St 47. Poštnina pavSallrana. V LJubljani, dne 18. novembra 1920. Leto II. Glasilo »Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo". fV* Izhaja vsak četrtek. Naročnina: poluletno . . . * *........... « „ 13*— Posamezna številka............. , !•— Kmet, pomagaj si nam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam! Inserati: 1 mm Inseratnega stolpiča stane za: male oglase .............. uradne razglase............. reklame ••• •*•••<••••••• K 1-. . 1-60 • . 2- uredništvo in iipravniStvo lista je v Ljubljani na Kongresnem trgu it. 9 (nasproti dvorca). Sovražnik na naših tleh! Vsi v bo] proti njemu! Do zadnjega moža vsi v boj za svobodo zlato! Kakor nekdanji krvoločni Turek, ki je prihajal v naše pokrajine požigat, morit in ropat, tak brezobziren sovražnik slovenskega kmeta je tudi sedaj še na naših tleh, t. j. gospoda, ki hrepeni po nadvladi nad kmetom. Gospoda hoče vso moč imeti v ,svojih rokah, za kmeta, obrtnika in delavca pa ne pozna drugega kot vedno večje in večje davke, žaljive besede ter gospodarsko in politično zasužn jeva nje. 28. november, dan volile v, je pred vrati! Kmetje, zavedajte se, daje ta dan eden najpomembnejših za vse naše življenje. S svojo odločnostjo, živahnostjo in zavednostjo in s svojim delom boste ta dan odločili, ali bo kmet še v naprej hlapcc in suženj gospode ali bo pa svobeden! Odločili boste, ali bomo še v naprej morali prosjačiti nezrele in nesposobne vlade za svoje pravice, trpeti vsakojakc krivice in naredbe, ki nam jih nalaga gospoda, ali pa bomo postali sami svoji gospodarji in si bomo svoje pravice sami vzeli! Samo na dan 23. novembra si lahko še pomagamo ali pa se upropastimo. Če zamudimo ta dan, je zapečatena naša usoda in pomagal nam ne bo pozneje noben kes in nobeno jadiko-vanje in tarnanje! Zatorej vsakdo na delo In zopet na delo sedaj, ko je še čas, dokler ni prepozno! Vsaka stopinja, ki jo naredite v dosego zmage naše kmetske osvobodilne ideje, bo z zlatimi obrestmi poplačana vam in vasi družini v vsej bodočnosti! Zato ne zamudite sedaj niti trenutka in hitite na delo! Žr*vuite zadnje dneve prod volitvami, razdelite si s svojimi tovariši okrožja v svojiobčin in poh ■ * 11 e od hiše do hiše: poučujte, navdušujte, bodrite svoje občane in spravite vse nr volišče! Pove j« e jim, da ravno njih kroglica lahko odloči našo usodo — naš kmetski obstanek! Storite vse, da o vsak naš volilen vsaj zadnji dan pred volitvami dobro vedel, da mora kot kme 6 p u s t' • i r>voju x i o jt I i c o edino-!* v skrinjico »Samostojne kmetijske strank e", ki bo na Kranjsken na vseh voiieč:n druga v vrst!, na Štajerskem pa bo imela na'ep!jeno zeleno kandidatno listo na kateri bo naslikan vinogradnik s škropilnico, kmet jskim orodjem in kravo. S'eherm kme,t, kmetijski delavec, najemnik, viničar, obrtnik in vsakdo, ki med kmetskim ljudstvom ž:vi. mora spustiti svojo kroglico le v skrinjico edino prave, res kmetove „Samo-stojne kmetijske stranke41! Kdor izmed teh vedoma, hote ali pomotoma spusti kroglico v katero drugo skrinjico, tisti je izdajalec svojega stanu, grobokop svoje lastne svobode, pravice in blagostanja. Tega bodo prokiinjali njegovi potomci, ko bo on že davno v grobsil Enako izdajalstvo zakrivi tudi oni, ki se volitvi odtegne in noče iz kateregakoli vzroka na volišče. Na dan vo..iev zberite VSC naše ljudi! Ponašihzaupnikih dvignitevsemlačnežeinbolniketer jih spravite na volišče! Naj bo volišče še tako oddaljeno In naj pada dež, sneg, ogenj ali goreče žveplo, peijite našo armado, zbrano do zadnjega moža, na vcl šče v boj za zmago naše kmetske pravice! Nasprotniki bodo spravili v mestih in industrijskih krajih zadnjega, četudi smrtno bolnega svojega voiiica na volišče. Ako ne storimo mi isto, bomo ostali v veliki manjšini in naši nasprotniki se nam bodo smejali pijani zmage, dočim bo naš kmet še v naprej ostal vkovan v verige korupcija, biča in meščanske nadvlade. Tovariši kmetje! Vsakdo izmed vas nosi veliko odgovornost pred narodom, pred kmetsko bodočnostjo in pred svojimi potomci! Zavedajte se, da je dne 23. novembra od v~s samih odvisna'vaša sreča aii nesreča! Vsakdo, ki ne izpolni ta dan svoie dolžnosti, fe izdajica. In strela z neba ubij izdajalca kmetskega stanu ter kmetske svobede in družine I Ako stori vsakdo svojo dolžnost, bo naša zmaga veličastna. V boj tedaj za kmetski narod naš! Vodstvo ,,Samostojne kmetijske stranke". Obrtni kandidati JDS, SLS. in SKS. Klcrikalci se napihujejo in hva* 1 i jo, kako pri srcu jim jc obrtni stan. Postavili so obrtnika za kandidata na Irci jem rneslu. K j. nn mestu, k jej srOtovo ne bo izvoljen, kajti v Ljub-liani dobe klerikalci saino kvečjemu cncqo poslnnca. Liberalci v „Jutru" in ..Slovenskem Narodu" prnvtako pojejo slavo sebi in vlečejo obrtnika in trgovca. Obrtnega kandilnta so postavili na tretje mesto, ko dobro redo, da več kot enega poslanca nc dobe. Na deželi so pa postavili obrtnika na drugo mesto. Vsakdo pa vc, da liberalci na Kranjskem niti prvega kaudidata ne spravijo pod strebo. 3di smo dali obrtnikom na Kroni-•kem tretje, četrto in šesto mesto, t. j. mesta, na katerih bodo izvoljeni. Torej klerikalno in lil>cralno tret> ie mesto pomeni v Ljubljani za obrt-lika bdiko, kakor če bi ga mi kan« iMirnli na trilesoiom. Litaralni obrtniški kandidat na iežcli na drugem mestu prt jc na 'sten;, kakor če bi ga mi postavili na To. mesto. Jasno jc, da obrtnik pri liberalcih' :nkcr pri klerik.il'.'ih nima zaslombe, ;mpak jim je le za štafažo, pri na« •ja obrtnik ve, kaj ima. „Slovcncc", ,,Slovenski Narod" in ,,-Jutro" pa naj se lc dalje napihujejo. Obrtnik jih jc sedaj spoznal, kakor jih je kmet spoznal že prej«. Obrtniki torej v SKS.! Veliki pomen našega nastope. Slovenski kmet, ki je dobil leta .1848. vsaj nekaj svojih človeških pravic, je imel prva desetletja ogromno nalogo, da odplača dolg, ki mu ga ie gosposka naprtila za njc-gevo osvobo jen je. Večna čast gre slovenskemu kmetu, da jc ta svoj dolg odplačal in poleg t(ga nabral in pridelal Se vso težke milijone, ki so v naših pobojiItiicsiIt. Naravno, da v tej delavni in naporni dobi km«'t i*i imel niti časa, da bi se tudi za druge stvari zanimal. Zato je bilo iU"C«r. da so zngr:ibi'i drugi zn moč kak^.r so govorili, da pomagalo kmrtn. Kako so v resnici, pomagali, pa vemo vsi in zato so jc vsled sr-1'..Jrie potri'»" in šc bolj! fbče zahteve por«iiila SKS. 1 To je prvi pomen našega nastopa, ia je storjen odl-K korak k osamosvojitvi našega kmeta. Političen položaj na svetu je dano tak, Ja Ima pravico samo tisti, ki je imvan. Ker mi vsi to vemo, zato smo se združili z našimi brati Hrvati in Srbi in pitali tako ujedi-njena in močna država. Žalostna resnic« je, da ni vse v državi tako, kakor bi moralo biti. Krivi pn so temu tisti, ki so dci-sedaj vladali, in sieer brez razlike, ne samo Slovenci, temveč tudi Hrvati in Srbi. Ker pri naših bratih so -ii\n<)t!iko vladali vsi drugi, samo ne 1.met ji- in Vikor pri nas, so tudi tam vso politične stranke le izrabljale kin"čki» neveduošt. Te pn je danes korec ne samo pri nas. temveč tudj pri Ilrvatih ia 'Srbih, ki so enaki kakor mi osnovali svoje samostojne kmečke stranke, j Da se naše gibanje vrh po vsej dr-iavt — to je drugi veliki pomen našega nastopa, to je zmaqa stare pravde! j Mi vsi uvidevamo potrebo, da smo fijedinjeni, toda ne tako kakor bi hoteli nekateri profesorji in doktorji. Mi se hočemo ujediniti s srbskim, j s hrvatskim kmetom, ki sta ravno-tako izrabljana kakor mi. Kmetski stan pa ima po vaej državi ogromno večino in zatfo se ujedini ves tro-imeni narod, kadar se ujedini slovenski, hrvatski in srbski kmet. Mi kmet ie pomenimo zategadelj končno izvršitev velikega pesi a ujedinjenja. Kadar izvršimo njediujenje kmetskega stanu vse Jugoslavije, takrat smo postavili trden temelj naši bodočnosti. In to je največji in tretji pomen našega nastopa. Ni stranke v državi, ki bi imela iako širok program, ni stranke, ki bi imela tako življenjsko upravičenost, tako bodočnost kakor mi, zato pa je tudi naš nastop najpomembnejši in najpotrebnejši, lladi tega pa nastopamo tudi odločno in zavedno, ker vemo, da je zmaga naša, ker zahteva tako narodni in dr-žfli-ni interes. Večen greh napram svojim potomcem bi storili, če se tega ne bi zavedali, z večno sramoto bi se pokrili, če bi prezrli pomen prvega velikega samostojnega nastopa vsega kmetskega liudstva v Jugoslaviji. Zato pa je samo eno odločilno: Vsi v strnjenih vrstah v boj za staro pravdo, za SKS! Jadransko vprašanje rešeno. Naši delegati so podpi=.ali pogodbo v St. Margheriti. Italijani so nam baje priznali Logatec, Idrijo, Rakek in Planino, dobili pa so zato Snežnik, mesto Zader v Dalmaciji. Peka postane samostojna država. Ta izid jo za nas vse prej ko ugoden. Naše stališče pri teh pogajanjih je bilo še posebno otežkoeeno zaradi izgube koroškega plebiscita ir. pa zaradi po Italijanih že načetega vprašanja za odstop blejskega kota Italiji, s čemer bi mi izgubili velik del Gorenjske. Tudi sicer je imela Italija pred nami to ugodnost, da se njo prišteva med one velike sile (Anglija, Francija, Italija), ki imajo nalogo Evropi pomagati. Mi Jugoslovani smo tedaj v pega jamih z Italijani ..manj vreden narod" in moramo potrditi vse za dobro, pošteno in upravičene, kar nam Italijani diktirajo. Vsak pameten človek je moral vedeti, da ne gredo naši jugoslovanski delegati na pogajanja, nego da gredo samo podpisat to, kar bodo Italijani ukazali. I)a smo znbredli v tako slab položaj in da so morali naši delegati ubogati italijanski diktat. smo v prvi vrsti sami krivi. Da, Slovenci smo krivi. Prva krivda izvira šo izza dni ob polomu Avstrije. Takrat bi bili mi lahko ustvarili tok položaj, da bi se z Italijani mogli pogajati o Soči kot meji. To krivdo nosi baš takratna naša slovenska vlada, ki je pravi trenutek zavrgla in zamudila, s tem, ko se ni mogla odločiti za edinstvo 8 Srbi ter je "e vedno računala na restavracijo Uabsburžanov. Le pri- Kmetje vse Jugoslavije, brez razlike vere, p&tiaena fn narodnosti, združimo se! Tovariši kmetje! Naše geslo je: kmet, pomagaj si sam In svoje stališče v državi uravnavaj si sami Klerikalci so proti kmetijskim šolam. Toliko smo se trudili, da bi se ustanovilo nekaj kmetijskih šol, da bi se mogli kmetski sinovi in kmetske hčere v kmetijstvu in gospodinjstvu izobraziti, a klerikalci, ki so na vladi, nočejo ustanavljati prepotrebnih kmetijskih šol. znajmo odkrito! Zato pa se nam naravnost bedasto zdi, da ee različno časopisje glede izida takozvanih pogajanj razburja in ljudi vleče. Demokratski in klerikalni ministri so dali instrukcije našim delegatom. Te stranke so tedaj tudi dobro vedele, za kaj gre. In zakaj dane3 te vesti o ropanju in namigavanja, kakor bj bil Beograd vsega kriv. Bridka je izguba, ki nas je zadela in tega ne smemo pozabiti nikoli. AH sedaj ne gre ..farbati" ljudi in krivdo valiti na Beograd in Srbe, ker tn pot smo Slovenci kot državljani Jugoslavije sami primorau naše delegate k podpisu prve menice naše tiarodn» ško-' de, ki smo jo v prvi vrstj zakrilil) Slovenci s svojo lastno mlačnostio ir neumnostjo. Zato budimo rajši državno in narodno zavednost, povejmo ljudstvu resnico in delajmo že sedaj na to, da pridebimo vse nazaj, kar smo po lastni krivdi Jzeiibili! Namesto nesramnega plemenskega hujskanja, gojimo državni nacionalizem. Bratom pa, ki ostanejo onkraj državne mejo, povemo, da zadnja beseda o jadranskem vprašanju še ni izgovorjena. Manj fraz, pa več razumevanja, delavnosti in odkritosrčnosti! Dr Korošec za razporoko. Nam saniostojnežcm, ki smo za »retost in nerazdružljivoet zakona, podtikajo hudobni agitatorji vse mogoče grehe in nakane. Zočc'ck razpo-roke pa je napravilo ministrstvo, v katerem sedi in odločuje tudi duhovnik dr. Korošec. V ..Uradnem listu" it. 02 z dne avg. t. 1. je razglašena ministrska naiedba, ki jo jo podpisal tudj dr. Korošec, in ki določa r členu 68 sledeče: Ako se je žena za mrtvega proglašenega moža zopet poročila, a se pozneje pojavi prvi mož, je smatrati drugi zakon za polno veljavnega in v tem zakonu rojene otreke za zakonske. Če se prva zakonska v treh mesccih ne zedi-nita, da bi nadaljevala zakon, oetane novi zakon v veljavi. Torej, ako lahkomiselna, prevro-JSekrvna žena ni marala počakati na vrnitev moža iz ujetništva, temuč si je brž poiskala drugega moža, dobi od dr. Korošca blagoslov, da smej prvega moža, vojnega trpina, kratko odsloviti. Kje se bo volilo? V volilnem okrožju Maribor-Celje se bo volilo na naslednjih voliščih: V brežiškem političnem okraju: Gorica za obč. Anže, Gorica, Križe, Raztez; Rajhcnburg za obč. Armo-sko, Brezje. Rnjhenburg, Senovo, St"lcvnik: Plst«rje za obč. Artiče, r<"tcr je; Dizeljsko za obč. Bizcljsko; B'aac? za obč. Blanca; Globoko zn obč. Bojsno, Globoko, Pišoče; Bre-iice 7.a obč. Brcžiee, Zskot; Buče zn obč. Buče, Lastnic, Sedlarjevo, Ve-rače; Dob je za obč Dob je, Presečno; PlUtajn za obč. Drensko rebro, Pil-štajn. Prevorje, Zagorje; Dobova zn obč. Gaberje. Loč, Mihnlovec, Mo-stec, Rigonei, Sel m . Vel. Obrež; Planina za obč. Oolobinjck, Loke, Pla nina, Planinska vas, St. Vid; Pod-ereda za obč. Corjane, Koprivnica Mrčna seln, Podsreda, Veliki Kamen ; Podčetrtek za obč. Imeno, Podčetrtek, Sopote, Virštajn; Kapele zn obč. Kapele; Sevnica za obč. Sevnica ; Sromljc za obr. Sroral je; Sv. Peter pod So. gorami za obč. Sv. Peter; Videm za obč. Videm; Zobu Jcovje zn obč. Zaimkov je. V celjske*11 polit okiaju: Bočm za obč. Bočna: Braslovče obč. Braelovče; Celje 1 zn Celje mesto; Celje II za Celje mesto; Breg za Oi»lj<* okolica; Gaberje za Celje okolica; Dobrna za obč. Dobrna; Dol za obč. Dol pri Hrastniku; Dramlje za obč. Drami jo; Frankolovo za obč. Frankolovo; Go-milslco za obč. Gomilsko in Grajska vas; Gornji Grad za obč. Gornji Grad in Nova Štifta; Žalec za obč. Gotovlje in Žalec; Griže za občino Griže; Jurklojier za obč. Jurklošter. Sv. Lenart; Sv. Rupert za obč. Ivn-lobje, Sv. Ruoert; Kokarje zn obč. Kokarje; Laško za obč. Laško, Sveti Krištof; Ljubno za obč. Ljubno; Loka pri Z'id. mostu za obč. Lok?; Luče za obč. Luče: Marija gradnc za obč. Marija gradeč; Šempavel za obč. Marija Reka, Šempavel; Mozirje za Mozirje trg, Mozirje okolica ; Mest in je za obč. Nezbiše, Roginska crorca, Sv. Peter na Medved. sHn. Zibika; Nova cerkev za obč. Nova cerkev; Petrovče za obč. Petrovče; Polzela za obe. Polzela; Ponikva zn obč. Ponikva; Vransko za obč. Prekopa, Vransko; Pečica za obč. Rečica ; Slivnica za obč. Slivnica; Solčava za obč. Solčava ; So. Lovrenc zn obč. Sveti na. Sv. Lovrenc pri Proži-nu; Sv. Hema za obč. Sv. Ilema; Sv. Jeronim za obč. Sv. Jeronim; Loka zn ob". Sv. ŠU^n. Tinsko, sem; Sv. Vid pri Ponikvi za obč. Sv. Vid; Šempeter ob Savinji za obč. Šempeter; Sen!juri I in II za obč. Šentjuri ob inž. zpVmici, trar in okolica; Šentjuri ob taboru za šentjuri ob t"boru; Šlcofja vas zn obč. Škofja ras; Šmarje pri Jelšah za obč. Šmarie trg; Šmarje pri Jelšah za obč. Šmarje okolica: Šmartno v Roijini dolini zn obč. Šmartno; Teharje zn ol»č. Teharje; Trbovljt J-IV za obč. Trltovljp; Vel. Pire-šica za obč. Vel. Pire"«*«; Vojnih za obč. Visnia vas, Vojnik. V konjiškem političnem okraju: Konjice zn obč. Bezina, Konjice okolica; Špi-talič za obč. Bezovica, Tolsti vrh; Vitanje za obč. Brezen, Pakn, Sko mnrie, Vitanje; Frihova za ob*. Grušovje, Vrhovlje; Konjice za obč. Konjice trg, Trpanje; Čadram zn obč. Kot, Okoiko, Oplotnica; Sv. Florjan za obč. Jvozjak. Spod. Dolič ■ Sv. Jernej za obč. Laže, Sv. Jernej: Stranice zn obč. Ljnbnica, Strani^: Loče za obč. Loče. Zl>elovo. Ziče: Šent. Jungert zn obč. Padcški vrli, šent. Jungert; '/.reče za obč. Zrečo. V ljutomerskem polil, okraju: Plitrički vrh zn obč. Apnčp. Lutvcr-ci, Nnsova. Piitvički rrh; Videm zn obč. Bolehnoci. Gnlušak, Krnljevci. Slnbtinci. Sv. Juri ob Ščsyrnici, Tr-bcgovci; Orrhovci za obč. Ilornčeva, Orel i ovci, Zbigovci, Boreči; Ključar o rci za obč. KI jifčarovci, Logn rovci, Križevci, Lokarci. Bučečovci; Bučečovci za obč. Ujaševci, Stnra nova vas, Vučja vas, Bunčani; Vrže) za obč. Grlova, Kristane}. Vržci. Branoslnvei; Cezanjevci za obč. Ce-•/.anjevci, Knmcnščak, Stara cesta; C ven za obč. Cvcn: Gor. Radgona zn obč. Črešnjevci, Gor. Radgona, Police; Mala Nedelja zn obč. Goč. .Tešenca, Račje; Ma-'■ole zn obč. Jelo^pe-Mnkole, Sveto Ana; Šcnfovrc zn obč. Knlšc, Kovača vas, Ritoznoj, Šcntovcc; Krčevita za občino Krčevinn; Lehev ra občine Lehen, Rdeči breg: Leitersberg za obč. I.eitersberg, Nr 'anci, Pesnički dvor; Poljčane z r Vk>, vn«. 1'ek"1 Stanovsko; Sv. J vri za obč. Malnn Partinjp. Spoflnii Gnsternj, S redni" Gasteraj, Zgornji Gastcrnj, Sv. Ju ri; Slivnica za olvč. Orehova vn« Skoke, Slivnica; S v. Martin za ob" Osel j. Smrečno, Sv. Marlin; Svr ina zn obč. Plnč. Slntinski dol, Sve čina; Velkn za obč. Plodršnica, Slad ka gora, Trato, Velka: Podbrežje z obč. Podbrežje, Zrkovci; Tezno zr obč. Rad vina, Tezno; Sv. Lovrenc ■/.a obč. Rečeniak. Sv. Lovrenc; Sv Trojica zn obč. Sennrska, Sv. Tro-'icn, Spodnji Porfič. Zsrornji Por-ič, Verjnne, Slov. Bistrica za obč. Slov. Bistrica in Spodnja Nova vas; Spodnja Polskava za obč. Spodnjn Polskava: Sv. Rupert za obč. Spod-^ija Veličina, Zgornja Veličina, Ze-'nrevo-Radehova; S v. Jakob za ob "ine-Spodnji Šentinkoltski dol, Zgor •iji Šentjnlcobski dol: Sv. Lenari zn ■>bč. Spod. Zerjiivei, Zgor. Zerjavci Sv. Lenart, Zaniarkova: Studenci za ibč. Studenci; Sv. Marjeta na Polju za obč. Sv. Marjeta; Sv. Juri za obč. Sv. Juri ob Pesn., Špičnik. del Gra-lišča; Sv. Križ za obč. Sv. Križ; T in je za obč. Ti nje; Šent Kungoto -■ca obč. Vrtiee, Zgornja Šent Knn-Tota: Zgor. Bistrica za obč. Zgornja Bistrica, Zcornja l\ožnica. V ptujskem političnem okraju? Sv. Urban za obč. Bišečki vrh. Destinci, Dolič, '".ivanjci, Ločič, Sv. Urban, Trnovska vas, Trnovski vrh; Sv. Marko za obč. Borovci. Markovci, Prvenci. Spuhla, Zabovd; Sar d za obč. Bra-tonečice, Savci, Tniovci; Svetinj< za obč. Brebrovnik, Litmerk, Miha-lovci, Veličane, Zerovinci; Breg za obč. Breg, Hajdina; Plat za obč. Brestovec, Nimno. Plat, Rajnkovec. Sv. Katarina; Ragoznica za obč Brstič. Kicar, "Rngoznien ; Maretinci za obč. Bukovci, Formin, Gajevci, Mala vas. Maretinci, Stojnci, Sv. Marjeta; Cirkovce za obč. Cirkovce, Šikoln: Velika Nedelja za obč. Cvet-kovci, Sardin je, Trgovič, Velika Ne- - Bera se bo v klerikalni avtonomni Sloveniji podesetorila in še v denarju bo treba plačevat veliko bero. Kdor si tega ne želi, mora delati z vsemi močmi na to, da ljudje ne bodo volili klerikalcev in jim dali s tem moč za take naklepe glede bere. delja; Stoprce za obč. Crmožiše, 1fp»,v • '"' ■ Dobrina, Kcčice, Nadole, Zetale; Nova Cerkev zn obč. Dolenn, Gru-škovje, Nova Cerkev, Podlehnik, Sedlašek, Sv. Trojica v Halozah; Rogatec za obč. Donnfka eora. Roga tcc, Sv. Florjan, Sv. Rok; Polen-"ak zn obč. Draffovic. lHaponci, Po lanci, Polensak, Lomi, Sv. Lovrenc; Gradišče za obč. Dravci, Gradišče, Gradišče za ob". Drstelja. Janežovoi, Jiršovci, Vintrovci: Ormož za obč. B"rnnkovci, Hardck, Ilura, Ormož, Pušenci; Hrastovec za obe. Gorcn^L-j vrh, Turški vrh, Zavrče; Sv. Barbara za obč. Gruškovec, Slatina,,Sv. Barbara, Sv. Elizabeta; Sv.-Miklavž za obč. Jaatrebci, Ifenn^nci, Ko?». Sv. Miklavž, Vitan; Markla ms za obč. Jurovec, I.anca ras, Trnovci, Zcornja Pristava; Kostrivnica za obč. Kostrivnica; Krče vina za obč. Krčovina. Mestni vrh, Vurperg; Sv. Tomai za obč. Lahonci, Runoč, Sv. Tomaž: Ptujska gora za obč. Maj-špprp, Ptiij?kn eorn; Domava za obč. Mezsrovci, Moškanjci. Pacinjc, Pod-vinci; Sreditfe za obč. Obrežje, Središče, Šalovci, Vndmnci; Sv. Vid 'a obč. Podbr^/je, Vareja; Sv. I.c-nnrt za obč. Po:ll)orci, Samožani, Sodinci, Vičanci: T tuj za obč Ptuj; Rogaška Slatina za obč. Rojvnškn Slatina, Slatina okolica, Spodnje Scče^o, Sv. Mohor, Sv. Trojica, Ta-kačevo; Sv. Andral za obč. Snknšak Tvnpšinri, Polnna, Vanča vas. Ve-5čica; Pucinci za obč. Brezovci, Gorica, Lernerje, Markišavci, Pucinci, Prcdanovci, Sebcborci; Turni&če za obe. Brezovica, Gomilca, Ncdeljica, Renkovci, Turnišče: Sv. Juri za obč. Budičina, Nuskova, Rogačcvci, Serdica, Sotina, Strun rje vo. Sv. Juri; Šalovci za obč. Budinci, 3lali Dolenci, Veliki Dolenci, Ilodoš, Kr-ttlivnik, Šalovci; Kobil je za obč. Bukovnica, Kobilje. Motvarjavci; Cankova za obč. Cnnkova, Gor. Črnci, Korovci. Pužavci, Skakovci, Štrukovci, Topolovci; čentiba za obč. Ccntiba, Dolina pri L., Pcti-šovci. Fince; Markovci za obč. Če-ninc{. Laeova, Markovci, Neranovci, Zenavlja; ČrenSovci za obč. Čren-šovci, Odranci, Mala poljana. Velika poljana, Trnje, Žižki; Moščanci za obč. Dankovci, Ivanovci, Koša-rovci, Ivukeč, Mačkovci, Moščanci, Panovci; Dobrovnik za obč. Dobrov-nik, Gentcrovci, Jošec, Ivamovci, Radmožanci; Gor. Lendava za obč. Dol. Slaveči. Koračevci, Gor. Lendava, Otovci. Pro&ečkn ves, Vidon-ci; Melinci za občine Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica, Melinci; Grlinci za. občine Domanjci, Grlinci. Krašči, Roppča: Križevci za obč. Domanj-iovci, Križevci, Ivnstanovci, Lonča-rovci, Somorovci; Fukšinci za obč. Fukšincj, Kramarovci, Ocinje, Per-toča, Večeslnvci; Gederovci za ob& Lakoš; Marlijanci za obč. Martijanci, Moravci, Nemčavci, Noršinci, Tešanovci; M.Scbcia za obč. Raki-enn, M. Sobota; Kropivnik za obe. Kropivnik, Motovilci, Poznanovci, Radovci. • * * Za nova volišča so določene občine Kozje, Lembcrg in Ruše, ki so liile pri prvotnem natisku voliiC pomotoma izpuščene. Namesto volišča Muretinci (okraj Ptuj) se določi za volišče So. Marjeta, namesto volišča ■ radišče i okraj Ptuj) se določijo za »•«"■:> Gedcrovci, Krajna, Petrovci, Ran-Sv. Andraž na Goru-kem, Zagorci; kovd< ; Tišina za obč. Gra- jeni Jane za obč. Slovenja vas, (|;SČC) pctanjci, Tišina, Tropovci; Šent Janž; Sv. Andraž za obč. Sko- Qaberje za obč. Gaberje, Hotiza, rišniak. Sv. Andraž v L., Vel. Varni- Kapca? Kot, Gornji Lakoš, Spodnji ca, Vel. Okič; Sv. Lovrenc na Polju zn obč. Sv. Lovrenc. V slovenjegra-škem političnem okraju: Brezno zn obč. Brezno; Črna za obč. Črna, del Bele; Dravograd zn obč. Dravograd, Ojstrica, del Ljibclič; Šmartno za obč. Golava buka, Šmartno; Gortin.-i n obč. Gortina, Pernice, Trbonje: 'juštanj za cbč. GuStnnj, Kotlje-'ifoiica za obč. .Innž^v vrh, Ribnica • T a pla žn obč. Tvanla; Slovenjgradc< 7a obč. T.egen. Pameče, Scle, Slo enjcradec, Stnri trg; MarberJc t '>č. Marberk, Zg. Vižinga; Sv. II n obč. Rv. Tli. Sv. Vi'1 ......... :. - . • ^ *?ežicn zn ob*. l\re?icn: Mula zn obč. ^'VT ""T-° rltV, Mu ta. Sv. Primož: Šentjanž za "r^m "i-ZuTnČ bčine Otiški vrh. Šentjanž, Vrhe;,^«- K vo^cu Plm^k. vrh ^ pn-n j ■ i.. t» i • t» tpč. Berkovci, Irnnjšovci, Kančov-i, Krnci, Rntkovei, Središče; Bo-donci za obč. Bodonci, Novi Bez novci. Stari Beznovei, Vndarei Zenkovci; Bogoiina zn obč. Bosroji-na, Filovci, Ivanjci. I.ukačovci, Mln'-linci, Strebovci,; Pečarovci za obč. Bokrači, Dolina, Pečarovci, Šalo monci, Vaneča; Kuzdoblanja za ol><\ Boreča, Dolič, Kuzdoblanja, Matja-ševci, Gor. Slaveči, Tvrdkova; Kup-šinci za obč. Borejci, Černelovei, Klerikalna stranka je proti agrarni reformi. Ona je proti temn, da bi se vzela zemlja veleposestnikom in graščakom, ona je proti temn, da bi nbogo Ijndstvo dobilo zemljo. Klerikalna stranka hoče imeti nbogo in lačno Ijndstvo, ker ga gospoda npa le na ta način bolje krotiti. Vsakomur svoje, a kmetu deželo in zemljo! Vsi kmetje hočemo In moramo pomagati fn delovati do končne zmage SKS.! Tovariši kmetje! Ni dovolj, da volite sami samostojno, temveč vaša sveta stanovska dolžnost je, da pripravite do tega tudi vse omahljive sosede. volišču ne bil njen zastopnik navzočem Skrinjice preskrbi osrednja vlada, predsedniki volišč (ne pa. morda župani) pa so odgovorni, da se pravočasno postavijo na volišču za vse 6tranke. (Politični katekizem) je izšel v posebni knjižici ter velja C kron, po pošti 6 kron 40 vin. Knjižica je baš sedaj pred volitvami vsakomur potrebna. Naroča se pri ta jništvu SKS. v Ljubljani, Kongresni trg. ri, ii o i »Samostojna kmetijska stranka za Slovenijo" priredi volilne sbo-de v nastopnih krajih, in sice** V nedeljo dne 21 novembra: v Horjulu, pri St. Joštu, v Tomiš Jjn, na Igu, v Moravčah, v Vrh-polju, v Seaožetah, v Selcah nad Skofjo Loko, v Železnikih, v Stražišču, v Ratečah, v Radovlj;ci, na Zidanem mostu, na J^žici-Černu-iab, v Trebnjem, v Dobrniču, v Trzinu, v Domžalah, v Mengšu, na Krki, v Zagradcn, na Vinici, v Semiču, v Zadvoru, na Blokah, v Ložu, v Starem trgu pri Črnomlju v Cepliah, na Jezerskem, v Kokri, v Naklem, v Preddvoru, na Pristavi, v L- čah pri Konjicah, v Tepanjah, v Zetalah, v Razborju, v Ltkah pri Zidanem mostu, v Dolu pri Hrastniku, v Frankolo-vem, pri Novi cerkvi ia v Rečici; dne 22. novembra v Novem mestu: dne 26. novembra pri Katarini nad Skofjo Loko. Kmetje pridite na te shode polnostevilno in pokažite s svojo ndeležbo, da se zavedate resnosti časa in položaja, v katerem se nahaja kmetski stan! (V Poljanah nad Škofjo Loko) se je vršil v četrtek dne 11. t. m. dobro obiskan shod naše stranke, na katerem je govoril tovariš Babnik. blagoslovi! Nikdar več ne bom eovoril proti Samostojni kmetijski stranki." Pojasnite tovariši vsem nevednežem, da ie vsakega duhovna na tihem sram, če nastopa proti nam, da mu je v srcu težko, ker vč. da ne de'a nrav. Mnogo duhovnov nas jc že milo prosilo: „Re-šite nas političnega iarma, da b^mo res Vaši dušni pastirji in ne strahovani 'agitatorji te strašne klerikalne strahovlade." Naša stranka ima v svojem programu zapisano v točki 7.: »Stranka bo varojala verski lui slovenskega ljudstva." Naš „ Kmetijski list" ni še prinesel nikoli besedice proti veri, cerkvi ali poštenemu duhovnu. Naša SKS. bo varovala verski čut slovenskega kmeta tudi proti duhovnom, ki bi se spozabili tako daleč, da oskrunijo svoj poklic in cerkev z napadi na našo gospodarsko in politično sv-Vdo. Od nikogar se ne bomo dali ptraho-vati. Naša stvar stoji povsod i7*>orno. naša moč od dne do dne raste, slepci izpregleduiejo in zap"?čajo gosposke ierobe vseh vist. Ne verujemo več nobenim slepanem. 1 e k*met bo delal res za kmeta. Le sam si bo pomagal. Obračunali pa bomo tudi s sovražniki kmetov in najsibodo kakršnikoli. V boj ?a staro pravdo! Ljubljana, /5. okfo-br& 1920. — Gospod „Domoljub", ali ste sedai siti? (Vilam s tremi rogli) primerja Domoljub" n?fo stranko. Ali vestp. čemu so take vile potrebne? Da se izkida ž njimi gnoj. To bomo tudi dne 28. novembra tem?'ii*n onravili, da ne bo več smradu v Sloveniji. (Pretepače, pijance, koruznike itd) imenuje ..Himoljub" vse samostojno 3š5c se strokovnjak za politične želodčne bolezni! Glasom analize mariborske „Straže" z dne 12. novembra boleham podpisani na tujih telesih v želodcu (dr. Korošec) in srcu (moja žena). Ker bi vsekakor rad imel pri volitvah zdrav želodec, išiem specialista -zdravnika, ki bi mi s „pumpanj«m" spravil dr. Korošca iz želodca. Žena pa naj le ostane v srcu. Ponudbe sprejema Ivan Urek v Brežicah. (Kdo je klerikalni kandidat Rakoše?) Na Dolenjskem kandidira SLS. tudi nekega Rakošeta. Pred letom dni so klerikalci tega človeka še podtikali naši stranki ter ga pcova'i s pijancem, žga-niarjem, pretepačem itd. Kdo je torej ta Rakoše? Ta je bil med vojno najhujši rekvizitor na Dolenjskem, ki je s prHniarai in darili naskaVoval zakonsko poštenost naših kmečkih žen. Ra-košc pa sploh ni kmet. temveč tovarnar žganja in velik protivnik „Svete vojske'' Bil je hud liberalec, a sedaj ga duhovniki priporočajo s prižnic. Pri nas bi tak človek nikoli ne m-^el doseči zaupanja, kaj šele mandata, a za >LS. je vsak izmeček dober. To si v> iilci zapomnite! (Komunisti in revolucionarji v Belo-krajini) Našemu treznemu in dostojnemu kmetskemu stanu so v sramoto „možje", ki bunijo kot plačani komunisti in Radičevi agentje dobro ljud- bili materialno oškodovani, bodisi vsled neopravičene internacije ali zapora, bodisi vsled izgredov, se pozivljejo, da v najkrajšem času predlože Uradu za zaščito beguncev v Ljubljani na Turjaškem trgu št. 3 vsa tozadevna dokazila, oziroma verodostojne podatke, o utrpljeni škodi. V spisu naj se navedejo ime, takratno bivališče in pristojnost oškodovanca. (Za izseljence v Ameriko) Vsak potnik, ki gre v Ameriko, se mora izkazati z zdravniškim izpričevalom, da jc bil pred odhodom cepljen proti kozam, sicer se ne pusti na ladjo. (»Sporazum" z Italijo) je imel sa posledico, da je D' Annunzio takoj zasedel še otoka Krk in Rab, ki sta bila prisojena Jugoslaviji. (Robske duše) so nas imenovali beogradsld časopisi po našem porazu na Koroškem. Ministrski predsednik dr. Vesnič pa nele da je_ podpisal sramotno pogodbo z Italijo, temne je še čestital italijanskemu kralju za rojstni dan. Sodbo naj &i napravi vsak sam. (Madžarska mora podpisati mi-rovno ponudbo.) Antanta je poslala Madžarski ultimatum, da mora do 15. t. m. podpisati mirovno pogodbo. Antanta je namignila Madžarski, naj se ne zanaša na prijateljstvo za padu i h sil. Kakšno avtonomijo hoče klerikalna gospoda? Tega ne pove ljudstvu, „farba" ga z raznimi čenčami, gospodje sami med seboj pa so se dogovorili, di. bodo naredili tako avtonomijo, po kateri naj bi odpad a vsa dosedanja županstva, odpadli vsi župani, občine bi se zaokrožile po župnijah, županske posle pa bi opravljali gospodje župniki. To nam ie povedal klerikalni zaupnik, ki je iz klerikalne stranke zategadelj izstopil, ker noče s svojim glasom pri volitvah dne 28. novembra dati moči za takšno klerikalno avtonomijo. Pokrajinske vesti. (Naša glasovalna skrinjica) bo na vseh kranjskih voliščih na drugem mestu Vrzite glasovalno kroglico tedaj v drugo skrinjico. Na katerem mestu bo naša glasovalna skrinjica na Štajerskem, bomo še poročali. (Za ljubljansko mestno volilno okrožje) naša stranka ne bo postavila kandidatne liste, ker se v meščanske zadeve ne bo vmešavala, ampak kot kmet-ska stranka kandidira samo na deželi. (Strogo zaupno!) „Domoljub" se je zalegi v nas radi naše zaupne okrožnice, ki smo jo poslali našim krajevnim odborom. Strašno je bil hud in nam grozil, da jo priobči, 'i o ie vro7 1 -*o da bi njegovi backi mislili, da smo Bog ve kaj slabega pisali. Čakali smo. a ker „Domol:ub" te okrožnice ni hotel objaviti kakor je grozil, zato jo mi tu podajemo. Evo je: Iz več far smo dobili poročila, da duhovni napadajo našo stranko in pristaše z lažmi. Poslužujejo se taki obžalovanja vredni duhovni hudobne laži, da je naša stranka proti veri, da je vera v nevarnosti itd. Da boste vedeli, kako je to obrekovanie zlobno, Vam sporočamo sledeče: Pri naših voditeljih so se zgla-sili častitljivi duhovni, ki so se bridko pritoževali nad svojimi stanovskimi tovariši. ki zlorabljajo svoj poklic na prižnici ali v spovednici za to, da agi-ilrajo za klerikalno stranko in blatijo našo SKS. Zatrjevali so nam, da tako postopaio brez dvoma proti svoji boljši vesti iz strankarske zagrizenosti ali pa iz slepe poslušnosti do svojih višjih. Mnogo mlajših duhovnov počenja tako tudi samo j z strahu, da bi bili sicer na piitisk klerikalnih nasilnežev od strani \o 'stva klerikalne stranke odpuščeni iz e'užbe. Ko je vodstvo naše stranke zaupno pritisnilo na nekega kao'ana radi .ijcsovega rovarenja in obrekova-!< a proti nam, je dejal: „Ali hočete, da -o' uprem klerikalcem in da grem v ren'<»j s 16 K na mesec? Kaj bom po-ttm ZdčeP" — Star župnik, katerega &< p i'eu naši ljudje radi nastopa pro-(1 nam .n ga poučili o Samostojni kme-f's'-1 stranki, je jok.ije prosil za odpuščanje in jih blagoslovil rekoč: „A te ie pa tako, dragi moji, Bog Vas misleče kmete. Ako pog'?da v ng'rria'o, se mu bodo prikazali obrazi Rakoše-tov, Roškerjev, Pišekov in sličnih vzornih katoliških mož. (Tudi dikaz naSe zv«>ze z liberalci!) Ker so našo .-stranko in naš list gospodje od „Domovine" grdo napadli, navaja;o klerikalni listi to za dokaz naše zveze z liberalci. Za vzor imajo torej, ruski zakon, ker se žena ne čuti dovoli ljubljene, ako je mož parkrat na dan ne naklesti. (Nasprotni časopisi) posebno klerikalni, naj nam odpuste, da v teh resnih in pomembnih časih nimamo ne časa, ne vDlie, da bi se ozirali na razne čenče o zvezah z liberalci. Naši somišljeniki predobro poznajo naš čisti program in naše poštene cilje za osvoboditev kmeta. (Klerikalna maščevalnost) Znano je, da se tisti, ki se vedno skrivajo za vero, to so klerikalci, najmanj ravnajo po krasnih naukih Kristusovih. To vidimo zooet v slučaju našega pristaša Florjančiča. Mož je šel na lov in ne-zavedaje se. da je že v tujem lovišču, streljal je na race. Slučajno je bilo lovišče last hudega podrepnika ondot-nega župnika ki ga je nahujskal, da Florjančiča ovadi. To se je zgodilo in je bil Florjančič sodnijsko kaznovan radi prestopka zoper lovski zakon. Brž, z veliko slastjo je pisal župnik ali kaplan v „Slovenca": „Vojvoda Samostojnih' obsojen radi tatvine", samo da napaše svojo maščevalnost in škoduje ugledu našega pristaša. — Pa še lepše je pokazal dotični gospod svoj značaj v drugem slučaju. K Florjan-čiču, ki je tudi gostilničar, je poslal najeto žensko, ki je milo prosila, da naj jej proda nekaj žganja za bolnega očeta. Dasi se je dolgo branil, je iz usmiljenja do bolnika naposled vendar dal nekaj žganja prosilki. Ta je nesla žganje v farovž, kjer so takoj nato skovali ovadbo proti Florjančiču, da prodaja žganje. Tako početje vsak razsoden človpk najhuje obsoja in mu velja naš odkriti „fej"! Zapeljanemu kmetu, ki je svojega tovariša ovadil radi lovske tatvine, izrekamo naše obžalovanje nad njegovo ne 'ednostio. da se da za take grde namene izkoriščati. Farovške hvaležnosti ne bode vesel! (Klerikalne obljube-) Vsakemu je gotovo dobro v spominu, koliko vetra so svoj čas klerikalci počeli v deželnem zboru kranjskem z lovskim vprašanjem Pri volitvah je bilo njih najbolj navdušeno geslo: „Z za;cem proč, lov naj bo prost" itd. Seveda so po volitvah na vse te obljube kmalu pozabili. Tudi po državnem prevratu so nam obetali prosti lov. Kako pa to obljubo izpolnjujejo, nam najbolj kaže slučaj tovariša Florjančiča. Klerikalec in itid ti obliu-bi vse, ne drži pa nobene obljube. Zato, varni se ga! (Za naš tiskovni sklad) so nabrali zborovalci v Škocijanu 226 K, v šmar-jeti pa 460 K. Hvala! Posnemajte! stvo po Belckrajini. Glavni rogovPeži so Fr. gercelj v Kotu pri Semiču, Ja-npz Panjan v Čudnem selu (ta je tudi kandidat komunistov), Josip Schwei-ger v Loki in Peter Zugelj v Podklan-c«i. Ako bo ljudstvo poslušalo te zmedene, krive preroke, lahko zapade v nesrečo. Zato pa, tovariši kmetje v Belo-krajin«, ne poslušajte teh plačanih agentov, temuč volite dne 28. novembra kandidate edino prave »Samostojne kmetijske stranke". (Občina Leše.) Ker co volitve pred durmi, se je vršil lu misijon. Ali zaradi tega ne mislimo g. župniku ničesar očitati, pač pa smo odiočno proti »emu, da se z misijonom delajo kupčije, da morajo župljani za misijon plačati po 20 do 40 kron ali skupno 5000 do 10.000 kron, dočim prejmejo misijonarji le 600 kron, njih prehrana pa tudi ne velja 1000 kron. Gospod župnik, na tak način se ne služi denarja in župljani se za take misijone najlepše zahvalijo. (Iz Šentjanža pri Velenju) nam poročajo, da župnik deli za volilno agitacijo smotke ter naroča „Slov. Gospodarja" (gotovo ne za svoj denar). V župnišču napaja omahljivce z vinom, ki ga je nabral na beri, potem se pijanci domov grede valjajo po cesti, napadajo naše pristaše ter groze s samokresi. Vsa darila, prigovarjanje in grožnje ne bodo žuomku prinesle uspeha, ker večina naših ljudi ga predobro pozna ter bodo volili samostojno. (Sejmi pri Sv- Jurjn ob Taboru) se bodo zopet redno vršili. Prvi bo v soboto dne 20. t. m. (Tudi na štajerskem nam dela antanta krivico) po svoji razmejitveni komisiji, ki je prisodila skoraj celo slov. občino Mlake nad Muto Avstriji, od občine Sv. Primož pa čez polovico. Preden bo ta komisija prilezla do Radgone, nas čakajo še razna neprijetna presenečen ia. (Na shod v Jarcnini) dne 7. t. m. je pripeljal Roškar kar dva svoia odvetnika. toda ..zvezanih" poslušalcev je bilo le kakih 20, dočim je bilo na našem shodu dne 17. oktobra okrog 300 naš'h volilcev. (Za samostojneže moli) dekan v Ja-renini po nedeljski pridigi. To je znamenje, da nas ima rad ter nam želi nebesa. Krivico pa dela ..zvezariem". ker tudi nje ne moli, ker župljani smo mu vsi in tudi vsi enako podvržen' s'abostim. (Poziv beguncem!) Begunci se obveščajo, da je kreditiranje vožnje za one, ki se za stalno vrnejo na svoia domovia. podaljšano od centralne vlade le do dne 31. decembra 1920. Ta rok se pod nobenim pogojem ne bode več podaljšal, zato je v interesu beguncev, ki se mislijo vrniti, da se vrnejo do konca leta, ker bi sicer morali sami plahti selitvene stroške. (Primorski begunci) ki so vsled političnih prilik v zasedenem ozemlju | (50 letnico francoske republike) so praznovali Francozi dne 11. t. m. Tudi v Zagrebu, kjer je francoski konzulat, so se vršile v ta namen slavnosti. (Izseljevanja v Ameriko zabra-njeno?) Prihodnji mesec bo ameriški kongres sklepal o zakonskem na-jortu, ki bo za vec le zaprl Zedinjene države vsakemu priseljevanju. (Češki Nemci za Habsburžanc.) Nemci na Češkem so pričeli srdit boj proti vladi, parlamentu in češkoslovaški državi sami, a vse to zaradi ] bronastega lfahsburžana. Vlada je namreč odredila, da se v Toplicah odstrani spomenik cesarja Jožefa II,. J a Nemci raje rnzbijejo vse. kakor da I bi si dali vzeti tega cesar ja. Iz tega 1 se najbolje vidi, kam vleče srce vse Nemce. (Oboroževanje naj se omeji.) Vlade nordijskih držav (Švedske, Norveške in Danske) so izročile zvezi narodov predlog, naj se začne oboroževanje omejevati. Gospodarstvo. (Agrarni svet) se je ustanovil v ministrstvu za agrarno reformo. Člani tega sveta so načelniki vseh oddelkov ministrstva, zastopniki visokih gospodarskih šol v Zagrebu in Beogradu, nadalje zastopniki kmetijskih zadrug. Radovedni smo, koliko zastopnikov dob;mo S'ov?nc!. (O agrarni reformi) nam poroča agrarna direkcija sledeče: Kot prva instanca agrarne reforme so pričeli poslovati okrožni agrarni uradi in sicer za štaiersko v Mariboru, za Prek-murje v Mjrski Soboti. Okrožni agrarni urad za Kranjsko s sedežem v Ljubljani prične v kratkem poslovati, ker radi stanovanskih razmer še ni mogel urediti svojega urada. Opozarjam sc vsi oni, ki so internirani v zadevah agrarne reforme, da oaziio na to, da so prva instanca okrožni agrarni uradi in da tozadevne spise in vloge ni več naslavljati na agrarno direkcijo v Ljubljani, ampak na pristojni okrožni agrarni urad. Vse zadeve prve instance rešujejo okrožni agrarni uradi, agrarna direkcija v Ljubljani pa tvori drugo instanco v agrarno reformnih zadevah. (Glej naredbo št. 289., Urad. list od 3. avgusta 1920, št. 90.) (Trošarina na meso odpravljena.) Z dnem 1. decembra se v naši državi odpravi trošarina na meso. (Trošarina na vino) se izpremeni v toliko, da sme pridelovalec (vinogradnik) porabiti zase poljubno množino vina brez vsake trošarine. Za prodano vino pa plača trošarino kupec. (Mlevnina prosta) Deželna vlada je razveljavila posebne predpise za mli- Volitve so strogo tajne. Živa duša ne bo zvedela, za katere kandidate ste glasovali, t. j. v katero skrinj co ste spustili krogl co. Tega tudi nikomur praviti ni treba. ne ter se mlevnina prepusti prosti konkurenci, kar bo vsekakor ugodneje vplivalo na cene. (Državni žitni zavod se opusti) me--to njega pa se ustanovi delniška družba pod nadzorstvom odseka za prehrano. (Naša država nima zmlsla za napredek) Naš domačin gosp. Masle je iznašel način, kako je mogoče preprečiti, da bi vlaki skupaj trčili ali zdrknili s tira. Iznajdba se je izborno obnesla. Iznaiditelj je ponudil svoj pa-lent naši državi, ki ga je pa odklonila. Sedaj se proda iznajdba v tujino, odkoder jo bomo morali enkrat za posto-terjeno ceno nazaj kupiti. (Oddaja trt ) Iz državnih trtnic v bivši Kranjski se bodo oddajale trte prihodnjo pomlad onim vinogradnikom, ki se za nje zglase pri vodstvu pristojne državne trtnice ali pri državnem vinarskem nadzorništvu v Novem mestu do dne 20. decembra. BHžje pogoje se zve lahko istotam ali pa iz razglasa pri županstvih v vinorodnih krajih. (Blago iz Avstrije se podraži) ker je avstrijska vlada zvišala carino na izvoz od 25 na 36%. (Pridelek sliv) je na celem svetu največji v Jugoslaviji. V naši državi smo dobili letos 4% tovorov sliv. Skoraj polovica sliv se pokuha v žganje, ki se skoraj vse doma popije. Dve petini sliv se posuši, a nekaj manj kot ena petina se podela v pekmez (marmelado). Suhe slive in pekmez izvažamo v Nemčijo, Čehoslovaško. na Francosko, Nizozemsko in Dansko. ^rer.srrsassgigg?BSa«aBr .....nri-„wni^ Obrtnik., Kdor drugemu jamo koplje, pade sam vasjo! Kdor je čital zadnji čas »Jugoslovanskega obrtnika" (glasilo SLS.), temu se je čudno zdelo, kako to, da ni v Sloveniji drugega cbrtnika, kot načelnik Obrtne organizacije za Slovenijo, Ogrič, kateremu se cede sline po poslanskem stolčku. Tudi ,.Obrtni vesfc-nik" je že preganjal omenjenega organizatorja obrtnikov, tem bolj pa »Nova doba" s pomočjo nekaterih njegovih (stanovskih tovarišev iz Štajerske. Vsem se je zdel g. O. nekako nevaren tekmec, vendar je bilo po vseh proti njemu naperjenih člankih videti, kot da so vsi obrtniki proti temu, da bi dobil obrtni stan na važnih mestih svoje zastopstvo. Iz danes razpoloženih kandidatnih list pa je jasno razvidno, zakaj je bil gotovim obrtnikom g. Ogrič tako nevaren. Voditelj obrtnikov SLS., g. Ogrin, zidarski mojster, še v zadnjem „Jugo-slcvanskem obrtniku" prinaša članek ,Načelnik samostojnih obrtnikov'1, v katerem stoji, da bi menda g. Ogrič rad postal kak poslanec ali vsaj načelnik kake posojilnice. Obenem hoče pisec omenjenega članka tudi drezati po ovinkih — med samostojne kmete (za kar jc premalo prebrisan, ker misli, da so samostojni tako zvezanih rok kot on po SLS.) ter konccm članka p£ hoče zamorca prdi z ozirom na deljenje materiala pri dcrr.cbilizaciji, koje komisije načelnik je bil g. Ogrin. G Ogrin, ne maiite si rek in n* bodite smešni! Na kandidatski listi SLS. vidimo danes vas kot kandidata na drugem mestu. Želeli bi bilo le, da bi zavedni obrtniki v Ljubljani postavili obrtnika sami, in siccr na prvo mesto, Jako da bi zadostili vsa? nadpolovični večini ljubljanskih obrtnikov, katerih vroča želja je to bila. Le poglejte glavo tegi čanka in sram vas mora biti, ker se zaletavate v Jugoslovanskem obrtniku v delavnega organizatorja, predbacivajoč mu, da hrepeni po „stolčku". Dane* pa vidite, da ravno g. Ogrič ni hiepenel po stolčku, katerega co mu zavedni tovariši samostojni obrtniki ponudili, Vi pa ste se razkrinkali in pokazali, ka' V.-is je bolelo, ko ste pisali omenjene članke. Bali ste se konkurence v napačni o*-»bi. Pravtako je z nekaterimi stajers^imi tovariši, kateri se niso bali dneva, ko bo treba odložiti krinko in se pokaza-i kot tekmece, romarje n» pos ansle stolčke. Čast zavednemu, zasluznemu tovarišu Rebeku, če doseže zazel eni Etn&tjs! Dne Z3. noseste bomo pokazali svojo slogo in ml Z8. nousmlsp &o za nas zgodovinski dan. Dne ZS. novembra bomo videli, babo veiiba in mo£na je naša bmetsba crir,ek 4 stolček, vendar pa smo primorani Vam odgovarjati na nesramne članke v „Novi dobi", ker smo imeli mi le ta namen, združiti vozarjamo na naknp zlasti vse konsuinne in nabavne zadrege in javne nameščence. Slednji se opo/ar ajo, da si morejo nabaviti oblačilne in oburalne potrebščine na . . obroka samo ša do konca decembra t. L . . Bletgro solidno! Ceno ugodne! ceviiei (kalijevo sol, kostno moko, kostni superfosfat i. t d ) dobavlja najkulantneje TINKO VABIC, Žalec, Slovenija. Zahtevajte ponudbe za vagonske. polvagouske in manjše množine! brezplačno T*or. ce lnanufakttir-l'l»2» in ceuik cevi ev, perila in raz o- Kupujem ,,wnh ,ir,,8ih nr":mHoT- •;,u?o8-ov»£lzlato in srebro ka razpoSJijaiKica „SORfl", Sko loka (Gorenj ko). | . . ——_ po najvišjih dnevnih cenah. Primešaj krmi IVSastin Izmika L Auguštin v Ljubljani V amislu odlola deielue v ade ca Kranj*!'o i na Dunajski cesti it 30 in 11» S* Jerneja t lijubijaoi 3 dne 18. ju ija 189«., št 10.9.>, I_resti tt 231 (S o.lnji ftiHa). bi. (ta je h estui uiatf-trat ljubljanski iz- ———————— oručil ilue 28. julija !8iW., « 2S.25>, smejo Jietetično si.Uetvo Jffaatin, reUiiot r.raiok *a (rajsifa in ta vsaKo živino, lekarnarji, trgovci, ilrogisti in kramarji prosto prodajati. Mastiii je kot prost obrtu* preiimet ogla&en. V Ljubljani, dne «. svieist. 1'JUO, ma*. opr. it. Jifc.Ojl. — Ako idastina r lekari.&li 10 trgov,nun ne dobite, ca naročite po poŠti, i ssavojev Mastna stane 50 kruli ia ne jiii poS je poštnina prosto na dom. lazilo zoper garje ma/toi mazilo) uniči pri ijudeu garje, l.&aj, srbečici«, kožne bolezni in izpuščaje; pri žinni uniči garje. Lonček »ejiu mazila velja po posti 15 kron. Lekapnap Trnkooi 7 Ljubljani (S.oveoija) araveu rolovža. Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov za suknje, igel, modnega blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja. Na debelo in na drobno. Za obilen obisk so priporoča tvrdka tovarniška zaloga šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra ms!p Si 7. KOEH i'o zor kmetovalci! kdor hi.če imeti dobro in bitro popravljene vseko-vrstne stroje, naj t.e tu me na tvrdko Mihael Kavčič, strojna delavnica a elektiičumi obratom v KOSEZAH pri Ljubljani 4t. 7. Cena zm«rt>*, I z. vrine v točna,' Kompletni štedilniki vedno v zal'g. mre i Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani TeL tat. 230 Dunajska CeSta Št 35 BnroJtTke: ..Straj" izdelujejo stroje za lesno industrijo, kakor jartnenike, krožne in tračne žage, stružnice, freze, specialne stroje za iabrikacijo sodov, upognjenega pohištva iu Jesenih c veko v, Francisove in Peltonove turbine in vodna kolesa vsake veiikostL Naprave za mline in 2age-Projektiranje in izpeljava tovarn za iesno industrijo in električnih centraL Katalog na zahtevo, i i ♦»iov ali bukov z» posekauj« se kupi. Fls- svt; •neue pouudbe pod „Ai»er.lad 10.01 «».«00 kron. 4°/e OS«*« nadanr Dre* odbitka rentnega davka. Ustanovljen septembra 1919. Neposredno pod državnim ;»or»tTom. Pozor, posestniki gozdov! Les za posekati kupi in iiroai ponudbe tvrdka Tavčar & Svetina, stavbno podjetje r Ljubljani na Gosposvetski cesti it. 6. Pfaff Pmh Zahvala. Moja dolžnost je, da se zalmlim g. ravnatelju, gg. (tiokoftiim unteljrm in gg. pud uradnikom kmetijske šole na Grmu za vse izkazane mi dobrote. Vsi vg. učitelji so mi Diid ti dovolj stiokovne izobrazbe ter »o jim ea to šo posebe zabvaljnjem. Sarlo Kozine, absolvent kmetijske šole ns Gnus. Šivalne stroje, vezna kolesa, 9ia§ce, cevi, karbid in = svetilke . priporeEa Sedn» ulica # • M Pnevmatike za avto n kolesa v vseh d menzijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno rapeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebšč ne priporoča po najnižjih cenah M. Kuštrin, Dunajska cesta $1.20; teiefan it 478. Podružnica: Maribcr. ]orfiičeva ulica it i 1 Amerik ansko strojno Olj*, lahko, ta vreteua; Olj A za tran^misije; olje, ttrojno za poliedclsbe stroje; olje, ttrojno za teike stiojo; O je, za avtomobile, lahko; OljO, „ n izredno težko; Olje za cilindre; Olj« proti prahn. Glavna zaloga: lic, Rakave ft Zanki. in. i tovarna flrneia. laka tn barv prej A. Zankini sinovi. Najboljši in najcenejši razmnoževalni aparat. The Rex C©., Uubl.ana, Gradiiie 10. u\\\uuu\um\uwum\uu\\\\uu\\\\m\uuu\u\u\uuuunux^\\«\* U \\ n u & n U XX a n u n Otvoritev trgovine. Ceni eni m odjemalcem vljudno naznanjamo, di smo zopet otvorili svojo dobro znano manufaktumo detajlno trgovino z manufakturnim blagom r popolnoma prenovljenem lokalo. Za bližajočo se zimsko sezijo priporočamo vsako rstne novosti, kat< re so ravno došle iz inozemstva, osobito ra/no volneno In sukneno blago za dan® in gospode, dalje perilne barhante, flanelo, cefirjc, žifune, potrebščina za krojače, šivilje, tapetnike itd. Zagotavljfjoč prijazno in solidno postrežbo se priporočamo veletrgovina s manuiakturnlm blagom, LJUBLJANA. Mestni trg It. 10. XX »X H I §" x\ U XX XXXXXXXXX\XXXXX\XX1\XX\XXWXXXXX\XXXXXXXXX\XXXXXXX\XX\XXXXXXXXXXXXX%X\XXX\X%X\X* Urednik; dipl. agr. A. Jamnik. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. t Ljubljani