SEMANARIO YUGOESLAVO APARECE LOS SABADOS • Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concaaión 2466 EL NUEVO PERIODICO Leto III. SEMANARIO YUGOESLAVO BUENOS AIRES, 25. JULIJA 1936 Štev. 139 NAROČNINA: Za Juí. Amerika In u celo leto I arg. S.—, za pol lata 2.60. - Zm druge dežal* 2.50 U8A-OolarJav. POSAMEZEN IZVOD: 10 etra. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Kje je zdravilo? Z resničnim zanimanjem sem či-tala uvodnik v zadnji številki Novega lista. In tudi z zadoščenjem. Toliko hvale smo že slišali, da smo delavni, marljivi, pošteni, pametni in kulturni, da" je bil že skrajni čas, da nam je nekdo moško svetoval, naj se nekoliko bolje pogledamo, ter tu-di jasno pokazal na dvoje velikih zablod in grehov nas Slovencev v ArK?ntiniji: alkohol in igranje. Že doma so nasi fantje in možje bili na "dobrem glasu" kot pivci, tu Pa smo Slovenci naravnost "zaslo- veli" po svoji veliki vdanosti do pi- 3aie; jasno je, da smo morali v Ar-Kentiniji vzbuditi pozornost, ker al-k°hol ne kraljuje tu v tako veliki n,eri kakor pri nas, v starih krajih; sai si tu neka ustanova, državna a'i napol državna, celo prizadeva, c'a bi povečala potročnjo vina, in ni dolgo temu, kar smo lahko po vseh testnih zidovih čitali, da je vino zdrava pijača, da je "solnce v kozarcu". To je že vse prav in res, do- Državljanska vojna na Španskem Protilevičarska vojaška fašistična vstaja je izbruhnila v Maroku ter v raznih krajih Španije — Krvavi boji v vsej deželi — Via da je oborožila delavstvo in kmete ter izgleda, da ji bo uspelo upor zatreti Vzroki in posledice sedanjih dogodkov kle; jih r ne presega gotovih meja, ki smo Pa mi že zdavna prekoračili. ®olnce (ono resnično solnce, ki ga v kozarec ni mogoče spraviti) je zdravo in koristno ter bi brez njega sPloh ne mogli živeti, A tudi soln-ubija, prav tako kakor vino, če 8a je preveč: v par tednih7 je v Združenih državah Severne Amerike Umrlo 4.200 oseb vprav zaradi preobilice solnca, kakor je lahko vsak bral te dni. in tudi ono "solnce v ozarcu" ugonablja in ubija naše Judi baš zato, ker se preveč izpostavljajo njegovemu vplivu, sebi v ^kodo in gostilničarjem prav goto-v° ne v veselje in dobiček. , ^ruga naša rana in bolezen je ^anje. Vsak bi rad brž obogatel, ''ž "naredil Ameriko" ter si ustva-111 brezskrbno bodočnost. A kako n>a'o jih je, ki se jih opoteča sre-res usmili in se jim nesmehne! n kako dolgo se jim smehlja? č>lo-ki je nalezel igralske strasti, ^v malo zaleže, če kdaj "zadene", llavadno je po preteku nekoliko me-8ecev ali let spet na istem, kot je bil. Ljudje, ki so "zadeli" in s° znali denar tudi pametno upo-— takšni niso poklicni, niso strastni igralci. Več 8« »0 ina onih, ki se vdajajo igranju Pa upropaščajo ne samo material Marveč tudi moralno in telesno. . a; tudi telesno. Ali ni morda baš ^'anje v veliki meri krivo, da ima 8entinija tako veliko število u-^ °lnih? Kakšno vzburjenje je za ]j.Ce' ie si — recimo — zgrešil milj ^ samo za kakšno številko razlije' kakšno šele, če si zadel! V del Eje, kamor, je predlanskim V¡J. "el gordo" — kakor tukaj pra klavnemu božičnemu dobitku — tiv ^°ž'Veli pravcate prizore kolek-t. blaznosti, kakor vedo poveda- la «eki ob ateri naši, ki jim je bila sre- L-i " Oni priliki tudi nekoliko na (j. JCI1a. Sele po več dneh je pre palstvo spet prišlo k sebi... 2dr.a S6 b°lezen izpodjeda ^j«3^6 naSe skuPnosti: veseljače J(1 »Vi J med našo mladino mnogo tari., fantov in deklet —, ki po v¡. ne hlastajo, nego po zaba topj86 s°botne noči ter nedeljske sig neve in večere preplešejo in Za drugo ne brigajo, nego bii0°,.Za Veseljačenje, kakor da bi /lvJjenje en sam dolg praznik. Španija preživlja hude dneve in krvavi v brezobzirnem ter od ločilnem boju med fašizmom in marksizmom. Po zadnjih volitvah, pri katerih je Ljudska fronta izvoje-vala veliko zmago, so mnogi poznavalci španskih prilik napovedovali, da se desničarske stran Začelo se je v petek, i/, t. m. v Afriki, v Maroku, kjer je pod polkovnik Elitella odpovedal vladi pokorščino ter s svojimi četami zasedel Melillo. Vstaja se je brž razširila na ves španski Maroko, na Kanarske otoke, naslednjega dne pa je začel plamen vstaje švigati že tudi po Ali n - ki 1 žalostno videti mladeniča, 1ajh6 .obl€čen in "naštiman" kakor « S°sposki gizdalin, a se .. zunan * prepričaS- da ga je sama ne Srf°S ter da v sebi nič nima -le pa(rne ne umske kulture —, če ln isto red Spregovoriš z "J™! ** na^de¿ra Žal°St> tUdi Za mn°" * °britim . ' nalisPana- daje kaj barvan-' Vmi in krvavo rdeče nirni ustnicami in nohti. Prizor iz zadnjih izgredov v Madri Podobne slike nudijo sedaj ke ne bodo kar tako vdale v u-sodo, marveč da bodo skušale z uporabo nasilja spet zavojeva-ti oblast. In res je bilo tako. Manjkala je samo iskra, ki bi sprožila notranji boj. Ta iskra je švignila po vsej Španiji, ko je oddelek levičarske civilne gar de na grozoten način umoril u-glednega monarhističftega voditelja Calva Sotela. Položaj, ki je nastal, je spominjal na one dneve, ko je v Italiji padel M a tteotti, mož iz opozicionalnih vrst, le da je bil takrat v Italiji' na vladi fašizem, dočim je v Španiji položaj baš nasproten; obeh slučajih pa je bil umorjen» vpliven opozicionalni politik. Dočim italijanska levičarska opozicija ni izrabila Matteottije vega umora za odločilni boj pro ti fašizmu, marveč se je brez u-pora dala popolnoma streti, so se španski fašisti odločili za takšen boj brž po-usmrtitvi Calva Sotela. Prišli smo v to daljno deželo, da si ustvarimo lepšo, srečnejšo bodočnost. Pijanec, igralec in veseljak pa na bodočnost ne mislijo in si jo ne ustvarjajo. — Tu so vprašanja, ki jih je treba rešiti! Tu so bolezni, ki jih je treba zdraviti! In kako? Kje je zdravilo? Zdravilo je v izobra .¿evanju naših izseljencev! Izobraževati je treba našega človeka, če hočemo, da se ne bo vdajal pijančevanju, igranju in praznemu veselja-čenju! Društva in liste čaka tu velika in nujna naloga! » Izseljenka. Boji se vršijo povsod in so iz redno kruti; fašisti in levičarji streljajo svoje politične nasprot nike, kjerkoli zavladajo, čeprav le za malo časa. Ko je vlada poslala proti maroškim upornikom več vojnih ladij, se je zgodilo, da so se oficirji hoteli izneveriti republiki ler prestopiti na stran revoluci-onarcév; pa se je moštvo pobu-nilo, postreljarlo poveljnike ter vrglo njihova trupla v morje. du: Množica gospoduje na ulici. — mnoga španska mesta... Španiji sami, in sicer najprej v Barceloni in Sevilli. V Madridu so brž menjali vla do ter imenovali za novega ministrskega predsednika Martine za Barria, ki je pa moral že črez par ur prepustiti vodstvo državnih poslov novemu človeku, Jo-séju Giralu, ki uživa vqčje zaupanje levičarskih strank. Položaj je postajal med tem bolj in bolj resen. Uporniki iz Maroka so na več ladjah poslali svoje čete prti španski obali ter so tudi zasedli pristanišče La Linea", pri Gibraltarju, ter Alge-ziras, med tem ko so se začeli lipi rati vojaški oddelki in fašist tudi po drugih mestih v notranjosti španske republike. Delavske organizacije so takoj razumele, da so vse velike levičarske pridobitve zadnjega časa v nevarnosti ter da je na tehtnici tudi republika, pa so brž dale nujna navodila vsem svojim pristašem. Ukazale so, naj delavstvo takoj proglasi splošno stavko v vsakem kraju, kjer se pojavijo fašistični upor niki, poleg tega pa so, z dovoljenjem oblasti, začele oborože-vati delavce in kmete, da se tudi oni bore za republiko in ljudsko fronto. V Maroku je prevzel vodstvo upora general Franco, na Špan skem pa je eden izmed glavnih voditeljev revolucije general Mo la, ki baje koraka proti Madridu in kateremu hiti na pomoč, z večjimi oddelki svojih pristašev, tudi vodja španskih fašistov Primo de Rivera, ki so ga uporniki rešili v Alicanteju iz ječe, v kateri je sedel. ni docela jasen, ker si vesti, ki prihajajo iz Španije, močno nasprotujejo. Toliko vlada, kolikor fašistični uporniki razpolagajo z mnogimi radio po stajami, ki skušajo druga drugo preglasiti v zagotavljanju^, da je zmaga vlade oziroma vsi a šev zagotovljena. Tukajšnji listi prinašajo o dogodkih na Španskem izredno izčrpna poročila, kar je tudi razumljivo spri čo velikega števila španskih izseljencev, ki žive v Argentiniji. Za nas bi takšno podrobnejše poroanje o mestih in osebah ne imelo smisla, tudi če bi prostor to dovoljeval, bolj zanimivo bo za naše bralce, če jim povemo, kako sodijo o sedanjih dogodkih in kaj mislijo o njihovih posledicah takšni, ki dobro poznajo položaj: pr\d vrsti zagotavljajo, da je fašistična vstaja že izjalovlje na, ker se upornikom ni posrečilo, da bi takoj obvladali položaj, marveč so morali dopustiti, da so sindikati oborožili svoje ljudi. Boji bodo lahko trajali še dolgo, ker so španska tla, zaradi svoje razdrapanosti, zelo pripravna za četniške boje, zmagala pa bo končno ljudska fronta. Kaj bo pa potem, ko bo oborožena masa pijana zmage? — Kdo jo bo mogel zadržati, da ne bi do skrajnosti obračunala s svojimi političnimi nasprotniki ter odločno krenila v marksizem ? I 'oložaj predsednika španske republike Azane primerjajo s položajem Kerenskega v letu i9'7; da bi ohranil svoj položaj ter zaprl carskemu generalu Kornilovu pot do Moskve, je o je moral pred oboroženo množico še sam umakniti, ko so bolj ševiške mase porazile Kornilo-va. Tudi Azana je oborožil mno žico in tudi on je zmeren libera-leč, kakor je storil in je bil vodja ruske vlade tik pred izbruhom boljševiške revolucije. Zato sklepajo, da bo tudi na Španskem sledila sedanjemu fašističnemu uporu boljševiška, komunistična revolucija. S tem pa bodo desničarji dosegli baš nasprotno od onega, kar so nameravali. Če bi sedaj ne bilo prišlo do fašistične vstaje, bi se bila levičarska fronta na Španskem najbrž razcepila, saj so se v zadnjem času začela pojavljati v njej ostra nasprotstva. Tako pa izgleda, da se bodo izpolnile napovedi komunističnega voditelja Trockega, ki je že zdavna izrazil prepričanje da bo Španija postala druga sovjetska država v Evropi. Razen — če bi nastopila presenečenja, ki pa ne izgledajo biti preveč verjetna. Nov izseljenski komisar v Buenos Airesu Ministrstvo za socialno oskrbo in narodne zdravje je imenovala za svojega novega izseljenskega odposlanca, dodeljenega kr. poslaništvu v Buenos Airesu, uglednega člana tukajšnje jugoslovanske kolonije dr. Kosto Ve-ljanoviča, ki je tudi slovenskim izseljencem prav dobro znan kot zdravnik in javni delavec, ki se že več let udejstvuje pri raznih tukajšnjih organizacijah; dr. Veljanovič je s slovensko izseljensko skupnostjo tesno zvezan tudi potom svoje soproge ge. Ive roj. Čebokli, iz Gorice. Z zadoščenjme ugotavljamo, da je bil ta krat imenovan za izseljenskega izaslanika — čigar prav in poglavitna naloga je, da izseljencem pomaga — tak mož, ki se mu torej ni treba šele uživ-1 jati v okoliš, marveč je v stanu, da takoj začne z uspešnim delom v prid našemu izseljenstvu. Dr. Kosta Veljanovič živi v Buenos Airesu že sedem let in ima — posebno kot tajnik tukajšnje Ju goslovanske izseljenske zaščite — globok vpogled v potrebe in težave naše kolonije. Novemu izseljenskemu izasla-niku prav iskreno častitamo k imenovanju ter mu želimo obilo uspehov pri njegovem delu! Razsodba v aferi "Bco. Comercial del Plata" Ravnatelj Marco in podravnatelj Tonko Milic obsojena vsak na petnajst let ječe — Lažni odvetnik in predsednik upravnega odbora Pandol Tadic bo sedel deset let Po več ko dveh letih preiskovanja, je sodnik dr. 'Speroni izrekel razsodbo v procesu proti voditeljem denarnega zavoda Bco. Comercial del Plata ter nji hovim pomagačem, ki so vlagatelje in nakazovalce denarja o-sleparili za velike vsote. Raz-krinkanje sleparskega poslova-vanja te banke, katero se je izvršilo v začetku leta 1934, je takrat vzbudilo veliko senzacijo in za afero se je mnogo zanimala tudi naša kolonija, ker sta bila med krivci tudi dva Jugoslo vana: podravnatelj Tonko Milic, katerega so razni listi vzporeja-li tedaj s Staviskym, in pa Pandol Tadič, ki se je v jugoslovan-borozil množice, končno pa se ski koloniji izdajal za "edinega Slika, ki se v Španiji že mnogo krat ponavlja: debeli valijo iz zažga nih poslopij oblaki dima se jugoslovanskega odvetnika" v Argentiniji, dasi ni bil nikoli dovršil pravnih študij. Preiskava je ugotovila, da je banka zadrževala denar, ki so ga ji izročali razni ljudje kot nakazilo za v Evropo; da so obtoženci jemali iz blagajne denar banke ter ga uporabljali za svoje osebne stroške" in svoja zasebna podjetja ter da so s tem oškodovali vlagatelje in nakazovalce za več milijonov pesov. V, več ko sto slučajih nakazil niso izvršili, marveč so si prilastili v to svrlio njim izročenega denar, in sicer: 438.631 pesov, 70.356 dolarjev, 2.817.903 fr. frankov, 70.356 funt. šterlingov, 707.841 peset in 240.172 lir. Zaradi sleparij, poneverbe in sleparskega bankrota, oziroma sodelovanja pri teh zločinih, so bili obsojeni r Peter Pandol-Tadič na 10 let ječe; Tonko Milič in Rafael M arco vsak na 15 let; Fernando Vargas na 5 let; Francisco Recalde na 4 leta; L. G. Sanz lia 3 leta in pol in José Carval-hp na 2 leti, ki jih je pa že odsedel. S tem se je zaključilo zadnje poglavje velike sleparske afere, ki je svoj čas vzbudila veliko za nimanje in tudi razburjenje v Buenos Airesu in katere glas je šel po vsem svetu. Sodna oblast je s temi strogimi obsodbami podala dokaz, da ne sme nihče nekaznovano izrabljati, pod krinko resnega bančnega zavoda, zaupanja javnosti, ki zavodu zaupa svoje velike in male denarje. Stran % NOVI LIST Cv ARGENTINSKE VESTI s f/. Dolgotrajni spor Mesec dni je že preteklo prejšnjo nedeljo, odkar se je v poslanski zbornici zaključila razprava o veljavnosti mandatov iz buenosaireške pokrajine ter so poslanci vladnega bjoka zapustili sejno dvorano. Izbruhnil je s tem hud spor, ki onemogoča redno poslovanje parlamenta. Ne opozicija in ne "concordancia" ne moreta spraviti skupaj za-idostnega števila poslancev, da bi bile seje sklepčne in vse stranke vztrajajo na svojih nepopustljivih stališčih. Posredovanje, katero sta bila začela dva pooblaščenca izvršne oblasti, se je izjalovilo in nič ni mogoče predvidevati, kdaj in kako se bo spor rešil. Med tem pa čakajo v zbornici mnogi važni zakonski osnutki na odobritev... Preteklo sredo se je spet sestala zbornična manjšina na sejo, na ka-tri pa ni bil predložen noben konkretnejši predlog za rešitev dolgotrajnega spora, ki državi prav gotovo ne koristi, marveč škoduje. • Pametna naredba Kakor vsaka pravilno urejena policija, tako ima tudi buenos aireška varnostna oblast v evidenci vse one ki so kdaj prišli v navzkrižje s paragrafi. Posebni uradniki beležijo v "črne bukve" vsak prestopek in na zahtevo obveščajo sodno oblast in komisarije o vsaki osebi ali ima "an tecedentes" — kakor jim tukaj pravijo — ali ne. Človek, ki ima smolo, da pride v takšne "črne bukve", je izpostavljen mnogim nevšečnostim VBak krat, ko ima kakšen opravek z oblastmi. Cesto se je dogajalo, da so prišli v sezname grešnikov tudi pošteni ljudje, ki so bili slučajno KROJACNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Blllinghurst 271 dpt. 3 (višina ulice Cangallo 3500) Krojacnico Obiščite L. UŠAJ • Tu boste v vsakem oiriru najbolje postreženi GAHMENDIA i973 Bs. Aires — Paternal osumljeni soudeležbe pri kakšnem deliktu, a se je pozneje izkazala nji hova nedolžnost. Tudi o takšnih podrobnostih je policija obveščala sod nike in komisarje, kar prizadetim osebam nikakor ni moglo koristiti. Novi načelnik policije je sedaj odredil, da v takšnih slučajih odslej policija nima dajati nikakih podatkov. \ ■ Druga skupina elevatorjev Poljedelsko ministrstvo je razpisalo natečaj za gradnjo skupine c-levatorjev (velikih žitnih skladišč), za katere bodo smeli znašati stroški največ 15 milijonov pesov. Ti eleva-torji se imajo zgraditi v pristaniščih Santa Fe, Buenos Aires (Riachu elo), Diamante, Concepción del U-ruguay ter La Plata. Vsa dela bodo morala biti končana najkasneje po preteku 32 mesecev. Crez dva meseca bo ministrstvo razpisalo natečaj za tretjo skupino elevatorjev v pristaniščih San Nicolás, Mar del Plata in Zárate. Izvoz petroleja prepovedan Meseca maja je vlada imenovala poseben odbor, kateremu je poverila nalogo, da prouči tukajšnjo^ petro-lejsko trgovino, proizvodnjo itd. — Odbor je svoje delo izvršil ter dostavil izvršni oblasti poročilo, iz katerega je razvidno, da so tuje pe-trolejske družbe začele uvažati v Ar gentinijo ogromne količine kamenega olja ter da se ta uvoz (ki se je lani več ko podvojil v primeru z letom 1934) ne da upravičiti s potrebami dežele. Zato obstoja utemeljen sum, da skušajo tuje družbe napovedati hud konkurenčni boj Državni petrolejski upravi ter da se ukvarjajo z mislijo, kako bi ji onemogočile poslovanje in s tem popolnoma zavojevale trg, nakar bi mogle same narekovati cene. Da se ta nakana prepreči, je vla da objavila dekret, s katerim prepoveduje izvoz petroleja in drugih tekočih goriv, ves uvoz teh predmetov pa postavlja pod kontrolo Državne petrolejske uprave. Senzacionalne aretacije v Floridi V nedeljo zvečer je oddelek pokra jinske policije obkolil dvorec bivšega poslanca neodvisnih socialistov dr. Avgusta Bungeja, v katerem s.? je bilo zbralo 109 oseb na čajanki, ki jo je priredilo Združenje za osvo boditev političnih jetnikov z namenom, da nabere nekoliko denarja v društvene svrhe. Dr. Bunge je policiji zaprl vrata ter ji ni dovolil vstopa, dokler ni dobila iz La Plate sodnijsko pooblastilo, da sme izVršiti v hiši preiskavo ter udeležence aretirati. To >» v 'vv-v"*1"'* v 'v1 w ^ v v 'v v v v v y v v vv" v v v Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59 Predstavnik za celo Južno Ameriko PRVE HRVATSKE ŠTEDION1CE - ZAGREB * POŠTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE - LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA Pošljite Vasa denarna nakazila v stari kraj, samo tem sigurnim potom BRZOJAVNO! Z AVIJONOM! Z POŠTO! NAS ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo. NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM Ker bi bilo potovanje še dražje NIKAKIH POTEZ KOČ Naše uradne ure: od 8 1|2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 1|2 Sigurnost! Brzina! Uslužnoat! Poverjenje! pooblastilo je bilo izdano na podlagi suma, da se v dvorcu dr. Bungeja, ki sodeluje pri raznih levičarskih organizacijah, vrši komunistični sestanek. Kakor smo pa že svoj čas ob vestili čitatelje našega lista, je vla da buenosaireške pokrajine prepove dala sleherno komunistično delovanje. Policija je vse navzočne — vsega 109 oseb, med katerimi je bilo tudi 34 žensk — aretirala ter odpeljala v La Plato, kjer so bile zaslišane, pozneje pa, po nalogu preiskovalne ga sodnika, izpuščene na svobodo. Varnostna oblast v La Plati trdi, da je v hiši dr. Bungeja zaplenila obilo komunističnega propagandne materiala, dočim prizadeti izjavljajo, da so se sestali na zabavo družab nega ni humanitarnega značaja ki n: imela nič opraviti s komunizmom. Dr. Bunge je dostavil vsem tukajš njim dnevnikom obširno pismo, v ka terem izpodbija policijske obdolžit-ve ter protestira proti postopanju, ker krati ustanovno zajamčeno oseb no svobodo. Zadružno koloniziranje Skupina poslancev, ki pripadajo vladni večini, je v córdobskem parlamentu predložila osnutek načrta za ustanovitev posebnega odbora, ki naj bi proučil možnosti in načine za širokopotezno kolonizacijo v pokrajini. Kolonizacija naj bi se izvedla na fiskalih zemljiščih in sicer na zadružni podlagi. O aretiranih komunističnih voditeljih Preiskovalni sodnik dr. Jantus je proučil položaj komunističnih voditeljev, ki so bili aretirani, ko so se zbrali na sestanku v hiši štev. 322 na ul. Cálcena — kakor smo v prejšnji številki poročali — pa je prišel do zaključka, da policija ni doprinesla dokazov, po katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da sc pripravljali kakšna prekucuška dejanja. — Zato je odredil — da se izpuste ina svobodo vs razen dveh, proti katerima je bilo že prej izdano zaporno povelje. Proti tej sodnikovi .odločitvi pa se je uprl državni pravdnik in mora zato apelacijsko sodišče rešiti zadevo. Muhasta voda Da bi se dvignilo poljedelstvo v suhih krajih departamenta San Callos ob reki Calchaquí, v Salti, je državni kongres odobril že leta 1911 načrt za zgraditev jeza, ki naj bi omogočil umetno namakanje tamoš-njih.polj. Stroški so bili predvidevani na točnih 736.077 pesov. Kakor pri marsikaterem drugem javnem delu, tako tudi pri tem jezu ni šlo baš po načrtih; jez so namreč gradili celih čest let in potrošili so zanj "nekoliko" več, nego je bilo predvidevano — namreč preko šest milijonov pesov. Ko je bilo delo končano, je zavladalo med tamošnjimi poljedelci veliko veselje, čeprav so si naložili znatna bremena, ker so morali z denarnimi dajatvami prispevati za kritje stroškov. Zgodilo pa se je, da inženerji niso računali z muhavostjo terena, na kaetrem so zgradili jez; teren je namreč takšen, da voda izginja v njem baš v času, ko jo poljedelci najbolj potrebujejo za nama kanje, ter se spet pojavlja v dolnjem delu struge, daleč za polji. Poljedelstvo nima torej od jeza, ki je stal tako debele denarje, skoro nobenega dobička, pač p Vi tirjajo oblasti od kmetov namakovalne pristojbine, ki jih seveda kmetje nočejo plačevati. Nastal je na ta način zamotan spor in si pokrajinska vlada sedaj beli glavo z vprašanjem, kako bi ga rešila. ' Umetniška kovačnica mehanična delavnica Specializirana v oknicah, meta-ličnih pro&eljiH, železnih vratih, vestibulih, ograjah itd. itd. Se priporoča slo venskim izseljen cem za vsa v stroko spadajoča naročila. Glavni trg v Barceloni, kjer so se sedaj tudi vršili boji CUCIT & HUMAR BOULEVARU BALLESTER 425 Villa Ballester Naš novi podlistek V kratkem začnemo objavljati v podlistku zelo zanimiv roman iz ruske godovine, ki ga bodo bralci prav gotomo z nnjjvečjim užitkom požirali. Takšne, ki bi ga radi v celoti čitali, opozarjamo na to, da se pravočasno naroče 'nia list, če ga še ne prejemajo; drugi pa, ki ga prejemajo, a ga še niso plačali, naj izvr-še svojo dolžnost, da jim lista ne u-stavimo! Tečaji za slovenščino Jutri, v nedeljo, ob 2. popoldne, se otvorijo na Paz Soldán 4924 tečaji za podučevanje slovenščine v govoru in pisavi. Starši, ki še niste vpisali svojih otrok, privedite jih! Pouk bo vsako nedeljo in deca se bo učila tudi ročnih del in glasbe. PRIHODNJA TABOROVA PRIREDITEV Cenj. rojakinjam in rojakom naznanjamo, da bo "Tabor" imel svojo prihodnjo prireditev v nedeljo 23. avgusta popoldne, v dvorani ul Alsina štev. 2832, ter da ob tej priliki uprizori zelo lepo igro v treh dejanjih "Ostanek" (Scampolo) od D. Niccodemija. To je ena izmed onih iger, ki »o na naših odrih v Trstu in Gorici žele, v povojni dobi, največji uspeh ter so se morale mnogo krat ponavljati, pa bo gotovo ugajala tudi tukaj, ker bo skrbno naštudirana in bodo vloge dobro zasedene. Toliko v vednost cenj. rojakom in posebno rojakinjam, da si bodo mogle za 23. avgusta zagotoviti služ be prost popoldan. Odbor. Predavanja za naše izseljence Kakor je bilo že javljeno, je "Tabor" začel z rednimi predavanji, ki se vrše v društvenih prostorih (Paz Soldán 4924) vsako nedeljo ob 5. popoldne. Vstop je prost in vsak naš človek, ki ga predavanja zanimajo, je dobrodošel. Preteklo nedeljo je dr. V. Kjuder govoril "o položaju delavstva v Ar-gentiniji"; po daljših uvodnih raz-motrivanjih o posebnih okoliščinah, ki v imigracijski deželi, kakršna je Argentinija, vplivajo na delovne pogoje, je v podrobnosti in na razumljiv način obrazložil zakon 11.729 o pravicah trgovskih nameščencev, dvoiimno razlaganje nekaterih njegovih določb ter dosedanje važnejše sodnijske razsodbe v spornih sluča-jih. Predavanju je prisostvovalo lepo število rojakinj in rojakov, ki so pazljivo sledili predavateljevim izvajanjem. Družabne zabave potem ni bilo zaradi prireditve v Villi Devoto. V nedeljo 26. t. m. bo g. R. Le-ban predaval o zanimivem vprašanju: "Kako so nekateri priseljenci prišli v Argentiniji do velikega blagostanja". Pač zanimiva snov za vsa kega, ki je prišel črez lužo iskat boljše sm"e. Predavanje prične točno ob 5. popoldne, potem pa bo družabna zabava, pri kateri bo sviral tudi društveni orkester. Naslednjo nfedeljo, 2. avgusta, bo dr. V. Kjuder obrazložil zakon, ki mora zanimati vsakega našega delavca; govoril bo "O nezgodah na delu". * Gospod, ki je v nedeljo pomotoma vzel klobuk, ki ni njegov, naj bo tako prijazen, da ga jutri prinese v društvo za časa predavanja. Odbor "Tabora" LISTNICA UPRAVNIŠTVA M/arija P. — La Plata: Pisma t nakazilom, ki ste ga poslali, kakoi nam pišete, v decembru pr. leta, nismo prejeli. Torej sta dani dve možnosti: 1. da se je Vaše pismo zgubilo in nakazila ni nihče inka-siral; v takšnem slučaju Vam na pošti izdajo duplikat in boste morali plačati še en krat 10 ctvs. pristojbine (podrobnejša navodila Vam dajo na poštnem uradu, kjer ste nakazilo izvršili); 2. če je kdo drug» pismo odprl in nakazilo inkasiral, Kar pa «i tako enostavna reč, bo pošta z lahkoto ugotovila, komu je bil plačan in kakšno številko ima njegova "cédula". Potrebno pa je, da se takoj obrnete na tamošnji pošt ni urad. Zamudnikom: Zamudnike prosimo da obnovijo zapadlo naročnino. O-nim, ki že delj časa prejemajo list, a so gluhi za vse pozive ter tudi sedaj ne plačajo, kar dolgujejo, bo mo s prihodnjim mesecem list ustavili. Upamo pa, da bo takšnih "poš-tenjakovičev" malo. — Izvzeti so samo oni, ki so nam sporočili, naj še nekoliko počakamo. Mohorjeve knjige Slovenci! Slovenke! Eden od naših največij mož ki jih je rodila slovenska mati je zapisal nekoč te, pa še vedno veljavne besede : žalost, katera moje srce boli, je slaba navada Slovencev, da se sramujejo svojega rodu in jezika. Ni-karte tega! Ljubite svoj rod, spoštujete svoj jezik! Kdor pa svoj ma-terni jezik zavrže ter ga pozabi in 'zapusti, je podoben zmedenemu pijancu, ki zlato v prah potepta in ne ve, kako škodo si dela. Kar je oče aourega prejel od svojih starih, mo ra zapustiti svojemu sinu, in kar se je mati Hvaležnega naučila od svoje matere, bo zapustila tudi svoji hčeri. Materni jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih starih ; skrbno smo ga dolžni ohraniti olepšati in zapustiti svojim mlajšim. Človeški jezik je talent, katerega nam je izročil Gospod nebes in zemlje, da bi z njim baratali in storili veliko dobička. Kdor svoj materini jezik pozabi, svoj talet malopridno zakoplje; Bog bo enkrat terjal in vsi zaničevalci svojega poštenega jezika bodo potisnjeni v vnanjo temo. O ljubi lepi in pošteni slovenski je¿ik, s katerim sem prvikrat klical svojo ljubeznivo mamo in dobrega ateja, v katerem so me moja mati učili spoznavati. Boga, v katerem sem prvič častil svojega stvarnika! Tebe hočem kakor najdražji spomin svojih staršev hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo čast in lepoto skrbeti po pameti, kolikor premorem — v slovenskem jeziku najrajši učiti svoje ljube brate in sestre Slovence in želim kakor hvaležni sin svoje ljube matere, da kakor je bila moja prva beseda slovenska, tako naj bo slovenska tudi moja poslednja! Anton Martin Slomšek. Največja in najstarejša slovenska ustanova je Moherjeva družba, ki jo je ustanovil zgoraj imenovani Veliki Slovenec. Isti naš Velikan je zapisal, da Mohorjeve družbe udov število, je slovenskega in vernega duha merilo (barometer)! Zatorej, dragi Slovenci, vpišite se v Mohorjevo družbo, ki je nam Slovencem v Južni Ameriki podaljšala rok vpisa. Letna udnina stane, vsled nizke cene tuk. Pesa 4.50. Vsak ud bode prejel v decembru t.l. v dar pet CERKVENI VESTNIK ž(i. ju!, je .sv. maša na Paternalu za pokojnga Ivana Ribič i/. Majšper-' ka. Večernice bodo ob K uri na Ave-1 llanedi. V petek jo spomin sv. Ignacija Lo-jolskega, ustanovitelja Jezuitskega re-* da. Bil jo častnik in slovel po mnogih inagah, dobljenih v boju z Mauri. — Tako so imenovali Turke v Španiji' kjer so Turki gospodarili dolga stoletja, podobno kot na Balkanu. Kot ranjenec je mnogo razmišljal in spoznal pravo lice življenja. Sad njegovih premišljevanj je knjiga napisan11 7. neizprosno doslednostjo, ki je zmožna odpreti oči tudi najbolj zagnz(" umni bog&tajcu, če jo le skuša razumeti. Pastal je pozneje duhovnik i'1 svetnik. V nedeljo 2. aug. ob pol 11 uri ,l0 sv. maša v cerkvi kolegija v Saavei.l-ri, na Av. d Tejar. Dve kvadri od P0* staje Saavedra. Iz mesta vozi od C-«»4" stituciona mimo Chacarite omnil"1* 71 (ki ima s subter. Lacnoze rom'»* nación za 15 cts) do postaje Saaveilr"-Omnibus 40 vozi od Plaza Mayo P" Charcas in Santa Fe, Cabildo... SrC po Av. Tejar tik mimo cerkve. Iz €!>a" carite kolektiv 31. Iz Retira tudi vlakom FCCA. Prosim, da se potrudite za bažjo čast-Bo še prav prišlo ob svojem času! Pevci boilo prav lepo zapeli in bc"10 spet enkrat, — t nor da po dolgem su — spet lahko dqbro molili... Slcniškobi dnevi v Mariboru «o i¡ nadvse veličastni. 21. jun. je i'''0 zbranih 15.000 otrok, ki so očarali ~ •ivojim petjem, z molitvijo in nast°' poni. ¿8 in 29. jul. je bilo zbran'1' 30.000 ljudi na glavnih slovesnost''1' Veličasten je bil slavnostni sprevod 1 neštetimi zastavami, narodnimi nos®* mi, kolesarji, konjeniki, godbami, PCN skimi zbori in z množico, ki je •c'°' ; ala iiíiino Slomškovega groba. l'I"'1" zonili so tedaj mogočno igro o tih Bratih Cirilu in Metodu. 250 osel' je nastopalo v starodavni noši na*''1 prednikov pred tisoč loti. igra je "" redila nepotisen vtis. Hladnik janež ki je sama vredna imenovanega zRe' ska. Naroči se pri g. Franc Laknei' vVarnes 2215, Buenos Aires, (La _Pa* ternal) ali pa pri g. Izs. duhovnik^ Hladnik Janezu. Manjka še malo dov, pa se bo letos število istih tu Áaj v Argentini, podvojilo. ZA KRATEK ČAS Nesporazum "Gospod natakar, naprej mi P1"'"6 site smotko. Neko damo čakam- "Kakšno, prosim? Debelo, srednJ0 ali drobno?" "Kaj vam to mar!" ____^ Ana ChrpoVt* ipi. Slov. babica Pracii in Bs. Airesu. z v® Me^0 v t-racii in os. «iresu. z V" tU*' raksj v praški porodnišnici ter v s * solnici "Raw8on", se priporoča v ilovenkam. — Sprejema penzionis"^ nesta in z dežele v popolno oskrbo-zredno nizke. — Postrežba prvovr6 c#wp itn»' ¿NTRE RIOS 621 U. T. 38 (May°) POZOR! PÓZ0R' mm slovenska GOSTILNA "Venezia Giulia" . „i Lepi in zračni prosto^, pripra ^ tudi za svatbe. Poseben proe^^.i družine. Vedno sveža domača, nr — Cene nizke — , Rojakom se priporoča lastnik JOSIP LAH prav lepih knjig. Že knjiga o elektri- FRAGA lOOl - Vogal Cespe- 'Z mirnim srcom se lahko zatečetc v Mcslerno zdravilišče A¡r«s Talcahuano 1060 Buenos V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje "I v re Našli boste v tem zdravilišču sp«0,l,z ^ ne zdravnike in najmodernejše zdrau • u dr. ke naprave. Upravitelj naš roj a K VELJANOVIC Sprejemamo bolnike v popolno <>*'M In sicer po Jako zmernih cen» • Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske in kozmetiko. bolef1 NOVI LIST Strah 3 1 * s SLOVENCI DOMA IN DRUGOD * = Miiim^ VESTI IZ DOMOVINE TRGOVINA Z ITALIJO Zagrebški gospodarski list "Jugoslovanski Loyd" je objavil daljšo Opravo o italijansko-jugoslovan-trgovinskih odnošajih, v kate-je, med drugim, pisano nasledke: Italija danes ne razpolaga z denarni za plačevanje uvoza, kolikor 1)0 Pa dobila manjših količin deviz, M bo pač morala uporabiti za na- 'Povanje najvažnejšega (petroleja, ^emoga, sirovin itd.) ter za inves-v novih kolonijah. Izgledi za Plačanje našega izvoza v Italijo to-fei nikakor niso l-ožnati. Prilike, ki s° bile pred sankcijami, se tako kma 1 ne povrnejo. ^ svojem prvem veselju zaradi u-sankcij so naši izvozniki '"'Ida pozabili na dejstvo, da i.ma-v Italiji Že za 220 do 250 mili-Jolov dinarjev starih terjatev, ki ne bo mogoče tako kmalu izrav-; še posebno, ker so na mesto %>slovanskih izvoznikov lesa, zi-V'ne in drugih predmetov stopili lt>nkurentje iz drugih držav. Zato Pa bilo neumestno ustvarjati v lla'iji nove terjatve z izvažanjem a8a v to deželo, dokler se ne po tilvna stari dolg, ki ga ima Italija jugoslovanskim izvoznikom. SPOPAD MED OROŽNIKI IN STAVKUJOČIMI Zadnjič smo na kratko poročali. ^ je prišlo v Beogradu, tekom stav 1(6 gradbenih delavcev, do izgredov. Hnašamo sedaj naslednje podrobni ; V Beogradu so se pogajanja kma-s takim uspehom, da 1 stavkovno vodstvo proglasilo za zaključen. Skupina eks-emnih levičarjev pa je protestira-Oroti tako hitremu zaključku tilvke ter očitala delavskim vodi- najem se odda in moderno urejena hiša za Restavracijo i a3bolj razvijajočem se buenos-'¡^ .em okraJu, v Villi Devoto, r je naseljentih mnogo rojakov. l^Ho ugodna prilika za podjetne «oveka. Pripravno tudi za dve manjši družini. i L " , 0Dsega: Velik salon, dvorišče, 2 so-'''^."¡ko kuhinjo, kopalnico, vestibil, Sl¡2íai obsežno zemljišče s pokritim Cem in dvema igriščema za krogle. pri lastniku Ludoviku T pri lastniku Misleju Inogasta 5137 - Villa Devoto 5139 Veso „G0RIZIA" "Istarejše prevozno podjetje '' mtsto in na vse strani de *>l<\ '/.i........ cone in solidna postrežba FRANC LOJK Cnllo VILLAROEL 1476 Višina Donego !X)0 . M Dni w in 517? in. 2004 "V°JI K SVOJIM! BENEŠ-BILKOVA -va šefinja v pr VCr 5 Prakso v bolni« '"»I 'j-rJi,** Priporoča vsem teljem, da so se prenizko zmenili. Pri tem je prišlo v dvorani delavske zbornice celo do pretepa in je Ibil en delavski zastopnik ranjlen. Nastopila je policija,da je naredila red. Toda popoldne se je zbralo kakih 1500 stavbinskih delavcev na Pa šinem brdu v predmestju, da bi i-meli zborovanje ter govorili o nadaljevanju borbe. — Policija je za stvar zvedela in poslala tja žanda-rje z oficirjem. Ti so hoteli delavce razgnati, toda ti so se uprli in prišlo je do spopada. Delavči so se branili s kamenjem, orožniki pa so po tem oddali več strelov proti delavcem ter je bil en delavec ustreljen, trije pa ranjeni, od kamenja potolčenih pa je bilo več žandarjev in njih oficir. PoMcija je uvedla preiskavo ter je glavne demonstran te pozaprla. SMRTNA KOSA V Ljubljani je umrl veletrgovec Alojzij Lilleg, eden najbolj odličnih in spoštovanih zastopnikov starejše ljubljanske trgovinske garde. Doma je bil iz Postojne, kjer se je rodil 1862. leta. Posvetil se je trgovskemu stanu ter se kmalu povspel do veletrgovca s kolonialnim blagom. Vse svoje življenje je bil odločen Slovenec in mnogo se je udej-stvoval pri raznih slovenskih gospodarskih ustanovah. VESTi S PRIMORSKEGA I Istrska dekleta vabijo v Abesinijo Po zavojevanju Abesinijo so je začela v Julijski krajini velika propaganda za izseljevanje našega naroda v Vzhodno Afriko, in «sicer se ta propaganda no vrši samo ustmeno, marveč tudi potom letakov. Tako je v Murnih razdeljeval neki fašistični agent pred cerkvijo, iij na nedeljo, propagandno letake, ki so bili pisani— kar je vsekakor zanimivo — v hrvatskem jeziku! V letakih ¡so opisana bogastva in lepote Abesinijo ter se naši ljudje vabijo, naj sc prostovoljno priglasijo /.a izselitev v novo italijansko kolnijo. Agent je vabijo posebno tudi istrska deklota. Pravijo jim, da jih čaka v A-bosiniji lopše življenje nego doma, da so bodo bogato poročile ter srečno ži-v.jle, ker da so lepe in zdrave. Fašistični propagandist jo v Munah posebno naglašal, da bo vs stroške, ki so v zvezi izselitvijo, plačala država. Poročilo, po katerem posnemamo to vest iz "Istre", pravi, da so deklota v Munah bila tako huda zavoljo tega iašisličnega snubljenja, da bi bila a-gentu huda predla, ko ga no hi ka-rabinerji vzeli v zaščito. Slov. babica 'ife: ,prva šefinja v praški porod ici Juan Fer-vsem Slovenkam ■'(>, v _ Penzionistke iz mesta in de-V«. Bo»^'"0 oskrbo- — Cene izredno fl 11 o 2ir6Žba Prvovrs*na. — Sprejema 3 jg ob nedeljah in praznikih pa ~~ Vprašajte za informacije Pr*den greste drugam A Učenje brez bolesti. U. T. 23—3389 S NESREČNA SMRT MLADEGA PARA V Ribnici na Pohorju je služila pri posestniku Kiklu za deklo 20-let-na Nežika Kostevškova iz Apač na Dravskem polju. Bila je lepo dekle, pa se je vanjo zagledal gospodari-čin sin Franc Kikl, star 28 tet, ki je s svojo materjo sam vodil gospodarstvo. Mati je imela deklo rada, ko pa je slišala, da se je sin zagledal vanjo in da se imata rada, je začela Nežiko sovražiti in ji greniti življenje in ljubezen. Nazadnje ji je Kiklova odpovedala službo, že naslednji dan je Nežika odšla, toda z njo je odšel tudi fant France Kikl in ves daji sta tavala po okoliš kih vaseh in tarnala nad svojo nesrečo. Ko se je fant vrnil domov, ga /e mati hudo oštela, in to si je vzel France tako k srcu, da je takoj spet odšel, poiskal Nežiko in odšel z njo proti Breznem od Dravi. Pri mlinarju Vobovniku je Nežika spravila svoj kovček, češ, najbrže me ne Do več nazaj po kovček. Kje sta prebila noč, ni znano, zjutraj pa je opazil železniški čuvaj, da hodita ob progi. Najbrže sta čakala vlaka, da bi se vrgla podenj. Potem pa sta šla k Dravi in se pognala vanjo. Čuvaj je pohitel za njima, a ju ni več zagledal, pač pa je našel na bregu suknjič, klobuk in pismo, v katerem je bilo zapisali, naj izroče to Kiklovi v Ribnici, fez nekaj dni so našli v Mariboru ob bregu Drave naplavljeno žensko truplo, v katerem so spoznali Nežiko Kostevško-vo, medtem ko trupla Franceta Ki-kla še niso našli. Zaradi ene same besede Svoj čas smo poročali, da je bil v Vodicah, v Istri, aretiran Josip Riba-rič, ki sicer stanuje v Trstu, a je prišel v rojstno vas na obiske. Nesreča je nanesla, da ga jo neki ovaduh slišal, ko so je nelaskavo izrazil o italijanskem vpadu v Abesinijo. Ribarič jo prišel pred sodišče, ki ga je obsodilo na i) mesecev zapora; državni pravdnik pa jo proti razsodbi vložil priziv, zahtevajoč višjo kazen. Riba-ričovi so v velikih skrbeh. Že do sedaj šii za pmces in odvetnike potrošili 50 tisoč lir, s čimer so so gospodarsko upropastili. Zaradi dezerterstva so ga prijeli V šknlniei so aretirali 20 letnega Simčiča Ivana, ko so jo vrnil iz Jugoslavijo. Tajna policija jo lakoj prišla ponj. Vklenjenega so ga odvedli v Klano, nato pa v zapore vi Volosko, kjer čaka na proces. Sodili ga bodo zaradi dezerterstva. Simčič je bil pobegnil v Jugoslavijo, ko je dobil od vojaških oblasti poziv, da mora v A-besinijo. Menil je, da bodo sedaj, po zmagi, pozabili na njegov beg ter mu morebitno kazen odpustili. Pa so jo va ral. LJUBLJANSKA BOLNIŠNICA O žalostnih prilikah na ljubljanski ^bolnišnici smo svoj čas že pisali. Bolnica je bila zgrajena leta 1896 in od takrat ni doživela po-mebnejših povečav. Pred 40 leti je dobila okrog 600 postelj in s temi posteljami je morala zadoščati vedno večjemu navalu bolnikov, ki jih je bilo vsako leto več; leta 1934 na pr. je nič manj ko 25.000 oseb iskalo pomoči v ljubljanski bolnišnici. Najhuje je bil obremenjen kirurgič ni oddelek, ki si je moral pomagati s tem, da je spravljal po dva bolnika na vsako posteljo. Akcija za razširitev bolnišnice še hi obrodila posebnih uspehov, ven- | nabiralno akcijo za nabiranje naroč dar pa je ban dr. Natlačen odobril nikov in fonda. Fonda se je nabralo Vojaški dopusti podaljšani Vsi mobilizirane!, ki se nahajajo na dopustu in katerim jo. dopust pretekel, so bili v juniju obveščeni, da se jim dopust podaljša za nedoločen čas do preklica. Oni pa, ki so bili poklicani pod orožje po anoksiji Abesinijo — nekaj pripadnikov specializira nih čet letnika 1909 — so bili odpuščeni. iz vojaške službe. MAČKOVO GLASILO Doslej hrvaška opozicija dr. Mač ka ni imela svojega lastnega dnevni ka, ker ji prav za prav tudi ni bil potreben, saj je nekaj dnevnikov V Zagrebu, ki zagovarja Mačkovo politiko, pa naj bo to klerikalna "Hrvatska straža" ali "Obzor" itd. — Kljub temu pa so začeli mačkovci pred meseci akcijo za ustanovitev lastnega dnevnika, ki naj bi nosil ime "Hrvatski dnevnik." Uvedli so Graziolija so premestili Predobro znani i« radi svojega delovanja na Krasu prosluli fašistični in špektor Emilio Grazioli, ki je zadnje tri mesece nadomestoval v Trstu fašističnega tajnika Perusinija, je bil premeščen v Trident, kjer bo izvrševal posle tajnika pokrajinske fašistič no organizacije; premeščen je bil zato, ker sc jo Perusini živ in zdrav vrnil iz Afrike, kjer menda ni preveč izpostavljal svojo kožo. Kraševci si bodo oddahnili, in tudi Notranjci, škoda je le, da se bodo morali z njegovimi metodami" seznaniti sedaj člani nem ške manjšine na Južnem Tirolskem. Boj med Trstom in Genovo L)asi je po novi ureditvi pomorske plovbe ostala Trstu samo zveza z deželami onstran Sueškega prekopa, (ločim je izgubil vse proge v vzhodnim delom Sredozemskega morja in z Ame riko, sc je že ponovno oglasila Genova, ki jo tudi lakrat odnesla lepi del in je skušala še dalje zmanjšati delež, ki je odpadel na Trst. Ker ni mogla in no smela stvarno ugovarjati rešitvi, ker jo je narekoval sani Mussolini, so jo spravila na kleveto. Očitala je Tržaškemu Lloydu barbarizem in kam paniiizeui že radi samega imena. Na to izpade genovskih listov je reagiralo glasilo tržaških fašistov "Popolo di Trieste". Odgovora pa ni ostala dolžna niti Genova. "II Corriere Mercantile" od 15 in "Giornalc di Genova" od 10 l. in. sta enako energično zavrnila pisanje tržaškega lista. Pri tem pa niso ta lista pozabila omeniti dokaj značilno dejstvo, da je tudi pri Tržaškem Loydu interesiran predvsem genovski kapital. Radi tega je bila ponovno reakcija tržaškega listu do. Lahko pa tudi umijemo lakasto Čevlje z mlačnim mlekom in z drgne- j ino z mehko krpo. Tretji način pa J°> da nadrgnemo lakaste čevlje s čelni" lo in zbrišemo z volneno krpo. PIli| jih pa ohranimo dalje čase lepe "l j da se gube preveč ne vtisnejo, jih ve' no denimo na kopita, namažlmo z va" zelinoin in spravimo na hladnem P10' .storil. MALI OGLASI AÑASCO 2763 PATE RNAL — U. T. 59-1925 KO RABITE ODVETNIKA z9 koli pravne nasvete, obrnite se na P'*, no M. D. Hočevar, Traductora PUb", nacional, Calle Tucumán 586, Buen"» Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s »?? zavarovali pred izrabljanjem ter ne cje ste padli v napačne roke. — Istotarti PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO D°K MENTI KDOR ŽELI SPOZNATI SAMEGA S* BE, svoje hibe in sposetonostl, svoj ín.® čaj, svoje bodoče in ptereklo živlleIya' naj se obrne na priznanega grafol°sjn te" Zadostuje napisati lastnoročno ime priimek, dan, mesec in leto rojstva poslati v pismu en peso na naS „„« GRAFOLOG, Calle Tucumán 586 Bu«»». Aires. — Pišite lahko v svojem nfi»t«r • 'ez!*"' skem ali pa v kakem drugem J' k«' NAlZNANILO. Sporočam, da se"' preselila iz ul. Fraga 61 ter bortti kor doslej, razpolagala vedno le 1 | nesljivo dobrimi službami za rnatr^ nios, služkinje, sobarice itd. B E " j C E R N I č, Dorrego 1583 (pol kvadr"¿ Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, i UGODNA PRILIKA. 4-redno i» na"1' tri krat uglašeno harmoniko z ke Lubas (Celovec) prodam P° -t¡ godni ceni zaradi odhoda. Obr . se na: calle Estados Unidos d ■ pieza 15, v nedeljo ob katerikoli ^ podnevi, ob delavnikih pa od 10. zvečer. ROJAKI! PRI ŽIVCU t! v znani restavraciji, najboljše postrežem. bo«1* l» ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, priprariA ^ svatbe — Prenočišča. — °0.' ifl za prenočišče prenovljene na novo opremljene. Rojakom se priporoča lastnik . EMIL «H* PATERNAL osorio^ PREK0M0RSKA POSTA Iz Evrope dospejo V JULIJU: 27. Mendoza 28. Asturias 31. Groix V AVGUSTU: 1. Cap Norte 8. Cte Biancamano Proti Evropi odplovejo V JULIJU: 27. España 30. C. S. Agustín 31. Asturias in Madrid V AVGUSTU: 1. Mendoza 4. Alm. Star 7. Cap Arcona NOV LIST 1 Srečno naključje Arkadi j Buhov, Moskva: Prometni stražnik Peter Mihajlov je hitel k svoji nevesti Sonji, da bi se z njenim očetom domenil o skorajšnji poroki. Oče je prišel v mesto prav za prav samo zato, da bi spoznal svojega bodočega zeta. "Glej, da se mu prikupiš, golohček!" je rekla nevesta. "To ni tako lahko," je dejal žalosten Peter. "Morda mu ne bom simpatičen." "Neumnost," se je smejala nevesta. "Meni si bil všeč na prvi pogled." "Nu, dobro, poskusim. Toda kaj naj govorim ž njim?" "Ti moj ljubi Bog, ne hodi vendar neumen! Poveš mu... skratka... ljubim vašo hčer... brez nje ne moreni živeti... ona me ima takisto rada... vzela bi se. Saj vendar nimate ničesar proti temu? To jc vso. Je to res tako težko?" "Ni," je odvrnil Peter veselo in poljubil svojo malo ljubko nevesto. Toda čim bolj so je bližal domu, kjer je stanovala njegova izvoljenka, se ga je loteval vse večji nemir. Naposled je bil le pred vrati in je prav boječe pozvonil. Sonja mu je takoj odprla, ga v naglici poljubila, vzela škatljico z bomboni, ki jih ji je pri-nsel, ter ga narahlo potisnila v sobo. V kotu je stal star, majhen in debel mož s črnimi brkami. "Očka," je delajo dekle, "to je moj Peter! Poglej, ali ni lep fant?" Stari mu je podal roko in rekel: "Tako, tako. Prometni stražnik? — Kar sedi. Sonja, luč! Rad bi se tega tvojega ženina dobro ogledal." Zažarela jo elektrika. Starec je ženina pozorno ogledal in naenkrat za-vpil: "Aaa, to si tedaj ti, golobček? Sedaj pa le sem one tri rublje, pa kar hitro!" "Kakšne tri rublje?" se jo začudila Sonja. 1 "O11 že sam dobro ve, v čem je stvar," j pripomnil oče suho. "Da, vem," je s trdnim glasom zakričal Peter. "Nisem jih pobral zase. Ko zapiskam in zakričiin: "Dol! Skakati v voz med vožnjo je prepovedano!", mora vsakdo poslušati, ne pa se skrivati v vozu. Vašo hčer ljubim, toda ne glede na to se morate držati reda na ulici, kakor vsak drugi." "Prokleto," je zaklical stari srdito. "Človek pride s kmetov, se veseli mesta, hoče hitro objeti svoje dete, pa ga njegov bodoči zet nasilno in za prazen nič odre za tri rublje. Kar na lepem, lop! Tako scui so seznanil s tvojim lepim ženinom. Ilvala ti, hčerka!" "Vaša hči s tem nima nikakega posla," je razdraženo kričal Peter. "Celo moja lastna nevesta bi morala plačati globo, ako bi se vedla na tak način. To je moja služba in zato tam stojim, da pazim na red. Kdor se proti njemu pogreši, mora plačati! Kaj pa, ako bi pri tem padli in prišli pod voz ali si zlomili nogo?" "Lo ne dolgih govoranc," je zaren-čal oče sovražno. "Kaj vam je do moje noge? S svojo nogo smem napraviti, kar hočem, kar se mi zljubi. Rnjše so pomeniva o vaši: da mi vaša noga nikoli več ne prestopi tega praga! — Mojo hčer pa si kar iz glave izblte! Drago mi bilo., tamlo pa so zidarji pustili luknjo!" Stari jo vstal, Peter pa se je zga-.nil in molče zapustil sobo. V predsobi je slišal Sonjine vzdihe, ko pa so jo počasi spuščal po stopnjicah, mu jo na glavo priletela škatljiea z bomboni. V tegobnem razpoloženju je vršil Peter svojo službo obhajale so ga celo samomorilno misli. Ko pa je nekoga dno prišel iz službe domov, ga jc čakalo na nii/.i nevestino pismo. Glasilo se jo: "Dragi Peter! Pridi jutri zve čer ob dovolili k nam. Pričakujem te zanesljivo. Tisoč poljubčkov! Tvoja Sonja." Sonja mu je prišla odpret, ga vroče poljubila, in ko jo je vprašal po očetu, 11111 je brž pojasnila: "Oče jc zahteval, naj ti pišem .Ne delaj nikakih neumnosti, kar vstopi!" Neodločno je Peter vstopil v sobo. Dišalo je po jodo-formu in po karbolu, kakor v bolnici. Na divanu je ležal starček z obvezano glavo in tiho stokal. "Oprostite, oče," je začel Peter, "da sem se oni dan tako prenaglil." "Prenaglil? Kaj še!" ga je prekinil starček. "Samo svojo dolžnost si vršil in prav nič drugega. Zakaj bi ne oglobil bedaka, ki skače v električno, ko je se v teku. Še glavo si lahko razbije... ojoj, dragi Peter... ali nimam prav?" "Zelo sto prizanesljivi, očka," mu je rahlo nasprotoval Peter. "Vendar, človek s kmetov ros 110 more vsega vedeti." "Kar oglobi ga s tremi rublji, pa bo kmalu vedel! Avto 110 vpraša, ali si s kmetov ali iz mesta. Avto te eno-stavno povozi,; pa je. Če bi ne bilo stražnikov, ki skrbe za red, kam bi pa lo prišlo?- Koliko časa že služiš?" "Štiri leta...! Že nekolikokrat sem bil pohvaljen," jo odvrnil Peter skromno. ' "To si gotovo nabral že mnogo denarja !" "Mnogo," je Peter smeje pritrdil. "Še vse premalo," je zaklical stari. "Zdaj pa pojdi v kuhinjo in pomagaj svoji nevesti prinesti čaj." Spi j»1 . n« Peter jc odhitel v kuhinjo (0; ševal svojo od sreče sijajočo "Kaj se je zgodilo? Prav nič«*'11 razumem..." iJH • sin«) "Srečno naključje," se je - ^ Sonja. "Oče je včeraj šel čez ullC% Prometni stražnik je dal znam0'1^ Jt. pa se ni zmenil zanj, kar ni'1 n" av koračil dalje. Pridrvel je toV°'"J,.,^' okoli vogala in zadel očeta ^ (.,j(|f besede: "Takoj piši Petru, naj ^ zakaj sem ga prav za pi'av tak" 1 v»r žalil? Morda zato, kor skrbi ^ ,n nast ljudi? Tak člavek, kak°^oli H-tvoj pametni stražnik, bi ni ?c dovolil, da hi koga povozii aVt"clll(ii1; številko tega voza sem si za ie(i{ i'1 M 5432. — Ali nisi strašno "Nu, na to številko moramo ^ ^ v loterijo!" jo zaklical ženin ^ žen in nesel v sobo težki san' d„c "Svatba je bila kmalu! Is 0lo(fr¡í" sta novoporočenca stavila v ^ številki 54 in 32 ter čez ne zadela glavni dobitek. st»v IZDAJA: Konsorcij "Novega lata" UREDUJE: D- /iktor Kjuder.