Poštnina plačan« v gotovini
Prezzo - Cena Lir 0.4:
Štev. 260.
V	Ljubljani, v toreh, 11, novembra 1041-XX
Lieto VI.
lzkl)a(oa pooblaščen ka ca oglaševanje Italijanskega Ul tujega izvora: Uniooe Pabblidte Italiana & A„ Milana
| Urednlitvo In sprava: Kopitarjeva b, Ljubljana = Redarione. Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana.
Concessionaria esclnsiva per la pnbbllcitd 31 provenienca Italiane ed esterai Unione Pubblicitt ltaliana S. A, Milano,
II bollettino No. 526:
Oltre 500.000 tonn. di naviglio inglese affondate
II Quartiere Generale delle Forze Armate co-
m unica:
Uno dei nostri convogli in navigazione nel Mediterraneo centrale fe stalo attaccato nella notte sul nove da una divisione navale britannica. I piro-srafi colpiti sono successivamento affondati. Dei nostri cacciatorpediniere di scorte lanciatisi all’at-tacco con siluro, due sono affondati, un altre col-pito, fe rienato in porto senza gravi avarie. Gran parte dei naufraghi e stata salvata.
AlPalba, nostri aerosiluranti al comando dei tenenti piloti Ardito Cristiani, Emilio Juzzolino e Adene Venturini hanno attaccato le unitk nemiche, colpendo con due siluri un incrociatore e con un siluro un cacciatorpediniere. Gli aerosiluranti hanno abbattuto due velivoli di scorta alla formazione navale avversaia. Un altro apparecchio h stato abbattuto da nostre aereo da ricognizione mari-ttima.
Incursioni aere nemiche sulla Campania e sulla Sicilia: si lamentano 10 morti e 25 feriti a Napoli dove un apparechio colpito dalle batterie contraeree fe precipitato in mare; a Messina qual-che f eri to.
In Africa settentrionale e orientale nulla di no-tevole sui fronti terrestri. Apparecchi tedeschi hanno attaccato apprestamenti difensivi sulla pia-zza di Tobruk con buoni effetti.
Un nostro sommergibile operante in Atlantico, al comando del tenente di cascelo Giuliano Primi ha affondato tre piroscafi nemici per complessive 25 mila tonn. Con questa azione i nostri sommer-gibili in Atlantico hanno sorpassato le 500 mila ton di naviglio nemico affondato.
Vojno poročilo st. 526:
čez 500.000 ton angleškega brodovja potopljenega
Neki naš konvoj, ki je vozil v srednjem delu Sredozemskega morja, je bil v noči na 9. november napaden od angleške pomorske divizije. Zadeti parniki so se zaporedoma potopili.
Izmed naših torpednih rušilcev, ki so spremljali parnike in napadli nasprotnika s torpedi, sta bila dva potopljena, eden pa zadet, a se je vrnil brez hude škode v pristanišče. Velik del posadke je bil rešen.
Ob zori so naša torpedna letala pod poveljstvom poročnikov letalstva Ardita Cristianija, Emilija Luzzolinija in Adona Venturinija prešla v napad na sovražne edinice. Dva torpeda sta zadela neko križarko, drugi torpedo pa neki rušilec.
Torpedna letala so sestrelila tudi dve letali, ki sta bili v spremstvu angleške skupine. Neko drugo letalo je bilo sestreljeno po našem pomorskem ogledniškem letalu.
Angleški poleti nad Campanijo in nad Sicilijo. Obžalujejo smrt desetih oseb, 25 pa jih je bilo ranjenih v Napolju, kjer je protiletalsko topništvo sestrelilo eno letalo, ki je padlo v morje. V Mesini je bilo nekaj oseb ranjenih.
Severna in Vzhodna Afrika: ničesar posebnega na kopnih bojiščih.
Nemška letala so napadla obrambne naprave v trdnjav' To b r u k in sicer z dobrimi učinki.
Naša podmornica, ki deluje na Atlantiku pod poveljstvom poročnika bojne ladje Giuliana Primija, je potopila tri angleške parnike in sicer skupno za 25.000 ton. S tem dejanjem so naše podmornice na Atlantiku potopile več kot 50^.000 t o n sovražnega ladjevja.
Po srditi in krvavi bitki - nova zmaga italijanskega orožja na bojišču ob Doncu
V boju s trdno voljo italijanskih oddelkov ni zaleglo ne vreme, niti ne nepretrgana prizadevanja
močnih ruskih sil
Vesti 11. novembra
Predsednik finske republike dr. Rytti je včeraj sprejel ameriške časnikarje ter jim z ozirom na zahtevo Združenih držav, naj Finska sklene ločen mir z Rusijo, razlagal, zakaj se Finska mora boriti proti Rusiji. Dejal je, da sta danes Finska in Amerika v nasprotnih taborih, da pa tega ni kriva Finska. Finsko ljudstvo pričakuje, da bo ameriška politika bolj razumela njegove nujnosti in njegove pravice.
Neznan kolesar je v Bagdadu pred dvema dnevoma ustrelil Angležem prijaznega predsednika vlade Fakrija Mashashidija. Storilec je ušel.
Egiptovski kralj bo na današnji seji zbornice imel govor, v katerem bo povabil egiptovske kmete, naj nasade bombaža, kjer se le da, nadomestijo z žitom.
Bolgarski poslanski zbornici so predložili zakonski načrt, ki določa posebne ugodnosti in podpore rodbinam z več kakor štirimi otroki. Take rodbine bodo plačevale samo pol davkov in bodo lahko dobivale od države brezobrestna posojila. Člani rodbin z mnogo otrok bodo imeli prednost pri sprejemanju v državno službo, otroci bodo pa lahko zastonj obiska-vali vse šole.
Posebno francosko sodišče v Nanc.vju je obsodilo zaradi komunistične propagande dve ženski na 8 in na 20 let prisilnega dela.
Nemški listi poročajo, da na Poljskem nemške uradni Ke in (ltžavne uslužbence vse bolj nadomeščajo s poljskimi in da je samo v železniško službo bilo sprejetih že 60.000 Poljakov.
Podpredsednik argentinske republike je imel včeraj govor, v katerem je poudarjal pomen in nalogo argentinskih oboroženih sil pri nalogah, ki jih utegne prinesti bodočnost.
V	Rim je včeraj dopotoval dr. Conti, voditelj nemškega zdravstva in načelnik glavnega ravnateljstva za ljudsko zdravje pri narodnosociali-stični stranki. Ostal bo v Rimu nekaj dni ter obiskal razne italijanske zdravstvene ustanove ter imel tudi predavanje: »Javno zdravje v Nemčiji med vojno«.
Rim, 11. novembra, s. Operacija, ki jo je italijanski ekspedicijski zbor v Rusiji začel 4. novembra, da bi zavzel novo važno industrijsko področje ob Doncu, se je te dni končala s popolno zmago italijanskega orožja po srdTti in krvavi bitki, v kateri so bili odbiti vsi sovražnikovi napadi, čeprav so bili izvedeni z močnimi silami.
Sovražnik se je upiral na vsakem koraku italijanskim prodirajočim četam in je tako po osvojitvi kraja poskušal z neprestanimi protinapadi, pri čemer se je zanašal tudi na vremenske razmere, ki so se bile nenadno poslabšale in še bolj ovirale premikanja italijanskih oddelkov. Pregnani s svojih postojank so rdeči, ki jih je bilo nekaj divizij in so razpolagali s topništvom in tanki, znova pošiljali v bojne črte vedno nove trume vojaštva in vojnih potrebščin, pri Čemer pa so imeli zelo hude izgube. Nič niso zalegla vsa prizadevanja v boju s trdno voljo italijanskih oddelkov, ki na nobeni točki svojega bojnega odseka niso popustili.
Medtem ko se tako nadaljuje utrjevanje in razširjanje zasedenega ozemlja, je italijanski ekspedicijski zbor podpiral boke nemških oddelkov, ki so se borili na bližnjih odsekih in jim s tem varoval boke pred grožnjami sovražnika, ki je z vsemi sredstvi in za ceno najhujših žrtev poskušal preprečiti napredovanje. Uspeh teh operacij je bil tako zagotovljen v glavnem s tesnim in stalnim sodelovanjem in vselej istočasnimi premiki proti skupnim ciljem.
Budimpešta, 11. nov. e. Operacije na južnem delu vzhodnega bojišča se še naprej razvijajo docela pravilno, ne da bi nasprotniku bil dan samo trenutek oddiha, trdijo v madžarskih vojaških krogih. V jugovzhodnem loku Donca stiskajo italijanski in nemški oddelki e podporo Madžarov nasprotnika od blizu. Rusi pa še naprej dajejo zagrizen odpor. Gre za močne oddelke nasprotnih čet, oskrbljene z obilnim vojnim materialom. Razporejene so zahodno od Vorošilovgrada, pa zastonj skušajo uiti usodi, ki jim je že odločena zaradi operacije, ki zdaj poteka.
Italijanske čete so najprej napredovale po ozemlju, ki je bilo zaradi dežja neprehodno. Zmagovito so strle odpor sovjetskih straž ter v tesnem
sodelovanju z nemškimi in madžarskimi četami dosegle postojanke, ki so jim bile določene. Prišle so za hrbet nasprotnikovim vrstam zahodno od Vorošilovgrada in jih napadle z živahno drznostjo navzlic obupnim sovjetskim protinapadom, katere je zavezniško avtomatično orožje takoj spodbilo.
Italijanske, nemške in madžarske čete so mogočno pritiskale na nasprotne vrste od spredaj in izza hrbta, strle zagrizeni in obupni sovjetski odpor ter vdrle globoko v obrambne črte. Sovjetsko poveljstvo je vrglo v protinapad močne konjeniške oddelke, ki jih je pa ogenj avtomatičnega orožja skoraj docela pokosil. Zavezniškim četam so prišli v roke ujetniki in vojne jjotrebščine.
Italijanske, nemške in madžarske Čete še naprej napredujejo v zaporednih skokih ter se pola-Ičajo nasprotnikovih postojank druge za drugo, in to najvažnejših postojank v hriboviti pokrajini ob Doncu.
Madžarski vojaški krogi poudarjajo pomembnost operacije, ki so jo zavezniške čete izvedle zahodno od Vorošilovgrada in podčrtavajo, da je tudi ta sijajni in nagli vojna nastop še enkrat dokazal popolno bratstvo v orožju, ki v tesnem in prisrčnem sodelovanju druži italijanske, nemške in
madžarske čete. Z zasedbo novih mostišč ob Doncu in drugih važnih prometnih središč eo zavezniki ustvarili ugodne pogoje za nove vojaške nastope.
Ameriške trgovske ladje smejo voziti v evropska vojna področja
Washington, 11. nov. s. Ameriški 6enat je s 50 proti 37 glasovom sprejel zakonski načrt, da se ameriške trgovske ladje smejo oborožiti in pošiljati v evropske vojne predele. Proti je glasovalo 15 demokratov, 21 republikancev in 1 neodvisen.
Zakonski načrt je bil sprejet po dolgi in zelo živahni razpravi. Opozicija je opozarjala na očitne zmote Rooseveltove politike, ki proti jasni odločbi večine ameriškega naroda državo peha v vojsko. Isti zakonski načrt je v poslanski zbornici dobil 259 glasov proti 136. Pač pa je senat izglasoval važne dodatke, zaradi česar je treba, da gre sedaj zakon znova v poslansko zbornico.
Vojna na Vzhodu
Nov nemški sunek med Petrogradom
in Moskvo
Hitlerjev glavni stan: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
Na Krimu so bile vzhodno od Sebastopola in zahodno od Kerča potisnjene nazaj sovjetske čete, ki so se žilavo upirale. Ponoči in podnevi so bili hudi letalski napadi na Sebastopol. V skladiščih olja in drugih skladiščih so nastali požari. Močno sta bili poškodovani pred pristaniščem sovjetska križarka in velika trgovska ladja.
Med Doncem in Volgo in na prostoru okoli
Določila o praznovanju 0. obletnice sankcij v Italiji
Rim, 11. nov. s. Za praznovanje 18. novembra, obletnico sankcij, prinaša glasilo stranke naslednja določila:
6. obletnico gospodainskega obleganja bo italijanski narod praznoval s kar najbolj živimi dejanji vere. Oddelki mladinskih organizacij bodo korakali mimo spominskih kamnov, vzidanih po občinskih hišah v Italiji za spomin na krivične sankcije. Članice ženskih organizacij bodo od 9. do 19. skrbele za razdeljevanje posebnega znaka z napisom »Vincere«. Na sedežih ženskih organiza-
cij bodo ta dan pobirali darila in zavitke za bojevnike. FašistovsKe obiskovalke bodo šle po bolnišnicah in zdraviliščih ter izražale rodbinam padlih vzajemnost vseh itailiijanskih žensk. Narodni zavod za faši6tovsko omiko bo po prestolnicah pokrajin začel svoje delo v XX. letu. Pri tej priliki bodo omenjali ‘politične, zgodovinske ter idejne razloge, ki so privedli do sankcij, s katerimi Je Anglija prvič skušala ustaviti pohod mladih narodov ter vstajenje nove Evrope. V Rimu bo o tem govoril prosvetni minister Giuseppe Bottai.
Nemške Izgube v Rusiji po 31. avgustu
Berlin, 11. nov. s. Nemške izgube v vojni na Vzhodu znašajo do 31. avgusta, kakor je svoje čase sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, 85.S96 mrtvih, 298.770 ranjenih in 20.299 pogrešanih. Nemški Listi poudarjajo, da do tega trenutka še ni uradnih številk o izgubah v naslednjem razdobju vojne. Kakor pa poročajo iz pristojnega vojaškega vira, so nemške izgube po 31. avgustu tnanjše od izgub v prvih mesecih vojne.
Neresnični glasovi o »kongresu za novi evropski red« na Dunaju
Berlin, 11. nov. s. V pristojnih nemških krogih posmehljivo razlagajo glas, ki se je razširil po tujini o tem, da bi na Dunaju pripravljali takoimeno-roni »kongres za določitev in utrditev novega evropskega reda.< Pripominjajo, da bo nova Evropa ustvarjena na bojiščih in da misel o kongresu ne spada v slog Evrope pod orožjem. Pripominjajo tudi, da so nesmiselno novico spravili med svet nekateri, ki goje nejasno upanje, da bi s pomočjo tega kongresa mogli dobitii tisto, kar so zgubili na bojiščih po evropski celini.
Voditelj hitlerjevske mladine v Rimu
11- nov. s. V Rim je včeraj dopoldne prišel dr. Mockel, načelnik glavnega stana hitlerjevske »mladine. Ostal bo v Rimu nekaj dni kot gost vrhovnega poveljstva GIL-a. Nemškega gosta je na postaji sprejel načelnik glavnega stana GIL-a general Bozzoni ter zastopstva medinskih organizacij. Dr. Mockel je po pozdravu pregledal oddelke fašistovske mladine, popoldne se je poklonil Neznanemu vojaku in grobu padlih fašistov, nato pa ga ie sprejel tajnik stranke in vrhovni poveljnik GIL-a.
Romunski minister za gospodarstvo povabljen v Nemčijo
Bukarešta, 11. nov. s. Romunski minister za narodno gospodarstvo Marinescu je na povabilo nemške vlade odpotoval v Berlin. Spremila ga glavni tajnik ministrstva inž. Arbanasi.
Churchillov govor o razširjenju vojne na Azijo in Oceanijo
Rim, 11. nov. s. Ob ustoličenju londonskega župana je imel predsednik angleške vlade Churchill svoj običajen govor, v katerem je izrazil možnost, da bo vojna zajela vso azijsko celino in tudi Oceanijo. Churchill je potrdil, da zdaj večina sevefoameriškega brodovja že nastopa proti osi in da to dopušča večjo svobodo gibanja angleškemu brodovju. Ko je govoril o Tihem morju, je Churchill povedal, da je Velika Britanija popolnoma istih misli kakor Združene ameriške države in da so bile storjene vse priprave za obrambo angleških koristi na Daljnem vzhodu. Govor, ki je imel odkrito propagandni značaj, je Churchill končal z novim zagotovilom, da so njegova vlada in vlade dominijonov odločene, nadaljevati boj do skrajnosti.
Plebiscit za politiko maršala Antonesca v Romuniji
Bukarešta, U. nov. s. Prvi dan romunskega plebiscita se je končal z 974.893 glasovi, oddanimi za maršala Antonesca in njegovo poHiiko ter s 17 glasovi proti njej. Glasovanje je povsod poteklo v najpopolnejšem redu. Ta prvi delni podatek o ljudskem glasovanju, kakor ga je zapovedal maršal Antonescu, ni zgolj navaden politični dogodek, temveč dokaz za zrelo jiolitično in socialno zavest romunskega naroda.
Moskve je letalstvo uničilo mnogo sovjetskih vlakov. Znatni oddelki letal so bombardirali Moskvo in metali eksplozivne in zažigalne bombe.
Kakor je že povedalo izredno vojno poročilo, so nemške pehotne in oklepne skupine v noči na 9. november s presenetljivim napadom zavzele važno prometno križišče Tihvin. Zajetih je bilo mnogo sovjetskih vojakov, mnogo vojnega gradiva pa zaseženega. Štab 4. sovjetske armade je mogel zbežati samo tako, da je za seboj pustil svoja avtomobilska vozila in važne vojaške listine. Med boji na tem odseku je bilo od 16. oktobra naprej zajetih 20.000 ruskih vojakov, zaplenjenih pa 9(> tankov, 179 topov, oklepni vlak in mnogo vojnega gradiva. Nabranih je bilo nad 6000 min. Število vseh na vzhodu ujetih sovjetskih vojakov znaša sedaj 3,632.000 mož.
Helsinki, 11. nov. s. Kriza v sovjetski obrambi Petrograda se je zlasti pokazala med 8. in 9. novembrom. Sovjetski ujetniki potrjujejo, da sta v zadnjih treh dneh zapustili dve ruski diviziji, ena pehotna in ena topniška, Petrograd in čez Irinovko šli v Novo Ladogo. Ta pohod priča o kočljivem stanju obrambe v Petrogradu, ki ga mučita glad in pomanjkanje goriva.
Berlin, 11. nov. s. Nemški letalski oddelki so 9. novembra nadaljevali z napadi na poražene sovjetske čete po Krimu. Metali so rušilne bombe ter s strojnicami obstreljevali močne skupine sovjetskih čet zahodno od Kerča ter povzročili zelo hude izgube v ljudeh in blagu. Nadaljevalo se je uničevanje sovjetskih železniških prog vzdolž vsega vzhodnega bojišča. Uničenih je bilo 14 tovornih vlakov, en oklepni vlak pa je bil zadet. Drugih 53 vlakov je bilo hudo poškodovanih. Med uničenimi vlaki so tudi vagoni z bencinom in vlaki, polni streliva.
I
Amerikanci nameravajo predelati nekatere trgovske ladje v majhne letalonosilke, ki bi vozale letala za boj proti nemškim podmornicam in letalom. Take ladje naj bi bile izdelane po vzorcu nedavno narejene matične ladje »Long Islandc, ki se je Daje dobro obnesla.
Na črnem seznamu je postavljenih dosedaj 1532 takoimenovanih »osi prijaznih« južnoameriških trgovskih podjetij, poročajo iz ’Washingtona. Guatemala pa je najbolj prizadeta, ker je samo iz te države na seznamu 232 imen.
V	Egipta so nstanovili posrbno komisijo za nadzorovanje gospodarskega življenja. V tej komisiji bodo čland vlade ter zastopniki egiptskega gospodarstva. Komisiji bo načeloval ministrski predsednik Ismael Sidki paša.
Madžarski finančni minister v Rimu
Budimpešta, 11. nov. 6. Madžarski finančni minister Remenyi Schneller je v spremstvu svojega jjodtaijnika in nekaterih visokih uradnikov včeraj odpotoval v Rim in sicer na povabilo italijanskega finančnega ministra Thacma di Revela. Potem bo madžarski finančni minister obiskal še Berli"-
Bivši nemški poslanik v Perziji dr. Etel je včeraj tujim časnikarjem v Berlinu razlagal, kako je Anglija pritiskala na Perzijo in kakšnim sitnostim so bili izpostavljeni nemški državljani vse do perzijske meje. V Tabrisu so na primer vso nemško skupino spravili v odprto taborišče, postsivili okoli njega strojnice in pustili Nemce podnevi na soncu, ponoči pa so jih nepretrgoma obsevali z močnimi reflektorji, da niso mogli zatisniti očesa.
Na italijanskem poslaništvu v Berlinu je poslanik Alfieri z ministrom Volpijem izročil nemškim filmskim igralcem nagrade, prisojene jim na mednarodni filmski razstavi v Benetkah.
Japonci nameravajo delati železniško progo čez srednjo Azijo, ki bi vezala Tokio z Berlinom. Zato so ustanovili posebno družbo, ki naj preučuje to vprašanje. Stroški bi znašali dve milijardi dolarjev, vožnja pa bi trajala samo 10 dnii.
Filipinske oblasti so razglasile, da so nekateri predeli morja okoli Filipinov minirana.
Odkar je Francija ponudila premirje, je Anglija pobrala svoji bivši zaveznici 39 trgovskih ladij s 164.000 tonami, je izjavil angleški mornariški minister. Francoski uradni krogi pa trdijo, da je bilo tega ladjevja za 700.000 ton.
V	Limogesu v Franciji je bil aretiran bivši
Eredsednik španske republikanske vlade argo Caballero. voditelj španske ljudske fronte, znan pod imenom »španski Lenine.
Angleško mornariško poveljstvo poroča, da je bil potopljen angleški rušilec »Cossackt.
je za-dokler i jelen v tre-
Boleslava je Imelo vedno bolj in ni odnehal. Ure in ure sledoval žival, ki se mu je izmikala in spet prikazovala, mu ni prišla na nekj jasi na strel. Puščica je švignila in je padel, zad-t naravnost v prsi, na veliko skalo, ki jo je v nutkn pordečila kri.,.
Pred Boleslavovo dušo se je prikazala podoba umorjenega škofa in ga pregrozila. Bežal je pred njo v gozd, a mu je bilo, da ga zasleduje. Ko je končno prišel spet k sebi in se je hotel vrniti, je izgubil smer in se vedno hitreje oddaljeval od prestolnice. Zajela ga je noč in ni mu kazalo drugega, ko da prenoči na drevesu in se tako obvaruje pred zvermi. Preživel je bridko noč, ne da bi mogel spati. Stike neštetih hudodelstev in nasilstev so vstajale v njegovi duši in med njimi sta spet in spet povračala krvaveči jelen in krvaveči škof...
Zazorilo se je pozno, megla je ležala nad ravno pokrajino in sonca ni bilo videti. Boleslav je krenil v drugo smer, da bi prišel v mesto, n je spet zašel toliko na levo, kolikor prejšnji dan na desno.
Ko se je prikazalo sonce in je bilo že visoko, je srečal nekega moža. Po obleki in palici je sodil od daleč, da je romar, a ko se mu je približal, je videl, da je Basilio z lutnjo.
Basilio je Izved'1, da živi Boleslav pri ogrskem kralju v vsem sijaja in razkošju in je upal, da bo pri strastnem, Poljaku
spet lahko kaj prizvijačil. Mislil je tudi na darežljivega Ladislava in se pripravil, da pridobi njegovo naklonjenost kot romar v Sveto deželo, s pobožnimi pesmimi. Nepričakovano srečanje z Boleslavom mu je bilo zato neljubo.	>
»Presvetli gospod,« ga je ogovoril jn mu poljubil obleko, »kako to, da vas sr-čam sredi divjega obmejnega gozda dan hoda od Stolnega Belega grada?«
Kralja je bilo sram, da bi navadnemu človeku povedal resnico, zato je odvrnil:
»Ladislav se mi je zameril, zato potujem zdaj sam, kakor sem sam prišel, k mejnemu grofu Leopoldu v Avstrijo.«
»Potem pa greste v napačno smer, milostljivi gospodi Ta pot pelje na Koroško. Sicer pa, za sv?to božjo voljo, ne hodite v Nemčijo! Vaše izobčenje je nabito na vseh cerkvah, vaša oseba natačno popisana in vsak kristjan je dolžan,« je lagal, »da vas ujame in izroči duhovskemu sodišču. Izgubljeni ste, če se ne vrnete!«
Medtem ko je Bolcslnv premišljeval njegove besede, je Bazilijevo oko ocenjevalo kralja. Lok je bil velike vrednosti, v ročaj pri meču in bodalu so bili vdelani biseri, obleka je bila pretkana z zlatom in nedvomno je bilo tudi v mošnji dovolj denarja. Njegov duh je bik takoj na delu in iznajdljiv, ko je vohal dobiček.
»Zdi se mi, da se vam nič kaj ne ljubi vrniti se?« je prekinil kraljev molk.
»Ne, ako bi se mog-l sicer kam ogniti.«
»Zdaj mi je šinilo v glavo, da bo pač papežev ukaz, naj vas ujamejo, prišel tudi na Ogrsko in da je Ladislav papežu zelo vdan. Torej bi tudi v njegovi deželi ne bili na varnem. Imel bi pa predlog, k.i bi vam dokazal, da niste v Krakovu izkazovali svoje naklonjenosti kakemu nehvaležu?žu. Zamenjajva si obleko, saj sva enake velikosti! V romarski obleki vas ne bodo zlepa prepoznali, ker ste drugače opisani, široki klobuk vam pokrije ostriženo glavo in povrhu najdete v majem svežnju še
krinko, da si nadenete vsaj dolgo brado. Hoditi pa ne smete tako ponosno vzravnani, temveč pripognjeno in se kar vlecite, če vas vidijo ljudje. Po poti, po kateri sem prišel jaz, pridete kmalu do Drave, ob kateri pojdite vedno navzgor. Dežela ni posebno obljudena, vendar pridete vsak večer do prenočišča.
V	tem letnem času se že pozno mrači, a pred trdo nočjo ne vstopajte v nobeno hišo, zjutraj pa odpotujte še pred svitom, da vas bodo čim manj videli. Tako pridete do Beljaka, kjer krenite čez most na lepo cesto, ki pelje skozi Furlanijo v Benetke. V Furlaniji boste že lahko podnevi v gozdovih skriti spali, ponoči pa pojdete naprej, medtem ko bi tu v temnih nočeh zgrešili ozke steze in spet zašli. Benetke so pravi kraj za vas, tam so ljudje vseh narodov in se lahko prikrijete. Da, tako so velike, da boste celo glasbenega učitelja Bazilija težko iztaknili. Od tam pišete lahko svojim prijateljem in izveste za ukolnosti, ki vam omogočijo povratek na prestol, ker beneška kupčija zajema ves sv?t...«
»In kam misliš ti v moji obleki?«
•Vam na ljubo naravnost v Avstrijo, kjer me kmalu ujamejo, ko drži sedanji mejni grof s papežem, in me bodo vlačili il ječe v ječo in me, žrtvoval se bom za vas, končno odpeljejo v Rim. Medtem boste vi tem varnejši, ker bodo mislili, da so v moji osebi uj^li vas. šele ko me bodo sodili, povem, da nisem kralj. Poslati bodo morali na Poljsko po šlahčiče, ki vas dobro poznajo, in potrditi bodo morali mojo izjavo. Potem pa pridem pod palice, a bom vse pretrpel za vas. Nekoč, ko boste spet vladali v Krakovu, mi boste pa vrnili.«
»Da, bom!« je rekel kralj, mu segel v roko Jn zamenjala sta obleko. Bazilio mu je dal še posebej majhno zamazano mošnjo, v kateri je bilo n^kaj drobiža-
»Čemu pa to?«
»Da boste v prenočiščih plačevali in spotoma kupovali krak če bi plačevali z zlatom, bi ,vas izdalo*«
Po dolgi, mučni bolezni nas Je zapustila naša preljuba soproga, mama, stara mama, sestra,
teta, svakinja in tašča, gospa
Terezija Tonejc Volk
soproga kavarnarja
dne 11. novembra, previdena s tolažili svete vere.
Na zadnji poti jo bomo spremili v sredo, 12. novembra 1.1. ob 3 popoldne z Žal iz kapele
sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 11. novembra 1941.
Globoko žalujoči:
Anion, soprog; Silva por. Varičak, Maruša por. Stcjič, hčerki; dr. Vladimir Varičak, dr. Bogdan Stojič, zeta; Veljko, Mirjana, Irina, vnuki — ter ostalo sorodstvo.
električnega toka
1940	do 31. marec 1941. Če pa se je izrabljanje toka začelo šele po 81. mami 1941., pa mesečna poraba ne sine presegati količine, porabljene v mesecu oktobru 1941. Korporacijski minister srne v izjemnih primerih in v primerih višje koristi dovoliti v soglasju z državnim podtajnikom za vojno proizvodnjo nekatere izjeme od tega pravila.
Čl. 4. Podjetja, ki proizvajajo in oddajajo električni tok, bodo izvrševala potrebno nadzorstvo in bodo prijavila narodni fašistični zvezii vse obratovalnice, električna in industrijska podjetja in od primera do primera naznanjale tiste, ki bi prekršili določila tretjega člena te uredbe.
Čl. 5. Kršitelje navedenih določil bodo zadele posledice in kazni, ki jih določa zakon od 8. julija 1941 št. 645.
Čl. 6. Uredba se ne nanaša na Sicilijo in Sardinijo. Uredba stopi v veljavo na dan, ko je objavljena v rimskem službenem listu.
Visoki Komisar nadzira priprave za selitev Nemcev iz Kočevja
Ljubljana, 11. nov. e. Začela so se dela za preselitev nemške narodnostne skupine iz Kočevja po določilih italiiansko-nemškega sporazuma. podpisanega pred kratkim v Rimu. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je včeraj odšel v Kočevje, da bi nadzorovei »si-pravljalna dela, dal je navodila za poslovaaje raznih ustanov in uradov. Na sedežu civilnega komisarja so z nemškimi zastopniki določili 6pored za preselitev, ki se bo začela 14. novembra. Po obisku v posebnem nemškem selitvenem vlaku je Eksc. Crazioli bil gost vojaškega poveljstva. Zatem je obiskal nekaj ustanov v mestu, med njimi zavod za slepe otroke, vojaško bolnišnico ter urade okrajnega glavarstva.
V treh vrstah...
Prebivalstvo Mirenske doline je spet znatno naraslo. Občina in Rdeči križ sta zelo delavna in imata polne roke dela. Pomoči potrebnim rojakom pa tudi oblasti gredo zelo na roko.
Iz poštnega okoliša št. Janž so izključene naslednje vasi: Podboršt, Požarče. Orehovica, Ovseno, Leševje in Nunski rog. Te občine so zasedene od Nemcev.
Danes popoldne bo seja novomeškega mestnega sveta. Na seji bodo sklepali o predlogu mestnega proračuna, ubožnegn sklada, veterinarskega in turističnega sklada. Tudi nekaj drugih točk je na sporedu seje.
Tudi letošnja vsesvetska akcija je zelo dobro uspela
Omejitev porabe
Rim, 10. nov. s. Rimski uradni list objavlja sledeči ministrski uka® glede porabe električnega toka:
Čl. 1. Prepovedano je sleherno novo dobavljanje električnega toka razen v primeru, če je povečanje dobave toka vsebovano v pogodbi, ki velja ob času, ko stopa ministrski ukaz v veljavo. Dovoljeno je tudii dobavljanje električnega toka za razsvetljavo, če celotna poraba ne presega pet amperov. Korporacijski minister bo lahko v izjemnih primerih in po svoji svobodni oceni dovoljeval izjeme od tega pravila
Čl. 2. Prepovedano je uporabljati električni tok za ogrevanje prostorov v industrijskih delavnicah ali javnih lokalih, v trgovinah ali drugih prostorih.
čl. 3. Prepovedano je vsem potrošnikom električnega toka, ki izrabljajo tok na podlagi posebnih pogodb v količini, ki ni manjša od 50 KW, da bi porabili na mesec več toka kakor so ga pa porabili v ustrezajočem mesecu obdobja november
Ljubljana, 11. novembra.
Včeraj popoldne je odbor vsesvetske akcije pozval vse predstavnike organizacij, ki so sodelovale pri letošnji akciji, v mestno posvetovalnico, kjer je ožji odbor podal obračun letošnjega nabiranja in prodajanja vencev in sveč na praznik Vseh svetnikov.
Kakor je že znano, so bili letošnji uradni prostori vsesvetske akcije na velesejmu. Tudi letos je urad vodil kakor vedno dozdaj vešči ravnatelj g. Jagodic.
Ze precej dni pred praznikom umrlih je bila na magistratu širša seja, na kateri so se pogovorili, koliko vencev in koliko sveč naj odbor preskrbi, potem, ko 60 si bili vsi edini, da je treba tudi letos izvesti vsesvetsko akcijo. Tedaj so sklenili, da bodo naredili 1200 malih vencev po 20 lir, 150 velikih vencev po 100 lir, malih sveč 1180 po ‘JO lir in 5 velikih sveč po 100 lir.
Velike vence so ponujale dame z nakaznicami dobrotnikom kar na domu v dnevih pred Vsemi svetimi, ostale sveče in vence pa so potem požrtvovalne dame prodajale na stojnicah pred pokopališči pri Sv. Križu, na Viču, pri Sv. Krištofu, na Navju in v prodajalnah mestne plinarne in elektrarne. Razen tega so bile sveče in venci na razpolago tudi v pisarni akcije. Iz navedenega je razvidno, da je bila letošnja vsesvetska akcija zamišljena v nekoliko bolj skromnih razmerah, kakor prejšnja leta, ko so vence in sveče prodajali pred vsemi ljubljanskimi pokopališči in na drugih stojnicah po mestu. Na stojnicah so tudi letos prodajale marljive gospe, članice raznih karitativnih društev, ki so kljub izredno slabemu vremenu, ki je bilo letos na praznike umrlih, v mrazu in snegu vztrajale na svojih mestih ure in ure. Da je tudi letošnja akcija tako lepo uspela, se imamo predvsem njim zahvaliti.
Prav pred Vsemi svetimi in na sam praznik je Izredno slabo vreme otežkočalo ne samo poslovanje pri stojnicah, ampak je povzročalo tudi bojazen za gmotni uspeh.
Uspeh letošnje akcije
Od narejenih vencev in sveč je bila prodana naslednja količina: malih vencev je bilo prodanih 1125 kosov po 20 lir, kar znese 22.500 lir; velikih vencev je bilo prodanih 116 po 100 lir, kar znese 11.600 lir; malih sveč so prodali 537 po 20 lir, kar je 10.740 lir. Skupaj je torej prišlo v blagajno akoije 44.800 lir. Potemtakem je ostalo neprodanih 649 malih sveč, velikih sveč 5, malih vencev 75 in velikih vencev 34. Akcija je dobila v raznih darilih in preplačilih še 9260 lir. Skupaj je torej letošnja akcija vrgla 54.100 lir. Od tega so dame z obiskom dobrotUikov na domu nabrale 7970 lir.
Stroški
Za izdelavo vencev je odbor plačal 4809 lir, za trakove na vence je dal 276.50 lir. za mezde in nagrade 2811 lir in za razno 373.10 lir. Tako znašajo vsi izdatki skupaj 8.269.60 lir. Čisti dohodek je torej 45.830.10 lir. Pri izdatkih so seveda vračunane že nagrade raznašalcem in drugim uradnikom akcije, ki so letos bili mestni uradniki. Na dan so dobivali po 30 lir, tako da je bilo tudi nj;m malo pomugano.
Dohodki dosedanjih akcij:
1938	..................... 99.623.36	din
1939	..................... 102.544.50	din
<■1	1940	.	,	i............... 105.100.20	din
1941	.	.'.................. 120.533.95	din
o	Iz navedenega je jasno, da je bila	letošnja
akcija najbolj uspešuia. — Uspešna je bila kljub temu, da so tudi druge organizacije po mestu, ki pobirajo za potrebne, da Rdeči križ veliko potrebuje, da pa je pri vsem tem življenje še mnogo težje kot v letih dozdaj. Ponovno je Ljubljana dokazala, da ima dobro srce, da da, kjer je potrebno, da se tolaži gorje.
V	štirih letih čez 150.000 lir
Vse dosedanje vsesvetske akcije so dale točno
427.810.00 din, kar je za naše skromne razmere nadvse lepa vsota.
Pri vsesvetskih akcijah nabrani denar ee porablja izključno za pomoč revnim in brezposelnim. Veliko dobrega store Ljubljančani, ko dajejo denar temu odboru. Samo na kratko naj povzamemo, da ima mestna občina s cukrarno velike izdatke. Veliko poslopje stare cukrarne je en sam dobrodelni zavod, kjer najdejo streho tisti, ki je nimajo, kjer se nasitijo tisti, ki so lačni. Od ustanovitve tega zavoda je bilo v cukrarni izdanih
500.000 prenočišč in je bilo razdeljenih nad 400.000 porcij hrane. Prav tako se iz tega denarja vzdržuje otroški prehodni dom, ki ima tudi streho v stari cukrarni. Dom je razdeljen v dva dela. V cukrarni so otroci, ki že ohiskujejo šolo, pa nimajo staršev, ali pa so to otroci tistih staršev, ki so bili deložirani. Manjši od teh, ki pa še ne obiskujejo šole, pa imajo svojo streho za Bežigradom. V
Nova telefonska številka. Vljudno ob-veSčam svoje poslovne prijatelje, da sem dobil novo telefonsko številko 37-69. Franc Šimic, Ljubljana, Igriška ulica št. 6.
prvem kakor v drugem zavodu je po 20 otrok, za katere občjna v vsem skrbi. Razumljivo je torej, da denarja gotovo ne preostaja, čeprav je toliko nabranega. Vse to vzdrževanje mnogo stane, posebno zdaj, ko so živila' tako draga, tistih pa, ki bi radi brezplačno hrano, pa je vedno več.
Z geslom >Počastite rajne z dobrimi deli,« prosi mestna občina ljubljanske meščane, naj tudi oni pomagajo lajšati gorje in trpljenje ubogim. Kako veliko dobrega store tisti, ki pošljejo denar ob priliki rodbinske nesreče, ko umre ta ali oni sorodnik, mestnemu odboru, kakor pa, da bi kupovali drago cvetje in drugo razkošje za grob umrlega. Iz leta v leto se meščani bolj zavedajo plemenitega gesla: »Počastite rajne...« in pošiljajo denar mestni občini, ki ga po najboljši volji obrne trpečim v korist.
_ Potem,, ko’je dr Kodre podal ta natančna poročila, se je za krasno uspelo akcijo ponovno zahvalil sodelavcem župan dr. Adlešič, nakar je bilo poročanje o letošnji vsesvetski akciji zaključeno.
lom. Ljudje se v takem vremenu hitro prehlade in pokašljujejo. Blagor onim, ki so se založili z lipovim ali bezgovim čajem. Kako prav so jim že prišli in jim še bodo nasveti, naj 6i pripravijo domače čaje za zimo.
V	sredo pa se nam je spet vsiljeval sneg. Ve6 dan je snežilo, vmes je tudi padal dež. Toda veter je razpodil sivo meglo in oblake, zjasnilo 6e je in pričelo zmrzovati. Nič kaj prijetna ni pot na-deželi, ko človek v brozgi naredi dva koraka naprej in enega nazaj. Upamo, da se bo zima še premislila in se zakesnila.
Vode naraščajo. Potok je precej velik, 6aj priteče s hribov precejšnja količina vode. Vendar nevarnost za poplave sedaj ni tolika, ker je struga očiščena in se voda hitro odteka v jezero.
Cerkniško jezero, ki pa je letos nenavadno kasno usahnilo, je sedaj sj>et zalito. Spet so imeli ribiči priliko ujeti nekaj rib, no, saj prav so jim lahko prišle.
Dela v jezeru za Dolenjo vasjo 60 ustavljena, mnogo delavcev je sj>et brez posla, tako da nam zima prinaša 6ame nove skrbi in zof>et 6krbi.
Aretacija hudega komunista v Zagrebu
Zagreb, 11. nov. s. Zagrebško policijsko ravnateljstvo sporoča, da je nekaj policajev hotelo prijeti nekega znanega komunista, ta pa jih je sprejel s streli iz samokresa. Eden izmed policajev je bil ubit, dva pa ranjena. Zločinca so takoj prijeli in ga bodo postavili pred posebno sodišče
Neugodno vreme, kakršnega ne pomnijo najstarejši ljudje
Cerknica, 10. novembra.
»Vsaj mesec dni prezgodaj je prišlo, 6aj kaj takega ne jx>mnimo,« pravijo najstarejši ljudje pri nas o letošnji vremenski katastrofi.
Sneg, ki nam ga je v prejx>Ini meri nasula sv. Uršula, je napravil ogromno škodo tako po gozdovih, kakor po vrtovih. Ljudem so ostali na polju še poljski pridelki. Mnogi so šli na njivo, pa so izpod snega kopali repo in korenje, da V6aj malo podaljšajo življenje ščetimarjem. 1 zgleda, da letos ne bo kolin kot so bile včasih. Kako tudi neki, ko ni ne oblode ne najpotrebnejše piče.
Mnogi so brez drv. Kaj bo po kmečkih domovih, če bi zima imela trajati nepretrganih 5 mesecev. Ta ali oni, ki je prej pohitel, si je za silo 6pravil nekaj pod 6treho. Koliko pa je teh? Kaj bo s siromaki, ki jih bo preganjal mraz znotraj in zunaj? Otroci že 6edaj 6tokajo, ker so šolski prostori nezakurjeni, šola pa nima drv. Upamo sicer, da bo to prevažno vprašanje kmalu zadovoljivo rešeno, sicer pa bo pouk občutljivo trpel.
Skoda je velika jx> vrtovih. Polomljeno drevje vidiš tu, vidiš tam. Marsikateri gospiodar se je trudil in si delal stroške, da je uredil svoj vrt. Zdaj pa je najlepše in najdražje uničeno. Mladike polomljene, 6tarim drevesom odtrgane veje. Kdaj bo popravljena škoda?
Sicer je zadnje dimi zapihalo od juga, sneg se je začel taliti, da so naše ceste ena sama mlakuža m brozga Tudi najboljši čevlji ne zdrže. To najbolj občutijo naši čevljarji, ki so preobloženi z de-
Opozorilo staršem!
*Sloven?eva knjižnica* pripravlja čudovito lepo knjigo, ki bo i?šla 1. decembra in ki bo najbolj primeren dar za Miklavževo ra vse mlade, to ao svetovno znane
„Pravl|ice Božene Nemcove"
ki bodo lepo ilustrirane in ki bodo v opremi »Slovenčeve knjižnice* gotovo predstavljale najbolj okusen in vsakomur dostopen dar za naše male.
Opozarjamo na to knjigo že sedaj predvsem zalo, ker bomo tiskali zamo določeno število »Pravljic* in je zato prav. da se naročite na vso zbirko knjig »Slovenčeve knjižnice*, kajti no ta način boste »Pravljice* go'ovo dobili. Mislimo pa, da je v naši literaturi za mlade ta kniiga manjkala in zato smo prtpričani. da ne bo slovenske družine, ki Pravljic Rožene Nemcove ne bi kupila.
Redni naročniki bodo knjigo d. bili dostavljeno na dom. ostali pa jo bodo lahko kupili po vseh knjigarnah in trafikah
Naročite se na vso zbirko »Slovenčeve knjižnice* takoi. le do 25. t. m. imate še časi Kdor se naroči na vso zbirko knjig „Slovenčeve knjižnico", bo dobil 23. knjigo „Veltki beli molk" zastonj.
Ta 25. knjiga bo za vse. ki niso naročeni na vso zbirko, stala 20.— lir in je torej za vse stalne naročnike gotovo lep dar!
Zastopniki! Potrudite se in pridobite še čim več naročnikovi
»SLOVENČEVA KNJIŽNICA* — Ljubljana - Kopitarjeva 6
Trgovec z dvojnimi cenami
Brihtnim po maksimalnih, manj brihtnim po višjih cenah
Ljubljana, 12. novembra. Pač nenavaden naslov, ki pa v vsej tegobi in resničnosti odkriva cinizma in brezsrčnosti polno poslovno gesto nekega trgovca s špecerijskim blagom, ki ima svojo trgovino na velikem prostoru, kjer valovi vsako dopoldne, posebno ob sredah in sobotah veliko tržno vrvenje. Zadeva o tem geslu se je razpletala m končala za enkrat na okrožnem sodišču v dvorani št. 79.
Mesto trgovca je bila na zatožni klopi neka malolctna trgovska naineščenka, obtožena zaradi prestopka prekoračenja najvišjih cen, ko je nekaterim strankam prodajala cikorijo in Kneipovo žitno kavo po višjih cenah nad maksimiranimi. Uboga naineščenku je prvotno prevzela vso kazensko odgovornost na sebe iz. strahu, da ne bi bila odpuščena iz službe. In sodnik je med razpravo umestno pripomnil: »Baia se je za službo, zato je vso stvar prevzela nase. Mislila si je, da ne bo kaznovana, ker je še maloletnn.c
Sodnik-poedinec je najprej zaslišal nekega mladega trgovskega sotrudnika, nameščenega pri onem trgovcu. Ta je kratko in jasno povedal:
»Prodajali smo cikorijo in žitno kavo Kneipovo po maksimalnih cenah brihtnim, prebrisanim, po višjih cenah pa manj .razumnim. Tako je naročil g. šef.«
Kot priča je bil nato v dvorano poklican lastnik trgovine. Sodnik ga je resno poučil: »Takrat, ko ste bili sami obtoženi, ste lahko govorili, kar ste hoteli. Danes kot priča, morate govoriti čisto resnico. Kdo je določeval ceno? Obtoženka ali Vi?«
Trgovec se je začel izmotavati in izgovarjati, da je gospodična sama morala cene kal-" ulireti in določevati. Sam, ki je 6tar 70 let živčno bolan, je bil le pri blagajni,, da je '	' ’	•.	Ni hotel nikakor priti s pravo
  ____________ jesedo	na	dan.	Sodnik
ločno pripomnil
kasiful denar, m nuin maoivvi in resnično besedo na dan. Sodnik mu je od-
»Ni tako! Priča je poprej povedala, daste sami določali cene in naročali prodajo po višjih cenah. Če je prišla bolj brihtna stranka, po maksimalnih, drugače manj brihtnim po višjih cenah.«	,
Trgovec se je nekaj izgovarjal, nakar sodnik odločno:
»Obtoženka se je bala za službo, zato je prevzela na sebe. Mislila je, da ne bo kaznovana, ker je še maloletna.« Sodnik je nato kon-frontiral trgovca s pričo njegovim pomočnikom, ki je napram njemu ponovil od besede do besede 6vojo gornjo izjavo.
Trgovec, videč, da je pognan v navzkrižje in ni drugega izhoda, je okleval in vdano priznal: »Cene sem določal jaz. Ona je izvedla kalkulacijo, nato pa sem določeval prodajno ceno.« Opravičeval pa se je nadalje, da se ne spominja, da bi kdaj svojim nameščencem dal nalog, da naj prodajajo razumnim kupcem po maksimalni , manj razumnim pa po višji ceni.
Sodba je bila kratka: Obtoženka ni v sld-slu š-a 280. k. p. kriva in je oproščena.
Državni tožilec je zahteval nato, da se uvede kazensko postopanje proti trgovcu. I’a predlog je bil vpisan tudi v razpravni zapisnik.
Na okrožnem sodišču je bilo včeraj^ 7 razprav proti razniim navijalcem cen. Večje število obtožencev je bilo oproščenih, pri drugih so bile razprave prekinjene na prihodnje dni. Izrečena je bila le ena sama sodba. Občani iz neke občine nad Vrhniko so imeli včeraj pred kazenskim sodnikom svoj dan zaradi navijanja cen. Med njimi je bil obsojen posestnik Jože na 200 lir denarne kazni, ker je 8. junija zahteval za vola 6.46 lir žive teže, ko je bila takrat določena cena za govejo živino 4.94 lir za kg. Vola je prodal nekemu ljubljanskemu mesarju. Ko ga je prignal Jože do občinske mitnice v Horjul, pa je mesar hotel vola plačati le po maksimalni ceni, ne pa po višji, fože je vola odgnal domov. Zadevo pa je izročil odvetniku, da je od mesarja iztirjal odškodnino, ki mu jo je mesar plačal, toda posestnika Jožeta je nato prijavil oblastem zaradi navijanja cen. Ker je jože vola doma iz-redil, je bil obsojen po čl. 8 uredbe o cenah, ne pa strožje po čl. 7 kot prekupčevalec in posredovalec.
EIAR — Radio Ljubljana
Torek, 11. nov.: 7.30 Poročila v slovenščini
7.45 Pisana glasba. V odmoru napoved časa. 8.15 Poročila. 12.15 Simfonična glasba. 12.40 Orkester pod vodstvom M. Angelinija. 13 Napoved časa in poročila. 13.15 Vojno poročilo. 18.17 Radijski or-kester ljubljanske postaje. 14 Poročila. 14.14 Orkestralna glasba. 14.45 Poročila v slovenščina. 17 Napoved časa. 17.15 Ignacij Lojolski: oratorij Jurija Straseenbergerja. 19.30 Poročila v slovenščini.
19.45 Popevčice. 20. Napoved časa in poročila. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov. 20.35 Narodni himni. 20.40 Operna sezona EIARja: 2. dejanje, opere »Poročna noč« Domenica Monleoneja in »Emiral«, glasba Bruna Barillija. V odmoru pogovor v slovenščini. 22.20 Operni baleti. 22.45 Po ročila.
Sreda, 12. nov.: 7.30 Poročila v slovenščini. 7 45 Lahka glasba. 8.15 Poročila. 12.15 Koncert tenorista Antona Sladoljeva. 12.40 Trio Ambrosia-no. 13 Napoved časa in poročala. 18.15 Vojno poročilo. 13.17 Orkester Cetra. 14 Poročila. 14.15 Violinski orkester. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Koncert violinista Karla Rupla, pri klavirju L. M. Škerjanec. 19 Pouk italijanščine. 19.30 Poročila
v	slovenščini. 19.45 Harmoniko igra Avgust Stanko. 20 Napoved časa in poročila. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov. 20.40 Napolitanska fantazija. Orkester in zbor. 21.40 Koncert sopranistke Valerije Heybalove. Pni klavirju M. Lipovšek. 28.10 Koncert orglarja Pavla Rančigaja in violinista Jana Šlaisa. 22.10 Prenos iz milanske Skale. 23 Poročila.
Novice iz Države
Državni tajnik kardinal Maglione v vatikanskem uradu za ujetnike in pogrešance. Pred dne-
vi	je vatikanski državni tajnik kardinal Maglione obiskal vatikanski urad za ujetnike in pogrešance. Zavod je bil ustanovljen takoj, ko je izbruhnila nemško-poljska vojna. Urad zbira podatke o ujetnikih in vojnih pogrešancih in sodeluje pri tem poslu z uradi Mednarodnega rdečega križa in drugimi podobnimi mednarodnimi organizacijami. Kardinala Maglioneja sta skozi urade vodila mons. Montini in ruski škof Efreimov in mu razkazala ureditev in poslovanje zavoda. Prihodnje dni bo vse sodelavce v tem zavodu sprejel tudi papež Pij XII., ki je dal pobudo za ustanovitev zavoda. Prav tako bodo izdelali tudi film, s katerim bodo svetu predstavili vse razsežno delo, ki ga vatikanski urad opravlja.
Nesreča nabiralca kostanjev. Brata Ezio in Dominik Rioci iz Apuanije sta odšla v bližnji hrib nabirat kostanje. Starejši Ezio se je v gozdu ločil od mlajšega brata po dogovoru, da se bosta na večer dobila v gorskem zavetišču. Ezio je čakal zvečer na brata Dominika, toda ni ga bilo. Takoj se mu je zazdelo, da je brata zadela nesreča. Odšel je v dolino in poklical reševalce. Vsi so iskali pogrešanca, toda našli niso za njim nobene sledi. Po tridnevnem iskanju so odjenjali, kajti gotovo je, da bi bila sleherna pomoč Dominiku, če se je res oonesrečil, že prepozna.
Za 250 milijonov lir novih ljudskih hišic. Avtonomni fašistični zavod za graditev novih ljudskih hišic je dobil nov kredit 250 milijonov lir za zgraditev velikega števila novih stanovanjskih hišic v obliki novih naselbin. Režim je že dolga leta podpiral in finansiral erradi'0 novih stanovanjskih hišic v različnih kraiih države, prav tako pa je ustanavljal tudi popolnoma nove zgledne naselbine. Novega 250 milijonskega kredita bodo deležno vse pokrajine kraljevine.
Nov prometni otoček
Ljubljana, dne 10. no/embra.
V	soboto ves dan so mestni delavci delali nov prometni otoček tam, kjer se iz Gradišča loči Erjavčeva cesta, torej na kraju, kjer je že nekdaj bil. Nekdanji otoček pa je bil le lesen in ga je zob časa »zdela-Uj Ze dalj časa je ob robu ceste ležalo pripravljeno kamenje za novi otoček, a delavcev ni bilo od nikoder. V soboto_so pa prišli. Prijeli so resno za delo in proti večernim uram je bil otoček že postavljen. Novi otoček je iz trdega kamenja z vdelanimi rdečimi steklenimi ploščicami, tako da je otoček tudi ponoči viden, če posijejo nanj luči avtomočila. Otoček ima ovalno obliko, a ob vsakem koncu stoji pokonci še steber iz kamna. Tako bo zdaj tudi na tem prometnem kraju vozni red obnovljen. Zadnje čase so prav tukaj vozili avtomobilisti, kolesarji in drugi kair tako, kakor 6e jim je zdelo, in je le previdnosti pripisati, da ni prišlo do kakšne večje nesreče. Zdaj je otoček postavljen in spet bo treba voziti okoli njega, vsak v svoji smeri kakor določajo cestnopolicijski predpi&L
Dogoni živine v prihodnjem tednu
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino: v torek, dne 18. t. m. v Stični, v torek, dne 18. t. m. v Št. Jerneju, v sredo, dne 19. t. m. v Vel. Loki, v sredo, dne 19. t. m. v Ljubljani.
LIOUORE
LIKER
STR* GK
TONICO DIG E S TIV 0
JE KREPČILEN IN VAM URAVNA PREBAVO
Naročile naš najcenejši popoldnevnik
»Slovenski dom«!
Športne vesti
Šved Ake Rundloef je že močno blizu svetovnemu rekordu v hoji na 10 km. Teh 10 km je prehodil v hudi borbi s sorojakom Mikkaelsonom v času 43:32,2. Ta čas je le za 7 sekund slabši od svetovnega rekorda, ki ga ima dozdaj Norvežan Edgar Bruun.
Te dni so se pomerile najboljše borilke v floretu v Nemčiji. 48 tekmovalk je bilo. Zmagala je Hassova, ki je razred zase.
Ob priliki proslav luksemburške telovadne zveze je bil prirejen tudi velik lahkoatletski miting, katerega so se udeležili najboljši nemški atleti. Ob tej priliki je premagal Osendarp slavnega Scheuringa v teku na 100 m. Osendarp je rabil za progo 10.6 sek., dočim je bil Scheuring le za desetinko sekunde slabši. Tudi na 200 m je bil zmagovalec Osendarp pred nemškim prvakom. Na tekmovanju je tudi odlično metal kladivo prvak Storch. Dosegel je daljavo 56.39 m.
V Milanu Je bilo pred dnevi veliko teniško tekmovanje Med juniorji je zmagal Folli nad Con-tonzijem z rezultatom 6:2, 2:6, 6:4 6:1. Med ju-niorkami pa je zmagala Bologna z rezultatom 6:1 in 6:0. Bologna je v mešanem paru zmagala z Rimljanom Scribanijem.
99 krat sta se srečali hokejski moštvi Uhlen-hosta in Harvestehude oba iz Hamburga. 99 srečanje je ostalo neodločeno. Ta mesec se bosta se-Btala 100. Dozdaj je Uhlenhorst zmagal 49 krat, nasprotnik 21, 29 srečanj pa je ostalo neodločenih.
Zdaj ko je konec danskega plavalnega prvenstva bo odšla svetovna rekorderka Ragnhild na Švedsko kjer bo nastopila v nekaterih mestih. Od 21 do 23 t. m. bo nastopila v Lundu, Trelleburgu in v Helsingborgsu. Razen Ragnhildove bosta plavali' še Inge Sorensen in Greta Tilda-J5grensen. Vse tri bodo nastopale proti najboljšim Švedinjam.
V Rimu ali Milanu se bosta v kratkem srečala Italijan Orlando in Nemec Eder v boksanju. Kdor izmed njiju bo zmagal, bo postal evropski prvak v welter kategoriji. Oba borca sta si po močeh enaka in zato bi bila vsakršna napoved preuranjena.
Koledar
Danes, torek, 11. novembra: Martin, 5V,,r Sreda, 12. novembra: Martin, p. .
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne:	dr.	Kmet,
Tyrševa 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar. Šelenburgova ul. 7.
Pevski zbor Glasbene Matice ima v torek, 11. t. m. ob 18.20 vajo vsega mešanega zbora z orkestrom v Mali filharmonični dvorani in ne, kakor je bilo javljeno, v Operi. Pršimo vsi in točno.	.
Prvi zborovsko-simfonični koncert letošnje sezone bo prihodnji ponedeljek, 17. t. m. v veliki Unionski dvorani. Na tem koncertu se bo prvič javno izvajala Te Deum simfonija, ki jo je napisal za mešani zbor in veliki orkester naš plodoviti skladatelj Blaž Arnič. Poleg tega Arni-čevega dela se bo izvajala zopet pater Ilugolin Sattnerjeva kantata za soli, zbor in orkester: Jeftejeva prisega. Kot solisti bodo sodelovali: Valerija Hevbalova, sopran; Franja Golobova, alt, in Julij Betetto, bas. Med obema deloma bo zapela gdč. Hevbalova dva Lajovčeva samospeva s spremijevanjem orkestra in sicer: Begunka pri zibeli ter Pesem o tkalcu. Pevski zbor Glasbene Matice, ki nastopi v impozantnem številu 120 članic in članov, je pripravil za koncert Samo Hubad, ki bo koncert tudi dirigiral. Začetek koncerta je ob pol 7 zvečer. Vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
Ljubljansko gledališče
Drama
Torek, 12. nov.: »Hamlet«. Red Torek. Začetek ob 17.
Sreda, 12. nov.: »Dom«. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 17.30.
Četrtek, 3. novembra: »Boter Andraž«. Red A. Začetek ob. 17.30.
Opera
Torek, 11. nov.: Zaprto.
Sreda, 12. nov.: »Rigoletto«. Red Sreda. Začetek ob 17.
Četrtek. 13. novembra: »Aida«. Red Četrtek. —1 Začetek ob 16.30.
Shakespearjev »Hamlet« v novi režiji, zasedbi in inscenaciji na našem odru. Eden izmed velikih sezonskih dogodkov je nova uprizoritev »Hamleta« v dr. Kreftovi režiji z Janom v naslovni vlogi. Tragedija značaja danskega kraljeviča je zadobila v popolnoma novi uprizoritvi podobo, ki je podala nov prerez skozi umetniško oblikovanje našega ansambla in njegov napredek v zrelosti. Opozarjamo na začetek predstave, ki bo ob 16.30.
Prva režija Milana Skrbinška v letošnji sezoni bo delo slovenskega dramatika Janeza Jalna »Dom«. Ta drama iz kmečkega življenja pokaže eno izmed zgodb, ki so v gruntarskem življenju pogoste: propad posestva zaradi sebičnosti otrok. Jalen je podal v dejanju posrečeno označene značaje in jih opremil z najznačilnejšo potezo našega kmeta: ljubezen do domače grude, katera mu jo pomaga rešiti. Igrali bodo: Marija Vera, Gregorin, Presetnik, Mira Danilova, Simčičeva, Tiran, Bratina, Ukmar-Boltarjeva, Drenovec, Milan Skrbinšek, Nakrst, Plut, Brezigar, Orel, Remčeva in J. Boltarjeva. — Opozarjamo na to premiero, ki bo jutri, v sredo, 12. t. m. ob 17.30 za red Premierski.
Najlepše doživetje za mladino jo predstava mladinske pravljične igre Pavla Golie »Princeska in pastirček«, katere prva ponovitev v tekoči sezoni bo v nedeljo dop. ob 10. Pestra in zabavna, pa tudi poučna igra nudi mladini obilo veselih prizorov, pri katerih se izvrstno zabava. Starši, pripravite svojim ljubljenčkom lepo dopoldne in jih pripeljite k tej predstavi v dramsko gledališče.
»Rigoletto« spada med tri najpopularnejše Verdijeve opere: »Trubadurja« in »Traviato«. Delo je nastalo v času njegovega največjega skladateljskega razmaha in mu prineslo mimo omenjenih dveh največ slave. Pevne partije, ki jim je podloženo dramatično dejanje, nudijo pevcem priljubljene naloge. Razen Primožiča, ki bo pel naslovno partijo, je zasedba opere nova. Partijo Ri-goletta, ki jo poje Primožič že tekom mnogih sezon na našem odru, je ena izmed njegovih najizrazitejših stvaritev. K velikemu uspehu premiere je pripomogla Ribičeva v partiji Gilde, ki je žela za svoje petje poleg Primožiča ponovne aplavze na odprti sceni. Prva repriza bo jutri, v sredo 12. t. m., za red Sreda. Začetek ob 17.
Igor Zagrenjeni
60
Zavetje v pečevju
Spet se premaknejo, potem ko so bili ob luči ostrmeli kakor bi jim bilo ukazano, da morajo tod ostati za zme-
rom.	».
Tone sveti onim za sabo. Visoko drzi bakljo. Med rdečkasto ožarjenim drevjem ob obeh krajih steze se love nemirne sence. Ogromne postave, ihtave in mračne, se poganjajo po osvetljenem drevju samozavestno kakor da zgoraj ne bi bilo nič, kakor da se ne vpraša za kaj drugega razen za to, dokod bodo segle in še za tisti konec, do koder ne pridejo, pa se še vidi; kar je više, je izključeno iz svetlobe in iz misli, vse ostaja le v tem kotu, kjer se da kaj razločiti.
Ko stopijo iz gošče na piano, jih pozdravi blagi šum od koritca. Planina molči, redek pramen megle si je upal iz gošče. Grapa ga je poslala na oglede.
»Kdor je žejen, naj se napije!«
Prav do Toneta seže debeli Lukčev
glas.	.	r,
Prvi se spusli v dir h koritu Gradi-šar. Za njim gre Kravželjček, zadaj pa drugi. Nobene steke ni. Vidi se, da so ti možje vajeni ukazov in ravnanja. Drug za drugim pristopajo povrsti, nič ni gnečo in prehitevanja. Sum se ustavi, le tisti, ki prihajajo na vrsto, slišijo za-
molklo, ubito klokanje.
Samo nekaj jih je ostalo ob robu gošče, pa še teh se eden ali drugi 6pusti na hladno rušo, noge ga pek<5, život si želi spanca. Da bi se oni tam vsaj dolgo' napajali! Ali ne bi bilo najboljše, če bi ostali kar tukaj?
Ta ali oni nastavi curku usta dvakrat in trikrat. Nazadnje je vse napojeno. Kar jih ne posede zraven vode, neodločno obstanejo in čakajo.
Lukec si je bil nabasal pipo in se naslonil ob trhlo, staro drevo. Kako dobro se ga spomni Tonel Kako majhen pobič je bil takrat, ko je 6pazil, da na njem gnezdijo srake 1 Koliko časa je oprezoval, preden se mu je zdel pravi čas, da je zlezel gor! Dve prav mladi živi sraki je prinesel domov! Obstala je samo ena, Markec, pa še ta je nazadnje ušla. Kakšnih deset let je bil nemara Lil krat stiir
Lukec vleče, tobak žari. Dišeč dim uhaja iz njega.
Žar narašča in pojema kakor žerja vica.
S pipo udari ob deblo in iztrka skoraj dogoreli žig.
»Zdaj pa le spet!« zavpije. »Tone, Vresk, iznad studenca kreni!« se prčcej
nato obrne na Toneta tiše, skoraj zaupno.
Po strmem travnatem bregu Tone znova povede nočno druščino v goščo.
Nekaj časa še hodijo po črni temi med debli. Bakle dogorevajo. Gozd pa se tudi začenja redčiti.
Zmerom bledejša prihaja tema. Ze je tu grmičevje, čeprav je tudi dreves še vedno dosti. Ko se najmanj nadejaš, se ti na nočno nebo razkosati ponosna krona. Pa to je čedalje bolj redko. Tu ena, tam ena, dreves je zmerom manj, nazadnje pa jih čisto zmanjka.
Ruševje se razprostre, nad njim grušč, zgoraj pa temne stene, ki zapuščene brez glasu ječ^ k	nebu.
Belo mrli	skala	v črni	prsti. Ze	se
ne vidi več,	kam bi se stopilo. Kaj	ta
svetlobal Saj	je ni!	Baklje	so dale, kar
so mogle. Ne da bi kdo koga vprašal, če je že čas, dogorele štrclje pomečejo pod stezo ali nadnjo, kakor se že kdo spomni.
Zdaj je pa zares tema.
Kako nizko se je spustilo nebo! Nad gore se je razpelo kakor plašč, tudi naj-ostrezših in najbolj bodečih grebenov se v blagi 6krbi ni izognilo. Čeznje seže na drugo plat, vse vabi in ogrinja, naj se odpočije, saj je tema njegova; tako kakor prinaša njo za počitek, bo zjutraj prineslo sonce in nemir, da bodo spet lahko pokazali svojo mogočnost, poropolali s kamenjem in milostno dovolili, hudo polaskani prav za prav, da
se bosta po njihovi strmini skoraj ves ljubi dan lovila svetloba in senca.
Pa 6aj so vrhovi visoko! Kdo bi jih gledal s prijaznimi očmi, posebno zdaj, ko so tako črni; saj niso samo zapuščeni in pusti, grozč tudi! To so nekončno visoki zidovi, ki se dvigajo nad dvoriščem jetnišnice. Ena sama, ozka pot pelje med njimi. Varna ni, drži pa v svobodo, na piano, tja gor, kjer vlečejo svobodne sape, kjer prepihu ni treba izbirati poti. Iz temne doline, z obupno dolgočasnega dvorišča drži steza kvišku skoraj tako visoko kakor so oni sami.-Tam pa se že odpre svoboden svet. Zadaj so ostri grebeni, široki in zložno pobočje se ponuja, še ne vem kako objestnemu se podaja varna pot podolgem in počez, kvišku in navzdol, v odprte, gostoljubne doline.
Dolgo hodijo po kozji stezi med ruševjem. Le kako bi opletali, če se Tone ne bi spomnil za slednji 6topšj.
Nazadnje zmanjka tudi rušja. Zdaj bredejo skozi sleč, ki je bil že zdavna odcvetel. Kar dobro se jim zdi, ko z oživljenimi nogami movsajo ob nagajive grmičke.
Potem pa zapoje grušč.
Dolgo melišče se odpre pred njimi. Ni mu videti kraja.
S topimi mislimi se ga lotijo. Glava že skoraj ne ve več, da ga jemljejo noge podse. Kar tako krevsajo navzgor. Zmerom više. Kdaj pa kdaj se kdo zdrami in vznevolji, ker ni videti, da bi bili
prišli kam više, čeprav hodijo že tako dolgo.
Nazadnje pa je le tudi mel za njimi. Tone se požene v skalo. K zavetju jih vodi tam, kjer je bil popeljal Lizo in Burgo. Svet ni preveč grd, da ga možj« tudi ponoči ne bi mogli obvladati.
Prav previdno lezejo za njim.
Tu pa tam se odkrhne kamen, spodaj se kdo pokrega, pa to ni nič. Nobeden se za kaj takega ne zmeni. Samo da pridejo više, bliže bodo, prej bo pot v kraju, prej počitek. Kdor zagode, da ne bo nikoli konca, hitro umolkne, tisti, ki ga slišijo, ga naglo zagovore.
Nazadnje se le ustavijo na polici.
Tone odpre vrata in namigne, naj zunaj počakajo,, da bo napravil luč.
Drug za drugim vstopajo.
Lukec je zadnji, pred njim pa Krpan s svojo ogromno šapo potisne v zavetje Podborškega Tinčka.
Rjavka si je znala pomagati, to vidi Tone. Snela se je, lakote ni trpela. Žival zvedavo pogleduje ljudi.
Tinčka zvežejo in ga polože tja, kjer je ležala Burga.
Drug za drugim poležejo. Prav na tesnem so, tako da si mora ta in oni izpuliti z ležišč šop otave in si ga spredaj ob steni položiti za zglavje in život, da ne bi ležal na golem.
Ne mine dolgo, ko že vsi trdno spe.
Vsake vrste glasovi se razlegajo, zdi se, da gode skalovje, tako čudno žveči.
Lukec in Tone zadnja ostaneta budna.
Žalost in veselje
Risat Jože Beranek
Besedilo priredil Mirko Javornik
Krom - vojna ruda
Od vseh evropskih držav imata kroma največ Rusija in Turčija
Pred nekaj tedni je bila med Turčijo in Nem-Cijo sklenjena gospodarska jx>godba, s katero sta se omenjeni državi dogovorili, da si bosta v dobi osemnajstih mesecev izmenjali za dvesto milijonov nemških mark raznega blaga. Kljub temu, da je angleška vlada posredno in neposredno pritiskala na Turčijo — poroča »La Stampa« — bo vendar med turškim izvoznim blagom tudi kromova ruda. Da bi jo iztrgali Nemcem, naj bi bili Angleži hoteli v Turčiji ustanoviti monopol, kakor so ga za petrolej v Perziji, a poskus jim je spodletel.
Turčija, ki je leta 1925. proizvedla samo 7000 ton kromove rude, je leta 1938. dosegla proizvodnjo 208.000 ton s tem, da je zboljšala in razširila svoje tovrstne rudnike, ki so med najpomembnejšimi na svetu tudi glede na množino kroma, ki ga ruda vsebuje (približno 50 odstotkov).
Po vstopu Italije v vojno in po francoskem porazu je bila Turčija prisiljena ukiniti svoj izvoz
I	kroma. Anglija ni mogla nadomestiti italijanskega, francoskega in nemškega trga deloma tudi zaradi težav s prevažanjem. l)a bi turška vlada mogla nadaljevati s pridobivanjem kromove rude, je morala gledati na neposredno financiranje rudiiiških podjetij. V zadnjem času je Anglija v upanju, da bo preprečila kupčijo med Turčijo in Nemčijo, ponudila Ankari nakup celotne proizvodnje, kljub temu, da se zalaga s kromom iz svojih rudnikov v Rodeziji, v Indiji in v južni Afriki.
Krom je kovina, ki je ogromnega pomena pri izdelovanju jekla, navadnega in specialnega ter za izdelovanje drug h kovin, ki naj bi bile odporne proti rji. Pri nekaterih izdelkih, tudi takšnih, ki se uporabljajo v vojaške namene, nadomešča nikelj, ki ga na evropski celini primanjkuje.
Rusija in Turčija sta tisti dve deželi, ki imata med vsemi v Evropi največo proizvodnjo kroma. Pomembna ležišča te rude so pred kratkim odkrili tudi v Albaniji, kakor tudi na otoku Rodu.
Odločilne bitke v zgodovini
Pravilo nemškega strokovnjaka: »Uniči najprej sovražnikovo vojsko, vse drugo ti pade samo v roke!«
Pod gornjim naslovom prinašajo iz Berlina naslednje zanimivo poročilo: Velik modroslovec in izvedenec v vojaških stvareh, Clausewitz, je nekoč napisal tole krilatico, ki še ni bila nikdar tako aktualna kot je prav danes: »Uničite sovražnikovo vojsko in vse ostalo vam bo samo od sebe padlo v roke, njegovo ozemlje in njegovi gospodarski viri k
V	zgodovini so razni voditelji redkokdaj znali praktično izkoristiti to misel in se res poslužiti koristi, ki jih prinaša na bojnem polju dobljena bitka. Eden teh redkih mož je bil — piše »Cen-traleuropa« — Aleksander Veliki. S komaj 50.000 možmi se je oktobra leta 331. pred Kr. vrgel na dosti številnejšo Darejevo vojsko. Nekateri zgodovinarji pravijo, da je imel perzijski kralj Dare j tedaj zbranih nad milijon vojščakov. Bojno polje so pokrila trupla sto tisoč perzijskih vojakov, medtem ko je macedonski kralj Aleksander Veliki v tisti bitki izgubil komaj 500 mož.
2e petnajst ur po zmagi je macedonska vojska, ki je izkoristila zanjo ugoden izid bitke, zavzela Arbelo in se polastila Darejeve zakladnice in vse njegove opreme. Premaganega sovražnika je Aleksander zasledoval brez oddiha preko Per-
zije, Medije in preko Kaspiških gora, dokler ni bil popolnoma uničen. Tako je Aleksander Veliki postal popoln gospodar vsega ogromnega perzijskega kraljestva.
Druga bitka, ki je imela v zgodovini odločilen pomen, je bila bitka med Rimljani in Germani v Tevtoburškem lesu. Če bi bil tedaj zmagal rimski vojskovodja Varo, bi bila morda vsa Germanija romanizirana in bi poznejša zgodovina tekla drugače, kakor pa je v resnici. Kdo ve, kakšna bi bila usoda Evrope, če bi vojvoda Karl Lorenski in poljski kralj Jan Sobieski ne bila premagala Turkov, ki so oblegali leta 1G83. Dunaj in tako razblinila sen o otomanskem gospodstvu nad Zahodom. Bitka pri Poltavi, ki jo je 9. junija 1709. izgubil Karl XII., je končnoveljavno prekrižala načrte Švedske, da bi postala velesila. Tudi bitki pri Waterloju je bila odločilnega pomena za nadaljnji razvoj Evrope, kajti naredila je konec slavnim Napoleonovim zmagam.
Zahtevajte povsod naš list!
»Psihofonija« in gramofon zdravita živce
Nemški zdravnik dr. Fritz von Radvvau je postavil temelje novi znanosti, ki si je zastavila nalogo, pomirjati prenapete in razrvane živce. Ta nova veda se imenuje »psihofonija« ter zdravi človekove živce s sugestijo in sicer s pomočjo gramofonske plošče, na kateri so svojevrstni posnetki.
Med najpomembnejšimi poskusi, ki jih je napravil dr. Radwau, da bi dokazal učinkovitost svojega načina zdravljenja, omenjajo tistega z neko trgovsko sotrudnico, ki je znala izredno gibčno plesati, čim pa je zapazila, da jo občinstvo gleda, jo je nenadno prevzel tolikšen strah, da ni mogla narediti niti koraka več. S pomočjo sugestije, ki jo ji je vlival posebne vrste gramofon, se ji je končno posrečilo premagati ta strah pred gledalci.
V	najtežjih in najbolj kompliciranih primerih spravijo živčno bolnega čioveka v popolnoma temno sobo. Na filmskem platnu potem prikažejo dvoje zapovedujočih oči, medtem ko gramofonska plošča daje ukaze, ki naj jih pacient izvrši.
Psihofonija omogoča sugestivno zdravljenje, ne da bi se bilo živčno bolnemu človeku treba zatekati h kakšnemu specialistu. Zadostuje, če si dotičnik nabavi nekaj gramofonskih plošč, na katerih so vtisnjena naznanila, primerna za različne primere bolezni.
Sonce nam bo kurilo kopalnice!
Zdaj ljudje več ne kurijo samo z drvmi ali s premogom, pač pa so si začeli v veliki meri pomagati tudi že s plinom in elektriko. Pri takšni kurjavi si gospodinjam, ni več treba mazati rok, kajti zadostuje, če enostavno vključijo v štedilnik ali peč v kopalnici plin ali električni tok. Štedilnik je s tem izumom še bolj zaslužil svoje ime, kajti pravijo, da gospodinja, ki kuha s plinom ali elektriko, še več prihrani, kakor je prihranila prej na premogu in drveh.
Zdaj pa že napovedujejo, da nam bo v kratkem grelo vodo kar sonce. To bo šele imenitno. Nič več stroškov za drva, premog, plin in elektriko! Tako se bo tudi zgodilo, pravi »Central-europa«, če se bodo ljudje le hoteli kaj kmalu poslužiti priprave, ki jo je iznašel pred nedavnim nek japonski inženir. Ta priprava sestoji iz neke vrste kadi za segrevanje vode. Kad je iz črnega stekla. Znotraj je polna bombaža. Vanjo spuščajo vodo, ki jo nameravajo segreti. Sončno toploto lovi črno steklo, iz katerega je kad. Japonski inženir, ki je prvi zgradil takšno kad, pravi, da se voda, ki gre skozi bombažno plast kakor skozi cedilo, lahko segreje tudi do 40 stopinj.
NaroiHe ..Sloveniev koledar11!
Na smrtni postelji se je poročil
Vsaj umreti je hotel z zavestjo, da ni bil na svetu čisto sam
Globoko ganljiv dogodek se je te dni odigral v neki bolniški sobi bolnišnice v San Bar-tnolomeo. Tu se je že dalj časa zdravil za težko boleznijo neki mladenič, po imenu Jack Er-werd. Zdravniki pa so nad njim že čisto obu-
Kli. Njegovi bolezni ni bilo več zdravila in ck Erwerd se je kljub svojim mladim letom moral sprijazniti z mislijo, da bo treba umreti.
Bil je Erwerd lepo vzgojen, bister in tudi izredno dobrega srca. Ni ipa imel nobenega svojca več živega in se je čutil izredno zapuščenega. Rad bi bil, srčno rad imel koga, ki bi ga vsaj na smrtni postelji znal malo potolažiti. To svojo željo je izrazil tudi zdravnikom. Dejal jim je, da bi rad našel žensko, ki bi bila pripravljena z njim se poročiti in pri njem preživeti vsaj teh nekaj dni, kolikor jih mu je še namenjenih. Želel si je ženske, ki bi
te še namenjenm. zelet si je zei lajšala zadnje ure in ki bi ji lahko vse zaupal in ona njemu.
:	Hitro	so za to Erwerdovo željo zvedele
nekatere ženske, ki so pogosto obiskovale bolnike in ki so bile članice družbe sv. Vincenca. Nesrečni mladenič je v njih vzbudil mnogo sočutja in ena njih se je sklenila žrtvovati in poročiti na smrt bolnega Ervverda.
Slavili so poroko ob veliki ginjenosti na-vzočnih. Gospodična Dory Maynercin je postala prava žena Jacka Erwerda. Vsak dan se je potem za nekaj ur ustavila pri Jackovi postelji in svojemu možu z vso ljubeznivostjo in vso srčno dobroto stregla, kolikor je le mogla. Jack ji je božal roke in ji šepetal »moja draga ženka«, dokler ni smrt stopila čisto blizu njegove postelje in ga poljubila na čelo. Umrl je potolažen in z zavestjo, da je vsaj na zadnjo uro pri njem nekdo, ki z njim globoko čuti; z zavestjo, da ni več čisto sam na svetu, tako sam in zapuščen, kakor je bil vedno v svojem življenju.
Grofica je na zunaj ohranila mrzli mir, četudi je v srcu kuhala jezo in srd do vnuka. Pred dvema letoma se je bil drznil prositi jo dovoljenja, če se sme poročiti z nekim dekletom iz Valsolde. Dekle je bilo sicer omikano, ni pa bilo bogato in ne plemenitega rodu. Odločna starkina odklonitev je takrat preprečila zakon in pripravila dekletovo mater do tega, da je prepovedala donu Francu vstop v hišo. Grofica je bila trdno prepričana, da se ti ljudje z enim očesom še vedno ozirajo po njenih milijonih. Zato je sklenila, da čimprej poišče Francu ženo in ga tako obvaruje nevarnosti. Iskala je dekle, ki naj bi bilo bogato, a ne preveč, odlično, a ne preveč, omikano, pa tudi ne preveč. Ko je tako našla, jo je predlagala vnuku. Ta je pa vzrojil in odločno dejal, da se ne bo ženil. Ta odgovor se ji je zdel zelo sumljiv, zato je potem še bolj pazila na vnukov korak in na korake one »gospodične Mišnice«, kakor je prav ljubeznivo imenovala gospodično Luiso Rigeyevo.
Družina Rigeyevih je štela dvoje ljudi, Luiso in njeno mater. Prebivala je v bližnji dolinici Valsoldo, v mestecu Castello. Ni je bilo torej težko nadzorovati. Vendar grofica ni mogla ničesar izvohati. Nekega večera pa ji je Pasotti s hinavskim obotavljanjem in opravičevanjem sporočil, da je upravitelj iz Caravine ob nekem svidenju v lekarni v S. Mametti, kjer so se dobili on ter gospodje Giacomp Puttini, Paolin in Paolon, dejal takole: »Gospod Franco se bo za šalo delal tako dolgo mrtvega, dokler stara zares umrla ne bo.« Ko je grofica slišala te večni dovtip, je mirno rekla skozi *•«: »Hvala« in je obrnila pogovor drugam. Nato je zvedela, da je gospa Rigeyeva, ki je bila vedno malo bolehna, nevarno zbolela za razširjenjem srca. Zdelo se ji je, dai je Franco zaradi tega slabe volje. In vprav tedaj so ji omenili Carabellijevo. Carabellijeva morda
ni bila prav po njenem okusu,, toda spričo nevarnosti, ki je grozila od drugod, ni smela odlašati. Govorila je s Francom. Topot se Franco ni razsrdil. Raztreseno je poslušal in rekel, da si bo premislil. Bila je to morda edina hinavščina v njegovem življenju. Grofica pa je začela predrzno igro ter povabila Carabellijevi.
Danes je pa jasno videla, da je njena igra izgubljena. Franca ni bilo, ko sta gospe prišli in se je tudi potem prikazal samo za nekaj minut Njegovo vedenje je bilo v teh minutah	vljudno, obraz pa	ne.
Obraz je govoril — kakor vedno — tako jasno,	da	grofica, ki	ga
je izgovarjala z nerazpoloženjem, ni mogla nikogar prepričati. Vendar pa stara gospa ni bila prepričana, da bi bila slabo igrala. Že od tedaj, ko je prvič začela samostojno misliti in presojati, je menila, da si človek nikdar ne sme sam priznati nobene napake, nobene krivde, in da nikdar ne sme prostovoljno raniti svojega odličnega in ljubljenega jaza. Zdaj si je mislila, da je vnuk po tistem pogovoru, ki ga jo imela z njim o zakonu, že po kaki skrivnostni poti mogla priti na u^o medena, vabljiva in strupena besedica. Nekaj tolažbe za svojo razočaranje je našla v vedenju gospodične Cara-beilijeva, ki je zelo slabo skrivala živo užaljenost. To stari grofici ni bilo pogodu. Ko ji je caravinski upravitelj glede gospodične po-tihom pripomnil: »je avstrijanska canra...«, se ji je zdelo prav, samo ne posebno fino. Kakor stara Avstrija tiste čase, tako tudi grofica ni morala v svojem cesarstvu živih duhov. Njena železna volja ni trpela drugih poleg sebe. Odveč ji je	bil	že	neposlušni	pol
Lombard, pol Benečan Franco. Carabellijeva	pa,	ki	je kazala,	da
hoče imeti svoja čustva in svojo voljo, bi bila v hiši Maironijevih najbrž postala neprijeten podanik, nekakšna nemirna Madžarska.
Naznačili so kosilo. V obritem obrazu služabnikovem in v njegovi sivi, slabo skrojeni livreji so se kazali plemiški nazori stare grofice, le da so bili iz gospodarske navade malo umerjeni.
»Kaj pa ta gospod Giacomo, nadzornik?« je rekla, ne da bi se obrnila.
»Bojim se, da ga ne bo, gospa grofica,« je odgovoril Pasotti. »Davi sem ga srečal in sem mu rekel: Torej, gospod Giacomo, pri kosilu se vidiva? — Zdelo se je, ko da bi ga bil pičil. Začel se je
zvijati in stokati: »Da, mislim, ne vem, morda, ne rečem, pf, vidite, prav zares, moj ljubi gospod nadzornik, ne vem, skratka, in pf! Več nisem spravil iz njega.
Grofica je poklicala k sebi služabnika in mu potihem nekaj rekla. Priklonil se je in odšel. Župnik iz Purie se je gibal in si božal kolena v želji po rižoti, toda grofica se je zdelo, da je oka-menela na počivalniku in tako je okamenel tudi on. Drugi so se nemo spogledavali.
Uboga stara Barbora je videla služabnika in se čudila tej nepremičnosti, tem osuplim obrazom. Zakrožila je obrvi in spraševala z očmi zdaj moža, zdaj purijskega župnika, zdaj upravitelja, dokler ni bliskajoči se pogled Pasottijev okamenil tudi nje. »Ko bi se bilo kosilo prismodilo!« je pomislila in sknšala kazati malobrižen obraz. Če bi nas poslali domovi Kakšna sreča!« Po dveh minutah se je vrnil služabnik in se priklonil.
»Pojdimo,« je rekla grofica in vstala!
V	jedilnici je našla družba novo osebo, majhnega, sključenega starčka, prijaznih očesc in z dolgim nosom, ki se mu je prevešal na brado.
»Res, gospa grofica,« je rekel čisto boječe in ponižno, »jaz sem prav za prav že kosil.«
»Sedite, gospod Viscontini,« je odgovorila grofica, ki je znala izvajati nenamerno umetnijo, delati se gluho kakor vsi tisti, ki hočejo za vsako ceno imeti svet po svoji udobnosti in po svojem okusu.
Možiček si ni upal ugovarjati, pa tudi ne sesti.
»Pogum, gospod Viscontini!« mu je rekel Paolin, ki je bil blizu njega. »Kaj počenjate?«
»Za štirinajstega je pri mizi,« je zamrmral upravitelj. In res, predobri gospod Viscontini, uglaševalec klavirjev, je dospel zjutraj iz Lugana, da bi uglasil klavir gospode Zelbijeviih iz Cime, pa tudi klavir dona Franca. Ob enih je bil kosil pri Zel-bijevih. Potem je prišel k Maironijevim ter je moral nadome-stovati gospoda Giacoma, sicer bi bilo pri mizi trinajst jedcev.
Iz srebrne sklede se je kadila rjava tekočina.
Za LJodsko tiskarno v Ljubljani! Jože Kramarič — Izdajatelj; Ini. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja *safc delavnik ob 12 Mesečna naročnina Je 6 lir, za Inozemstvo 10 Ur — Uredništvo: Kopitarjeva ulica t/lD — Upr a vat Kopitarjeva olica 6, Ljubljana — Telefon štev. 40-01 do 40 OS —
Podružnica; Novo mesto
163.
J31eaa luč v leščerbi je razsvetljevala mali prostor. Aleš je pokleknil za mizo iz desak ter zmolil angelsko češčenje, pa še večerno molitev. Molitev ga je potolažila in mu dala poguma. Dejal je sam pri sebi: »Ce sem pod božjim varstvom, kaj mi morejo ljudje!«
164.
Legel je na postelj, visečo ob ladijski steni. Prislonil je roko k ušesu in pazljivo poslušal vsak šum na ladji. Zdaj pa zdaj je že mislil, da sliši Poldetov ali pa menihov glas, pa je slišal le trde korake prihajajočih in odhajajočih ljudi.
165.
Po teh korakih je sodil, da mora biti prav nad njim prebivališče poveljnikovo. Čez dobre pol ure so se odprle duri in v sobico je molče stopil tisti hlapec, ki ga je bil prej pripeljal sem. Na mizico je postavil nekaj jedi, vina in dolgo turško pipo. Potem je šel in vrata spet zaklenil.