zbornica in Nova Ljubljanska banka Podružnica Savinjsko-šaleška.
Srečanja je bilo namenjeno predvsem direktorjem in finančnikom in je bilo prvo take vrste v državi, zato je bilo zanimanje veliko ter udeležba številna. Kot sta povedala uvodna govornika direktor RGZC Jože Pušnik in direktorica Savinjsko-šaleške podružnice NLB mag. Lidija Dovšak, je v sedanjih kriznih časih za podjetja življenjskega pomena, da znajo najti poti do potrebnih finančnih sredstev, ki so na voljo.
Predsednik uprave Slovenske izvozne in razvojne banke mag. Sibil Svilan je najprej povedal nekaj besed o banki, ki jo vodi inje v stoodstotni lasti države. Njene strateške usmeritve so v smislu trajnostnega razvoja, je dejal Svilan. SID banka med drugim opravlja finančne
storitve na področju mednarodnih gospodarskih poslov, malih in srednje velikih podjetij, raziskav ter razvoja in inovacij, energetske učinkovitosti, zagotavlja bonitete ter garancije in drugo.
V teh dneh je država SID zagotovila dodatnih 160 milijonov evrov dokapitalizacije, za obveznosti SID pa tudi nepreklicno in neomejeno
jamči. SID sodeluje tudi z Evropsko investicijsko banko (EIB) pri plasiranju njenih sredstev v Slovenijo. Pravkar med obema bankama potekajo pogovori o novih kreditih EIB Sloveniji, med drugim 30 milijonov evrov za sklad za regionalni razvoj ter 20 milijonov za NLB Leasing. SID namreč razpoložljiva sredstva običajno plasira preko
poslovnih bank in ne direktno podjetjem.
Kot je povedala Aleša Korenčič iz SID, je bilo v decembru in januarju gospodarstvu odobrenih 474 milijonov evrov kreditov. Pri trženju teh sredstev je bila v primerjavi s slovenskim prostorom širša savinjska regija z obema največjima poslovnima bankama zelo uspešna, saj je počrpala kar 17 odstotkov celotnih sredstev. Sredstva so bila namenjena tako malemu kot srednje velikemu gospodarstvu, samostojnim podjetnikom in lokalnim skupnostim. Kredite je dobilo več kot 400 končnih porabnikov, od tega 52 odstotkov v predelovalni dejavnosti in 20 odstotkov trgovina.
Nekatere linije kreditov so še odprte in obstaja dobra možnost, da podjetja pridejo do svežega ka-pitala. V NLB pravijo, da so pripravljeni prisluhniti klientom in skupaj poiskati ustrezne rešitve za sedanje denarne zagate, zato priporočajo, da se zainteresirani obrnejo na svoje premoženjske skrbnike v NLB.
Marija Lebar
ALPSKA KONVENCIJA
Slovenija prevzela predsedovanje
V četrtek, 12. marca, je slovenska delegacija pod vodstvom ministra za okolje in prostor Karla Erjavca na 10. Alpski konferenci v Evianu od Francije prevzela dvoletno predsedovanje Alpski konvenciji. Za Slovenijo je to tretje predsedovanje konvenciji, katere območje zajema tudi vse občine Zgornje Savinjske doline.
Alpska konvencija je mednarodna konvencija o varstvu naravne dediščine inje mednarodni pravni instrument za trajnostni razvoj v Alpah. Sestavljena je iz okvirne konvencije in osmih tematskih protokolov s konkretnimi predpisi. Slovenija je bila četrta izmed pogodbenic, ki je v celoti ratificirala vse protokole konvencije. Pogodbenice konvencije so alpske države in Evropska skupnost.
Nosilec konvencije v Sloveniji je okoljsko ministrstvo.
Le-toje na 10. Alpski konferenci predstavilo prednostne vsebine in aktivnosti v času slovenskega predsedovanja. Cilj slovenskega predsedovanja konvenciji je povečati njeno učinkovitost s konkretnim sodelovanjem z lokalnim prebivalstvom in z implementacijo prostorskih ureditev za prilagoditev podnebnim spremembam.
Poleg naravnega okolja ima alpski prostor, katerega del je tudi naša dolina, velik gospodarski in kulturni potencial, zato Slovenija močno podpira aktivnosti za izvajanje Alpske konvencije in aktivnosti za usklajen, trajnostni razvoj alpskega prostora.
Roman Mežnar
SOLNI TEMPELJ V ŠMIKLAVŽU
Novost v Sloveniji
V mesecu marcu je Franci Grudnik v Šmiklavžu odprl vrata Solnega templja. To je dejavnost, prva v Slov-eniji, ki pomaga pri izboljšanju zdravja na področju dihal in obolenj kože s pomočjo vdihavanja finega medicinskega aerosola naravne kamene soli v solnih sobah.
Te sobe so v celoti obdane s soljo. S pomočjo medicinskegaaparatavpros-tor solne sobe vpihavajo aerosol kamene soli, ki v času terapije pronica v telo in s tem krepi sluznico celotnega dihalnega sistema in pomirja kožo.
Solne sobe v celoti posnemajo atmosfero solnih jam in rudnikov. S pomočjo medicinskega aparata in tehnologije solnih sob se na ta način izboljšanje zdravja v tujini izvaja že vrsto let. Sodelovanje poteka tudi z uradno medicino, saj so solne sobe nameščene tudi v določenih bolnišnicah in zdraviliščih. Poleg zdravilnega učinka nudijo razbremenitev pri vsakdanjem stresu, saj potekajo ob spremljavi zvokov morja, nežni svetlobi in v prijetni, mirni atmosferi.
Štefi Sem
POPRAVEK INFORMACIJE
V prejšnji številki Savinjskih novicje prišlo pri članku Še marsikdaj neenakopravne na strani 4 do neljube napake. Predsednica Društva kmetic Zgornje Savinjske doline se pravilno imenuje Jožica Strojanšek in ne Anica, kot je bilo pomotoma zapisano.
Marija Lebar
a
SIMONA POGAČ NA POTI NA EVEREST
»Življenje je veliko pomembnejše od katerega koli vrha ali vzpona!«
Simono Pogač, uspešno podjetnico, lastnico butika spodnjega perila Grazia v Velenju in zadnja leta predvsem uspešno slovensko alpinistično pripravnico, večina v naravo zaljubljenih Zgornjesavinj-čanov že dobro pozna. Kaj je ne bi, saj je Simona vsaj delno tudi »naša«. Kot članica nazorskega planinskega društva in velika ljubiteljica Logarske doline je med prebivalci naše doline našla veliko novih prijateljev, zato po vsakem svojem večjem podvigu le tega predstavi tudi nam. Tokrat je pred Simono res velik podvig. Konec marca se namreč odpravlja na Everest, njen vzpon na streho sveta pa bomo preko svetovnega spleta (www.simona. adventurerace.si ali www.extremesumm itteam.com) s stisnjenimi pestmi spremljali vsi, katerih sta se nas dotaknila Simonina nezlomljiva volja in veselje do užitkov v življenju.
NEUSPELA ODPRAVA TUDI NAJBOUŠA ZA UČENJE
Pot mlade inženirke kemijske tehnologije iz Polzele do uspešne podjetnice v Velenju smo na naših straneh že predstavljali. Zadnja leta pa Simono, ki ve, kaj želi od življenja in to tudi jasno
Zima v domačih gorah je najlepša, Simona na Ablanci februarja letos
10
v*__/
Simona Pogač se konec marca odpravlja na Everest
pove, redno »spremljamo« na njenih poteh po gorah, se veselimo njenih uspehov in občudujemo njeno voljo ob »napadu« na ovire, ki jih je na njeni poti več kot dovolj.
A ravno premagane ovire človeka krepijo, kar Simona dobro ve. V istem letu 2005 seje odpravila na svojo prvo odpravo, na Aconcaguo (6,962 m), in tudi na svojo drugo odpravo, na Elbrus (5.642 m). Seveda Simona ne bi bila takšna, kot je, če ne bi istega leta poizkušala izpeljati še svoje tretje odprave na osemtisočak Šiša Pangmi.
Kaj lahko bi bil dosežen tudi ta cilj, če se ne bi Simona že na začetku odprave zastrupila s kozarcem soka in zaradi močnega bruhanja in diareje v kratkem času izgubila preko deset kilogramov. A tudi te ovire se ni ustrašila, se vzpona lotila kljub hudi oslabelosti in se na 7.070 metrih vendarle obrnila, saj je bilo njeno življenje v nevarnosti.
V takšnih primerih, pravi Simona, ne gre za odločanje na podlagi intuicije, ampak za hitro presojanje, brez prevelikih čustev: »Verjamem, da obstajajo znaki, ki ti že vnaprej povedo, da tvoja pot ni prava. Skušam jih poslušati. Tudi gori na nek način prisluhnem. Vendar tu ne gre za kakšna prav posebna višja duhovna stanja. Gre za povezanost človeka z naravo, za simbiozo. Kar nam je dano že ob rojstvu. Vendar prav posebej spiritualni v težkih situacijah ne moremo biti. Tu gre za hitro, racionalno odločanje, brez čustev.«
Kljub temu da takrat vrha ni dosegla, Simona to odpravo ocenjuje kot svojo najboljšo, saj ji takšne
situacije pomagajo, da ostane realna, z nogami trdno na tleh, iz takšnih primerov se tudi veliko nauči.
V GORAH SMO LE GOSTJE...
Leta 2007je sledila odprava na Denali, kamor seje Simona odpravila z Bogdanom Ambrožičem in s katero je preizkusila tudi svoje organizatorske veščine. Odpravo je namreč organizirala sama, kar pa uspešni podjetnici, kakršna je Simona, ni bilo težko. Pa vendar, takšne odprave gotovo zahtevajo človeka celega in kljub temu da so alpinistične odprave navadno sestavljene iz številčne ekipe, ob tem človek za nekaj časa za sabo pusti svoje vsakdanje življenje, tudi družino, prijatelje.
Ko Simono povprašam, kako je z osamljenostjo na teh poteh, ima seveda pripravljen svojevrsten odgovor: »Samota ne pomeni nujno osamljenosti, kakor tudi številčna ekipa ne pomeni vedno druženja. Vse je odvisno od tvojega dojemanja. Osamljen si lahko sredi množice ljudi, v samoti gora pa si lahko v prav prijetni družbi. Mislim, da se gore v svoji družbi prav prijetno počutijo in da smo ljudje lahko tudi moteč element. Zato je še toliko bolj pomembno naše zavedanje, da smo ljudje samo gostje na njihovem teritoriju in da moramo spoštovati pravila narave in gora. Takrat bomo zagotovo bogato nagrajeni.«
V lanskem letu seje Simona odpravila v Peru na goro Alpamayo (5.947 m). Toje bil eden izmed vzponov, ki jih je opravila skupaj s svojim fantom Robertom. Tudi na Everest se odpravljata oba. Kot pravi Simona, ji je ljubljena oseba na takšni poti v veliko oporo: »Z Robertom sva plezala tehnično težje stvari, kot je Everest. Čez 8.000 metrov pa skupaj še nisva bila. Najina skupna pot na Everest mije v izjemno veselje, saj se dobro poznava in tako poznava pozitivne in negativne lastnosti drug drugega. Znava se spodbujati in zagotovo si bova pomagala. V kolikor bo prišlo do kakšnega problema enega izmed naju, bova obrnila oba. Življenje je veliko pomembnejše od katerega koli vrha ali vzpona, je najpomembnejše na svetu! Zato mislim, da je velika prednost in ne slabost, da greva skupaj.«
... TJA NAS ŽENEJO NAŠE ŽEUE
Tudi svoj prvi osemtisočak Manaslu je Simona dosegla lansko leto. Pravzaprav seje v Nepal, kjer so se zbrali člani odprave, odpravila le dan in pol po vrnitvi iz Peruja. Na odpravo jo je povabil Dragan Jačimovič, ki vodi tudi odpravo na Everest. Gorski duhovi so bili tej odpravi v zaključni fazi gotovo naklonjeni. Po polmesečnem obdobju slabega vremena so se na vrh podali v dobrih raz-
merah. Simona je plezala z odličnimi alpinisti, na vršnem platoju je bila skupaj z vrhunskima alpinistoma in himalajcema, Nives Meroi in Romanom Benetom.
Tako predani alpinisti živijo z gorami in za gore, tudi Simona pravi, da je pomembno, da greš v gore zaradi svoje želje: »Verjetno niti ni pomembno, ali že od otrošlva čutiš pripadnost goram ali te do tega pripelje pot življenja kasneje. Pomembno je, da greš v gore zaradi svoje želje. Da gore ceniš in spoštuješ ter se zavedaš darov, ki ti jih polagajo v naročje ob vsakem stiku. Sama sem v gore zahajala že kot otrok, prvi žig v Slovenski planinski transverzali sega v daljne leto 1977, vendar v obdobju študija in napornega poslovnega življenja tega nisem počela, ob neki življenjski prelomnici pa sem se v gore vrnila. Verjetno zaradi tega še bolj cenim stik z njimi, ker se zavedam, kako sicer na zunaj dinamično, a vseeno v srcu prazno, je bilo moje življenje brez gora.«
EVEREST-DOŽIVETJE POTI OSTANE V SRCU
Pred Simono je sedaj nova izkušnja. Sledi le še slaba dva tedna
priprav, 29. marca mora biti Simona v Katmanduju, vodja odprave ima v načrtu vzpon po severnem grebenu iz Kitajske, saj lahko tako iz baze spremlja vzpon svoje ekipe. Sama baza bo postavljena precej visoko, na 6.400 metrih nadmorske višine.
V programu je počasna aklimatizacija, kar je Simoni pogodu, saj ima z aklimatiziranjem navadno na začetku težave. Na vrh Evere-sta se bodo udeleženci odprave vzpenjali v troje, dogovorjeni so, da se v primeru težav enega vsi trije vrnejo nazaj v tabor. Kljub temu da so od Simoninega prvega resnejšega vzpona minila le štiri leta, se čuti dobro pripravljena na tokratni vzpon, spoznala se je z nekaterimi nevarnostmi, ki prežijo na plezalca v ekstremnih razmerah, sama se bo naučila ravnati s kisikovo bombo.
Kaj Simono čaka pri samem vzponu, ni mogoče vedeti vnaprej. Vsekakor pa je za vse, ki bomo njen vzpon spremljali iz zavetja svojih domov preko spleta, pomirjujoče dejstvo, da njene oči niso uprte le v vrh Everesta, ampak predvsem v pot, ki jo tja pelje: »Vedno me zani-
Simona Pogač
-ljubiteljica gora
IVI el W <31C11B
je gora duše
Film o vzponu na osemtisočak
S prijatelji je nasmeh v gorah najširši, pretekli mesec na Malem Draškem vrhu
ma pot in ne samo cilj. Cilj je tisto, kar imaš sicer pred seboj, vendar bolj kot orientacijo. V srcu pa ostane doživetje poti. To je tisto, kar te navdihuje, da lahko v vsakem dnevu življenja najdeš nekaj dobrega zase
in za svoje bližnje. Da se znaš tudi v dolinskem življenju, ki ni vedno samo »torta«, sproščeno nasmejati, kottudi iskreno spodbuditi tiste, ki svojo pot še iščejo.«
Tatiana Golob
LAS ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Na razpis za sredstva prejeli deset vlog
Šestnajsti februar je bil zadnji datum za oddajo vlog za sredstva iz Leader programa za leto 2009. Na razpis je do roka prišlo več vlog, vendar so bile za nekatere potrebne še dopolnitve, za kar je bil čas do 25. februarja. Tako se za nekaj več kot 103.500 evrov, kolikor je na voljo za Lokalno akcijsko skupino Društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline, poteguje deset vlog.
Vloge je pregledala posebna komisija in napravila izbor projektov in prioritetni red. Na tej osnovi bodo izdelali letni izvedbeni načrt, ki ga bodo nato poslali v potrditev na Leader pisarno v Ljubljano. Vlagatelji so na razpis prijavili zelo različne projekte od izobraževanja, ureditve turistične infrastrukture do turističnih in ostalih prireditev.
Kot je pojasnila Ivica Orešnik, strokovna delavka Zavoda Savinja, ki je skrbnik Lokalne akcijske skupine, je veliko odvisno tudi od lokalnih skupnosti oziroma občin, če bodo zagotovile sofinanciranje
projektov, saj bodo Leader sredstva izplačana pod določenimi pogoji in za nazaj na osnovi verodostojnih listin.
Na višino sredstev, ki jih je odobrila Leader pisarna, med drugim vpliva število prebivalcev in velikost območja. Pomembna je tudi ocena lokalne razvojne strategije. Kot kaže, bodo lahko upravičenci prve zahtevke za sredstva podali na Leader pisarno v oktobru. Ko bodo sredstva odobrena, jih bo nakazovalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Rok za izplačilo je šestdeset dni po odobritvi.
V kratkem pa bo zgornjesavinjs-ka LAS že objavila naslednji javni razpis za Leader sredstva. »Tokrat bo razpis že za leto 2010. Prednost bodo imele vloge, ki bi letos zaradi premajhnega obsega sredstev izpadle. Kljub temu na LAS pričakujemo tudi nove prijavitelje z inovativnimi in razvojno naravnanimi projekti, ki se letos iz različnih razlogov niso prijavili,« pravi Oreš-nikova.
Marija Lebar
©
19.ARNIČEV POHOD NA RADUHO,
GŽ fo® ^7 0®fe®0$b % 0 o DDDe[K§S §®®0o
Pričetek pohoda bo iz Luč med 6.30 in 8.00 uro.
Koča na Loki bo odprta od 20.3. do 22.3.2009.
Za hrano in pijačo bo poskrbljena
VABLJENI VSI LJUBITELJI PLANIN,
DA SE NAM PRIDRUŽIJO!
DuimK© d®
Joška Letnarja s pričetkom ob I 0. uri.
OBČINA NAZARJE
NAZARJE
OBVESTILO LASTNIKOM PSOV
Občina Nazarje prejema vse več pritožb od fizičnih oseb in vzgojno varstvenega zavoda glede številnih psov, ki se prosto sprehajajo po javnih površinah.
Odlok o javnem redu in miru Občine Nazarje v 6., 16. in 17. členu določa, da je vodenje in puščanje psov v javnih objektih, otroških igriščih in zelenicah v bližini vzgojno-varstvenih ustanov prepovedano. Na ulicah in drugih naseljenih območjih občine, ki so namenjeni pešcem, se lahko psi vodijo le na povodcu.
Lastnike psov pozivamo, da določila upoštevajo, saj bo le tako zagotovljena varnost in prijetno počutje vseh občanov. Za neupoštevanje zgoraj navedenih členov odloka je predvidena kazen vvišini 167 EUR.
Pravtako lahko pristojna služba prosto spuščene pse na javnih površinah odpelje v zavetišče za živali. V tem primeru lastnik poravna račun za prevoz in bivanje živali v zavetišču. Občane prosimo, da to obvestilo upoštevajo.
Občinska uprava Občine Nazarje
OBČINA NAZARJE
NAZARJE
Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijslvu - UPB (Uradni list RS, št. 51/06), Odloka o proračunu občine Nazarje za leto 2009(Uradno glasilo ZSO, št.) in Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijslva in podeželja v Občini Nazarje za programsko obdobje 2007-2013 (Uradno glasilo ZSO št. 13/07 in 14/07) Občina Nazarje objavlja
JAVNI RAZPIS
o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Nazarje v letu 2009
PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Nazarje v letu 2009 po shemi državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 in Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006. Sredstva se dodelijo za naslednje ukrepe:
1.	Naložbe v kmetijska gospodarstva
za primarno proizvodnjo - 9.500,00 EUR
2.	Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu - 3.000,00 EUR
3.	Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah -1.500,00 EUR
4.	Pomoč za zaokrožitev zemljišč - 1.500,00 EUR
Skupna višina pomoči skupinske izjeme, de minimis, tehnično pomoč in izvajanje lokalne razvojne strategije za leto 2009 znaša 15.500,00 EUR.
UPRAVIČENCI:
-	pod. zap. št. 1: kmetijska gospodarstva, ki se uvrščajo med majhna in srednje velika podjetja, se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Nazarje, ali imajo v lasti ali zakupu kmetijska zemljišča, v katera vlagajo in ležijo na območju Občine Nazarje.
-	pod zap. št. 2: organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine Nazarje.
-	pod zap. št. 3: kmetijska gospodarstva, ki se že ali se bodo ukvarjala z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, imajo stalno bivališče oziroma sedež v Občini Nazarje, ali imajo v lasti ali zakupu kmetijska zemljišča, v katera vlagajo in ležijo na območju Občine Nazarje
-	pod zap. št. 4: nosilci kmetijskih gospodarstev
ROK ZA PREDLOŽITEV PRIJAV IN NAČIN PREDLOŽITVE
Rok za oddajo vlog za navedene ukrepe je sreda, 15.4.2009 do 12. ure.
Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje:
-	prijavni obrazec, kije sestavni del razpisne dokumentacije,
-	obvezne priloge po prijavnem obrazcu in tem javnem razpisu.
Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: »NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS KMETIJSTVO 2009« na naslov Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje
KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO VLAGATEUI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO
Celotna vsebina razpisa je objavljena na spletni strani občine Nazarje (www.nazarje.si) in dosegljiva na sedežu občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje.
Brezplačna razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Nazarje (www.nazarje.si) in v sprejemni pisarni Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje.
Dodatne informacije vzvezi z razpisom lahko zainteresirani dobijo na Občini Nazarje pri Jožefi Ribežl, tel. 03/839 16 00, e-mail: jozica.ribezl @nazarje.si
Datum: 9. marec 2009
Župan Ivan Pumat, l.r.
30 LET VRTCA GORNJI GRAD
Zaupano jim je najdragocenejše
V mesecu februarju pred tridesetimi leti je skozi vrata gornjegrajskega vrtca stopila prva generacija malčkov. Ti so sedaj odrasli ljudje in v isti vrtec vodijo že svoje otroke in vzgojiteljicam v varstvo ter vzgojo zaupajo tisto najdragocenejše, kar imajo.
Tako je bilo slišati v polni dvorani gornjegrajskega hrama kulture v petek, 6. marca. A kot je v svojem slavnostnem nagovoru dejala Lilijana Bele, ravnateljica tamkajšnje Osnovne šole Frana Kocbeka, pod okrilje katere spada vrtec, to ni bil le dan za praznovanje vesele obletnice, pač pa tudi dan za praznovanje bližnjega dneva žena. Ta dva praznika, čeprav na videz nimata veliko skupnega, vendarle druži veliko poslanstvo ženske - materinstvo.
Potreba po vrtcu se je pred tremi desetletji pokazala tudi zato, ker so se takrat ženske začele bolj številno zaposlovati, da bi družinam zagotovile dostojno materialno stanje.
Tako gre velika zahvala vsem vzgojiteljicam vseh generacij, ki so prevzele na svoja ramena del starševstva za otroke, ki so jim bili zaupani. Da šoto delo dobro opravile, pričajo številni dosežki nekdanjih varovancev, ki so se - sedaj že odrasli - na odru pridružili veselju ob
simboličnem rezanju rojstnodnevne torte. Tam je bila tudi prva vzgojiteljica, Mija Repenšek, kije vrtcu zvesta že ves čas njegovega obstoja.
Kot so prvi malčki sedaj že odrasli, tako se je postarala tudi sama stavba vrtca, zato si v Gornjem Gradu želijo novega. V slovesnem
nagovoru ob obdarovanju vzgojiteljic je tamkajšnji župan Stanko Ogradi obljubil, da na gradnjo ne bo treba dolgo čakati. »Pripravljamo nov projekt, skupen za nov vrtec in obnovo šole, ki je v zaključni fazi javne razgrnitve. Prepričan sem, da bo nova stavba prinesla v kraj tudi novo vedrino in bo pripomogla, da bo praznovanje pravtako toplo tudi čez naslednjih trideset let,« je ob čestitkah dejal župan.
Povabilu na praznovanje obletnice se je odzval tudi dolgoletni dobrotnik gornjegrajskega vrtca in njegovih varovancev Mirko Bauchmann iz Nemčije. Tudi tokrat ni prišel praznih rok. V dar je poleg iskrenih besed prinesel še oljno sliko Drete, ki jo je narisal sam.
Kulturni program so s pomočjo vzgojiteljic in učiteljic oblikovali malčki iz vrtca in osnovnošolci. Vse žene, ki so prišle na slovesnost, pa so obdarovali z nageljni in z darilci, ki sojih izdelali sami.
Marija Lebar
Kulturni program ob visoki obletnici Vrtca Gornji Grad so s pomočjo vzgojiteljic in učiteljic oblikovali malčki iz vrtca in osnovnošolci
(foto: Marija Lebar)
PREIZKUSNE VOŽNJE BOGATEGA IZBORA AVTOMOBILOV SUBARU
BODO V ČETRTEK 19. MARCA, MED 10. IN 16. URO V MOZIRJU
............ j
KUPU AVTOMOBILA SUBARU PODARIMO VARNOSTNI PAKET V VREDNOSTI 1.500,00 €. ZA MODELE TRIBECA IN IMPREZA STI, PA V VREDNOSTI 3.000 €, DO 31. MARCA 2009 .
Misli. Občuti Vozi
SUBARU
!L V
VOŽNJE BODO PRI PICERIJI »PR PEK«, PRIREJA JIH AC CELEIA D.0.0
---------------------interService ----------------------
Subaru Boxer Diesel je prava revolucija. To je prvi Dieselski Boxer motor vgrajen v osebno vozilo. Skupaj z legendarnim stalnim simetričnim vsekolesnim pogonom, razvitim leta 1972, še poudari ključne lastnosti: miren tek, visoko odzivno pospeševanje in orjaški navor. Popolno ravnovesje in nizko težišče avtomobila, gospodarna poraba goriva, razkošno udobje z bogato serijsko opremo, izjemna vodljivost in občutek v vožnji ter pridih športnosti v vseh modelih, vam bodo med vožnjo v vrhunski užitek, ki vas bo spremljal na vseh vaših poteh. Subarujevi geni v dieselskem motorju - to je resničen kvantni preskok v tehnologiji pogonskih agregatov. Izjemni Subaru Boxer Diesel 2.0 je na voljo v modelih: Legacy, Outback, Forester in Impreza
_________________________________Informacije: salon Subaru, AC CELEIA, Mariborska 107, Celje, 03 425 46 2i________________________________
KONCERT OTROŠKIM ŽELJAM ODPRIMO POT V MOZIRJU
Dobrodelnost zn enakost med učenci
Vzgojno izobraževalno osebje mozirske osnovne šole je na prvi marčevski petek organiziralo dobrodelni koncert, izkupiček katerega je bil namenjen šolskemu skladu. Iz njega se črpajo sredstva za plačilo različnih aktivnosti, ki se jih sicer mnogi učenci zaradi šibkega socialnega stanja staršev ne bi mogli udeležiti. Koncert je bil v mozirski športni dvorani, nastopajočim šolarjem pa so se pridružili mnogi člani slovenske narodno zabavne scene.
Pobuda za dobrodelni nastop seje prijela med mnogimi povabljenimi glasbenimi ustvarjalci, katerih večina je »gulila šolske klopi« ravno v tej šoli. Ti bivši učenci so s sabo pripeljali sestave, ki jih vodijo ali v njih sodelujejo, s tem pa je nastal glasbeni kolaž prireditve, kije bila odlično sprejeta tudi med obiskovalci. Zbralo se jih je kar preko 900, kar je domala dvakrat več, kot so organizatorji upali pomisliti.
V prvem delu so se na odru zvrstili pevci in igralci na različne inštrumente, ki obiskujejo mozirsko
šolo. Predstavila sta se dva pevska zbora, kiju vodi Lijana Blagovič. Pod taktirko Rozike Kanjir sta zaigrali dve Orffovi skupini. Solistična pevska vložka sta pripravili Iza Leskovšek in Veronika Steiner. VI-zborčku so se predstavila dekleta, ki jih pevsko usmerja Ana Glušič. Občinstvo so dodobra razvneli harmonikarji Andreja Raka, skupinica solistk z Moniko Hrastnik in mladi glasbeni upi iz Šmihela.
V drugem delu koncerta so se predstavili člani zasedbe Zmaji, Oktet 9 ter kvintet Gamma, ki ju vodi Gregor Deleja. Klavirske tipke je ogrela Lea Marolt Sonnenschein, sledili pa so Up N' Downs, Peti as in Primož Zvir s prijatelji. V mačjem slogu so se predstavile Natalija Kokalj, Mojca Hladnik in Valentina Tehovnik. Za pet minut slave so poskrbeli člani zasedbe LaKost in precej bolj umirjeni Mozirski koledniki, kijih vodi Jelka Repenšek. Članom ansambla Golte so pri predstavitvi nove pesmi Kot beli zajčki na pomoč priskočili pevci šolskega mladinskega pevskega zbora in Mojčine plesalke. Z Energijo je dobri dve uri trajajoč koncert zaključila Nuša Derenda, ki bo na tem odru nastopila ponovno čez dva tedna.
Besede zahvale nastopajočim in obiskovalcem je namenila ravnateljica Andreja Hramec. Na kratko je predstavila delovanje šolskega sklada in namene, za katere so se na tej prireditvi zbirala finančna sredstva. Voditelj prireditve Andrej Hofer je ves čas skrbel za prijetno vzdušje med posameznimi točkami. Ob koncu je povedal, da seje zbralo okroglih 4.000 evrov, s pomočjo katerih bodo lahko izpolnili mnogo otroških želj.
Benjamin Kanjir
Med mnogimi nastopajočimi je tudi glasbena skupina Up N’ Downs razvnela obiskovalce petkovega koncerta v Mozirju (foto: Benjamin Kanjir)
Minulo soboto je v Celjskem domu potekal tradicion-m	alni koncert ob dnevu žena, večer muzikalov s solis-
• W fom Boštjonom Korošcem, zborom in orkestrom Društ-—	va ljubiteljev umetnosti Celje pod vodstvom dirigenta
' J Simona Dvoršaka in gostujočima Nuško Drašček in sopranistko Željko Predojevič. Koncertje povezoval znan radijski glas v podobi Saša Pappa.
Celjski baritonist Boštjan Korošec, učitelj solo petja v Glasbeni šoli Nazarje, je koncert zasnoval s štirimi slovitimi muzikali, ki so vsak po svoje zaznamovali odre londonskega West Enda in newyorškega Broadwaya: My fair lady, Man of la mancha, Evita in Whistle down the wind. V posebej za to priložnost sestavljenem orkestru in zboru, ki so se mu pridružili še učenci Rock akademije iz Zagreba, sta sodelovali tudi učenki Glasbene šole Nazarje, Mojca Bitenc in Lavra Maze. V sodelovanju z Rotary klubom Celje - Barbara Celjska je bil koncert obarvan humanitarno.
Alenka
Nastopajoči na koncertu ob dnevu žena v Celjskem domu (od leve): Boštjan Korošec, Nuška Drašček, Željka Predojevič in Sašo Papp
(foto: Alenka)
Draga Rebeka!
Ko v tej noči nebo zažari, naj ti vsaka zvezdica srečo želi, naj mesec vse dni nad tabo bedi in temne noči razjasni!
To ti želimo vsi, ki te imamo radi
Lari
za 9. rojstni dan
Naj vsak tvoj dan bo uspešen ki razigran, naj sreča, zadovoljstvo ti cvetita, naj ves čas zdravje ki smeh ti v očeh žarita.
Vsi tvoji
mezdno gibanje leta 1938
Piše: Aleksander Videčnik
V življenju gozdnih in žagarskih delavcev je bilo vse bolj čutiti draginjo. Cene življenjskih potrebščin so se naglo zviševale, saj se je Evropa že pripravljala na vojno. Predvsem Nemčija je kopičila živila in tako povzročala veliko povpraševanje po moki in žitu v naših južnih žitnicah. Hkrati je bilo veliko naročil v lesni predelavi, zato je cena lesu rasla, mezde lesnih delavcev pa so ostajale nespremenjene. Jasno je bilo, da zaslužki trgovcev z lesom strmo rastejo, delavske družine pa so tonile v pomanjkanje.
EKSISTENČNE SKRBI DELAVCEV
Če so bile mezde v podjetjih tedanje Jugoslavije vsaj nekako ustrezne in znosne, ni bilo tako pri zasebnih delodajalcih. V podjetjih so imeli žagarji in gateristi 3,50 do 4,50 din urne plače, v zasebnih žagah pa niso ti delavci dosegli niti postavljene minimalne mezde, kije bila uradno postavljena v višini 2,25 din na uro. Zato je bila v Zadrečki dolini ugotovljena najnižja življenjska raven lesnih delavcev v tedanji Dravski banovini.
POVEZOVANJE V SINDIKAT
Takšne okoliščine so silile delavce v sindikalno povezovanje v okviru Jugoslovanske strokovne zveze (krščansko-socialistični sindikat). JSZ seje povezala s predstavniki delodajalcev, ki so bili združeni v Plavičarskl zadrugi v Radmirju. Delavska organizacija je delodajalce v posebni spomenici z dne 28. junija 1938 opozarjala na izredno slab gmotni položaj žagarskih delavcev. Predlagala je zvišanje mezd od flosa na 90 din pri svoji hrani in 70 din pri hrani delodajalca. Delodajalci niso odgovorili na spomenico!
SREZ GORNJI GRAD JE STAL OB STRANI
Sindikat je protestiral proti predlogu Srezkega načelstva v Gornjem Gradu, ki je na zahtevo JSZ po uradni obravnavi, predvideni po zakonu, enostavno sporočila, da se naj delodajalci in delavci kar sami dogovorijo o spornih zadevah. Seveda je sindikat v dopisu Srezkemu načelniku v Gornjem Gradu ostro protestiral in mu očital nezakonito ravnanje. To potrjuje dopis Delavske zbornice iz Ljubljane z dne 19. avgusta 1938 Srezkemu načelslvu v Gornjem Gradu, v katerem opozarja-
jo, da gre za resen mezdni spor in zato zahtevajo uradno razpravo s predstavniki sindikata in delodajalci.
KONČNO SKLICANA PORAVNAVA
Pod tem pritiskom je Srezko načelstvo v Gornjem Gradu sklicalo dne 19. septembra 1938 ustno obravnavo »zaradi mirne poravnave spora«. Na tej obravnavi so delodajalci oporekali upravičenosti takega uradnega ukrepa, češ, da delavci zaslužijo minimalno določene mezde. Delavci so trdili, da je delo na žagah količinsko odvisno od tehničnega stanja določenih žag, torej, na nekaterih je storilnost večja, na drugih, zastarelih pa manjša. Obravnava je bila neuspešna.
DELAVSKA ZBORNICA VKUUČI IZVEDENCA
Delavska zbornica je zato prosila uglednega strokovnjaka, inž Alojza Žumra za strokovno mnenje o naših žagah. Žumer je v roku štirih dni podal strokovno mnenje, kije še za današnji čas zanimivo - zapisal je, da so žage, »kot so bile pred sto leti, kar seveda vpliva na njihove tehnične zmogljivosti. Tako manjše, hribovske žage zmorejo dva splava na teden, če upoštevamo enega žagarja. Za obrate brez krožne žage, ki zaposlujejo enega žagarja, bi lahko postavili povprečno zmogljivost 2,3/4 splava na teden. Obrati, ki zmorejo krožno žago, zmorejo pri 16-urnem delavniku povprečno tri splave na teden. Tudi mala popravila žage gredo v breme žagarja, vsekakor pa je zaslužek delavcev v podobnih lesnopredelovalnih podjetjih za okoli 30 odstotkov višji!«
BANOVINSKA UPRAVA TOLMAČI ZAKON
Delavska zbornica v Ljubljani je na temelju navedenih mnenj inž. Žumra postavila dne 21. septembra 1938 Dravski banovini pisno vprašanje, kako gre tolmačiti zakon, saj so nekateri lastniki žag trdili, da režejo izključno les iz svojih gozdov in torej ne gre za obrtno dejavnost. Odgovor Banske uprave z dne 24. oktobra 1838 je bil jasen, da sodijo vsi obrati v »stvarni delokrog uredbe o določanju minimalnih mezd«.
KONČNOJAVNA OBRAVNAVA
22.	marca 1939 je srez Gornji Grad vendarle sklical javno obravnavo med žagarskimi podjetniki in njihovimi delavci. Vodil jo je srezki načelnik dr. Mlinar-Cigale. S strani delavske zbornice je bil navzoč Anton Marinček, sindikat je zastopal Jožko Rozman iz JSZ Ljubljana. Delodajalce so zastopali: Franc Bačun, Luka Ermenc, Stanko Kolenc in Martin Tesovnik. Od delavskih zaupnikov so bili navzoči: Franc Golob, Peter Trbovšek in Ivan Plaznik.
Sprejeli so sporazum, kije delno ustrezal zahtevam delavcev. Za splav ob lastni hrani so določili mezdo 75 din, ob hrani delodajalca pa 60 din. Večja popravila na žagi so plačali delavcem 25 din dnevno. Pripis v zapisniku pove marsikaj: »Zaradi mezdnega gibanja ne bodo delodajalci izvajali pritiskov na delavce.«
To je bila prva delna zmaga sindikalno povezanih delavcev v naši dolini. Vendar je še vedno vladalo nezadovoljstvo med delavci, posebno na Ljubnem, o tem pa kdaj drugič.
]
Vlaga, vzroki za nastanek in sanacija (1)
ANTON JURŠNIK
energetski svetovalec
Zaradi varovanja okolja in vedno dražje energije so se na področju gradnje stanovanjskih stavb poleg mnogih novih materialov pojavile tudi nove tehnologije gradnje. Zaradi varčevanja s toplotno energijo je potrebno stavbe graditi čim bolj zrakotesno.
Zrakotesnost zunanjih sten se predvsem pri klasični gradnji zagotavlja z ometom na notranji in zunanji strani. Tudi stavbno pohištvo je postalo dovolj zrakotesno, še posebej, če je zrakotesno tudi vgrajeno. Pravilna zrakotesno vgradnja oken in vrat se le redko izvaja, ker je monterji enostavno ne poznajo.
NA NEUSTREZNOSTI POKAŽEJO STAVBE SAME
Imamo predpisano količino energije, ki jo sme stavba porabiti in imamo predpisano tudi količino zraka, ki
Superbikeje prvenstvo, kije nekoliko dostopnejše kot moto GP, in prvenstvo, kamor pridejo velike zvezde na svoja »stara« leta, ko zaključijo GP, ali pa so tam bolj v »ozadju«. Da se razumemo, superbike prvenstvo ni mačji kašelj, za tja moraš biti pripravljen. Prav zaradi tega pri BMW ničesar ne prepuščajo naključju in za leto 2009 so razvili popolnoma novi motocikel pod oznako S1000 RR
Bmvv S 1000 RR je narejen v najmanj enajstih primerkih, karje minimum za homologacijo in vstop na superbike. Skupaj bo narejenih tisoč motociklov, ki bodo namenjeni tudi vročim navdušencem znamke BMW. Cena na nemškem trgu se bo gibala malce nad 15.000 evri za osnovno opremo, ki bo zadovoljila športne apetite.
Nikdar še ni bil v Nemčiji ponujen motocikel s 190 KM in maso okoli 200 kg s polnim tankom. Celo v
C~ £
16
v .. J
ga smemo ali moramo dovesti za normalno bivanje v stavbi. Predpisana izmenjava zraka je med 0,5 do 0,7 krat na uro in izhaja iz ugotovitve, da človek potrebuje za dihanje v eni uri od 20 do 30 m3 zraka, odvisno od aktivnosti. Če se zjutraj zbudimo slabe volje in nenaspani, je za to lahko vzrok neprimerno prezračevanje in zato pomanjkanje kisika vzraku.
To je torej okvir, znotraj katerega moramo iskati ustrezne rešitve. Teh je več in od nas je odvisno, kako
bomo uredili ogrevanje in prezračevanje. Stavba za svoje "zdravo stanje" potrebuje ustrezne pogoje. Če smo jih pri gradnji spregledali, nas na to opozori pozneje.
VZROKA ZA NASTANEK VLAGE STA DVA
Temperatura in vlažnost notranjega zraka sta med seboj povezani. Višja je temperatura, višja je lahko vlažnost in obrnjeno: nižja je temper-
samem prvenstvu bo imel BMW S 1000 RR motor, ki se bo vrtel z preko 14.000 vrtljaji na minuto. Menda
je tehnologija povzeta po seriji formule Fl.
Vzmetenje spredaj in zadaj je nastavljivo z nič koliko možnostmi.
atura, nižja mora biti vlažnost. Če tega ni,če je na primervlageveč, kot je zrak pri določeni temperaturi lahko sprejme, se vlaga izloči, kondenzira. Kondenzacija nastane tam, kjer so temperature najnižje, to pa je na najbolj izpostavljenih mestih zunanjih sten in na oknih. Zidovi postanejo vlažni, na nje se zato prime prah, oboje pa je dovolj za razvoj bakterij plesni. Plesen ima neprijeten videz, vonj, povzroča alergije in uničuje zgradbo.
Vzroka za nastanek vlage sta torej dva, velika temperaturna razlika med notranjim zrakom in stenskimi površinami ter preveč vlage v zraku. Temperature na notranjih stenah nam pokažejo, kako dosledni smo bili pri gradnji, kako smo uspeli nevtralizirati učinke toplotnih mostov. Toplotni mostovi so predvsem stiki zunanjih sten, betonske preklade, protipotresne vezi, stropne plošče,
Sevedaje namenjenofinim nastavitvam motocikla na dirkališču. Za čim manjši vpliv verige je zadnja roka
zelo dolga in nastavljiva po dolžini, kar bo vplivalo na vozne lastnosti, hkrati pa je dodan še poseben nap-enjalec verige, da bo S1000 RR sta-
balkoni, okna itd. Ime toplotni most je zelo posrečeno, saj so to resnično mesta, preko katerih toplota zelo intenzivno prehaja navzven in zato se notranje površine ohlajajo.
ODPRAVA ALI ZMANJŠANJE TOPLOTNIH MOSTOV
Temperaturesten lahko zvišamo z ogrevanjem zraka na višjo temperaturo, posledica pa so tudi višji stroški ogrevanja. Edina pravilna rešitev je odprava oziroma zmanjšanje toplotnih mostov z ustrezno toplotno izolacijo ovoja na zunanji strani. Pri manj izraziti kondenzaciji pomagajo tudi posebne sušilne barve in sušilni ometi.
Vlaga je vedno prisotna vzraku. Za najbolj ugodne bivalne razmere, pri običajnih bivalnih temperaturah, je potrebna relativna vlažnost okrog 55 % (± 20 %). Količina vlage se v zraku spreminja. Največ je nastaja pri sušenju perila, tuširanju, kuhanju, likanju..., oddajamo jo tudi z dihanjem. Kaj hitro so lahko doseženi pogoji, koje količina vlage glede na temperature obodnih sten na točki rosišča. Praviloma tudi za naše dobro počutje temperaturna razlika med zrakom in stenami ne sme biti večja kot 4 do 5 °C.
motocikel
bilen in natančen. Motorje kompakten, majhen in vgrajen relativno visoko, kar naj bi pripomoglo k boljšim voznim lastnostim superšportnega BMW-ja.
Oblikovno je BMW S 1000 RR klasičen športen motocikel z optično nizko in tanko silhueto. Spredaj so vidne velike odprtine za zajem zraka in za hlajenje motorja. Stopal-ke so postavljene visoko in namenjene ekstremnim nagibom na dirkališču. Zadnje stopalke in »pomožni« sedež so namenjeni brhkim lepoticam, ki si bodo drznile na častno drugo mesto na BMW S 1000 RR. Udobja ne bo, bo pa prav gotovo veliko adrenalina in občudovanja opazovalcev, če bo nataknjen primerno oprijet usnjen kombinezon. Ni kaj, v sivo črni in modro beli barvi bo S 1000 RR vsekakor ogrel srce marsikateremu motorističnemu navdušencu.
Igor Pečnik
PREDSTAVLJAMO VAM BMW S 1000 RR
Bavarci izdelali še en odličen športni
Občanom so pri takih in podobnih problemih pri rabi energije v stavbah na voljo tudi brezplačni, strokovni nasveti v Energetskih svetovalnih pisarnah. Pokličite Antona Juršnika, ESP Velenje, na telefon: 041 250 577.
OSNOVNA ŠOLA NAZARJE
Tudi drugi mediji se zanimajo za projekt
brezplačne šole
V začetku leta smo poročali, da namerava Osnovna šola Nazarje postati brezplačna osnovna šola. S tem projektom želijo predvsem finančno razbremeniti starše šoloobveznih otrok, ki bodo tako odslej plačevali samo prehrano, ki jo otroci prejemajo v šoli. Ideja je v javnosti naletela na izjemen odziv, za projekt pa se zanimajo tudi drugi mediji.
Ravnatelj Jože Kavtičnik je prepričan, da mora v osnovni šoli vsak otrok poleg vsebin obveznih pred-
metov spoznati tudi ples kot obliko druženja in da so smučanje, vožnja s kolesom ter plavanje v današnjem času veščine, kijih mora obvladati vsak mladostnik. Šolski programje predstavil tudi direktorjem lokalnih podjetij in se z nekaterimi uspel dogovoriti za sodelovanje. Njihova sredstva bodo omogočila, da se bodo lahko v programe vključili vsi otroci. Avtobusni prevozi, ogledi, ekskurzije, naravoslovni, kulturni in športni dnevi ter šola v naravi so tako nazorskim osnovno-
šolcem na voljo brezplačno in niso samo domena tistih, ki si lahko privoščijo.
Projekt še posebej pozdravljajo starši. Predsednica sveta staršev OŠ Nazarje Tadeja Cigale se strinja, da nadstandardnih programov veliko staršev ne zmore plačati, zato skupaj z ravnateljem iščejo poti, kako bi vključevanje v te programe omogočili vsem otrokom. Kot je dejala, so s strani drugih staršev po Sloveniji naleteli na presenečene odzive in si želijo, da bi se ta projekt
prijel tudi drugod.
K programu brezplačne osnovne šole pripomore tudi ves šolski kolektiv in prizadevni učenci, ki z različnimi akcijami pomagajo zaslužiti tudi sami. V okviru projekta bodo 23. aprila v Nazarjah pripravili tudi dobrodelni koncert. Na njem bodo nastopili številni glasbeniki iz Zgornje Savinjske doline In znana imena slovenske glasbene scene, kot so Nuša Derenda, Irena Vrčkovnik, Tanja Žagar in Foxy teens.
ID
DRUŠTVO LJUBITELJEV UMETNOSTI CELJE
Operna predstava Teharski plemiči
V Društvu ljubiteljev umetnosti Celje (DLU) so se v sezoni 2008/ 2009 lotili zahtevnega projekta, produkcije operne predstave šentjurskega skladatelja Benjamina Ipavca (1829-1908), Teharski plemiči. To Ipavčevo operno delo velja poleg Foersterjeve-ga Gorenjskega slavčka za eno največjih opernih del v 19. stoletju.
TEHARSKI PLEMIČI - CELJSKA OPERA
Benjamin Ipavec je želel s temo o dramatičnem boju med teharskimi plemiči in celjskimi grofi ustvariti veliko nacionalno opero, kakršne so v tistih časih pisali tudi drugi slovanski narodi. Trodejanka šteje za prvo slovensko opero z zgodovinsko snovjo.
Libreto Antona Funtka se opira na zelo priljubljeno povest iz tistih časov žalskega pisatelja Ferda Kočevarja in govori o teharskih fantih, ki so izkoristili skomine grofa Ulrika o teharskih dekletih in dosegli, da jih je povzdignil v plemiče. Mlinarjevega Janeza, protagonista povesti, so imeli takrat za pravega slovenskega junaka in njegova slava je v tistih časih daleč presegala Krpanovo. S postavitvijo opere v narodnostno ogroženo Štajersko je želel Ipavec opomniti tamkajšnje Slovence na njihovo nacionalno pripadnost.
CELJSKA PRODUKCIJA POSVEČENA 100-LETNICI SMRTI BRATOV IPAVEC
Prva profesionalna operna produkcija v Celju je združila tako rekoč vse ustvarjalne sile v knežjem mestu in tudi nekaj umetnikov izven Celja. Solisti in instrumentalisti
40-članski zbor, ki nastopa v Teharskih plemičih, vodi Gregor Deleja iz Mozirja
(foto: Jože Miklavc)
mlade in srednje generacije so večina Celjani, 40-članski zborje sestavljen iz dijakov Gimnazije Celje -Center in dijakov I. gimnazije v Celju. Njihov zborovodja je Gregor Deleja iz Mozirja.
V 30-članski orkester DLU Celje so vključeni celjski instrumentalisti, študentje glasbenih akademij iz Slovenije in tujine ter profesionalni glasbeniki. Ansamblu so se pri-
družili tudi plesalci Plesnega foruma iz Celja. Prav tako so Celjani prevzeli umetniško vodstvo, scensko podobo in korepetitorsko delo. V predstavi sodeluje tudi veliko število Zgornjesavinjčanov, bodisi po umetniški plati (zborovodja, pevci, instrumentalisti) ali tehnični plati (produkcija).
DLU je prostovoljna organizacija, ki združuje tako ljubitelje umetnosti, kot člane, ki se z umetnostjo ukvarjajo profesionalno ali amatersko. Društvo je bilo ustanovljeno avgusta leta 2002 in danes šteje 288 članov iz Slovenije in tujine. Ustanovljeno je bilo po vzoru podobnih društev, ki so na naših tleh redkejša, v tujini pa že dolgoletna praksa.
VABUENIV VELENJE
Premiera opere Teharski plemiči v novembru 2008 in ponovitve so bile deležne velike medijske pozornosti tako na lokalni kot tudi na nacionalni ravni in v tujini. Predstavo so si ogledali številni domači in tuji gostje, vse predstave so bile namreč razprodane v trenutku. Tako kot občinstvo je bila nad uprizoritvijo navdušena tudi strokovna kritika.
Za vse tiste, ki ste predstavo v Celju zamudili, si jo lahko ogledate v tem mesecu v Velenju. Celjska opera bo gostovala vtamkajšnjem domu kulture 28. marca ob 19.30 uri in 30. marca z dvema matinejskima predstavama za osnovne in srednje šole.
Šteti Sem
Šestim srečnim izžrebancem bomo 28. marca omogočili brezplačen ogled opere v Velenju. Potrebno je samo pravilno odgovoriti na vprašanje Kdo je napisal opero Teharski plemiči? in do torka, 17. marca, kuponček z odgovorom in vašimi podatki poslati ali prinesti na uredništvo Savinjskih novic, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje.
ODGOVOR: _________________________________________
, 4](o) iKT i
IME IN PRIIMEK: __________________________________ j
-mm.	j
NASLOV:
VETERINA MOZIRJE d.0.0.
Cesta na Lepo njivo 10 3330 MOZIRJE
VETERINA Tel.: 03/839-02-20
Mozirje
Na podlagi desetega odstavka 6. člena, drugega odstavka 18. člena in drugega odstavka 20. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti ( UL.RS., št. 93 / 05 ) in prve točke 7. člena Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline - Rabies (Lyssa) razpisujemo
REDNO LETNO PREVENTIVNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI
RAZPORED CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI 2009:
1. PONEDELJEK 16.3.2009
7.30	.........LJUBNO-NA FORŠTU
8.30	..........SAVINA 4-PRI GOLOBU
9.00	..........CESTA V SAVINO 5 - PRI TONU
10.00	.........LJUBNO PRI KEGLJIŠČU
11.00	.........PRIMOŽ - GORSKA PUSTOTA
12.00	.........STRUGE-PRI GOSTILNI
13.30	.........LJUBNO-LOVSKI DOM
14.30	.........RADMIRJE-PRI ŠETEJ
15.30	.........LJUBNO - PROD PRI GRUDNIKI
16.30	.........LJUBIJA - NA VETERINARSKI POSTAJI
2. TOREK 17.3.2009
7.00...........VIMPASLE - PRI TLAKERJU
7.30	..........POLJANE - ŽERONICE - PRI TIRŠKU
8.30	.........REČICA-PRI ZADRUGI
10.00 .........VARPOLJE - ŽUNTARJEV MLIN
10.45..........ŠETJANŽ- PRI KRISTINI RAKUN, ŠENTJANŽ 5
11.30	.........GRUŠOVLJE - PRI KOLENCU
12.15..........OKONINA-GASILSKI DOM
13.30	.........SP. REČICA - PRI VAGI, KOMUNALA
14.00	.........DOL-SUHA - PRI RBETU
14.30	.........ŽEKOVEC - PRI BELEJ
3.	SREDA 18.3.2009
7.00 .........PRIMOŽ - PRI JERAJU - BUKOVJE
8.00	.........RADUHA - PRI DRSTVENŠKU
9.00 .........LUČE - PRI ZADRUŽNEMU DOMU
10.30	........SOLČAVA - PRI ZADRUŽNEMU DOMU
12.00	........PODVOLOVLJEK - PRI SP. PODPEČNIKU
13.00	........RADUHA - PRI PODVEJNIKU
13.30	........RADUHA - PRI TEVČU
14.00	........STRMEC - PRI MIKLAVCU
14.30	........STRMEC - PRI SP. MOŽICU NA OVINKU
15.45.........BREZJE - NA BRDU PRI ROGLU
4. ČETRTEK 19.3.2009
6.30-7.00......OTOK
7.30	..........NOVA ŠTIFTA - PRI PAVELNU
8.30	..........NOVA ŠTIFTA - PRI ZADRUGI
10.00	..........LENART-PRI SP. KOSU
10.30	..........LENART - NA PODMIRJU
10.00	..........GORNJI GRAD - PARKIRIŠČE ZA KATEDRALO
11.00	.........SP. TRG - PRI KOLENCU - kozolec
12.00	..........KROPA-PRI FRICELJNU
13.00	..........BOČNA-PRI ZADRUGI
14.00	..........DEVCE - PRI RIHTERJU
14.30	..........FLORJAN - PRI ZAVRŠKI KAPELI - BRUNARICA
5. PETEK 20.3.2009
7.30	..........ŽLABOR - PRI MLINARJU
8.00	..........KOKARJE-PRI FLERETU
8.30	..........LAČJA VAS - GASILSKI DOM
9.00	..........PUSTO POLJE - PRI CAJNERJU
10.00	-11.00...ŠMARTNO OB DRETI - PRI ZADRUGI
12.00	.........ZG. POBREŽJE - PRI BITENCU
12.15..........SP. POBREŽJE - PRI FLERETU
12.30	..........TRNOVEC - PRI KRANČIČU
13.00	..........PRIHOVA-PRI UNOVTU
14.00	.........BREZJE - NA VRHEH PRI HUDOBREZNIKU
6. SOBOTA 21.3.2009
7.00-8.30......LJUBIJA-VETERINARSKA POSTAJA
9.00	..........LOKE-PRI LEVCU
10.00	..........LEPA NJIVA-PRI JOŽU
10.45...........RŽIŠE - PRI KOROŠCU
11.30 ..........GNEČ - ŠPORTNO IGRIŠČE
12.30	..........TRNAVČE PRI PEČNIKU
13.30	..........JAZBINE-PRI POVHU
14.00	..........ŠMIHEL-PRI GOSTILNI
NA VABILO DOPIŠITE MANJKAJOČE PODATKE (OBVEZNO EMŠO LASTNIKA).
OSEBNE PODATKE POTREBUJEMO ZA VODENJE IN VZDRŽEVANJE CENTRALNEGA REGISTRA PSOV (PO ZAKONU O ZAŠČITI ŽIVALI IN PO ZAKONU, KI UREJA VETERINARSKA MERILA SKLADNOSTI).
OSEBNE PODATKE OBDELUJEMO IN HRANIMO V SKLADU Z ZAKONOM O VAROVANJU OSEBNIH PODATKOV.
PROSIMO, DA S SEBOJ PRINESETE KNJIŽICO O CEPLJENJIH IN ZNAČKO TER OSEBNI DOKUMENT LASTNIKA PSA. BREZ POTREBNIH DOKUMENTOV ŽIVAL NE BO CEPLJENA.
CEPLJENJE JE MOŽNO TUDI VSAK DAN DOPOLDNE OD 7.00 DO 11.00 URE IN POPOLDNE, OD 16.00 DO 17.00 URE, NA VETERINARSKI POSTAJI V MOZIRJU, KJER JE ODPRTA TUDI AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI.
Imetnik psa mora zagotoviti cepljenje psa proti steklini, ko le-ta dopolni 3 mesece starosti.
Ostali psi morajo biti cepljeni proti steklini enkrat letno. Od zadnjega cepljenja ne sme preteči več kot 12 mesecev.
Pes mora biti najpozneje ob cepljenju stekline označen z mikročipom in registriran, prav tako pa dobi EU potni list. (V kolikor ga že ima, ga OBVEZNO PRINESITE S SEBOJ.)
DELAVNICA ZDRAVA PREHRANA IN POZNAVANJE ŽIVIL V NAZARJAH
Če želimo živeti zdravo, moramo jesti z glavo
Marija Jurak Trogar je predstavila izkušnje, ki si jih je nabirala v času svojega službovanja tako na področju gostinstva kot izobraževanja in svetovanja (foto: Marija Šukalo)
V gradu Vrbovec v Nazarjah je prvi četrtek v marcu potekala delavnica Zdrava prehrana in poznavanje živil. Druženje s svetovalko za prehrano Marijo Jurak Trogar so pripravile Savinjske novice, posvečeno pa je bilo 40-letnici izhajanja časopisa in
tednu boja proti raku.
V uvodu je udeležence pozdravil direktor zgornjesavinjskega časopisa Franci Kotnik in med drugim poudaril, da Novice niso namenjene le branju temveč zadnje desetletje tudi izobraževanju. Zato ni naključje, da
JULIJSKE ALPE
Vas mika do Špika?
Zgodaj zjutraj 28. februarja so štirje vrli fantje zapustili tople postelje in se odpeljali na Gorenjsko. Gornjegrajec Igor Grudnik, Mozirjan Janez Trogar in njuna nesavinjska »sotrpina« Klemen in Roman so se odpravili na Špik. Po štiriurni hoji na smučeh in brez so uživali v čudovitem razgledu po zasneženih vrhovih Julijskih Alp.
S Špika so smučali - le čemu bi se mučili z naporno hojo navzdol? Kljub dobremu sobotnemu obisku 2.472 metrov visokega Špika pa je izgledalo, da gre večina planincev raje peš v obe smeri.
MJT
Po osvojitvi vrha je sledil adrenalinski spust s Špika
so v njih našli mesto tudi nasveti z različnih področij. Eno od njih je zdrava prehrana, o kateri že nekaj časa piše Marija Jurak Trogar, inženirka živilske tehnologije iz Radegunde.
Jurak-Trogarjeva, ki poučuje tudi na celjski srednji šoli za gostinstvo in turizem, meni, da se danes vse manj ljudi zdravo prehranjuje. Zato je tudi v delavnici predstavila izkušnje, ki si jih je nabirala v času svojega službovanja tako na področju gostinstva kot izobraževanja in svetovanja.
obolenja ni, zato seje vredno potruditi za svoje zdravje tudi tako, da uživamo raznovrstno sestavljeno hrano, ki naj bo pretežno rastlinskega izbora. Torej, če želimo živeti zdravo, moramo jesti z glavo. »Vse, kar jemo, nas gradi. Ne živimo, da jemo, jemo, da živimo. Starši ne moremo le govoriti o pravilih zdravega življenja, pač pa ga moramo zdravo živeti in vzgajati naše otroke z zgledom. Le tako bomo ohranili zdravje svojih potomcev,« je med drugim izpostavila Jurak-Trogarjeva.
Obiskovalci so se seznanili z nekaterimi bio živili
(foto: Marija Šukalo)
Živilska strokovnjakinja, ki svetuje tudi individualno, poudarja, da je zdrava prehrana za človeka pomembna že od malih nog, saj pomaga vzdrževati imunski sistem človeka. Oslabljena odpornost namreč hitreje pripomore k pogostejšim mikrobnim in virusnim okužbam. Slednje pa pospešijo preobrazbo zdravih celic v rakaste.
Čudežnega zdravila za tovrstna
Svoje trditve je podkrepila tudi s predstavitvijo nekaterih bio živil, ki najdejo mesto na prodajnih policah Tuša, Mercatorja in Brinečevega kmečkega mlina. Za zaključek so obiskovalci po žrebanju ta živila lahko odnesli domov ter poskusili domači kruh iz polnozrnate in črne moke, ki ga Jurak-Trogarjeva tudi sama peče.
Marija Šukalo
Marija Jurak Trogar, s.p.
univ.dipl.inž.živil.tehn., pai Radegunda 57 3330 Mozirje
’	Gsm.: 031 642 353
Tel.: 03 8395 014 jutro.mar@siol.net www.zdravaprehrana.gajba.net
•	strokovna predavanja na izbrane teme o prehrani in živilih
•	individualno ali skupinsko svetovanje že od 10 eur / 45 min
SVETOVNI DAN CIVILNE ZAŠČITE
Priznanja za zgornjesavinjske gasilce
Prejemniki letošnjih priznanj Civilne zaščite iz Zgornje Savinjske doline (foto: Jože Zlatinšek)
Ob 1. marcu, svetovnem dnevu Civilne zaščite (CZ), so bile poleg državne proslave organizirane tudi slovesnosti na nivoju regij. Proslava zahodno Štajerske je bila 4. marca v Šentjurju. Na tej slovesnosti so pre-jeli visoka priznanja tudi štirje Zgornjesavinjčani, eden pa je priznanje prejel že na državni proslavi.
Na prireditvah so bila posameznikom in organizacijam za posebne dosežke podeljena priznanja CZ. Prejeli so jih za izvajanje aktivnosti na področju opravljanja nalog zaščite in reševanja ter za uspešno vodenje večjih intervencij ob naravnih in drugih nesrečah.
Franc Finkšt je srebrni znak Civilne zaščite Republike Slovenije prejel kot poveljnik za vodenje savin-
jsko-šaleške gasilske regije in kot član regijskega štaba CZ zahodno Štajerske regije. Ciril Turk je prejel
bronasti znak CZ za večletno uspešno poveljniško vodenje PGD Rečica ob Savinji. Anton Janžovnik je prejel bronasti znak CZ za dolgoletno aktivno delo na operativnem in preventivnem področju delovanja kot član PGD Mozirje. Z isto obrazložitvijo je bronasti znak prejel tudi Andrej Hriberšek, prav tako član PGD Mozirje.
Na državni proslavi je Anton Bez-ovšek prejel bronasti znak CZ, ker je kot poveljnik Civilne zaščite občine Gornji Grad odgovorno vodil intervencijo sil za zaščito in reševanje v velikem neurju, kije lanskega julija zajelo gornjegrajsko občino.
Benjamin Kanjir
OSNOVNA ŠOLA NAZARJE
Drugošolci so vabili v pravljico
Pravljični svet spremlja otrokovo odraščanje od njegovih najbolj rosnih let, z branjem prvih preprostih besed pa se mali šolarji začnejo v svet pravljičnih junakov podajati tudi sami. Z navdušenjem so se raziskovanja domišljijskega sveta lotili tudi nazorski drugošolci, ki so ob končanem pravljičnem projektu svoje delo predstavili ostalim mlajšim učencem, vrtčevskim otrokom in seveda tudi staršem.
Sedemletniki so se pod vodstvom učiteljice Karle Jeromel Rednak in s pomočjo vzgojiteljice Vanje Hofbau-ers pravljičnim projektom Povabljeni v pravljico ukvarjali okoli dva meseca. V tem času so spoznali številne pravljične junake, prebrali
V dramskem nastopu so se srečali različni junaki iz številnih pravljic (foto: Stane Kotnik)
ogromno pravljic, se ob tem vadili v temo različnih pravljic. Pohvalno je govornem nastopanju in naredili tudi dejstvo, da so pri projektu veliko čudovitih likovnih izdelkov na sodelovali starši otrok in z različni-
mi ročnimi spretnostmi pomagali pri izdelavi pravljičnih predmetov Otroci so obiskali krajevno knjižnico, saj so tam pravljice doma, v šoli pa jih je obiskal Modri medvedek ene slovenskih založb.
Ob končanem projektu so otroci svojim staršem, sošolcem in malčkom iz sosednjega vrtca pripravili daljši dramski nastop, v katerem so se srečali različni junaki iz številnih pravljic. Po nastopu pa so si zbrani ogledali še domiselno razstavo pravljičnih »rekvizitov« in se posladkali z dišečimi sladkimi dobrotami.
TG
VELESLALOMISTKA SARA STEBLOVNIK BURGER Z VENIŠ
Na tekmovanjih že na najvišji stopnički
Sara Steblovnik Burger z Veniš, osnovnošolka prvega razreda Podružnične osnovne šole Šmartno ob Dreti, zelo rada smuča. Vsestranska mlada športnica, ki poprime za teniški lopar ali zapleše ob poskočnih ritmih, seje odlično počutila na dilcah
Sara Steblovnik Burger je v kategorji letnik 2002 in mlajši osvojila pokal zlata lisička na Pohorju (foto: Marija Šukalo)
že ob drugem rojstnem dnevu. Lani je začela tudi sistematično trenirati veleslalom in uspehi niso izostali.
Ob trenerju Vladu Pirnatu, ki njeno delo usmerja tako na smučeh kot tudi na kondicijskih pripravah, so se kmalu pokazali dobri rezultati. Šestletna Sara je začela tekmovati za Športno društvo Beli zajec in nizati uspehe. V kategoriji cicibani, letnik 2002 in mlajši, je v pokalu Krvavec trenutno na tretjem mestu, v pokalu
za zlato lisičko na Pohorju pa seje zavihtela na najvišjo stopničko.
Mala smučarka bo v prihodnjim dneh začela trenirati tudi slalom, čeprav jo do konca sezone čaka še kar nekaj veleslalomskih tekem. Te bo verjetno tudi uspešno zaključila, saj jo na tekmovanjih bodrijo tako opa Franc (tako dedka kliče Sara), kot mama Natascha in oče Tomaž ter mnogi sorodniki.
Marija Šukalo
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Zadovoljni s stanjem v društvu
Mozirski gasilci so na letnem občnem zboru z zadovoljstvom poslušali in sprejeli poročila različnih poročevalcev, ki so opisali delo in dobro stanje društva v preteklem letu. Skozi vse leto so skrbeli za dobro stanje gasilskega doma, zaščitne opreme in tehnike. Udeleževali so se različnih akcij, med njimi desetih intervencij. Največ jih je bilo na račun julijskega neurja, ko so občani potrebovali njihovo pomoč.
V	poletnem času so v okoliške zaselke pripeljali dobrih 600.000 litrov pitne vode. Predsednik društva Jože Zlatinšekje ob tem poudaril, da je nalog, ki se nalagajo gasilcem, iz leta v leto več. Zavoljo tega je pomembna njihova usposobljenost in udeleževanje na različnih izobraževanjih. Na slednjih gasilci osvajajo nova znanja, brez katerih ne morejo delovati uspešno, predvsem pa varno. V društvu se združuje 319 članov, od najmlajših do najstarejših. Slednji se še vedno srečujejo na vajah in udeležujejo različnih veteranskih tekmovanj.
V	lanskem letuje bila izdana knjiga ob 1 20-letnici delovanja društva.
Poveljnik društva Sandi Sedovšek je bil vesel ob dejstvu, da so v lanskem letu pridobili šest novih nižjih gasilskih častnikov (foto: Benjamin Kanjir)
Poleg tega je bilo izvedenih več aktivnosti, med drugim nakup dveh opremljenih avtoprikolic, ki bosta v Lepi Njivi in Šmihelu služili za gašenje začetnih in manjših požarov.
Benjamin Kanjir
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE
Nadaljevali bodo z uspešnim delom
Poveljnik Franc Štiglic je predstavil letošnji operativni plan (foto: Fanika Strašek)
Prostovoljni radmirski gasilci so se letos na občnem zboru najprej ob odprti žalni knjigi poklonili spominu na njihovega dolgoletnega člana in predsednika ter izredno aktivnega krajana Franca Trbovška, ki je umrl pred dnevi. Predsednik društva Damijan Nerat je podal poročilu o delu drušlva v preteklem letu. Največ aktivnosti so posvetili pripravi praznovanja 110-letnice društva, na operativnem področju pa so zabeležili deset različnih akcij in aktivno sodelovali pri odpravljanju posledic vremenske ujme julija lani. Neratje opredelil naloge, kijih čakajo v letošnjem letu. Med drugim bodo organizatorji prireditve ob 155-letnici začetka šole v Radmirju.
Načrtujejo tudi 15 različnih izobraževanj za člane in članice. Udeležili se bodo raznih tekmovanj in uredili svoje notranje akte in predpise. Pripravili bodo tekmovanje s starimi motornimi brizgalnami in organizirali ekskurzijo. Glavna naloga ki so si jo zadali na področju investicij, pa je obnova strehe na večnamenskem domu.
Podpredsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Roman Krajner je gasilcem posredoval zanimive informacije o izobraževanju, tekmovanju, zavarovanju in o aktualnem razpisu za sofinanciranje
nabave opreme na ravni države. Županja Anka Rakun seje ob tej priliki zahvalila radmirskim gasilcem za njihovo dobro delovanje in humanost. Zahvali in čestitkam so se pridružili še drugi gostje, med drugim tudi poslanec Iztok Podkrižnik, ki podpira prizadevanja za zakonsko ureditev statusa gasilcev.
Nazadnje so podelili različna priznanja članom za dolgoletno delo vdruštvu. »Kjerje volja in čut humanosti, tam je pot,« so besede, ki so jih privzeli kot svoj slogan in v tem duhu želijo nadaljevati svoje poslanslvo.
Fanika Strašek
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI
Leto 2009 v znamenju izobraževanj
Poveljnik Tomaž Blatnik je
poudaril, da so lansko leto še najbolj zaznamovale ujme
(foto: TG)
Kot številna druga društva, je tudi Prostovoljno gasilsko društvo Gorica ob Dreti svojim članom pripravilo občni zbor. Na njem so člani skupaj z vodstvom pregledali uspešnost svojega društva v preteklem letu in sprejeli delovni plan za letošnje.
Predsednik Miran Lever in poveljnik Tomaž Blatnik sta poudarila, da so lansko leto še najbolj zaznamovale avgustovske ujme, med katerimi je bil najbolj prizadet zaselek Čreta. In ravno ujme ter ostale vremensko pogojene nesreče bodo po mnenju večine govornikov na zboru društva v prihodnje najbolj zaposlovale gasilce.
Za takšno delo morajo biti gasilci
dobro usposobljeni, poleg tega morajo znati dobro rokovati s svojo opremo. Temu je namenjeno področje izobraževanja, na katerem je PGD Gorica ob Dreti, po mnenju poveljnika Blatnika, v lanskem leto močno šepalo. Zato bo društvo veliko sredstev vložilo v izobraževanje svojih članov, njihova druga prioriteta vtem letu pa je delo z mladino. Podmladek društva je potrebno dobro pripraviti za tekmovanja v Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline (GZZSD).
Številnim članom so podelili priznanja za okrogle jubileje aktivnega delovanja v drušlvu. Največji aplavz je bil namenjen Milanu II-ovšku, kije prejel priznanje za 60 let aktivnega dela v društvu. Potrdili so novega častnega člana društva, Franca Žehlja, in častnega poveljnika društva, Antona Blatnika. Zbora so se udeležili tudi predstavniki sos-ednjih gasilskih društev, župan občine Nazarje Ivan Purnat in predsednik GZZSD Janko Žuntar.
Tatiana Golob
Največje veselje je tisto, ki ga sploh nismo pričakovali.
Sofoklej
V______________________________J
OBČINA NAZARJE
N A Z A R J
Na podlagi 7. in 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), 7. in 8. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Nazarje (Ur. gl. ZSO, št. 3/09) ter Letnega programa športa v Občini Nazarje za leto 2009, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Nazarje na svoji 19. seji dne, 26.2.2009, Občina Nazarje objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI NAZARJE ZA LETO 2009
1.	Naročnik javnega razpisa:
Naročnik javnega razpisa je Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 NAZARJE.
2.	Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja športnih programov v Občini Nazarje v letu 2009 v skupni višini 20.188,00 evrov.
Proračunska sredstva so zagotovljena na proračunski postavki 1805102, 412000: Izvajanje športnih programov - razpis.
Razpisane so naslednje vsebine športnih programov:
I.
•	interesna športna vzgoja predšolskih otrok v zavodih s področja VIZ,
•	interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok v zavodih s področja VIZ,
•	športna vzgoja otrok in mladine v društvih in klubih:
-	interesna športna vzgoja predšolskih otrok
-	interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok
-	interesna športna vzgoja mladine
-	športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
-	športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport
II.
•	športno rekreativna dejavnost občanov,
•	kakovostni šport,
•	vrhunski šport,
•šport invalidov,
III.
•	razvojne in strokovne naloge v športu:
a)	izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
b)	športne, rekreativne in promocijske prireditve
c)	delovanje društev in zvez društev na lokalnem nivoju.
Razdelitev sredstev po vsebinah
			%
1.	Interesna športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok v Zavodih s področja VIZ, športna vzgoja otrok in mladine v društvih in klubih	10.094,00	50
II.	Šport odraslih (rekreacija, kakovostni in vrhunski šport ter šport invalidov)	3.028,20	15
III. a)	Izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu	1.0089,40	5
lil. b)	Pomembnejše občinske športne prireditve	3.028,20	15
lil. c)	Delovanje športnih društev in športne zveze	3.028,20	15
	SKUPAJ	20.188,00	100
Proračunska sredstva bodo razdeljena v skladu s sprejetim Letnim programom športa v Občini Nazarje za leto 2009, kije objavljen na spletni strani Občine Nazarje (http://www.nazarje.si) in oglasni deski.
3.	Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci
Na razpisu za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo naslednji izvajalci športne dejavnosti:
•	športna društva in klubi, registrirani po Zakonu o društvih;
•	zveze športnih društev, kijih ustanovijo športna društva za posamezna območja ali panoge;
•	zavodi, zasebniki ali druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predp-
isov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa;
•	zavodi s področja vzgoje in izobraževanja.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji pri izvajanju športnih programov v Občini Nazarje prednost pred drugimi izvajalci programov športa.
Izvajalci, ki kandidirajo na razpisu, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
•	da se pravočasno prijavijo na javni razpis;
•	da imajo sedež v Občini Nazarje in v njej pretežno izvajajo svojo športno dejavnost;
•	da so najmanj eno leto registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa;
•	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih športnih programov;
•	da imajo zagotovljeno redno vadbo najmanj 35 tednov v letu, razen v primeru, ko kandidirajo s programi razvojnih in strokovnih nalog v športu;
•	da imajo urejeno evidenco o članstvu, o plačani članarini in o registriranih tekmovalcih, če so registrirani po Zakonu o društvih;
•	da so na podlagi zakonskih predpisov registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa.
Izvajalci, ki so s svojimi športnimi programi uspešno kandidirali na javnem razpisu za sofinanciranje programov športa v občini Nazarje v letu 2008, a niso v celoti izpolnili pogodbenih obveznosti inje bilo to ugotovljeno preko izvedenega strokovnega nadzora, z enakimi programi ne morejo kandidirati na javnem razpisu za leto 2009.
4.	Obdobje za porabo sredstev:
Dodeljena sredsh/a morajo biti porabljena najkasneje do 31.12.2009.
5.	Razpisni rok:
Rok za prijavo je do vključno 12.4.2009.
6.	Način dostave predlogov
Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila.
Vlogo je potrebno poslati na naslov: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, v zaprtih ovojnicah s svojim naslovom in s pripisom »Javni razpis ŠPORT 2009 - NE ODPIRAJ«. Šteje se, daje prijava prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti s priporočeno pošiljko ali do 12. ure na sedež Občine Nazarje.
7.	Navedba oseb, pooblaščenih za dajanje informacij:
Informacije in navodila za sodelovanje pri razpisu dobijo kandidati na Občini Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje.
Kontaktna oseba: Marinka Remic, tel. 03 839-16-00.
8.	Informacija o razpisni dokumentaciji:
Predlagatelji lahko razpisno dokumentacijo prevzamejo v času uradnih urna sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Občine Nazarje: http://www.nazarje.si.
9.	Obravnava vlog in rok, v katerem bodo izvajalci obveščeni o izidu javnega razpisa:
Pravočasno prispele in popolne prijave bo strokovna služba najkasneje trideset (30) dni po zaključku razpisa ovrednotila na osnovi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Nazarje in LPŠ v Občini Nazarje za leto 2009.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku osem (8) dni po sprejeti odločitvi Komisije za šport. Z izbranimi izvajalci bo župan Občine Nazarje sklenil pogodbe o sofinanciranju športnih programov.
Številka: 671-0001/2009-1 Nazarje, 3.3.2009
Župan občine Nazarje: Ivan PURNAT, I. r.
LITERARNO SREČANJE IN OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE NA REČICI OB SAVINJI
Besedna, glasbena in likovna doživetja
Načelo, da je »sodelovanje najlepši stavek v simfoniji življenja« (besede moderatorke Albine Ra-jter), je vodilo člane društev Gal in Slap, da so družno pripravili kulturni program v prostorih društva Gal. Tega se je razveselil tudi župan Vinko Jeraj in izrekel dobrodošlico zbranim na sklepni prireditvi meseca kulture. »Te ne bi bilo brez kulture srca,« je menil.
Veliko srčnih misli je bilo še izrečenih. Slišale so se iz zgodb, ki jih piše življenje in sojih člani kulturnega društva Slap oblikovali v verzih. Sicer pa si v društvu želijo
Nives Kraševec je izvabila melodijo iz tibetanske pojoče posode
(foto: AG)
več mladih, je povedala Rozalija Tkavc. Trije so tisto popoldne že prepričali s svojim nastopom: avtorica himne zgornjesavinjskih zborov Vanja Rajter ter zmagovalca Besedičice, Damjana Šuster in Anže Korenjak.
Srčnosti ni manjkalo tudi ljudskim pevkam skupine Pušeljc. Literarno srečanje in razstava male plastike članov društva Gal sta izzvenela v melodiji tibetanske pojoče posode, starodavnega instrumenta, na katerega je zaigrala Nives Kraševec.
Andreja Gumzej
PREDAVANJE ALENKE POLUTNIK V KNJIŽNICI MOZIRJE
kaj to je ?
Mag. Alenka Polutnik je predstavila, kako ustvariti pogoje za ugoden pretok energije v bivalnih prostorih (foto: Roman Mežnar)
Na to vprašanje je odgovorila Alenka Polutnik, magistra krajinske arhitekture iz Celja, kije v knjižnici Mozirje predavala o feng shuiu. To je starodavna znanost, kije osnovana na spoznanju, da ljudje stalno živimo v izmenjavi s svojim okoljem in da le-to ves čas močno vpliva na nas. S proučevanjem te starodavne znanosti, ki izvira iz Kitajske, se predavateljica ukvarja že enajst let. Teorijo, kako okolje vpliva na človeka in gibanje energije v okolju, uporablja pri svojem poklicnem delu prostorskega načrtovanja in arhitekture.
Stanovanje je zrcalo našega življenja in pomemben prostor, kjer si odpočijemo in nabiramo novih moči. Z enostavnimi prijemi lahko
Feng shui -
usmerjamo življenjsko silo ali či in spreminjamo njen tok v stanovanju ali poslovnem prostoru tako, da postanemo bolj zdravi in srečnejši. Predavateljica je zato zelo nazorno prikazala teorijo delovanja sil in določanje petih osnovnih elementov po feng shuiu. To so: les, ogenj, zemlja, kovina in voda. Kako ustvariti pogoje za ugoden pretok energije v našem domu in kaj je pomembno, ko kupujemo ali načrtujemo gradnjo hiše, je prikazala tudi s projekcijo fotografij konkretnih primerov.
Feng shui ima na človeka močan vpliv in postaja predmet predavanj na najbolj znanih univerzah v Ameriki, Angliji in Avstraliji. Svetovalce feng shuia skoraj obvezno vključujejo v prostorsko načrtovan-
je in nepremičninsko trgovanje v Nemčiji, v posameznih primerih pa tudi pri nas. Takšna predavanja
bodo torej v prihodnosti vedno bolj dobrodošla.
Fanika Strašek
KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE
Zavarovanje živali le individualno
Zgornjesavinjsko konjerejsko društvo, ki mu predseduje Janko Prislan, je v lanskem letu uspelo izpeljati vse zastavljene naloge in pridobiti nekaj novih članov. Tako so konjerejci v spomladanskem času organizirali predavanje, na katerem so prisluhnili veterinarki in home-
Zgornjesavinjskemu društvu, ki združuje ljubitelje konj, predseduje Janko Prislan
(foto: Marija Šukalo)
opatinji Maji Holeček. Predstavila jim je splošne karakteristike konja. Člani društva so tekom leta s svojo prisotnostjo obogatili marsikatero prireditev v dolini.
Ob zaključku leta so s svojimi grivastimi lepotci prejahali pot od Mozirja do Gomilskega ter se udeležili žegnanja v Šentjanžu. Žal pa se člani društva niso udeležili tečajev za jahača I in II, ki bi jim omogočil vključevanje v cestni promet. Tako bodo še naprej jahali le po
gozdnih poteh in različnih jasah.
Na občnem zboru so se dotaknili tudi financiranja društva s strani občin. Te, z izjemo Rečice in Mozirja, nimajo posluha za delovanje društva, ki združuje lastnike konj iz vse doline. Prav tako so razmišljali tudi o zavarovanju svojih živali. Te namreč lahko zavarujejo kot posamezniki za različne vrste bolezni in povzročanje škode, ne morejo pa jih kolektivno kot društvo.
Marija Šukalo
2. SLOVENSKA FUISAL LIGA ■ KONČNICA
Sanjski polčas »graščakov«
Čepravje prvi polčas pripadel gostiteljem, predvsem zaradi zmede in nediscipline posameznikov v obrambi Nazarčanov, pa slednji že takrat niso bili v podrejenem položaju. Jasno so dali vedeti, da so tokrat prišli po zmago, in to se je v nadaljevanju tudi izkazalo.
Tesno pokrivanje po celem igrišču je nasprotnika kmalu zlomilo, njihova groba igra in nekaj zaporednih prekrškov je bila le voda na mlin za »graščake« in predvsem za Metulja, ki jevtem obdobju zadel kar štirikrat, od tega je izkoristi tudi dva strela iz desetih metrov. Piko na i je ob koncu tekme postavil Jure Šemenc, ki je z dvema goloma dokončno zapečatil usodo Gorenjcev. »Graščake« so prišli bodrit tudi nazorski gasilci, ki so z bučnim navijanjem preglasili domačo množico in tako prispevali svoj delček k pomembni zmagi.
Ker se igra na dve dobljeni tekmi, je seveda potrebno sedaj zmagati
doma, saj v nasprotnem Nazarčane čaka še enkrat pot v osrednjo Selško dolino. Upajmo, da se to ne bo zgodilo in da bodo varovanci trenerja Peziča že da nes v domači dvora-ni rešili vprašanje polfinalista končnice. Ljubitelji dvoranskega nogometa pridite na tribune športnega hrama v Nazarjah v kar največjem številu.
IZJAVI PO TEKMI
Zdravko Markelj, trener Ratitovca: »Tekma se ni odvijala po naših pričakovanjih, igrali smo slabo. V prvem delu smo zadevali, dosegli smo štiri zadetke in če bi igrali normalno, bi morali zmagati. Ne vem, zakaj fantje niso upoštevali mojih navodil, da še naprej igrajo mož na moža. Morda so nasprotnika celo malce podcenjevali, kar se nam je hudo maščevalo.«
Ilija Pezič, trener Nazarje Glin: »To je bila zelo pomembna tekma za nas, saj smo prišli v Železnike zjasnim ciljem, da zmagamo. V prvem
delu smo prejeli poceni gole, po posvetu v garderobi, da ne igramo več četvorke, in s poznejšimi menjavami največ šestih, sedmih igralcev ter ob podpori naših glasnih
navijačev nam je le uspel preobrat. Doma pričakujem težko tekmo, bomo pa dali vse od sebe, da zmagamo in se uvrstimo v polfinale.
Franjo Pukart
Bravo Nazarje, bravo fantje s trenerjem na čelu, tako se igra in bori za barve kluba, je najbolj kratek komentar prve tekme četrtfinala končnice 2. slovenske futsal lige med gorenjskim Ratitovcem in zgornje-savinjskimi »graščaki«. Nazarčani so vsi od prvega do zadnjega pustili srce na igrišču in po zaostanku dveh golov, s sanjskim drugim polčasom, preobrnili rezultat in nadigrali domače »čevljarje« prav v vseh elementih igre malega nogometa. Spet je blestel neustavljivi kralj strelcev Metulj, ki je tokrat »zabil« kar petkrat in bil nerešljiva uganka ter prava nočna mora za vratarja Vidica.
KNIN Ratitovec Železniki : KNIN Nazarje Glin 4:8 (4:2)
Železniki. Športna dvorana. Gledalcev: 100. Sodnika: Roman Jež in Bernard Avramovič. Delegat: Vitodrag Sitar.
Strelci: 0:1 Metulj (2), 1:1 Kantarevič (5), 2:1 Bečič(lO), 2:2 Funtek (13), 3:2 Radanovič (16), 4:2 Česen (19), 4:3 Metulj (25), 4:4 Metulj (34), 4:5 Metulj (35) 10 m, 4:6 Metulj (38), 4:7 J. Šemenc (38), 4:8 J. Šemenc (40).
KMN Nazarje Glin: Supin, Vreš, Oblak, Letojne, Urtelj, Funtek, Korošec, Ipavec, Metulj, Hren, J. Šemenc, Mekiš. Trener: Ilija Pezič.
Rumeni karton: J. Šemenc (Nazarje Glin), Prelec, Kejžar, Bečič (Ratitovec).
Igralec tekme: Blaž Metulj (Nazarje Glin).
Rezultati prvih tekem četrtfinala končnice:
Ratitovec: Nazarje Glin	4:8 (4:2)
FSK Kebelj: Casino Safir Divača 2:1 (1:0)
Razpored drugih tekem četrtfinala končnice:
Nazarje Glin: Ratitovec	petek, 13.3„ ob 20. uri (Nazarje)
Casino Safir Divača: FSK Kebelj sobota, 14.3., ob 20. uri (Sežana)
Muca Vila
Spol: samička
Starost: cca. 4 mesece, mladička Kontakt: 041/426-562 (Melani), toowildcat@hotmail.com
Kratkodlaka črno-bela lepotička, ki je bila ob najdbi zelo plaha, zdaj pa je zelo prijazna in nežna muca, išče nov dom. Vajena je uporabljati mačji wc. Je cepljena in veterinarsko pregledana, sterilizirana še ni. Več info po telefonu/mailu.
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU
Robnikova z vozovnico za
finale
Na veleslalomu za svetovni pokal v Ofterschwangu je Mateja Robnik še zadnjič pred finalom v Areju zabeležila nekaj točk. Čeprav ji po nastopu na prvi progi ni kazalo najbolje (bila je 24.), seje v drugo zbrala in z napadalnim smučanjem popravila položaj.
Deveti najhitrejši čas druge proge, ki zaradi novega snega ni nudila enakih razmer za vse tekmovalke, je zadostoval za končno 17. mesto. »Žal nisem uspela smučati brez napak, predvsem prvi nastop bi lahko bil boljši. Vseeno sem zadovoljna s končnim rezultatom,«je povedala še
ne 22-letna Lučanka. S tem seje Robnikova v skupni veleslalomski razvrstitvi utrdila na 23. mestu in si drugič v karieri priskrbela vozovnico za zaključeksvetovnega pokala, kamor potuje 25 najboljših veleslalomistk.
Medtem ko starejša tekmuje med svetovno elito, se mlajša od Robnik-ovih smučark - Tina, še kali na tekmovanjih nižje ravni. Tekmovala je tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu v Garmisch-Partenkirch-nu, kjer je smučala v veleslalomu in superveleslalomu, a žal obakrat ostala brez uvrstitve.
Špela Robnik
Glasbeni delavnici Andreja Raka in Primoža Zvira
vabita na
3. TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA POKAL ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE,
ki bo v nedeljo, 15. marca 2009, ob 15. uri v kulturnem domu na Rečici ob Savinji
flmiI
Tekmovanje bo potekalo v treh________
do 10 let, od 11 do 15 letin od 16 let dalje. Teki jevala tričlansko koBSjjd. Sočasno bo v revijalni izbralo svojega ljubljenca "GODCA OBČIl
nah:
Ice bo ocen-u občinstvo VA".
\ -SlJ
Prijave so na tel. 041
Vabljeni vsi ljubitelji narodnozabavne glasbe!
sobote, 14. marca, -891 (Andrej).
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Prvo mesto prvenstva sezone 2008/09 na Vransko
Rezultati v minulih dveh krogih so že prinesli dokončen razplet v razburljivem prvenstvu sezone 2008/09 v 3. SKL - skupina center. Vrani Vransko so prvaki postali že krog pred koncem tudi teoretično, Nazarje pa se bo uvrstilo na 2., 3. ali 4. mesto, odvisno od izida tekme zadnjega kola doma z ekipo Žiri in tekme med Ivančno Gorico in Utrip Trzinom.
Tekma v polni telovadnici v Gorenji vasi je potekala v prijetnem športnem vzdušju. Skupinica domačih navijačevje ustvarila bučno atmosfero, ekipi pa sta na igrišču prikazali kvalitetno, zanimivo in enakovredno igro, ki pa na ža lost že četrto tekmo zapored ni prinesla uspeha nazorski ekipi.
V prvem polčasu sta bila oba tekmeca tudi strelsko zelo razpoložena, kar pa seje na rezultatu bolje odrazilo pri domačinih. Ti so namreč iz neizdelanih akcij zadeli trojki v zadnjih sekundah obeh četrtin prvega polčasa in odšli na odmor s kar 11 točkami prednosti, česar glede na prikazano igro ni bilo pričakovati.
Kljub temu se Nazarčani v drugem polčasu niso predali. Zagrizeno so začeli zmanjševati razliko in prišli v 26. minuti že na samo dve točki zaostanka, kmalu zatem pa jih je presekala neupravičeno dosojena tehnična napaka, ko so bili v posesti žoge. Domačini so izkoristili ponujeno priložnost in v naslednjem napadu ponovno pobegnili s šest na enajst točk razlike, česar pa nazorska ekipa do konca tekme ni več zmogla nadoknaditi.
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o.
Savinjska cesta 30,
3331 Nazarje
Znova je odlično igral Valenčak, ki pa ni imel dovolj pomoči od soigralcev pri skokih v obrambi, tako da so domačini lahko večkrat zadevali tudi iz drugih in tretjih napadov zapored. V napadu sta zelo dobro odigrala Plaskan v prvih 30 minutah igre in Vodončnik v zadnji četrtini, a je teh njegovih desettočk prišlo prepozno za preobrat.
Na tej tekmi ni ničesar mogoče očitati nazorski ekipi. Bili so vsaj enakovreden nasprotnik, vendar sta tokrat poleg njihove dobre igre na iztržek vplivala še dva faktorja - niso imeli športne sreče in na sredini tekme sta jim bila sodnika izrazito nenaklonjena. So pa takšno smolo športno in kulturno prenesli. Tudi iz tega razloga smemo jutri v nazorski športni dvorani na tekmi proti Žirem pričakovati lepo in uspešno slovo od te sezone.
Tomaž Križnik
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Anja Drev ponovno brez konkurence
Še ne dvanajstletna Anja Drev iz Šmartnega ob Pakije konec februarja ponovno navdušila s svojo veleslalomsko in slalomsko vožnjo. Članica Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje seje namreč udeležila druge tekme evropskega pokala gluhih in naglušnih v švicarskem Unterwasserju. V veleslalomu je prepričljivo zmagala, v slalomu pa je
imela kanček manj sreče, a je kljub temu zasedla odlično drugo mesto.
Tudi doma nima konkurence. Dokaz za to je naslov državne prvakinje gluhih in naglušnih mladink v kategoriji do osemnajst let. Tega je osvojila na državnem tekmovanju invalidov na smučišču Ovšen pod Uršljo goro.
Marija Sukalo
Gorenju vas : Nazarje 89:78 (24:25, 29:18, 19:15, 17:20)
Gorenja vas. Telovadnica OŠ Ivan Tavčar. Gledalcev 70. Sodnika: Mladen Žarič (Medvode) in Marko Dretnik (Borovnica). Tehnični komisar: Žiga Žižak (Ljubljana).
Nazarje: Ž. Plesnik 7 (3-4), P. Polčnik 2, Bitenc 2, Gostečnik 4, Zadravec 5 (3-4), Vodončnik 17 (3T, 6-7), Gelb, Ilič, Plaskan 15(1-1), Ločičnik 2, Krivec 6 (2T), Valenčak 18 (10-12).
Rezultati 16. kroga 3. SKL - center:
Ivančna Gorica: Žiri 82:80, Kranjska Gora: Šenčur CPK mladi 66:102, Vrani Vransko: Utrip Trzin 104:75, Gorenja vas: Krvavec Meteor 93:73, Nazarje prosti.
Rezultati 17. kroga 3. SKL - center:
Gorenja vas: Nazarje 89:78, Krvavec Meteor: Vrani Vransko 94:95, Utrip Trzin : Kranjska Gora 78:59, Šenčur CPK mladi: Ivančna Gorica 86:69, Žiri prosti.
Lestvica pred zadnjim krogom:
1. Šenčur CPK mladi (+1) 27,2. Vrani Vransko 27,3. Utrip Trzin 26,4. Nazarje 25,5. Ivančna Gorica 22,6. Gorenja vas 22,7. Krvavec Meteor 22,8. Žiri 18,9. Kranjska Gora 15.
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH
Vetrovna loterija v Skandinaviji
Po še enem velikem slovenskem razočaranju na moštveni tekmi v Lahtiju, ko se Kranjcu, Damjanu, Pik-lu in Hrgoti ni uspelo uvrstiti vfinale, so naši skakalci na prvi posamični tekmi finsko-norveške nordijske turneje le nekoliko popravili vtis. Izredno slabe vetrovne razmere so organizatorje primorale k prestavitvi individualne tekme na manjšo skakalnico, na tej pa seje Damjanu, Kranjcu in Piklu v pravi vetrovni loteriji uspelo dokopati do novih točk
svetovnega pokala za 17., 22, in 28 mesto.
Seveda so ti dosežki še daleč od pričakovanj slovenske javnosti v letošnji sezoni, saj forma naših fantov še vedno niha podobno tokratnim vetrovnim razmeram, za izboljšanje rezultatov pa bo počasi zmanjkalo tekem. Ostale so tako le še štiri tekme skandinavske turneje in zaključek svetovnega pokala konec meseca v Planici.
Franjo Pukart

tonili
Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje
s sekcijo starodobnikov Veseli Savinjčani
vas vabi na
3, useslouensfco srečanje Ijubifeljeu smučanja po sfarem,
ki bo v soboto, 14. marca 2009, ob 9. uri v Mozirju (povorka po trgu ob 9.30) in ob 11. uri na Golteh.
Pridite in obudite spomine na stare čase!
STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Sesti krog strelske lige
Po šestem krogu strelske lige je prišlo do sprememb v razvrstitvi posameznikov, razlika med vodilnima ekipama pa seje zmanjšala. Med posamezniki trenutno vodi Pavel Petrin (SD Ljubno, 957), sledi mu Jože Gomboc (SD Gornji
Grad, 951), tretji pa je Boris Purnat (SD Gornji Grad, 947). Ekipno je najbolj uspešno Strelsko društvo Mozirje 1 (2.954) pred SD Gornji Grad I (2.920) in SD Gornji Grad II (2.631).
Roman Mežnar
ČRNA KRONIKA
•	PRODAJALA NA ČRNO
Ljubija: 3. marca dopoldan sta v Ljubiji dva državljana Madžarske prodajala razne predmete. Za svoje početje nista imela dovoljenja. Policisti so ju po prijavi občana izsledili in ju predlagali v postopek tržnem inšpektorju, ki ju je oglobil zaradi nedovoljene prodaje.
•	OTROCI NAŠLI MINO
Podvolovljek: 7. marca popoldan so otroci v Podvolovljeku na travniku našli ročno bombo. Na kraj so odšli policisti iz mozirske policijske postaje in regijski pirotehnik, ki je prevzel mino in jo odpeljal na uničenje. Ugotovljeno je bilo, daje šlo za neeksplodirano minometno mino iz II. svetovne vojne.
•	PREPIR ZARADI MOTORJA
Kokarje: 8. marca malo po tretji uri zjutraj so bili policisti s strani oškodovanca obveščeni, da gaje pred gostinskim lokalom Rdeča armada v Kokarjah napadel znanec, kateremu je pred tem za vožnjo posodil motorno kolo. Ker seje želel ponovno voziti z motorjem, oškodovanec pa se s tem ni strinjal, ga je znanec fizično napadel, prav tako mu je poškodoval tudi motorno kolo. Policisti bodo kršitelja oglobili.
•	OSTAL BREZ SMUČI
Mozirje: 8. marca malo po polnoči je neznani storilec pred lokalom Val de Petrus v Mozirju ukradel smuči. Oškodovanecjihje pustil nezavarovane, sam pa je odšel v lokal.
Če bi solza te zbudila, ne bi krila, te gomila.
V SPOMIN
11. marca mineva eno leto, odkar naju je zapustil dragi oče
Igor ŽLEBNIK
(21.5.1964- 11.3.2008)
Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Žalujoči hčerki Tamara in Mojca
JÄjflSik	dih j e zastal,
Ar	a spomin nate
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi brat, mož, ati, tast, dedek in pradedek
Ivan KOPUSAR
iz Zgornjih Pobrežij (5.3.1926-22.2.2009)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, sveče, cvetje ter izrečena sožalja.
Žalujoči vsi njegovi
I Pokoj sladak te čaka v jami, neskončna sreča nad zvezdami, mi spremljamo v mirni te kraj, kritofci Pa v nebeški raj!
ZAHVALA
Ob izgubi strica Anza
Ivana CIRAJA
(1920-2009) z Ljubnega ob Savinji
se iskreno zahvaljujemo patronažni sestri Angelci Šuster, ki ga je v času bolezni obiskovala in mu nudila pomoč, osebju Zdravstvenega doma Ljubno, dekanu Martinu Pušenjaku za lepo opravljen obred, pevcem, govornici Ani Kamplin za poslovilne besede, Pogrebni službi Anubis ter vsem ostalim za molitev, izrečena sožalja, darovane svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi našim sorodnikom, prijateljem in sosedom za izkazano pomoč.
Domači
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk!
Ni smrt tisto, kar ms loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše.
Brezpomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame
Helene SKOK
iz Šmartnega ob Dreti (7.8.1927 - 5.3.2009)
Iskrena zahvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njen spomin, darovali za svete maše in sveče ter izrekli sožalje. Hvala za molitve, pevcem za petje, g. Jožetu Zidarnu za izrečene besede slovesa, pogrebni službi Morana ter gasilcem PGD Šmartno ob Dreti, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Neizmerna hvala prijateljem, sodelavkam, sorodnikom in sosedom za vso oporo, tolažbo in pomoč v najtežjih trenutkih.
Prav tako gre iskrena zahvala gospodu župniku Petru Marčunu za lepo opravljeno pogrebno slovesnost.
Hvala pa tudi vsem, ki boste kdaj postali ob njenem grobu, ji prižgali svečko in se je spomnili z lepo mislijo in molitvijo.
Vnukinja Helena in Jani

Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpala sem svoje moči, zaprla sem trudne oči.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame
Ane KNEZ
Mrazova Ana iz Lačje vasi
(I9.I2.I92O - 4.3.2009)
Iskrena hvala vsem sosedom, še posebej Ančki in Darinki, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom, sodelavcem iz BSH, prijateljem za izrečeno sožalje, darove za svete maše, sveče.
Hvala tudi govorniku, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gorica, pevcem, gospodu župniku, diakonu, Nevrološkemu oddelku Splošne bolnice Celje, Zdravstvenemu domu Nazarje ter Pogrebni službi Morana.
Žalujoči: hči Anica z družino
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
Za vedno je zaspal naš ata, stari ata in pradedek
Ivan Milan TROGAR
iz Radegunde (8.3.1924-4.3.2009)
Iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in bili v mislih z nami.
Vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Ne reci, da je smrt, saj to preveč boli, so le blage sanje, dolgo, mirno spanje.
In pride dan, ko se končajo zadnje, upajoče sanje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta, dedka in pradedka
Jakoba POZNIČA
(1.5.1928 - 3.3.2009) iz Gornjega Grada
Vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, prinesli sveče, cvetje, darovali za svete maše ter cerkvene potrebe, se iskreno zahvaljujemo. Prav tako iskrena hvala vsem, ki ste mu lajšali telesne in duševne bolečine v jeseni njegovega življenja.
Žalujoči: Vsi njegovi
Še vedno aktiven
Upokojenka pravi kolegici: “Včasih so menda fantom pri vojakih v čaj dajali brom, da bi ne imeli prehudega poželenja.”
“Zakaj mi sedaj na stara leta to razlagaš ?”
“Leta in leta sem v strahu čakala, da bo pri mojemu možu začel delovati, in šele sedaj, pri osemdesetih mi pove, da ni bil nikoli v vojski.”
Ljudje, ki veliko berejo o zdravju, se nezdravo gibajo.
Malo pozno
Micika: “Končno sem našla pravega moškega zase!”
Zofka: “Kaj pravi pa tvoj mož na to?”
Nekateri ljudje stvari preresno jemljejo, spet drugi pa preresno vzamejo, da so ti to preresno vzeli.
Kaveljc in korenina
Sedemdesetletni Novak je pri zdravniku na sistematičnem pregledu, kjer pove, kako živi: “Z ženo moram biti še vsak dan aktiven v postelji, saj mi v nasprotnem primeru grozi, da me bo ubila, ker bi bil to znak, dajo varam.”
“Potem imate pa res zdržlji-vo srce.”
“Saj ga moram imeti, je moja ljubica prav taka!”
Odrasti že vendar!
Mamica okara sinčka: “Mihec, pazi malo, kaj delaš in malo manj skači naokrog. Zdaj si vendarle star že štiri leta."
“Zakaj? A mi je potekla garancija?"
Ni vzroka
Šimen: “Si gledal novo slovensko nadaljevanko?”
Bepo: “Zakaj, ali imajo kakšne dobre reklame vmes?"


Cvetke k koprive
DOBRA NALOŽBA
Janko Kopušar, sekretar Območne obrtno-podjetniške zbornice Mozirje (levo): »Menda si kar pogostokrat na smučanju?«
Janez Kaker, predsednik te zbornice: »Jasno da. 0 čem pa naj se
sicer potem poleti na morju pogovarjam?«
NAJ KURJAČ
Sandi Grudnik, naj občan občine Nazarje: »Vsako delo je častno, tudi če moraš zaradi njega na kolena. Čeprav mije toplo pri srcu, ker je toliko občanov in predvsem občank glasovalo zame, me v prste še vedno zebe. Sicer kmalu ne bom več delal v rudniku, a še vedno rad podrezam v kakšno luknjo.«
VNEMA
DEL
SKLADBE,
ODLOMEK
POPUST
PRI
PRODAJNI
CENI
RAZTELEŠE-
VALEC
ZNAMENITI
FINSKI
SLAPOVI
LADIJSKI ALI LETALSKI VIJAK
AFRIŠKA
ANTILOPA
ANGLEŠKO
MOŠKO
IME
AMERIŠKA
FILMSKA
NAGRADA
MUSLIMANS-
KO
MOŠKO
IME
MESTO
V
KOLUMBIJI
HRVAŠKA
FILMSKA
IGRALKA-
INGE
TISOČ KILOGRAMOV
25. IN 21. ČRKA
VELENJSKA
TELEVIZIJA
UMETNI
MEDNARODNI
JEZIK
9. IN 22. ČRKA
NAJVEČJI
POLOTOK
V
JADRANSKEM
MORJU
BELJAKOVI.
SNOV,
SORODNA
HITINU
SPLETKAR,
ROVAR
(KNJIŽ.,
REDKO)
REKA V BOSNI, DESNI PRITOK SAVE
AFRIŠKA DRŽAVA, BOGATA Z NAFTO
ALBIN
(KRAJŠE)
MLAJŠA
KAMENA
DOBA
OTOČJE
V
BALTSKEM
MORJU
EVROPSKI
VELETOK
VEČERNA
PLESNA
PRIREDITEV
TKANINA
ZA
ZAVESE
NIKALNI-
CA
VNETJE
OČESNE
ŠARENICE
OSVETLJEN. ZEMELJSKE POVRŠINE S SONČNIMI ŽARKI
AMERIŠKA
FILMSKA
IGRALKA-
ABBE
NEMARNOST,
BREZBRIŽ-
NOST
MESTO NA AVSTRIJSK. KOROŠKEM (BLEIBURG)
TOŽEČE,
TARNAJOČE
(GLASB.)
MAJALSKO
LJUDSTVO
NA
BORNEU
KDOR
KAM
PRIBEŽI
KIJ,
TOLKAČ
PREMIČNA
GLEDALIŠ-
KA
STENA
AMERIŠKI
PEVEC-
FRANKIE
AROMATIČNA
KEMIJSKA
SPOJINA
V
FEKALIJAH
AKVARIJSKA RIBICA IZ DRUŽINE OSTRIŽNIKOV
Portal Savinjske doline
MINI SLOVARČEK:
IMATRA- znameniti Finski slapovi HIALIN- beljakovinska snov, sorodna hitinu ALAND- otočje v Baltskem morju LAAR- estonski politik- Mart CALI- mesto v Kolumbiji
Pneumatic center
Razmišljate o nakupu novih letnih pnevmatik?
SEDAJ JE PRAVI ČAS!
Da boste vedno varno prispeli do cilja, vam ponujamo pnevmatike priznanih proizvajalcev:
Sava, Debica, Dunlop, GT-Radial, Cooper, Yokohama, Goodyear,...
ODPRTO: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure
LESARSKA CESTA 45, NAZARJE
(jf) 839.16.40)
Napovednik dogodkov
•	Petek (13. marec), ob 16.30. Knjižnica Mozirje
Pravljično ura za otroke: Prijatelja___________________________
•	Petek (13. marec), ob 17.00. Prostori Strelskega društva Mozirje
7. krog strelske lige z zračno puško___________________________
•	Petek (13. marec), ob 18.00. Knjižnica Mozirje
Otvoritev likovne razstave slikarke Slavice Tesovnik __________
•	Petek (13. marec), ob 19.00. Domačija Dobrovc v Poljanah
Čitalniški večer - gost večera vitez Jožef Ciraj___
•	Petek (13. marec), ob 20.00. Športna dvorana Nazarje
Futsal končnica ■ KMN Nazarje Glin: KMN Ratitovec Železniki
•	Sobota (14. marec), od 10.00 dalje. Kulturni dom Luče, OŠ Luče
Gledališko-lutkovno srečanje ______________ ___________________
•	Sobota (14. marec), ob 11.00. Golte
3. srečanje ljubiteljev smučanja po starem_____________________
•	Sobota (14. marec), ob 11.00. Športna dvorana Zreče Košarkarska tekma ■ Rogla: Nazarje Input (mladinci)
•	Sobota (14. marec), ob 19.00. Kulturni dom Ljubno
Koncert MePZ Ljubno z gosti ___________________________________
•	Sobota (14. marec), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje: Žiri (člani)______________________
•	Nedelja (15. marec), ob 10.00. Menina planina 27. meninski veleslalom
•	Nedelja (15. marec), ob 10.00. Hala Komunalnega centra Domžale
Košarka - Nazarje Input, Keleja, Lastovka, Domžale B (kvalifikacije zal. ligo, pionirji U-14)_______________________
•	Nedelja (15. marec), ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input: Radenska Creativ (mladinci)
•	Nedelja (15. marec), ob 14.00. Kulturni dom Bočna Pokaži kaj znaš
•	Nedelja (15. marec), ob 15.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji
3. tekmovanje harmonikarjev za pokal Zgornje Savinjske doline
•	Ponedeljek (16. marec), ob 8.00. Sejmišče v Mozirju
Sejem suhe robe, tekstila, bižuterije...________________________
ŽIVALI - PRODAM
Prodam telička čb., starega 10 dni; gsm 031 800046.
Prodam ciko, brejo 6 mesecev in traktor prikolico; gsm 031/743-955.
Prašiče prodam ali menjam za bukova drva; Novak - Polzela, tel. 572-23-96.
Prodam plemenskega ovna, js pasme, licenciran do novembra; gsm 031/585-732.
ŽIVAH - KUPIM
Kupim brejo kravo ali telico, pašno; gsm 031 / 622-614.
ŽIVALI - ODDAM
Dobrim ljudem oddam mešančka, srednje rasti, starega 5 mesecev; gsm 040/323-816
Prodam domače ocvirke; gsm 031/821-382.
Semenski krompir - dezire, 1. množitev,
droben, ugodno prodam; gsm 051/357-683.
Prodam krompir, rdeč asterix, prim. za seme, lanski uvoz, zelo rodoviten; tel. 04/252-26-37.
Prodam suha, cepljena, metrska drva -bukev in gaber; gsm 031/585-735.
Prodam garažna macesnova vrata s podboji; tel. 583-28-67.
Prodam garažna vrata - smreka, dim. 255 x 220 cm; gsm 041/736-146.
Ugodno prodam silažne bale; gsm 041/894-351.
Silažne bale prodam, cena po dogovoru; tel. 03/583-54-58.
Prodam okrogle silažne bale; tel. 583-10-91. Okrogle silažne bale ugodno prodam; gsm 041/354-657.
Prodam silažne bale; gsm 041/566-109. Prodam cisterno za kurilno olje - 2.400 litrov; gsm 031/276-371.
Prodam obračalnik (4 m) in zgrabljevalnik (3,50 m) - oboje sip; tel. 584-34-92 ali gsm 031/380-956.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE
Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevoznišh/o, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elekfro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE
Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo.
BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. RAČUNOVODSKE STORITVE 2 meseca brezplačno vodenje, dodatni popusti! 041/429-755.
ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95,3330 Mozirje.
KAKŠNO KOLO JE PRIMERNO ZAME?
Vprašaj osebo, ki o kolesih razmišlja 24 ur na dan. Pokliči Filipa na 040/ 431-591! Skupaj bosta našla rešitev. GT modeli 09 so že na zalogi.
Proces - PDF; Brezje 9d; 3330 Mozirje; Filip Pavlin.
HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji.
VSE VRSTE IZKOPOV
za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje.
MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018.
Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje.
Prodam hidravlični cepilec za metrska drva (17 ton); gsm 041/354-504.
Prodam vitlo tajfun, 41, na daljinsko vodenje, cena po dogovoru; gsm 041/783-971. Prodam traktor zetor 6011, lepo ohranjen, vreden ogleda; gsm 031/815-238.
Prodam traktor imt 539 delux, let. 1987, dobro ohr., registriran, 3.700 eur; gsm 051/ 420-005.
Prodam letne gume firestone 175/65 14 f 580, za 50 eur; gsm 041/785-337.
Prodam 4 letne gume 195/65 r 15, continental eco contact 3,6 - 7 mm profila po polovični ceni; gsm 041/643-377.
DRUGO - KUPIM
Kupim malo otroško kolo - lahko je potrebno popravila; gsm 031/823-956.
Kupim starinska vhodna vrata, lahko so v
slabem stanju; gsm 031/491-381.
Kupim rabljen štedilnik na trda goriva (dolž. 90 cm, dimnik na desni); gsm 051/706-928.
VOZILA - PRODAM
Prodamfiattempro, let. '95,prevož. 131.000 km, odi. ohranjen; gsm 031/453-167. Prodamfiatmarea weekend 1.8,16 v, let.'99, 122.000 km, klima, vlečna kljuka, ugodno; gsm 031/726-975.
Prodam bmw318, let. '02, odlično ohranjen; gsm 031/557-996.
NEPREMIČNINE
Prodam 3-sobno stanovanje v centru Nazarij; gsm 041/354-685.
Najamem stanovanje oz. hišo v širši okolici Ljubnega; gsm 070/833-298 ali 041/798-496.
I
I

Tutelä


habit,
. nepremičnine
HABIT d.o.o.,
Kersnikova 11. 3320 Velenje
Kontakt:
Dejan Goršek Gsm: 041 66 52 23
Posredovanje, prodaja, odkup nepremičnin
•	LOKACUA: TOPOLŠICA
•VEUKOSI: 80 m2	PRODAMO HIŠO
•VELIKOST PARCELE: 4600 m2
•	ETAŽNOST: K+P-M •STAROST: 1954 •CENA 75.000.00 EUR DODATNI OPIS: Prodamo manjšo hišo nad' etaži sla dve kleti (24 m2), v II. etažt je pri jedilnico n bivalna soba (39.97 m2); v III. etaži je podstreši m2). Zemljišče je večji del stavbno(3B50 m2). 800 m2 je I zemljišča Na parceli Je lesena drvarnica in lesena garaža S parcele je čudovit razgled na Šaleško dolino in okoliške hribe, v bližini Terme Topolšica Vredno ogleda ugodna cena
PRODAMO NOVOGRADNJO
Hiša je v treh etažah; vi. kopalnica, kuhinja z (7.5
•LOKACUAŠMARTNO OB PAKI - VELIKOST: eca. 140 m2
•	VELIKOST ZEMUlSCAcct 600 m2
•	ETAŽNOST: 2 ETAŽE
•	STAROST: NOVOGRADNJA
•	CENA 118.000.00 EUR
DODATNI OPIS: Prodamo enostanovanjsko hišo na sončni lokaciji (2 km do Šoštanja 4 km do velenje, 15 min do avtoceste MB-U). zgrajeno do podaljšane 3 gradbene faze (fasada priključki, okna in vrata) po dogovoru tudi gradnja na ključ.
Več na http://www.nepremicnlne.habit.si
ANŽE
AVTOSERVIS
Janez Janže s.p.
Letuš 81,3327 Šmartno ob Paki tel.: 03/891-5061, tax: 891-5060, GSM: 041/707-287 Najdete nas ob glavni cesti med Letušem in Mozirjem, pred gostiščem Psnat.
Lastnik servisa Janez Janže, ki skupaj s štirimi zaposlenimi nudi naslednje storitve za vaše vozilo:
AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in LIČARSTVO, MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO (Adriatic), POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi mamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažike, svečke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre za različne tipe vozil)
ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO RABLJENA VOZILA.
VELIKA AKCIJA ZIMSKIH PNEVMATIK BRIDGESTONE (LASSA), YOKOHAMA, DUNLOP, FULDA, GOOD YEAR, MAXXIS IN OBNOVLJENIH GUM BANDAG
JĆs||||||!c2 <i>ai/ivz.op
BtFULPA
YOKOHAMA I GOODYEAR
Na zalogi tudi terenski h dostavni program. UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! Novosti AVTOOPTIKA
Steklarstvo Benda
BENGLAS d.o.o.
Loke 33, 3330 Mozirje
Tel.: 03/839-45-10, 031/302-121
KBE
OKENSKI SISTEMI
m			ji & \
\	■ M H	/\ t -	i
	1	1 T \ \	i -
			
ALI VAM OKNA NE TESNIJO?
S predelavo starih vezanih oken v termoizolacijsko izvedbo boste PRIVARČEVALI! Nastavimo tudi okna, ki so povešena ali se ne zapirajo kot bi se morala!
IZDELAVA IN MONTAŽA PVC OKEN, VHODNIH VRAT, SENČIL, ŽELUZIJ, ROLET...
Ostala ponudba:
-	izdelava termopan stekla
-	vrtanje - brušenje
-	fazatiranje
-	izdelava namiznih plošč
-	uokvirjanje slik
-	montaža na domu
-	kratka čakalna doba
UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI!
10. marca
Celje - skladišče D-Per
7/2009
je praznovaj 5000023791,11
COBISS s
Ana Zamernik
Naj zdravje ves čas se te trdno drži, še dolso dobrota naj v srcu bedi, opojno iz peči naj kruh diši, brez težav naj se tvoj kolovrat življenja še dolgo vrti
To ti želijo vsi tvoji domači, še posebej pravnukec Jaka
Grajski trg 15.2327 Rače
Ob prijetnem dogodku čestitamo
POZEJDON
TURIZEM
Viktorju Pavlicu
nnuiDB
Šoferji Davidovega hrama
Vabimo
***-'*' Vas
termotehnikä
T|f
m t
toplotne črpalke hladilni sistemi
KRIŽARJENJE
Termo-tehnika, d.o.a, Braslovče Orla vas 27/a 3314 Braslovče
OKROG SOSEDOVEGA ČEVLJA
i	A
Informacije: 041 605 951

Benetke
Malta|NeapeligSavona

RAZPISUJE NASLEDNJE PROSTO DELOVNO MESTO
ELEKTRO TEHNIK, ELEKTRIKAR, SMER ENERGETIK
Pogojt
-	izobrazba: V. stopnja elektrotehnike (energetik)
-	vsaj nekaj letne delovne izkušnje
-	vozniški izpit B kategorije
-	zaželeno je znanje s področja montaž hladilnih in ogrevalnih naprav
-	komunikativnost, dinamičnost in samostojnost pri delu
Nudimo:
-	delo na perspektivnem področju (obnovljivi viri energije) in v mladem kolektivu,
-	stimulativna plača,
-	enoizmensko delo
-	možnost strokovnega izobraževanja in napredovanja
-	varno zaposlitev (po preskusni dobi zaposlitev za nedoločen čas)
PRIDITE NA BREZPLAČNO PREDSTAVITEV KRIŽARJENJA, ki bo v petek, 13. marca 2009, ob 19. uri v gostišču Grad Vrbovec v Nazarjah!
Prošnje z življenjepisom pošljite na naslov: TERMO-TEHNIKA, d.O.O., BRASLOVČE Orla vas 27a 3314 BRASLOVČE
Dodatne informacije na telefonski številki 03/703 16 20 ali 041 605 951.
OSREDNJA KNJ. CELJE