Št. 6.
V Trstu, subota 23. marci j a 1878.
Tečaj II[.
.Edinost* izhaja vsako drugo in četrto sabota YMik'>«:i nteseca in velja za Trst vse leto gl. 2 kr.— znnaj Trstu pet p šti- vso leto . 2 - 40 „	polu teta „ 1 „ 20
. H	. eetrt . „ —, 70
Za oznanila, kakor tnoi za „poslanice" se plačuje za navadno tristopne vr-te:
8 kr. iV se tiska 1 krat 7 . , , . 2 »"at. 6 , . . „ 3 krat Zn veće črk«1 po prostoru.
Posamezne Atovilke sp dnl<ivajn po 7 kr v tabakarnah v Tr-tu pri pniti. pod obokom tik Ivalistrove hi*e, nu Uelvederu pri Dertolinu, V okolici: Na Opčinah v li.feriji. tm 1'roteku pri r. ttorjtipn, v Har-koli pri n- Ani Takmi in v Makovici pri AniTus, v Nkednji ju i Kr. S«nHn M. Magdiileir zr. ,J. Ježu.
Naročnina in vsa pisma nnj se ptišiljnjo urednistMi v Trstu.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
„V mlinnnli je nui'".
Vabilo na nnročbo.
S prihodnjo št. stopi nas list v drugo četrt leta ; poživljamo tedaj dosedanje naročnike, naj nam zvesti ostanejo in pridobe novih naročnikov, da bode mogel list še dalje braniti skrajne meje Slovenije. Opo-zorujemo pa h krati vse one, ki niso še naročnine plačali, da to brzo store, kajti zraven truda in velikih sitnosti ne moremo še materijalne zgube trpeti. Nekteri nam se od lani dolgujejo naročnino, to ni pošteno, nase žrtve so krvave pri tukajšnih razmerah,
Opravni&tvo.
Vabilo
na občni zbor političnega društva „Edinosti * v nedeljo dne 31. marcija t. I v dvorani tržaške čitalnice ob 10. uri dopoludne.
Dnevni red:
1.	Branje in potrjenje zapisnika zadnjega zbora.
2.	Prošnja do visoke vlade o zadevah šolskih postav.
3.	Peticija do visoke vlade, naj bi ne potrdila postave v poveksanje davkov za Trst in okolico.
4.	Posamezni predlogi in nasveti.
5.	Volitev novega odbora.
Priporoča se vsem poverjenikom, naj
vplivajo na to, da se vdeleži obilo udov občnega zbora zaradi važnih predmetov.
Odbor.
Kali nesmrtne Slave zarod žene I
Gorostazna drevesa so nekdaj pokrivala gore, v njih zavetji so prepevale ptice, prosto je srna skakala po lesovji, mogočno so vrhovi dreves obračale glave na vse Štiri vetrove, bile so zavetje vsem nezgodam. Prihrul je strupeni vihar, azijaška sila, Tatari, Mongoli, Avari, Madžari in Turki so razdevali z mečem in ognjem, poplavili z divjo grozovitostjo mirna zavetja bogate pokrajine, pokončali vse, kar je človeštvu bilo v blagost.
Smrtna tihota je vladala po golih vrhovih, zapuščenih poljih, krepkih debel ni več, ogoreli štori kažejo njih mogočnost, debeli ogorki pričajo njih ustrajnost.
Kaj i oganj a iz groblje ogorkov, tik krepkega štora ? prijazni zeleni vršički zapletajo svoje glavice ter poganjajo v zrak iz pepela, veselo rasto in postanejo goro-stanska debla, vsa delpla pa velikanski gozd, v kterem bo prostost in svoboda, mir in pravica vladala. Iz ogorkov in pepela prodira novo živenje, katerega ne ugonobi strupena slana, ne osmodi ledeni piš, i ne omaje in podere grozoviti vihar. Kakor ta novi gozd, tako raste tudi Slave zarod, ogenj i meč sta mu dala novo krepko živenje : Kali nesmrtne Slave zarod žene !
Ta izrek je vzel pisec teh vrstic iz nenatisnenega soneta našega pesnika Cegnar-ja, kteri je uže pred tridesetimi leti proro-koval, da mladi svet učaka veseli dan, ko na razvalinah Turčije zašije Slovanu svobode zlato solnce ; prorokoval je se srebrno struno slovansko dobo i glej! učakal jo je sam, ker prav zdaj kali nesmrtne Slave zarod žene, stvari si jez in obrambo na veke proti vsem sovražnikom.
Po vsem Balkanu so bile same puste golicave, štori slovanskih plemen so pozabljeni stali, trohneli, le osrčje je imelo še sok; še tega izsrkati je skušal divji Azijat, vničiti zadnji mu živelj. Korenine nekdaj nih debel so sezale t ho v globoko zemljo, tajno so osrčevale druga drugo, pognale tu in tam v tihem zakotji vršičke, pa uže je priskočil krvnik, vničeval njih rast, posrečilo se mu je vcepiti v nektere plodove muhamedansko pošast in hudobo, vendar svojega namena nij mogel doseči pri vsem vničevanji štiri-stoletnega trinoštva in danes: kali nesmrtne Slave zarod Žene !
Slovanski narod je po hudi zimi srečno na novo obzelenel, od ledenega Balta do Črnega morja, od Urala do peneče Adrije; na visokem Balkanu si je zgradil lavorjev šator, povit z lipovim cvetjem in oljičnim steblom, na ktero se obrača milijonov hvaležnih src; v balkanskem šatoru je shranjen pravice meč, ki je osvetil nedolžne žrtve, ter krvoloka vničil na veke.
Kali nesmrtne Slave narod žene! vesela spomlad miru in žarki gorkega solnca pospešujejo rast, in če tudi preteči viharji kramarske pijavka indiških narodov, Anglije, in divja razkačenost napuhlih Madžarov in judovska lakomnost skuša zavirati zakon narave, svoboda sije oJ dne do dne jasneje, dan se »dela po vseh pokrajinah, taja se
debela ledena skorja, kali v njej zavito zrno izpod tužne groblje.
flcjy Slovani! naxa reč slovanska živo klije, popeva krdelce nedolžnih učenčkov, veselo proti domu skakljajo; nedolžna deklica pripoveduje tievednej materi, kako lepe slovenske pesmice jo je naučila učiteljica, da je nas Slovanov ko tistja in trave ter da je prav Slovanom podaril Bog poln sveta. Oudi se prosta mati in oče, da je več Slovanov od druzih narodov in veselita se, da ima otrok ljubezen do naroda.
Kali nesmrtne Slave zarod Žene ! to vidijo naši nasprotniki strahom ; židovski listi v eno mer grde i mečejo ognjusno blato na vse, kar je slovansko, samo da bi dosegli ostudni svoj namen, nahujskali druge na slovanski narod, ter ga potlačili v sužnott in vničili. Strahom škriplje židovsko pero po nedolžnem papirji, obupno moči naš protivnik pero v strup, trese sc mu roka in zona ga spreleta, ko premišljava, da s tem sovražnim grdenjem piše obupno oporoko gad-jej svojej zalegi.
Kali nesmrtne Slave zarod žene ! to čuti globoko izdajica in renegat, poturica in ovaduh, kruhoborec in hinavec. Začeli bodo mehkeji postajati trdovratneži, ki so se zredili ob slovanskem kruhu in žulih trpinčenega kmeta, s kterim se je le po pasje govorilo ; uinolkno surove psovke nemčurskih šopircev in širokoustnežev. Sapa zastane turškim prijateljem, hudomušnim Madžarom, njih rod gine in zgine, ker je nerodoviten na slovanskej svetej zemlji; podrastajo ga matere Slave kali nesmrtne.
V srce so hoteli naši nasprotniki naš narod raniti, skopati mu jamo, ali zablisknol je meč od daljnega severja, spremljevala ga je močna beseda : Svoboda bratom ! Stermelo je vse, vse je poslušalo domorodni glas, rešitve glas, s kterim je pal jarem raz ožu-Ijenih ramen; otrebil je meč trnjeve goščave, v kterih se je izrejala golazen i nabiral strup, ki je huje in huje narodu na osrčje pritiskal.
Narod, ki je stoletja bil kulturi varuh, na katerega prsih se je zlomila sila Tata-rov, Mongolov i Turkov, kateri je učil druge narode zemljo obdelovati, od katerega se je učila Evropa družabnega živenja, ki je z uma svitlim mečem pospeševal občno blagost, kateremu je božja roka v Evropi največ prostora določila; tak narod je namen-
/
jen za velika nesmrtna dela na zemlji, ve* lika je njegova naloga, slavna njegova bodočnost : kali nesmrtne Slave zarod žene !
Dopisi.
Iz Roja na k onec l. itolk. poluletja.
Skoz 5. mesecev smo vestno popraše-vali, zakaj se je lansko leto meseca novembra toliko otrok v laski razred III. reda zapisalo; zdaj, ko smo pravi vzrok od otro-čicev samih pozvedeli, hočemo o tem kuj več spregovoriti:
Kdo je učitelj laškega razreda? g. K. ne le značajen učitelj, temuč tndi vesten odgojitelj — priljuden in potrpežljiv — ne kakov vetrnjak — ampak on opravlja vestno, a ne le na videz, težavni svoj posel; je pa tudi skrben in cenjen oče; — prve naštete njegove lastnosti so srca otročičev, druge srca nekaterih očetov za saboj potegnole, in to je glavni vzrok, zakaj nahajaš v italj. razredu obilo učencev in učenk; zastavimo pa svoje poštenje, drug učitelj laškoga razreda enako hitro lahko prešteje učenke in učenke v lašk. razredu, kakor letos v slov. razredu, ako magistrat vprihodnje odloči gosp. K. za slovenski razred. Drugi vzrok pa je ta: Veliko starišev se ne meni za to, v kteri razred se je otrok sam dal zapisatij več Btarišev še konci šolsk. leta ne zna, kteri razred je otrok med letom obiskoval; torej se nikakor ne more trditi, da starini nami raji pošiljajo otroke v italj. nego slo-venski razred, saj, kakor je bilo rečeno, dosti se ne brigajo za slov., še manj pa za laški razred; torej je različno število odločilo pri nas —■ ne kakor bi utegnol kdo soditi, morebiti nagnenje za laško — ampak samo ljubezen otrok do g. učitelja italj. razreda, in pa tarna volja otrok, ker manjka jim: skušnje in modrosti darov; toraj se pač ne more od njih zahtevati, da bi oni pri principu ostali ter se zapisovali v slovenski razred, kterega smo zahtevali.....
Več
očetov is Rojana.
Iz Gorice 17. marcija.
Ne vem, kaj i o čem bi vam poročal, da bi ustregel čitateljem „Edinosti"; pa uže, ker mi pišete, da vaš list je namenjen večinoma priprostomu ljudstvu, vrlim okoličanom, kjer se klije nepokvarjeno jedro Slo-vanstva, povem vam vsacega nekaj.
Društveno življenje v našej Gorici ter slovenski okolici se je začelo vendar nekam živalineje gibati. Imeli smo o pustnem času toliko veselic po raznih čitalnicah, da ako bi hoteli mestni rodoljubi povsod vdeležiti se, morali bi imeti kacega bogatega strijca kje tam v vašem bogatem Trstu, pa kaj, vsaj prav naši magnati, kateri bi lehko par novcev žertvovali za narodno stvar, najbolj so skopi ter mirnim srcem gledajo, če ta ali ona korenika slovanske lipe vsled pomanjkanja narodne podpore strohni. Tedaj
pravi rodoljub se more le na svojo, če tudi malo, materijalno moč opirati v dosego svojega numena.
Tudi v našej čitalnici je bilo mnogo rajanja minoli pust; še nikoli se nij toliko plesalo — plesalo, pravim, a nič druzega, kakor letos. Zdaj se pa baje naši pevci i igralci pripravljajo, da tudi naše stare rodoljube, katerim je ples deveta briga, malo razvesele, z besedo — vederemo!
Mnogo novosti se je vršilo pred ne davnem v lepej našej Gorici.
En častnik tuk. polka je nagloma umrl; govorica je bila po mestu, da si je zavdal, zapustivši mlado ženko z malim otročicem.
Drugi — stotnik — je šel s kroglo skoz glavo na oni svet in zopet so ljudje čenčali, ta se je ustrelil vsled čudne razmere z prvim.
Naj bo uže kakor hoče, zdaj sta oba tam gori ter se gotovo nam zemljakom sme-jata o naših kombinacijah.
Dobili smo tudi novega vodjo na tukajšnji gimnaziji, to seveda, nemeo je bil prejŠni, še veči nemec je sedanji za sloven-sko-italijansko goriško srednjo šolo. Kaj hočete, zarjo enakopravnosti, ki nam se še v daljavi vzdiguje, zadržujejo tam gori vladajoče nam Slavanom sovražne stranke.
Gotovo se boste čudili, če vam povem, da v Gorici nij več turkofilov; sram jih je, ne upajo si več na dan, sedaj ko je mogočni Car velikodušno podal prijateljsko roko Bvojemu ter kristjanskega slovanstva najve-čemu sovragu — Turku.
Pač pa goje nasprotniki na povzdigava-joče se Slovanstvo tajno gnjev ter željo, da bi kramarska Anglija večinoma slovansko Avstrijo, katera zadnja ima le edino zvestega državljana Slovana, spravili v vojno proti hvaležni Rusiji, z njeno pomočjo zopet sklenili trpečo rajo v prejšni kruti jarem, ter raztegajočemu se Slovanstvu pot za-prečili.
A mi Slovani, enakočuteči z našimi južnimi brati po krvi i krstu upamo, da nasa vlada ne zabode zvestim svojim sinovom Slovanom meča v prsi, da bi s tem sebe razrušila ter edino madžarsko svojat zadovoljila.
Znano vam bode, da ima mala Gorica hirajoči italijanski dnevnik II Goriziano in ta dobi kmalo konkurenta, kajti nasprotna stranka, IsonČevci jim mi pravimo, hoče Go-riziana vničiti; jaz pa, ko mali časnikar, smelo trdim, da ne davno oba dnevnika mirno pokopljemo, kajti znano mi je borno število obeh listov, ker naši lahoni se naveličajo zalagati pedesetake za neumno borbo, ker časi so slabi in ministrov izrek „bode uže bolje* se prav nasprotno obistinuje, kajti v resnici je vedno slabše.	•
Ce bodo moje čenčarije vašim bralcem ugajale, pa pišite mi, vam uže po mogočnosti ust režem. (Vesililo nas bode, ako nam boste večkrat pisali. Ur.)
T. F.
-----t28X§đ»»---—
Govor gosp. Nabergoja v državnem zboru, dne 20. februarja 1.1. zastran cola na še le lialovljene ribe.
„Uvozni col na še le nalovljene ribe, tarifni postavek 1CN , z enim goldinarjem od metričnega centa, znašal bi po vladnem predlogu na leto 4715 goldinarjev.
„Ta jako mali znesek pa bi obrt iz ribjega lova, ki na Primorskem mnogo ro-dovin živi, popolnem vničil. Kdor se pelje od Nabrežine po morskem bregu, kar naglo zagleda pod svojimi nogami Trst in morje, vidi več sto čolnov z malimi belimi jadri, ki 3 do 4 morske milje od brega plujo po morji, gotovo tega prizora nikoli ne pozabi.
„Na teh čolnih love Primorci ribe, odrivajo na večer od kampanj na neštevilnih mestih na morje in se vračajo na rano jutro domu, dostikrat prazni, dostikrat z bogatim lovom.
„Potreben pogoj te obrtnosti je pa ta, da ribič sme kadar in koder hoče odpluti in pripluti po vsem pobrežji, tam, kder mu je do hiše najbližje ali kder je najkrajša pot na trg. To prosto od plutje in pri plutje pa vpeljava čolne dolžnosti na nalovljene ribe kar na mah vniči.
„Od tržaške svobodne luke namreč proti colnemu ozemlju nema nobena luka col-nega ureda razen Divina. Le tu sem bi lehko pluli ribei, in zaprt bi jim bil tedaj ves breg od Trsta do Divina. Tako bi imeli ribiči zelo dolgo pot, katero bi jim še zima in viharji zapirali.
„Celo stara čolna tarifa od leta 1853, ki je pri postavku 14»), pri ribah, še le nalovljenih, določila 1 gld. 58 kr. cola od eolnega centa, to je 3 gld. 16 kr. od metričnega centa, jemala je v poštev razmere na Primorskem, ker je imela opazko št. 2, ki se je glasila: morske ribe, še le nalovljene od domačih ribičev, proste so cola.u Stavim tedaj ta le predlog (bere): „ Visoka zbornica naj sklene: „da se ta čolni postavek popolnem „ovrže, ali pristavi opazka, katera je bila „tudi v prešnjej eolnej tarifi, namreč: mor-„ske ribe, še le nalovljene od domačih ri-„ biče v, proste so cola.u
„Privoljujem si le še opazko, da čolna obremenitev Še le nalovljenih rib zadeva domačo obrtnost, ribčtvo, in je tedaj protivna načelu, da se na domačo obrt nikoli ne sme col nalagati. Obrtnost ribjega lova je sosednja Italija uže davno spoznala. Tam so ribe, nalovljene od domačinov, cola proste. Ce naložimo davek ribičem, tedaj bode njihovo stanje slabše, nego laških njihovih tekmecev, vzvlasti Kjožanov.
.Ce je po tarifnem postavku 12 divjačina in perutnina vsake vrste cola prosta, moralo bi to veljati tudi za ribe, ker so divjačina morskih vod. Ali bi se smelo z bogatinom, ki fazane vživa, ugodniše ravnati, nego z ubozim ribičem, ki iz par slanikov sebi i Bvojej rodbini večerjo pripravlja.
„Prosim, gospoda moja, predočite ei s tanje ubozega ribiča, ki svoje živenje na vago deue, ko se zaupa morskim valovom,
da sebi i stradajočej svojej rodbini trdi krnh služi!
„Kolikokrat se vrne ubogi ribič domu brez lova, vesel, da je otel borno živenje ! In, gospodje moji, ako mu sovražni valovi pot do doma zapro, morske globočine hladni grob odpro, ako otročiči svojega reditelja zamanj pričakujejo! — —
„Zato Vas prosim, gospodje moji, ne sprejmite tega cola ; ker je osoda teh ubozih ribiških rodbin brez tega uže tako trda, ne smeli bi jih še obtežiti s tacimi eolnimi postavki.
„Priporočam Vam, najgorkejše v imenu poštenih in zvestih ribičev na Primorji, gospodje moji, sprejmite moj predlog." (Dobro ! Dobro ! na desnej). — —
Gosp. minister trgovine je gosp. Na-bergoju na to odgovoril, da se bo ozir jemal na ribiče ter da vlada izda posebne določbe zastran teh.
Kritični politični pregled.
V državnem zboru je končana generalna debata o proračunu za leto 1878. Bili so žalostni pomenki; zdaj ne očitajo več le narodni naši poslanci vladi in vladajočej stranki slabega gospodarstva, pogrešnega sistema, tlačiteljstva, temuč celo vladna stranka je vsa obupna, podobna čolnarjem, ki so v hudem viharji gotove pogube pričakujoč, povezali jadra in vesla iz rok položili. I kako bi tudi moglo drugače biti! Vladna stranka vidi, da vse propada, kar je ona ustvarila, vidi vsako leto večje davke, večje primanjkljaje, vidi, da se je nad-živela po kratkem živenji, vidi, da je narod ž njo vedno bolj nezadovoljin, daje država na propadu! če se je v letih nje cvetja oglasil kedo izmej oposicijonelne stranke, £uli smo vselej : oho! oho! i druge take in enake vsklike; sedaj je tudi to drugače. Ko je zadnjič dr. Vošnjak ostro očital nespodobnosti i krivice, ki se gode po deželah, nij bilo nobenega : oho! več slišati, mirno so liberalci sprejemali pušice, ki so frčale njim na srce.
Ministru zunanjih zadev ste delegaciji sicer dovolile 60 milijonov kredita za zunanje potrebe, da bo, kakor on pravi, s tem kreditom mogel vplivati pri kongresu i braniti državne interese, a videlo se je, da je le potreba i neka sila vplivala na poslance.
Pri vsem tem delajo še Madžari vedno večjo preglavico državi. Vedo se, kakor bi
vsemogoči bili, kakor bi smeli vsej državi, vsemu svetu le oni zapovedavati ; sc neskončno ošabnostjo šČujo na Slovane, vzvlasti na Ruse; ne ozirajo se niti na pra vico, niti nu krivico, vse je prav, kar jim je danes koristno, a kaj bo jutri, tega jim ni dosti ni malo nij na misli i na vesti ; da bi imeli uho, da slišijo, vpili bi jim: „Ne hvali dneva pred večerom!" — A oni so gluhi i topi; še le te dni so obsodili našega mučenika Miletiča v petletno težko ječo; ne meneč se za to, kaj bo svet govoril o njih pravici; ne brigajoč za božjo kazen, ki
iz tacih del izvira: še stari Bog plačuje i kaznuje! Pred nekoliko dnevi so upili: Vojno, vojno na Ruse! Bosne i Hercegovine nečemo! Danes zopet zahtevajo, naj Avstrija vzame te dve deželi, ter ji vrže v nenasičeni njihov želodec.
V	Bosni i Hercegovini se vstaja zopet bolj širi, vedno še dohajajo novi beguni na našo zemljo; turški uradniki i vojaki so zopet začeli kristijane klati. Iz tega se zopet vidi, da se omenjeni deželi morate iz-nebiti turškega jarma, i da tam ne bode miru, dokler sc to zgodi, pa je tudi jasno, kako prav bi Avstrija bila storila, da je o pravem času zasedla te ubogi deželi. Zdaj je uže temu po/no, če ne prepozno, ker so tamošnji prebivalci zgubili zaupanje do Avstrije i ker bi se druge vlade lehko vmes vtikale.
V	Epiru i Tesaliji tudi še traje vstaja ; zdaj so tepeni Turki, zdaj vstaši. Ta vstaja se je prepozno začela; zdaj, ko je Turčija sklenola mir z Rusijo, bode imela vendar še toliko moči, da vstajo zaduši. Grci bi imeli bili stopiti takrat na noge, ko so imeli Turci z Rusi opravek, potem bi lehko bili kaj dosegli, i ne moglo bi se jim očitati: „graeca fides, nulla fides".
Primerki mirovne pogodbe mej Rusijo i Turčijo so se te dni zmenjali v Petrobur-gu ; tako je tedaj mir mej tema državama za zdaj gotov. Ruska vlada je tudi uže naznanila velevlastim mirovno pogodbo, katera se bistveno ujema s točkami, ki smo jih zadnjič prinesli. Mej Turčijo i Rusijo je tedaj mir, če pa iz kongresa, ki se iina konec tega meseca sniti v Berolinu, ne nastane nova velika vojna, tega zdaj še nobeden ne ve. Mir bi potreben bil vsem, ali angleška sebičnost, i, da kar brez ovinkov rečemo, avstrijska omahljivost ne kažete na oljičin brst.
Tako je naše stanje. Dokler bodo judje i Madžarji vladali, ne bo blagoslova v Avstriji, ker ti bi v vrtoglavnem svojem napuhu radi vse potlačili, oni pa v občnej gnilobi želi i si žepe polnili; dokler se an-gleškej pijavki ne zamaši požrešno žrelo,
ne bo pravega trdnega miru na zemlji.
-----
Domače stvari.
4 Rojanska čitalnica napravi v nedeljo 24. t. m. besedo z deklamacijo, dvema dramatičnima predstavama, komičnim dvogovorom in tombolo, po besedi bo društvena zabava, začetek ob 7. uri zvečer, neudje plačajo 30 sld. vstopnine, k obilej vdeležbi vabi vse ude in povabljene neude.
Odbor.
° Angleški vojvoda de Chartres,
ki je nekaj časa tu bival, šel je v nedeljo s posebnim vlakom v Gorico pozdravljat grofa Chamborda.
* Porotno sodbo zoper „Edinost",
ki bi se bila imela vršiti 11. t. m. zaradi žaljenja časti, izostala je, ker sta tožitelja gg. bivši okrajni glavar Ogrinec in župnik M. Markič tožbo nazaj vzela s to pogodbo,
da izjavimo v listu, kar smo storili v št. 5 „Edinosti**. Deželna sodnja pa nam je poslala dekret, v kterem sta obsojena tožitelja, da morata nositi vse pravdne troške. To našim prijateljem naznanjamo, ker so pojasnila zahtevali.
*	( udcn razloček. Naši Italijančiči kažejo pri vsaeej priliki, kako so udani Avstriji. Kadar je laški kralj umrl, pokazali so svojo žalost z vsemi deniostrativnimi pripomočki, da je poštenemu Avstrijcu kri vrela. V glediščih se ni igralo, nektere pro-dajalnice so bile zaprte, ko je bila črna maša, po hišnih oglih se je izdajsko z ogljem pisalo, da je ptujec misliti moral, da je res Trst izključljivo laški in na ptuji zemlji v Italiji. Ko se je pa žalostna vest raznesla o smrti očeta našega cesarja nadvojvoda Franca Karola, tedaj se je igralo v gledišču in ako se ne motim izključljivo v Trstu. Tudi list L" Indipendentc ni omenil z nobeno črko smrti očeta našega cesarja, če pa se v sosed njej Italiji kedo le v prst vreze, vže je cel boletin od tam. Tako ginc po zanikar-nosti moč Avstrije. Res, da ena lastovka ne naredi spomladi, pač pa opozoruje ljudstvo na ptuje in to škoduje državi. Lahko se sočutje kaže za to ali drugo narodnost, pa pri tem se ne sme kaliti zvestoba državi.
*	Cerkveno pelje pri novem Sv. Antonu je pri navadnih duhovnih opravilih oh nedeljah tako slabo, da se je uže večkrat našemu uredništvu dopis poslal o tej zadevi. Ker pa razni dopisniki nijso znali stvari prav prijeti, morali smo se mi na večkratno prošnjo odločiti, v našem listu to omeniti, ker smo gotovi, da si. cerkveno predstoj-ništvo to napako popravi, toliko bolj, ker ima fara Sv. Antona največ faranov slovenske narodnosti, kteri so za lepo petje vneti. Ker imamo v Trstu izvrstne domače izšolane pevce, ali ne bi možno bilo pridobiti jih za cerkveno petje, i s tem tožbam kar naglo pot zapreti ?
" Vreme je bilo nekaj dni hudo mrzlo, po noči je zmrzavalo, na tirolskih in koroških hribih je bilo videti obilo snega, burja je ostro brila, zdaj je zopet gorko spomladansko vreme; vse cvete.
° Ricmanje, prijetna vas, v bregu in božja pot sv. Jožeta, bila je na sv. Jožefa dan obilo obiskana. Ker je tu tudi semenj na ta dan, vdeležuje se veliko ljudstva od daljnjih krajev, celo iz Ljubljane. Dobila se je sploh prav dobra bržanka, črno domače vino pa je bilo posebno izvrstno. Piseo teh vrstic priporoča krčmo pri mesarji iz dveh vzrokov: Kedor če jeBti pečenko dober kup in zelje prav drago, naj se tam oglasi, za pečenko plati 30 sld. za zelje pa 60 sld. Probatum est.
° Ruski Častniki in podčastniki prihajajo iz Crnegore v Trst, povračajoči se z bojišča domu. Imeli smo priliko govoriti z mnogimi, pa kako smo se čudili, ko so celo naše razmere natanjko poznali o ge-ografičnem in etnografičnem položji. Priporočali so, naj Slovenci pišemo v ruske liste, rekoč, ako ne umete ruski, saj lahko pišete
v slovenskem in nemškem ali kterem koli jeziku, saj znamo vse jezike. Potrebno bi bilo res dopisavati ruskim novinain. Slovenska inteligenca, po/.uri se, da se mej veliko družino vedno bolj spoznavamo.
w 1'rna maša za nadvojvodo Franc Karola je bila v sabota v škofijski cerkvi pri Sv. Justu. V Inki so imele vse ladje zastave na polu droga obešene v znamenje žalosti.
*	V Ameriko v kratkem iz Trsta odplujeta dva srčna mornarja, na malem čolnu, ki je tako majhen da bi se drug človek ne zaupal tej mali lupini le nekoliko od kraja.
Zgorelo je v novi luki več zavojev indiške trave (juta); poškodovano je kakih 200 zavojev (bal), prišle so iz Kalkute. Angleški in laški parnik sta z brigalnicama kmalu pogasili, škode je vendar 10,000 gl.
Ustrelil se je v rojanski vojašnici ogerski korporal ; vzrok samoumora je bilo pomanjkanje eraričnega denarja.
° V morje je skočila necega večera dvakrat zaporedoma neka mlada ženska, na ključu sv. Karolu, ker se je nekaj zbe-sedila, zakadila se je v morje; ko so jo mornarji izvlekli iz morja, tekla je strani, pa je v drugič poskusila mrzle kopelje, zopet so iz morja omamljeno potegnoli in v kočiji domu peljali.
5 Dva zaljubljena sta v Milah pokrala nad 300 gld. denarja, utekla v Trst, da se za ukradeni denar veselita, pa poli-cija ju je izvohala in dala pod ključ.
" Prereza! si je žile na rokah nek postrešček zaradi revščine, pa rešili so ga še in v bolnico spravili.
Zur Stadt Frankfurt se imenuje pi-varna, ktero s tem priporočamo vsem Slovencem, da je gospodar te pivarne udaril po glavi tihega in mirnega Slovenca brez uzroka. Kogar glava srbi, naj gre k surovežu.
*	Tatico uhauov, ki je užc več časa to rokodelstvo opravljala pri malih de-kletcib, s tem, da jih je lepo zvabljala in jim uhane iz ušes krala, vendar so zasačili te dni.
" Bankovec za 10 gld. ponarejen so izdali 4 mladeniči okoličani iz Bazovice, policija jih je zaprla, da preišče stvar.
4 Prodajalnieo zlatenine so spraznili tatovi, odprli so vrata, vlažili iz ulic po noči v prodajalnieo in pobrali vse prtane, verižice in druge dragocenosti v vrednosti nad 5000 gld. V Trstu je postalo, kakor v Ameriki, ali na Angleškem, nobena stvar ni več tatov varna ; naj pride Giskra zdaj v Trst tatov lovit, ker je zoper pomnoženje straž toliko govoril.
° Zaradi ostrupljenja krvi so morali v Berlinu minolega tedna mlademu trgovskemu pomočniku odrezati desno roko. V soboto večer je namreč mej pisanjem vtaknil tako imenovano „čudežno" pero za uho, a odtod mu je padlo na desno roko, katera je bila uže vso zimo otekla za ozeblinami.
Mož je majheno rano, ki mu jo je pero na roki napravilo, takoj skrbno izmil in mislil, da je s tem uže vse končano. A po noči ga je rana jela skeleti in drugi dan je zatekla uže vsa roka — in zdravnik nij znal bolniku pomoči drugače, nego da mu je odvzel vso desno roko.
Književstvo slovansko.
Antona Martina Slomška zbrani spisi. Druga knjiga : „Basni, prilike in povesti*. Zbral in vredil Mih. Lendovšek, kaplan v Ptuji. Natisnila in založila tiskarna družbe sv. Mohora v Celovcu 1878.
Hvalevredna je bila misel gosp. Len-dovšeka, po različnih knjigah raztresene spominke neprecenljivega književnega Slomše-kovega delovanja v skupnih knjigah na svitlo dati, katerih druga pod gori navedenim naslovom je ravnokar na svitlo prišla. Ona obsega na 25 polah 77 basni in prilik, 102 povesti, 100 prijetnih pripovedi za otroke, pa 100 kratkočasnih pravljic. Evo obi-lega in lepega berila za slovensko mladost! — V predgovoru popisuje g. Lendovšek težave, katere bilo je treba premagati, da se je našel založnik pričujoče 2. knjige. Zato med drugim pravi: „Z veselim srcem sem toraj sprejel naznanilo od odbora družbe hv. Mohora dne 23. julija 1877", da prevzame družbena tiskarnica založbo in izdavanje Slomšekovih „basni, prilik in povesti". Dostavljam tukaj le se prisrčno prošnjo do vseh slovenskih rodoljubov, naj blagovoljuo skrbe, da družbena tiskarnica pri tem početji zgube trpela ne bode. — Cena knjigi je nizka, broširan iz-tis velja 1 gold. 20 kr., trdo vezan 1 gold.
30 kr. Dobiva se v Celovcu v tiskarnici družbe sv. Mohora in pri vseh bukvarjih, ki imajo slovenske knjige na prodaj.
Listnica uredništva.
V. č. g. H. D. k. v V. Vrnoli ste nam še le 5. št. ko je uže na prvi stala opomba: Poslali smo mnogim gg. list na ogled, kedo r se ne misli naročiti, naj nam list vrne, kedor ga obdrži, smatramo ga za naročnika. V. č. g. A. U. ž. v bleškem gradu in v. č. g. M. V. ž. v Mokronogu: Vi ste tudi urno 5. št. nazaj poslali; nismo znali, da opomba še le pri 5. št. veljavo dobi.
Uredništvo.
Koristno naznanilo
prečast. dohovsčini.
Tovarna za izdelovanje voščenih svečt lastnina Alojzija Bader-ja v Gorici, ki
je bila odlikovana se sreberno svetinjo in častnim diplonom pri svetovni rasztavi v Parizu leta 1855, na Dunaji leta 1873, ravno tako pri razstavah v Gorici leta 1854, Mo-nakovem 1855, in Trstu leta 1871, priporoča svoje sveče iz čistega vosku od čebel, po nizkill cenah, ki se ne kidajo in ne one-čedijo altarja; gorijo mirno in sc počasi povžijejo.
Cerkvena oskrbništva plačajo lahko koncem leta. Vsaka naročba se hitro in natančno po pošti ali po železnici spolnuje.
Tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu
je izdala in založila:
Ant. Mart. Slomška
IMAME IPItK.
Druga knjiga :
Basni, prilike in povesti.
Zbral in uredil M. Lendovšek, katehet v Ptuji. Cena broš. iztis 1 gl. 20 kr., trdo vezan 1 gl. 30 kr.
Mmf* P**va knjiga te zbirke: A. M. Slomškove Pesmi se tudi še dobiva broširan iztis po 90 kr. trdo vezan po 1 gl.
V založbi tiskarnice družbo sv Mohora se še dobiva:
Anton Janežičev
slovensko-nemški slovar.
Drugi popravljeni in pomnoženi natisk.
Broširan gl. 2.20 kr., trdo vezan gl. 2.50 kr.
Naročila sprejemajo vse bukvarnice. V Ljubljani, Bauiberg & Kleinmayr in M. Gerber. V Trstu, F. H. Schimpft'. V Gorici, Wokulat. V Mariboru, A. Ferlinc. V Celji, J. Geiger. V Ptujem, W. Blanke. V Kadgoni, J. Weitzinger. V Novomestu, C. Tandler. V Gradcu, Leuschner & Lubensky in U. Moser.
tm" Kdor pa znesek franko pošlje tiskarnici družbe sv. Mohora v Celovec (naj« ceneje po nakaznici [Postanweisung]) dobi tudi knjigo franko poslano.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega LIoyda.