^2 *• j. g£k W • iv pJrjPj (y]]9 SPOMLADANSKA PRODAJNA AKCIJA V: ELEKTRO MOZIRJE ŽELEZNINA GORNJI GRAD BLAGOVNICA LJUBNO ŽELEZNINA LUČE 831-047 843- 016 841-020 844- 024 vrtne škarje BLACK & DECKER GT 221 posoda za ročno škropljenje LADK 5 1 cev za zalivanje 1/2 25 m----------------- namizni ventilator MVA 303 DE LONGHI Walkman TEC 3202 SP __________ mešalnik M 202 - MGA zamrzovalna omara 23,3 štedilnik kombiniran K 541 pralni stroj WA 904 X________1---------- mikrovalovna peč MW 310 DE LONGHI Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. T5.930V 1.550 / \ 8.674 / 3.399 r7 IN SE OBILO OSTALEGA TEHNIČNEGA BLAGA! \VELIKA IZBIRA VRTNIH KOSILNIC V VRTNARSKEM CENTRU V LJUBIJI - MOZIRJE tel. 831-045 ; POSEBNA PONUDBA: KOSILNICE NA ZRAČNO BLAZINO (električne in bencinske dvotaktne) KREDITNI POGOJI: na 1 + 4 obrokov brez obresti na 1 + 6 obrokov z 6X fiksnimi obrestmi na 1 + 12 obrokov z 12% fiksnimi obrestmi NIKJER CENEJE KOT V ZADRUGI! /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje ŠIRITEV MREŽE BANČNIH AVTOMATOV Vse imetnike tekočih računov, ki razpolagajo s trajno osebno številko za dvig gotovine na bančnih avtomatih obveščamo, da se je skupini 6-ih bankomatov Splošne banke Velenje pridružil tudi prvi BA v Zgornjesavinjski dolini v GORNJEM GRADU, Attemsov trg 8 Hkrati vabimo vse imetnike tekočih računov, ki še niso uporabniki BA, da na enoti, ki vodi njihov račun vložijo zahtevek za izdajo osebne številke in se tako pridružijo mnogim našim varčevalcem, ki avtomate s pridom uporabljajo. Vedno prijazno pri roki, bančni avtomati LB Splošne banke Velenje d.d.. BUDNA D.O.O. - vse klase - Nove višje odkupne cene - plačilo takoj - ni potrebno žaganje - ugodni plačilni pogoji - dostava na dom Informacije: 84i-i07 \ \ 0609-621-475 'k T OSREDNJA S KNJIŽNICA j CE-------- 4 m 12 H! 212 ----------------- __________________________ Savinjski gaj foto: Vlado Lamut Se javnemu podjetju Komunala Mozirje obeta preživetje ali kaj drugega? Prazne obljube o rekonstrukciji ceste Ljubno - Luče Macesnikov plaz v Podolševi se vendarle umirja Razgovor z direktorico Centra za socialno delo Mozirje Marjano Veršnik - Fale Odprta knjiga planinskih skrivnosti Martina Aubrehta Gost meseca: humoristka Iča Putrih Urednikov bL, bi o Pravijo, da se zarečenega kruha največ poje. Opazili boste, da se je nekaj podobnega tokrat zgodilo tudi meni, saj dveh v prejšnji številki napovedanih prispevkov v današnji ne boste našli. Začetek potopisa o trekingu v Nepalu in članek o izstopih zgornjesavinjskih gorskih reševalcev iz GRS boste prebrali (takrat pa čisto zares) v prvi majski številki. Saj res, pred nami so že novi prazniki, katerih letošnji razpored je takšen, da omogoča kar okrogel enotedenski oddih. Marsikomu bo kar prav prišel, v našem uredništvu pa že zdaj gledamo malce otožno, saj vemo, da bomo prav v tistih dneh pripravljali naslednjo številko časopisa. V naši dolini se medtem številni jezijo nad državo in njenimi ministrstvi, ki nam ob (redkih) obiskih njenih predstavnikov obljubljajo marsikaj, iz tistega pa potem največrat ničesar ni. Pri cestah, denimo, je že tako. Jaz si tako mislim, zakaj ni ceste Ljubno-Luče v letošnjem proračunu. Napaka je bila v tem, da se je lani državni sekretar za ceste Marjan Dvornik v Luče peljal z Renaultovo limuzino, namesto da bi se peljal s katrco ali fičkom. Pa še kakšnega gozdarskega tovornjaka s petnajstimi kubiki lesa bi mu bilo treba poslati nasproti, da bi se srečeval z njim na mestih, kjer se tudi mi, ki redno ali občasno uporabljamo to "cesto". No, šalo na stran, ampak res je grdo od države, da nas takole ignorira. Ali je kriterij za dodelitev sredstev res samo število volivcev, ki je pri nas sorazmerno majhno? Seveda se tudi v takih primerih ne gre obnašati v stilu Calimera, pač pa poskušati postoriti vse v okviru svojih možnosti. Občinski sveti se tega načela držijo in v pospešenem tempu obravnavajo številne probleme v svojih okoljih. Vsi skupaj pa se soočajo tudi s problematiko javnega podjetja Komunala Mozirje. Podjetje ni nikomur posebej simpatično, tudi ni kakšnega posebnega razloga, da bi bilo drugače, kljub temu pa se povprečnemu koristniku njenih storitev postavlja vprašanje, ali bodo nove občine zmogle dovolj volje, da bodo nakopičene težave rešile v smislu obstoja podjetja. Ni namreč izključeno, da gredo razmišljanja tudi v kakšno drugo smer, pač odvisno od interesov. Bomo videli, kaj se bo zgodilo, upamo pa, da vsem tistim, ki so tega navajeni, ne bodo nehali odvažati smeti, kontrolirati neoporečnost pitne vode itd. Spoštovane bralke in bralce, lepe praznike vam želim v imenu našega uredništva. Na svidenje spet čez štirinajst dni! IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Tesovnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje tromesečje. Javno podjetje Komunala Mozirje Preživetje ali kaj drugega? 26. člen Zakona o varstvu okolja navaja obvezne lokalne javne službe: oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, javna snaga in čiščenje javnih površin itd. Določeno je tudi, da te javne službe zagotavlja občina oziroma se zagotavljajo skupno za več občin, če pa to ni zagotovljeno, jih zagotovi republika na račun lokalne skupnosti. Odpadki tu in tam, odraz ekološke zavesti občanov Tako imenovana komunalna dejavnost torej mora biti organizirana. 18. člen Zakona o gospodarskih službah določa, da vlada ali lokalna skupnost ustanovita javni gospodarski zavod za opravljanje ene ali večih gospodarskih dejavnosti, kadar se v celoti izvajajo kot neprofitne, njihovo izvajanje pa zahteva samostojno organizacijo izven uprave ali lokalnih služb. Komunalno podjetje v takšni ali drugačni obliki torej potrebujemo. Javno podjetje Komunala Mozirje v sklopu svojih tehničnih dejavnosti skrbi za oskrbo z vodo, ravnanje s komunalnimi odpadki, javno snago, čiščenje javnih površin in objektov, odvajanje in čiščenje odpadnih in meteornih voda, vzdrževanje cest in cestne infrastrukture, urejanje javnih poti in zelenih površin ter stanovanjsko dejavnost in upravniške posle. OSKRBA Z VODO V občini Mozirje je 1189 priključkov, katerih vzdrževalec je Komunala, in 70 priključkov, katerih vzdrževalec so krajevne skupnosti oziroma vodovodni odbori. V občini Nazarje je razmerje drugačno, 353:130 v korist priključkov v upravljanju Komunale. V občini Gornji Grad 343 priključkov upravlja javno podjetje Komunala, 150 je ostalih, v občini Luče za 143 priključkov skrbi Komunala, za 100 vodovodni odbori, občina Ljubno pa je edina, kjer je razmerje obratno: le za 16 priključkov skrbi Komunala, za preostalih 470 pa vodovodni odbori. Upoštevajoč celotno število priključkov v dolini upravlja Komunala s 70 odstotki vseh priključkov. RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI Pokritost odvoza komunalnih odpadkov bodisi v kantah bodisi v kontejnerjih je sorazmerno slaba, saj je v odvoz v povprečju sedaj vključena le polovica Zgornjesavinjča-nov. V občini Mozirje je pokritost 50-odstotna, v občini Nazarje 61-odstotna, v občini Gornji Grad in Ljubno 52-odstotna ter v občini Luče 34-odstotna. Po odloku bivše občine Mozirje bi Komunala morala v odvoz smeti zajeti vsa gospodinjstva, vendar je po mnenju njenih strokovnih delavcev racionalna le 66 do 68-odstotna pokritost. Poseben problem je deponija odpadkov v Podhomu, ki je praktično polna. Letos jo bo potrebno ali zapreti ali razširiti. Razširitev pa je možna le z dovoljenjem in koncesijo občine Gornji Grad ter potrebnimi finančnimi sredstvi (1,5 milijona DEM). S predvideno razširitvijo bi pridobili 1,2 hektarja oziroma 150.000 kubičnih metrov prostora, kar naj bi ob racionalni rabi zadostovalo za 15 let. V tem času se pričakuje odprtje regijskega odlagališča odpadkov za okrog 200.000 prebivalcev. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA Trenutno obratuje le čistilna naprava v Mozirju. Pokriva potrebe krajev Mozirje in Nazarje, ki sta delno že priključena s sekundarnimi vodi na primarni vod. Čistilna naprava v Lučah je dokončana, manjka še tehnični prevzem, zato bo možna hitra prikjučitev. Za Ljubno in Rečico sta bio diska kupljena, potrebno je zagotoviti sredstva za gradbeno izvedbo čistilne naprave in v primeru Ljubnega primarnega voda s črpališčem, v primeru Rečice pa primarnega voda in celotnega sekundarnega omrežja. V Gornjem Gradu je sekundarna kanalizacija trga s primarnim vodom v zaključni fazi, manjka torej še čistilna naprava. V končni fazi naj bi bilo v odvajanje in čiščenje odpadnih voda zajeto okrog 1400 priključkov. VZDRŽEVANJE CEST IN CESTNE INFRASTRUKTURE Komunala je zadolžena za vzdrževanje lokalnih cest, katerih dolžina po posameznih občinah znaša: Mozirje 42,775 km, Nazarje 23,590 km, Gornji Grad 21,185 km, Ljubno 14,995 km in Luče 38,167 km, skupno torej 140,712 km. Cesto Nazarje - Gornji Grad, cesto v Podvolovljek in Kranjski rak in cesto Solčava -Podolševa - Logarska dolina bi zaradi njihovih značilnosti in zahtevnosti morala prevzeti v vzdrževanje republika. STANOVANJSKA DEJAVNOST Komunala ima v upravljanju 387 stanovanj in 45 poslovnih prostorov, od tega največ v Nazarjah - 186, v Mozirju 108, v Gornjem Gradu 71, na Ljubnem 34 in v Lučah 33. PREŽIVETJE ALI KAJ DRUGEGA? Javno podjetje je o svojih dejavnostih pripravilo elaborat, v katerem je med drugim navedeno tudi jasno dejstvo, da morajo biti cene za komunalne storitve "vsaj stroškovno krite", sicer je reprodukcijski ciklus ogrožen. Če lokalna skupnost oziroma ustanovitelj javnega podjetja tega ne upošteva, je njena oziroma njegova dolžnost, da krije negativno razliko. V primeru mozirske Komunale cene tipičnih komunalnih storitev že nekaj časa ne pokrivajo funkcioniranja redne dejavnosti niti na ravni enostavne reprodukcije. Problem se je prej reševal delno z namenskimi sredstvi iz proračuna bivše občine Mozirje, delno pa z občinsko takso za obremenjevanje okolja, ki je bila uvedena sredi lanskega leta. Letos je bila ta situacija obravnavana tako v organih upravljanja podjetja kakor tudi na koordinaciji županov. Izoblik- ovano je bilo stališče, da naj bi se z višjo takso za obremenjevanje okolja (uradno so cene komunalnih storitev zamrznjene) oblikovala ekonomska cena do nivoja enostavne reprodukcije, medtem ko bi se za razširjeno reprodukcijo- še naprej uporabljal proračunski vir. Predlog novih cen, ki ga je Komunala naslovila na občinske svete, je naslednji: KANTNI ODVOZ SMETI - gospodinjstva 320,00 SIT/prebivalca - gospodarstvo VODARINA 15,80 SIT/m2 - gospodinjstva 57,30 SIT/m3 - gospodarstvo KANALŠČINA 89,71 SIT/m3 - gospodinjstva 39,40 SIT/m3 - gospodarstvo ČIŠČENJE ODPLAK 51,90 SIT/m3 - gospodinjstva 36,51 SIT/m3 - gospodarstvo 44,91 SIT/m3 Mozirski in nazarski občinski svet sta se (za zdaj) previdno izognila odločitvi glede predlaganega povečanja cen, ki je seveda občutno in za razmere umirjajoče inflacije težko razumljivo. Čas v tem trenutku gotovo ni zaveznik Komunale, kvečjemu njen nasprotnik. Se pa zna lepega dne zgoditi, da se bo reprodukcijski krog v javnem podjetju, če v občinah za njegove probleme ne bo razumevanja, zares ustavil. Kdo bo takrat nosil breme krivde? Podjetniški kotiček Ko smo mislili, da smo končno opravili vse svoje obveznosti za leto 1994, smo bili nemalo presenečeni ali bolje rečeno upravičeno ogorčeni, ko smo dan pred dokončanim rokom za oddajo Obračuna davka od dobička pravnih oseb izvedeli, da obrazci, računovodski izkazi (Bilanca stanja, Bilanca uspeha in Razporedi tev dobička), ki smo jih mukoma pripravljali sami, v skladu z Računovodskimi standardi, ne zadoščajo in da moramo podatke predložiti na disketi ali obrazcih z glavo Agencije za plačilni promet, ki so, mimogrede, tudi precej bolj razčlenjeni od tistih, ki jih predpisujejo standardi. Hoteli ali ne, morali smo se ponovno prilagoditi in sprejeti še to breme. Marsikomu je prekipelo, kar so najbolj občutile uslužbenke Agencije za plačilni promet, čeprav same niso bile nič krive za to. Kakorkoli, upajmo, da se zgodba ne bo še kdaj ponovila. Zakon o dobičku pravnih oseb je poleg spremenjene davčne stopnje s 30 na 25% prinesel tudi še nekatere druge spremembe, med drugimi: - Doslej so se med dohodke, ki davčno niso priznani, med drugim vštevali odhodki za odpisane terjatve do delavcev, lastnikov ali povezanih oseb. Sprememba zakona med davčno nepriznane odhodke iz tega naslova všteva tudi v te namene oblikovane popravke vrednosti. - Izplačila za kulturne, športne, humanitarne, znanstvene, vzgojno izobraževalne, ekološke in religiozne namene se odslej davčno priznavajo v višini 0,3% ustvarjenih prihodkov (prej 0,2%). Zneski za gornje namene, kot tudi zneski za politične stranke, so lahko izplačani tudi iz dobička. - Davčna osnova se v letu 1995 ne bo več zmanjševala za prejete obresti od vrednostnih papirjev, ki so jih izdale RS, občine ali javna podjetja. - Davčna olajšava se v letu, za katerega se obračunava davek od dobička, zmanjša za 20% vrednosti investicij v tem letu. Sprememba zakona prinaša določilo, da se med investicije, ki zmanjšujejo davčno osnovo, všteva tudi pridobitev osnovnega sredstva na podlagi finančnega najema. Če najemodajalec izgubi pravico do uporabe tako pridobljenega osnovnega sredstva prej kot v treh letih po letu, v katerem je izkoristil davčno olajšavo, mora v letu, v katerem je izgubil pravico do uporabe, za znesek izkoriščene olajšave povečati davčno osnovo. Olajšava za zaposlene invalide je s Spremembo zakona izenačena z olajšavo po Zakonu o dohodnini, ki velja za samostojne podjetnike. Tudi družbe lahko po spremembi za zaposlene invalide upoštevajo znižanje davčne osnove za 50% invalidom izplačanih plač, za zaposlitev 100% invalidov in gluhonemih oseb pa se davčna olajšava prizna za 70% tem invalidom izplačanih plač. Zakon o davku na dobiček pravnih oseb omogoča zmanjšati davčno osnovo tudi za izgubo, prikazano v letu 1991, 1992, 1993 in 1994. Tudi del zakona je pisan v korist družbam v primerjavi s samostojnimi podjetniki, ki so v letu 1994 lahko davčno osnovo zmanjšali le za izgubo, prikazano za leto 1993. Ostale davčne določbe Sprememb zakona o davku na dobiček pravnih oseb se nanašajo v glavnem na zadruge, banke in hranilnice ter investicijske družbe. Pričakovati je bilo, da bo s spremembami zakona izenačena davčna obremenitev zasebnikov in družb. Prav nelogične so nekatere različne določbe pri istovrstnih izdatkih kot na primer še vedno različna visoka davčna olajšava za novo zaposlene delavce -v korist samostojnih podjetnikov, različna možnost pokrivanja izgube - v korist družb ipd. Kdo ve, ali tako nelogičnim odločitvam botruje preslabo poznavanje posameznih predpisov ali pa so posredi drugi interesi. Nam žal ne preostane nič drugega, kot da sprejete zakone, pa kakršnikoli že so, dosledno upoštevamo. Vida Skok Začetek Podjetniške akademije V četrtek, 6. aprila so se pričela predavanja na Podjetniški akademiji v Žalcu, ki jo skupaj organizirajo Gea College in gospodarski zbornici Celje in Velenje. Program obsega 5 sklopov iz poslovnih področij, kot so oblikovanje podjetniške ideje, raziskava trga in ostala področja marketinga, organizacija proizvodnje, ekonomika, financiranje, kadri in upravljanje podjetja. Akademija bo trajala 90 ur, dvakrat tedensko od 18. do 20.30 ure. Zaradi sofinanciranja Ministrstva za gospodarske dejavnosti in GZS znaša celotna šolnina z gradivi le 85.200 tolarjev. Udeležencev je 23, vsi so iz celjske in savinjsko šaleške regije, med njimi sta tudi dva z Rečice ob Savinji. Pretežno so to uveljavljeni podjetniki in člani vodstev podjetij, ki čutijo potrebo za dodatnimi podjetniškimi znanji. V teku trajanja šole bodo slušatelji obdelali poslovni načrt svojega podjetja in s pomočjo mentoijev v praksi takoj uporabili pridobljena znanja. Kot nam je povedal direktor območne gospodarske zbornice v Velenju, Božo Lednik, je nekaj mest še prostih, zato se lahko kandidati še vključijo v izobraževanje. KF : POSLOVNE INFORMACIJE 1. Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA. Cilj programa je usposobiti podjetnike, manageije za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, management, finance - računovod stvo in kadri). Potekala bo 4 mesece in sicer ob torkih in četrtkih s pričetkom 6. aprila 1995 v prostorih restavracije ŽANA Žalec. Osnovna cena je 144.000 SIT za udeleženca. Ceno sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako da je cena za podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS, le 85.200 SIT, plačljivo v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno na 25 slušateljev. Še vedno se lahko prijavite na tel: 063/856-920, fax: 063/855-645. 2. Obveščamo vas, da bo 25. aprila 1995 v Mariboru poslovna konferenca s podjetji iz Češke z območja Brna. Sodeluje 16 podjetij s ponudbo in povpraševanjem za les in lesene proizvode, hrano in montažne dejavnosti. 3. Od 9. do 11. maja obišče Slovenijo gospodarska delegacija iz Baden-Wurttenberga. V delegaciji so predstavniki 21. podjetij, ki ponujajo in iščejo sodelovanje na področju lesa in lesenih proizvodov, kovinskih izdelkov, konstrukcij, strojnih delov, notranje opreme, naprav za ogrevanje, klima naprav, strojegradnje, industrijske elektronike, elektronike in instalacij. 4. Obveščamo vas, da v naslednjih treh mesecih GORENJE 1NOVA organizira naslednje seminarje: STRATEGIJA V MALEM PODJETJU, KAKO USPETI Z MALO TRGOVINO, OSNOVE MARKETINGA IN PROMOCIJE, OBVLADOVANJE ČASA, USPEŠNA POGAJANJA IN PRODAJA, KAKO BRATI IN RAZUMETI BILANCE, GENERIRANJE PODJETNIŠKIH IDEJ, OBVLADOVANJE STROŠKOV, VODENJE IN MOTIVIRANJE SODELAVCEV TER POSLOVNI NAČRT. Vse informacije lahko dobite na GORENJE Inova, tel. 063/855-641. 5. Od ambasade Republike Slovenije v Rimu smo prejeli predlog programa SLOVENSKI DNEVI V RIMU, ki so namenjeni turistični, kulturni in gospodarski promociji Slovenije, predvsem z vidika značilnih slovenskih izdelkov, slovenskih vin, piva, kristala, itd. 6. Z Brda pri Kranju smo prejeli program seminarjev v letu 1995, ki je na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje. 7. Tržaški sejem je tudi letos ponudil Sloveniji predstavitev na 47. i Mednarodnem vzorčnem sejmu, ki bo od 16. do 25. junija 1995. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na GZS, g. Iztok Lenardič, telefon: 061/12 05 122. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, TELEFON: 063/856-920. GP Turist Nazarje Prodaja Planinke? V gostinskem podj'etju Turist Nazarj'e si še naprej prizadevajo najti izhod iz nezavidljivega položaja. Kot kaže sedaj, bo potrebna prodaja bi bila Ijubenska Planinka. Iz odgovora Agencije za privatizacijo, ki ima poslej glede Turista zadnjo besedo, bi lahko sklepali, da se mora Turist rešiti, kakor ve in zna. Upravni odbor podjetja, ki ga vodi Andrej Presečnik, se je zato odločil, da proda enega od objektov (neuradno naj bi to bila Planinka na Ljubnem) in tako pridobi denar za izplačilo plač zaposlenim, poplačilo upnikov in odprtje ostalih lokalov. Delno naj bi na. ta način poravnali tudi obveznosti do tehnoloških viškov, glede katerih se bodo v tem tednu pogovarjali na Ministrstvu za delo. Obstaja celo možnost, da prodaja lokala ne bo potre- enega od lokalov, to pa naj bna, če bo potrebna sredstva prispevalo ministrstvo. Program tehnoloških viškov je na zadnji seji potrdil tudi upravni odbor. Prejšnji teden so delavci prejeli decembrsko plačo, v začetku maja pa naj bi svoja vrata znova odprla slaščičarna v Mozirju, ki jo bodo oddali v najem zaposlenim. Upanje, da se bodo stvari vendarle premaknile z mrtve točke in da bo Turistu ob ponovnem odprtju lokalov uspelo pripraviti program lastninjenja, za zdaj torej še ostaja, le korak v nasprotno smer pa verjetno pomeni likvidacijo podjetja. KF Hotel Plesnik pred skorajšnjo otvoritvijo Dela na novem hotelu v Logarski dolini gredo proti koncu. Gostinski objekt, ki naj bi pomenil močan impulz za nadaljnji turistični razvoj ne samo Logarske doline ampak celotnega solčavskega področja, naj bi prve goste sprejel že med prvomajskimi prazniki. V prihodnjem tednu bo predvidoma opravljen tehnični pregled objekta, v teh dneh pa intenzivno potekajo še zadnja dela. Pravzaprav gre v tej fazi le še za nameščanje opreme, ki bo nekaj zares posebnega. Gre namreč za zanimivo kombinacijo starega in novega, ki se odlično dopolnjujeta. Hotel ima v pritličju restavracijo in kmečko sobo ter bar v vhodni avli, v višjih etažah pa je na voljo 32 sob, za katere investitorka Martina Plesnik zagotavlja, da se vse po vrsti med sabo razlikujejo tako po gradbeni izvedbi kot po opremi. V kletni etaži čaka na obiskovalce z veliko mero Restavracija pričakuje prve goste domišljije oblikovan plavalni bazen, poleg katerega so na voljo še savna, solari in vodna masaža. Za okrepčilo pri kopanju so dodali še manjši barček, v tej etaži pa je tudi pivnica, na katero še posebej težko čakajo domačini. Objekt, ki se s svojim zunanjim videzom zelo lepo vključuje v podobo Logarske doline, bo torej kmalu zaživel. Prav gotovo v zadovoljstvo domačinov kakor tudi obiskovalcev ene najlepših alpskih dolin. KF IZ OBČIN PRAZNE OBLJUBE BREZ ODGOVORNOSTI? Tako. Pa smo dočakali tudi to. jasno, nedvoumno in že kar cinično so se vse izrečene, napisane ali celo samo mišljene obljube po nujnosti obnove ceste Ljubno Luče : spremenile v trikratni nič. Nič. ki se v obliki potrebnih ; 300 milijonov tolarjev, od raznih ministrov obljubljenih vsaj 100 milijonov izničuje na namenjenih 0,00 tolarjev, kolikor je v predlogu letošnjega državnega proračuna. Več kot očitno je postalo, da so predstavniki bivše občine Mozirje in nove občine Luče kljub vsem naporom in prizadevanjem, kljub legitimnosti in legalnosti in kljub podpori cele Zgornje Savinjske doline v Ljubljani tretirani, bolj ali manj neposredno, to je itak vseeno, kot ne bodi jih treba in nekakšen moteč faktor v kolesju višjih interesov. Mar niso besede državnega sekretarja za ceste Marjana Dvornika, ki mimogrede "kolovoz" Ljubno - Luče pozna kot svoj žep, demagoško sprenevedanje \ ponos vsakršnega totalitarizma? Županom je namreč jasno povedal, da je njihova naloga, ob tem da se očitno svoje ne zaveda, da branijo svoje interese dovolj glasno, da uravnotežijo realne potrebe in možnosti. Poudaril je celo, da se problemi rešujejo takrat, ko so dovolj veliki. Po Dvorniku torej problem omenjene ceste m dovolj velik ali je celo premalo glasno predstavljen v jalovi Ljubljani. In ro po njegovem lastnem zagotovilu, da je "kolovoz" Ljubno - Luče za cestnim križem najpomembnejša postavka v smislu obnove. Lučki župan Mirko Zamernik seveda še zdaleč ni vrgel puške v koruzo. Preko državnih svetnikov in ob pomoči poslancev bo poskušal z amandmajem vendarle zagotoviti potrebno postavko. Samo da se resnično bojim, da lv> ves njegov napor izzvenel v isto smer kot gnev podpisanega. Sprašujem se samo, kdo bo prevzel odgovornost v slučaju nesreče, katastrofe, ki ima podane vse pogoje in ki z vsakim dnem jasneje grozi. Dobro bi bilo vedeti, kje bodo takrat vsi n. podobni in še kakšni gospodje. Pri vsem problemu je jasno samo dvoje. Zgornja Savinjska dolina trdno podpira in srnu /.a prizadevanji županov, predvsem luškega. Po potrebi je to podporo pripravljena podkrepiti tudi /. državljansko neposlušnostjo. Nisem pa povsem prepričan, da bi njen glas dosegel trenutno se stabilne vladne stolčke. Še bolj evidentno pa je, da bomo ob letu osorej, torej v času predvolilne kampanje in nabiranju volilnih glasov posameznih veljakov zagotovo zraven. Nekaterim se ura zagotovo izteka. F.DI MAVRIČ Luče Država načelno za mejni prehod O Pavličevem sedlu in možnosti odprtja mednarodnega mejnega prehoda je bilo prelitega že ogromno tiskarskega in birokratskega črnila. Poznana so dolgoletna prizadevanja funkcionarjev bivše mozirske občine, ki pa so nekako vedno tik pred zdajci padla v vodo. Glavni vzroki so se nekako vedno vrteli okoli neurejenih zemljiških vprašanj, predvsem na avstrijski strani, do nezainteresiranosti sosednje države in nenazadnje kroničnega pomanjkanja tozadevnih sredstev na naši (državni) strani. Po besedah luškega župana je država po lastnem zagotovilu načeloma za graditev omenjenega prehoda, seveda pa se spet postavlja znani "če", vprašanje denarja namreč. V začetku maja načrtujejo v Lučah povabiti na razgovore predstavnike Družbe za državne ceste in jim na licu mesta predstaviti problematiko. Prav tako bodo k razgovoru poskušali pritegniti zainteresirane ljudi iz Avstrije in prebivalce neposredne okolice. V bistvu gre namreč samo za asfaltno preplastitev že obstoječe ceste in postavitev potrebne infrastrukture, zato bi moral biti denar, seveda ob pripravljenosti rešitve problema s strani pristojnih, postranska zadeva. Edi Mavrič Občinski svet Gornji Grad Sprejeli predlog statuta občine Gornji Grad Osrednja točka pete redne seje občinskega sveta občine Gornji Grad je bila posvečena razpravi o predlogu statuta. Po dokaj umirjeni in strpni razpravi je bil predlog statuta sprejet soglasno, kar kaže na dobro in usklajeno predhodno pripravo tako pomembnega dokumenta. Pred sprejetjem predloga statuta se je svetnikom predstavil dosedanji v.d. načelnika Upravne enote Mozirje in kandidat za načelnika Darko Repenšek. Načelnike upravnih enot imenuje Vlada RS, vendar po predhodnem mnenju občinskih svetov. Kandidat je na kratko predstavil delo in pogled na bodoče delo upravne enote, prvenstveno pa je izpostavil težnjo po kvalitetnem in kvantitetnem delu sebe samega in vseh uslužbencev. Po Repenšku bodo upoštevali pobude občin, ki jih enota pokriva, predvsem pa morajo biti vrata upravne enote odprta za slehernega državljana. Občinski svet je dosedanje delo v.d. načelnika ocenil pozitivno,zato je po- dal soglasno pozitivno mnenje k imenovanju Darka Repenšek za načelnika Upravne enote Mozirje. V nadaljevanju seje je župan seznanil svetnike z velikimi težavami, s katerimi se srečujejo pri razreševanju problema, ki se imenuje Komunala. Še vedno nimajo na mizi zapisnikov poslovanja omenjenega podjetja, katere je pripravila Agencija za plačilni promet, po besedah gornjegrajskega župana je več kot očitno, da je Javno podjetje Komunala financiralo oziroma posojalo (?) denar krajevni skupnosti Mozirje. Tu pa po besedah Tonija Riflja nikakor ne gre za zanemarljiva sredstva. Edi Mavrič Macesnikov plaz se končno le u 11 arja Optimistična vest iz Podolševe: Macesnikov plaz se umirja. Nepričakovano hiter prihod pomladi, vreme z manj padavinami v zadnjem času, sanacijska dela na plazu, vse to in morda še kaj je pripomoglo k temu, da se velika, kilometer in pol dolga zemeljska gmota sedaj premika bistveno počasneje. Mesta, kjer plaz odnaša cesto, od lanske jeseni skoraj ni prepoznati. Že na prvi pogled je jasno, da je proti dolini v tem času zgrmelo ogromno število ku-bikov sive in lepljive mase, ki je spodnesla vse nad sabo. Pobočje neposredno nad cesto se je na račun tega znižalo in tako je sedaj mogoče neposredno videti gorovje v ozadju. Takoj pa je tudi opaziti, da se je tanka zgornja plast plazu toliko osušila, da je po gmoti mogoče hoditi brez da bi bilo treba vsako stopinjo posebej vleči iz blata. Prvič se torej podamo na sprehod po plazu. Izogibati se je potrebno večjim in manjšim mlakužam sivo obarvane vode. Zemeljska masa je močno razpokana. Razpoke so kar globoke, v številnih je videti curljanje vode. Ko pridemo na zgornji del plazu, vidimo rezultate sanacijskih del Podjetja za urejanje hudournikov iz Ljubljane. V meter do dva globokih jarkih, v katere so speljani številni izviri, teče voda iz plazu. Veliko se je zbere skupaj in očitno se potrjuje predvidevanje strokovnjakov, da je prav voda glavni razlog za drsenje zemlje. PUH nadaljuje z izkopom jarkov. K vsemu naštetemu je potrebno dodati, da so domačini pred slabim mesecem dni, nezadovoljni s (pre)počasnim reševanjem tega perečega problema, preko plazu postavili improviziran lesen most, ki omogoča prevoznost ceste za osebne avtomobile. In na lastno odgovornost, seveda! V kasnejšem razgovoru nam predstavnik podjetja PUH, mag. Aleš Horvat, pove, da je najbolj bistven in hkrati optimističen podatek ta, da se plaz dejansko umirja. Še posebej je to opazno v spodnjem delu plazu, ki se zaključuje v podobi nekakšne pete. Prav ta peta naj bi podpirala plaz v nasprotni smeri. Podjetje je že lansko jesen, s tem pa bo nadaljevalo tudi letos, položilo serijo kanalet, po katerih voda odteka iz plazu, dolga in s snegom bogata zima pa je onemogočila, da bi v minulih mesecih storili kaj več. Kot rečeno, nadaljujejo s planiranjem plazu in kopanjem jarkov. Plaz naj bi letos tudi zatravili, kar bo imelo prav tako pozitiven efekt -manj vode bo prodrlo v globino plazu. Upočasnjeno gibanje plazu daje izvajalcem sanacije tudi možnost, da razmišljajo o postavitvi opore nad mestom, kjer plaz prečka cesto. O tem prej sploh ni bilo govora. Je pa ob tem mag. Horvat opozoril tudi na dejstvo, da brez dodatnih sredstev iz letošnjega proračuna sanacije plazu ne bo mogoče izpeljati. Ta trenutek lanskoletna sredstva še zadostujejo, za nadaljevanje pa bo potrebno poiskati dodatni denar. Pa smo spet tam! Če bo država do Macesnikovega plazu tako "razumevajoča" kot do ceste Ljubno-Luče, potem je tudi sedaj težko biti optimist. KF Občinski svet Luče Sprejeli zaključni račun bivše občine Občinski svet občine Luče se je na svoji četrti redni se|i soočil z obsežnim dnevnim ledom. Med drugim so potrdili mandat obstoječi komisiji za povojne množične poboje in pregledali odloke, sprejete v bivši občini Mozirje, ki se vežejo na občino Luče. Imenovane sta bili komisiji za izvensodno poravnavo sporov in delitveno bilanco ter nadzorni odbor in odbor za kmetijstvo. Poleg tega so luški svetniki potrdili zaključni račun občine Mozirje za leto 1994, kar je pogoj za sprejem lastnega proračuna. Sprejet je bil odlok o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, predstavili so projekt Alpske ceste in obravnavali javna dela na področju občine Luče. Edi Mavrič Savinjski gaj začenja cvetočo pomlad Park cvetja Savinjski gaj, imenovan tudi Štajerski . če ja v teh dneh svojo glavno sezono. Kot je obiskovalcem že znano, se Savinjski gaj v vsem blišču razcveti prav \ času prvomajskih praznikov in tudi letos bo tako. Park si torej les velja ogledati, ob tem pa ne gre prezreti tudi dejstva, da je v njem letos mogoče najti številne novosti. Ljubitelji cvetja in narave, vljudno vabljeni! KF Improviziran most preko plazu Občinski svet Mozirje Četrta seja v dveh nadaljevanjih Mozirski občinski svet se je na četrti redni seji sestal v četrtek, 6. aprila. Obsežen dnevni red, ki je bil razširjen še s točko o odvozu odpadkov, je napovedoval dolgo razpravo, kar se je dejansko tudi zgodilo. Seja je bila zato prekinjena, njen drugi del pa so svetniki opravili pet dni kasneje. Najprej je bila na vrsti druga obravnava predloga statuta občine Mozirje. Pripombe, ki so bile posredovane na prvi predlog, je pojasnil predsednik statutarne komisije Andrej Presečnik. Izpostavil je predvsem vsebinsko vprašanje o tem, ali naj bi bili krajevni skupnosti poslej pravni osebi ali ne. Statutarna komisija je predlagala drugo varianto, saj je menila, da glede na velikost občine in možnosti organizacije dela ni potrebe, da bi imeli krajevni skupnosti status pravnih oseb. Med drugim je statutarna komisija predlagala tudi dopolnilo člena o volitvah sveta KS, ki naj bi se opravile bodisi tajno bodisi na zboru krajanov. Anton Hribernik, predsednik sveta KS Rečica ob Savinji, ki je prisostvoval seji, se je odločno zavzel za sicer že pismeno izraženo mnenje rečiškega sveta KS, da naj bi krajevni skupnosti ostali pravni osebi. Anton Venek, podpredsednik sveta KS Mozirje, je bil nasprotnega mnenja. Dejal je, da je mnogo prejšnjih nalog krajevnih skupnosti sedaj prenesenih na občino in da naj bi bile KS predvsem posvetovalni organ. Predlagal pa je večje število krajevnih skupnosti. Izražen dvom o ustrezni organizaciji izvajanja operativnih nalog, kot so pluženje cest, javna razsvetljava, pokopališka dejavnost in podobno, je zanikal župan Jakob Presečnik, ki je menil, da bo za to skrbela občinska uprava. Burna in dolgotrajna razprava se je razvnela tudi glede omenjenega predloga o volitvah sveta KS. Sicer je bila večina svetnikov pri glasovanju proti predlaganemu dopolnilu, ker pa je bila za sprejem potrebna dvotretjin- ska večina, je statutarna komisija svoj predlog umaknila. Sledila je obravnava zaključnega računa (bivše) občine Mozirje za leto 1994. Predlog je pojasnil mozirski župan, ki je ob tem opozoril, da je sprejem zaključnega računa pogoj za sprejem letošnjega proračuna (nove) občine. Svet je zaključni račun sprejel. Svetniki so nato potrdili ožji izbor izvajalcev idejnega projekta za osnovno šolo na Rečici. Predsednik sveta Anton Jezernik, ki je tudi predsednik gradbenega odbora za omenjeno investicijo, je pojasnil, da sta med šestimi ponudniki prišla v ožji izbor Vegrad Velenje in Inženiring biro iz Maribora. Občinski svet je pooblastil gradbeni odbor, da po ogledu referenčnih objektov izbere izvajalca. Po triurnem zasedanju so se svetniki odločili, da sejo prekinejo in jo nadaljujejo v torek, 11. aprila. Nadaljevanje se je pričelo s potrditvijo 10 odstotkov višje povprečne gradbene cene stanovanj in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnega zemljišča. Nato je občinski svet sprejel sklep o prodaji poslovnih prostorov nad Ljubljansko banko v Mozirju in nakupu poslovnih prostorov na mozirski avtobusni postaji. Prostore nad banko' bo odkupila banka sama, ki namerava razširiti svoje poslovanje, mansardne prostore na avtobusni postaji pa bo vzela v najem geodetska uprava, ki sedaj dela v slabih pogojih. Sprejet je bil tudi sklep o objavi javnega razpisa za oddajo izvedbe glavnega projekta infrastrukture za industrijsko in obrtno cono Prihova, nakar se je svet lotil obravnave o vrednosti točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Predlog povišanja je bil pripravljen v treh variantah, med katerimi so se svetniki odločili za prvo, ki pomeni najmanjše povečanje (11,2 %). Občinski svet se je v nadaljevanju seje strinjal z vračilom bivše kaplanije s pripadajočim zemljiščem v last in posest Rimskokatoliškemu župnijstvu Mozirje, ni pa izrazil pozitivnega mnenja glede imenovanja sedanjega vršilca dolžnosti načelnika upravne enote Darka Repenška na to funkcijo. Naslednja je bila na vrsti točka o odvozu odpadkov, ki jo je dodatno predlagal mag. Ivo Glušič. Le-ta je dejal, da mora biti končni cilj družbe čisto okolje, dosledno izvajanje sedanjega odloka o odvozu odpadkov pa ne sledi temu cilju. Menil je tudi, da je sistem plačevanja odvoza odpadkov glede na število članov gospodinjstev nestimulativen, ampak bi moral te- meljiti na volumnu odpadkov. V razpravi je direktor javnega podjetja Komunala Mozirje Jože Kumer podrobno razložil sedanje stanje na tem področju, svetniki pa so ob zaključku razprave sklenili, da bodo imenovali komisijo za javne gospodarske službe, ki se bo glede teh vprašanj še posebej angažirala. Predlog spremembe uredbe o taksah za obremenjevanje okolja se je vsebinsko pravzaprav povezoval s prejšnjo točko dnevnega reda. Ker cene tipičnih komunalnih storitev (kantni odvoz smeti, vodarina, kanalščina in čiščenje odplak) ne pokrivajo funkcioniranja redne dejavnosti in ker se enostavna reprodukcija glede na odločitev županov ne bo pokrivala iz občinskih proračunov, je Komunala pripravila predlog povišanja omenjenih taks. Cene teh storitev so sicer s strani Vlade RS namreč zamrznjene. Člani mozirskega občinskega sveta so se odločili, da bodo o tem odločali na naslednji seji. KF Ljubno ob Savinji Delovno, za obetavnejši jutri Kdor se spomni žalostne podobe, ki jo je kazalo Ljubno (in z njim vsa dolina) prve dni in mesece po katastrofalnih poplavah, se bo gotovo strinjal, da se je kraj v mnogočem zopet temeljito postavil na lastne noge. Seveda so po mnenju županje Anke Rakun pred njim še obsežne naloge, vendarle njen optimizem vliva zaupanje. Tako je poleg mostu, ki jim ga je zgradil časopisni gigant Delo, dokončana brv čez Ljubnico. Na področju rekreacijske cone Vrbje, kamor so napeljali tudi trški vodovod, zaključujejo prvo fazo zaščite brežin. Seveda pa vzporedno z ureditvijo prireditvenega prostora na Ljubnem intenzivno razmišljajo o programu jubilejnega Flosarskega bala, kateremu se letos obeta 35. ponovitev. Po Anki Rakun so dolžni pripraviti program, s katerim bodo zadovoljili pričakovanja številnih obiskovalcev, ki leto za letom zvesto spremljajo prireditev. Na Ljubnem celo razmišljajo o Flosarskem balu kot bodočem občinskem prazniku. Počasi toda vztrajno rešujejo tudi problem, ki se imenuje pokopališče. Za izpeljavo projekta odvodnjavanja meteornih voda so uspeli pridobiti podpise lastnikov zemljišč, tako se bo tudi ta problem v kratkem umaknil z dnevnega reda potrebnih opravil. Bo pa nujno opraviti elektrifikacijo križišča, kjer naj bi bila tudi pokrita avtobusna postaja. V kratkem bo dokončana tudi obnova občinske upravne zgradbe, katere otvoritev načrtujejo skupaj z novozgrajeno garažo gasilskega društva. Edi Mavrič Višina plač funkcionarjev v novih občinah Občinski svet Nazarje V Šmartnem potrebne nadomestne volitve Svetniki občine Nazarje so se na 4. seji zbrali v sredo, 12. aprila. Med številnimi pomembnimi točkami dnevnega reda velja izpostaviti sprejem občinskega statuta, sklep o nadomestnih volitvah v Šmartnem ob Dreti in imenovanje Jožeta Štiglica na funkcijo tajnika občine. Člani komisije Državnega zbora za lokalno samoupravo so na svoji seji izoblikovali mnenje o predlogih o razvrstitvi občin v skupine in določitvi najvišjega količnika za najvišje vrednoteno funkcijo v posamezni skupini. Med drugim so sprejeli sklep, da najvišje količnike za najvišje vrednoteno funkcijo v posamezni skupini občin ter višino dela plače za delovno uspešnost določi pristojni organ za lokalno samoupravo. Skladno z odločitvami komisije DZ za volitve, imenovanja in administrativne zadeve so občine razvrščene v šest skupin, količniki za najvišje vrednoteno funkcijo pa se gibljejo od 6,5 do 9,0. Bruto plača za najvišje vrednoteno funkcijo v prvi skupini, v katero spadata le Ljubljana in Maribor, naj bi Z ustanovitvijo občine Nazarje so se razmere spremenile, saj je ena bistvenih nalog novih občin tudi pospeševanje vzgojno izobraževalne dejavnosti. Po ostrih protestih KS Nazarje je bila lani v investicijski plan šolskih objektov uvrščena telovadnica pri osnovni šoli, kar pa ne rešuje razmer. Zaradi navedenih razlogov se je 6. aprila nazarski občinski svet sestal na skupni seji s svetom KS Nazarje, predstavniki društev, organizacij in političnih strank v kraju ter predstavniki nazarskih podjetij. Na sestanku je bil soglasno sprejet sklep, da se v občini Nazaije pristopi k po novem znašala 420.000 tolarjev. V drugi skupini, v katero so razvrščene mestne občine, pa naj bi znašale 397.000 tolarjev. Občine, ki so se formirale na zgornje-savinjskem prostoru, so začasno razporejene v peto (Mozirje, 327.000 SIT), in šesto skupino (Luče, Ljubno, Nazarje, Gornji Grad, 304.000 SIT). Sklep komisije DZ je začasnega značaja, dokler ne bodo znani podatki o družbeni in gospodarski razvitosti občin, na podlagi katerih bo Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve sprejela nov sklep. Višina dela plače za delovno uspešnost za najvišje vrednoteno funkcijo znaša največ 50 %, višino dela plače za delovno uspešnost pa bo s statutom občine določal pristojni organ, v tem primeru občinski sveti. Edi Mavrič izgradnji popolne osnovne šole. Tako oblikovan predlog je bil že posredovan Minstrstvu za šolstvo in šport RS. Svojo odločitev Nazarčani utemeljujejo z dejstvom, da bi bilo potrebno k obstoječi šoli le dozidati 13 učilnic, saj je ob njej na razpolago okrog 2 hektarja zemljišča. Dostop do šole je primerno urejen, urejene so tudi komunalne zadeve (kanalizacija, vodovod, elektrika, ogrevanje). Poleg tega je popolna osnovna šola pogoj za obstoj občine, zato si bodo za njeno izgradnjo prizadevali po vseh močeh in jo izvedli po ekonomsko čimbolj ugodni varianti. KF Svet občine Nazarje je po podrobni obrazložitvi, ki jo je podal Jože Mutec, sprejel zaključni račun bivše občine Mozirje in ob tem ugotovil, da se je v minulem mandatnem obdobju v nazarski občini naredilo zelo malo. Svetniki so bili mnenja, da je to očitno posledica dejstva, ker krajevna skupnost Nazarje v tem času v obeh izvršnih svetih ni imela svojega predstavnika. Predlaganega povišanja taks za obremenjevanje okolja nazarski občinski svet ni sprejel, temveč je odločanje o tem preložil do naslednje seje, na kateri naj bi celotno problematiko podrobneje pojasnil predstavnik Komunale. Svetniki tudi niso podprli predloga za ustanovitev občinske komisije za povojne poboje in pravno dvomljive procese, saj so menili, da v občinskem okolju, sodeč po poročilu skupščinske komisije iz zadnjega mandata mozirske občine, tovrstnih primerov ni bilo. Če pa so bili, naj bi se prizadeti obrnili direktno na državnozborsko komisijo, ki jo vodi dr. Jože Pučnik. Svet občine Nazarje ni izrazil pozitivnega predhodnega mnenja k imenovanju vršilca dolžnosti načelnika Upravne enote Mozirje Darka Repenška na omenjeno funkcijo, po dokaj kratki razpravi pa je bil sprejet predlog občinskega statuta, na katerega v drugi obravnavi ni bilo bistvenih pripomb. Svetniki so na podlagi zakonskih določil sprejeli tudi ugotovitveni sklep, da Ivanu Purnatu tega dne preneha mandat svetnika, saj se funkciji svetnika in župana izključujeta. Ker so bile volitve v nazarski občinski svet po večinskem sistemu, so potrebne nadomestne volitve v volilni enoti Šmartno ob Dreti, kjer je bil Purnat izvoljen. Pričakovati je, da bodo nadomestne volitve izvedene v roku 60 dni. Kar nekaj časa so svetniki posvetili izbiri grba in zastave občine Nazarje. Javni razpis zanju se je namreč iztekel, prišli pa so štirje predlogi, med katerimi se je svet odločil za osnutek avtorja Jožeta Pogorelčnika. Kot zadnja med zgornjesav-injskimi občinami je tudi nazarska imenovala svojega tajnika. To bo diplomirani inženir Jože Štiglic iz Nazarij, ki bo imel prav tako kot svet in župan mandat štiri leta. V zaključnem delu seje je svet občine med drugim spregovoril še o problematiki lokalnih oziroma občinskih cest, teh ima občina Nazarje 23 kilometrov, in o podobi centra Nazarij. Zanemarjen in razpadajoč gospodarski objekt, v in okoli katerega ima trgovsko podjetje Savinja skladišče gradbenega materiala, je tako na videz kot tudi po tehnični plati v vedno slabšem stanju, zato je svet na omenjeno podjetje naslovil pismeno pobudo, da stanje sanira oziroma posreduje odgovor, kaj z objektom namerava. Sprejet je bil tudi sklep, da bo imela občina poslovne prostore v gradu Vrbovec. KF V Nazarjah želijo popolno osnovno šolo V krajevni skupnosti Nazarje si že nekaj časa prizadevajo, da bi otrokom, ki obiskujejo tamkajšnjo šolo, omogočili boljše pogoje za šolanje. V teh prizadevanjih doslej niso bili uspešni. IZ UPRAVNE ENOTE V nadaljevanju predstavitve delovanja Upravne enote Mozirje predstavljamo Oddelek za okolje in prostor, promet in zveze ter gospodarske dejavnosti 1) Oddelek za okolje in prostor, promet in zveze ter gospodarske dejavnosti je organiziran kot eden od notranjih organizacijskih enot Upravne enote Mozirje. Oddelek opravlja naloge iz pristojnosti ministrstev, ki se nanašajo na področje: a) GRADBENIH ZADEV b) PREMOŽENJSKO PRAVNIH ZADEV c) GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI - PODJETNIŠTVO a) Upravne naloge s področja gradbenih zadev se nanašajo predvsem na izpolnjevanje zakonskih določil sprejetih v zakonih in odlokih za urejanje prostora in varstvo okolja, ter v sprejetih prostorskih ureditvenih dokumentih. Zakonska določila posameznih zakonov in odlokov šele v tem referatu dobijo realnejšo obliko oz. se realizirajo v postopkih z izdajo odločbe. Odločba oz. dovoljenje za graditev in poseg v prostor ima realno osnovo v sprejetem prostorskem ureditvenem dokumentu v obliki zazidalnega načrta (ZN), lokacijskega načrta (LN), prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za posamezna naselja in območja v prostoru. Tako se v tem referatu opravljajo postopki za izdajo lokacijskih in gradbenih dovoljenj, izdajajo uporabna dovoljenja kot zaključna faza vsakega objekta, zgrajenega z gradbenim dovoljenjem, priglasitve za obnovo ali rekonstrukcijo objektov. Nadalje dovoljenja za gozdne vlake, posege v gozdne površine, melioracije kmetijskih površin itd. ali na kratko, za vse posege v prostor. Nadalje se izdajajo upravne odločbe za urejanje prometa in postavitve prometnih znakov v naseljih. Podrobnejši opis posameznih postopkov pridobitve dovoljenj za graditev ali obnovo objektov bo podan v Savinjskih novicah. S tem bi občanom v občinah Zgornje Savinjske doline želeli obnoviti poznavanje posameznih postopkov in upravnih zadev pri njihovih odločitvah in nameravanih posegih v prostor (novogradnji ali obnovi, dograditvi stanovanjskih in gospodarskih objektov, pomožnih objektov, dovoznih cest ali gozdnih vlak itd.). Za ponazoritev opravil oz. opravljenih nalog v letu 1994 z izdajo raznih odločb samo nekaj številk: - izdanih lokacijskih dovoljenj 133, - izdanih gradbenih dovoljenj 126, - izdanih uporabnih dovoljenj 41, - odločb o priglasitvi del 218 ter drugih odločb (sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč, odločb o golosekih, odločb o ustavitvi postopka ...). b) Premoženjsko pravno službo je v dani situaciji zelo težko opredeliti, predvsem zaradi nedorečenih predpisov, ki razmejujejo pristojnosti med upravno enoto in novimi občinami. Služba vodi še upravne postopke na področju premoženjsko pravnih zadev, vodi postopke in izdaja potrdila o ponudbi prodaje (ali zakupa) kmetijskega zemljišča ali gozda, vodi postopke in izdaja potrdila o primerih, če posestnik nepremičnine ne more dokazati lastninske pravice z izpiskom iz zemljiške knjige ali s pravnomočno sodno ali pravno odločbo, vodi postopke in izdaja odločbe po Zakonu o denacionalizaciji, pripravlja poročila in vodi evidence o teh opravilih. c) V gospodarskih dejavnostih s področja podjetništva se opravljajo naloge po upravnem postopku, in sicer se ugotavljajo pogoji za izdajo odločbe o izpolnjevanju minimalnih sani-tarno-tehničnih in drugih pogojev, ter pogojih varstva pri delu za opravljanje dejavnosti na podlagi 4. člena Zakona o gospodarskih družbah, za opravljanje dejav- V.d. načelnikov upravnih enot: Mozirje, Velenje, Žalec, Šentjur pri Celju, Slovenske Konjice, Slovenj Gradec, Pesnica in Ruše so v Mozirju 10.4.1995 usklajevali svoja stališča, mnenja in strokovno-organizacijske predloge dela upravnih enot. Njihovo posvetovalno delo je pravzaprav že ustaljeno, saj se vsaj 1-krat mesečno sestajajo. Tokrat so spregovorili o izobraževanju zaposlenih v upravnih enotah; o problematiki nadomestnih zaposlitev tam, kjer delavci, ki so jih upravne enote prevzele 1.1.1995, zapu- nosti kot samostojni podjetnik. Nadalje se vodijo postopki pri izdaji odločb za razširitev dejavnosti, odločb za odpiralni čas trgovin in gostinskih lokalov. V. d. načelnika Upravne enote MOZIRJE Darko REPENŠEK, prof. ščajo delovna mesta, o neizplačanem delu plače za delovno uspešnost delavcev zaposlenih v upravnih enotah, medtem ko so ostali zaposleni v državni upravi ta del plače dobili izplačan. Spregovorili so tudi o težavah, s katerimi se upravne enote soočajo pri vodenju postopkov denacionalizacije. Sprejeli so kar nekaj predlogov, pobud in zahtev, ki jih bodo posredovali Ministrstvu za notranje zadeve, Ministrstvu za finance in Vladi Republike Slovenije. VJ ORGANIZACIJE Koncert v bočki cerkvi V nedeljo, 19. marca so nas spet razveselile pevke iz Celja. To je Nonet medicinskih sester iz Celja. Vodi jih domačinka Vida Cigalova (Bukovec). Zdi se, da tudi zdravstveni delavci iščejo veselje in razvedrilo v lepi slovenski pesmi. To želijo posredovati tudi drugim. Žalostno pa je to, ker je bilo tako malo poslušalcev. Pele so iskreno iz srca, zelo lepo. Nič niso pokazale svojega razočaranja nad tako slabim obiskom. Zapele so enako prizadevno kot bi sicer pred polno cerkvijo. Z njimi je bila mlada citrarka Anita Brežnik, ki je iz strun izvabljala nežne, božajoče akorde. Zahvaljujemo se za prijetno doživetje in le vztrajajte še naprej, drugič bo gotovo srečnejši dan. Marija Ročnik B Tekmovanje smučaijev oldtimerjev v veleslalomu Na pobudo smučarjev starejših letnikov bo 1. maja 1995 ob 9. uri na plazu v Logarski dolini TEKMA V VELESLALOMU Tekmovalo se bo v treh kategorijah: 1. ženske nad 30 let II: moški 50 - 100 let UL moški 40 - 50 let Prijave zbirata Stane MAROVT, Cesta v Loke, Mozirje, tel. 831-089 in Rafko Žerovnik, Dol 23a, Gornji Grad, tel. 843-479 do 27.4.1995. Pryavijo se lahko samo smučarji bivše mozirske občine. V primeru dežja tekma odpade. Posvet v.d. načelnikov upravnih enot ORGANIZACIJE Center za socialno delo Mozirje Potrjuje se potreba po domu za ostarele Center za socialno delo Mozirje je socialno varstveni zavod, ki opravlja storitve socialne preventive, prve socialne pomoči, osebne pomoči in pomoči družinam na domu, vodenje, varstvo in organizacijo zaposlitve pod posebnimi pogoji ter še nekatere druge naloge v skladu z zakonodajo. Center pokriva področje celotne bivše občine Mozirje, o njegovem delu pa smo se pogovarjali z direktorico, diplomirano psihologinjo Marjano Veršnik - Fale. Dejavnosti Centra za socialno delo se pogosto prepletajo med seboj, zato je njihov pregled najlažji po sklopih opravil. Pri tem ločimo varstvo odraslih, varstvo otrok in družine ter delo varstveno delovnega centra. Če bi se pri pregledu omenjenih sklopov omejili predvsem na obdobje lanskega leta, kaj bi izpostavili? Pri varstvu odraslih bi na prvem mestu omenila domsko varstvo. V lanskem letu je bilo v domove upokojencev na novo nameščenih 11 naših občanov. Tako jih je Marjana Veršnik-Fale bilo konec leta v različnih domovih skupaj 71, največ v Domu upokojencev na Polzeli - 30. Najpogostejša razloga za namestitev v domove sta poslabšano zdravstveno stanje in neurejene življenjske razmere. Sicer pa smo se v minu lem letu srečevali tudi s problemom zasedenosti domov, zato so nekateri morali čakati na namestitev več mesecev. Precej vlog je ostalo nerešenih, kar je za našo službo pomenilo dodatno nalogo: organizirati začasno socialno oskrbo na domu in nuditi pomoč pri reševanju osebnih stisk. Vsekakor pa razmere na tem področju nedvoumno opozaijajo na dejstvo, kako zelo je v našem okolju potreben dom za ostarele, ki bi lahko bil hkrati tudi dom za prizadete. Pod stalnim skrbništvom je bilo v letu 1994 10 oseb, pod začasnim pa 7 mladoletnih in 22 odraslih oseb. Po potrebi smo nudili pomoč pri reševanju stisk in težav tako skrbnikom kot tudi varovancem. Naše delo je povezano tudi z osebami v kazenskem postopku. Od štirinajstih obravnavanih oseb je bila večina obsojena na nekaj mesečne zaporne kazni, trem pa je bila izrečena daljša zaporna kazen. Tem občanom in njihovim družinam smo strokovno svetovali in sodelovali v kazenskem postopku. Za obsojenca z daljšo zaporno kaznijo smo angažirali tudi prostovoljnega svetovalca. Skozi vse lansko leto smo nudili strokovno pomoč odraslim osebam, ki so se iz različnih vzrokov znašle v socialni stiski. Razlogi za takšne težave so zelo različni, tovrstna pomoč pa je bila posredovana 48-im osebam. Za odrasle osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pa so se poleg osebne pomoči opravljale tudi valorizacije nadomestil in preračuni razlike. Nadomestilo je prejemalo 57 oseb, tri osebe pa so bile lani na novo ocenjene kot invalidi. Za vse te invalide smo urejali tudi zdravstveno varstvo. Sodijo v sklop varstva odraslih tudi javna dela? Da. Javna dela so lani potekala skozi vse leto. Delavke so nudile pomoč na domu ostarelim in družinam z najtežje prizadetimi otroci. Te storitve predstavljajo neke vrste preventivno dejavnost, saj se z njimi nadomesti domsko varstvo, za ostarele pa to pomeni tudi stik z zunanjim svetom in boljše počutje. Na javnih delih je bilo zaposlenih 6 delavk, pomoč pa je bila posredovana 34 posameznikom oziroma družinam. Štirim ostarelim občanom smo organizirali sosedsko pomoč, ki je nadomestila njihovo namestitev v dom. V drugi polovici leta so zaživele tri skupine, v katerih se srečujejo starejši občani. To je preventivni program, katerega cilji so premagovanje osamljenosti, smiselno preživljanje prostega časa, prijateljsko druženje, skrb za zdravo življenje in razvijanje samopomoči. V skupine, ki se dobivajo vsakih 14 dni, je vključenih 40 do 50 občanov. Kako pa je bilo z izplačevanjem denarnega dodatka za tiste, ki si ne morejo sami zagotoviti preživetja? V letu 1994 smo prejeli 668 za- htevkov za denarni dodatek. Pozi tivno je bilo rešenih 622 vlog, negativno 38, 8 pa je bilo ukinitev denarnega dodatka zaradi spremembe socialnih razmer. Skupno je bilo v lanskem letu 2.173 prejemnikov denarnega dodatka. Katere podatke pa lahko navedete v zvezi z varstvom otrok in družine? Morda najprej nekaj besed o rejništvu. V letu 1994 smo imeli 13 rejencev v enajstih rejniških družinah. Razlogi za rejništvo so različni. V nekaterih primerih so rejenci ostali brez staršev, v nekaterih primerih zanje niso sposobni skrbeti ali pa je razlog usposabljanje oziroma šolanje v osnovni šoli s prilagojenim programom. Vseskozi smo bili v tesnem stiku z rejenci in rejniki. V minulem letu se je v osnovni šoli s prilagojenim programom šolalo 21 otrok, v Zavodu za slepo in slabovidno mladino en otrok, v ljubljanskem Centru za rehabilitacijo sluha in govora 2 otroka, v Zavodu za delovno usposabljanje v Dobrni 5 otrok, v centru v Vipavi 2 otroka in v centru na Igu pri Ljubljani en otrok. V lanskem letu je bilo na naš center posredovanih 63 prijav nezakonskih rojstev, od katerih smo v 51-ih primerih izpeljali postopek urejanja očetovstva in preživnine. Pri tem se pogosto srečujemo z globokimi stiskami in težavami mater nezakonskih otrok. V povprečju je bilo v evidenci mesečno nekaj manj kot 300 preživninskih upravičencev. V letu 1994 je bilo zaradi težav v vedenju obravnavanih 21 otrok in mladostnikov. Med temi jih je bilo 9 tudi v kazenskem postopku. Vsem smo nudili svetovalno pomoč, pri mladoletnikih v kazenskem postopku pa smo sodelovali tudi s sodiščem. Center za socialno delo se vključuje tudi v postopke za razvezo zakonske zveze, kajne? V teh primerih se pri naši službi opravljajo svetovalni razgovori s partnerjema. V postopku za razvezo je bilo lani 9 zakoncev. Pogosto pa se zaradi težav v zakonu pri nas zglasijo tudi zakonci, ki niso v postopku za razvezo. Na ta način smo lani nudili pomoč 46-im zakoncem. Kako pa so se lani izplačevali družinski prejemki? Poleg denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta, ki ga prejemajo delavke zaposlene v podjetjih, kmetice, obrtnice in delavke zaposlene v obrti, se sedaj uveljavlja tudi starševski dodatek. Do slednjega so upravičene vse brezposelne matere s slovenskim državljanstvom in stalnim prebivališčem v Sloveniji. Starševski dodatek je v bistvu denarna pomoč v trajanju 365 dni. Pomoč za opremo novorojenca je lani prejelo 223 porodnic. Upravičenost do otroškega dodatka se je v mesecu maju spremenila, zato se je število upravičencev povečalo s 700 na 1171 (december 94). Kako bi ocenili stanje na področju odnosov med otroci in starši v Zgornji Savinjski dolini? Ali je mogoče, da tudi nas nekoč prese neti tragičen dogodek, kot se je to zgodilo pred nedavnim v Velenju? Stanje v zgomjesavinjskih družinah z ozirom na dejstvo, da je večina mater zaposlenih, gotovo ni rožnato. Otroci namreč na račun tega precej časa preživijo izven kroga družine, kar zanje ni vzpodbudno. Stanje bi se lahko izboljšalo, v kolikor bi prišlo do uveljavitve triletnega porodniškega dopusta. Mnenja o njem so sicer deljena, sama osebno menim, da bi bilo to pozitivno. Materinstvo je vendarle zelo velika vloga ženske. Za vse tiste, ki trdijo, da bi bila s tem okrnjena poklicna afirmacija žensk, pa naj bi obstajale tudi druge variante, kot na primer 4-urni delovni čas, porodniški dopust partnerja itd. Poleg subvencij v sedanjih vrtcih naj bi obstajala tudi še kakšna druga možnost, ki bi jo lahko koristili pri zasebnem varstvu otrok. Da bi se v naši dolini zgodilo kaj podobnega, kot se je v Velenju, upam, da je možnosti manj, saj se v podeželskem okolju dejanske razmere ne dajo tako enostavno skriti. Otroci so na račun tega bolj "zaščiteni" pred starši. Pri nas se občasno srečujemo s primeri zanemarjanja otrok, pri katerih ukrepamo v skladu z zakonodajo, predvsem pa skušamo opravljati svetovalno delo s starši v smislu izboljšanja razmer. Izločitev otroka iz družine je v teh primerih skrajna varianta. Razgovor z direktorico Centra za socialno delo je potrdil, kako široko in zahtevno je področje njegovega delovanja. Tematiko o delu Varstveno delovnega centra v Mozirju smo tokrat namenoma pustili ob strani in jo prihranili za eno od naslednjih številk Savinjskih novic. KF ORGANIZACIJE poveže v verigo nacionalnih vrednot. Zato pa je svečana listina, ki ponazarja najvišje priznanje slovenske planinske organizacije, nekaj, kar se ne podeljuje tako v splošne namene, recimo temu po dnevni potrebi, priznanje, ki pripada samo ljudem, ki so življenje in svoje delo vezali na planine in gore. Sest zaslužnih planincev in eno društvo, med njimi za spodaj podpisanega kar novodobni Kocbek iz Mozirja Martin Aubreht. Priznanja za življen-ska dela je v veliki dvorani ljubljanskega Magistrata slavljencem podelil predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar. Planine so Aubrehtovega Tinka zasvojile že med vojno. V tistih težkih letih, živel je v Celju, je bila glavna tura takratnih planincev Celjska koča. Čez Hudičev graben je vodila pot, in kot sam pove so bila to kljub težkim časom lepa doživetja. Planinstvo še pač takrat ni bila tako množična folklora, kot je dandanašnji, zato so jih ljudje kar nekam radovedno opazovali in z zanimanjem občudovali. Po vrnitvi v rodno Mozirje, je kateri je opravljal prav vse funkcije. Samo predsednik društva ni bil nikoli. Je pa zato gospodar in ni je zadeve v društvu, da je Martin ne bi poznal in obvladal. Precej zaslug ima tudi za ponovno ureditev Mozirske koče, katera je od leta 1983, s posebnim odlokom takratne republiške skupščine, last mozirskega planinskega društva. Veliko žuljev in znoja planincev je vgrajeno v to kočo, tako kot v vse širom po naših planinah, zato ne more biti zgolj naključje, da je bilo teden po otvoritvi prav ob koči vsakoletno srečanje planincev iz cele Slovenije. Kakih šest tisoč se jih je zbralo tistega dne na Mozirski planini. Sanjava otožnost veje iz sogovornika, ko mi pripoveduje, kako sta s pokojno ženo in starejšim sinom merila planinske steze po Slovenski planinski poti. Od Maribora do Ankarana je spoznaval njih lepote in srečeval prijatelje po njihovih obronkih. A kaj, ko v življenju vse mine, razen spominov in nepozabnih doživetij, ki očitno vodijo Martinov korak še sedaj gor v višave, kjer je mir in vse slabo ostane daleč zadaj v dolini. Zagotovo ni naključje, da mu je bilo zaupano predsednikovanje Savinjskemu medruštvenemu odboru, ki združuje društva od Solčave, Atomskih toplic pa do Zreč. Zaradi te funkcije je tudi član upravnega odbora Planinske zveze Slovenije in že polnih dvanajst let član gospodarske komisije pri PZS. Veliko ljubezni je v njegovih besedah, ko govori o planinah kot delčku samega sebe, in odločnost se zbudi v njem, če zasluti nepravilnosti in izi- gravanje. Zato pravi, Martin Aubreht, nikakor ni pošteno, da si nasledstvo Savinjske podružnice SPD prisvajajo izk- ljučno celjani. Resnica je v tem, da so njeni dediči vsa društva, katera iz nje izhajajo. Še to pove, da se s pametnim dogovorom da veliko postoriti, samo favoriziranje in izkrivljanje zdaj že zgodovinskih dejstev pa ni vrlina, ki bi planincem ne glede od kod in kam smela biti domača. Mladi rod prihaja za nami, razgrinja pred mano svoje misli Aubreht, povezave potrebujejo, pa se bodo znali aktivno vključiti v delo društva. Saj, čas pozna samo svoje zakonitosti, kot pesek peščene ure curlja skozi prste in dušo. Pa vendar bo tudi v bodoče sodeloval pri delu. Če ga bodo potrebovali, pripomni nekam skromno, prepričan sem da brez potrebe. Le zime in snega nekako ne ceni preveč, v tem času si polni baterije za poznejši čas. Poleti pa bodo planinske steze znova čutile njegov korak. Aubreht in planine, kot bi govoril o eni in isti osebi, zakaj planine so njegove prijateljice. Pravi prijatelj pa čutnost čuti in vrača. Edi Mavrič Odprta knjiga planinskih skrivnosti Kar nekam tiho, malodane neopazno bi se nam skoraj v vsakdanjost izgubila novica, toliko se jih nabere vsak dan, zato pa toliko pomembnejša in našim planinam srčno zaobljubljenim ljudem enkratna. seveda takoj našel stik s sorodnimi dušami in že leta 1952 Ni prav pogosto slučaj, verjetno bo malo krivde na puklasti ponižnosti in skromni cenitvi lastnih dejanj, da se ime kakšnega savinjskega rojaka prišel v upravni odbor društva. V vseh teh letih je bil nepogrešljiv člen te verige, v — Martin Aubreht Sindikati o politiki plač in socialnem sporazumu Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije, Območna organizacija Velenje, katera pokriva tudi sindikate dejavnosti na območju Zgornje Savinjske doline, je na 19. seji sveta OO ZSSS Velenje obravnavala predlog socialnega sporazuma za leto 1995, ki zajema dogovor o politiki plač in tarifno prilogo za leto 1995. Namen socialnega sporazuma je predvsem v krepitvi reševanja problemov na način socialnega partnerstva, predvsem pa je potrebno preko njega definirati naloge partnerjev ter njihove odgovornosti. Po usmeritvah sporazuma naj bi ekonomska in socialna politika v letu 95 zagotavljala, če pogledamo za delavce najpomembnejše postavke, ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest, realno ohranjanje vrednosti povprečne bruto plače, izboljšanje socialne varnosti najbolj ogroženih skupin prebivalstva in utrditev pravne varnosti v državi, z zagotavljanjem učinkovitejšega dela delovnih sodišč, inšpekcij dela, ter informiranje posameznikov glede njihovih pravic. Po delovnem predlogu dogovora o politiki plač se le-te pri delodajalcih obračunavajo in izplačujejo ne glede na lastninsko strukturo v skladu z določili veljavnih kolektivnih pogodb in dogovora o politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu za čas od 1. marca 1995 do 1. marca 1996. Za letošnje prvo tromesečje naj bi po tem dogovoru veljalo izplačilo mesečne plače za polni delovni čas in predvidene delovne rezultate najmanj 45.000 tolarjev bruto, za posamezne tarifne razrede pa ne nižje od izhodiščnih plač, skladno z veljavno tarifno prilogo k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Po pregledu finančnega in materialnega poslovanja območne organi zacije za preteklo leto so člani sveta potrdili realizacijo prihodkov in odhodkov z ugotovitvijo, da se gibanje članstva spreminja, zato variira tudi priliv članarine. Na območju trenutno beležijo okoli 3.000 nezaposlenih, od tega jih je okoli tisoč na področju bivše občine Moziije. V letošnjem prvem tromesečju je zaznavno uravnovešeno finančno poslovanje, kar pomeni, da se odlivi uravnavajo s prilivi. Po sklepu kongresa ZSSS je območna organizacija dolžna organizirati praznovanje prvega maja. Dogovorili so se, da bo 17. srečanje delavcev na Graški gori, še posebej ker je evidentno, da za delavci stojijo samo še sindikati kljub dejstvu, da ima 1. maj mednarodni status praznika. Res pa je, da zaradi nezavidljive finančne situacije potreba po racionalizaciji srečanja ne sme zmanjšati pomena njegove namembnosti. Edi Mavrič m 94 let Kranjčeve Narije Drobna ženica z voljo do življenja pri 94 letih še vedno sama vse postori. Ta korenina je Kranjčeva Marija iz Radegunde. Slabo sliši, a kljub temu sva se pogovorili o dolgoletnem bivanju in delu na tem svetu. V življenju ni bilo hudo. "Saj, bilo je dosti dela, a rada sem delala." Marija Orel se je rodila v Mozirju, v hiši, kjer zdaj živita dve njeni hčeri (tretja je v Polskavi). Ko je Marija imela osem let, sta z materjo prišli na kmetijo pri Kranjci. Marijina pot do šole je bila zelo naporna, a s trudom je obiskovala osem razredov osnovne šole. Pravi, da ni bilo tako enostavno kot zdaj, ko se otroci vozijo. Se sedaj Marija mnogokrat ponavlja vsebino pesmi, ki se jih je naučila v tistih letih. Mame se spominja z nasmehom na obrazu in veliko nežnosti je čutiti v njenih besedah, ko govori o njej. Umrla je še mlada, medtem ko je Marijin oče odšel v Ameriko za delom in tudi tam umrl, ne da bi ga hči spoznala. Z devetnajstimi se je poročila, rodilo se je sedem otrok, a trije so še majhni umrli. Vsako njeno besedo o otrocih spremlja ljubezen do njih in meni, da jih je zelo rada vzgajala. Ti časi so bili za Marijo tudi najlepši. Kljub delu na gruntu, v tistih časih se ni zapravljalo ampak "šparalo", so bili srečni. Za hude čase je označila obe vojni. V prvi je padlo mnogo sosedov, druga, še hujša, pa je terjala ogromno obvezno oddajo pridelkov in odhod sina v partizane. Leta 61 je izgubila moža in od takrat je življenje postalo težje, saj je ostala na kmetiji sama s sinom. Na Veliko noč je Marija dopolnila 94 let. Še vedno sama pospravi sobo, pogreje hrano, uredi cvetje in ga nese ob kapelico. Da čas hitreje mine, bere naslove iz časopisov in iz molitvenika z velikimi črkami. Zelo skromna ženska, ki pa kljub vsemu še vedno ve, kaj hoče, in ima v sebi mnogo energije. Sprva je rekla, da se ne bova mogle ničesar pomeniti, ker zelo slabo sliši, a na koncu sva ugotovili, da sva problem družno rešili. Sicer pa razmišlja Marija: "Beračice so bile včasih bolj stare in gluhe, pa smo se z njimi kar sporazumeli!" Mariji želimo veliko zdravja in volje do življenja. Slavica Ješovnik P KRESNIČKE 1 : Različnost med enakimi ponazarja osnovno j ■ soodvisnost enakosti med različnimi. ! Edi Mavrič - Savinjčan ■ ta.___________________________________«rf PREPOVED POŽIGANJA NEPOK-OŠENIH TRAVNIKOV IN GRMIČEVJA Spoštovani občani! Pri pregledih evidenc o požarih žal ugotavljamo, da je kar preveč vzrokov požarov nastalo iz malomarnosti, med katere spada tudi kuijenje nepokošenih travnikov in grmičevja. V večini primerov so posledice katastrofalne, zato opozarjamo vse krajane, da upoštevajo navodila gasilcev in drugih pooblaščenih služb, da je od zgodnje spomladi do pozne jeseni STROGO PREPOVEDANO površinsko požiganje nepokošenih travnikov in grmičevja. Zavedati se moramo, da preprečevanje požarov še zdaleč ni samo naloga gasilcev, temveč predvsem vaša, spoštovani občani, saj lahko sami največ naredite za svojo požarno varnost, kajti naj bolje poznate svoj življenjski in delovni prostor. Uredite ga tako, da boste lahko mirno spali. Gasilska zveza potice Foto: Ciril Sem OGLASI Okonina 18, tel.fax: 841-173 ynm y PooBuifčcn nvTOfCRVif, TRGoymo L RczcRvmmi dcu ter noy nvToinion NUDIJO UGODNE KREDITNE POGOJE, NAKUP PRODAJO STARO ZA NOVO, BREZPLAČNO STROKOVNO SVETOVANJE TER URADNI AVTOSERVIS ZA PRODAJNI PROGRAM. Oglasite se osebno ali po telefonu (faks) 063 841 173! turist biro SGUPA Grad Vrbovec Razarje tel. fax. 831-316, centrala 831-321 mobitel 0609/616-847 NOV DELOVNI ČAS 9h - 15h, 17h - 19h PLAČILO NA VEČ OBROKOV * ANKARAN - POLPENZION ŽE OD 219 DEM DALJE * FIESA - POLPENZION od 225 DEM DALJE * FIESA - POLPENZION za mlade 180 DEM * PORTOROŽ - htl. KOROTAN polni penzion od 285 DEM dalje - zasebne sobe TWC N/S 1/3 od 98 DEM dalje * HRVAŠKA * TUJINA (Portugalska, Malta, Tunis, Španija, Grčija, Ciper...) * ZDRAVILIŠČA * PLANINE * SINDIKALNI IZLETI PO KONKURENČNIH CENAH * AVI O KARTE Rvtobus zvestih naročnikov Savinjskih novic Dragi naročniki, lepo pozdravljenil Vaš in naš avtobus, ki bo 3. junija odpeljal na izlet po Sloveniji, se polni. Tudi v sedmem kolu naše akcije smo med vami izžrebali štiri srečneže, ki bodo potovali z nami. To so: Franc Jerovčnik, Obrtniška ul. 1, Nazarje, Anton Frid, Obrtniška ul. 4, Nazarje, Marija Flere, Pusto polje, Nazarje, Marjan Remic, Volog 24, Šmartno ob Dreti. Končni cilj izleta še ni določen, lahko pa nam pomagate z nasveti. Izžrebancem iskrene čestitke, ostalim pa prisrčen pozdrav do prihodnjičl prosim, resi me! T imam danes zvečer Razgovor z Ičo Putrih, ki je bila prijetno presenečena nad okusno Pogovor s humoristko Ičo Putrih o začetkih njene zanimive kariere, o razlogih zakaj je tajnica in ne igralka, o tem kako je spoznala Matevža, ki pa ni njen pravi mož, in o slovenskem humoiju nasploh "Slovenci se radi smejemo in zabavamo" SN: Gospa iča, Slovenci in seveda tudi Zgornjesavinjčani vas po-znamo kot humoristko. Kako pa ste sploh postali to, kar ste? IČA: Biti humorist, biti dobre volje je vsaj deloma stvar karakterja, deloma pa je to prav gotovo tudi stvar vzgoje. Meni so doma zmeraj rekli, da imajo ljudje raje prijazne ljudi in takšna sem tudi sama poskušala biti. Morda sem to podedovala po očetu, tudi on je bil dobrovoljec. V šoli sem bila zmeraj "ta glavna", kadar sem kaj gofljala, sem tudi kakšen ukor domov prinesla. Vice sem pričela pripovedovati zelo kmalu. V službo sem šla s štirinajstimi leti in pol in spoznala vse sorte ljudi. Rekli so mi, da znam vice dobro povedat. Prvi, ki je odkril, da bi lahko tudi kaj sama objavila, je bil Ante Mahkota, urednik Avto revije v času, ko sem bila tam tajnica. Ko je začel s Teleksom, je dejal: "Zakaj pa ne bi Iča imela svoje rubrike?" In tako se je začelo. Imela sem svojo rubriko, nisem pa javno nastopala. SN: Kdaj pa ste potem začeli z javnimi nastopi? IČA: Najprej sem začela nastopati s Tofom, ki je bil takrat na Delu, na raznih sindikalnih zabavah in podobnih, bolj internih prireditvah. Potem je prišla 25-letnica bara Slon in poklical me je direktor Emil Jankovič: "Iča, lepo te reši me! Tof je zbolel, jaz pa otvoritev. Povabljeni so številni gostje." Pregovoril me je in sem šla. Takrat sem prvič zares držala mikrofon v rokah in sploh nisem vedela, kaj naj povem. Potem sem se predstavila: "Sem Iča iz Teleksa, ki piše vice, tukaj sem pa zato, ker je Tof Emila nategnil. Kako mu je to uspelo, ga bom še vprašala, ker meni že 10 let to obljublja, pa tega še ni izpolnil." Tako je bil led prebit. Tam je bil tudi Jurij Souček, ki je dejal Levčku od Avsenikov: "Vidiš, tale bi pa bila za vas za h Koširju," in čez tri dni me je poklical Avsenik. Z njimi sem nastopala dve leti, svojo rubriko pa sem kljub temu še imela. Potem pa sem šla v Irak, kjer sem ostala pet let. Tam zdržiš samo, če si tak karakter kot jaz, saj je sama puščava in se nič ne dogaja. Z rubriko sem nehala, saj veste, ne moreš pošiljati vicev po pošti, poleg tega pa moraš biti z vici na tekočem. Ko sem prišla nazaj v Slovenijo, je imel Dnevnik Lojtrco domačih v Dolenjskih toplicah in so me povabili, naj grem zraven. Tam sem srečala Marjana Robleka in padla je ideja, da bi nastopala skupaj kot mož in žena. Zdaj to počneva že sedem let in moram reči, da je to kar zanimivo, saj spoznaš tudi tiste zakotne kotičke Slovenije, ki jih sicer verjetno ne bi nikoli. SN: Slovenci imamo nekaj satirikov, nekaj tipičnih humoristov, potem pa se pojavi Iča, edina prava slovenska humoristka. Kako vi gledate na to kuhinjo gostišča Grad Vrbovec, je minil v vedrem razpoloženju dejstvo? IČA: Saj ste videli zadnjič v Tedniku tiste humoriste? So kar luštne vice pripovedovali. Slovenci se radi smejijo, radi se zabavajo. Midva z Matevžem imava polne dvorane, da je to užitek gledati! Najin humor je tak, da se da skozi pogovor moža in žene obdelati vse od politike do seksa. No, vsega tako ali tako ne smeš, še posebej za televizijo ne. Vendar če gledate tuje humoristične oddaje, ja kaj pa je drugega kakor zakon in seks! Malo zafrkavanja, kako mož ne more in kako čez plot skače... Pri nas pa ne veš, kaj sploh lahko napišeš! S političnimi vici se sicer nisem nikoli ukvarjala, pa naj se še sedaj drugi, mnogo bolj simpatični se mi zdijo seksualni vici. SN: Dejstvo je, da se Slovenci nekako lažje izjočemo kot nasmejimo. Skratka, da spraviš Slovence v smeh, moraš biti kar klasa, vam pa je to odlično uspelo? IČA: Mislim, da se Slovenci zelo radi smejimo in zabavamo. Na kakšnih privatnih zabavah, kjer poveš tudi kakšen tak vic, ki ga včasih nisi smel, se še posebej narežimo. Na tržnici, kjer me vse branjevke poznajo, me sprašujejo, zakaj sva tako poredko na televiziji. "Če bi bila večkrat, bi se naju pa nđžrli," jim odgovorim. Nekaterim si všeč, drugim nisi všeč. Ne vem, zakaj mladi ne marajo domače muzike, saj je vendar lepa, še posebej če si daleč od doma. SN: Verjetno je vajina pri-ljubljenost pogojena tudi s specifičnim humorjem. Matevž je sicer dobra vendar rahlo zapita dušica, Iča pa... IČA: ...je žena, ki ima komando, mož se pa samo dela, da jo ima. SN: Iča je torej komandant. Ali to pomeni, da si Slovenci želimo takšnih razmerij ali pa gre preprosto za zrcalno sliko nas samih? IČA: Kadar jaz zbodem Matevža, vidim gospe, kako se smejijo, kadar pa on mene, se smejijo gospodje. Važno je, da se smejijo vsi in tako nekako je tudi v zakonu. Vedno je malo zbadanja, malo kreganja in če se midva iz tega hecava, oni pa v tem vidijo sebe, je to prima. Nikoli pa se nastopajoči ne sme norčevati iz publike! Jaz se iz svojih kilogramov lahko norčujem, ker jih pač imam in sem s tem sprijaznjena. SN: Videti je, da se politike z Matevžem pa res izogibata... ICA: Včasih imava tudi kaj takšnega v tekstu, vendar nič po imenih in nič direktno. Sicer pa sva v radijskih koncertih kar aktualna, vse skušava vplesti v najin zakonski razgovor. Na primer, ko so bile volitve, sem rekla Matevžu, da je on samo enkrat volil sam in to takrat, ko je izbral mene. Zdaj mu bom pa že jaz povedala, koga bo volil! SN: Matevž je tudi glasbenik, pel je pri Dobrih znancih. Ali morda razmišljata, da bi se podala tudi v to zvrst? 1ČA: Peti^ sploh ne znam. Če bi začela peti, bi bila dvorana v hipu prazna, ha, ha. Marjan pa je tudi bil operiran na glasilkah, tako da na kaj takega ni računati. Njega tudi ne bi pripravila, da bi kaj drugega oblekel. Ima svojo tipično obleko, škornje, klobuk in ostalo... Sva pa pravzaprav tudi že prestara, kajti danes moraš znati peti, plesati in vse ostalo. Mar se bova midva na stara leta s tem ukvarjala? SN: Vajina uspešnost je pogojena tudi z vajino kmečko preprostostjo v pozitivnem smislu. Očitno znata potrkati na vsako dušo. IČA: Zadnjič mi je nekdo omenil, da pri Viktorjih sploh nisva bila omenjena. Pač najini bistri kmečki poslušalci, ki se nama sicer radi nasmejijo, nimajo revije Stop in ne izpolnjujejo kuponov. Za naju je pomembno, da je močan aplavz, ko prideva na oder, in da je dvorana do zadnjega kotička polna. Zanimivo je, da veliko žensk misli, da je on res moj mož. Včasih me katera izmed njih vpraša: "Ali ste doma tudi tako huda?" Pa odgovorim: "Doma sem še bolj!" SN: Prav takšne komentarje je bilo slišati tudi v naši dolini, ko smo objavili, da pridete na obisk. Vprašali pa bi vas pravzaprav nekaj drugega. Ali se vama je med nastopom že kdaj zgodila kakšna nerod-.nost? IČA: Zgodilo se je že, da sem ga po koncertu tako nadrla, kot da bi bil res moj mož. Pa pravi: 'jaz sem pa res srečen! Mar ni dovolj doma? Zdaj boš pa še ti tulila name!" Sicer pa moram reči, da sva prijatelja in da je Marjan Roblek privatno zelo resen mož. Redkokdaj se v družbi zares razživi. SN: S svojimi nastopi ste prekrižarili že vso Slovenijo. Kje pa je najboljša publika, kam se najraje vračate? IČA: Prekmurje mi je bilo zelo všeč, najbrž še posebej zato, ker ga nisem poznala. Mislila sem, da naju sploh ne bodo razumeli. Sicer pa je hvaležna publika povsod, le da je izven centra mesta. SN: Sta v Zgornji Savinjski dolini Iča in Matevž že gostovala? IČA: Nastopala sva na koncertu iz naših krajev na Rečici ob Savinji, v Radmirju smo snemali novoletno oddajo. Ljudje tukaj so mi všeč. In tudi dober savinjski želodec sem dobila nekje. SN: Kaj pa savinjska "foušija", ste že slišali zanjo? IČA: Slišala sem, da so Savinjčani sorodniki od Gorenjcev. SN: Vi ste tudi novinarka. Ste poleg humorja kdaj pisali še kaj drugega? IČA: Tu in tam sem že kaj napisala. Pri Delu so mi nekoč predlagali, da bi začela kot novinarka, pa sem jim rekla, Iča: "Veliko žensk misli, da je Matevž res moj mož." da sem raje dobra tajnica kakor slaba novinarka. Malo znam slovenščino, kakšno vejico kdaj popravim. Ravnokar dr. Matjažu Kmeclu prepisujem 4. popravljeno izdajo Male literarne zgodovine. SN: Kaj počnete v prostem času, če ga imate? IČA: Imam vnučka in kadar imam le čas, ga vzamem čez vikend, da pride malo k babi Iči. Imamo tudi psa, mož se poleti rad kam pelje. Prostega časa imam pravzaprav zelo malo. Rada tudi nabiram gobe. SN: Nabirate vedno prave? IČA: Tega pa ne smem povedati, da me ne bi prišel Zmago Jelinčič kontrolirati... SN: Bralci Savinjskih novic najbrž pričakujejo od vas tudi kakšen vic. IČA: Prav. Enega na temo, da za vsakim uspešnim moškim vedno stoji dobra žena. Milan Kučan in žena Štefka se sprehajata po Tivoliju in srečata moža iz komunalnega podjetja, ki grabi listje. Možakar in Štefka se prijazno pozdravita. "Kdo pa je to?" vpraša Milan Štefko. "Francelj, znanec iz moje rojstne vasi. Ko sva bila mlada, sva se rada videvala. Skoraj bi se celo poročila." "Vidiš, če bi se poročila z njim, ne bi bila nikoli predsednikova žena." Pa pravi Štefka: "To pa ni res. Če bi se poročila s Franceljnom, bi bil pa on predsednik." SN: Kaj pa sicer menite o razvedrilnem programu na slovenski televizij]? IČA: Ne vem. Ob nedeljah zvečer imamo sedaj oddajo Presodite. Zdi se mi, da ne sodi najbolj k nam. Ljudje vseskozi govorijo, da si želijo humor, želijo se nasmejati. SN: Včasih so v Sloveniji še znali spraviti skupaj kakšno humoristično oddajo, Mali oglasi na primer. Danes pa tega ni več. Kako vi to ocenjuje-jte? IČA: Po mojem mnenju je to delo bistveno premalo plačano, mogoče pa jih niti prav ne zanima. SN: Slovenci torej potrebujemo humor in potrebujemo like, kot sta vidva z Matevžem. Sedaj, ko sta nekako na sredini kariere, se za vama obeta kakšen podmla-dek? IČA: Se. Le poglejte Tteater Paradižnik! Tudi Rifle je krasen. Pa verjetno se še kje kdo najde. Zato glede tega verjetno ne kaže biti preveč zaskrbljen. Iča Putrih, najlepša hvala za razgovor in obilo uspeha pri vašem nadaljnjem delu! Pogovarjala sta se Edi Mavrič in Franci Kotnik, foto: TOP Cenjene bralke, cenjeni bralci! Pravijo, da je maj mesec ljubezni. Morda je res. Za mesec ljubezni, če ga torej tako imenujemo, smo izbrali mlajšo gostjo meseca, ki jo še posebej dobro najbrž poznajo mlajši televizijski gledalci. To je voditeljica različnih oddaj razvedrilnega programa TV Slovenija, med njimi tudi priljubijnega Huga, Spela Trefalt. Razgovor z njo boste lahko prebrali v 10. številki SN, vprašanja zanio pa nam pošljite najkasneje do petka. 28. aprila. ZGODOVINA IN NARODOPISJE Piše: Aleksander Videčnik Kot smo že zapisali, srečujemo na našem območju dva izraza za vile. Torej Žalik žena in žal žena. Morda je dobro prisluhniti pojasnilu v Peteršnikovem slovarju. Omenja le izraz žalik-žena in jo primerja s srbskim izrazom za vile. Hkrati pa zapiše, da je v zgornjem delu Koroške zaslediti za isti izraz še svete, bele, častitljive žene. Vsekakor gre v smislu izraza za dobre, priljudne in pravične pojave v ljudskem izročilu. Nasprotno temu pa je pomen besede coprnica, čarovnica v ljudskem izročilu vedno predstava nečesa, kar je lahko hudobno, maščevalno in povezano z zlim duhom. Doslej smo prebrali že vrsto pripovedovanj naših bralcev. Iz vseh lahko zaključimo določene podobnosti v opisu pojavov, ki se pripovedujejo od kraja do kraja drugače. To pa je na naš predel še posebej značilno, saj vedno znova opažamo "v zgornjem delu Doline močan vpliv s koroške krajine, dočim se v spodnjem delu pozna, da trdne povezave med zgornjim in spodnjim delom Doline dolga stoletja ni bilo, zato so pripovedi tod takšne, kot jih lahko slišimo od Letuša navzdol do Celja. Naj naštejemo nekaj značilnosti, ki nosijo skupen pečat. Veliko je pripovedi, ko "je bil spomin", da se je pred hišo nenadoma pojavila močna svetloba, ali da je bilo slišati zunaj hiše močan ropot, ali pa da je v sami hiši močno zaropotalo na podstrešju. Le malokrat pa ljudje pripovedujejo o glasovih, ki da bi jih ob takih prilikah slišali. Redke so tudi pripovedi, ko so videli prikazen rajnkega, vendar tudi te so. Prikazni so bolj pogoste, ko gre za razna srečanja ponoči, ali ko je nekje šlo za mejne spore, celo tako je bilo, da se je prikazal prijatelju prijatelj, ki je tedaj že bil med mrtvimi. Pogosto so pojave videli ali slišali ljudje v skupinah, torej več oseb hkrati, vsi pa so pripovedovali enak pojav na istem mestu. Zanimivo, Žalik žene so ljudje od daleč videvali, coprnice pa le kot luči, podobne goreči bakli, te so se premikale. Naj kot primer zapišemo pripoved, ki govori o pojavu v zvezi z vračanjem rajnega človeka. V Homu, na ugledni kmetiji, sta živeli dve sestri. Obe sta spali v "gornji hiši". To so bili prostori (bivalni) na podstrešju. Vso vojno sta preživeli doma in največkrat spali skupaj v postelji. Nekako leta 1946 se je zgodilo nekaj čudnega v njuni sobi. Nekega večera sta šli okoli enajste ure spat, nikakor pa se jima ni dalo iti v zgornjo sobo. Vendar, tam sta imeli ležišče, zato sta morali tja. Starejša izmed obeh je vedno pregledala vse kote in pod posteljo, da se ne bi kdo skril v sobi. Tistega večera je bilo tudi tako. Komaj sta legli, sta slišali korake zunaj sobe v smeri proti njunim vratom. Čeprav sta vrata skrbno zapahnili, so se odprla in čutiti je bilo, da nekdo hodi po sobi Številni braki se zanimajo za knjigo Rože in čarovnije. Ponovno sporočamo, da knjige naročite ali kupite pri Zavodu za kul (mozirska knjižnica), telefon 811-292. Že v naprej se zahvaljujemo za sodeloval in nenadoma odprla vrata omare, potem pa je bilo slišati, ko bi nekdo legel na postlano posteljo, ki je stala nedotaknjena, bolj proti oknu, katerega stekla so se tresla, torej le nekaj korakov oddaljena od tiste, v kateri sta sestri spali. Jasno je, da vse do jutra nista zatisnili očes, tako ju je bilo strah. Toda ko se je naredil dan, nista v sobi zapazili ničesar, kar bi kazalo na nočni obisk. Tudi vrata so bila lepo zapahnjena. Pripovedovali sta pripetljaj materi, ki je dejala, da je ta pojav v omenjeni sobi znan in povezala ga je z umiranjem stare matere, ki da si je pred smrtjo želela spovedi, pa je duhovnik prepozno prišel, zato menijo, da duh stare matere še vedno tava v sobi, kjer je pred dolgimi leti umrla. Ko je po nekaj letih v isti sobi, na isti postelji spal neki čevljar, ki je bil v štiri, je doživel, da ga je iz spanja zbudilo močno tresenje postelje. Ko je naredil luč, ni bilo nič videti, tudi naslednjo noč je na podstrešju ropotalo, zato potem ni hotel več v tej sobi prenočevati. To je primer pripovedi dveh sester, ki sta doživeli pojav pri polni zavesti in budni. Danes, ko sta že starejši, še vedno vztrajata, da je bilo tako, kot sta opisali nemirno noč v domači sobi. Pri tem je zanimivo, da so domači ugotovili, da je prišlo do pojava vedno okoli enajste ure zvečer, nikoli pa kdaj izven tega časa. Ko so hodili v štiro... Na naših kmetijah se je v zadnjih desetletjih marsikaj spremenilo. Način življenja je drugačen od tedanjega, ko še ni bilo cest, ne radia, ne televizije. Daleč nazaj pa je bilo celo branje redka vrlina. Hiše so razsvetljevali še s treskami, doma so opravljali vsa dela, ki so omogočala oblačenje, največkrat številne družine. Med ta dela spadajo predvsem preja volne, priprava lanu, ponekod so celo doma strojili usnje za čevlje. Oblačilne navade tistega časa so bile seveda povsem drugačne od današnjih. Ljudje so se ravnali po okoliščinah, v katerih so živeli. Treba pa je takoj povedati, da so prebivalci Doline že zgodaj našli smisel za lepo oblačenje, seveda vse od takrat, ko jim gosposka ni več predpisovala, kako se morajo oblačiti. Kmetije so tedaj bile še v glavnem nedeljene in zato velike. Na takih domačijah pa so potrebovali dosti oblek in obutve, pa seveda še razne druge potrebščine kot orodje in podobno. Če so doma pripravili "surovine", potem so potrebovali še rokodelce, ki so naredili izdelke, ki so jih domači potrebovali. Kako so hodili bočki "Žnidarji" v štiro, nam je pripovedoval Feliks Žmavc, krojaški mojster v pokoju. Krojaštva se je učil pri mojstru "Feliksu" v Mežniji v Bočni. Toda mojster je že po letu uka zaradi starosti prenehal z obrtjo in mladi vajenec je moral v uk drugam. Jakob Natlačen, krojaški mojster, malo stran od Bočne, ga je vzel v uk. Tam se je tudi izučil in po štirih letih vajeništva polagal izpit za pomočnika, to pa je bilo v Radmirju, kjer je bil tedaj sedež rokodelskega združenja. Pred strogo komisijo je izdelal svoj "komad", tako ZGODOVINA IN NARODOPISJE so rekli delu oblačila, ki ga je moral vajenec po naročilu komisije izdelati. Pa nadaljujmo sedaj s štiro. Kmet, ki je želel rokodelske usluge, je prišel k mojstru naročiti “antvarharja" (rokodelca). Tedaj je povedal, kaj vse ima za izdelati, z mojstrom sta se dogovorila za ceno, ali po kosu oblačila ali pa na opravljeno uro dela. Kmet je moral imeti doma tudi pripomočke, predvsem pa šivalni stroj. Manjše orodje so ponesli rokodelci s seboj. Mojster je naročniku povedal, kaj vse mora še nakupiti, če nima blaga doma in tako je bil dogovor sklenjen. Z mojstrom sta šla na pot v ponedeljek zjutraj, običajno zelo zgodaj. Včasih sta morala hoditi tudi po nekaj ur, pač odvisno kje je kmetija bila. Žmavc se spominja, da so rokodelci radi hodili v štiro, ker je bilo tam zanimivo, imeli so dobro oskrbo in povrhu še prijetno družbo. Tudi na kmetijah so imeli radi rokodelce v štiri. Tedaj se je tam marsikaj dogajalo, bilo je ob pripovedovanju veselo, seveda, ko so zvečer delo zaključili. Tudi plačilo je bilo dobro, kmetje so bili dobri plačniki, le redko se je zgodilo, da naročnik ni imel ob koncu pripravljenega denarja za izplačilo rokodelcev. Seveda so v štiro hodili še drugi rokodelci, kot so čevljarji, tkalci, sedlarji (zatlerji), pa tudi mizarji, posebno tedaj, ko je bilo treba narediti pohištvo za kakšno nevesto pri hiši. Krojačice so izdelovale v štiri razne lažje ženske obleke pa tudi predpasnike (firtahe). Zanimivo, moške spodnje hlače so izdelovali krojači, vse ostalo perilo pa krojačice. Muškre, kot so jim rekli, so prišle tudi "všivat" (krpati) perilo. Žmavc se spominja, da so večkrat šivali poleg sukna še raševino, ki je bila trda in kosmata, pa so morali imeti posebne igle za to blago. Veliko hlač so šivali iz hodnega platna, te so pogosto potem barvali, da so kar imenitno izgledale. Raševino je kmalu izpodrinilo industrijsko izdelano blago, le redki so vztrajali še pri njej, ki se je dobro obnesla za delovna oblačila. Ob koncu pa še to. Stare fotografije naših prebivalcev nam pričajo o zelo lepih oblekah, ki so jih predvsem ženske nosile, če je šlo za svečane prilike. Lahko trdimo, da je naša oblačilna kultura bila na visoki ravni. Nikakor ne drži domneva, da so se nekoč na deželi prebivalci slabo oblačili. Sicer pa velja tudi tu pravilo, kakor kdo... Opomba: Pleteršnikov slovar omenja štiro, štero, kot delo rokodelca na tujem domu in to za oskrbo in plačilo. Novi pogledi v zgodovini Že v prejšnji številki našega glasila smo opozorili na delo zgodovinarja dr. Dušana Kosa "Med gradom in mestom", ki je izšlo v Zbirki ZAC pri SAZU, Ljubljana 1994. V njem najdemo dodatna tolmačenja preteklosti iz naše Doline, ki prinašajo nekatere nove izsledke, zato bomo priobčili tiste dele knjige, ki obravnavajo naše kraje oziroma gradove. "MOZIRJE (Prassberg) je tako kot Gornji Grad in skoraj celotno zgornjo Savinjsko dolino leta 1140 oglejskemu patriarhartu poklonil Diepold Chager. Patriarhi so v Mozirju nekdanjim Chagerjevim ministeria-lom pustili posest, nekateri od njih pa so bili zadolženi še za upravo posesti v nastajajočem gospostvu Mozirje. Dva, Pelegrin iz Mozirja in Leopold iz "Savinjske doline", sta bila že leta 1146 pri patriarhu v Tolminu, ki sta mu morda poročala o prošnji gornjegrajskega opata, da bi mu patriarh podelil manjšo posest. Podoben status je moral imeti leta 1231 in 1241 imeti neki Ulrik, vendar ne kot poveljnik mozirskega gradu, ki je do tedaj zrasel nekje nad naseljem. Oglejsko posest je namreč upravljal Vrbovški gradiščan, leta 1248 Wülfing z Letuša (ali Luč?), medtem ko je imel Mozirje okoli leta 1247 v fevdu Friderik s Castella in ga je takrat odstopil patriarhu. Le-ta naj bi od Wulfinga z Letuša in drugih gradiščanov dosegel obljubo zvestobe, dve leti kasneje pa podrl grad. Dogodek dopušča protipravno gradnjo mozirskega gradu brez patriarhovega dovoljenja in njegovo eksemplarično (simbolno) podrtje, saj naj bi kmalu zatem patriarh Gregor dal grad znova pozidati in ga leta 1267 podelil Gebhardu z Mozirja. To je možna, a nepreverljiva zgodba, še posebej glede vprašanja, kdo naj bi bil Gebhard. Ime namiguje na Žovneške. Vovbrška pristojnost je na Mozirskem vsekakor oprijemljiva. Ne nujno na gradu, pač pa v gospostvu z oglejskimi fevdi in odvetništvom nad Gornjim Gradom. Konec 13. stoletja so bili Vovbrški z Mozirjem ,zagotovo oglejski vazali. Njihova gradiščana sta bila viteza Rudolf (1309-1331) in Hart-nid (1317-1320). Prvi je imel hčer v samostanu v Mekinjah (Diemut), drugi pa je bil npr. leta 1317 izrecno označen kot "naš vitez". Leta 1322 so Mozirje podedovali Žovneški in Pfannbergi, a so ga slednji v naslednjih letih prepustili prvim. Žovneški so na grad naselili gradiščane iz vrst svoje viteške kli-entele. Prvi znani je bil leta 1329 Guncel s Turna. Mozirje je bilo eden tistih gradov, ki ga je istega leta Friderik Žovneški zastavil Wallseejevcem. V tem času je oglejsko lastništvo že zamrlo. Patriarhi Mozirja niso več niti formalno podeljevali v fevd. Vsi naslednji znani plemiči, ki so se imenovali po Mozirju, so bili (podedovane) vovbrške in žovneško-celjske proveninece: "sluga" Eberl leta 1337, Winther (Oerrpor) leta 1359, Hans Jugelber (sodnik) leta 1405. Grad in gospostvo, ki se je v 13. in 14. stoletju zaradi odtujitev posestnikov (vazalov) in njihovih gradiščanov nenehno zmanjševalo, so do izumrtja obdržali Celjski, se pa ne omenja v popisu v Celjski kroniki, zatem pa je prešlo v roke deželnega kneza, ki je gospostvo združil z Žovnekom." V G. Gradu ima kulturna dejavnost globoke korenine. Slika predstavlja igralce igre Za pravdo in ljubezen, ki so jo gornjegrajski igralci igrali okoli leta 1930. Režiser je bil dr. Alojz Rant, sodnik, služboval je na sodišču v G. Gradu. Igrali pa so v dvorani, «ki je bila pred kaplanijo in to v okviru Katoliškega prosvetnega društva. Zdravniški nasveti Vprašanje: Pred kratkim je moja hčerka prebolela vodene koze, kmalu za njo pa je tudi moj oče, ki je star 72 let dobil vnetje živca. Zdravnik je govoril, da je oboje nekako povezano, pa ga nisem povsem razumela. Nisem si ga upala bolj natančno spraševati, zato prosim, če mi vi razložite, kako in kaj. Mogoče vam moram povedati še to, da očeta še vedno boli po levi strani prsnega koša v višini srca, tam, kjer je imel izpuščaj. Zanima me, koliko tablet proti bolečinam lahko poje in kako dolgo bodo bolečine še trajale. Rada bi vedela, če je bolezen nalezljiva in kako naj se je varujemo, če je. Ali naj mama raje spi v dnevni sobi? Stanka Odgovor: Spoštovana gospa Stanka! Najprej vam moram povedati, da me nekaj, kar ste napisali, moti. Namreč to, da si svojega zdravnika niste upali vprašati. Ne vem ali iz strahu ali iz spoštovanja ali iz strahospoštovanja? Garantiram vam, da vas ne bi ugriznil, saj ni tako hud, kot izgleda... 0 noricah sem letos že pisala, zato bi mogoče danes le o pasavcu, ki ga strokovno imenujemo herpes zoster. Predvidevam namreč, da gre pri vašem očetu za to bolezen. Čeprav je bilo v zadnjih letih mnogo razprav o tem, ali je povzročitelj noric ("vodenih koz") isti kot povzročitelj pasavca, trenutno spet velja, da je. Pri starejših povzroča isti virus herpes zoster, pri otrocih pa norice, zoster le zelo poredko. Po prebolelih noricah naj bi namreč ostal virus noric, če se izrazim čisto preprosto, v podkožnih živcih. Od tam prične potovati v kožo, ki jo ta živec oživčuje in povzroči vnetje. Navadno je vzrok za to padec splošne odpornosti, včasih povezujejo pojav zos-tra tudi z malignimi boleznimi. Vsekakor je prav, da zdravniki pomislimo tudi na to možnost, čeprav je zelo redka. Čas od okužbe do zbolenja (inkubacija) je 14 do 21 dni. Rezervar bolezni je človek. Bolezen se začne s pekočo bolečino kože na tistem predelu, kjer se pojavijo spremembe. Najprej vidimo na koži rahlo rdečino, nato mehurčke, potem gnojne mehurčke in končno kraste, ki odpadejo po 14 do 30 dneh. Spremembe so značilno razporejene po koži, zajemajo navadno le predel, ki ga oživčuje ena kožna veja živca. Približno 5% bolnikov ima povišano temperaturo, slabo se počutijo. Včasih pride po bolezni do zapletov, najpogostejša je nevralgija (bolečina v predelu prizadetega živca), včasih prizadene bolezen tudi notranje organe (vis-ceralna oblika bolezni). Verjetno gre pri vašem očetu za nevralgijo. Vsekakor pa mislim, da je bolje, da gre na pregled še k svojemu zdravniku, posebej ker pravite, da ga boli ravno v predelu srca, in še prej, če ima še kakšne dodatne znake (n.pr. razbijanje srca, neenakomerno bitje, bolečino ali zadihanost ob naporu). Bolnike s pasavcem zdravimo z zdravili proti bolečinam, skrbimo za redno higieno kože in včasih dodamo še tekoči puder, ki kožo omrtvi. V novejšem času so nam na voljo tudi zdravila, ki pa jih predpisujemo v glavnem pri bolnikih z okvarjeno imunsko obrambo ("zmanjšana odpornost"). Vašemu očetu ne svetujem, da bi pretiraval z zdravili proti bolečinam. Jemlje naj jih le toliko, kot mu jih je predpisal zdravnik ali manj, če bolečine niso prav hude, da si ne bo ob zostru nakopal še želodčnih težav. Bolniki s pasavcem so kužni. Pri osebah, ki še niso prebolele noric, se norice lahko pojavijo po stiku z njimi. In obratno. Mislim, da vam je to želel povedati vaš zdravnik, ko je govoril o povezanosti obeh bolezni. Herpes zoster se prenaša z neposrednim stikom in to 5 dni pred izbruhom izpuščaja in 6 dni po izbruhu prve skupinice izpuščajev. Mislim, da sva čas, ko je bil oče kužen, že zamudili, zato bi bilo zdaj zlobno, če bi mu zdaj še ženo nagnali iz spalnice. Seveda pa ne bi bilo priporočljivo, da bi v času bolezni zanosila... dr.Maja Natek, spec.spl.med. Vpliv prehrane na kriterije S™A kakovostnega mleka SLOVENIJE Kravje mleko je čist, nespremenjen, svež proizvod mlečne žleze, dobljen s popolno in redno neprekinjeno molžo zdravih in pravilno krmljenih živali najmanj 30 dni pred in 8 dni po porodu, kateremu se ne sme ničesar dodati niti odvzeti. Sveže kravje mleko ima naslednjo povprečno kemijsko sestavo: 87,5% vode, 3,3% beljakovin, 3,8% maščobe, 4,7% mlečnega sladkorja, 0,7% rudninskih snovi, vsebuje še: vitamine, encime in plin. Vse sestavine mleka, razen maščobe so v vodi topne. Čeprav mleko vsebuje veliko količino vode, ne čutimo 'Vodenega" okusa. Razlog je, da je del vode vezan v koloidni sistem. Sele, ko se ravnotežje sistema na nek način poruši (npr. z dodajanjem vode), pride tudi do pojava "vodenega" okusa. Če se izloči celotna količina vode iz mleka, se dobi suha snov. To pomeni, da suha snov predstavlja razliko med količino mleka in vode v njem ter se določa v odstotkih. Suha snov mleka je celotna količina posameznih sestavin in se spreminja. Z odvzemom maščobe od skupne suhe snovi dobimo suho snov brez maščobe. To se od februarja 1995 upošteva pri oblikovanju cene mleka. Suha snov in suha snov brez maščobe sta zelo pomembni, ker direktno vplivata na izkoristek in kvaliteto pri predelavi mleka. Znanje o suhi snovi je zelo pomembno zaradi določanja razmerja snovi (razmerje maščobe proti suhi snovi brez maščobe in obratno) v surovini. Tako dobimo proizvod zaželenega sestava, na primer pri predelavi mleka v sirarstvu. Skupna suha snov in suha snov brez maščobe vplivata v veliki meri na konzistenco proizvodov in njihovo kvaliteto. Podatki o suhi snovi in suhi snovi brez maščobe so sestavni del pravilnika o odkupu mleka. Podatki služijo za izboljšanje kvalitete mleka z vidika kemijskega sestava in za odpravljanje potvorbe z vodo. Kravje mleko vsebuje povprečno 12,5% suhe snovi, največkrat se spreminja od 11 do 14%, oziroma več kot 8,5% suhe snovi brez maščobe.________________________________________________ Najpogostejši (dodatni) razlogi za nedoseganje kriterija kakovostnega mleka Lastnosti____Vzrok______________________________________ Suha snov Nizka vsebnost posameznih sestavin mleka: brez maščobe beljakovin, laktoze, vsebnost mineralov; prehrana, mastitis, potvorba mleka z vodo. Beljakovine Prehrana - slaba energetska vrednost krme. Maščoba Stadij laktacije, prehrana, sezonsko variiranje ______________vezano na spremenjeno prehrano.____________ Poleg teh razlogov za nedoseganje kriterija kakovostnega mleka pa ocenjujemo še: vsebnost laktoze, mineralnih snovi, gostoto, zmrzliščno točko, pH, proste maščobne kisline in sposobnost KMETIJSKA NASVETI usirjenja mleka. Za krave molznice sestavljamo dnevne obroke krme, ki jih krmimo dva ali večkrat na dan. Obroke sestavljamo na podlagi normativov. Ti nam povedo, koliko posameznih hranilnih snovi potrebuje ena žival na dan za samo vzdrževanje ali za vzdrževanje in določeno prirejo mleka določene kakovosti (vsebnosti mlečne maščobe). Obrok mora biti usklajen glede na vse potrebe krave. Le tako lahko pričakujemo, da bo mleko vsebovalo dovolj suhe snovi. Dnevni obrok je tista količina1 krme, ki jo žival dobi na dan za določen namen. Seveda morajo biti obroki krme tako sestavljeni, da jih žival res poje. Običajno se nekaj raztrosi, kar moramo upoštevati pri sestavljanju obrokov. Prav tako moramo poskrbeti, da obroka ali dela obroka ne poje druga žival. Osnovni obrok je sestavljen večinoma iz voluminozne krme, ki ji po potrebi dodamo še dopolnilni obrok. Ta dopolnjuje vsebnost hranilnih snovi osnovnega obroka, lahko pa hkrati spreminja razmerje med posameznimi hranilnimi snovmi v skupnem obroku, seveda v skladu z normativi. Od kakovosti krme in pravilnih obrokov je odvisno, ali bo žival proizvedla tolikšno količino maščobe in beljakovin v mleku, kot jo s prirojenimi sposobnostmi mora dati. Količino maščobe v mleku povečujejo travniško in lucern- Sal* Don Smo v času praznikov, komaj bodo minili velikonočni, se bodo že začeli prvomajski. Praznovali jih bomo po starih običajih. Tako bo spet skoraj neopazno šel mimo še en pomemben praznik, Dan Zemlje. Zakaj potrebujemo dan, ki je posvečen Zemlji? Zakaj pišemo Zemlja z veliko začetnico? Ali ni to le materija, snov, čudna vesoljska krogla iz kamnin in magme, na kateri plovemo skozi prostranosti vesolja? Ste kdaj razmišljali o Zemlji kot o naši dobri materi, tu se rodimo, na njej preživimo svoje ino seno, pravilno pripravljena silaža, sojine pogače. Pravilne količine žitnih otrobov, pivskih tropin in nekaterih drugih krmil zmanjšujejo količino maščobe. Pomembno je, da voluminozni del obroka vsebuje zadosti surovih vlaknin. Do občutnega zmanjšanja količine maščobe lahko pride ob koncu zimskega krmljenja, ko je kakovost krme slabša ali pa je celo primanjkuje. Na količino beljakovin v mleku vpliva predvsem energijska vrednost obroka. Ob pomanjkanju je odstotek beljakovin nižji. Pri prehodu s paše na hlevsko krmljenje s pesnimi rezanci se na primer poveča vsebnost beljakovin v mleku, ker pesni rezanci vsebujejo več ogljikovih hidratov in s tem več energije kot paša. Prav tako dobra paša po zimskem krmljenju s senom precej poveča vsebnost beljakovin v mleku, ker je v tem primeru paša energijsko bogatejša. Navadne vremenske spremembe, nepričakovano znižanje ali zvišanje temperature, stresi in podobno, lahko občasno zmanjšajo odstotek maščobe in beljakovin v mleku. Pri posameznih živalih in manjših skupinah živali pridejo opisani vplivi in' z njim povezana nihanja v količini maščobe in beljakovin bolj do izraza kot v večjih čredah. Podobna nihanja količin opazimo tudi pri drugih sestavinah mleka. Vida Ribič Zemlje kratko življenje, tu umremo in spet postanemo del nje. Ste kdaj razmišljali o njej kot o živem bitju? O tem, kako ozek je trak biosfere, tam kjer je življenje sploh mogoče. Zakaj je življenje prav tukaj na Zemlji, zakaj ne na Marsu ali na Veneri? Saj to je čudež, ta naša morja, oceani, temnozelene odeje gozdov, rumenina travnikov in rjave lise puščav, ki jih tu in tam prekinjajo bele konice gora. Ali kdaj sanjarite, da potujete po neskončnih snežnih prostranstvih Arktike? Pa ni treba, da gre človek tako daleč. Samoto in povezanost z Zemljo lahko obču- tiš tudi v izgubljenih kotičkih naših gora in gozdov. Ste že kdaj občutili bolečino, ko je buldožer zaoral v tla na trasi nove ceste ali na površini izk-rčenega gozda ali ko je kopal temelje za vašo hišo? Nekateri ljudje to občutijo. Vedno več jih je, zlasti mladih. Takih, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z Zemljo. Ki se borijo za vsak kvadratni meter zelene trave, za vsako krpo rodnih tal in za vsako drevo. Ki so zaradi odnosa do živali postali vegetarijanci. Ki iščejo nove vrednote, hočejo ven iz tega vsakdanjega kroga, ko ljudje vidimo samo sebe in svoje potrebe. Ko si kar naprej kujemo dobičke na račun narave. Kako je mogoče, da še danes obratujejo veliki onesnaževalci npr. Termoelektrarna Šoštanj ali pa nazarska iverka brez oziroma s pomanjkljivimi čistilnimi napravami? Zakaj še nimamo čistilne naprave za odpadne vode vsaj v vsakem večjem naselju? Zakaj nimamo niti kontejnerjev za zbiranje starega stekla, kovin in nevarnih odpadkov? Če bo šlo tako naprej, si bomo našo dolino spremenili v eno samo veliko smetišče in odlagališče civilizacije. Greš na sprehod v gozd, v vsakem grmu kup smeti. Greš po travniku in zagaziš v gnojevko. Želja po uživanju v pomladanski naravi te hipoma mine. Zato naj bodo moje današnje besede ob dnevu Zemlje kot prošnja in poziv: Na svetu nismo sami. Pomislimo včasih tudi na druga bitja, na živali in rastline. Izognimo se uporabi kakšnega strupa ali jo vsaj zmanjšajmo (npr. detergenti, čistila, baterije). Kupimo kakšno plastično steklenico manj. Vsak dan sproti se odločamo, v kakšnem okolju bomo živeli. Na industrijske gigante lahko vplivamo tako, da se izogibamo uporabi njihovih izdelkov, ki škodujejo okolju. Storimo kaj za lepši jutrišnji svet! Zeleni Franček ŠPORT Aktivno športno društvo Vrbovec Nazarsko športno društvo, ki nosi ime po bližnjem gradu, sodi prav gotovo med bolj aktivna društva v dolini. Njegovi člani so se pred nedavnim zbrali na občnem zboru in se pogovorili o svojem delu. V letu 1994 je ŠD Vrbovec namesto klasične maratonske tekme organiziralo 24-urni turnir v malem nogometu. Poteza se je izkazala kot zelo posrečena, saj je sodelovalo 12 ekip s približno 100 nogometaši. Že 12. sezono je potekala krajevna liga v malem nogometu, na nazarskem igrišču pa se igrajo tudi tekme občinske lige v malem nogometu. Glede na spremembe v lokalni samoupravi je to sedaj medobčinska liga. Sicer pa so se nazarski športniki udeleževali tudi tekmovanj v kegljanju, tenisu in košarki. Še posebej tenis je v zadnjem obdobju doživel v Nazarjah pravi razmah, zato v ŠD Vrbovec z razlogom razmišljajo o teniškem igrišču. Odbojka kljub dejstvu, da je igrišče v letnem času urejeno, še ni zaživela v pravem obsegu, saj v lanskem letu ni bilo nobene tekme niti turnirja. Stanje bodo skušali popraviti letos. Sicer pa so se športni zanesenjaki v Nazarjah v minulem letu veliko ukvarjali s tehničnimi problemi. Junija je podjetje SCT Nizke gradnje iz Ljubljane obnovilo asfaltno prevleko obeh igrišč, kar pa se je kasneje izkazalo kot pomanjkljivo, saj so se ob dežju pojavile mlake. Reklamacija je bila upoštevana in odpravljena konec julija, zato je športno igrišče pričelo polno delovati šele avgusta. Tudi letošnji tehnični projekt ŠD Vrbovec je zahteven. Ob igrišču za mali nogomet bodo namreč postavili tribune za okoli 100 gle dalcev, kar bo ob dejstvu, da je igrišče tudi osvetljeno, gotovo dodatna vzpodbuda za razmah te športne igre. Tribune bodo gotove že do prvomajskega maratonskega nogometnega turnirja, ki bo spet privabil veliko število ljubiteljev nogometne igre. Člani športnega društva iz Nazarij so se v zimskem času udeležili rekreacijske lige v košarki v Velenju, začelo se je nadaljevanje krajevne in "občinske" lige v malem nogometu, v maju pa bo ekipa ŠD Vrbovec pričela nastopanje v medobčinski teniški ligi. KF opril - MLADI BOBENČEK PüffiLfiD 3EHHŠH ŽI-VI-JOI Mladi bobenček se je odločil, da bo tokrat sestavljen z treh različnih tem. Pravi tudi, da bi bil vesel, če bi prejel kako pisemce več od tebe, saj ne ve, če ti je sploh všeč. In o čem bodo govorile bobenčkove besede? Malo o okusnih vitaminih, ki ti bodo pregnali spomladansko lenobo, pa o športni modi spomladi 95', tu bo tudi pesmica in anketa o kajenju, ki nam jo je poslala Zdenka. Preverjeno dobro Bananino mleko Za 2 osebi potrebuješ: - 1 banano - 2 skodelici hladnega mleka - 2 kepici vanilijevega sladoleda - 1 žlico sladkorja Pripravi si še: električni mešalnik, nož in dva visoka kozarca. Postopek: olupljeno banano, mleko in sladkor daj v mešalnik. Ko ga pokriješ ga vključi in mešaj približno 1 min. Z bananinim mlekom napolni kozarca in v vsakega dodai še keoico sladoleda. farina skuto Za 4 osebe potrebuješ: - 250 g poljubnega sadja (npr. ribez, jabolka, banane, hruške, kivi. jagode ali grozdje) -1/2 limone -1 pomarančo -1 žlico vanilijevega sladkorja -150 g skute - 3 žlice stepene smetane - cimet Pripravi še: 2 skledi, ožemalnik za limono, žlico, 4 skodelice za kompot. Postopek: Očisti sadje, odstrani mu peclje in listke ter ga umij, zreži ga na koščke in stresi v skledo. Razpolovi limono in pomarančo, stisni iz nje sok in ga prilij k zrezanemu sadju. Z žlico zmešaj sladkor, skuto in smetano in cimet, tu s to zmesjo okrasi sadje. Povrh potrosi še malo cimeta. NAJ SAVINJSKIH PIT Hay! Pred nekaj meseci je svojo turnejo začela britanska pop skupina Take That. 15. aprila je nastopila v nam najbližjem mestu - na Dunaju. Skupino Take That, ki prihaja iz Manchestra, sestavljajo Howard, Gary, Jonas, Mark in Robbie. Gary je bil razglašen za naj britanskega pevca, Mark je po mnenju njihovih oboževalk najlepši, kot na magnet pa se punce lepijo na Robbija. Fantje so s svojim videzom pravo nasprotje skupini Guns N’Roses. Morda so se prav zato odločili, da Amerike zaenkrat še ne bodo obiskali in raje svoje nastope usmerjajo proti Japonski in Avstraliji. Kdo ve, kako bi tako "običajne" fante sprejela Amerika. Velike uspehe so fantje začeli žeti v letu 1992. Njihovi trije hiti Pray, Relight My Fire in Babe so bili zapored na vrhu lestvice singlov v Britaniji. Tega po Beatlih ni uspelo še nikomur. Sicer pa so 27. marca izdali svoj novi single Back for Good. In če boste slučajno v naslednjih dneh srečali koga v spodnjicah, vedite, da je to le vpliv skupine Take That, ki se na svojih koncertih pokaže tudi tako. Hvala za poslane glasovnice. Naj to velja kot vzpodbuda za naprej in kot povabilo vsem tistim, ki glasovnic še ne pošiljajte. Čao! Katja 1. ČUKI: Vsepovsod ljubezen 1. BON JOVI: Always 2. CHATEAU: Mlinar na Muri 2. KELLY FAMILY: An angel 3. POP DESIGN: Ko si na tleh 3. NIRVANA: Smells like teen spirit 4. IRENA IN OTO: Oda ljubezni 4. EAST 17: Stay another day 5. ADI SMOLAR: Dvajset ljubic 5. MARK’OH: Tears don’t lie m imm dbt Tujo skladbo:c •c Zadruga mozlrje tr • Zgomfeurlnftka kmelljits ttdruQt Uotlrfa lo o. (me in priimek: JSaslotKA_________ MLADI BOBENCEK IN DALJE, ANKETA 0 KAJENJU»' KAJ JE IZVEDELA MLADA "NOVINARKA"» 1. vprašanje: Kaj si misliš o kajenju? Kdor hoče naj kadi, kdor noče naj ne. (ROK in JAKA 7.b) Ni zdravo. (SUZANA 7.b) Fant, ki ima v ustih cigareto, še ni zato frajer. (JASMINA 7.b) Tisti, ki kadijo, mislijo, da so nekaj več, v resnici pa ogrožajo sebe in tudi zdravje drugih. (LIZA 7.b) Med mladimi je kajenje nepotrebno. (PRIMOŽ 7.b) Brez veze, tisti, ki začnejo, se potem težko odvadijo. (MAJA 7.b) 2. vprašanje: Nekaj odraslih sem vprašala, zakaj so začeli kaditi, in odgovori so bili takšni: Se sama ne vem. Ker sta tudi oče in mati kadilca. Poskušam se odvaditi, upam, da mi bo uspelo. Ne spominjam se več, zakaj sem začel. Čutim potrebo po cigareti, ob stresih me pomiri. Raje ne bi nikoli začel, a že pred leti me je cigareta omamila in zdaj se žal ne morem odvaditi. ZDENKA KOLOMPAR Savinjska c. 50, Mozirje mesecem nas je zeblo, zdaj pa predvidevam. da prihajajo toplejši Kaj narekuje pomlad v zapovedi tvojega imagea. modna tema je (prevod - življenje si kar na fotografiji. kaj bi to bilo. "Srednje kratke hlače" gotovo zaslužijo tvojo pozornost, pa še kak športen brezrokavnik in boš cool. Tu sta še dve trenirki. Za fante v Club -stilu, za punce pa prikupne oprijete bombažne hlače in mikice s kapuco. Veliko zabave! Jirušfig v čofigCadni srajčki Za 6 oseb potrebuješ: - 3 velik zrete brusne - Z s^gdetici vode - Z žtici sladkorja - 1 žtico limoninega soja - HZ titra mletja. - 1 Vrečko čokoladnega pudinga - Z žlici stad!(grja Pripravi še: nož, žličko, posodo, toneč za mtebg, kuhalnico, manjšo stgdeto, 6 steklenih skodelic. Postopek Olupi Hrušk, P° dotgem razpolovi in jim z žličk odstrani peščišča. tflrušk skuhaj do tnebkga v vodi z dvema žlicama sladkorja in limoninim so/gom na nizfj. jakosti. Zelo zrele Hrušk so kHane v petiH minutah, trše pa potrebujejo nekj več časa. Medtem k se kfhajo, pripravi puding po navodilu na vrečk (z 1/Z t mleka)- “Vsak polovico kuhane Hrušk Zdaj pa, kaj nam je poslala Zdenka? Za svoj 14. rojstni dan je napisala tole pesmico: let star boš se gotovö zato zapleši BOBfflČm ŠPORT DP v raftingu na Savinji V soboto, 8. aprila, je bila Savinja med Strugami in Kolenčevim jezom kakšno uro pisano obarvana s čolni. Vsi so hoteli kar najhitreje do cilja. Z majhno prednostjo je po borih 25 minutah to uspelo Bobrom iz Ljubljane. Sledila sta čolna klubov Vanča (Bled) in Royal (Ljubljana). Organizator rafting klub Ščuka je podelil priznanja v prijetnem ambientu Šport centra Prodnik. Gostoljubje, odlična organizacija, enkratna voda in toplo vreme je botrovalo najbolje uspeli tekmi v letošnjem letu in je hkrati porok za naslednja tekmovanja. Slavica Tesovnik Lokostrelski klub Gornji Grad Vrhunec tekmovalne sezone? Lokostrelski klub iz Gornjega Gradu je širše znan ne samo po svojih rezultatih, ampak tudi kot dober organizator tekem. V lanskem tednu športa, se je porodila ideja o organizaciji lokostrelske tekme v Mozirju, ki je bila podprta tudi s strani Lokostrelske zveze Slovenije, ki je občini Mozirje in gornjegrajskemu klubu dodelila organizacijo državnega lokostrelskega prvenstva v disciplini FITA STAR OLYMPIC ROUND. Sama tekma je v mednarodnem koledarju, zaradi odprtega tipa tekmovanja pa računajo tudi na mednarodno udeležbo. Nedvomno je Mozirje s svojo lego in tekmovalnim prostorom primeren kraj za tovrstno prireditev, ki zahteva veliko organizacijskih sposobnosti in priprav. Prav zato so v ta namen formirali organizacijski odbor, ki ga vodi Jaka Presečnik, župan občine Mozirje. Sama tekma naj bi v tekmovalnem smislu zaokrožila vrhunec letošnje tekmovalne sezone, zato računajo na udeležbo vseh, ki kandidirajo tudi za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Kranjski gori. Organizatorji tekme so prepričani, da je lahko sama tekma odmeven športni dogodek, ki lahko veliko doprinese k promociji Mozirja in Zgornje Savinjske doline. Nedvomno pomeni selitev tekme iz Gornjega Gradu v Mozirje tudi precejšnjo možnost popularizacije lokostrelstva v dolini. Ostaja pa vendarle grenak priokus dejstva, da matični kraj lokostrelski popularizaciji razen moralne podpore do sedaj ni nudil prave protiuteži v smislu organiziranja in posledično temu dolgoročno zastavljenega trženja rezultatov tovrstnih druženj. To pa je seveda že druga zgodba. 10. in 11. junija pričakujemo v Savinjskem gaju v Mozirju vrhunsko tekmo, podkrepljeno z brezhibno organizacijo. Edi Mavrič Medobčinska liga v košarki Z finalnimi obračuni se je v Velenju končala zimska medobčinska rekreacijska liga. Po prvem delu tekmovanja so se v boj za najvišja mesta uvrstile ekipe Pizzerija 902 iz Gornjega Gradu, TVD Partizan iz Mozirja, Rekreacija Šoštanj in ŠD Vrbovec Nazarje. Po sistemu odigranih tekem vsak z vsakim je prvo mesto pripadlo ekipi Rekreacija Šoštanj pred TVD Partizan Mozirje, Pizzerijo 902 in igralci ŠD Vrbovec. Kot zanimivost velja omeniti, da se je ekipa Pizzerije 902 edina uvrstila v finale z enim samim porazom, vendar ji je zaradi tekmovalnega sistema na koncu pripadlo (tudi odlično) tretje mesto. Iz naše doline je na tekmovanju sodelovala tudi ekipa Smreke iz Gornjega Gradu, ki si je priborila deveto mesto. Edi Mavrič Veleslalom za trofejo "opulena kura" Zadnjega dne v marcu so se na smučišču pri Ložekarju v Logarski dolini za trofejo “opulena kura" pomerili smučarji in smučarke iz vrst zadružnikov, gozdarjev in kmetijskih svetovalk. Tekmovanje je bilo do nedavnega znano po nagradi svinjski glavi za tekmovalca, ki se uvrsti na predzadnje mesto. Ker pa je v dolini reja kokoši vendarle pred rejo prašičev, so se organizatorji odločili, da temu priredijo "maskoto" tekmovanja. Sto udeležencev veleslaloma se je na tekmovanju imenitno zabavalo, po kategorijah pa so se najbolje odrezali: - ženske 16-35 let: Marjana Hriberšek (ZE Rečica), - ženske nad 35 let: Berta Blekač (ZE Rečica), - moški 16-35 let: Bojan Mazej (ZE Mozirje), - moški 36-45 let: Tomaž Marolt (ZKZ), - moški 46-55 let: Ivko Poličnik (ZE Nova Štifta), - moški nad 55 let - superstar: Drago Urank (ZGS). Opuleno kuro je za osvojeno "častno" predzadnje mesto prejel Rafko Kerznar iz zadružne enote Nova Štifta. KF, foto: Ciril Sem 15. Meninski veleslalom Planinsko društvo Gornji Grad je tudi letos organiziralo tradicionalni Meninski veleslalom. Letošnji je bil že 15. po vrsti, izpeljali pa so ga v nedeljo, 9. aprila. V lepem, sončnem a tudi hladnem vremenu se je na progi pomerilo 45 tekmovalcev iz petih planinskih društev. Zmagovalci po kategorijah so bili: - ženske nad 30 let: Jožica Drčar (PD Gornji Grad) 40.69, - ženske 18-30 let: Simona Fale (PD Gornji Grad) 38.82, - moški 45-100 let: Alojz Fortin (PD Gornji Grad) 32.99, - moški 35-45 let: Rajko Nadlučnik (PD Luče) 31.52, - moški 25-35 let: Bojan Naraločnik (PD Luče) 31.24, - moški 15-25 let: Janez Presečnik (PD Gornji Grad) 30.85. Ekipno so se planinska društva uvrstila takole: 1. Gornji Grad, 2. Luče, 3. Tuhinj, 4. Mozirje in 5. Rečica. Organizator tekme ugotavlja, da je zanimanje za tovrstna tekmovanja precej upadlo, še posebej med mladimi smučarji, kar je verjetno posledica slabih prejšnjih sezon. Z malo dobre volje bi se takih tekem lahko udeležilo več tekmovalcev. Ker je potrebno opremo nositi uro in pol hoda daleč, imajo takšne tekme še poseben planinski čar. Rafko Žerovnik Bili smo ogoljufani s certifikati Gorenje se je odločilo za takšen način lastninjenja, ki vključuje tudi interno razdelitev in notranji odkup. Zato so bili zaposleni in bivši zaposleni povabljeni, da naj vložijo svoje lastninske certifikate v hrambo Gorenju d.o.o.. Mnogo zaposlenih je to naredilo, precej pa je bilo tudi tistih, ki smo bili med prvimi in smo misleč, da dajemo certifikat Gorenju, ta dokument dali pooblaščeni družbi za upravljanje Fingoren iz Velenja. Prepričani smo bili, da ime pomeni “finance Gorenje" še posebej, ker je sedež dražbe v stavbi Gorenja, na Prešernovi 8 v Velenju in ker so se certifikati za Fingoren vpisovali v uradnih prostorih Gorenja. Poleg tega pa je v vodstvu družbe Fingoren g. Darko Zupanc, direktor Gorenja finance d.o.o., ter do pred kratkim tudi direktor Gorenje Fining d.o.o.. Iz priložnostnega prospekta in vabila, ki so ga prejeli številni občani, če posebej delavci Gorenja, v zadnjih tednih na dom, pa je razvidno, da gre pri Fingoren za privatno družbo, ki jo upravljajo: Flerman Rigelnik, Darko Zupanc, njegova žena Karmen Zupanc-Petauer, Milan Jagrič in Alojz Gabrovec. Ti so v prospektu tudi naslikani z avtomobilom v ozadju. Družbo vodita ga. Karmen Zupanc-Petauer in njen mož g. Darko Zupanc. Zaposleni v Gorenju in občani smo bili torej povabljeni, da naj vložimo certifikate iz dveh strani: s strani sedanjega vodstva Gorenja in s strani skupine ljudi, ki jo vodi prejšnji generalni direktor g. Herman Rigelnik, t.j. ljudi, ki so bili donedavna na najbolj odgovornih mestih v Gorenju. Iz vabila, ki ga je podpisal g. Herman Rigelnik in priložnostnega prospekta družbe Fingoren, je mogoče razbrati, da namerava ta družba ustvariti "ekonomsko močan" in "celovit sistem" podjetij, ki bodo izpolnjevala zahodne standarde izdelave in bodo izvozno usmerjena. V teh in morda še v dragih podjetjih naj bi imela družba Fingoren, kot piše v prospektu, prevladujoče deleže in prevladujoč vpliv. V prospektu je omenjeno Gorenje, Mercedes (zastopnik je Autocommerce, kjer je večina družbenikov Fingoren trenutno zaposlena v vodstvu podjetja), Zetor (zastopnik za Slovenijo je Gorenje Trgovina) in Kovinotehna Celje. Očitno je namen, da bi družba Fingoren odkupila delnice naštetih in drugih podjetij od Sklada za razvoj in tako postala kontrolni lastnik v teh podjetjih, ki bi jih povezala v "celovit sistem". V slučaju Gorenja bi bila takšna ideja najbrž težje uresničljiva, kajti dražba za upravljanje Fingoren se je v uradnem prospektu za sklad Trdnjava zavezala, da ne bo kupovala delnic koncerna Gorenje. Ali bo to veljalo tudi za vse druge sklade te družbe? V prospektu, ki ga je omenjena skupina občanov pošiljala na domove, je navedenih tudi več telefonskih številk družbe za upravljanje Fingoren. Po telefonskem imeniku pripada tel. št. 063/854-638 Gorenju d.o.o., Gorenju Finance d.o.o., in Gorenju Fining d.o.o., za vse je naslov Prešernova cesta 8, Velenje. Tel. št. 063/856-334, 063/855-950 in 063/856-305 pri- padajo tajništvu Gorenja d.o.o., tel. št. 063/856-930 pa direktorju Gorenje d.o.o., Prešernova cesta 8, Velenje. Še pred lastninjenjem je Gorenje d.o.o. prodalo občanu Darku Zupancu svoj delež v podjetju Fining d.o.o. v višini 28% vrednosti podjetja. Glede na vse to sedanji in bivši delavci Gorenja ne moremo razumeti, kako je lahko prišlo do tega, da je početje družbe Fingoren sedanje vodstvo Gorenja dopustilo, ali da je z njim soglašalo, saj so bile uporabljene maloprodajne trgovine Gorenje? O tem pričakujemo pojasnilo s strani vodstva, še posebej zato, ker bi v primeru, da je pri tem poslu sodelovalo sedanje vodstvo Gorenja, to pomenilo, da smo bili tako tisti, ki smo dali svoje certifikate družbi Fingoren, kot tisti, ki smo jih dali v hrambo Gorenju, zmanipulirani. Ali so nas, ki smo pustili po več desetletjih svojega dela v Gorenju, kjer smo morali ves čas trdo delati in se odrekati dela zaslužka za razvoj Gorenja, z ukano pripravili do tega, da nismo dali certifikatov svojemu podjetju, pač pa nekomu, ki morda želi zagospodovati nad njim? Poleg tega, da smo bili oškodovani moralno, smo bili ogoljufani tudi materialno, saj bi lahko pri notranjem odkupu v Gorenju kot sedanji ali bivši delavci uveljavljali 50% popust! Obžalovanja vredno je, da bivši predsednik koncerna Gorenje in sedanji generalni direktor Autocommerca in bivši podpredsednik vlade ter bivši predsednik Državnega zbora Slovenije s sodelavci za privatne namene odteguje certifikate svojemu dovčerajšnjemu podjetju, pri tem uporablja njegovo organizacijo in telefone ter nepooblaščeno uporablja njegovo ime. Rudi Leskošek Gorenjska c. 13, Velenje Dopolnilo informacije V prejšnji številki smo poročali o požaru, ki se je zgodil 24. marca na Zgornjih Pobrežjah. Kot dopolnilo omenjenemu članku navajamo, da so pri gašenju sodelovala::: gasilska društva Mozirje, Nazarje, Zgornje Pobrežje, Gorica ob Dreti, Kadmuje in Grušovlje. Zalotil je vlomilca 2. apiila je Rudi S. ob prihodu v svojo stanovanjsko hišo v Radmirju zalotil vlomilca, ki sta sicer pobegnita, vendar so ju policisti s pomočjo zbranih obvestil že izsledili. Lastnik stanovanjske hiše je ugotovil, da simili a kaznivega dejanja nista uspela ničesar odnesti, pri vlomu pa sta povzročila za okrog 30.000 tolarjev škode. Spet požar na Zg. Pobrežjah 3. aprila je znova zagorelo pri Alojziji K. na Zgornjih Pobrežjah. ^Tokrat se je vnel kozolec. Strokovna komisija je pri ogledu požanšca tigo'lnvila, da je bil tudi v tem primeru ogenj podtaknjen. Policisti nadaljujejo s poizvedbami, za zdaj pa še nikogar niso osumili omenjenega dejanja. Tatvina v novem hotelu 4. aprila so policisti dobili prijavo tatvine dveh že montiranih enoročnih baterij v hotelu Plesnik v Logarski dolini, ki je v fazi gradnje. Policisti so pri ogledu ugotovili, da v objekt ni bilo vlom-: lijeno. Neznanega storilca, Id je očitno imel prost dostop do objekta, še iščejo. Požar na žagi 5. aprila je izbruhnil požar na žagi Edvarda J. v Okonini. Ogenj je bil očitno podtaknjen, škode pa na srečo ni povzročil veliko. Zaradi večjega števila nepojasnjenih požarov v dolini so policisti pričeli izvajati poostrene ukrepe, da bi odkrili storilce. Zmerjal ga je in mu grozil 9. aprila je ob 19. uri na policijsko postajo poklical Vincenc G. iz: Ljubije in povedal, da ga je sosed Venčeslav Z. v času, ko je opravljal dela na svojem zemljišču, vinjen zmerjal in mu grozil s pretepom. Policisti so intervenirali, Venčeslav pa bo moral k sodniku za prekrške. Otroka je zaklenila v klet 9. aprila je Frančiška V. iz Nazarij obvestila policiste, da Ivana Z. ipogosto pretepa in vleče za lase tamkajšnje otroke in da je prejšnjega dne v kletne prostore zaklenila njenega 10-letnega sina. Ker so se navedbe izkazale za utemeljene, so zoper Ivano Z. napisali kazensko ovadbo. Požar na travniku IH. aprila so okrog polnoči policisti prejeli obvestilo Janeza K. z Zgornjih Pobrežij, da gori travnik na pobočju pred njegovo hišo. Ogenj so pravočasno pogasili kar domačini sami, kasneje pa je bilo: ugotovljeno, da je sosed Ivan M. okoli 20. ure odvrgel pepel na staro deponijo, zaradi česar se je vnela podrast. Napaden gost? 11. aprila je okrog 18. ure Franc Š. s Prihove sporočil, da je bil v penzionu Raduha v Lučah, kjer je popival. Tam naj bi bil napaden is strani strežnega osebja, ker je domnevno zgrešil vrata stranišča, in pri tem telesno poškodovan, zato je iskal zdravniško pomoč. Policisti za zdaj še zbirajo obvestila o dejanskih okoliščinah dogodka. KRONIKA Oškodovano trgovsko podjetje 13. aprila ji- neznani storilec na nepojasnjen način z betonske dostavne rampe pri mozirski blagovnici odtujil pel kartonskih škatel z različnimi artikli v viednosLi 408.000 lolaijev. Neznanca še iščejo. Tatvina Iglavcev 14. apnla je območna enota Zavoda za gozdove iz Nazarij prijavila; taivinn dvanajstih clieves iglavcev v gozdu lastnika Jožeta Z. na Prihovi. Škodo so ocenili na 17U.U00 tolarjev Za storilcem še poizvedujejo. Spet prometna nezgoda na obvoznici 14 aprila se je ob 16.20 uri zgodila prometna nezgoda v križišču pri avtobusni postaji v Mozirju Alojzij Ž. je vozil osebni avto iz smeli tiga m zapeljal na obvoznico v trenutku, ko je iz smeri Naz-anj z osebnim avtomobilom /. neprilagojeno hitrostjo pupcljala Matilda K.. Vozili sta trčili, pri tem pa je vozilo Matilde K. odbilo v osebni avto. s katerim je voznica Andreja II. pripeljala iz smeri l.oh m čakala pred kiižiščem, da se vključi v promet. Pii trčenju |p nas tala materialna škoda, telesnih poškodb pa na srečo ni bilo. Razbijal je inventar in pretepal domače 15. aprila zvečer je Vojko P z lirezja v vinjenem stanju doma razbijal inventar, pretepal domače in jim grozil, da pli bo polni Ker ob prihodu policijske patrulje s početjem ni prenehal, so zoper njega; ob 00.15 uri odredili pridržanje do iztreznitve. Seveda bo svoje ravnanje moral pojasniti sodniku za prekrške. OGLASI GIP VEGRAD VELENJE PE LESNA LJUBNO OB SAVINJI objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev št. predmet znamke kom cena SIT/kom 1. voziček za cepilno tračno žago ARTIGUO 1 817.900,00 2. transporter za hlodovino TOM-Mežica 1 450.000,00 3. kamion z dvigalno napravo TAM 110 1 300.000,00 4. enoosna kamionska prikolica TAM 110 1 5. avto osebni Z 101 Jugo SKALA 1 120.000,00 6. fotokopirni stroj OMEGA 303 1 15.000,00 7. stroj pisalni OLYMPIA 1 3.000,00 8. žaga prečna potezna BRATSTVO 1 30.000,00 9. ploskovna stiskalnica AS 1 10.000,00 10. kompresor TRUDBENIK 1 25.000,00 11. stroj za izv. grč BRATSTVO 1 15.000,00 Javna dražba bo 25. aprila 1995 ob 8. uri za osnovna sredstva pod št. 1 - 5 v prostorih obrata STREHA Ljubno ob Savinji, Loke 33 in ob 12. uri za osnovna sredstva pod zap. štev. 6 - 11 v prostorih obrata MIZARSTVO Šoštanj, Cesta Heroja Gašpeija 1. Ogled osnovnih sredstev je možen vsak delovni dan od 7.30 - 14.30 ure. Dražbe se lahko udeležijo pravne in fizične osebe. Dražitelji morajo do začetka javne dražbe vplačati varščino v višini 10% izklicne cene. Uspelim dražiteljem bomo varščino všteli v kupnino, neuspelim pa vrnili po končani dražbi. Pred pričetkom vsake dražbe bo komisija udeležence seznanila še z drugimi pogoji in spremembami. V izklicni ceni ni vračunan prometni davek. Vse informacije lahko dobite po telefonu 063/841-112 obrat Streha in 063/881-373 obrat Mizarstvo. OGLASI ENA OD ZELO DOBRIH MOŽNOSTI, DA SE IZOGNETE POMANJKANJU NA STARA LETA JE DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE PRI SKLADU ZA VZAJEMNO POMOČ SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV SLOVENIJE. KAKO BOMO NA STAROST SHAJALI Z OBČUTNO NIŽJIMI PREJEMKI KOT DANES? Z DODATflO POKOJfimO! Po napovedih se bodo pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja postopno ZNIŽEVALE in večina zaposlenih, obrtnikov, podjetnikov in drugih državljanov se bo morala DODATNO prostovoljno pokojninsko zavarovati, da bi si tako na starost zagotovila človeka VREDNO življenje. In kot kaže, se boste morali v starosti ODPOVEDATI marsičemu - razen, če ne boste PRAVOČASNO ukrepali in si zagotovili DODATNO pokojnino. S pravočasnim zavarovanjem pri Skladu si zagotovite z dodatno pokojnino MIRNO IN BREZSKRBNEJŠE ŽIVLJENJE. V Sklad se lahko včlanite, če ste stari najmanj 15 let, sprejemate Skladova Pravila in če imate stalno bivališče na območju Republike Slovenije, torej vsi slovenski državljani. Sklad je bil ustanovljen leta 1956, ima preko 22.000 članov in že izplačuje mesečno okoli 3.500 pokojnin. Je edini sklad v državi, ki ima 40-letne izkušnje in svoje obveznosti do zavarovancev že izpolnjuje. Skladovo zavarovanje je prilagojeno vašim potrebam, možnostim in željam. Med osmimi zavarovalnimi razredi si lahko izberete poljubni zavarovalni razred, skratka razred, ki ustreza vašim potrebam, možnostim in željam. V času aktivnega članstva lahko: a) kadarkoli prestopite iz nižjega v višji zavarovalni razred ali obratno; b) kadarkoli z odkupom zvišate zavarovalni razred za že plačano zavarovalno dobo (torej za nazaj); c) dokupite toliko zavarovalne dobe po kateremkoli zavarovalnem razredu, po prispevkih, ki so veljavni na dan odkupa in glede na starost na dan odkupa, da bi ob uveljavitvi pravice do Skladove zavarovalnine dosegli najmanj 15 do največ 35 let zavarovalne dobe. POSKRBITE PRAVOČASNO ZA SVOJ BOLJŠI JUTRI, ZATO VAS VABIMO, da se tudi vi včlanite v Sklad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije, ter zagotovite sebi in svoji družini večjo ekonomsko varnost in brezskrbnejšo prihodnost. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na zastopništvo Sklada v Nazarjah - podjetje INPUT, d.o.o. - PURNflT. Na vašo željo pridemo tudi v podjetja ali ustanove. Telefon Nazarje 832-716 od 7.-15. ure od ponedeljka do petka, telefon Volog 845-176 vsak dan, tudi popoldne. Programe si lahko ogledate v knjigovodskem servisu INPUT, Savinjska 4 v Nazarjah pri g. Purnatu, tel.: 063 832 716. Programe lahko kupite na 12-mesečno odplačevanje. Podjetniki, trgovci, obrtniki, knjigovodski servisi, več kot 2000 kupcev naših aplikacij s področja poslovne informatike vam lahko potrdijo, da so računalniški programi našega podjetja najboljša glasba za vaša ušesa. Naj vam omenimo sedem let izkušenj, brezplačno svetovanje in šolanje, hitro servisiranje, enostavno uporabo in zanesljivo delovanje programov? Ne? cr^pf"? RAČU N ALNIŠTVO m (065) 27 760 Skromno tiho si živel, za nas si delal in skrbel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam solzijo se oči. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče Janez OBLAK iz Lepe Njive 17 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih bili z nami ter nam izrazili sožalja. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in spominske maše. Hvala sosedom za izkazano pomoč. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu kaplanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. ŽALI?[OČI VSI NIEGOV1 A dan je črn mora! priti, bridkosti dan, oj dan solzan; težko bilo se je ločiti, a vse solze, ves jok zaman. Ob smrti naše mame Frančiške BIDER iz Pustega polja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v tihem spominu sklonili nad njeno krsto in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Vsem sorodnikom, sosedom in znancem hvala za vso pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše, gospodu župniku, ministrantu, pevkam iz Bočne, gasilcem, gospe Ani Škotnik za poslovilne besede, govorniku Združenja invalidov, podjetju Tuba in Marjani čas ter Minki Vrtar. Iskrena hvala dr. Kelemenu za dolgoletno zdravljenje. žalujoča hčerka Breda z možem in ostali V naših srcih vedno še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš! Tam skupaj smo v nemi bolečini z žalostjo in lepimi spomini. Mineva tretje boleče leto, odkar smo izgubili našo drago Vikico AUBREHT iz Mozirja Ohranjamo Te v neizbrisnem lepem spominu! Hvala vsem, ki postanete ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče! Vsi njeni Solze so tihi jezik bolečine. VOLTAIRE V SLOVO Francki BIDER Nihče od nas ni mogel verjeti, kako iznenada je napočil čas, ko je za vedno ugasnila luč tvojega življenja. Toda v naših srcih boš ostala vedno v spominu kot dobra in zvesta soseda. Vsi te bomo pogrešali, posebno pa tvoja varovanka Ana. Hvaležni sosedi Rakovi z malo Ano. V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega si trudna zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi drage žene, mame in babice izgubi Terezije - Zinke NATEK iz Mozirja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za sv. maše in nam izrazili sožalje. Hvala g. kaplanu Suhoveršniku za opravljen obred, lepo se zahvaljujemo tudi govornikoma g. Kranjcu in g. Slat-inšku, praporščakom in pevcem. Še posebej lepo se zahvaljujemo njeni bratranki ga. Vidi Omladič za vso nesebično pomoč in svetovanje. Lepa hvala tudi dr. Sirku za prvo pomoč ob prometni nesreči, dr. Butu za dolgoletno zdravljenje in vsemu zdravniškemu osebju E.I.T. bolnišnice Celje. Žalujoči mož Karl, hči Majda in sin Karli z družinama POGREBNA SLUŽBA CUETLIČARNA MORANA d.o.o. Parižlie 11/c. Braslovče 063 720-003. 720-6601 Kompletne pogrebne storitve Izdelavo vencev in ostolih cvetličnih nronžmojev ter dostavo na dom Ureditev dokumentov Odštejemo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN OBVESTILA VETERINARSKO DEŽURSTVO 18.4. DO 23.4. RUP MARIJA, DR. VET. MED., G. GRAD, TEL. 0609-616-978 (843-084) 24.4. DO 30.4. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-616-978 (841-277) 1.5. DO 7.5. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-616-978 (841-410) VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418, 0609-616-978 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNK-TIH. +* c---------------------------------------------------- ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE I. LEPOSLOVJE: Smole J. - Pripoved komunističnega novinarja * Grossman V. - Življenje je usoda * Šotola J. - Jezusova družba * Wharton E. - Čas nedolžnosti * Ishiguro K. - Ostanki dneva * Beer G. de - Hanibal * Cerkvenik A. - Daj nam danes naš vsakdanji kruh * Detela F. - Pegam in Lambergar * Fulghum R. - Mogoče (mogoče ne): premisleki iz skrivnega življenja * Hawthorne N. - Hiša sedmerih zatrepov * Chrichton M. - Razkritje * Zlobec C. - Stopnice k tebi * II. STROKOVNA LITERATURA: Makarovič J. - Grenki kruh * Oven - Astrološka sanjska knjiga * Žnidaršič Kranjc A. - Ekonomika podjetja * Crnek M. - Pasemski golobi * Leksikon Okolje in človek * Pečjak V. - Politična psihologija * Urbanc D. - Vsak lahko bere hitreje * Šmitek Z. - Srečevanje z drugačnostjo * III. MLADINSKA LITERATURA: Arhar V.T. - Palčki * Harlow R. -Drobne živali * Harlow R. - Drevesa in listi * Parker S. - Vreme * Fussengger G. - Jona * Schindler R. - Kaj je trip, Mija? * Frančič F. -Ulica svobode * Spyri J. - Otroci planin * Spyri J. - Dori in Gritli * Stevenson - Črna puščica * Novak B. A.: - Bla bla * Haggart - V senci žrtvenikov * IV. VIDEOKASETE: White Palace = White Palace * Jackie Kennedy = A Woman Named Jackie * Rdeči Boogie = Kaj ti je deklica * Na razpotju = Intersection * Kalifornia = Kalifornia * Kolo Sreče = Trading Places * Ostanki dneva = Remains of the Day * Mississippi v plamenih = Mississippi Burning * Waynov svet 2 = Wayne's World 2. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE 17.4. DO 23.4. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, TEL. 831-263 24.4. DO 30.4. JERAJ FRANC, PRIHOVA, TEL. 831-910 1.5. DO 7.5. LEVER PETER, PAŠKA VAS, TEL. 885-150 V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. WHO MOZIRJE 22. 2374-1995 INTERVJU Z VAMPIRJEM (Interview with ameriški film, grozljivka, 1994 Režija: Neil Jordan Igrajo: Tom Cruise, Brad Zgodba o strastni ljubezni, t povedoval bi jo lahko kdo obsojen na večnost. 29. 3074-1995 KONČNA HITROST (Terminal Vel« akcijsko-pust., 1994 Režija: Deran Serafian Igrajo: Charlie Sheen, Nastassja Kinski Charlie Sheen je inštruktor letenja, ki ima rad nevarnost. Med njegovimi inštrukcijami pa se smrtno ponesreči lepa začetnica. Kasneje se izkaže, da v resnici sploh ni mrtva. Inštruktorjevo življenje se prične zapletati... Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17. uri. Cena kinovstopnice je 350,00 SIT. KINO NAZARJE 22. 2374-1995 VARUH ČASA (Timecop) - ameriški film, akcijski, 1994 Režija: Peter Hyams Igrajo: Jean-Claude Van Damme, Mia Sara Leto 2004. Potovanje skozi čas je nekaj vsakdanjega. Mogoče je vplivati na zgodovino. Tudi Varuh časa ima to priložnost. Jo bo izkoristil in preprečil smrt svoje žene? 29. 3071995 BELI OČNJAK, II. del (White Fang 2) - ameriški film, pustolovski, 1994 Režija: Ken Olin Igrajo: Scott Bairstow, Charmaine Craig Nadaljevanje filma Beli očnjak, 1. del, posnet po romanu Jacka Londona. Predstave so ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 17. uri. Cena kinovstopnice je 350,00 SIT. KINO UlIBNO OB SAVINJI 21. 2374-1995 KALIFORNIJA (Kalifornia) psiho-triier, 1993 Režija: Dominic Sena Igrajo: Brad Pitt, Juliette Lewis, David Duchovny Mladi žurnalist se s prijateljico odpravi v ameriške kraje, v katerih so živeli slavni serijski morilci. Na pot pa s sabo vzameta psihopatskega morilca z naivno prijateljico... 28. 3074-1995 ROJENA MORILCA (Natural Born Killers) - akcijski triler, 1994 I Režija: Oliver Stone Igrajo: Woody Herrelson, Juliette Lewis, Tommy Lee Jones Eden najbolj spornih in šokantnih filmov zadnjih lef pripoveduje o nasilju v najosnovnejši obliki. Fant in dekle v približno dveh tednih pobijeta približno 50 ljudi. Po- zaslugi medijev pa postaneta zwezäS«StÄ^®| Neverjeten umetniški dosežek (žal) s sporno in destruktivno tematiko, ki ga ne " v.............“ 18. leta starosti. Predstave so ob petkih ob 20. i 17.30 uri. Cena kinovstopnic je 350,00 SIT. KINO GORNJI GRAD 22.4.1995 KALIFORNIJA 29.4.1995 ROJENA MORILCA Predstave so ob sobotah ob 19.30 uri. novstopnic je 350,00 SIT. 1 20. /urrr;m. ob Prihova 36, NAZARJE, tel. 832-498 Na trgu 1, MOZIRJE Steletova 25, KAMNIK UGODIVA PONUDBA PRED PRVOMAJSKIMI PRAZNIKI: * dunajska 780,00 SIT * hrenovke 790,00 SIT Možnost dodatnih popustov! Sveže svinjsko meso: * stegno brez kosti 929,00 SIT * kare 866,00 SIT * rebra 537,00 SIT * krača 358,00 SIT Prodajamo Fišerieve domače piščance: * celi piščanci 438,00 SIT * piščančja prsa, bedra 561,00 SIT * piščančje peruti 449,00 SIT * piščančja jetra 373,00 SIT * piščančji želodci 363,00 SIT Pripravljamo tudi razne specialitete za žar. ■T“ □ radie alfa r F»RVI KOMERCIALNI RADIO PRI INI A S radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon (063) 851 788 telefax (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK \/ POSLOVNEM SVETU RUMENILO HOROSKOP 21.4. - 4.5..95 M |Da smo v dolini pod Savinjskimi Alpami I Iše vedrio navajeni na visok standard nal Iračun družbe oziroma drugih, priča tudi L (naslednja zgodba. Ko je mozirsko javno! (podjetje pred nedavnim poslalo nekate-[ Irim gospodinjstvom obvestilo, da sel ■ morajo po občinskem odloku vključiti v| ikantni odvoz smeti, je eden od pri-Izadetih zavrnil dopis in račun z ute-| imeljitvijo, da on ne potrebuje odvoza! Ismeti, saj jih redno sam odvaža in od-J jlaga v zadružni kontejner. Pa nikomel Iništa! In da so nekateri pri tem načinu* ■ zagotavljanja čistoče res brez vseh pred-Isodkov, so se prepričali zadnjič na zad-Irugi, ko so v svojem kontejnerju našliI Ičudovit primerek razpadajočega govejega | I črevesja. (DOBER TEK!) iNazarski svetniki so se ob izbiri grba in S ■ zastave občine res namučili. Dolgo sol lod blizu in od daleč ogledovali prispele! (predloge, tuhtali in se posvetovali terl I nazadnje složno izbrali enega izmed! (njih. Bil jim je všeč, le da bodo za-[ ihtevali njegovo dopolnitev. Na gradu! (namreč niso vrisana okna. In veste zakaj! |jih pogrešajo? Da se bo videlo oknojj Ižupanove pisarne. (JE TO V TOLAŽBO, IKER NI VEČ SVETNIK?) (Predsednik gornjegrajskega občinskega! j sveta ima menda v svoji ekipi samel (zaprisežene nekadilce, kar po njegovem! (prepričanju pomeni, da pogoj za od-| (mero čik pavze ni izpolnjen. Že mo-j jgoče, samo da v slepo črevo te ekipe! 1 sodijo zdolgočaseni novinarji, ki imajo v j ■ popisu del in nalog jasno zapisano, dal |se morajo najmanj na dve uri javljati v| (ustanovah, kjer Bog roko ven moli. To! iše posebej velja za našega zadrečkegai (kolega. Pa še sam predsednik se nel j brani njegovega obiska, takrat še pose-1 Jbno ne, kadar ni predsednik. (TEŽKO JEJ (V NAŠI DOMOVINI BITI SAVINJSKOf j ZADREČKI NOVINAR) I Počasi bomo verjeli, da imajo lokostrelci! (svoje ljudi tudi v kabinetu, kateremu! 1 načeljuje sam gospod Bog. Odslej bodol (namreč pred vsako tekmo določili! (človeka, ki bo sposoben določiti še! (dopustno mejo morebitnega udara* (strele. Po njihovih pravilih, ki pa jih ver-l ljetno ne upajo zapisati, vsaj 250 metrov! |od terena, kjer se odvija tekma more-l j bitna strela nima kaj iskati. (KAJ PA ČE L PUŠČICA ZAPUSTI VAROVANO CONO,| (SEVEDA PO SVOJI KRIVDI...) itt (zafenžve do- fmevenye*to- MeneđHćčtte Pise: astrologinja Milena Zakrajšek od 21.3. do 20.4. Razbrativffitoate samokontrolo, najti morate pot, da boste znali presojati. Naučite se tudi razporejati svojo fizičr^^l^čustveno energijo, da boste predani pri popravljanju krivic. Naslednji teden se bo pojavilo nekaj droba3fc^|erari, l&fas bodo hoteli vreči iz ravnotežja. Ker poznate nasprotnikove šibke točke, se boste zlanka uprli. Merkiir vas okrog 26.4. odlično podprl pri že skoraj izdelanem finančnem načrtu. Novega uspinaJse bostaJrazveselili, vključite tudi partnerja. | \ BIK od 21.4. dcktW5. Veliko pričakujete od akcije, kajti zbrati ste morali veliko poguma, da ste se spIcHv odločili. Bodj^ iskreni do sebe in si priznajte, da ste poželi že številne uspehe. Če pa se je kdaj zatakfiilo, ste bili kfe^f sami, ker niste delali tistega, kar prinaša bolj dolgoročne koristi. Naslednje dni boste že|jg$~da bi imeli še več denaija. Verjetno vam bo to tudi uspelo, saj vas kar razganja od 'energiji*. Präzhikevbodo preživeli res tako, kot si jih želite. Več tolerantnosti do okolice priporoča Neptun.%v % DV22.7. Okrog 26.4. se boste zbližali s številnimi, tudi zelo uglednimi ljudmi. To, .^Bo odrazilo nepösrj&dno v vašem družinskem življenju. Privoščili si boste vrsto drobnih radosti, venđat'-S teni^aj^ ne prepjevajte: hujšati bi morali na drugačen način. Čustev ne boste mogli ustrezno izraziti, jžato bodo dnevi okrog 24.4. naporni. Da boste lažje prebrodili negativno stanje, se več ukvarjajte s športpm. Naj vas miseK da vas potrebujejo doma, ne odvrne od začrtanih ciljev. Uberite svojo pot. I »' 7 LEV od 23.7. do 23.8. Prosti dnevfcäfiajo bitijapimivi, vendar vam nikakor ne bo lahko zagovarjati svojega početja, zato 'vnaprej premislite, kpfiko si||f|hkdp privoščite glede na potrpežljivost svojega partnerja. Naslednje dni se bo zgoj^p^neKaj stvarinekatere vaše projekte postavile v drugačno luč. Tedaj se bodo uredile tudi zakonske nevšečnps6,|; ^/tem pa pazite, da ne bo Šlo za golo zapravljanje denarja. Na bančni kredit se ne\ zanašajo-preveč* S; 'prijateljem bosta našla skupni jezik. , - I DEVICA od 24.8. do 23.9. Ko blpdo prazniki minijUjn ko boste vse pospravili za gosti se boste šele zares sprostili. Najbolje p\ bilo, če bi si vzeli še en dah ža počitek. Spoznali boste nove možnosti, ki so se vam začele odpirati že v sredini tega meseca. Takrat boste veseli, da niste vseh svojih moči porabili. Merkur vam . j?o 'm|orapč, da boste lažje našli izhod iz nastalih okoliščin, v ospredju pa bo delo, odgovornost in dolž^S |\^|-||a :W bo odvijalo tako kot si boste zaželeli. v r , odvijalo TEHTNICA od 24.9. do 23.10. % m Začetek noyega tedna vam bo vlil obilo optimizma. Opazili boste, da se je mesec dobro konč|l §t nekem prelomneifetrenutku. Imeli boste izredno priložnost spraviti v red stvari, ki so vam zadnje čase delale hude proBlIp&i^Ker ste čustveno uravnovešeni, boste tudi realno presojali nastale nove situacije. Le go-voricam.vJ|^|na^ajte, te bodo, če boste živeli tako ali drugače. Pomlad pa bo prinesla novo svežino v vaše^f^pp|e /m' špet bo zavladala harmonija. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. si ne smete privoščiti, da bi ostali neopaženi. Imate toliko energije, da jo lahko porabt|^4e\ ob veliklTaktivnosti. Več pozornosti posvetite drobnim impulzom, ki vas včasih spreletavai^H^ko se b6s|e lahko pravočasno zbudili. Če vas umetnost ne bo predramila, vas bo mogoče globok sišče. Prve dni v maju se boste veliko ukvarjali s svojim družbenim položajem. Zažel^ Ijoste" dosegli le, če boste premagali občutek negotovosti in boste prenekateri poraz mirno sprejeli. Jo « us- peh. . ' ' V ^ STRELEC od 23.11. do 21.12. Izkorištrtele dni v maju v čimvečji meri za načrtovanje in za postavljanje temeljev novih zamisli. Četudi ne t^^ -rako, kot bi moralo biti, boste uspeli. Pozneje bi bilo veliko težje. Tega se v dno duše dobro zavfdafe$f žtfto boste tudi praznovali z mešanimi občutki. Nehote boste primeijali delo drugih ljudi s tis-tim^ici iaŠa. vas. ,$|^znali boste nekaj ljudi, ki vam utegnejo pomagati, ko bo čas za to. V prostem času se ^^arjajte s. špor^ld ali drugo dejavnostjo, ki vas veseli. Če ste svoj status že dosegli, se boste s part- e w erj|m vefikd pogovarjali o novih načrtih. / J>J KOZOROG od 22.12. do 20lt Načrti, ki ste si jih naredili že v prejšnjem obdobju, bodo povezani s celo vrsto dr|&njh ne^ri^.^i potrebno, da zaradi tega zapadete v depresije in skrbi. Pustite času čas in vse se bo «tedtfo v pc^lm trenutku. Kažejo se vam možnosti za napredovanje v karieri, šli boste proti ciljem, ki ca'sas''go- jite v svoji duši. Do konca meseca morate urediti odnose z nekom v službi. Pazite,'n^^'teiztnšilj!>'bo v zaupanje v vaše delo. Potrpežljivo pojdite s svojo notranjo vizijo naprej. Vse bo odvisno od vaš. VODNAR od 21.1. do 20.2. Že na zaÄfl^ ugotovili, da se najlažje znajdete tako, da se orientirate v trenutnih okolišči- nah..^Usluge, ki jih želite nuditi pomoči potrebnim, bodo našle pravo mesto. Svoje skrite želje pa le uresničite.*, Opnte se/na svojo intuicijo, pa vas ne bodo premotili površni zunanji čari. V tem mesecu se boste naužil zdrUžepIj* svoj !notranji duhovni in zunanji fizični svet. Morda se boste srečali z nekaterimi paranormalnimi pčpavl Zdravje1 bo stabilno. L , RIBI od 21.2. do 20.3. Zadnje dni v mesecu boste malce otožni, zato pa toliko bolj privlačni za nasprotni^ spol. V vipŠi <4tcMpäjiji in sanjah se bo dogajalo veliko stvari in priskrbeti si morate kakšen ventil za^^ciliP^iJfažanje. Vzemite papir in napišite pesem. Naslednji teden boste znali ljudi navdušiti nj T.azli^^^aČfne. Vzemite si svojih pet minut na dan samo zase. Potem boste obveznosti in dolžnost^jrit^e ip boljl'!^^?dfe*ÄÄ»-nolasca pa kar pozabite, kar kmalu boste razumeli. |LJe ° Si ZA RAZVEDRILO POLICIJSKA KRONIKA Dragi moji, življenje nam res ne prizanaša s presenečenji in doživetji. Še dobro, da se malo nazaj držim in me ne doleti prav vse, kar bi me lahko. Draga žena me je oni dan napotila v avstrijske trgovine, kjer naj bi nabavil reči, ki so za obstoj družine nujno potrebne. Za ‘ popotnico mi je dala nekaj malega mojega denarja in pa spisek teh prepotrebnih stvari, na katerem je pisalo: 'Kupi vse, kar je ceneje!' Strokovnjaku, kakršen sem, mi kaj takega res ne dela preglavic. Najprej sem se poznavalsko razgledal po trgovini in se odločil, da bom največ 'prišparal', če bom kupil reč, ki bo najcenejša in jo bo najbolje kupiti v 'enormnih' količinah. Pri.tem pa sem spregledal, da šestdeset kil banan ne spada v kategorijo: za obstoj družine nujno potrebno! S temi bananami otovorjenim prtljažnikom in za par tisočakov lajšo denarnico sem se podal prek meje nazaj na predpražnik Evrope. Gospodje cariniki so me spoštljivo pospremili preko, ne da bi me vprašali, s kakšno robo sem zmanjšal družinski proračun. Bolj kot s prehodom evropske unije, sem s čedalje težjimi mislimi doumeval, da bom imel probleme doma s svojo ženo. "Žena, draga, letos bomo vlagali pa banane,...'1 sem iskal pameten izgovor za moj neumen nakup. Slabo mi je ž e kazalo, kar sem se spomnil, kje se mi porodijo najboljše ideje. In kanil sem zaviti v gostilno kraja, ki se mi je namalal ob cesti koroškega dela naše dežele. Izstopim iz avtomobila, kar mimo pristopica možakar polomljenega videza. "Vam lahko kako pomagam?" ga vljudno vprašam. "Hvala, mi je že policija, bo kar zadosti... "je opletajočega jezika in nabuhlih lic zmomljal. "No," sem si mislil, "če si je pa z njimi pomagal, pa res ne potrebuje moje pomoči," in sem zaklenil avto. Stopim dalje po mestu, da si najdeni primeren kraj, ki bo izvor mojih idej, kako zvečer doma ženi pojasnim moj nakup najcenejše robe v Avstriji. Pridem v center Slovenj Gradca in se mi zožajo oči v nameri, da bi našel primemo gostilno, kar ugledani gručo ljudi pred nekakšnim Pik baroni. Sapo mi je zaprlo in veke so mi nehale hoditi čez oči od presenečenja, ko vidim tam može s puškami. Hudimaln, saj bi to lahko bili lovci, ampak so imeli 'avtomate'! S črnimi rokavicami in v usnjenih suknjičih se mi prav tako niso zdeli nič jagrsko, ko so smukali v avtomobile. "Pa to je rop pri belem dnevu! Beštije lopovske so se spravile nad gostilno!" Bilo pa jih je toliko, da sem pomislil: "Če so oropali bar, jim plen gotovo ne bo zadoščal in bodo krenili še kam drugam. “Saj, najbrž so šele začeli... "sem razmišljal in gledal, kam bi se umaknil, če bi se zasukali proti meni. Saj lahko, da bodo šli obiskat še banko, mimo katere sem šel maloprej. Njihovi oboroženi turneji se res nisem imel namena nastavljati. Urno sem hotel obrisati pete ob asfalt, ko uvidim, da imam edini tak namen od zbrane množice zijal. "Kaj mislite, da ni prenevarno čakati, kaj bodo zdaj, ko so oropali gostilno?!" vprašam najbližji radovedni obraz, čigar lastnik si očitno ni delal večjih skrbi glede oborožene bande v njegovem mestu. "Kako, a oropali sojo tudi, sem pa mislil, da so se prišli samo tepst." "Kaj? Kako, a oropali so jo tudi? Saj roparji to delajo, a ne, mislim, ropajo... Kaj pa drugega?!" meje presenetil s svojo naivnostjo. "Ah, ne! Saj to niso lopovi, to so policaji. Racijo so 'meli št'le!" "Policaji? A se hecate, saj 'majo kalašnike, ali kaj jaz vem kakšne flinte. Pa v civilu so in prav gangstersko zgledajo!!" 'Ja, to je pa zato, da se jih bolj bojijo?" "Kdo pa?" "Mafija, menda, jasno! To so specijalci, ki so jih prišli polovit in naredit spet javni red in mir..." mi je odgovoril. "Ampak ni videti, da sojih kaj veliko dobili. Saj nikogar ne držijo." "0, ne, enega ali dva so prijeli..." 'Toda, kakor vidim, pretepenih je pa kar nekaj. Vsi v gostilni pa najbrž niso bili ravno mafijci. Zakaj so pa njih prebunkali?" "Hja, saj veste... Ziher je ziher..." NADALJEVANJE PRIHODNJIČ JJtnri vici po gorn/esftvin/sito PO ČRKI MORALE Policaja ined sabo: "Joe, kaj pa si tako jezen?" "Ti bi tudi bil. Neki tepec se mi je zaletel v avto!" "Si ga pa moral pošteno prekleti, ko imaš pa čisto nov avto..." "Ne, saj veš, da policaji ne smemo preklinjati, pretepel sem ga!" PRIPRAVNIŠKI IZPIT Direktorjev sin je po šestmese č nem pripravništvu opravil tudi izpit, kakor se zahteva od vseh vajencev. ■ "Si imel veliko vprašanj?" ga je vprašal oče. "Ne, samo, če sem res tvoj sin..." NA VOJAŠKEM NABORU ...je vojaški starešina vprašal mladega nabornika: "No, v katerem rodu vojske bi pa ti rad služil?" "V glavnem štabu." "Kaj, si neumen?" "A bi moral biti?" DOBRODOŠLA ZMOTA V tovarniški jedilnici se zaposleni nenavadno vedejo. Prejeli so osebne dohodke in koj zatem so veselo zarajali. "Kako pa, da so tako veseli?" se čudi direktor. "V računovodstvu so se zmotili," pojasni oddelkovodja, "namesto dohodkov so izplačali odtegljaje." POTOVANJE OKOLI SVETA Z BRODOLOMOM Na čezoceanki pride do požara. Vse drvi k rešilnim čolnom. Med potniki je tudi nek naš Savinjčan, ki še posebej vneto rine v čoln. Višji častnik, ki razvršča ljudi, ga zadrži: "No, no, nikar tako hitro. Najprej so na vrsti ženske!" Savinjčanu se zabliskajo oči: "Kaj je še toliko časa?" GLASBENA ZMOTA Vaški malomeščanki v klepetu, odlomek: "Ste že videli Labodje jezero?' "Sem. Ampak morje je pa le morje..." ČE POŠTENJAK SNUBI DEKLE Francelj, že rahlo v letih, dvori mladi lepotici in jo vabi v zakonski stan. Pošten, kot je, ji tudi prizna, da ni več pri zdravju kot nekoč: "Veš, moram ti povedati, da me ne boš imela za hinavca... imam namreč pogosto angino..." "No, saj si že tudi malce v letih. To ni nič čudnega," mu pomirljivo govori mladenka. "Saj, ampak sem tudi rahlo astmatičen, mogoče, ker imam zasenčena pljuča. Pa povešen želodec in rana na črevesu mi tudi zadajeta probleme... Imam pa tudi ledvične kamne, žolčne kamne, povečano žlezo obsečnico in zlato žilo." Lepotica se zgrozi: "Česa pa potem nimaš?" "Zob." Besedo ANA petkrat dopolnite tako, da dobite skozi celoten lik besede, ki jih zahtevajo opisi. 1. ) Največja južnoameriška kača 1 2. ) Gora v Himalaji, visoka 8091 m. 2 3. ) Antični krščanski puščavnik 3 4. ) Kdor se ukvarja z analizo 4 5. ) Brezvladje, nered, zmeda 5 Na označenih poljih dobite reko v naši dolini. A N A O A N A (D A N A o A N A O A N A o DOPOLNJEVANKA MINI SLOVARČEK AVON : Rekav osrednji Angliji DAVIDSON : Škotski pesnik in pisatelj (John, 1857 - 1909) OKTAVIJA: Avgustova sestra RASKAZOVO : Rusko mesto jugovzhodno od Moskve Rešitev opek iz prejšnje st. LEPA NJIVA, RADEGUNDA REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: ekolog, vabilo. Anadir, naloga. Igla. OZ. Nej. AMD. štiriglasje, kolibri. Sara, atehnija. CIA. Raša. Divac, J L. RC. Arias, enadema. lori. vor. savne, IT. eshatologija CT. parameter lahko naročite po tel.: 832-306 VRSTA K L K A V SESTAVIL: BOGOSLOVEC PTICE, KI OSREDNJI METOD ŽIVI NA MO VIN A RK A SEMENIŠČNIK ROSC KOMPARIČ POLJU OSSIP ZADKINE PREBIVALCI ITALIJE GORSKA ROŽA VRSTA PUBLIKACIJE STARO IME ZA LJUBLJANO AMERIŠKO INDIJANSKO PLEME NAJSTROŽJA KAZEN PRI NOGOMETU GLAVNI ŠTEVNIK SLOVENSKI IGRALEC ULAGA KITAJSKI DNINARJI NEKDANJA ZEMLJIŠKA KNJIGA SAVINJSKE NOVICE JESSICA LANGE ALEKSAN- DRIJSKI VERSKI REFORMATOR LASTNIK VEČ LADIJ IZRAEL. POLIT (MOŠE) PRVOTNI PREBIVALEC APENIN. POLOTOKA NIZEK MOŠKI GLAS ZDENEK FIBICH ARISTOTEL (skrajšano) ROBERT CAPA RUSKI VLADARSKI NASLOV ŠVEDSKO SMUČARSKO SREDIŠČE ZAHODNO -EVROPSKA DRŽAVA KRIŽANKA TEŽAŠKO DELO GRŠKI BAJESLOVNI LETALEC RENU LOČILO NA KONCU STAVKA VESOLJSKO PLOVILO GROBO ORIENTAL. SUKNO LETOVIŠČE V HRVAŠKI ISTRI PREISKAVA UŠES Z CTOSKOPOM MESTO JV OD MOSKVE ZASTAVA OBEŠENA NARAVA NA ____________ 'ODORAVNO PREČKO DROGA____________ ZA RAZVEDRILO OGLASI MALI OGLASI POPESTRITE PONUDIJO V Vašem lokalu» p\\J o ^ V[Q.U^ Scherdel I#****" I POSREDOVANJE: tfattej '%aein&ov4U& J . fr. tel. 063/SX5-Ö73 ■ANTENE IN RTV SERVIS »Ste slabe volje zaradi slike na TV sprejemniku? Antenske| I instalacije, meritve in montaže ter RTV servis na vašem | I |domu! Na voljo so tudi dekoderji za Filmnet s slovenskimi j podnapisi, Prašnikar s.p., tel. 845-194. I SERVIS BELE TEHNIKE IN OGREVALNIH' INAPRAV * j Popravilo in servis hladilnikov, zamrzovalnikov, pralnih in J ■ sušilnih strojev; montaža, priklop, nastavitev oljnih gorilnikov' J ter meritve dimnih plinov. Montaža regulacijskih ogrevalnih I • sistemov, elektroinstalacije in elektromeritve. Se priporoča | I Elektromehanika, Černjavčič Janko s.p., 843-611. p I REDNO ZAPOSLIMO TRGOVKO. | iTrgovina En krajcar, Loke 5, Ljubno ob Savinji, tel.: 841-1 \^'i____ nnußif POGREBNE STORITVE □ b boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: PREVOZ Z AUTOFURGONOM (VKLJUČNO NA UPEPELITEV) DEKORACIJA SOBE, POSTAVITEV ODRA NA DOMU IZKOP GROBNIH JAM POSTAVITEV ŽARNIH NIŠ UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE odštejemo zakonsko pogrebnino Štiglic Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 Mozirje in Ljubno ob Savinji _________ tel: 832 01 1 in 841 267 * PARKET: - HRAST 1.270,00 - BUKEV 1.450,00 - JASEN 1.517,00 * LAK ZA PARKET (za 25 m2) 6.732,00 * POMIVALNI STROJ ŽE ZA 57.270,00 * KERAMIČNE PLOŠČICE OD 799,00 DALJE * VELIKA IZBIRA ZIDNIH BARV, PREMAZOV ZA LES IN KOVINO. GOTOVINSKI POPUSTI - MOŽNOST DOSTAVE NA DOM SE PRIPOROČA IZOLESI Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje Številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljnja beseda 125,00 SIT. Mali oglas v ok\iriu 1.250,00 SIT. Mali opla-, pod šili.»: 1.250 SIT TRGOVINA IN SERVIS ZAGOZEN .Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita.I ■gumbi, pribor za šivanje, tel. 831-109. p I Tovorno prikolico za osebni avto ugodno prodam, tel. 841-168. * * * Mozirje - hišo prodam v Lokah 40, tel. 44-3330. * * * Prodam pianino, tel. 832-356. * * * Prodam večjo količino govejega gnoja, tel. 831-372. * * * Prodam malo rabljen kombiniran otroški voziček, 831-991. * * * Ugodno prodam novi motor Tomos avtomatik 3 - Silva, Potok 3. * * * Prodam telico brejo, 5 mesecev - simentalko, tel. 831-340. * * * Prodam starejši, dobro ohranjen klavir dunajske mehanike, tel. 831-736. * * * Prodam novo vratno krilo, tipsko 60x200 hrast, tel. 832-733. * * * V Celju na Otoku prodam 2-sobno stanovanje, informacije tel. 831-781. * * * Prodaja in dostava hlevskega gnoja na dom, tel. 841-185. * * * Kupim plug za Tomo Vinkovič, tel. 846-053. * * * V Gornjem Gradu prodam stanovanje 63 m2, tel. 843-666. * * * Prodam malo rabljeno žensko kolo, znamke Rog, tel. 831-571. Prodam: malo rabljeno wc školjko, umivalnik, tuš kad-poliester, vse v drab barvi, cena 30.000 SIT, tel. 832-232. * * * Dekliško kolo (6-10 let), avstrijsko, prodam (10.000 SIT), tel. 843- 240. * * * Ugodno prodam traktor IMT- 506-LS s koso, tel. 831-517. * * * Brejo telico, sivko, prodam, tel. 844- 103. * * * Prodam igrice Commodore 64, 2 novi gumi s platišči 170/70/13, tel. 844-534. * * * Ugodno prodam belo, dolgo obhajilno obleko, tel. 841-083. * * * Prodam rabljeno okroglo mizo + 4 stole, tel. 832-745. * * * Prodam hladilnik Gorenje tip HTS 1351, srednja velikost + delovna plošča, tel. 832-253. * * * Prodam kravo za zakol, tel. 841-413. * * * Salonitno opeko prodam cca 150 kom, rabljeno 5,5 valjno, 100x125 cm, tel. 843-093. * * * Trajno žareči štedilnik na trda goriva s pečico, odlično ohranjen, prodam, tel. 841-121. * * * Zaposlim v redno delovno razmerje strojnika na rovokopaču MF, tel. 831-478 zvečer. P' ßWQßo®ßo - Zava rovaln is ko posredovanje pri avtomobilskih škodah - Vleka vozil - Odkup poškodovanih vozil Tel 832-132, 832-822, 832-474 lAKomiiov mm mm ČE VAM SKRINJA TOČI, LEDENI, MENJAMO IZOLACIJO. V ČASU POPRAVILA ZAMRZOVALNIKA GA NADOMESTIMO Z DRUGIM. SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO PO KONKURENČNIH CENAH. SE PRIPOROČA TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A TEL. FAX: 063-720-138 TEL. 063-720-406 5 „„ Ljubno ob »3 tel: 841-512 a4 JERUZALEMČAN 299,00 CVIČEK 229,00 PIVO (zaboj) 1.800,00 OLJE (zaboj) 159,00 FANTA, COCA COLA 2,5 1 250,00 BIBITA 2 1 155,00 BIBITA 1,5 I 99,00 WEISSE RIESE 2,4 kg 560,00 ARIEL 2,4 kg 799,00 TOALETNI PAPIR 10/1 179,00 KITAJSKI SERVIS 45-DELNI 6.990,00 UGODNO: KORITA ZA ROŽE! "3F 3p SAVINJSKA trgovska družba d.o.o. Žalec NAJUGODNEJŠE POSOJILO ZA NAKUP POHIŠTVA ODPLAČILNA DOBA: DO 12 MESECEV BREZ POLOGA OBRESTI: 8% REALNA OBRESTNA m INP0R3MACIDE: POHIŠTVO ŽALEC TEL. 7I2-I26 BLAGOVNICA POLZELA TEL. 720-321 DOM VRANSKO TEL. 725-028 $ SAVINJSKA trgovsko družbo d.o.o. Žalec ■ SAVIHJSKA trgovska družba d.o.o. Žalec r / mvtfviv PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. Celje - skladišče D-Per 7/1995 V poslovalnici 10 - Železnina Rečica, tel.: 831-805 smo uvedli nekaj novosti: NOVO: komisijska prodaja rabljene opreme: * akustika, orodje za prosti čas in hobby program * BIO oprema notranja barva 25 1 2.674,00 SIT Po ugodnih cenah vam nudimo: * ključavnice navadne 3,5 cm 687,50 SIT * kolesa Rog vseh vrst od 21.600 SIT - 34.500 SIT * TV Gorenje TTX 53.493,70 SIT * peči za centralno ogrevanje - olje, plin od 62.900 SIT - 67.200 SIT * vrtne kosilnice od 30.700 SIT - 32.000 SIT * program Gardena * rezervni deli za kolesa Blago dostavljeno na dom. Nudimo plačilo na več čekov. Poslovalnica posluje od 8.00 do 18.00 URE ob sobotah pa od 8.00 do 12.00 URE. V vseh poslovalnicah z živili vam nudimo ugoden nakup: pivo doze 0,5 1 pivo doze 0,33 1 vino Jeruzalemčan 1 1 Ledeni čaj 1 1/2 Vital krmilna moka 40/1 čokolada Milka 100 g čokolada Milka 300 g COBISS 83.00 SIT 65.00 SIT 299.00 SIT 115,30 SIT 17,50 SIT 89,90 SIT 281.00 SIT * pralni praški po ugodnih cenah. Vabljeni'' prodajalne Savinje m si zagotovite ■ 15% popusta pri naročnini, malih oglasih in zahvalah ■ sodelovanje v nagradnih žrebanjih