Anali za istrske in mediteranske študije
Annali di Studi istriani e mediterranei
Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Series Historia et Sociologia, 29, 2019, 4
UDK 009                     Annales, Ser. hist. sociol., 29, 2019, 4, pp. 531-718, Koper 2019  ISSN 1408-5348

KOPER 2019
Anali za istrske in mediteranske študije
Annali di Studi istriani e mediterranei
Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Series Historia et Sociologia, 29, 2019, 4
UDK 009               ISSN 1408-5348 (Print)
ISSN 2591-1775 (Online)

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 4
ISSN 1408-5348 (Tiskana izd.)     UDK 009  Letnik 29, leto 2019, številka 4
ISSN 2591-1775 (Spletna izd.)
UREDNIŠKI ODBOR/
COMITATO DI REDAZIONE/
BOARD OF EDITORS: 
Roderick Bailey (UK), Simona Bergoč, Furio Bianco (IT), 
Alexander Cherkasov (RUS), Lucija Čok, Lovorka Čoralić (HR), 
Darko Darovec, Goran Filipi (HR), Devan Jagodic (IT), Aleksej 
Kalc, Avgust Lešnik, John Martin (USA), Robert Matijašić (HR), 
Mateja Matjašič Friš, Darja Mihelič, Vesna Mikolič, Luciano 
Monzali (IT), Edward Muir (USA), Vojislav Pavlović (SRB), Peter 
Pirker (AUT), Claudio Povolo (IT), Marijan Premović (ME), Andrej 
Rahten, Vida Rožac Darovec, Mateja Sedmak, Lenart Škof, Marta 
Verginella, Špela Verovšek, Tomislav Vignjević, Paolo Wulzer (IT), 
Salvator Žitko
Glavni urednik/Redattore capo/
Editor in chief: Darko Darovec
Odgovorni urednik/Redattore 
responsabile/Responsible Editor: Salvator Žitko
Uredniki/Redattori/Editors:
Gostujoči urednik/Editore ospite/
Guest Editor:
Urška Lampe, Gorazd Bajc
Dean Komel
Prevajalci/Traduttori/Translators: Petra Berlot (it.)
Oblikovalec/Progetto grafico/
Graphic design: Dušan Podgornik , Darko Darovec
Tisk/Stampa/Print: Založništvo PADRE d.o.o.
Založnika/Editori/Published by: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper / Società storica 
del Litorale - Capodistria© / Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in 
strategije družbe, kulture in okolja / Institute IRRIS for Research, 
Development and Strategies of Society, Culture and Environment 
/ Istituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della società, cultura 
e ambiente©
Sedež uredništva/Sede della redazione/
Address of Editorial Board: 
SI-6000 Koper/Capodistria, Garibaldijeva/Via Garibaldi 18 
e-mail: annaleszdjp@gmail.com, internet: http://www.zdjp.si/
Redakcija te številke je bila zaključena 30. 11. 2019.
Sofinancirajo/Supporto finanziario/
Financially supported by: 
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije 
(ARRS), Mestna občina Koper, Luka Koper d.d.
Annales - Series Historia et Sociologia izhaja štirikrat letno.
Maloprodajna cena tega zvezka je 11 EUR.
Naklada/Tiratura/Circulation: 300 izvodov/copie/copies
Revija Annales, Series Historia et Sociologia je vključena v naslednje podatkovne baze / La rivista Annales, 
Series Historia et Sociologia è inserita nei seguenti data base / Articles appearing in this journal are abstracted and 
indexed in: Clarivate Analytics (USA): Arts and Humanities Citation Index (A&HCI) in/and Current Contents / Arts 
& Humanities; IBZ, Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur (GER); Sociological Abstracts (USA); 
Referativnyi Zhurnal Viniti (RUS); European Reference Index for the Humanities and Social Sciences (ERIH PLUS); 
Elsevier B. V.: SCOPUS (NL).
Vsi članki so v barvni verziji prosto dostopni na spletni strani: http://www.zdjp.si. 
All articles are freely available in color via website http://www.zdjp.si.

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 4
Dean Komel: Kontemporalnost 
razumevanjskega konteksta kot podlaga 
interdisciplinarne humanistike ............................. 531
La contemporaneità del contesto 
di comprensione come base 
dell’umanistica interdisciplinare
Contemporality of the Context of 
Understanding as the Basis of 
Interdisciplinary Humanities
Tina Bilban: Življenjski svet kot 
temelj razumevanja znanosti ................................. 549
Il mondo della vita come fondamento per la 
comprensione della scienza
The Life-World as the Meaning-Fundament 
of Science
Jožef Muhovič: Preokvirjanja v noosferi. 
Spremembe v interakcijskih razmerjih med 
umetnostjo in humanistično znanostjo 
od razsvetljenstva do danes .................................... 563
Sovrapposizioni nella noosfera. 
Modifiche nelle relazioni di interazioni 
tra le arti e le discipline umanistiche 
dall’Illuminismo a oggi
Reframing in the Noosphere: 
Changes in Interactive 
Relations between Art and the 
Humanities from the Enlightenment 
to the Present Day
Manca Erzetič: Vprašanje o zgodovinski 
umeščenosti človeške eksistence ............................ 577
La questione della collocazione storica 
dell’esistenza umana
Rethinking the Relationship between Human 
Existence and Historical Experience
Brane Senegačnik: Individualnost 
in problem interpretativnega obzorja ..................... 589
Individuality and the Problem 
of the Interpretative Horizon
L‘individualitá e il problema 
dell‘orizzonte interpretativo
Andrej Božič: Pesniški kon-tekst(i) 
ob rob pesmi Paula Celana 
“Unlesbarkeit” ....................................................... 603
Con-testo(i) poetici al margine della 
poesia “Unlesbarkeit” di Paul Celan
The Poetic Con-text(s) Paul Celan’s 
Poem “Unlesbarkeit”
Aleš Maver & Gorazd Bajc: Mimobežnost 
dveh Evrop: premisleki o
nerazumevanju evropskega 
Vzhoda na evropskem Zahodu ............................... 613
La centrifugalità di due Europe: 
considerazioni intorno alle 
incomprensioni in Europa 
occidentale riguardo 
l‘Europa orientale
Centrifugality of Two Europes: 
Thoughts on Misconceptions 
about the Central and 
Eastern Europe in the West
Urška Lampe: Zaščita civilnih 
oseb v času vojne med preteklostjo, 
sedanjostjo in prihodnostjo .................................... 625
Protezione dei civili in tempo di guerra 
tra passato, presente e futuro
Protection of Civilians in Time of War: 
Past, Present and Future
Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies
VSEBINA / INDICE GENERALE / CONTENTS
UDK 009                                  V olume 29, Koper 2019, issue 4                    ISSN 1408-5348 (Print)
ISSN 2591-1775 (Online)

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 4
Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Mira Miladinović Zalaznik: Nepartizanski 
odpor proti okupatorju na Slovenskem. 
Primer plemiške družine 
Maasburg in sorodnikov ........................................ 645
La resistenza non partigiana contro 
l’occupatore in territorio sloveno. 
Il caso della famiglia nobile dei 
Maasburg e dei suoi parenti
Non-Partisan Resistance Movement 
against Occupiers in Slovenia. 
The case of the Noble Family of the 
Maasburgs and their Relatives
Tamara Griesser-Pečar: Položaj katoliške 
cerkve leta 1945 v Sloveniji/Jugoslaviji 
v primerjavi z državami za 
“železno zaveso” ................................................... 661
La situazione della Chiesa cattolica 
in Slovenia/Jugoslavia nel 1945 
in confronto con i paesi dietro la 
“cortina di ferro”
The Situation of the Catholic Church 
in 1945 in Slovenia/Yugoslavia in 
Comparison with the Countries 
behind the “Iron Curtain”
Ana Šela & Mateja Matjašič Friš: Nadzor 
Službe državne varnosti nad revijo Zaliv ................. 675
La sorveglianza da parte del Servizio 
di sicurezza nazionale della rivista Zaliv
Surveillance by the State Security 
Service of the Magazine Zaliv
OCENE/RECENSIONI/REVIEWS
Todor Kuljić: Prognani pojmovi –
neoliberalna pojmovna revizija 
misli o društvu 
(Avgust Lešnik) ...................................................... 691
Darko Darovec: Vendetta in Koper 1686 
(Boštjan Udovič) ................................................... 693
Zdenka Bonin: Delovanje koprskih 
dobrodelnih ustanov. Prehrana otrok v vrtcu in 
sirotišnici ter bolnikov v bolnišnici v 19. stoletju 
(Salvator Žitko) ..................................................... 695
Lenart Škof: Antigonine sestre: 
o matrici ljubezni 
(Jernej Šček) .......................................................... 696
IN MEMORIAM
Stane Bernik (1938–2019) 
(Salvator Žitko) ..................................................... 700
Kazalo k slikam na ovitku ..................................... 702
Indice delle foto di copertina ............................... 702
Index to images on the cover ................................. 702
Navodila avtorjem ................................................ 703
Istruzioni per gli autori .......................................... 705
Instructions to Authors ........................................... 707
 

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 4
675
received: 2019-07-10                  DOI 10.19233/ASHS.2019.45
NADZOR SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI NAD REVIJO ZALIV
Ana ŠELA
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija
e-mail: ana.sela1@um.si
Mateja MATJAŠIČ FRIŠ
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija
e-mail: mateja.matjasic-fris@um.si
IZVLEČEK
Namen pričujočega članka je predstaviti literarno revijo Zaliv in njenega glavnega akterja pisatelja Borisa Pahorja 
skozi prizmo analiz Službe državne varnosti, ki je vse od njenega nastanka nadzirala številke revije. Uredniki in 
sodelavci so se zaradi kritik družbeno-političnega sistema v Jugoslaviji ter podpiranjem političnega pluralizma veliko-
krat znašli pod strogim nadzorom, šikaniranji in gonjo prav zaradi tajne politične policije. Glavni motor revije, Boris 
Pahor, je že od začetka veljal za „nevarnega“, njegovi prispevki pa za sovražne in uperjene proti sistemu.
Ključne besede: Zaliv, tisk, Boris Pahor, Služba državne varnosti, emigrantski tisk
LA SORVEGLIANZA DA PARTE DEL SERVIZIO DI SICUREZZA NAZIONALE DELLA 
RIVISTA ZALIV
SINTESI
Con il presente saggio si è cercato di presentare attraverso le analisi del Servizio di sicurezza nazionale (Služba 
državne varnosti) la rivista letteraria Zaliv («Il Golfo«) e il suo protagonista principale, lo scrittore Boris Pahor. Il 
Servizio di sicurezza nazionale aveva sin dagli inizi della pubblicazione vigilato attentamente gli scritti della rivista. 
I redattori e i collaboratori, avendo criticato il sistema socio-politico in Jugoslavia e sostenuto il pluralismo politico, 
erano stati spesso sottoposti a severi controlli, subirono molestie e angherie proprio a causa della polizia politica 
segreta. La figura principale della rivista Boris Pahor era considerato «pericoloso« sin dall‘inizio e il suo contributo 
era percepito come ostile e diretto contro il sistema.
Parole chiave: Zaliv (rivista letteraria), stampa, Boris Pahor, Servizio di sicurezza nazionale, stampa 
dell‘emigrazione

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 4
676
Ana ŠELA & Mateja MATJAŠIČ FRIŠ: NADZOR SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI NAD REVIJO ZALIV, 675–688
UVOD: KULTURNO-ZGODOVINSKE RAZMERE V 
TRSTU IN ZAČETKI ZALIVA
1
Čas po drugi svetovni vojni je v Tržaškem zalivu 
kljub sprtem in politično razklanem svetu prinesel 
literarno in publicistično prebujanje. Slovenska 
manjšina v Italiji je bila ideološko razdeljena in to že 
takoj po osvoboditvi: na „rdeče“ in „bele“, nato je kot 
posledica izključitve Jugoslavije iz informbiroja 1948 
prišlo do razkola na levici; po „vrnitvi“ Trsta k Italiji 
1954 je v glavnem politično levo usmerjene pripadni-
ke manjšine in zveste režimu v Jugoslaviji (obenem 
je zagovarjala njihovo vključitev v italijanske t. i. na-
predne stranke) združevala načeloma nadstrankarska 
organizacija, Slovensko kulturno-gospodarska zveza 
(SKGZ)
2
, nasproti pa so ji stali Slovenci, organizirani v 
okviru svojih nekomunističnih strank oziroma gibanj 
(ki so zagovarjali samostojno politično nastopanje); 
kot protiutež SKGZ-ju je leta 1976 nastal Svet sloven-
skih organizacij (SSO)
3
, organizacija tistega dela slo-
venske skupnosti v Italiji, ki ga je matična Slovenija 
(v okviru Jugoslavije) zapostavljala zaradi ideoloških 
razlik. Tako so se zamejci posledično ločeno udej-
stvovali na vseh področjih (Kacin Wohinz & Pirje-
vec, 2000, 113–117, 123–124, 129–135, 145–151, 
162–165, 167; Troha, 1999, 139–201; Troha, 2004, 
145–155; Pirjevec, 2007, 414–427; Bajc & Klabjan, 
2008; Jevnikar, 2019). Ne glede na to (oz. na nek 
način tudi zaradi tega) je bilo po drugi svetovni vojni 
življenje časnikov in časopisov v Trstu, pa tudi pri 
beneških, kanalskih in goriških Slovencih, zelo živo 
in slovstveno pomembno.
Tehtno žarišče „publikacijskih mogočnosti“, kot 
jih imenuje Jože Pogačnik (1972), je postal Trst. 
Seveda moramo upoštevati, da je mesto nenazadnje 
že pred prvo svetovno vojno hitro artikuliralo slo-
venske narodne zahteve in bilo nekaj časa središče 
slovenskega narodnega vzpona, ta ugoden demo-
grafski razvoj pa je navdihoval že takrat slovensko 
časopisje, ki je takrat upalo, da bo mesto v priho-
dnosti dobilo povsem slovenski karakter (Ivašković, 
2017, 114; podrobneje Pirjevec, 2007, 17–65; Čok, 
2019). Po drugi svetovni vojni pa je veliko publika-
cij nastajalo v okviru društev in ustanov, npr. Zalo-
žništva slovenskega tiska, Slovenskega gledališča, 
Slovenske prosvetne zveze, Slovenske prosvetne 
matice, Glasbene matice in SKGZ, v okviru katere 
je samo v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. 
stoletja delovalo okoli 60 kulturnih društev. Tako 
je na primer pomemben Gledališki list Slovenskega 
narodnega gledališča za Trst in Primorje (izhaja 
1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa št. P6-0138: Preteklost severovzhodne Slovenije med srednjo Evropo in evropskim jugo-
vzhodom ter raziskovalnih projektov št. J7-8283: Kontemporalnost razumevanjskega konteksta ter izražanje osebne in družbene svobode in št. 
J6-9354: Kultura spominjanja gradnikov slovenske države, ki jih financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).
2 SKGZ je bila ustanovljena v Trstu 28. novembra 1954, v Gorici pa leto kasneje, 5. junija. Obe sta se združili 23. marca 1958 (Troha, 2004, 146).
3 SSO je bil ustanovljen decembra 1976 (Troha, 2004, 148).
4 Več o podobnostih in razlikah med revijama Zaliv in Most v: Zoltan, 1995.
od leta 1945), ki predstavlja zgodovinski vir za 
preučevanje slovenske dramatike (Pirjevec, 2015, 
19; Pogačnik, 1972, 35–36; Vodopivec, 2010, 513). 
Na Tržaškem je po letu 1945 izhajala vrsta dnevnih 
časopisov, npr. Novi list (od 1954), Tržaški tednik 
(1945–1954) in najpomembnejši Primorski dnevnik, 
ki je v Trstu začel izhajati 13. maja 1945 in dolgo 
imel monopol nad slovenskim tiskom. Prav časo-
pisje je bilo eden izmed vidnejših znakov povojne 
„opozicije“ (Bajc, 2000, 140). Kulturne revije, ki 
so začele izhajati takoj po drugi svetovni vojni 
na Slovenskem, so nastale tako z leposlovnim kot 
predvsem političnim namenom. Slednje je nemalo-
krat privedlo do notranjih nasprotij v uredništvih 
revije. Ena takih je bila revija Razgledi, ki je na 
pobudo Franceta Bevka začela izhajati leta 1946, a 
je prenehala izhajati leta 1955 zaradi odtegnjenih 
finančnih sredstev. Od leta 945 do 1949 je izhajala 
revije Mlada setev in njena naslednica Setev, ki je 
„zdržala“ le do leta 1950. Podobno kratko življenje 
so imele revije Jadran (1947–1948), revija Janka 
Ježa Stvarnost (1950–1952), Stvarnost in svoboda 
(1952–1953) pa tudi z osrednjimi tržaškimi ustvar -
jalci (Pavle Merku, Boris Pahor, Alojz Rebula in 
Josip Tavčar) ustanovljena Sidro (1953) in Tokovi 
(1956) (Pogačnik, 1972, 336–37).
V šestdesetih letih je za slovenski družbeno-
-kulturni tisk na Tržaškem zapihal ugodnejši veter. 
Leta 1964 je začela pod uredništvom Aleša Lokarja 
izhajati revija za leposlovje in kulturo (kasneje: za 
kulturo in družbena vprašanja) Most, ki se je osredo-
točala na globalne intelektualne razprave ob tržaški 
kulturni podlagi. Most je bil dvojezičen, uredniki so 
si prizadevali za sodelovanje z italijanskimi revija-
mi, sam naslov pa že opozarja na željo po vzpo-
stavitvi, povezavi dveh kultur v istem mestu. Takšna 
želja je bila pri jugoslovanskih oblasteh nezaželena. 
Deležna je bila vrsto šikaniranj, prepovedi uvoza, 
kaj šele, da bi prejemala kakšne subvencije. Nasploh 
so italijanske manjšinske revije s strani večinskega 
naroda doživljale izolacijo zaradi suma „režimsko-
sti“ in so ostajale v okvirih jugoslovanske kulturne 
politike, najzanimivejši reviji slovenske manjšine pa 
so od nje odstopale, zaradi tega dobile negativen 
predznak, kar je preprečevalo živahnejše sodelova-
nje med obojimi, npr. med Mostom in Zalivom.
4
 Zaliv 
je Mostu namreč predstavljal neke vrsto konkurenco, 
vsaj tako je nastanek revije s strani Borisa Pahorja 
doživljal Aleš Lokar (1993, 53–54). 
Boris Pahor, ki je kot eden izmed prvih ustvarjalcev 
začutil krizo socialističnega sveta oz. njegovo iluzij, 

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 4
677
Ana ŠELA & Mateja MATJAŠIČ FRIŠ: NADZOR SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI NAD REVIJO ZALIV, 675–688
je z namenom zagovarjati tradicionalno demokratično 
politiko leta 1966
5
 ustanovil v vprašanje slovenske 
eksistence usmerjeno revijo Zaliv. Jože Pogačnik, slo-
venski literarni zgodovinar in teoretik, je že leta 1972 
zapisal, da je bil namen revije Zaliv usmerjen predvsem 
v vprašanje slovenske narodne eksistence, hkrati pa je 
bilo njegovo težišče v kulturnopolitični in splošni pu-
blicistiki, ki je korenito in zavzeto preučevala problem 
malih narodov in fenomen zamejstva (Pogačnik, 1972, 
39). V njej so se zbirale mnoge „oporečne“ objave proti 
enopartijskemu sistemu Jugoslavije, predvsem v smislu 
zamejske problematike, vse do leta 1990, čeprav so 
bili sprva obeti zanjo majhni. Že v prvi številki Zaliva 
je namreč v enem izmed objavljenih besedil o reviji 
zapisano: „Močno se je torej bati, da bi tudi nova revija 
izhirala zaradi podhranjenosti, lačna duha in kruha“ 
(Ml., 1960),
6
 hkrati pa je zaradi že poznanih zatiranj 
in strogega nadzora tajne policije prevladovala skrb 
nad njeno prihodnostjo: „Ta družbeno literarna revija je 
junaški in tvegan poskus nekega skupnega slovenskega 
dela. Kmalu se bo pokazalo, če smo prehiteli čas.“ (Tura, 
1966). Prve številke revije
7
 so takoj izpostavile problem 
zamejske situacije in sodbo socialistične ideologije 
Jugoslavije tako skozi polemične eseje, kot tudi skozi 
umetniška besedila in njihove recenzije, intervjuje in 
poročila o na novo izdanih knjigah, člankih, teatru, 
glasbenih in drugih umetniških prireditvah ipd. 
Uredniški odbor so sprva sestavljali Marko Kravos, 
Igor Tuta in Danijela Nedoh (v prvi številki) in Filip Fi-
scher, Radoslava Premrl, Radojko Starec, Marica Vidmar, 
Irena Žerjal – Pučnik in po letu 1982 le Boris Pahor
8
 ter 
do konca izdajanja revije leta 1990 odgovorni urednik 
Milan Lipovec, čeprav je kot glavni urednik vseskozi 
nastopal Pahor in tako velja za „očeta“ revije, njegov 
„gonilni motor“ ali kot so se izrazili pri Službi državne 
varnosti (SDV) „poglavitni ‚instrument‘ pri oblikovanju 
5 Zanimivo je, da so se septembra leta 1966 začela tudi srečanja intelektualcev, kulturnikov in drugače mislečih (predvsem zamejcev) v 
kraški obmejni vasici Draga, kjer so razpravljali o stanju v Sloveniji, zamejski problematiki, zdomstvu, demokratizaciji slovenske države, 
o gospodarskih težavah in mnogem drugem, o čemer se je bilo sicer prepovedano pogovarjati. Zaradi polemičnih tem je za srečanja v 
Drago kaj kmalu izvedela tudi tajna politična policija, ki jo je nadzorovala pod tajnim imenom “Karla”. Več o nadzoru SDV nad srečanji 
v Dragi (in kasneje v Marijanišču na Opčinah) Omerza, 2015. Da je bilo leto 1966 prav tako pestro priča še začetek izdajanja revij Kaplje 
in Goriška srečanja. 
6 Pod kratico “Ml.” se bržkone skriva ime kasnejšega odgovornega urednika Zaliva Milana Lipovca. 
7 Prva številka Zaliva je izšla februarja 1966 v Trstu. 
8 Boris Pahor, čeprav idejni vodja Zaliva, se je formalno v kolofonih sprva pojavljal le kot član uredniškega odbora, šele kasneje kot glavni 
urednik revije. Pahor v knjigi Tatjane Rojc Tako sem živel (2013, 227) pojasni, da niso imeli kakega posebnega uredniškega odbora in so 
bili v kolofonu zapisani sodelavci zgolj zaradi formalnosti.
9 ARS, SI AS 1931, t. e. 2314, št. V- z-7/1-1, Analitično gradivo Službe državne varnosti: Analitična ocena tržaške revije Zaliv in podatki o 
njenih sodelavcih, 27. 1. 197, 6.
10 Uprava državne bezbednosti/varnosti oz. Udba, kot OZNA ustanovljena že leta 1944 in kot Udba od leta 1946, se je z Zakonom o 
notranjih zadevah leta 1967 preimenovala v Službo državne varnosti (SDV), civilno varnostno službo, in bila organizirana v sestavi 
zveznega oz. republiških sekretariatov za notranje zadeve. Področje dela SDV se je po letu 1967 iz zunanjega preneslo na notranje 
področje, saj je uporaba posebnih metod in sredstev prešla pod skupščinski nadzor. Slovenija je leta 1967 sprejela svoj zakon o notranjih 
zadevah. Postaja milice je postala občinski organ za opravljanje nalog javne varnosti. Republiški sekretar je moral o delovanju SDV-ja 
poročati Izvršnemu svetu Socialistične republike Slovenije (SRS), s tem pa se je vzpostavil nadzor nad delovanjem SDV. Naslednji slov-
enski zakon o notranjih zadevah je izšel leta 1972, ki je v uvodnih načelih že opredelil vsebino družbene zaščite, leta 1974 pa je izšlo 
novo navodilo o sodelovanju med službo javne in državne varnosti (Dornik Šubelj, 2003, 19; Čelik, 2003, 25–27).
in uveljavljanju lastnih političnih pogledov.“
9
 Pahor je 
s pomočjo „prijateljskih sponzorjev“ in z golim priza-
devanjem vseh piscev (Pahor, 2008, 241) in urednikov 
od leta 1966 izdal 24 letnikov, pri čemer je revija sprva 
izhajala štirikrat letno, včasih v dvojnih številkah trikrat 
letno, v osemdesetih pa je vsakega decembra izšla ena 
številka vse do decembra 1990.
SLUŽBA DRŽAVNE VARNOSTI IN ZALIV
Služba državne varnosti (SDV, javnosti pogosteje 
znana kot Udba – Uprava državne bezbednosti/varno-
sti
10
), slovenska tajna politična policija, je za svojo po-
glavitno nalogo imela zaustaviti vse „sovražnosti“ proti 
tedanjemu sistemu in njegovim zagovornikom. Kulturne 
revije, ki so bile velikokrat v tem smislu kritične in so 
iskale rešitve za težave v sistemu, so bile tako ves čas 
tarča tajne politične policije, ki je skrbno nadzirala 
vsako kritično revijo tako doma kot tudi v zamejstvu 
in izseljenstvu (izdajala je varnostne ocene, literarne 
analize in letna poročila o izdanih številkah revij), pod 
ostrim nadzorom pa so bili tudi novinarji in uredniki teh 
revij (Šela & Friš, 2017, 824; glej tudi Ramšak, 2010; 
Jenuš & Friš, 2017; Kladnik, 2018).
29. maja 1967 je SDV uvedla obdelavo pod ime-
nom „Stranka“, da bi ugotovili povezovanje sovražne 
emigracije iz Trsta in Italije z zamejci. Od leta 1969 je 
revija začela z založbo knjig, imenovano Kosovelova 
knjižnica. Prva knjiga, ki je izšla pri tej založbi, je bila 
Odisej ob jamboru – glose in polemični zapisi avtorja 
Borisa Pahorja, zbirka polemičnih zapisov o slovenski 
narodni problematiki in opominjanju na zamejske Slo-
vence ter njihove odnose z matično državo. Ob tem je 
tako leta 1969 SDV pričela s t. i. obdelavo „Jambor“, ki 
je vključevala spremljanje predvsem Borisa Pahorja pa 
tudi druge zamejce, za katere so domnevali da delujejo 

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 4
678
Ana ŠELA & Mateja MATJAŠIČ FRIŠ: NADZOR SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI NAD REVIJO ZALIV, 675–688
s podobnimi stališči kot Pahor
11
 (večinoma je šlo za so-
delavce Zaliva in pripadnike Slovenske levice
12
). Pri Od-
iseju je namreč šlo za zbirko kulturnopolitičnih zapisov, 
ki so bili posamično objavljeni že v prejšnjih številkah 
Zaliva. Knjižica je bila, po poročilu SDV, poslana na več 
različnih naslovov v Socialistično republiko Slovenijo, 
tudi v knjižnice in inštitute ter šole. Bila je zasežena, ker 
naj ne bi upoštevali 68. člena tiskovnega zakona o vna-
šanju tujega tiska v državo, saj bi avtor in prejemnik za 
to potrebovala posebno dovoljenje. Ker prejemniki niso 
imeli dovoljenja za uvoz, je občinski organ za notranje 
zadeve izdal Odločbo o odvzemu tujega tiska. Knjižica 
je bila naslovnikom odvzeta ob tem pa so se pojavili 
protesti zoper tega s protestno izjavo, ki jo je podpisalo 
38 tržaških kulturnikov in je bila objavljena tudi v reviji 
Mladika in Novi list.
13
 V dvojni številki (20–21) Zaliva 
decembra leta 1969
14
 je bila ob oglasu za knjigo Odi-
sej ob jamboru prav tako v celoti objavljena omenjena 
protestna izjava, ki se je začela s pomenljivim citatom 
Srečka Kosovela iz pesmi Kons. X: Kratkovidni gospod 
cenzor jaha na nekem tiskovnem zakonu, in kjer mnogi 
podpisani kulturniki izražajo podporo in solidarnost 
z Borisom Pahorjem ter obsojajo „takšno rejanje, [ki] 
neodgovorno ruši tisto enotnost slovenskega kulturnega 
prostora, h kateremu je slovenska kultura zadnji čas 
težila“. Izjava je bila poslana na uredništva revij oz. ča-
sopisov Demokracija, Gospodarstvo, Katoliški glas, Novi 
list, Primorski dnevnik, Delo, Večer, Ljubljanski dnevnik, 
Tedenska tribuna, Tovariš, Sodobnost, Dialogi, Prostor 
in čas, Problemi, Jezik in slovstvo, Most, Zaliv, Mladika, 
Kaplje, Srečanja, Obala, Teorija in praksa (Protestna 
izjava proti zaseganju Pahorjeve knjige, 1969).
Številko Zaliva, ki je objavila izjavo, so sodelavci SDV 
tudi natančno analizirali in jo označili za številko, ki da
v celoti nosi pečat B. Pahorja, njegovih političnih 
ambicij in sovraštva do sedanje politične ureditve 
v SR Sloveniji, zlasti pa do tovariša Kardelja, na 
katerega naslavlja ne le obtožbe, temveč tudi 
11 ARS, SI AS 1931, Boris Pahor in drugi, predlog za nadaljnje vodenje in razširitev obdelave “Stranka”, št. 1097, 3. 4. 1968, 1; ARS, SI 
AS 1931, t. e. 2314, Analitično gradivo Službe državne varnosti: Analitična ocena tržaške revije Zaliv in podatki o njenih sodelavcih, 
27. 1. 1975, 30.
12 Slovenska levica je bila politična skupina, s pobudo Borisa Pahorja, Ubalda Vrabca, Venkoslava Špangera idr. ustanovljena 23. 
februarja 1968 v Trstu. Ustanovljena je bila z namenom reševanja nacionalnega vprašanja Slovencev v Italiji in sodbe “o razvoju v 
Sloveniji, o razvoju demokratičnosti v socialnem, gospodarskem in kulturnem življenju, da sodi o vprašanjih slovenske samobitnosti, o 
razmerju matične države do vseh slovenskih ljudi, kjerkoli naj ti živijo” (Izjava slovenske levice, 1968). Poskus Slovenske levice se je 
izjalovil predvsem zaradi negativnega sprejema s strani Krščanske demokracije, Socialistične in Komunistične partije Jugoslavije, ter 
zaradi zunanjih pritiskov, saj bi v primeru uspešnosti Slovenska levica znotraj svojih vrst zbrala močno slovensko predstavništvo, ki 
bi s številom volivcev in simpatizerjev lahko pridobilo precejšnjo moč na političnem prizorišču (Rojc, 2017, 227–228).
13 ARS, SI AS 1589/IV, t. e. 2624, Pojasnilo o odvzemu knjige “Odisej ob jamboru”, 1; ARS, SI AS 1931, MFŽ A-21-21, Informacija – pro-
testiranje zoper prepoved vnašanja in širjenja knjige ‘Odisej ob jamboru’, 1; prim. Omerza, 2017, 71–75.
14 20.–21. številka revije Zaliv je dejansko izšla šele konec januarja 1970, vendar je v kolofonu revije datiran december 1969. 
15 ARS, SI AS 1931, t. e. 2314, Zaliv, revija za književnost in kulturo,1969, št. 20–21, nedatirano, 1. 
16 ARS, SI AS 1931, t. e. 2314, Zaliv, revija za književnost in kulturo,1969, št. 20–21, nedatirano, 10.
17 ARS, SI AS 1931, t. e. 2314, Informacija: Zaliv št. 22–23, 1970, nedatirano, 1; ARS, SI AS 1931, t. e. 2314, “Zaliv” št. 24–25/1970 – oce-
na, 21. 9. 1970, 1–3.
18 ARS, SI AS 1931, t. e. 2314, Analitično gradivo Službe državne varnosti: Analitična ocena tržaške revije Zaliv in podatki o njenih 
sodelavcih, 27. 1. 1975, 2.
zasmehljivke, sicer pa pride B. Pahorju prav vsa-
kršen dogodek v Sloveniji, da ga parafrazira, češ 
kakšen teror in pritiski vladajo pod komunisti. Iz 
vsebine najnovejše številke revije bi težko obšli 
kakšen članek, iz katerega ne bi velo sovraštvo in 
tendenca, ki ni niti prikrita.
15
 
V dokumentu zasledimo podrobno analizo vseh obja-
vljenih prispevkov (poudarek je na Pahorjevem članku o 
demokratičnem socializmu Za novo slovensko elito, ki ga je 
kot prvo samostojno predavanje predstavil tudi 31. avgusta 
1969 v Dragi) z avtorjevimi (neznan) komentarji in opom-
bami, kjer skuša ugotoviti identiteto, ki stoji za določenimi 
psevdonimi in svoje opredelitve do vsebine prispevkov 
in dramatično zaključi, da Pahor v svoji reviji „uporablja 
metodo namigovanj in diskvalifikacije v moralno-političnem 
oziru […] in tak način je nedopusten – tudi za tak a pol 
belogardistično-emigrantski časopis, kakršen je Zaliv!“
16
S številkami Zaliva 22–23 in 24–25 so se začele redne 
analize izvodov Zaliva s strani SDV. Obe sta označeni 
za sovražni zaradi izpostavljenega narodnega vprašanja. 
SDV je predvsem številko 22–23 označila za napadalno 
in nestrpno, drugo številko pa nekoliko bolj urejeno, z 
bolj kontemplativno vsebino in SDV domneva, da za to, 
ker se je menjalo uredništvo, kar naj bi močno prizadelo 
„Pahorjevo samoljubje in deklarirani pluralizem“.
17
Revija, ki je nastala zaradi „potrebe po pluralizmu in 
iz zahteve o pluralizmu in slovenski samobitnosti v Trstu 
ter poudarjanju samostojnega političnega zastopstva“ 
(Pahor, 2008, 241), in „je bila demokratično odprta“ ter 
„za osvobodilni boj in proti kolaboraciji“ (Rojc, 2013, 227), 
je bila torej od leta 1967 pod nadzorom Službe državne 
varnosti, pri čemer se je sprva v poročilih in analizah 
pogosto pojavljala v tandemu z revijo Most, osnovani 
kot reviji za krščansko usmerjene zamejce s poudarkom 
na „evropeizaciji“ slovenske kulture,
18
 ki naj bi skupaj z 
Zalivom skušala politično povezati zamejske Slovence 
„na nacionalistični in protikomunistični osnovi“ in je bilo 

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 4
679
Ana ŠELA & Mateja MATJAŠIČ FRIŠ: NADZOR SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI NAD REVIJO ZALIV, 675–688
zato za SDV pomembno spremljati vse osebe, ki delujejo 
v okviru obeh revij.
19
V sedemdesetih je revija začela izdajati dvojne številke 
(vsako leto tri). Svojo vsebino je še zmeraj posvečala na-
cionalni samobitnosti in zamejski problematiki, kar je za 
tajno politično policijo pomenilo, da „nadaljuje odklonilen 
oziroma sovražen odnos do družbeno politične ureditve 
SFRJ in ZKJ“. SDV je leta 1975 ugotavljala, da je v začetku 
sedemdesetih prišlo do zmanjšanja odmevnosti revije tako 
v zamejstvu kot v SR Sloveniji, vendar pa se je „njena so-
vražnost in napadalnost“ do Jugoslavije in njene ureditve 
večala. K reviji naj bi ob kulturnih delavcih na Tržaškem 
in v zamejstvu pristopilo tudi več podobno razmišljujočih 
kulturnikov iz SR Slovenije, ki so imeli „opozicionalna in 
sovražna stališča do SFRJ“ in so iz previdnosti objavljali 
pod psevdonimi. Med najpomembnejše sodelavce revije 
so v SDV ob Borisu Pahorju in Milanu Lipovcu ter ome-
njenemu uredniškemu odboru šteli še glasbenika Ubalda 
Vrabca, pisatelja Alojza Rebulo in njegovo ženo Zoro 
Tavčar (s katero sta objavljala tudi v reviji Most). Med 
pomembnejše sodelavce revije oz. „Pahorjeve zveze“ so 
iz zamejstva (Trst in Avstrijska Koroška) šteli avtorja Igorja 
Misleja, tržaško pisateljico in zdravnico Mirjam Gregorič, 
tržaškega kronista Josipa Merkuja, pisateljico Ireno Žerjal, 
Mirjano Sel, Milka Renerja, Jakoba Renka, člane revije 
Kaplje Tomaža Pavšiča, Jožeta Felca in Vinka Cudermana, 
pisce novogoriških Srečanj, Cvetka Nanuta, Branka Ma-
rušiča, koroškega Slovenca Luko Senčnika ter celovškega 
profesorja Janka Messnerja. Pod rubriko „sodelavci iz vrst 
politične emigracije“ so v Analitični oceni tržaške revije 
Zaliv
20
 navedli, da s Pahorjem sodeluje lektor na heidel-
berški univerzi Jošt Žbakar, politični emigrant Rado Lenček 
iz Univerze v Kolumbiji ter politični emigrant, Franc Jeza
21
. 
Slednji je bil, kot ugotavljata Darko Friš in David Hazemali 
(2017, 813) tesen sodelavec z v Münchnu živečim Bran-
kom Pistivškom. Oba sta bila SDV-ju že dlje časa poznana. 
Za sodelavce in Socialistične Republike Slovenije je v 
prvi vrsti veljal Pahorjev prijatelj pesnika Edvard Kocbek, 
novinar Viktor Blažič, urednik revije Prostor in čas Janez 
Gradišnik, nato še Branko Šalamun, Lojze Ude, Jurij Za-
lokar, Milko Matičetov Franček Križnik, člani slovenskega 
19 ARS, SI AS 1931, MFŽ C-40-20/I, Teze o oceni varnostne situacije službe DV, Ljubljana, 5. 10. 1967, 13; ARS, SI AS 1931, MFŽ C-40-20/I., 
Predlog komisije Izvršnega sveta za reševanje aktualnih organizacijskih in sistemskih vprašanj v organih za notranje zadeve, 1. 3. 1967, 2.
20 ARS, SI AS 1931, t. e. 2314, Analitično gradivo Službe državne varnosti: Analitična ocena tržaške revije Zaliv in podatki o njenih sode-
lavcih, 27. 1. 1975.
21 Kodno ime obdelave SDV njegovega dosjeja je bilo “Separatist”. Podrobneje Ramšak, 2010.
22 Leta 1974 je Jančar iz Koroške v Slovenijo prinesel knjigo V Rogu ležimo pobiti, za kar si je po členu 118/3 “prislužil” leto zapora, ven-
dar je bil po treh mesecih izpuščen (Lah, 2017, 144–145). Svojo izkušnjo je sicer z literarno preobrazbo metaforično zapisal v svojem 
zgodovinskem in pikaresknem romanu o 17. stoletju z naslovom Galjot (Jančar, 1978), kjer jugoslovansko politično policijo posredno 
primerja z novoveško Inkvizicijo. 
23 ARS, SI AS 1931, t. e. 2314, Analitično gradivo Službe državne varnosti: Analitična ocena tržaške revije Zaliv in podatki o njenih sode-
lavcih, 27. 1. 1975, 11–29. 
24 ARS, SI AS 1931, t. e. 2314, “Zaliv” št. 24–25/1970 – ocena, Ljubljana, 21. 9 1970, 3. 
25 ARS, SI AS 1931, t. e. 2314, Analitično gradivo Službe državne varnosti: Analitična ocena tržaške revije Zaliv in podatki o njenih sode-
lavcih, 27. 1. 1975, 1. 
26 ARS, SI AS 1931, t. e. 2314, Analitično gradivo Službe državne varnosti: Analitična ocena tržaške revije Zaliv in podatki o njenih sode-
lavcih, 27. 1. 1975, 5.
PEN kluba (združenje pesnikov, esejistov in pisateljev) in 
Društva slovenskih književnikov ter nenazadnje pisatelj 
Drago Jančar, ki naj bi večkrat pomagal v SR Slovenijo 
vnesti emigrantsko literaturo
22
 in bil zato obsojen tudi na 
leto zapora.
23
V prvi polovici sedemdesetih let je SDV vsako izšlo 
številko Zaliva natančno pregledovala. Leta 1970 je Zaliv 
izšel tudi v novem formatu oz. obliki. „Tako bo zadoščeno 
vsem, ki so želeli priročno praktično revijo; obenem pa se 
bo ta Zaliv približal oliki publikacij Kosovelove knjižnice.“ 
(Pod črto, 1970). Drugo številko (5. letnik) revije v novem 
formatu je SDV ocenila kot revijo „z bolj kontemplativno 
vsebino, nekdanjo nestrpnost pa naj bi zamenjala tehtnejša 
in skrbneje prezentirana problematika“.
24
Vse ideje in polemike, zapisane v političnih, umetniških 
ali gospodarskih prispevkih je SDV enačila s Pahorjevimi 
idejami. Revija Zaliv je zanje preprosto pomenila Pahor, 
ostali prispevki pa naj bi v glavnem služili „pojasnjevanju 
in širjenju njegovih stališč“,
25
 čeprav je slednji velikokrat 
poudarjal, da so bili pri Zalivu demokratično odprti, „razen 
če je kdo želel po vsej sili, da bo zagovarjal kolaboracijo, 
in sem se jaz uprl“, in kot pravi, „če smo pri reviji skupaj, 
moramo sprejeti, kar vsak piše“ (Rojc, 2013, 227). Takole 
so o Pahorju zapisali v Analitični oceni Zaliva in njegovih 
sodelavcev:
Čeprav stališča, ki jih zastopa in publicira [Boris 
Pahor, op. A. Š. in M. M. F.], niso povsem identična 
s stališči nekaterih emigrantov v Trstu oziroma v 
Italiji, niti s stališči desnih, konzervativnih katoliških 
krogov slovenske manjšine, saj PAHOR temelji na 
nasprotnih izhodiščih (antifašizem, leva orientacija, 
ideali OF), je njegova aktivnost v končni konsekven-
ci – spričo političnih ambicij, brezobzirne in vsiljive 
napadalnosti ter sovražno propagandne aktivnosti 
proti SR Sloveniji in s tem proti SFRJ – povsem v 
skladu s stališči navedenih struktur. Prav zato terja 
PAHORJEVA politično problematična dejavnost, 
s katero pokuša indoktrinirati ne samo zamejsko, 
ampak tudi matično dejavnost, permanentno spre-
mljanje in tudi ustrezno ukrepanje s strani SDV.
26

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 4
680
Ana ŠELA & Mateja MATJAŠIČ FRIŠ: NADZOR SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI NAD REVIJO ZALIV, 675–688
Ob tem so Pahorja ob Rebuli
27
 označevali za najpo-
membnejšega tržaškega literata.
28
 Kakorkoli že, njegovi 
zapisi v Zalivu so bili, kot je najbrž vidno iz zgornjega 
citata, vedno podrobno analizirani. Od leta 1970 pa do 
prelomnega leta 1975 so bili kot najbolj „sovražno“ opre-
deljeni prispevki, ki so poudarjali „utrjevanje slovenske 
samobitnosti oz. specifični slovenski nacionalizem“, ki naj 
bi „izviral iz predvojnega antifašističnega nacionalizma“. 
Zamejski Slovenci v Zalivu so kritično ocenjevali politično 
orientacijo SFRJ, njeno politiko do slovenske narodne sku-
pnosti v Italiji in Avstriji, češ da nudi pomoč le določenim 
Slovencem v zamejstvu, npr. Slovenski kulturno-gospo-
darski zvezi in Primorskemu dnevniku v Trstu ter Zvezi 
slovenskih organizacij (ZSO) v Celovcu. Hkrati so se v 
prispevkih zavzemali za pluralizem, kar naj bi veljalo tako 
za kulturno snovanje kot za politično življenje Slovencev v 
zamejstvu in v matični domovini. Po oceni SDV, naj bi bilo 
sklicevanje na „pluralizem zgolj formalne narave, saj so 
(predvsem PAHOR) v svojih stališčih povsem enostranski 
in nesprejemljivi za kakršnakoli drugačna mnenje“.
29
 
Ocena SDV je bila, da Pahor „permanentno sovražno 
deluje proti družbeni politični ureditvi SFRJ in je za politično 
policijo zanimiv predvsem kot zveza raznih opozicionalnih 
elementov v SR Sloveniji (Kocbekov krog), kot mentor mla-
dih kulturnikov in kot urednik revije Zaliv, kjer objavljajo 
sovražne prispevke med drugimi tudi doslej še neidentifici-
ranimi avtorji, po vsej verjetnosti iz SR Slovenije.“
30
 Priznali 
sicer so, da revija, ki jo na nogah drži „skupinica ljudi“, 
prinaša tudi dobre prispevke, kamen spotike pa so bili, 
kot so zapisal v Informaciji o obdelavi „Stranka“, članki, ki 
jih piše Pahor.
31
 Zato so bili ukrepi SDV glede Pahorja in 
„njegovega“ Zaliva še naprej spremljati in dokumentirati 
Pahorjevo aktivnost „s ciljem pasivizacije, sekanja njegovih 
zvez oziroma onemogočanja sovražnega vplivanja“. V 
ta namen so izdelali „preverke“ za vse sodelavce Zaliva, 
hkrati pa je bil njihov cilj „operativno zaokrožiti Pahorjev 
krog v Trstu, operativno pokriti vse njegove obiske v SR 
Sloveniji in ugotoviti vire financiranja Zaliva“. Nadalje so 
si zastavili nalogo „identificirati anonimne pisce sovražnih 
prispevkov v Zalivu“, pri čemer so zunanji sodelavci SDV 
izvedli strokovno primerjalno analizo tekstov nekaterih 
avtorjev, za katere je pri SDV obstajal sum, da sodelujejo 
v Zalivu (preučili so vse prispevke od leta 1972 do 1975 
27 Boris Pahor in Alojz Rebula sta bila sodelavca in prijatelja, skupaj najbolj znana po odmevnem intervjuju z Edvardom Kocbekom oz. kn-
jižici Edvard Kocbek, pričevalec našega časa, leta 1975. Kljub temu, da so ju družili mnogi skupni interesi pa sta se razlikovala v politični 
usmerjenosti. Medtem ko je Boris Pahor verjel v demokratični socializem, je Rebula pripadal krščanskim socialistom (Rebula, 1993, 18). 
28 ARS, SI AS 1931, t. e. 2314, Analitično gradivo Službe državne varnosti: Analitična ocena tržaške revije Zaliv in podatki o njenih sode-
lavcih, 27. 1. 1975, 5. 
29 ARS, SI AS 1931, t. e. 2314, Analitično gradivo Službe državne varnosti: Analitična ocena tržaške revije Zaliv in podatki o njenih sode-
lavcih, 27. 1. 1975, 3–4.
30 ARS, SI AS 1931, t. e. 2314, Analitično gradivo Službe državne varnosti: Analitična ocena tržaške revije Zaliv in podatki o njenih sode-
lavcih, 27. 1. 1975, 30.
31 ARS, SI AS 1931, št. 2388, Informacija – Obdelava “Stranka” – revija “Zaliv” in ital. Iredenta v Trstu, 1.
32 ARS, SI AS 1931, t. e. 2314, Analitično gradivo Službe državne varnosti: Analitična ocena tržaške revije Zaliv in podatki o njenih sode-
lavcih, 27. 1. 1975, 30–31.
33 Po objavi se je nad Kocbeka zgrnila močna kritika komunistične oblasti in njenih pomožnih organizacij (Prunk, 2011, 352–353). Pod-
robneje Omerza, 2010.
34 ARS, SI AS 1931, A-21-38, Indikativni bilten, Priloga: Aktivnost Borisa Pahorja v zvezi s Kocbekom, 24. 2. 1975, 10.
naslednjih sodelavcev: Viki Blažič, Janez Gradišnik, Drago 
Jančar, Franc Jeza, Franc Križnik, Lino Legiša, Milko 
Matičetov, Janko Messner, Tomaž Pavšič, Alojz Rebula, 
Branko Šalamun, Lojze Ude, Ubald Vrabec, Jurij Zalokar, 
Jošt Žabkar), ter proučiti možnosti za prepoved razširjanja 
te revije v SFRJ (do leta 1975 se je Zaliv v Sloveniji legalno 
prodajal).
32
Zaradi prispevkov omenjenih avtorjev, še posebej pa 
zaradi živahne literarne in publicistične dejavnosti Pahorja 
je bila revija Zaliv s strani SDV nadzirana vseskozi svojega 
obstoja, še posebej pozornosti informatorjev in analitikov 
pri SDV pa je pritegnila s posebno številko, ki je izšla leta 
1975 in novo knjigo v zbirki Kosovelova knjižnica.
ZALIV V PRELOMNEM LETU 1975
Leto 1975 v zgodovini slovenske manjšine v Italiji 
je bilo že pestro in zanimivo zaradi podpisa Osimskih 
sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, čeprav so politič-
no dogajanje in odnosi med državama vplivali na potek 
dogodkov pri Pahorjevi reviji. Zaliv pa je za SDV postal 
izjemno „zanimiv“, kot že namignjeno, predvsem v sre-
dini sedemdesetih let, ko je Boris Pahor v posebni številki 
objavil kritike Kardeljevih narodnopolitičnih stališč in 
intervju z že prej strogo nadzorovanim Edvardom Koc-
bekom o povojnih pobojih.
33
 Ob tem so jugoslovanske 
oblasti prepovedale revijo Zaliv in jo začele pleniti na 
mejah. Prispevki, tudi tisti pred za revijo prelomnim 
letom 1975, so bili s strani SDV v njihovih poročilih 
označeni za „izrazito sovražne“ do družbeno-politične 
ureditve SFRJ in politike ZKJ.
SDV, ki je vso Kocbekovo dejavnost in njegove sode-
lavce in prijatelje skrbno nadzorovala, je seveda še pred 
izidom posebne številke Zaliva vedela, da se pripravlja 
številka, namenjena zgolj Edvardu Kocbeku. V Prilogi do-
kumenta Indikativnega biltena z dne 24. februarja 1975 
se pokaže odlično poznavanje odnosa in sodelovanja 
Pahor-Kocbek. V SDV so poznali njuno korespondenco 
in željo Pahorja, da mu Kocbek pošlje nekaj fotografij, 
da jih bo lahko objavil v naslednji številki, prav tako naj 
bi iskal vse članke o njem, ki še niso bili objavljeni, pri 
čemer je kontaktiral recimo Janeza Gradišnika, urednika 
revije Prostor in čas,
34
 ter da se v „zadnjem času poskuša 

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 4
681
Ana ŠELA & Mateja MATJAŠIČ FRIŠ: NADZOR SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI NAD REVIJO ZALIV, 675–688
čedalje bolj vključevati v slovenski in jugoslovanski 
kulturni prostor, pri čemer se širše povezuje z opozicio-
nalističnimi krogi“.
35
Razlog za živahno dejavnost tako Edvarda Kocbeka 
kot Borisa Pahorja je bila izdaja nove knjižice v zbirki Ko-
sovelova knjižnica, ki je podobno kot Odisej ob jamboru 
prinesla razburjenje med agenti Službe državne varnosti. 
Boris Pahor si je že od leta 1970 prizadeval, da bi Edvard 
Kocbek obelodanil povojni poboj domobrancev in s tem 
prekinil molk o tej temi, leta 1974 pa si je zamislil, da bi 
z njim opravil intervju in ga objavil v brošuri, ki bi izšla 
ob Kocbekovi sedemdesetletnici, ob intervjuju pa bi do-
dala vsak svoje prispevke še Alojz Rebula in sam Pahor 
(Omerza, 2017, 154–155). Kocbek na vprašanja, ki mu jih 
je posredoval v letu 1974, še ni odgovoril, saj je bržkone 
vedel, da bo objava zanj (in njegove prijatelje) pomenila 
marsikatere nevšečnosti, šikaniranja in pritiske s strani 
komunističnega režima. 
Že 6. marca 1975 je SDV v Indikativnem biltenu ugo-
tavljala, da je tržaška tiskarna Tipografia Triestina končala 
prvo fazo tiska nove brošure, ki bi naj izšla namesto revije 
Zaliv pod naslovom Edvard Kocbek: pričevalec našega 
35 ARS, SI AS 1931, A-21-38, Indikativni bilten, Nekateri podatki o aktivnosti Borisa Pahorja, 25. 2. 1975, 2. 
36 ARS, SI AS 1931, A-21-38, Indikativni bilten, Posebna priloga: Brošura “Edvard Kocbek, pričevalec našega časa” tik pred izidom, 6. 3. 
1975, 5. 
časa. Boris Pahor naj bi opravljal zadnje korekture. Še po-
sebej pozorni so bili v Službi državne varnosti na sodelavce 
in podpornike, ki so omogočili izid knjižice, saj naj bi bilo 
kar 41 izobražencev iz Trsta, mnogi pa niso niti podpisani, 
kar je veliko več kot v posamičnih številkah Zaliva. Med 
drugim so omenjeni Pavel Merku, Egidij Košuta, Josip 
Pečenko, Zora Tavčar, Franc Jeza, Avgust Černigoj, Ema 
Tomažič, Drago Štoka, Lojze Spacal. Med imeni se pojavi 
tudi ime Marija Živec, ki pa je umrla že leta 1972. Vsebino 
naj bi izpolnjevali prispevki Borisa Pahorja, nekateri med 
njimi že objavljeni v Primorskem dnevniku, prispevek o 
mnenju o nekaterih slovenskih političnih predstavnikih 
(Edvardu Kardelju, Zdenki Kidrič, Tonetu Fajfarju, Josipu 
Vidmarju), pri čemer je posebej poudarjal, da borci nisi 
bili le partizani, temveč tudi domobranci. Osrednji del naj 
bi zavzemal
36
 velik Kocbekov intervju, v katerem je slednji 
spregovoril o usmrtitvi domobrancev (v tem intervjuju je 
širša javnost o njihovi tragični usodi prvič širše izvedela) 
(Ferenc, 2017, 296), ter prispevek Alojza Rebule in pismo 
Franceta Bevka. Naslednji dan, 7. marca 1975, je SDV že 
poznala nekatere podrobnosti izdaje nove brošure, in sicer, 
da bo vsebina razdeljena na troje vsebinskih delov: skupni 
Slika 1: Kip Edvarda Kocbeka v ljubljanskem Tivoliju in Boris Pahor leta 2013 (Marjan Zlobec, https://www.delo.
si/kultura/knjizevni-listi/video-boris-pahor-v-tivoliju-o-edvardu-kocbeku.html).

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 4
682
Ana ŠELA & Mateja MATJAŠIČ FRIŠ: NADZOR SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI NAD REVIJO ZALIV, 675–688
uvod, kjer Rebula in Pahor predstavita Edvarda Kocbeka, 
kjer ga ocenjujeta kot lik velike svobodne umetnosti, mu 
pripisujeta ljubezensko predanost svojemu narodu in ga 
štejeta za anticipatorja temeljnih prenovitvenih izhodišč 
vatikanskega koncila ter ga imata za besednega umetnika 
globalnega pomena. Sledil je prvi razdelek, kjer je Pahor 
objavil svoje srečanje s Kocbekom in razprave o njegovem 
delu in ideologiji, nato drugi del, ki zajema Rebulov esej 
o obravnavi Kocbekovega partizanskega dnevnika in knji-
ževnih izdajah Tovarišije (1949) in Listine (1968), tretji del 
pa zajema intervju s Pahorjevim uvodom vanj.
37
6. marca je do Kocbeka na razgovor poklical Tone 
Fajfar
38
, član predsedstva Republiške konference sociali-
stične zveze delovnega ljudstva (RK SZDL), vendar se je 
Kocbek izmikal, saj je pred tem želel kontaktirati Borisa 
Pahorja. V razgovor je kljub vsemu privolil naslednji dan. 
V ponedeljek, 10. marca, je Kocbek Pahorju poslal pismo, 
v katerem opozarja Pahorja na „razburjenje vodilnega 
aktiva Slovenije“ zaradi njegovega intervjuja, da je režim 
povečal napetost do njega ter da je kljub novim grožnjam 
pomirjen. Kljub temu pa je želel, da tiskanje brošure usta-
vijo, saj da bi rad znova šel čez zadnje korekture.
39
Ne glede na grožnje in šikaniranja je brošura izšla 18. 
marca 1975 kot 6. zvezek Kosovelove knjižnice, s 156 
stranmi. Izšlo je 700 izvodov, od tega jih je bilo 50 posla-
nih v prodajo goriški katoliški knjigarni, 60 pa jih je Pahor 
odnesel v knjigarno v Trstu. Stroški za tiskanje so znašali 
700.000 lir, izdajo pa naj bi s finančno pomočjo omogočili 
tudi nekateri tržaški kulturniki ter podporni člani Kosove-
love knjižnice.
40
 SDV je še isti dan prepovedala vnašanje 
brošure, Pahorju in Rebuli prepovedala vstop v Jugoslavijo, 
obvestila javno tožilstvo v Ljubljani ter pripravila dogovore 
z založbami, da bi prenehale ali ustavile objavljanje Pa-
horjevih in Rebulovih besedil (recimo Rebulovo novelo pri 
založbi Lipa Mozaik sanj in prevod Pahorjevega romana v 
srbščino pri Matici srbski Onkraj pekla so ljudje).
41
 
Dan po izzidu je Boris Pahor skušal prečkati mejni 
prehod Repentabor skupaj z ženo Radoslavo, vendar je 
bil zadržan in prisiljen v razgovor. V njem je SDV-jev-
cem zatrdil, da brošure v SFRJ ni vnašal in za to niti ni 
prosil svojih prijateljev. Po razgovoru mu je bila odvzeta 
prepustnica za maloobmejni promet, hkrati pa so mu za 
37 ARS, SI AS 1931, A-21-38, Indikativni bilten, Posebna priloga: Brošura “Edvard Kocbek, pričevalec našega časa” tik pred izidom, 6. 3. 1975, 
1–4; ARS, SI AS 1931, A-21-38, Posebna priloga: Boris Pahor in Alojz Rebula, Uvod k intervjuju, v februarju 1975, 7. 3. 1975, 1–2.
38 Tone Fajfar je po izidu knjige Kocbeku napisal pismo o tem, kako je razočaran nad tem, da je brošura vseeno izšla, da ga žalosti, da se 
bo moral soočiti s hudimi posledicami pred katerimi ga je sam hotel obvarovati (ARS, SI AS 1931, A-21-38, Indikativni bilten, Ukrepi in 
pojavi na notranjem področju, 21. 3. 1975, Posebna priloga: Tone Fajfar, Pismo Edvardu Kocbeku, 19. 3. 1975, 1–2). 
39 ARS, SI AS 1931, A-21-38, Indikativni bilten, Posebna priloga: Pismo Edvarda Kocbeka Borisu Pahorju, Ljubljana 10. 3. (na dan 40 
mučencev) 1975, 12. 3. 1975, 8.
40 ARS, SI AS 1931, A-21-38, Indikativni bilten, Ukrepi in pojavi na notranjem področju, 21. 3. 1975, 2.
41 ARS, SI AS 1931, A-21-38, Indikativni bilten: Izšla je brošura “Edvard Kocbek, pričevalec našega časa,” 18. 3. 1975, 2.
42 ARS, SI AS 1931, A-21-38, Indikativni bilten, Ukrepi in pojavi na notranjem področju, 21. 3. 1975, 2–3.
43 ARS, SI AS 1931, A-21-38, Indikativni bilten, Nadaljnji odmevi na tržaško brošuro o Kocbeku, 14. 4. 1975, 1–4.
44 ARS, SI AS 1931, A-21-38, Indikativni bilten, Članek v tržaškem tedniku Gospodarstvo v zvezi s sovražno brošuro ‘Edvard Kocbek, 
pričevalec našega časa’, 27. 3. 1975, 2.
45 O “aferi Kocbek” v knjigi Boris Pahor – V žrelu Udbe (2017) Igor Omerza v tretjem delu knjige objavlja arhivsko gradivo in prepise 
le-tega v letu 1975. 
46 ARS, SI AS 1931, A-21-38, Indikativni bilten, Nova številka tržaškega Zaliva v večjem delu posbečena Edvardu Kocbeku, 17. 12. 1975, 1–4.
eno leto prepovedali vstop v SFRJ, kar je po oceni reakcije 
SDV-jevcev Pahorja močno prizadelo. SDV v istem biltenu 
z dne 21. marca  tudi ugotavlja, da jim je Pahor navajal 
lažne podatke o razpečevanju revije v SR Sloveniji, saj da 
so zasegli kar štirinajst izvodov brošure.
42
 Pahor v Mesto 
v Zalivu zapiše da je po preteku prepovedi vstopa v Slo-
venijo z ženo Radoslavo Premrl, želel obiskati Kocbeka, 
a si je maja premislil, saj je do njega prišla vest o aretaciji 
Franca Miklavčiča in Viktorja Blažiča. V Slovenijo se je 
Pahor tako želel vrniti tudi leta 1977, vendar so mu vstop 
znova preprečili na meji (Pahor, 1989, 262–263).
Publikacijo so v slovenskih časnikih pa tudi v Italiji ostro 
obsodili. Marsikdo je v strahu odpovedal naročnino Zaliva, 
saj bi lahko bil (ali pa je bil) deležen neprijetnega obiska 
agentov SDV. Prav tako so negativno nanjo odreagirali tudi 
pri Primorskem dnevniku, kjer naj bi novinarji obžalovali 
svoj podpis pod brošuro, češ da se niso zavedali vsebin,
43
 
zelo podobno tudi pri slovenskemu tedniku Gospodarstvo, 
saj naj bi brošuro kvarila odnose med zamejskimi Slovenci 
in matičnim narodom v času, ko je sodelovanje potreb-
no.
44
 Zadeva pa je imela tudi mednarodni odmev, saj je 
bil Edvard Kocbek poznana osebnost (predvsem v Franciji) 
(Rojc, 2013, 253). 
Gonja, zasliševanje vseh vključenih, strog nadzor nad 
vsemi, s katerimi so imeli Pahor, Rebula ali Kocbek stike, 
se je nadaljevala vse do konca sedemdesetih let, znana 
pod imenom „afera Kocbek“.
45
 Sam Kocbek je bil poklican 
za zaslišanje v urad notranje uprave, o aferi so se na po-
budo predsednika SZDL Mitje Ribičiča pogovarjali tudi v 
Društvu slovenskih pisateljev (DSP). 
Konec leta, decembra 1975, je izšla nova številka Zali-
va, ki je bila v večjem delu posvečena Edvardu Kocbeku in 
mednarodnemu ter zamejskemu odmevu v marcu izdane 
brošure. Prav tako so v tej številki zapisali, da ne bodo več 
objavljali imen prijateljev Zaliva, saj naj bi imeli nekateri 
v zadnjem času „nevšečnosti“. Številka je vsebovala tudi 
skupno izjavo Pahorja in Rebule z naslovom Po nevihti, ki 
se prične s citiranjem 19. člena Splošne deklaracije OZN o 
človekovih pravicah in pravico do svobode misli in besede. 
Brošuro poimenujeta Sinja knjiga in izrazita začudenje, da 
je knjižica povzročila državno afero. Sledi še natančnejša 
analiza knjige in njun pogled na celotno afero.
46

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 4
683
Ana ŠELA & Mateja MATJAŠIČ FRIŠ: NADZOR SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI NAD REVIJO ZALIV, 675–688
Zaradi afere so Viktorja Blažiča ter sodnika Franca 
Miklavčiča, oba Kocbekova in Pahorjeva prijatelja, 
obtožili sovražne propagande, ker sta v Zalivu objavljala 
članke. Miklavčič je bil obsojen na dve leti, Blažič pa na 
petnajst mesecev zapora. Borisu Pahorju so prepovedali 
vstop v Jugoslavijo najprej za leto dni, nato so prepoved še 
podaljšali. Edvardu Kocbeku se je po aferi zdravje začelo 
slabšati, vendar je s Pahorjem ves čas ohranjal prijateljski 
odnos (čeprav sta se srečala zelo poredko, nazadnje leta 
1980 v Münchnu) in korespondenco vse do svoje smrti 
leta 1981. O celotni aferi in nastanku brošure, ki je dvigni-
la toliko praha, je Pahor zapisal tudi v dnevniških zapiskih 
z naslovom Ta ocean strašno odprt (1989) kjer ponuja tudi 
komentar prispevkov v brošuri in osvetljuje, kakšen odmev 
je imela v Sloveniji in drugod po Evropi.
Zaslišanja sodelavcev Zaliva so se nadaljevala do kon-
ca sedemdesetih let. Podobno zaslišanje sta tako doživela 
tudi Vinko Ošlak
47
 in Franček Križnik
48
, ki sta bila v sedem-
desetih zelo aktivna pisca. 8. in 12. decembra 1979 je SDV 
pri obeh opravila hišno preiskavo, pri Ošlaku zaradi suma 
storitve kaznivega dejanja sovražne propagande po 133. 
členu, pri Križniku pa zaradi zbujanja verske nestrpnosti po 
134. členu in širjenju lažnih vesti po 228. členu ter zaradi 
goljufije, kar predstavlja 171. člen kazenskega zakonika 
Socialistične republike Slovenije. Pri Ošlaku so našli njego-
ve dnevniške zapise in gradivo o Kocbeku in pripravljeno 
delo z naslovom Interpelacija Edvarda Kocbeka o ravnanju 
s krščanskimi socialisti in kristjani na sestanku s partijci (to 
je SDV zasegla). Med preiskavo naj bi bil zelo samoza-
vesten, pa tudi hudomušen. Ko so ga namreč vprašali, če 
poseduje kaj sovražne emigrantske literature, je odgovoril, 
da ima nekaj knjig Kardelja in Marxa, ki sta jih napisala v 
emigraciji. Zapisali so tudi, da je bil Ošlak že opozorjen, 
da je njegovo „delovanje že davno prešlo okvire, ki bi jih 
bilo mogoče tolerirati in da se zbuja vtis, da ni sam kreator 
svojih stališč“, temveč je od nekod manipuliran. To je 
Ošlak po poročilu SDV zavrnil in dodal, da se zavzema za 
buržoazni pluralistični sistem. „Če bi prišli k meni in me 
tovariško opozorili, brez prisile, bi morda začel razmišljati 
in korigirati nekatera svoja stališča, ta prisila – čeprav vse-
skozi korekten postopek – pa me pušča v prepričanju, da 
imam vendarle tudi nekaj prav.“ Dodal je, da je že nehal 
z objavljanjem svojega dnevnika v Zalivu ter obsodil SDV, 
da so mu „ubili veliko vrlino socializma: iskrenost človeka“ 
in da zato dnevnika ne bo več pisal, ker mu ga bodo znova 
zaplenili in mu s tem onemogočili njegove filozofske in 
politične poglede z vsemi spotakljivimi stvarmi vred, ki so 
pisane zanj in zasebno. Ob koncu mu je bilo ob zaseženi 
literaturi in njegovimi zapiski izrečeno opozorilo, da omeji 
svojo deviantno aktivnost ter se dogovorili, da se bodo o 
47 Pri Zalivu je v sedemdesetih letih izdal naslednje članke: O Morali (1972), Izbor iz dnevnika let 1975–76 (1975 in nadaljevanje 1976 in 
1977), Pravda za Cankarjevo dušo (1977), Kaj storiti? (1978).
48 Pri Zalivu je v sedemdesetih letih izdal naslednje članke: Dialektični materializem v šoli v Sloveniji (1974), Med komunistično diktaturo 
in demokracijo (1978 in nadaljevanje 1979).
49 ARS, SI AS 1931, MFŽ A-21-83a, Informacija uprave za analitiko, Hišni preiskavi in razgovori z Vinkom Ošlakom in Francem Križnikom, 
10. 12. 1979, 1–8.
50 ARS, SI AS 1931, t. e. 1463, Poročilo o realizaciji programskih nalog SDV RSNZ SR Slovenije za leto 1979, 49–50.
njegovem delu še pogovorili. Pri Križniku so našli več 
izvodov emigrantskega in tujega tiska. V poročilu je bilo 
zapisano, da Križnik daje vtis prav v sebe zaverovanega 
človeka, ki je ideološko trden in ne odstopa od svojih na-
čelnih stališč. Izrečeno mu je bilo opozorilo, pri čemer je 
kljub trdnosti obljubil, da bo opustil „sovražno“ delovanje 
in ne bo govoril o razgovoru z delavci OZN, čeprav se 
lahko zgodi, da bo zadev prišla v javnost.
49
 V naslednjem 
poročilu so zapisali, da je bil cilj Ošlaka in Križnika prodreti 
tudi skozi širši jugoslovanski prostor in svoje ideje uskladiti 
z drugimi sovražno delujočimi skupinami v SFRJ. Poročilo 
se zaključi s tem, da je analiza pojavov nacionalizma 
potrdila orientiranost Pahorjevega in Rebulinega kroga, ki 
se manifestira v srečevanjih v Dragi
50
 pa tudi v Zalivu. 
„PAHORJEV“ ZALIV KOT „SOVRAŽNA DEJAVNOST“ V 
OSEMDESETIH
Ob koncu sedemdesetih in povsem na začetku osem-
desetih let je revija Zaliv izhajala dvakrat letno (po dve 
številki, 1–2 in 3–4 v letih 1978–1982). Po letu 1983 so 
začele izhajat „četverne“ številke (1–4) enkrat letno. Po 
Titovi smrti in s tem naraščajoči politični, kasneje pa še 
gospodarski krizi v državi matičnega naroda, hkrati pa še 
vedno velikim nezadovoljstvom zamejcev nad razmerami, 
so prispevki v Zalivu postajali vedno bolj kritični in ostrejši. 
Vedno več prispevkov se je dotikalo narodnega vprašanja 
in konkretnih kritik komunističnega sistema ter njegovega 
vodstva v zgodovini in v takratnem času. Prav taki pri-
spevki pa so seveda zanimali Službo državne varnosti, ki 
je take zapise označevala za „sovražne“, še vedno pa so 
zavzemali stališče, da vso to „sovražnost“ podpihuje zgolj 
Pahor in „Pahorjev“ Zaliv, da gre le za njegova stališča in 
koncepte. 
Prav vsaka številka je bila obdelana, izpostavljeni 
pa so bili za SDV kritični in ostrejši odstavki prispevkov. 
Velikokrat niti ne gre za analizo, zgolj za izpostavljene 
prepisane odstavke prispevkov v Zalivu, brez poglobljenih 
komentarjev ali interpretacij: zgolj poročilo o tem, kako je 
vsebinsko sestavljena revija. 
Že v prvi dvojni številki (1–2) je Pahor kot pristaš 
socialdemokratov v prispevku Kakšen socializem (Bežen 
odziv na zanimanje bralcev) opredelil svoje stališče do za-
govarjanega demokratičnega socializma. Zagovarjal je, da 
bi moral socialistični sistem nastati kot izraz pluralistične 
politične družbene ureditve 
[…] tam, kjer si ga svobodno izbere večina pre-
bivalstva. Prav tako sem večkrat podčrtal, da je 
mogoče govoriti o demokraciji v socializmu samo 

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 4
684
Ana ŠELA & Mateja MATJAŠIČ FRIŠ: NADZOR SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI NAD REVIJO ZALIV, 675–688
takrat, ko socialistična vlada upravlja državo pod 
nadzorstvom opozicije. To se spet pravi, da samo in 
edino v takem primeru socializem vlada ob hkratni 
spremljavi in kritiki svobodnega tiska, svobodnih 
organizacij svobodnega radia, televizije itd. (Pahor, 
1980a, 15).
Za sovražni prispevek in izrazito oster, naperjen proti 
našemu sistemu in njegovim predstavnikom, kulturnikom
51
 
so pri SDV označili tudi Pahorjev prispevek V domovini 
Tila Eulenspiegla, kjer je zapisal svoja razmišljanja o slo-
venski kulturi in njenih ustvarjalcih in med drugim zapisal: 
v Sloveniji je mogoče vse premike razložiti kot del načrta 
za utrditev oblasti (Pahor, 1980b, 227), s čimer je jasno na-
kazal zaskrbljenost nad svobodo misli in besede v matični 
državi, zanimivo pa je da so se ob vsem bolj izpostavili 
izjavo, da
v Sloveniji uspevajo mladi intelektualci, katerim so 
najprej z internacionalizmom razvrednotili narod, 
potem pa jih dosego standarda zahodnih držav 
prikazali kot najvišji življenjski cilj; za zgled jim je 
bila seveda buržujsko samovšečna in slavohlepna 
partijska elita (Pahor, 1980b, 233).
Če bi bil odstavek v SDV analizi zapisan v širšem 
kontekstu, bi kaj hitro ugotovili, da je Pahor s tem želel po-
udariti negativen odnos nekaterih kulturnikov (predvsem 
Tarasa Kermaunerja) do problematike slovenskega nareč-
nega jezika izven Slovenije, češ da če je „popačen“ (npr. 
koroška slovenščina), niti ni „slovenski“. V omenjenem 
dnevniškem zapisu je Pahor skušal razložiti, da marksizem 
in komunizem nacionalno identiteto postavljata v ozadje. 
Zapis je Pahor nadaljeval tudi v naslednji dvojni 
številki (1–2) 1981, vendar pa v poročilih ni navedenih 
komentarjev zoper nadaljevanja zapisa. Bolj jih je za-
nimal drug Pahorjev zapis z naslovom O nacionalnem 
vprašanju tudi drugače, kjer Pahor kot odgovor na mnenje 
predsednika SZDL Mitje Ribičiča, razglablja o tem kako je 
narodnost pomembna in bi moralo vprašanje narodnosti v 
Evropi postajati vedno bolj pomembno vprašanje, kar so 
pri SDV, kakopak, označili za sovražno pisanje.
52
 V zadnji 
dvojni številki (3–4) iz leta 1982, ki je bila v večini posve-
čena Edvardu Kocbeku (besedilo, ki ga je Pahor prebral 
na spominski slovesnosti ob Kocbekovi smrti in tri njegova 
pisma, Gregorčičin, po SDV patetičen
53
 prispevek o njem 
in Pahorjevi dnevniški zapisi), je Boris Pahor tudi najavil, 
da bo Zaliv nehal izhajati redno in zgolj enkrat letno, kjer 
bodo štiri številke združene v zbornik, ne zaradi finančnih 
težav, temveč v največji meri zato, ker ni mlajšega kadra, 
51 ARS, SI AS 1931, A-21-70, Indikativni bilten, Izšli novi številki tržaškega “Zaliva in “Mladike”, 24. 12. 1980, 1–4.
52 ARS, SI AS 1931, A-21-76, Indikativni bilten, Letošnja prva številka Zaliva, 29. 7. 1981, 13–16. 
53 ARS, SI AS 1931, t. e. 2314, Pregled tujega in emigrantskega tiska, Predstavitev decembrske številke Zaliva, 27. 1. 1982, 1.
54 ARS, SI AS 1931, A-31-20, Poročilo o realizaciji programskih nalog za leto 1984, januar 1985, 14.
55 ARS, SI AS 1931, mapa Varnostno relevantni elementi v tržaškem prostoru, 25. 9. 1986, 4–5.
56 ARS, SI AS 1931, A-21-102, Indikativni bilten, Propagandistično delovanje tržaške revije Zaliv, 22. 6. 1987, 1–3.
57 ARS, SI AS 1931, A-21-102, Indikativni bilten, Propagandistično delovanje tržaške revije Zaliv, 22. 6. 1987, 3–4.
ki bi se za revijo zavzel, saj se mladi raje odločajo za „bolj 
varne“ revije (Pahor, 1981, 328–329). Vendar pa se je že v 
naslednji številki v članku Slovenska kultura danes veselil 
izida Nove revije v Sloveniji, predvsem je opozoril na 
Urbančičevo besedilo o jezikovni samobitnosti in novih 
stališčih o narodni identiteti (Pahor, 1982, 70). V istem 
prispevku je poudaril, da je po razkolu, ki je sledil reso-
luciji Informbiroja, vsaj glede upodabljajoče umetnosti 
„inkvizicijski oklep“ nekoliko popustil, pisana beseda pa 
je še zmeraj ostala pod drobnogledom (npr. Kocbekova, 
Pučnikova, Blažičeva obsodba, ukinitev Perspektiv, Kapelj, 
Prostora in časa itd.).
Od leta 1982 pa vse do 1987 podrobnih analiz o 
reviji Zaliv med arhivskimi dokumenti ni zaslediti. V in-
dikativnih biltenih in letnih poročilih SDV je revija zgolj 
omenjena kot primer „sovražnega delovanja z buržoazno 
pluralističnih, nacionalističnih in sorodnih pozicij“
54
 in kot 
varnostni problem v slovenskem zamejstvu, kjer „izražajo 
nacionalistične usmeritve ter povzemajo katoliške in emi-
grantske misli.“
55
 V podrobnejši analizi so bila srečanja v 
Dragi, ki jim je SDV namenila veliko pozornosti in pa Boris 
Pahor kot posameznik (podrobnje Omerza, 2015).
Leta 1987 pa je bila znova narejena splošna analiza 
revije Zaliv, ki zgolj predstavi zgodovino revije ter njeno 
odmevnost leta 1975 zaradi afere Kocbek. Dokument 
sestavlja tudi splošna ocena o reviji, in sicer ugotavljajo, da 
so nekatera besedila izrazito protijugoslovansko naravna-
na in odkrito nakazujejo prednosti slovenske samostojnosti 
zunaj Jugoslavije, nekatera pa to samostojnost polemizirajo 
znotraj Jugoslavije. Dodajo, da so Pahorjeve temeljne teze, 
na katerih revija tudi temelji, da je marksistično-leninistič-
na družbena ureditev s tem, „ko je odpravila demokratični 
pluralizem, zavrla razmah slovenske kulturne ustvarjalnosti 
in s tem priložnost za uresničitev neponovljive slovenske 
izvirnosti v srcu Evrope.“ Pahor je še zapisal, da je prav 
naloga zamejskih Slovencev, ki predstavila vezni člen s 
Srednjo Evropo, da v kontekstu demokratičnega plurali-
stičnega duha ohranjajo in potrjujejo slovensko kulturo, 
spodbujajo zavest o nujnosti skupnega slovenskega kultur-
nega prostora.
56
 SDV sklene, da je neposredna prisotnost 
sovražnih emigrantov v reviji majhna in nepomembna. 
Prav tako ne vsebuje stališč belogardističnih in domo-
branskih struktur, v večini gre za blatenje jugoslovanski 
samoupravni socializem.
Stereotipnost, ki je značilna stalnica v Zalivu, je o 
definiciji neproduktivno dejanje. […] Ideje, ki ne 
uspejo preseči lastne eno dimenzionalnosti, niso 
učinkovite, čeprav se nekaterim zdijo privlačne, ker 
so enostavne.
57

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 4
685
Ana ŠELA & Mateja MATJAŠIČ FRIŠ: NADZOR SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI NAD REVIJO ZALIV, 675–688
Po letu 1987 v arhivskem gradivu ni zaslediti omembe 
revije, kljub temu da je izhajala še vse do leta 1990, ko se 
je Boris Pahor poslovil od uredništva in nakazal politično 
usmerjenost revije Zaliv, češ da zdaj ob demokratizaciji 
Slovenije revija ni več potrebna, prej pa je zaradi politič-
nih vzrokov, ki so rezultirali tudi v kršenju svobode misli in 
govora, bila nujna. 
Zadnje številke revije so bile pisane v duhu pomemb-
nejših dogodkov v takratni slovenski državi, kjer so se 
začeli prvi procesi t. i. „slovenske pomladi“. Boris Pahor 
je kljub vse večjim pritiskom za popolnoma neodvisno 
državo bil eden izmed tistih, ki je še zmeraj zagovarjal 
konfederacijo in večstrankarski sistem, predvsem zato, ker 
je v tem videl možnost za izboljšanje odnosov države ma-
tičnega naroda z zamejstvom v Italiji. SDV je privržence 
revije Zaliv s Pahorjem na čelu umeščala „v meščansko 
desnico, ki je veljala za notranjega sovražnika“, kljub temu, 
da je pravzaprav prihajal „od zunaj“. Opozicijsko naj bi 
delovala na 
prozahodnih in buržuazno-pluralističnih in filokr-
ščanskih pozicijah, ki si za ideološkega voditelja 
privzema Edvarda Kocbeka. Ta zamejska meščan-
ska desnica naj bi pogostokrat želela navezati stike 
z matično državo, predvsem z napredno mislečimi 
slovenskimi intelektualci.
58
SKLEP
Revija Zaliv je bila ena izmed redkih kritičnih kul-
turnih revij slovenske zamejske skupnosti, ki je začela 
izhajati sredini šestdesetih in se ob njenem uredniku in 
glavnemu pobudniku Borisu Pahorju obdržala vse do 
praga slovenske osamosvojitve leta 1990.  Premišljeni, 
kritični in umetniški prispevki, ki so pogled znali preu-
smeriti na pomembne zadeve tako v matično državo kot 
v zamejstvo in izseljenstvo, so hkrati opozarjali na teža-
ve, ki jih je jugoslovanski komunistični režim prinesel 
ali ustvarjal in hkrati ponujali rešitve zanj. Zaradi ostrih 
kritik je bila revija, in s tem imamo v misih predvsem 
njegovega glavnega urednika Borisa Pahorja in njegove 
prijatelje oz. sodelavce, pod stalnim nadzorom s strani 
Službe države varnosti. Vse od njenega nastanka pa do 
leta 1987 je bila vsaka številka skrbno pregledana in 
analizirana, poročila o morebitnih „sovražnih“ izjavah ali 
„neprimernih“ ter „hujskajških“ predlogih pa konstantno 
58 ARS, SI AS 1931, t. e. 2341, Cilji, metode in oblike delovanja meščanske desnice v SR Sloveniji, december 1987 5–35.
pisana ter pošiljana v pregled. Prelomno leto 1975 in 
objavljen Pahorjev in Rebulov intervju s Kocbekom – kot 
posledica pa prepoved vstopa v slovensko državo ter 
šikaniranja in grožnje Kocbeku s strani komunističnega 
vodstva – sta jasno pokazala na (ne)svobodo misli in 
besede v tedanjem sistemu. Zaradi groženj in nadzora 
marsikdo z revijo ni upal sodelovati. Zamejska revija, ki 
je svoje številke morala velikokrat pretihotapiti v državo 
matičnega naroda s pomočjo slovenskih kulturnikov in 
umetnikov in prijateljev, je dopuščala svobodno kritičnost 
do jugoslovanskega političnega sistema, se zavzemala 
za pravice Slovencev v zamejstvu kot tudi za slovensko 
samobitnost v republiki Sloveniji in za enotni kulturni 
prostor, ki pa je bil s strani komunistične partije večkrat 
omejen samo na tiste organizacije v zamejstvu, kjer je bil 
prostor za izražanje njenih idej. Boris Pahor, ki je svoje 
ideje o izboljšanju jugoslovanskega sistema v največji 
meri objavljal (večino objav je prispeval on – kar so si pri 
SDV po svoje razlagali) v obliki glos, dnevniških zapisov 
ali esejev, se je zavzemal za svobodno, demokratično in 
politično uveljavitev slovenske identitete, ki jo je želel 
razviti v konfederativno obliko združevanja v Jugoslaviji. 
To ideologijo so v Zalivu zagovarjali od začetka pa skozi 
vsa osemdeseta, ko so te ideje začeli prisvajati tudi v 
drugih kulturnih revijah, še posebej Nova revija, ustano-
vljena leta 1982, ki je šla še dlje in se začela zavzemati 
za svobodno Slovenijo, in si s tem prav tako nakopala 
kritike oblasti. Literarna in družbena kvaliteta revije pa 
se ne kaže le v prispevkih izraženi ideologiji, temveč ne-
nazadnje tudi v pogumu sodelavcev Zaliva, ki so javnosti 
v tistih časih pokazali svoje ime in svoje nestrinjanje, ki 
so odpirali tabu tebe, in pri čemer so vseskozi vedeli, da 
zaradi nadzora oblasti veliko tvegajo. 
Eden izmed sodelavcev, Evgen Bavčar je ob simpoziju 
Moč povezav v čast reviji Zaliv takole povzel delovanje 
le-te: 
Revija Zaliv je bila zvesta svojemu imenu, ki ga je 
dobila v povezavi z velikim tržaškim Zalivom, saj 
je ponujala gostoljubne pomole ladjam različnih 
mnenj, svetovnih pogledov in bila pristan za vse 
tiste, ki o mislili drugače. Na njenih pluralističnih 
pomolih je kar mrgolelo idej o Sloveniji, vse pa 
je prevevala temeljna misel: kako obstajati kot 
Slovenec, kako biti narod v težkem zgodovinskem 
kontekstu (Bavčar, 2017, 55).

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 4
686
Ana ŠELA & Mateja MATJAŠIČ FRIŠ: NADZOR SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI NAD REVIJO ZALIV, 675–688
SURVEILLANCE BY THE STATE SECURITY SERVICE OF THE MAGAZINE ZALIV
Ana ŠELA
University of Maribor, Faculty of Arts, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenia
e-mail: ana.sela1@um.si
Mateja MATJAŠIČ FRIŠ
University of Maribor, Faculty of Arts, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenia
e-mail: mateja.matjasic-fris@um.si
ABSTRACT
The purpose of this article is to shed light on the literary magazine Zaliv (“The Gulf”) and its editor-in-chief 
Boris Pahor. It is based on the analysis of reports of the State Security Service, the secret Yugoslav political police 
which from its inception had supervised the literary magazine and its editors as well as the authors of the published 
articles. The editors and journalists who advocated political pluralism and criticized the socio-political system in 
Yugoslavia found themselves in the repressive clutches of the secret Yugoslav political police. They fell victim to 
scrutiny, harassment and prosecution. Their artistic and essayistic articles and interviews aimed at establishing a 
unified Slovenian cultural space and improving relations between the autochthonous Slovenian national minorities 
and the Socialist Republic of Slovenia were carefully reviewed, analyzed and the results presented to the highest 
Slovenian political level. Boris Pahor, the driving force behind the literary magazine, was considered dangerous from 
the beginning, and his contributions were deemed hostile and directed against the establishment. Through political 
persecution, abolition of border crossings and confiscation of a great many issues of the magazine, the State Security 
Service made clear violations of freedom of thought and speech. However, at the Zaliv headquarters, they did not 
remain silent. From the founding of the literary magazine in the turbulent 1960s until the democratization of Slovenia 
in 1990, they never ceased to expand their mission.
Keywords: Zaliv (literary magazine), press, Boris Pahor, State Security Service, emigrant press

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 4
687
Ana ŠELA & Mateja MATJAŠIČ FRIŠ: NADZOR SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI NAD REVIJO ZALIV, 675–688
VIRI IN LITERATURA
ARS, SI AS 1589/IV – Arhiv Republike Slovenije, 
Ljubljana (ARS), fond Centralni komite Zveze komu-
nistov Slovenije, 1945–1990, serija IV (SI AS 1589/
IV).
ARS, SI AS 1931 – ARS, fond Republiški sekretariat 
za notranje zadeve (SI AS 1931). 
Izjava slovenske levice (1968): Kaplje, 68, 64–66.
Ml. (1966): Dragi prijatelji. Zaliv, 1, 3–4.
Pahor, B. (1969): Odisej ob jamboru: glose in 
polemični zapiski. Trst, Zaliv.
Pahor, B. (1980a): Kakšen socializem (bežen odziv 
na zanimanje nekaterih bralcev). Zaliv, 1–2, 15–19.
Pahor, B. (1980b): V domovini Tila Eulenspiegla. 
Zaliv, 3–4, 223–265.
Pahor, B. (1991): Urednikova beseda (Ob zadnji 
redni številki). Zaliv, 1–4, 328–329.
Pahor, B. (1982): Slovenska kultura danes. Zaliv, 
1–4, 54–70.
Pahor, B. (1989): Ta ocean strašno odprt. Dnevniški 
zapiski od julija 1974 do februarja 1976; sledi zapis 
iz leta 1980, dodane pa so še razne priloge. Ljubljana, 
Slovenska matica.
Pahor, B. (2008): Moje suhote in njihovi ljudje. 
Ljubljana, Študentska založba.
Pahor, B. & A. Rebula (1975): Edvard Kocbek: 
pričevalec našega časa. Trst, Zaliv.
Pod črto (1970): Zaliv, 22–23, 104.
Protestna izjava proti zaseganju Pahorjeve knjige 
(1969): Zaliv, 20–21, 211–212.
Tura, I. (1966): Moj credo. Zaliv, 1, 5–6.
Bajc, G. (2000): Slovenski Primorec in razhajanje 
s Primorskim dnevnikom. Annales, Series Historia et 
Sociologia, 10, 1 (20), 139–152.
Bajc, G. & B. Klabjan (2008): Manjšina v gibanju. 
Zgodovinski pregled politično-pravnega položaja 
slovenske manjšine v Italiji. V: Bajc, G., Jagodic, D., 
Klabjan, B., Mezgec, M. & Z. Vidau (ur.): Pre-misliti 
manjšino. Zvezek 1: pogledi reprezentativnih pred-
stavnikov Slovencev v Italiji in pravno-politični okvir. 
Trst, Koper, Slovenski raziskovalni inštitut, Univerza 
na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, 
Založba Annales, 20–39.
Bavčar, E. (2017): Moja srečanja s sodelavci Zaliva. 
V: Duša, Z. (ur.): Moč povezav: Prispevki s simpozija 
o tržaški reviji Zaliv. Ljubljana, Cankarjeva založba, 
53–57.
Dornik Šubelj, L. (2003): Navodila varnostnim 
organom. V: Šturm, L., Dornik Šubelj, L. & P. Čelik: 
Navodila za delo varnostnih organov v SR Sloveniji. Viri 
21. Ljubljana, Arhivsko društvo Slovenije, 15–22.
Čelik, P. (2003): Varovanje ustavnega reda in mili-
ca. V: Šturm, L., Dornik Šubelj, L. & P. Čelik: Navodila 
za delo varnostnih organov v SR Sloveniji. Viri 21. 
Ljubljana, Arhivsko društvo Slovenije, 23–29.
Čok, Š. (2019): „Eos eiiciamus foras – Spodili jih 
bomo“. Italijanska liberalnacionalna stranka v Trstu 
1882–1908. Koper, Znanstveno-raziskovalno središče, 
Znanstvena založba Annales ZRS.
Ferenc, M. (2017): Leto 1945 in prikrita grobišč: 
zakonske podlage in možnost raziskav. Studia Histori-
ca Slovenica 17, 1, 289–313.
Friš, D. & D. Hazemali (2017): Slovenski glas 
in Branko Pistivšek pod nadzorom Službe državne 
varnosti. Annales, Series Historia et Sociologia, 27, 4, 
807–822.
Ivašković, I. (2017): Jugoslovanske vizije tržaških 
Slovencev v obdobju 1912–1913. Studia Historica 
Slovenica 17, 1, 111–140.
Jančar, D. (1978): Galjot. Murska Sobota, Pomur-
ska založba.
Jenuš, G. & D. Friš (2017): Specialna vojna. Pri-
spevek o ukrepih jugoslovanskih organov za notranje 
zadeve pri nadzoru državne meje in v boju proti „zu-
nanjim“ in „notranjim sovražnikom“. Annales, Series 
Historia et Sociologia, 27, 4, 777–792.
Jevnikar, I. (ur.) (2019): Boj za narodne pravice in 
demokracijo. Povojno obnavljanje političnega življe-
nja Slovencev v sedanjih mejah Italije. Trst, Gorica, 
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček, Krožek 
Anton Gregorčič.
Kacin Wohinz, M. & J. Pirjevec (2000): Zgodovi-
na Slovencev v Italiji 1866–2000. Ljubljana, Nova 
revija.
Kladnik, T. (2018): Mirko Javornik, kot interes Služ-
be državne varnosti Socialistične Republike Slovenije. 
Acta Histriae, 26, 1, 305–324.
Lah, A. (2017): Slovenski književniki in književnice 
v komunističnih zaporih. Ljubljana, Družina.
Lokar, A. (1993): Kakšne odnose sem imel z Bo-
risom Pahorjem. V: Pirjevec, M. & V. Tuta Ban (ur.): 
Pahorjev zbornik: Spomini, pogledi, gradivo. Trst, 
Narodna in študijska knjižnica, 51–55.
Omerza, I. (2010): Edvard Kocbek – Osebni dosje 
št . 584. Ljubljana, Karantanija.
Omerza, I. (2015): Karla. Udba o Dragi. Trst, Mla-
dika, Svet slovenskih organizacij.
Omerza, I. (2017): Boris Pahor – V žrelu Udbe. 
Celovec, Mohorjeva.
Pirjevec, J. (2007): „Trst je naš!“ Boj Slovencev za 
morje (1848–1954). Ljubljana, Nova revija.
Pirjevec, M. (2015): Zgodovinski oris slovenskega 
tržaškega literarnega ustvarjanja. V: Duša, Z. (ur.): 
Slovenska tržaška literarna šola: prispevki s simpozija 
ob devetdesetletnici Alojza Rebule in 101. rojstnem 
dnevu Borisa Pahorja. Ljubljana, Cankarjeva založba, 
11–24.
Pogačnik, J. (1972): Slovensko zamejsko in zdom-
sko slovstvo. Trst, Zaliv.
Prunk, J. (2011): Mesto Edvard Kocbeka v pa-
noptikumu slovenskih osebnosti 30. stoletja, Studia 
Historica Slovenica, 11, 2–3, 347–368.

ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 4
688
Ana ŠELA & Mateja MATJAŠIČ FRIŠ: NADZOR SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI NAD REVIJO ZALIV, 675–688
Rebula, A. (1993): Z Borisom skozi nevihto. V: 
Pirjevec, M. & V. Tuta Ban (ur.): Pahorjev zbornik: 
spomini, pogledi, gradiva. Trst, Narodna in študijska 
knjižnica, 15–26.
Rojc, T. (2013): Tako sem živel: stoletje Borisa 
Pahorja. Ljubljana, Cankarjeva založba.
Ramšak, J. (2010): Politična emigracija v Trstu in 
vprašanje samostojne Slovenije: primer Franc Jeza. 
Acta Histriae, 18, 4, 961–986.
Šela, A. & D. Friš (2017): Nova revij v primežu 
Službe državne varnosti. Annales, Series Historia et 
Sociologia, 27, 4, 823–836.
Troha, N. (2004): Položaj slovenske narodne skupnosti 
v Italiji in italijanske v Sloveniji med letoma 1954 in 1990. 
V: Bajc, G. (ur.): Na oni strani meje. Slovenska manjšina v 
Italiji in njen pravni položaj: zgodovinski in pravni pregled 
1866–2004. Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-
-raziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za južno 
Primorsko, 141–165.
Vodopivec, P. (2010): Od Pohlinove slovnice do 
samostojne države. Ljubljana, Modrijan. 
Zoltan, J. (1995): Iluzije o uveljavljanju slovenske 
književnosti v Trstu. Sodobnost, 43, 11–12, 973–994.
Zlobec, M. (2013): Boris Pahor v Tivoliju o Edvar -
du Kocbeku, 26. 8 2013.  https://www.delo.si/kultura/
knjizevni-listi/video-boris-pahor-v-tivoliju-o-edvar-
du-kocbeku.html (zadnji pristop: 9. 12. 2019).