&

\m>


;w-
SFS7J'XC J/
~/s
7T
%r-
- >,*
*•...-•        ■ ■•   . t
v   ■ -  •    .                                       ■■•-■;
k  .      ■■■.                                          '■   ■'       •'
"v    ■              ~;
"   .■

30S1PA- JUUČIČ
ZALOŽIL IN* NA SVETLO DAL
UREDIL                •-■'.-.
JTTEi.. LEVEČ.
I.   ZVEZEK:
DESETI   BRAT.
V LJUBLJANf, 1882.
NATISNILA ,,NARODNA TISKARNA".
JURČIČEVIH
ZBRANIH SPISOV I. ZVEZEK
III
ROMAN.
s4is ■k e>
V LJUBLJANI, 1882.
ZALOŽIL „0DB0R ZA JURČIČEV SPOMENIK". — NATISNILA ..NAP.ODSA TISKARNA'.
oioomso
Prvo poglavje.
Mlad junak po polji S tržkim srcem hodi.
S. Jenko.
ripoveilovalei imajo, kakor trdi že sloveči romanopisec Valter Scott, staro pravico, da svojo ' povest začenjajo v krčmi, to je v tistem sho-dišču vseli popotnih ljudij, kjer se raznovrstni značaji naravnost in odkrito k ižejo drug drugemu poleg pregovora: v vinu je resnica. Da se torej tudi mi te pravice poprijemljemo, izvira od tod, ker menimo, da naše slovenske krčme in kremarji, čeravno imajo po deželi veliko priprostejšo podobo, niso nič menj originalni ko staro-angleški Scottovi. To se ve samo oh sehi, da ga slovenska mati dozdaj še ni rodila, ki hi z isto rezno natančnostjo obrisal naša narodna svojstva, kakor je omenjeni nedosegljivi mojster značaje svojega ljudstva svetu predeči!. Zato ne bode pripovedovalec te vse skozi resnične pripovedi poskušal veselega vinotoka Peharčka naslikati in to iz treh razlogov ne: prvič zato' ker si ni mogoče misliti Peharčka takšnega, kakor je v resnici bil; drugič, ker ima le-ta poznanja vredni mož le začasno, hitro  minljivo mesto samo v začetku
—  6  —
naše povesti, in tretjič, ker imamo še enega krčmarja, Peharčku po duhu sorodnega, pozneje v povest vplesti. To pa menda ne gre, da bi se sem ter tja enake reči dvakrat pravile.
Pred štiridesetimi leti torej je Peharček koščenega obraza, raztrganega slamnika, oguljenih, z zaplatami obloženih hlač, hodnične srajce in križatih naramnic polič vina na vegasti mizi muham branil. Pri poliču je pa slonel kosmat mož, suknjar, ter je krčmarju Peharčku to in in to nepotrebno reč pravil.
„Prav gladka kaplja se bo učistila iz letošnjega vinčka," dejal je suknjar in zavzdignil kupo proti malemu oknu, da bi pijačo proti luči ogledal.
„Bogme, gladka!" pokima krčvnar in jezno udari z lesenim muhalnikom po mizi, kjer je tropa te sitne živali razlito vino srebala. „Tega mrčesa je povsod polno!"
„Le stoj, Peharček, pa mene pomni: tako bo močno to vince, kadar se cvet do dobrega usede, da si bodo ljudje, kadar se ga bodo prav po božji volji navlekli, lase in ušesa pulili, ter rudeče nosove pa otekle vratove, prazne mošnjice pa krvave butice nosili, kakor se v pesni poje."
„Bogme!u pravi Peharček; a predno besedo konča, zasliši, da je voz pred hišo priropotal in da nekdo zunaj kliče. Brž vrže muhalnik iz rok in leti ven.
Peharčkova hiša je stala tik velike ceste. Za hišo pak je držala mala cesta ali bolje kolovozna pot v stran.
Dva gospoda sta poskakala z majhnega vozička in starejši je glasno klical pijače. Krčmar je enega poznal, kajti pozdravil ga je, slamnik pod pazduho stis-nivši: „Bog daj dober dan. gospod Veneelj! Hitro ste prišli iz Ljubljane, kedaj — v petek ste mimo šli. No zdaj vem, da ste zopet mazil, rož, kroglic in vsega mrčesa nakupili, in boste zdravili ljudi, da bo strah." Govore se je krčmar oziral na mlajšega gospoda in ugibal sam pri sebi, kdo je pač to, ki se je z okrajnim zdravnikom gospodom Vencljem pripeljal. Bil je inlad, jako lep gospodek, a Peharčku čisto neznan.
Gospod Veneelj ni pustil, da bi bil krčmar konja izpregel; pila sta na voz naslonjena.
„Peharček!K dejal je zdravnik izpraznivsi do čista prvo kupo, „naprezi, da boš tega gospoda peljal na Slemenice. Saj veš,   da moram jaz tukaj v stran."
„Jaz bi to prav rad, zakaj ne, zaslužka se nisem še nikoli branil, — vrag naj vzame še kolesce — pa zdaj ne morem, jutri pač. Kolo se mi je strlo od vozlča in ravno otodi ga je nesel fant moj h kovaču. Jutri bi Vas pa peljal, naj si bo ta ali kateri bče, jaz ali fant moj. Jaz menim, naj bi mladi gospod pri meni čez noč ostali, saj je že štiri čez poludne. Moja stara — zdaj v bobu korenje pleve — bode že vrgla zvečer kaj Čez ponev, da se bo dalo ugrizniti. Postelje res nimam take, da bi se človek v blazino vdrl; pa bom že na otavi tako mehko postlal, če je božja volja, da se bo ležalo za silo."
—  8 —
„Jaz sem obljubil, da pridem danes," — odgovori mladi tujec, „ali ne morem nikjer drugje tu v obližju voznika dobiti?"
„Bogme, ne z lepo," odgovori Peharček, „tod imajo ljudje bolj vole, konja imam samo jaz."
Zdravnik gospod Vencelj je mislil in mislil, nasve-toval zdaj to, zdaj to, kako bi mladeniča na pot spravil. „Bode že!" reče čez nekaj časa;  „ali jezdarite?"
„Se nikoli nisem bil na konju,"  odgovori potnik.
„No, na suhem se ni še nihče plavati naučil. Peharček! ali imaš konja napasenega?"
„Bogme, konj je dober, sit ko stopa, ravno poprej sem mu povesmo detelje vrgel: vem, da je že vse potrl in pohrustal."
„Ze dobro. Jaz imam tu na vozu ravno prav kupljeno sedlo. Pa bova gospodu vsak pol posodila, naj jezdi."
Peharček se popraska za ušesi, ustna pod nos zaviha in pravi: „ Nikar i mi ne zamerite; saj veste Vi bolje ko jaz, kaj pregovor govori, ki pravi, da tri reči niso vsaeemu človeku ali pa nikomur na posodo dajati: ne žena. ne pipa, ne konj. Pa ker ima moj sirec že stara rebra in je že vsemu vajen, ne rečem, da ga ne bi dal. ko bi — nikari ne zamerite — ko bi — gospoda poznal."
„0 nič se ne boj za konja; jaz sem porok za to, da ga boš jutri nazaj dobil," reče zdravnik.
— it —
Trenutek potem je stal Peharčkov sirec, ki je že malo preveč rebra na očiten videz stavil in glavo bolj v tla ko na kvišku molil, osedlan in očejen na cesti. Peharček je z všečnim očesom gledal zdaj svetle dvaj-setice v roki, katere mu jo mladi gospod dal, zdaj usnjato sedlo, ki tako lepo stoji na koščenem hrbtišču njegove kleke. Mladenič se je malo nerodno skobalil na svojo rosinanto; krčmar pa mu je veliko njegovo usnjato torbo na konja dal in ga poučil, kako mora ravnati s pohlevnim sircem, da bo rajši stopal.
„Torej srečno pot, gospod Kvas!" — dejal je zdravnik, „pred mrakom boste ravno v gradu. Sporočite moj pozdrav gospodu Benjaminu. Kmalu jedenkrat pridem tja s svojo hčerjo, da mu srečo voščim, ker je dobil tako korenito izobraženega in učenega mladega moža svojemu sinu za učitelja, kakor ste Vi. Z Bogom! Prav vesel sem, da sva se seznanila; upam, da nisva bila na prvo in na zadnje vkup. Zahvaljujem se Vam za druščino."
»Prosim, gospod zdravnik! meni soje zahvaljevati Vam za dobrotno prijaznost!"
„No, no, kaj pak! Greh bi bilo, ko Vas ne bi bil na voz vzel: žal mi je, da ne utegnem z Vami v stran do Slemenic. Srečno!"
Rekši udari Vencelj po konju in voz zdrdra po stranskem poti. Gospod Kvas — tako jo zdravnik svojega dozdanjega tovariša imenoval — vzpodbudi tudi svojega zaspanega   sirca in  odjezdi po veliki cesti,  ko si
— 10 -
je, kolikor se je dalo po nejasni Peharčkovi razlagi, zapomnil, kje mora na stran zaviti, da pride prav.
Dan je bil prijazen; solnce se je bilo že na zahod premeknilo: vender se je še z vso žarnostjo upiralo potniku v hrbet, kar mu je bilo toliko bolj nepriležno, ker se je izpod kopit nemarno klavzajoeega konja vedno oblak cestnega prahu vzdigoval in polnil mladeniču nos in ušesa. Zastonj so bile vse poskušnje, da bi žival do hitrejše stopinje pripravil in tako vsaj nekaj prahu za seboj pustil. Peharčkov sirec je bil tepeža in suvanja tako vajen ko trave: zato ga ni kar tako kdo v dir pripravil. In ker je Kvas, kakor sedlu nevajen človek, nekaj boječe in nerodno sedel, zraven pa že svojo sitno butaro, z obleko in knjigami natlačeno, moral držati pred seboj, po tem se razume lehko, zakaj se je le počasi dalje pomikal.
Lovre Kvas je bil dovršil vse učenje na ljubljanskem lieeju. Rojen pod prosto slamnato streho, je bil v zibeli namenjen, da bode čez nekaj let krave pasel, potem pri bogatejšem sosedu za hlapca služil in naposled po očetovi smrti ubijal se z malim zemljiščem deset mernikov posevka, kakor vsi Kvasovi, kar jih je oča Luka po starem pomnenji znal na prste našteti. Ali rojenice, katere imajo pri zibeli vsacega poštenega Slovenca svojo odločilno besedo, naklonile so bile našemu Lovretu kmalu po porodu drugi lepši namen: da bo delal z glavo in rabil namestil otike gosje pero. Znano je življenje ubozega učenca: zatorej mi ni treba posebej
— 11 —
opisovati Kvasovih stisk in bojev z revščino in nadlogo. Posebno izvrstna glava za učenje, ljubezen do dobrega reda in obnašanja in marsikatera druga lepa lastnost je mladeniču pridobila podpornikov in prijateljev in je delala starima roditeljema veliko upanja, da se jima izpolni poslednja največja želja. Ali čuda! dokončavši ljubljanske šole tihi mladenič ni „hoteI dobro storiti" po materini misli, in ne da bi bil postal mašnik, kazal je vse bolj posvetne naklepe. Hotel je iti v daljna večja mesta v višje šole. S tem pa niso bili samo ubožni roditelji nezadovoljni, ampak zameril se je tudi večini svojih podpornikov, tako da je bil skoro popolnoma zapuščen. Vedel je pa, da Angleži še niso iznašli tako blagotvornega stroja, da bi se dalo po njem o zraku ali čisti vodi živeti. Zato mu je bilo ravno prav, da je po nekem priporočilu dobil začasno službo za učitelja sinu premožnega graščaka Benjamina G* na gradu Slemenieah. Ker je bil tudi precej slabotnega zdravja, hotel je vrhu tega okrepiti se na deželi in še kaj zaslužiti za daljno učenje.
Tako ga nahajamo ravno na poti. Voza iskaje je bil po sreči naletel na zdravnika Venclja, in to mu je naklonilo prvič prijetno druščino za potovanje, drugič pa si je prihranil voznino.
Kmetje ob cesti in drugi napotni ljudje so, srečuje Kvasa, zvedavo ogledovali mladega jezdeca. Zlasti mlade deklice so se rade ozirale za njim, ker po svoji zunanji postavi je bil Lovre kaj čeden    mladenič.   Ne
— 12 —
veliko čez dvajset let star, oblednega okroglega obraza z visocim čelom in živimi črnimi očmi, iz katerih je bil poprej otožen kakor vesel značaj brati, bil je Kvas na prvi pogled vsacemu zanimljiv človek. Obleka njegova bi morda v veličin mestnih sobah ne bila veljala za lepo, a za na kmetih jej ni bdo kaj reči. Suknja je bila iz črnega suknja, cela in še ne oguljena, dasi ravno bi bil poznavalec po natančnem pogledu sodil, da je temu že dobro dolgo, kar jo je krojač iz rok dal. Isto bi se moglo reči o drugem opravku. Lišpa ali drugih nepotrebnostij ni imel nič na sebi. samo veliko sreberno uro je nosil na pozlačeni verižici, katero je naš mladi prijatelj zdaj pa zdaj iz žepa potegnil pogleduje,  kako dolgo že hodi.
Vedno niže se je solnce pomikalo. Po vročem jesenskem dnevu je nastajal prijeten večeren hlad. Zamišljen je sedel mladenič na konju: niti zeleni travniki in zapuščena rajava strnišča, niti otožno vednozeleno smerečje okrog starih, domišljijo budečih razvalin na obcestnih hribih niso mogle potnikovih očij na se obrniti, kajti imel je veliko premišljevati. Skoro najlepši del svojih let je imel za seboj; ali vsa ta leta so mu prinesla malo malo užitka. Veden trud, delo, nadloga in nekatero bridko uro je prebil: in če je pogledal v najbližnjo prihodnost, tudi tu ni imel veselega upanja. „Zdaj pridem v tujo hišo, k tujim ljudem; Bog ve, kako bom tam zadovoljen. Morda dobom puste sitneže za svoje zapovedovalce, ki mi bodo dali čutiti, da sem
— 13 -
plačan človek, hlapec! Ah, Bo« moj, kako malo tvojih zemeljskih darov bi bilo meni potreba, da bi z lehko prišel do samostojnega in srečnega življenja! Koliko je ljudij, ki v obilnosti žive in ne poznajo in ne vedo, kako človeka teži čut, da je na druge navezan, da se za tujo mizo useda f Vi niste poskusili, kaj je siromaštvo, vi domišljavi poetje, ki trobite in pojete svetu, da je več sreče v uboštvu ko v premožnosti. Res je mordar da si vsak človek sam ustvari srečo, ali prvi pogoj v tem je, da mu usoda pota ne zapira."
Prišlo mu je tudi na mar, kako neokretno se mu bode pač časi v svojem novem stanu zdelo. Vedel je, da je velika pokora poučevati topoglavega paglavca, zlasti če so roditelji v svoji preveliki ljubezni prepričani, da ima fant bister um in dobro glavo. Dalje ni bil Lovre Kvas veliko vajen vesti se po navadni etiketi; prosti kmetski sin je bil bolj utrjen v Horaciju irt Homerju ko v neumnih poklonili in neslanih govoricah tako imenovane omikane družbe. Vender kar se poslednjega tiče, tolažil se je s tem, kar mu je gospo 1 Ven-celj pravil o slemeniški družini: z druge strani pa se zopet ni tako okornega čutil, da bi se mu bilo ravno-bati, in zaupal je svojemu naravnemu, vednostno dovolj izobraženemu razumu in čutu.
V tej razmišljenosti je bil Lovre Kvas pozabil paziti, kje je stranska cesta, katera po Peharčkovem popisu drži do Slemenic.  Se le ko je solnce zašlo in ko-
— 14 —
so ga jeli ljudje bolj pogostoma srečevati, domislil se je, da je morda že zgrešil pravi pot.
„Ali je tod prav do grada Slemenic?" vpraša starega zgubanega moža, ki je nesel butaro rogovilastih neobrezanih brezovih vej na hrbtu.
„Ka-:'tj?" zatuli dedec z visokim glasom, iz katerega se je dalo soditi,   da je gluh.
Kvas še enkrat vpraša.
rMetličja sem narezal,   metlieja!" odgovori  mož.
„Vi me ne razumete, oča! Jaz bi rad vedel, koliko je še do Slemenic in kod moram iti do tja."
Stari dedec ga s svojimi malimi očmi debelo pogleda pa pravi: „Nu, aha, res !" in odide počasi svojo pot.
Če ni hotel Lovre s svojo kleko na sredi ceste ostati, moral je dalje jezditi, dasi se mu je skoro zdelo, da bi bilo bolje, ko bi se vrnil; kajti po uri sode je mislil, da bi moral po Peliarčkovih besedah biti že na Slemenicah, ko ne bi bil zgrešil stranskega pota. Pa kakor bi mu sovražen duh nagajal, ravno zdaj ni bilo nobenega človeka na cesti. Na vzhodu je mesec pokazal svoje polno lice.
Cez nekaj časa ugleda malega dečka s cajnico na rokah, ki mu je ravno naproti tekel. Kraj je bil malo samoten in fante je morda menil, da je ta človek v suknji eden tistih hudih gospodov, ki hodijo očeta za davek rabit, zato se je ognil s ceste na travnik.
„ Hej, fantič! stoj!" vpije jezdec. „Kod se hodi do Slemenic?"
- 15 —
Ali bosonogi deček stisne namestu odgovora svojo kapo pod pazduho in jo udere po travniku, kakor bi mu bili vsi vragi za petami.
Nejevoljen je zadel Kvas rentačiti in jeziti se sam na-se in na roditelje, ki otroke tako vzrejajo. Zdaj zagleda tretjega človeka in misli: v tretje gre rado; če še zdaj nič ne zvem, pa se vrnem in prenočim v prvi hiši. Mlada deklica s košarnico na glavi ga sreča.
„ Dober večer, Micika!" ogovori jo Lovre ter jej zastavi že tolikokrat ponovljeno vprašanje.
»Oh, moj ])Og in mati božja!" — odgovori deklica, „saj ste že zašli za poludrugo uro predaleč. Ali niste videli velike smreke na samem in s peskom nasute male ceste? Tam bi bili morali v stran zaviti. Ce boste počasi jezdili, greva vkup, pa Vam bom pokazala. Ravno prav bode; tako me vsaj ne bo strah."
Lovre obrne konja in počasi sta potovala z deklico nazaj. Marsikaj jo je vprašal in marsikaj mu je j>ove-dala medpotoma, česar pa ne bomo tu sem postavljali, ker bi za katerega resnobnejšega izmed prijaznili bralcev bilo morda premalo važno. Ko sta prišla do imenovane smreke, razložila mu je, katerih potov naj se ogiblje, da bo prav prišel.
„Oblačno je malo; da bi le Bog dal, da bi se mesec ne skril za oblake, pa boste lehko našli."
„Aha!" — zarohni tu tretji glas in Kvas zagleda čudovitega moža na cesti — „aha, dekle, jaz bom že
— 16 -
tvojemu povedal, da se ti z drugimi razgovarjaš po noči pri mesečini; slabo te bom pohvalil, ha, ha, ha!"
„Kaj si ti, Martinek?" dejala je deklica. „Glej, ta gospod gredo na Slemenice. Ti greš ravno to pot, in lehko ž njimi hodiš."
Lovretu pak je pošepnila na tihoma: „Nič se ga ne bojte; da si je raztrgan in bos in grd in nima prave pameti, pa je pošten. On je deseti brat, pot dobro ve. Lehko noč!"
Drugo poglavje.
Povsod poznan, nikjer doma, K ■ [   rleie nro so poslednjo, Tam smrt mu domovanje di. Fr. Levstik.
dor pozna življenje, dejanje in nehanje, misli in prepričanja, kakeršna so bila nekdaj po pripovedih naših starih slovenskih očakov, ki gluhi in slepi za spačeni novi svet vedno le svoje čase in svojih prednikov dni hvalijo: ta mi bo pritrdil, da je bilo pred štirideset in več leti med našim narodom veliko več poezije ko v denašnji suhoti. Kje se zdaj še kaj   čudovitega   zgodi? Kdo dan danes še kaj ve? Le kakov sleparček še pride, da človeka   opehari.   Tako   pravijo   dedje.   Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu!  V poprejšnjih časih se je pa še  vender  časi   naletel,   ki  je,   rojen   deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostma obdrrovan.   po  božji   namembi  preganjan,   od   hiše  do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazoval,   pesni pel in   pravljice   pravil,   kakor   nihče drug. Ljudje so ga častili, radi videli in mu dali živeti in spati.  Pač pride v kako hribsko dolino še zdaj sem ter tja kak raztrgan   in   umazan  peripatetikar,   ki   mu robato  po   domače  pravimo   berač,   ki   se   izdaja   za desetega   brata;   toda   svet   je   postal   neveren,   menj
— 18 —
gostoljuben ko nekdaj, in tudi denašnji deseti bratje niso tisti ko nekdaj: malo vedo, in kakor očetje trdijo — niso druzega ko sleparji. Ta čudna prikazen, namreč pomanjkanje pravili desetin bratov, da se menda samo tako razlagati, da slovenske žene niso več take, da bi za vrst j o po letih deset sinov rodile.
A pustimo taka premišljevanja bolj izurjenim mislecem in vrnimo se rajši k svojima popotnikoma.
Tiho je korakal človek, katerega je Lovretu deklica imenovala desetega brata, konju pred gobcem, in mladenič je imel časa dovolj v mesečini opazovati to čudno podobo, Lil je človek kakih štiridesetih let, toda že mu je hrbet hotel lesti v dve gubi. Na sebi ni imel druzega ko srajco iz naj debelejšega platna, kakor ga sprede slovenska mati, dolge hlače iz iste tvarine, nekdaj na črno pobarvane, zdaj že zarujavele in pod koleni jako blatne in razdrapane, na glavi pak mu je čepel rajav klobuk s širokimi krajevci in čez oglavje z belo nitjo prevezan. Da mu hlače niso uhajale, branila je usnjata oprtavnica, na križ čez ramo razpeljana. Večerni zrak je bil precej hladen, Lovretu se je celo mrzlo zdelo, vender je stopal deseti brat bosonog. Da bi pa kdo ne mislil, da čevljev nima, nosil jih je z bekovo trto prevezane čez ramo. Kaka dva pota se je nazaj na Lovreta ozrl, ter ga ostro ogledoval. Pri tej priliki je Kvas videl obleki popolnoma primeren obraz. Lice je kazalo kosti, katere so imele voljo in nagon vsemu obličju štirioglato podobo ustvariti.   Strani  sta   bili  upadeni  in  široki  nos je   ošabno
— 19 —
nosnice v zrak molil. Vrhu malih sivih očij so se v sredi zrastle obrvi predrzno visoko vihale gori v čelo, katero se ni veliko videlo iz zmršenih las.
Dasi ga je deklica bila potolažila, da se ni treba bati desetega brata, vender je Lovreta nekaj čudno spre-letelo, ko je na širokem polju po noči sam bil s tacim, ne malo neznanskim človekom. Ko je pa čez nekaj časa v dalji opazil luč, ohrabrilo ga je to nekoliko in mislil si je: kaj mi more storiti, jednega samega se ne bom bal. Da bi poprej čas minil, začne pogovor ž njim.
„Koliko je še do grada?"
„Predno pojdejo spat, boš tam!" odgovori deseti brat z glasom,   ki je bil  vse  drugo   prej   ko   prijazen.
„Ali ste Vi znani z gospodo?" vpraša dalje Lovre.
Njegov drug se grozovito zasmeje, potem pa reče : „Ti si šema! Zakaj me pa vikaš? Jaz sem Martinek Spak! deseti brat, kakor vsi otroci vedo. Ce nočeš, da bi se ti kdo smijal, ki je bolj neumen ko ti, tako me pošteno tikaj, pa utegneva še prijatelja biti v teh letih, kar boš šolmoštraril na Slemenicah!"
„Kako pa veš, kdo sem V  vpraša Lovre, čude se.
„Saj si me vprašal, če sem kaj znan na .Slemenicah," odgovori Martinek in se zopet smeje na vsa usta.
Čudni grašeaki morajo to biti, h katerim pridem,
da vsako izpremembo v svojem družinskem in domačem
življenju zaupajo takim ljudem,  mislil je Kvas sam pri
sebi.
2*
- 20 —
.Ker je videti, da so ti povedali, da bo tak in tak človek prišel," reče Lovre. ..moram misliti, da si star znanec v gradu. Zato mi lehko poveš, kakova je gospodičina. gospa, gospod!"
..() prav lehko ti to povem/  odgovori Martinek.
.Pa nočeš? Zakaj ne?"
„Ti nekaj rad povprašuješ," odgovori Spak. „Zat6 mi moraš dovoliti, da te še jaz jedno reč vprašam. Kako sem ti kaj jaz všeč ?"
Rekši je čudoviti človek Kvasa tako ostro pogledal s svojimi malimi svetlimi očmi, da je bilo mladeniča skoro strah. Vender na misel mu je prišlo njegovo smešno vprašanje, pobesil je oči in s posiljenim smehom je odgovoril: „Prav dobro si mi všeč, prijatelj, zakaj pa ne?"
,,No jaz ti bom povedal, da mi tudi ti dopadaš. Mislil boš morda, da je to pač vse jedno, pa ni taka. Martinek Spak, deseti brat, in kakor bi se še lehko imenoval, pride ti še prav v sili, zato ga le dobro poznaj. Zdaj ti bom pa povedal najprvo to, kar si vprašal. Kakova je gospodična? Da mlad človek, sosebno če še ni grd, da bi ga pes oblajal, kakor pravijo, da sem jaz — rad pozveda za deklico pred ko za baburo, to je že stara reč. Z grajsko Manico se midva prav dobro pomeniva. Morda si že v mestih lepšo videl, ali pa ne. Gospod in gospa tudi nista napačna, pa to boš že še vse videl in skusil."
,,Ali si že ti dolgo tu v okolici?"   vpraša Kvas.
- 21 —
„Kar mi je mati umrla.~ reče Spak nekako zamol-kleje pri tem vprašanju.
.Kje si pa doma? Kako je to, da po svetu ne hodiš, ker praviš, da si deseti brat?"
„Jaz sem doma, kjer so dobri ljudje, kjer po mojem jeziku govore. Nimam svojega zapečka, pa se, ne pritožujem zato. Ce ne verjameš, da sem deseti brat, pa pusti. Misli, kolikor nočeš, pa malo govori, če nočeš, da se ti kaj ne zgodi. Zdaj pa molči o tem in kaj veselega govori. Jaz imam poskočne in vesele ljudi rad. Juheja, hopsasa!"
In kakor bi bil na enkrat ves drug, poskoči od tal. zažene čevlje z rame daleč od sebe preč in leti zopet po nje. Kvas ni mogel razumeti vsega tega. „Clovek mora biti malo prismojen,"  mislil si je.
„Ali znaš peti.   prijatelj  škric!"  vpraša ga Spak. „Malo, pa zdaj ne pojem.    Ti zapoj!" Spak   vzdigne   glavo   proti mesecu,   odpre široka nsta in hreščaje začne robato pesen: Stara baba Iskevca Jedla sok iz piskerca, Migala s suho brado Hčer zmerjala je tako: Če boš v cerkvi ti na moško stran, Kjer Martin stoji mi razcapan, Tak obračala oči, Če bo hodil na naš prag Tebe gledat Martin Spak,
ha, ha! kaj ni lepa. pesen od mene, kaj V"
— 22 —
„To si sam zložil? No, poj do konca! Tacih sem še malo slišal."
..Le čakaj, prijatelj suknjač. to in nekatero ti bom še zapel, če se bova lepo gledala na Slemenicah. Se srečo ti bom povedal, če hočeš precej nocoj. Samo to si izgovarjam, da se mojih sovražnikov ogiblješ."
„Kdo pa je tvoj sovražnik?"
„To boš zvedel, predno bo dva, tri dni. Na Slemenicah ga boš videl vsak dan."
Prideta na travnik. Pri poti je stalo na samem košato lipovo drevo, ki je fantastično molilo svoje goste veje v tiho, krasno mesečno noč. Na zapadli se je videla s hribca prijazna lučica izmed sadnega drevja, grajske strehe so se v mesečini svetile. Mladeniča so zopet obšle prijetne in otožne misli ob enem, ko je ugledal svoje novo stanovanje pri tujih ljudeh.
„Tu pod lipo grajska Manica sedeva; tu sem jej srečo povedal."  pravi deseti brat.
..Saj nič ne veš," odgovori mladenič, „kako pri-hodnjost bom imel jaz?"
„Ti boš nekaj doživel tam" gori, česar se ti še ni sanjalo nikdar. Le dobro ogledaj grad, mesec sveti lepo, pomnil ga boš do smrti, pomnil boš tudi desetega brata, čeravno mu ne veruješ, do groba ga boš pomnil."
Glas Spakov je bil pri teh besedah popolnoma različen od prejšnje govorice, nekako temen in strašan, tako da je mladeniča malo osupnil. In ker se je ravno ta trenutek luna skrila začasno za oblak, prešinila ga
23 —
je tembolj neka čudna čut; rajši bi bil že v gradu ko tu s tem polunorim človekom na samotnem polju. Dasi kakor izobražen človek ni trohice verjel na vraže, obšla ga je vender misel, da Martin Spak res kaj več ve, ko navadni ljudje.
Lehka je misliti, da je kraj. kjer sedeva in sanjari lepa deklica, naj si bode tudi nam neznana, mikaven za mladeniča, čegar ..srce je prazno," in samo hrepeni po nečem, česar um ne ve vselej razlagati. Zatorej je Lovre, ko se je luna v tem zopet izza oblaka prikazala, pazno ogledal mesto okolo ..grajske lipe". Ozek pa dolg travnik se je raztezal po dolini. Razen lipo je rastlo samo še. gosto vrbovo grmičje ob malem šumečem potoku, ki se je zvijal ravno mimo krasnega drevesa. Pod lipo, katere deblo bi bila komaj dva moška ohsegla, bila je okolo in okolo napravljena klopica in tla so bila razhojena, očiten dokaz, da je Spak resnico govoril rekši, da hodijo dostikrat le-sem grajska gospoda, sosebno pa Manica. Prijazna sprehajališča imam že. da bi le še vse drugo dobro bilo, mislil si je Lovre.
„Sitno je po noči prihajati: ali ne bi mogel tod v kaki krčmi prenočiti?"  vpraša Lovre.
Ko odgovora ne dobi, ozre se in pogleda za Martinom. Nikjer ga ni bilo. Lovre si ni mogel razložiti, ni kam, ni zakaj, ni kedaj mu je izginil. Ostalo mu ni drnzega na izbiranje, kakor po belo potresenem poti jezditi v grad, katerega je imel pred očmi.
— -24 —
Na Slemenice ga je peljala pot proti zadnjemu majhno navkreber. Grajsko poslopje je bilo precej prostorno, štirioglato in v dvoje nastropje. Dasiravno je bilo zidano, kakor se je iz stavbe dalo soditi, že v novejšem, to je ne v srednjem veku, poznalo se je vender, da so stavitelji malo v mislih imeli take čase, v katerih je dobro, če se dom da braniti. Zato je okrog in okrog spodnji del zida imel obliko male trdnjave in majhna, jako zamrežena okna. Gosto sadno drevje je rastlo okrog in okrog gradu po hribcu; samo proti severu je bil svet nekaj bolj kamenit in gol. Zato so tam stali hlevi in druga gospodarska poslopja. Zadaj se je svet naglo vzdigoval do strmega holma, na katerem je Kvas na hiter pogled opazil rogovilasto zidovje, razsip stanovanja nekdanjih gospodov na Slemenicah.
Luč, ki je gorela v gradu od zdolaj in v prvem nadstropju, prepričala je Kvasa, da družina ni gospoda še ne spe.
Tretje poglavje.
Prišel je pobič lep in mlad : l'a kaj mi je prinesel, Prašala ga nisern, povedal mi ni. Narodna pesen.
"V zgornji sobi slemeniškega gradu je bila mala druščina okrog omizja zbrana, katero hočemo bralcu bolj na tanko predočiti, kar se tem laglje zgodi, ker je ni bilo več ko pet glav: gospodar z ženo, hčerjo in malim sinom, pa Marijan Piškav, sin sosednjega lastnika na pristavi Polesku, komaj četrt ure od Sle-menie.
Benjamin G* je bil meščanske rodovine ; ni mogel torej ošabno šteti plemenitih prednikov, ki bi si bili v boju tako ali tako čast pridobili, tudi niso bili njegovi pradedje še tako dolgo naseljeni na Slemenicah, da bi bil mogel gospod Benjamin svoj pridevek v starem kronistu Valvazorju brati. Pa imel je devet oral zemlje, lepe bukove gozde, precej velik vinograd, osem parov konj in celo čedo rogate živine — in to je bilo, s čimer se je graščak več ponašal, kakor bi se bil mogel sklicevati na „šestnajst kolen slovečili pradedov^ kakor plemeiiitniki znane severne dežele. Ko se naša povest začenja, imel je Benjamin že .čez petdeset let, kar so sem ter tja   osiveli lasje pričali;   vender čisti zrak,   v
— 26 —
katerem je živel od svojega dvajsetega leta, kar je šole popustil, ohranil mu je bil še neko mladeniško krepost, vsled katere je svojo nenavadno visoko postavo še vedno po koncu nosil. Obraz njegov je bil večji del vesel in to je veliko pripomoglo do tega, da lica in cela niso razorale tiste črte, katere nam človeka starejšega delajo, kakor je v resnici. Nočemo segati v njegovo življenje nazaj, tu pripovedujemo le dve reči, namreč da je bil precej po zgodnji smrti svojega očeta vzel svojo zdanjo ženo. se bolj miroljubnega značaja ko on. dalje pa da je dolgove, katere mu je bil oča zapustil, s tem poravnal, da je stavo opuščeno pristavo Polesek z nekaj zemljišči vred nekemu priseljencu, do tačas neznanemu gospodu Piškavu prodal.
Roditeljema nasproti je sedela deklica, stara kncih. tri in dvajset let. Manica je bila prvorojenka in edina sestra mlajšega brata, komaj devetletnega Balčka. Postave je bila bolj očetove, kajti prej bi jo bil človek imel za veliko kakor majhno. Iz modrih očij je sijala neka mila neskrbna in malomarna melanholija, katera je bledo lice še veliko lepše delala in skoro morala vsacega nekako čudno ganiti. Njena rudeča usta so se le malokedaj nasmehnila. Pa ne morda zavoljo tega, da bi bila kaka skrivnost morila deklici mlado srce, to ne: sama ni vedela, zakaj se jej časi smijati ne ljubi, ko se drugi smejo; sama ni vedela, zakaj ni vesela, dasiravno si je morala izpovedati, da ne pogreša ničesa.    Oča je mislil,   da  izvira  ta  lastnost od
tod, ker preveč bere: pa ker je ljubil svojo edino, izmed štirih rojenih pri življenju ostalo hčer neizrečeno, zato jej ni hotel veselja kratiti s kako prepovedjo. Gosti lasje kostanjeve barve nad visokim čistim čelom, pravilno ustvarjen obraz in vsa vzrast jej je dajala nežno, čeravno ne posebno lepoto. Bila je nekaj časa v mestu, večji del svoje omikanosti in vednosti pak si je pridobila s svojo pridnostjo.
Kazen domačega, še nedoraslega sina je sedel na koncu mize blizu devetnajstletni mladenič, Marijan Piškav. Imel je eno tistih obličij, ki po jedni strani lehko veljajo za lepa, po drugi pa se lehko o njih reče, da pri njih še nekaj pogrešamo, česar se ne moremo domisliti. Zdravega, životnega mladeniča je vsak na prvi pogled ugenil iz tega obraza; nasproti pak bi bil moral tisti, ki trdi. da se človeku z obraza bere, kako živi in misli, soditi, da je življenje in mišljenje Mari-janovo kaj enolično. In res bi se tu posebej ne bil zmotil. Kakor sosed je bil skoro večen gost na Sle.menicah.
Sredi mize je gorela voščena sveča, in okrog svečnika so ležale raztrošene kvarte.
„Ali jih ne vržemo še enkrat?" vpraša mladenič, in zbira posamne podobe.
„Jaz sem se že naigrala," reče Manica in in potegne knjigo bliže. Videlo se je, da bi bila rajša brala.
„Kako moreš ven in ven v bukve gledati? Ves dan si v nje zamaknena in še na večer se jih ne naveličaš," pravi Marijan.
— 28 —
Ker je bil v prvi mladosti njen tovariš v igri, torej star znanec in skoro bolj na Slemenicah domač ko na domu svojega očeta, zato jo je tikal.
„Jaz sem že tudi dejala, da bi bila Maniea doktor postala, ko bi bila Balček,"  pravi mati na to.
„Ali jaz   ne  bom doktor, mama?"  vpraša deček.
„Ti si premalo priden, vse drugo ti je bolj mari ko bukve," pravi mati. „Le počakaj, kadar učenik pride, ta te bo že nagnal, da se boš pridneje učil, nego si se do zdaj."
„Učenik te bo ostro držal," reče Marijan, da bi dečka podražil.
Balček je verjel, naslikal si je v domišljiji učenika starega, grdega, ki ga bode ubijal in lasa], kakor je v vaški šoli videl, da šolmošter lasa kmetske fantine. in na jok so' se mu ustna napravila.
„Nič ne verjemi, Baldvinče! Ce boš priden, nebo ti nič zalega storil novi učenik. Midva se bova vkup učila," pošepnila je sestra bratcu na uho in mu z lepo ročico pogladila rumene kodraste lase z lica.
„Kedaj pa pride?"  vpraša Marijan.
„Danes bi bil imel že tu biti, kakor mi je pisal moj prijatelj profesor v Ljubljani, ki mi je to reč oskrbel. Baje, da je izvrsten mladenič; bil je eden najpridnejših učencev," odgovori gospodar,
„Dobro bo to!" pravi Marijan. „Da bi le kaka mevža ne bil, imel bom potlej vsaj  tovariša za na lov.
— 29 —
Lisic je letos dosti, v vasi doli je jedna že precej kur odnesla. Pred sinočnim sem je bil šel čakat, dve uri sem na prelazu sedel, na zadnje pak mi je bilo dolgčas po noči samemu prežati. zebsti me je začelo, obesil sem puško čez pleča ter šel spat. Ko bi bil še enega imel, pa bi bila lepega lisjaka dobila. Tudi zajcev je letos dosti. Bog ve kako je to. da je leto tako srečno in rodovito za žival."
„Lovec ste, morali bi vedeti, da zato, ker je bila lanska zima prav gorka in je torej vzpomladi bilo veliko zaroda,"  razlaga gospod Benjamin.
,,Ali letos bode velik sneg."
„Bog ve, morda pa ne," odgovori gospodar ter se nasloni na stol.
.,Gotovo, jaz vem, da bo," trdi mladenič, ,,gob je bilo letos vse polno, lišaj po hrastju je dolg vzrastel, dežja je bilo malo po leti, žerjavi so  že leteli —■ —"
„Bežite, iz tega vsega se ne da, nič posnemati. Vi morate bolj pametno misliti. Pustite vraže Martinu Spaku in kmetom doli v vasi."
Manica ni poslušala tega pričkanja, odprla je bila knjigo in jela brati, mati pak je imela z nekim šivanjem opravek.
„To niso vraže," ugovarjal je Marijan in bil ravno namenjen svojo prepričanje dalje utrjevati, ko pogleda hišina, stara Urša, v sobo in pri poluodprtih durih naznani, da je neki gospod prišel, ki bode najbrž hotel čez noč ostati.
— 30 —
,,Kdo bi pač po noči prišel?" dejala je gospa, hitro svečo prižgavši.
„Nima biti kdo drugi, kakor učenik, saj ima danes priti; najbrž se je na poti kako zamudil. Dej napraviti sobo, večerjo in kar je treba,   grem jaz doli."
Rekši vzame gospod Benjamin luč svoji ženi iz roke in odide.
rKakšen je ta gospod?" klical je strežajki Marijan.
,.Ah, gospod, mlad je in lep, prav lep," dejala je Urša in še enkrat pomolila glavo v izbo. „Prijezdil je in deseti brat je ž njim prišel; to pomeni, da je srečo v grad prinesel."
,.To ti je lepa druščina, kaj ne Mamica, gospod učenik in capin deseti brat!" In kakor bi se bil Bog ve kako bistroumno odrezal, smijal se je mladi gospodič na vse grlo.
„Kaj ni Martinek tako v človek kakor mi? Kaj si more, če ima malo menj pameti časi. Tudi reveža ne smemo zaničevati. Morda je on boljši vodnik ko kdo drugi."
Po stopnicah so se zdaj culi koraki in Lovre Kvas je stopil z graščakom v sobo.
„Le otresite se teh premislikov," govoril je gospodar, „ tukaj smo na kmetih in sami domači. Ne gledamo vnanjosti in formalnosti, sploh boste nas našli kmetsko priproste in malo meščanske navade v hiši. To vsak ve, da se človek po poti opraši in utrudi, vse-dite se!"
— 31 -
Po tem prijaznem domačem vzprejemu je bilo Lovretu nekako dobro pri srcu. in ko se je hotel izgovarjati, da je tako pozno na večer prišel in morda zarad tega neprijetnosti napravil, ni mu dal gospod Benjamin še besede izgovoriti in ga je precej seznanil s pričujočimi in svojo ženo, ki je preskrbevši potrebne reči zopet v sobo prišla. Malega Balčka je naglo minil strah, ko je videl, da učenik ni nikakor tak, kakor oni stari doli pri fari. Ko ga je celo tako prijazno pogledal in mu obljubil, da bosta gotovo prijatelja^ ker ve, da bode priden učenec, razbistrilo se je popolnoma dečkovo obličje in ogledal je svojega prihodnjega učenika od nog do glave.
„Xo, gospod Kvas!" izpregovori graščak, ko je prebral Lovretova spričevala in priporočilno pismo od svojega nekdanjega prijatelja in Kvasovega profesorja, „iz vsega vidim, da je resnično, kar sem že prej od "Vas slišal, predno sem Vas poznal. Preverjen sem. da, če je komu mogoče našemu Balčku glavico vzdramiti, bolete jo Vi. Gledite in potrudite se, da Vam bode vsaj malo podoben nekdaj, in prepričali se boste, da bodeva s seboj zadovoljna."
„Glavo ima dobro," pristavi mati in ljubeznivo pogleda na svojega ljubljenca, „lehko se bode učil, samo — —" hotela je reči: malo razposajen je časi; ali ko je videla, kako jo je sinček za obleko vlekel in proseče ozrl se va-njo, naj ga ne zatoži, nasmijala se je in ni končala stavka.
— 32 —
s Jaz se bom gotovo trudil na vso moč, da storim svojo dolžnost, in ker ima moj gojenec, kakor milost-ljiva gospa pravijo, dobro glavo in vem, da bode priden, imam najboljše upanje, da bodeva v dveh letih precej daleč prišla," reče Kvas.
„Samo dve leti ste namenjeni pri nas ostati?" vpraša gospa.
„Da, dve leti, potem bi rad šel na višje šole. kar bi bil že zdaj storil, ko ne bi bil imel nekih ovir, ali da naravnost povem, materijalnega pomanjkanja in malo slabotnega zdravja."
„To je zato, ker ste bili vedno v ozidji in ste se morda preveč trudili z ukom in poukom, kar se ve da ne tekne zmerom tako telesu kakor duhu," dejal je gospodar. „Ali tu pri nas na deželi imamo ves drug zrak kakor v mestu, zato boste pri nas zdravi ko riba in ker ste mladi, ne odide Vam univerza, tudi če se pogodimo s časom še za dalje."
„ Videli boste, gospod učitelj!" izpregovori Manica, „da pri nas ni tako dolgočasno življenje, kakor si morda mislite in kakor se Vam je na prvi pogled zdelo. So-sebno ker ste po noči prišli, niste videli, kako lepo okolico imamo. Tukaj pri nas se boste učili lehko prirodo in ljudi poznavati: zakaj po mojih mislih je malokje toliko originalnih nevsakdanjih značajev ko v našem okrožji. Če Bog da, privadili se boste tako našega življenja, da ostanete tudi več ko dve leti."
— 33 —
rBeži no, Manica!" dejal je Marijan, ki je bil v tem kakor doma veliko pipo izvlekel in tobak napravil, nevprašaje za nikako dovoljenje in vstal. ..Misli.š, da je gospod Kvas — tako se menda pišete, če sem prav razumel — ravno tak ko ti, da se mu bo ljubilr* cele ure poslušati neumnega brnjavsa desetega brata i+h pa Krjavlja tiste prazne kvasiti ali tiste nore pesni p^ti ah kamnoseka Matijea ogledavati, kako v leščevji sr"di in nič ne govori, beži! Midva bova rajša hodila, rakov lovit, zajcev gonit, lisjaka čakat. Pa se bomo zc še zmenili, deset je ura.    Lehko noč!"
Reksi odide Marijan. Lovre je iz vsega predoma-eega obnašanja mladeničevega sodil, da je najbrž M;"1'1''1! ženin, dasiravno se je čudil, kako   nasprotno mišljenje
mladenič po všeči, zato tudi precej iz prva ni i"ic'l pravega sočutja do njega. Bil je malo v zadregi- ko ga je gospa vprašala, kako mu kaj sosed dopadfv-
Govorica se je pletla še nekaj časa o raznih rečeh. Po večerji pak, katero je bila nova njegova gospodinja hitro za-nj pripravila, razšla seje družina spat in Lovre je dobil prijazno sobo z razgledom na vrt. Svoje reci je našel že tam. Dasi truden, vender ni šel ]><>prej spat, predno ni uredil in razložil knjig in obleke, katerega vsega blaga žalibog ni imel veliko. IzbJea in pohištvo je bilo priprosto, ali Lovre še v svojem življenju ni imel tako prijaznega  in prijetnega stanovanja.
— 34 —
Premišljuje razne skušnje in dogodke denašnjega dneva vleže se v mehko posteljo s sladkim občutkom trudnega človeka, ki je dan preživel popolnoma zadovoljen z njegovim koncem. Komaj nekaj ur poprej so ga še obhajale bridke misli, tožil je nad svojo usodo, ki mu ni dala veliko več ko revščino, ki ga je drvila že blizu od praga njegovih želja k tujim ljudem, — in zdaj je bil srečen, kajti vedel je, da so ti tuji ljudje dobri. Že davno je bil odpravil svojo kratko večerno molitev, pa zaspati ni mogel, težko ga je stalo misliti nocoj na milo svojo staro mamico in na Boga; razne podobe, katere je po dnevi imel j>red očmi, vrstile so se mu v spominu. Zdravnik Vencelj, posamezni udje grajske družine, miloglasne besede Maničine, prelepa njena podoba — ah. kako srečen mora biti ta Marijan, ki je menda ženin njen — čudna prikazen deseti brat, njegove proročne besede — vse se je mladeniču čudno vrtelo po glavi in ko je naposled zadremal, vezale so se te misli v čudne sladke sanje.
Ko se je Lovre drugo jutro vzbudil, bil je velik dan. Solnce je prijazno sijalo skozi njegovo okno. Čudil se je, kako da je tako trdno in dolgo spal, kar ni bila sicer njegova navada.
„ Ljudje si bodo mislili, da sem Bog ve kak zaspanec in nemarnež." dejal je in naglo na noge skočil. Ura je bila že osem. Obleko je našel očejeno in pripravljeno. Hitro se opravi in odpre okno.
- 35 —
Zdaj še le je mogel natančneje ogledati kraj in ležo gradu, svojega novega stanovanja.
Slemenice so stale na nizki višini. Vrt z gostim sadjem prerasten, katerega je sinoči le na pol videl, razprostiral se je po rebri posebno lepo na južno stran. Precej za vrtom pa se je začel travnik ob obeh plateh malega potoka, ki se je daleč po vedno ožji dolini med vrbovimi grmi vil in bleščal v jutranjem solncu. Tudi velika samotna lipa, ki je jsonosno na samem raztezala široko razrastle veje, mogla se je s strani opazovati. Konci dolzega žleba se je potok nalival v širok ribnjak, ki je bil malemu jezeru podoben. Na obe plati ribnjaka pa se je vzdigovala strmina, na desni strani gosto pre-rastla, na levi pa gola, kamenita tja do vasice, ki se je na vzvišenim stoje okolici kaj lepo podajala. Med gradom in vasjo je bila majhna podružna cerkvica z ograjenim pokopališčem, katero so bili nekdanji sleme-niški gospodje postavili.
Proti vzhodu čez vrt in čez travnik pak je Kvas videl posamno večje domovje; vender ker je stalo tik-hoste in se ni veliko videlo iz drevja, zato ni mogel razsoditi, ah je hiša premožnega kmetskega moža ali pa gradič. Visoki macesni in redno nasajene lipe so kazale na gradič. To je bil Polesek.
Ko je tako skozi okno gledal, zapazil je desetega brata, bosega in opravljenega ko včeraj, ki je izza konjskih hlevov prignal konja, katerega je on včeraj jezdil.
Imel  je  veliko   batino v roci  in  ker je  konj   počasno
3*
— 36 —
stopal, vsipaval ga je neusmiljeno prek reber po dolgem. Prišedši mimo okna je zagledal Kvasa, namežikal z očmi, na čuden smeh široka usta raztegnil in zavpil: „Dali so mi gospod, da bom zver tiral Peharčku nazaj, hi! Pa ta božja stvar tako hodi ko polž na vlaku. Krjavlju jo bom dal  na  popravo,  tako-le!"
Pri zadnji besedi zopet loputne z gorjačo po konju. Kvas ni vedel, ali bi se smijal ali jezil nad neusmiljenim človekom, katerega je še nekaj časa z očmi lovil.
Stara hišina je pokukala v izbico in videvši, da je vstal, poklicala ga k zajutreku, ki ga mu je na mizo postavila. Ob enem mu je pravila, da so drugi že zunaj, „ gospod pri ljudeh, ki češplje tresejo na gornjem vrtu, gospa na sušilni jami in gospica doli po vrtu hodijo."
Četrt ure potem je bil tudi Kvas na vrtu. Naproti mu pride Manica. Danes se mu je še veliko lepša zdela. Zeli jej dobro jutro in ona ga vpraša, kako mu kaj dopada na Slemenicah, kako je kaj spal in druge čisto navadne reči, na katere je Lovre rajši odgovarjal, ko dostikrat na še tako važne. Precej pri tem razgovoru pak je čutil, da ima gospodična nekaj v sebi, kar jo veliko više postavlja, in ravno zato je bilo vse njegovo obnašanje skoro nekako boječe. Gospodična je to menda izprevidela, kajti govorila je ž njim kakor s starim znancem prosto in domače.
Ob to prijetno druščino prijjravi Kvasa človek, ki mu je bil dozdaj še neznan, ki je pa naravnost iz grada prišel in moral biti torej domač.
— 37 —
„Glejte, tu prihaja naš strijc Dolef," reče Manica in ko se je mož približal, dejala je: „Strijc, to so gospod Kvas, naš učenik."
Novi prišlec je bil precej prileten in suh ko sama kost. Po vsej svoji zunanji opravi ni bil nikakor podoben, da bi bil ud grajske družine. Po špičastem koščenem obradku so rastle zapuščene in zastarane ščetine, katere so zmršene in nerazčesane pričale, da je lastnik imel jih samo zato, ker je bil prezailemarjen, da bi jih bil obril. Čelo vrhu globoko ležečih mrečih očij bilo je visoko, pa nagrbančeno, kolikor se je dalo raz-videti izpod nekdaj belega, zdaj pa orumenelega in raz-tlačenega sl.imnika in ravno tako razkuštranih, sem ter tja že osivelih dolgih las. Obleka ni določila, ali je gospod Dolef star krojač ali rokodelski popotnik, ka-keršnega na veliki cesti srečaš z oprašeno culo na plečih, ali drugi deseti brat. Oguljena suknja, na komolcih že skoro otla, zapeta do brade, segala je komaj do tistega neimenljivega telesnega dela, kateri pri sedežu in tepežu največ trpi. Hlače so bile dolge, ozke in na drobnih koščenih nogah, vender še preohlapne, zlasti od spodaj, kjer so se rujavih čevljev dotikale, blatne in s peto pohojene.
„Salve, prijatelj, ali ste prišli? No, dobro, da ste prišli. Midva se bova še le kaj zmenila, dva študioza, eden mlad, eden star. Deklina, le pojdi, ti ne razumeš nič tega, kar se midva lehko meniva."
Rekši izvleče iz žepa malo kmetsko pipico in zamazan mehur tobaka  in si jo  natlači.    Manica  odide
— 38 —
po vrtu, poprej pa nekako smeje se pogleda Lovreta, ki je strme gledal tega moža in ni vedel, kako bi odgovoril; ni vedel, ali je prav razumel, ali ne, ko je dejala:   „tu prihaja naš strijc."
„No, vidim se Vam kakor kak „vacuus viator," kakor Latinec pravi, ne vem že kateri, ali Ovid ali Virgilij ali Horacij. Pa to nič ne de, če človek dolgo živi, vse mu pride v koš. Gasili smo bili že drugi ljudje, „fuimus Troes," veselo smo živeli, pili in peli, da nikdar tega in Adolf, svojega očeta drugi sin, ki bi bil imel tolar vrhu glave vrezan dobiti in črn talar nositi, ni bil zadnji. Pa zdaj so vse tiste urice po-zlu. Povejte mi, tovariš moj, kaj bo iz Vas, kam se boste obrnili, ko ste filozofijo in fiziko dognali?"
„Ne vem še, nisem se še odločil," odgovori Kvas.
„V seminar ne?" vpraša strijc Dolef in tlečo gobo v tobak potakne.
„Najbrž da ne."
„Pa zakaj ne? Glejte, ko bi se jaz ne bil premislil in bi bil to, kar so moj ranjki oča menili, da bodem, bil bi zdaj ves drugačen trebušček vzredil, kakor je ta-le. Dekan bi bil in še kaj več. Pa to se ve, ko bi pijače ne bilo na svetu, bilo bi marsikaj drugače. Ko bi se pes ne bil za grmom zamudil, pa bi bil zajca ujel; tako bi bili moj oča bolj pametno storili, ko bi bili še nekaj malega časa živeli. Ko so umrli in je ta moj brat gospodarstvo prevzel, ta Benjamin, tačas je Dolef dobil po oporoki nekaj petič več v roke in halo!
— 39 —
Kakor bi vraga izpustil, bilo je vse naše. Štirje pravi ptiči smo bili: jaz, neki Logar, Vesel, pa neki baron Fric Frik, in mi štirje smo imeli groše in ves svet je bil naš pri poličku. Jeminej, to so bile urice! Na starem trgu je bila lepa Nežika, tista nam je točila do štirih čez polunoči. In pili smo ga dan na dan. Drugo jutro sem vselej prišel ves zaspan v šolo. To je bilo zadnje leto, v prvi klopi sem sedel, — imeli smo zgubanega profesorja, ki je vedno palico nosil pod pazduho na ulicah po letu in po zimi, ta je imel latinsko. Jaz sem bil poprej zmerom priden in to mi je potlej, ko sem samo pil, tako prav prišlo, da sem ravno tako izhajal, ko drugi, ki so zvečer do desetih v bukvah čepeli. „Quid tu censes?" prišla je vrsta na-me in Uolef se je vzdignil iz prve klopi, malo bled in krvavih očij, pa vender. še čvrst, in se je tako odrezal, da so vsi strmeli. In na večer smo spet in spet pili. To so bile urice! Povejte mi, ali je denašnji dan še kaj veselega sveta?"
„0, še se nahajajo!" odgovori Kvas— „toda jaz sem tacih veselic malo skusil."
„Verjamem, verjamem," pravi Dolef in hitro tri pote na gosto dima potegne, da bi spet pravil dalje o svojih uricah. „No, ljudje so se izprevrgli; nemara, da že ni več pravili pivcev. Glejte, kako se svet izpreminja, tem-pora mutantur! Tisti moj tovariš Frik je bil svoje dni tak, da je vinski kar denar trosil — trosil, razumete; no, zdaj pa ljudje pripovedujejo, da je neki na Stajer-
— 40 —
skem sodnik in si je tako prelevil poprejšnjo kožo in pamet, da ga ne pije kaplje več in da si je že veliko premoženja naskoparil. Samo jaz sem še stari ostal in bom ostal najbrž do groba. Časih sem že rekel, da bom popustil pitje, ali ne gre in ne da se. Kamor se človek enkrat upreže, tam mora voziti po suhi in blatni cesti. ,Vino pellite curas' bere se v Horaciji, če se ne motim."
„ Dobro pamet imate, da niste še pozabili tacih izrekov. Ali ste še potlej kaj pečali se s knjigami?" vpraša Lovre.
„0 kaj še!" odgovori Dolef. „Kar so ranjki oča umrli, pustil sem ves uk. K vojakom sem jo bil pobrisal, pa je nisem mogel daleč prignati. Dejali so, da sem vedno pijan, pa pijan sem bil malokdaj. Res sem ga zvračal, kakor tisti v pesni:
En starček jo bil,             Je glažek izpraznil,
Je vince rad pil:             Je druz'ga nalil,
ali znal sem ga tudi nositi. Kar so mi bili pa oča pustili dote, tisto je šlo z vragom; pa naj gre v božjem imenu, saj mi mora brat Benjamin kot dajati do smrti in pri tem se še vender časih kak božjak ulovi, da je za požirek brinjevca."
„Ali če človek preveč pije, prikrajša si življenje in človek živi za to, da sebe in druge srečne stori-------"
„Le tiho, le tiho, že vidim da majhno filozofa v "Vas tiči in da bi me radi izpreobrnili. Pa saj veste, kedaj se pijanec izpreobrne: kadar se v jamo zvrne. Zakaj, tega ne skrivam, da sem pijanec; kakor sem Vas
— 41 —
videl, precej sem Vam povedal, da me boste poznali. Jaz tudi vem, da bi morda bolje bilo za-me, ko bi se ne bil te navade navzel. Ali kar je, to je in mir besedij ! Zato me ne bo nikoli nihče slišal, da bi mu rekel: pijančuj, ampak pravim zmerom: varuj se vraga, delaj tako, kakor me slišiš, ne tako, kakor me vidiš. Pa se bova že še kaj pomenila od moje šole in drugih rečij. Zdaj grem doli v vas, če imajo kaj za primako za suho grlo. Ce ste kaj učenih bukev prinesli, bodeva jih enkrat skupaj pogledala in še en pot se bom pomladil in se še marsičesa domislil."
Lovre je še precej časa gledal za starim, kako je koračil čez vrt. Noge so se mu že opletale, na gosto je že stopal, vse je opominalo na to, da ni daleč tisti čas, ki bode konec storil življenju tega moža, in vender mu je bila strast še tako živa! Pač čudna reč to, da more človek drugače ravnati, kakor mu razum veli, razum — največja moč v njem!
Četrto poglavje.
ror_roK)r vmes unaine 01 modrih 3e jim glav, O.l sladkosti življenja In 0:1 nje^a težav ; In če se menim   ž njimi, Nobenemu ni mar, Da nisem bil še v Rimi, Na vojski še nikdar.
Fr. Levstik.
te^egij' k i > ji> kdo sodil i/. tega, kar smo dozdaj pravili l^aTa ° 'xv;,sl1- (':| hodemo Lovretn do konca te s\i-EhBSI hotne pravljice za petami, to je, da bomo najmanjša dejanja njegova načrtali s tisto jezičnostjo, ki jo časi občudujemo poslušaje svoje stare majke, rojene v prejšnjem stoletju, ali da bomo tako vestno svojega junaka stopinje sledili v temotni preteklosti štiridesetih, let, kakor sloveči angleški novelisti, ki vpeljuje svojega viteza v kako izbo. celo ne pozabijo povedati, da je kljuko pritisnil: — kdor tako sodi, ta ni prave pogodil. Nikakor pa se s tem nočemo hvaliti, ker vemo, da ni taka obširnost reč, katero vsak pisač lehko posnema, ampak da je tistemu, kdor jo hoče upotrebljevati, posebnega božjega daru tako potreba ko ribi vode, in ta dar je živa — domišljija. Ker se pa s tako domišljijo pisalec te pravljice ne more ponašati in ker bi rad še

— 43 —
nekaj poštenih možakov čisto stare korenine bralcu pred oči postavil, zapustimo za več časa svojega mladega prijatelja na Slemenicah, naj se seznanja in udomačuje, kakor mu drago, ter pogledamo doli v 0 b r h e k, kmetsko vas, ki delj časa stoji, kakor bi kopa dedov, za vrstjo živečih, pomnila. Pot do tjakaj ne bo dolga, kajti komaj četrt ure ti bo treba, če malo urneje stopiš, in gospod strijc Dolef so, kadar so sa najbolj od pijanosti opotekali, prišli v polu ure.
Nekateri gospodje učenjaki trdijo, da je za deželno zgodovino zelo imenitna etimologija lastnih imen starih krajev, mest, hribov, vasij. In ker je tudi slavni Safafik med temi, verjamem tudi jaz, da časi v kacem imenu kaj več čepi kakor samo ime. Zavoljo te vere sem že dostikrat, kar sem povest o desetem bratu zvedel, premišljal in dejal sam pri sebi: „Kaj vraga bi se dalo iz Obrhka po odmečku, pristavku, izpremenji in predevku posameznih črk, po najdbi korenine v sanskrtu in materi stari slovenščini — izvajati in skazati vsaj toliko, da znam več ko hruške peči. Ali povedati vam moram danes, ko je čas, da bi svojo navidezno učenost očitno pokazal, da nisem s svojo preiskavo nič delj prišel, kakor da imam ponižno misel: Obrhek se pravi vasi samo zato, ker je stavljena ob vrhu na levici že imenovane doline, kjer je bil grajski ribnjak. Zraven te misli imam pa še drugo menj razvito, namreč to, da je pri vsej moji prizadetvi in preiskavi še zmerom mogoče, da je Obrhek ime dobil od tega staroslovanskega malika,
— 44 —
ali od onega božanstva, samo da sem jaz prekratkega pogleda in da imam premalo ali pa nič genijalnega duha naših starinarjev. Morda mi bo kak dobrovoljen starinoslovec pri mogoči drugi izdavi desetega brata tu iz zadrege pomagal ter mi pod črto tega lista napravil majhen komentarček.
Obrhek, ves do kraja — s Krjavljevo kočo vred — imel je dve in dvajset številk nad hišnimi vrati. Da so bile hiše po večini lesene ali samo ometane, da so bili posamni tramovi čeravno iz bukvine, vender že črvo-jedni in črno okajeni, da so bile nekatere strehe, kakor se je iz zarez na slemenu bralo, že petnajstkrat s slamo prekrite in je skoro sploh že v šestnajsto tu in tam kaka luknja krovca prosila: to nam potrjuje že izrečeno verjetnost, da je bil Obrhek star. Obrščanje so bili pa tudi najboljše duše, kar si jih misliti moreš. Dasiravno siromaški kmeta vsi in revni ko j are miši, vsi do enega, katerega bomo še omenili, ravnali so se vender po "božjih in cerkvenih zapovedih: odrajtovali so fronke in desetino in biro, če je bilo le za žive in mrtve mogoče, ob pravem času. Dasiravno so možakarji časi malo porentačili in pokleli, kadar so jih ženice razjarile ali kadar je pri pipi tobaka govorica tako nanesla, da se je bolj možato podalo, če so vpleli hudiča ali vraga med poštene in mirne besede: dasiravno so obrški fantinje, da bi staro navado in svojo čast ohranili, sešli se na večer sredi vasi, polegli se pod »velicim čampljevim drevesom" in kako staro pesen zakrožili; dasiravno so
— 45 —
ženice imele tisto čudovito lastnost, katero je že pred več ko devetnajst sto leti pri Galijancih Julij Cesar našel — zvedavost namreč : vender pri vseh teh slabostih so bili Obračanje pobožnejši ko vsi njih sosedje okrog in okrog. Vsak večer si slišal v posameznih hišah petdesetkrat ponovljeno Ceščeno-Marijo z roženkranskim dostavkom; v sredi Obrhka pa je stalo leseno znamenje s .kaj malo umetalno izrezano podobo Križanega, kateremu so vaška dekleta vsako vzpomlad glavo z venci in rožnimi kitami olepšale in pred katerim se je vsak vaščan mimo gredoč spoštljivo odkrival, spominaje se smrti in fajmoštrove besede, tudi če je ravno šel od krčmarja Obrščaka ves vinski in težak.
Ta^ ravno imenovani mož je bil glava vse vasi in neovržno zelo potreben za okolico, če smemo tistim zaupati, ki trde, da človek najbolje stori, če nepotrebne, to je, ne živo potrebne denarje zapije, ali da lepši povemo, tistemu dobrotniku spraviti da, ki mu sladke kaplje ponudi pokusiti. Že samo to, da je po njem imenovala se vsa vas, moralo mu je nekaj veljave pridobiti, kajti pravil je on in njegovi očetje, da je nekdaj na Obrhku samo njegova hiša stala in da so se drugi sosedje okrog njega naselili, to se ve, menda kmalu potem, kar je nehal bob v klasju rasti in se je v stro-čevje izpremenil. Koliko imenitnejši mož je moral torej Obrščak biti, ker so zraven imenovane zgodovinske in imenske veljavnosti še druge reči pristopile, katere so ga vzviševale nad vse vaščane.   Bil je namreč krčmar
- 46 —
in župan ter za tega delj naravni brambovec in zagovornik vsega, kar je sosesko zadevalo. Njegova postava
—  bil je velik, rudečega lica, nosil je toliko trebuha, da se je dalo spoznati, da ne goni sam za brazdo voličev — ta je popolnoma pristovala k drugim lastnostim, vnanjim in notranjim. Premožnejši ko drugi sosedje je kakemu revežu tudi časih frakeljček na upanje natočil, in čeravno se taki dolžniki niso nič posebno kaj podvizali, da bi svoje dolgove poravnali, imel je vender Obrščak vsaj toliko dobrega od njih, da so rekli: „nič napačen mož ni to." Kadar je bilo za sosesko kaj govoriti, vstopili so se sosedje za Ohrščaka in on je imel tačas samovoljo, čeravno se ni bil naučil ni brati ni pisati
—  zakaj pred štiridesetimi leti so se ljudje rnenj pečali za take reči — izuril se je bil vender toliko, da je po lastni iznajdbi zapisoval, koliko poličev je imel pri tem ali onem sosedu na dolgu. Obrščak je imel namreč v treh znamenjih vso matematiko in vso abecedo. „Kljuka pet, križ deset, kol eno, pa je XVI. krajcarjev za eden bokal." To se ve, da je Obrščak te kole in križe tako napošev, zdaj majhne zdaj velike, zdaj na to, zdaj na -ono stran viseče zastavljal, da jih živ krst ni več razumeti mogel, ko on sam. Ker pa je bilo tacih dolžnikov obilo število, kateri so na upanje pili, in ker je bil krčmar prepošten in prevesten, da bi bil s svojim pisanjem sebi in drugim zmešnjavo napravljal in od tega terjal, kar je oni izpil, zaznamenoval je Obrščak kovačevo vrsto na prazni strani stare pečati (druzega papirja ni
47 —
poznal) z rogovilastim zaznamkom, ki je imel klešče pomeniti, grajskemu Dolfu je napravil v zapisnik nekaj črt, ki so hotele škrice pri suknji naslikati itd., drugi je drugo znamenje imel.
Prebravši popis krčmarjeve osobe, vem, da častiti moj bralec pričakuje zbrano družbo okolo tega poštenjaka, zlasti če se še domišlja naše posebne pravice, katere sem od kraja prvega poglavja opomnil.
Popoludne je. bilo okolo treh, ko so sedeli Dolef, deseti brat Martinek, dva kmetska možaka pri enem, dva druga — eden, mlad, čeden fant okrog dvajsetih let, imenovan Francelj Dražarjev, eden pa več ko še enkrat toliko star, Miha izpod Gaja — pri drugem vinu. Ker je krčmar videl, da imata poslednja dva sama med seboj govoriti, mešal se je le bolj med  prvo  druščino.
„Jej, naj te vrag!" dejal je eden kmetskih možakov, Matevžek — „ gospod Dolef, kaj je zdaj v Vašem gradu novega, kaj ? Tako je vender-le res, da ste dobili novega šolmoštra, sami za-se, posebej. Enega sina ima gospod Slemeniški, ti Vaš brat, pa učeniku daje jesti in piti in — kaj bom drugače govoril: dobro va-se in dobro na-se mu preskrbi in še denarja mu bo dal, vem da. in kaj bo iz vsega tega ? Nič!"
sDenar bo potekel," pravi drugi.
„Vidva tega ne razumeta; molčita rajši!" dejal je Dolef.
„Kaj bi vraga ne vedel?" huduje se Matevžek. -— „Ali nisem svojega paglavca celo  zimo zaganjal k
šolmoštra, da bi ga bil kaj izučil? Po svetem Urbanu ■— to se ve sem moral pastirja imeti, potlej je s šolo preč. Pa sem bil ondan, ko sem prašiče v mestu prodal, kupil mu ene bukvice, češ. naj bo fant v cerkvi na branje molil, da ne bo stal kakor trot pred Bogom. Ali kaj menite, daje znal brati! Hudirja je znal, nama-lanega! Beri kaj iz bukvic, dejal sem mu v nedeljo popoludne. Pa se je pripravljal kakor bolni iz postelje, tako zbiral besede in tolkel in jecal, kakor bi kislo repo jedel iz škrbaste sklede. In ko mi je ondan birič pečat prinesel, zakaj nisem peska na cesto napeljal, še razločiti ni mogel, kdaj je dan postavljen, da se imam pri gosposki zglasiti. Šember te vzemi, dejal sem, po kaj sem te pošiljal vso ljubo zimo k šolmoštm, ko se nisi naučil nič in si še večji telek, ko jaz sam. Mari bi bil jaz fanta doma imel, da bi mi bil prejo vil v klopčiče! Zato jaz pravim: grajski gospod mora imeti čudno pamet, da našemu farnemu šolmoštru biro daje, kakor mi vsi in še več, potlej si pa še sam onega vzame in ga sam plačuje."
a Kaj ne veš, zakaj tako dela?" pravi krčmar.
„Zakaj?"  pravi mož.
„Ko bi ti imel tako kopico denarja, pa bi ravno tako delal."
„Ta je pa resnična," pristavi drugi izmed možakov. -— „Ko bi jaz ali ti hodil po ajdovi setvi od kozolca z velicim poveznim vozom in z žrdjo, in bi vsak deseti snop izpulil in tako nekatero razstavko pšenice, ki so
— 49 —
jo drugi ljudje pridelali, domov napeljal, i! menim da bi potlej denar trosil in razmetal."
„Le pijte, pa molčite!" reče Dolef, kateri ga je že v možganih imel, da so mu oči vkup lezle, potem je z glavo potrkuje začel peti z onemoglim glasom:
En starček je bil,                  Je jrlažck izpraznil,
Je vince rad pil,                   Je druz'ga nalil.
Ali modri možje iz Obrhka se niso dali motiti z gospod Dolfovo pesnijo, katero so slišali že nekateri in nekaterikrat.
„Pritožili se ne bomo čez-enj," pravi kramar, kateremu je na misel prišlo, da bi utegnil gospod grašeak zvedeti, kako se je v njegovi hiši zaničljivo o njem govorilo.
»Bog obvaruj!" dejal je drugi izmed sosedov, ki je bil Obrščakn nekaj grošev dolžen in se torej ni spodobilo, da bi bil na nasprotni strani stal. — „T)ober gospod je, on bi ne mogel ubožčeka s palcem v oči dregniti, kakor kdo dragi."
„Kaj se vama   meša? kaj sta šlevasta,   ali še le
bosta? Kaj pa odgovarjata na tisto, kar vaju nihče ne
vpraša!  „Jaz nisem   dejal,   da  ni  dober,   pošten   mož,
ali pameti   nima   prave,   pameti!"  trdi   svojeglavo Ma-
tevžek.  — Jaz   bi  mu tudi iz očij   v   oči  to  povedal,
kaj se bom torej bal,   če me   strije Dolef  sliši   ali ne.
Saj  smo možje,   ne nosimo   moderea,   ampak  kamižolo
in  vemo, kedaj je čas molčati, kedaj govoriti in na uho
pošte prenašati. Kaj ni res, gospod Dolef?"
i
— 50 —
„Kaj pak, da ga bomo pili še en bokal, še en bokal, pa še en bokal," blebetal je Dolef in z glavo vedno bliže mize prihajal. „To pa, to, dolžen sem že — koliko sem že? Nikomur nisem nič zapil, otroke sem vse preskrbel, ki nisem nobenega imel. — Se en bokal!"
„Saj  še tega nismo izpili!"  pravi krčmar.
„Se en bokal!" ponavljal je Dolef vedno.
„Vidite, tega je že vrglo, za danes ga ima dov6lj božjega daru," — reče Matevžek, ko je Dolef izza mize vstal in kolovrati! na klop k peči, tam nekaj cunj si vkup zdrgnil za vzglavje in se zleknil po klopi.
„Kaj mu pomaga, da je gosposke matere sin! Kaj mu pomaga, da ve več ko vsa naša vas, da je ranjki gospod poprejšnji nekateri tolarček vrgel zanj iz mošnička? Vse je bilo tako, kakor bi jaz pšenico vsega letošnjega pridelka v gnoj zakopal. Saj je tak človek, dasiravno dosti ve in zna in imi ime, in suknjo nosi na sebi. — še zmerom menj vreden, ko jaz ali pa ti, ObrŠčak, kaj ni res? Za koliko je boljši ko moje babnice petelin? Petelin moje babnice — že dostikrat sem dejal, da ga bom s krepelcem pobil ali pa Krjavlja najel, da mi ga bo ustrelil — petelin druzega ne dela, ko škodo na božjem svetu in to je: na dvoru mi vse razbrska in razkoplje, med seno mi tistega perja nanese, da po zimi junci kašelj dobodo, in ječmen mi pozoblje. Za drugo ni na svetu. Tako tudi ta gospod Dolef   za   druzega   ne   tava   pol   solncem,    kakor   da
— 51 -
nič ne dela, da travo tlači in da vino, dar božji, končuje."
„Glej vraga, kako jo je dobro razpeljal, kakor bi pravljico pravil. Vem, da še Martin ne bi bil bolje povedal."
Čudno se je zdelo možem, da deseti brat ni govoril danes nič in se je vedno obračal na drugi konec mize, kjer sta ona dva sedela in se menila.
j.To sem vam jaz samo zato postavil, da boste videli, da je res neumno otroke učiti branja, pisanja, in vrag ve, kakove copernije se še uče. Ta človek je modre, učene glave, pa je bolj neumen ko ti, Krjavelj! ki ne veš nič, na, pojdi pit!"
Ta poslednji ogovor in konec moževega modrovanja je veljal starcu, čisto samosvoje nenavadne postave in podobe, ki je bil v hišo stopil in se mizi približal.
Ali predno je Krjavelj prijel kupo, da bi radodarnemu sosedu odpil, prigodi se nekaj, kar je storilo, da je moral oči drugam obrniti, dasi je bil že suhoten po grlu skozi doli. Kakor je torej bil kaplje željan, moral je pogledati desetega brata, svojega prijatelja, ki je ravno v tem trenutku vzpel se izza mize, za pedenj više vzrastel, kakor je bil sicer velik, strahovito okrog gledal in naposled zarohnel nad starejšim izmed spodnjih dveh pivcev:
„Ti, Miha izpod Gaja, nisi vreden, da za mizo sediš ! Ti si   oderuh,   tebe  bomo  dali   h konjederki v službo;
vrgli te bomo na smeti, če se brž ne pobereš ven! Ven!"
4*
— 52 —
Tisti, kateremu je to veljalo in njegov sosed, vzdignila sta glave po koncu. Priletnemu Mihi so se grbe na licu pomnožile in barva se je v zeleno izpremenila, ko je videl, da ga podi Martinek ven. Obledel je iz jeze in sramote, da ga tak človek hoče iztirati iz družbe in ni ga bilo volja iti; nasproti pa je bil toliko babje-veren, da se je bal z desetim bratom prepira, kateri bi mu lehko napravil, da mu bodo krave krvavo mleko imele in družili urokov veliko. Tudi morda ga je vest toliko pekla, da ni niti šel, niti ne prec odgovoril, zakaj ne gre.
„Ali si me slišal, kaj sem dejal?" vpije Martinek.
„Pa zakaj?" vpraša Miha s svojim zoprnim glasom.
„Zato, ker smo tukaj sami pošteni ljudje, ti pa si mrcina pasja, oderuh! Ti pojdi h konjedercem in rabeljnom za hlapca, ne pa med poštene može za mizo. Poglejte, možje — obrne se deseti brat do družili — tukaj sem dolgo poslušal, kaj imata ta dva in P>og oča me udari, te sem še kaj taeega slišal. Za štiri tedne odloga prosi ta vaš sosed Francelj. Vsi veste, da temu hudirju denarja ni treba. Pa zakaj ga tako terja, da se še z jokom ne da preprositi? — kajti Francelj je res jokal pod pestmi, le pod oči ga pogledite. Zato ker mu meni domačijo prodati, ker ve, da ga bodo potlej v vojake vzeli in da bo potlej lehko za njegovo deklico hodil v svojem šestdesetem letu, palica ga po-tiplji! Kaj počnemo ž njim? Ali ni prav, da se kar najhitreje izkida izpred nas?"
— 53 —
»Ana, dobro govoriš, Martin!" oglasi se Krjavelj in izpije kozarec.
Drugi možje pak so molčali na Spakovo vprašanje in sicer iz raznih razlogov. Krčniar Obr.ščak se ni hotel Mihi zameriti, še menj pa desetemu bratu, ker je dobro vedel, da če z enim potegne, druzega ne bo več blizu. Izmed pivcev pak je bil eden Mihi v rodu po lfvi, dragi pa po mošni; torej sta oba namu-zovala se tako, da se ni vedelo, ali odkimavata ali pritrjujeta.
„Ven bom šel, ali berači me ne bodo podili.!" pravi Miha.
Deseti brat pak je stopil izza klopi in z močjo, kakeršne v njegovih koščenih udih ne bi bil nihče pričakoval, ubere Miho za vrat in ga z lehko izvleče izza mize do vrat, ter ga sune venkaj.
Krčmar. ki se pri vsem tem ni genil, dejal je zdaj: »Prav, saj ta skopuh ne da tako dosti več skupiti ko nič."
Kakor bi se ne bilo nič zgodilo, tako se vsede Martinek zopet za mizo.
„Nič se ne boj, Francelj, pa vesel bodi, plačali bova tvoj dolg, hiša ti ne bo prodana in ljubico boš imel. Jaz vem za zaklad; drevi ob poludesetih v Leznecu bodi; na križišču posedi, da jaz pridem —" pošepeta Martinek mladeniču na uho, udari potem ob mizo in ves izpremenjen zavpije: »No, kaj ste umolknili? Poprej ste-godli   in klopotali,    da so me po eni

— 54 —
plati ušesa bolela. Zdaj naj kdo kako obaltno zarobi, da se nam kri razgreje. Le pijte, danes je moj dan, jaz dam za-nj, kolikor more kdo piti."
..Martinek, jaz bi rad nekaj vprašal," pravi Mate vžek.
„Le migaj z jezikom, pa se ti bo govorilo. Vse se sme vprašati, samo to je druga reč, ali se če odgovarjati ali se neče,"  odgovori deseti brat.
„Glej, ljudje pravijo, da ti hudir sam — Bog nas varuj in sveti božji križ — denar donaša, zato se ti ga nikoli ne zmanjka,"  pravi Matevžek.
„V kakšni postavi pa dohaja k meni, ali v mačji koži, ali s kozlovo brado, ali z oslovskim kopitom? Kaj pravijo?" odgovori deseti brat in se tako zasmeje, da je bila Matevžka res misel, za resnico verjeti, kar je vprašal v šali.
„Polusedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega - - tako so časih pravili — in ti ga menda najdeš, zato ker si deseti brat."
„Tako pravijo? Ali ti verjameš ali ne verjameš?" vpraša Martin s smehom.
„ Ravno to sem te hotel vprašati, ali smem verjeti ali ne. Dejal sem, če boš ti potrdil, i nu, potlej bi utegnil drugače misliti. Na tiste coperne babe, rojenice, strahove in mrliče, ki nazaj zahajajo — jaz ne verujem, ker jih sam še nisem videl. Hudič mora pa vender biti, saj je v štiridcsetdanjskem postu Boga skušal; v tej  skušnjavi se pa tudi vidi,  da ima denar
_
----  00 —
pod   oblastjo,   ker   obetal  je   tačas bogatije in  lepotije vesoljnega sveta. Zato sva se že z babo  ondan menila - pa Martinek. če ne boš zameril, da ti naravnost povem ?"
„0   nič   se me ne boj!   Tebe ne  ugriznem, ko bi že tudi koga."
„Nu! — z babo sva se menila od tebe in sva ugibala, kje toliko denarja doboš, da tako rad za vino daješ, beračem pomagaš in da se čudno vidi ..."
„Kako je to, da sem sam razcapan in ongav, jeli?"
„1 nu res, da si še čevljev ne privoščiš, čeravno bi lehko take nosil, ki bi bili gori do pregiba."
„Mari do pod pazduhe,"" zasmeje se Martin, „ali čakaj, bom še jaz eno vprašal: ali veš, kaj je deseti brat?"
„To je res, da vem," odgovori Matevžek, „ali ti, Martine, nisi tak, ko drugi deseti bratje, o katerih pripovedujejo stari ljudje. Ko so se moja ranjea mati možili, bil je tudi eden tak na svatovščino prišel kakor ti, ves neumen pa vsegavedež. Pa nihče ni vedel, kdaj je stopil v hišo, na enkrat je stal tam pri god-čevski mizi. Tačas je moji materi prerokoval, koliko in kakove otroke bodo dobili, in vse se je zgodilo, kar priča, da je bil res deseti brat. Pa ko se je klobas in plečeta najedel in nekaj v malho nabral, ni ga bilo več videti v tem kraju. In kdor še o kacem desetem bratu ve povedati, vsak pravi; prišel je in šel..."
— 56 —
„Kaj sem pa jaz?"
„Je! tega ne pravim, da nisi deseti brat; jaz menim le, da si drugačen ko so drugi taki zato, ker imaš denar, ki ti ga sam vrag bruha iz sebe, ali vedi-gabog, kje ga dobivaš."
„Mč naj te to ne skrbi." odgovori Martinek nekaj resnobneje. „(.'e misliš, da sem koga ukradel, skazi mi; če sem koga oplahtal, naj me toži: če je pa pošten denar, pa tiho bodi. Glej, cesarska podoba je gori vrezana na tej petici ko na tvoji: zato pij, hudirja! Ko bi tudi za vragov denar pil, kaj zato; vino je božji dar iz Obršeakovega soda."
Toda Matevžkovega »soseda, kateremu je pijača napita stala, stresnilo je nekaj čudno po vseh udih, ko je nesel kupo na usta, kajti verjel je na žive in mrtve, da je to vino res s podzemeljskim škratovim denarjem plačano. Ker je mislil, da bi utegnilo v želodcu •ostati, ali kake gliste v njem zaroditi, zlil je po obrailku in naprsniku pol kupe in le drugo polovico je izpil. Matevžek pa gaje bil že nekaj v glavo dobil; zato se ni samo čisto nobene vinske vraževine bal, temveč je celo hotel pogovor z desetim bratom dognati, kajti dolgo si je že obetal, da mora neke čudnosti in nenavadnosti iz samih Martinkovih ust razjasnjene slišati.
„Ti, Martinek! ker vidim, da sva danes pri poliču in da nič ne zameriš, vprašal te bom še edno. Ali sta res vidva z gospodom na Polesku, tistim tihim, zaprtim
človekom prijatelja? Pravijo, da je on tudi vragu zapisan — —"
Matevžek ni mogel dalje govoriti, ker ga je stari dedček Krjavelj vedno pod mizo z nogo becal in silno z očmi migal, da naj molči o tej reči. In res se je Martinkovo lice čisto izpremenilo, ko je slišal gospoda s Poleska omenjati. Položil je dve petici na mizo, vteknil pipo v usta. vrgel prevezane čevlje čez ramo in počasi šel ven.
„AIi niste mogli molčati!" jezi se Krjavelj. „Kaj je bilo treba blebevsati od Piškava, morski strah te postrašil? Kdo bo za vino dal? Nalašč sem prišel les-kaj, da bi ga enkrat pil čez dolgo, ko večni kraj ; pa mi ga odženete. Bog se vas usmili! Že toliko dnij je med nami, pa ne veste, da se ne sme ž njim govoriti, kar človeku v glavo pade.1-
*BW£
m
Peto poglavje.
Tak dedje nam bili Pred stotino let.
Jak. Zupan. Prišel bo en možiček !
Stara pesen.
rjavelj, mož, ki je poslednje besede govoril, zdi se nam tako imeniten, da ga hočemo natančneje narisati in zato ž njim celo nov odstavek začenjamo. Zakaj denašnji Obrščanje, ki so.bili tačas otroci, ko se je naša povest godila, trdijo, da niso razen desetega brata Martina Spaka nikogar za večje čudo imeli ko Krjavlja.
Bil je ta mož že čez šestdeset let star, srednje velikosti, pa precej životen. Lica je bil zabuhlega, čela nazaj visečega in nekaj čudnega, poluškiljavega pogleda. Oblečen je bil po zimi v suknjo, ki je bila Bog ve kedaj vojaška in od plavega sukna, kateri se pa zdaj iz množine pomečkov, zaplat in lukenj, z vlaknom in nitimi zapletenih, že ni poznalo, katera barva in zaplata je prvotna in katera je še 1« potlej pridejana. Hlače prt-nenice so segale samo do kolena, kjer je Krjavelj za malo ped bose kože kazal, ker so bile golenice njegovih čevljev že tolikrat udelane, da niso več segale do kolena
— 59 —
in do stremen. Na glavi je imel klobuk s širocimi kraji, kakor ga sem ter tja denašnji čas samo še časih v starini ali na glavi čestitega slovenskega deda vidimo, ki se ne da zapeljati neumnim nošam mlajšega svetil. Pa da bi Krjavelj pokazal, da je svoje dni cesarja služil, torej kaj sveta skusil, imel je krajevec nad levim ušesom gori zavihan in na oglavje pripet, kakor nekdanji bram-bovci v francoski vojski.
Pravijo, da je lepše, če se človek nevednega kaže, kakor če laže. Zato bom tudi jaz naravnost povedal, da ima pričujoča povest med druzimi slabostimi ravno na tem mestu znamenito prazno lino, katere nikakor ni bilo moči zadelati in zamašiti. Ni namreč znano, kje se je naš dedek Krjavelj - rodil: ni znano kje in kako je pastirčeval in fantoval; kje in kaj so bili njegovi roditelji. Vem sicer, da, ko bi bil bolj prepričan o svetosti pisateljskega poklica, mogel bi bil v krstne farne bukve iti gledat in to prazno mesto napolniti, tembolj ker je v istini rojstvo prvi pogoj, tedaj največji faktor vsacega velikoumnega dejanja v človeškem življenju. Ali fajmošter obrške fare je čmerikav, star gospod, s kljukastim nosom in srcbernimi naočniki; ta je, ne vem zakaj, najhujši sovražnik vseh novelistov, romanopiscev, dramatikov in družili ljudij te vrste; lehko si potlej misliš, da sem se bal moža izpraševati za letne številke in osobne zadeve druzih ljudij, češ, ko hi pa dedec slutil, kaj bi jaz rad, gotovo bi me po hlapcu in kuharici vrgel na piano.
— co —
Toda bodi si že Krjavljeva mladost taka ali taka, to moremo za trdno povedati, da je bil pred desetimi leti smreko posekal, katera je bila za prvi tram v hiši, ki si jo je Krjavelj na pusti Obrščakovi njivi tik hoste postavil z lastno roko, in katera še denašnji dan stoji, dasiravno namesto Krjavlja samo miši in podgane v njej gospodarijo. Krjavelj je smolo bral po hosti, ter jo prekuhaval in prodajal kmetom, da so si kola mazali. Zraven tega pa je imel še več lastnostij, katere so ga daleč okrog seznanile. Skupek vseh teh lastnostij ga je pa po vsem ločil od desetega brata, kateri se je veliko ž njim pečal. Ljudje namreč, ki so videli in vedeli, kako Martinek vse preudari in vsako reč zve in so ravno zato radi verjeli, da zna več ko dragi, — ravno tisti ljudje so govorili, da ima blaženo lastnost, ki marsikoga stori srečnega v nesreči, — dejali so, da je Krjavelj  dobra duša, samo malo neumen.
In vender Krjavelj ni nič posebnega počenjal. Smolo bral, kislega mleka gospodinj v vas prosit hodil, smolno olje prodajal po dva krajcarja funt, vranam in vrabcem nastavljal, veverice streljal in pekel in jedel, crknene prašiče po okrožju pobiral in doma za pred-pustno slanino in slaščico sušil, zvečer k sosedovim za peč hodil sest, pravil tam vselej in vsak večer, kako je morski strah, Imdirja na barki, videl, ko je bil vojak kako je kozo ozdravil, da ni več v pšenico hodila, kako je „štatljivemua konju navado odpravil itd. — nič druzega ni revež počel.    To pa gotovo ni bogvedi
- 61 —
kaj. In vender so ga neusmiljeni jeziki raznesli za neumnega ali vsaj malo prismojenega. Ker so vedeli, da je Krjavelj dobra duša in rad ustreže, imeli so ga za Jureka in nalašč govorico napeljali na hudirja, na kozo in na take reči, da je le mož pozabivši, kako je to stokrat že. v raznih izpremembab pravil, še enkrat isto reč ponovil. In če je ubožcek malo drugače zategnil, če je danes dejal, da ga je bilo strah, ko je hudiča na kose sekal, jutri je pa rekel, da ga ni bilo nič strah, brž so ga dejali na osla in ga na laž stavili. Da, nekaj jih je bilo, ki celo niso verovali, da je bil Krjavelj kedaj morski vojak, ampak so hoteli vedeti, da ni v svoji vojaščini dalje prišel, ko gori do Soriškega polja nad Ljubljano in da jo je tam kakor bojazljivec skrivaj pobrisal. Pa to so bili menda le hudobneži, ki nikomur nič ne verujejo; zato menim, da bode bolje, če midva z bralcem vzameva Krjavljevo za resnično.
„Tako ti praviš. Krjavelj, da se temu Martinim ne sme o čemersibodi govoriti?"  pravi kmet Matevžek.
„Kaj še! Ne sme se ne!" vpije Krjavelj, ki je imel zraven naštetih še to dobro lastnost, da je glasno govoril in besede vlekel.
„K tebi rad zahaja, pravijo," dostavi Matevžkov sosed, „ti že veš, kaj mu je nevšečno. Kaj pi-aviš, zakaj noče o tem gospodu s Poleska nič slišati, pa vender edni vedo, da sta znana? Kaj ti kaj pripoveduje?"
„Nič ne pripoveduje!"  odgovori Krjavelj.
— 02 -
„če je hudiču zapisan, kar jaz mislim, ker ima zmorem denar, dasiravno živi kakor čuri-muri božji volek v travi, brez dela. - - vem. da se kaj pomenita od vraga," pravi Matevžek in čez ramo pogleda soseda, kramarja in mladega Franca, ki se je bil tudi bliže pomeknil.
„Saj ga ni hudiča, kdo ga je pa videl?" pravi kivmar in namežika drugim gostom, kakor bi hotel reči: zdaj ga imamo, poslušajte!
In res je bil Krjavelj na enkrat ves živ.
„0 to pa to! Hudir je pa hudir." Rekši se iztegne po mizi, pomakne klobuk nazaj in z glavo pritrkuje pravi: „Saj sem ga jaz presekal, o polunoči sem ga presekal, na dva kosa."
„Povecli nam, kako je to bilo."
„Takole: jaz stojim ob enajstih na barki za stražo pa — —u
„Prej si pa rekel, da o polunoči," seže mu Franeelj v besedo.
Krjavelj se ni dal ni temu ugovoru, ni smehu motiti, ampak je svojo trdil in dejal: „Ob enajstih je bilo, to še dobro vem. Sam sem stal, megla je bila in tema, kakor v rogu. Zeblo me je, pa sabljo sem imel. Dremati se mi je hotelo; zato sem začel tjakaj po morju gledati."
„Kako si po morju gledal, ko je bilo tema?" „Naj   bo   tema,   saj   sem   imel   kresilo   in gobo in drva, pa sem zakuril. —■ Kar  gori   v jamborju nekaj
- r>3 -
pravi: vrr, vrr, vir! Jaz gledam, gledam, — — ni bilo nič! Spet se mi začne dremati. Le počenem tja na tla. Kar se barka tri pote zaguglje sem ter tja. Jaz gledam, gledam, poslušam, — ni bilo nič! Kar nekaj sem po morju pride po vodi in z nogami pravi: comp! comp! comp! Jaz gledam, gledam — kar vidim, da hudič gre! ..."
„Kako si pa vedel, da je hudič?" vpraša eden nevernih poslušalcev.
„Kaj ne bi vedel! Ali ni imel rudečih hlač, zelene kapice, kosmatih tačic in take nohte na prstih, ko oni-le kavlji pri vagi?"
„Ali te je bilo kaj  strah?"  vpraša krčmar.
„Kako me bo strah, ko sem bridko sabljo v rokah držal? — No, potlej je tista pošast ali tisti peklenski škrat plezal gori ob barki prav na glas: škreb! škreb! škreb! Kakor je na vrh prišel, pa se ti je iz očij v oči meni nasproti postavil. Sveta mamka božja sedem križe v in težav — dejal sem jaz — pa sem zavzdignil bridko sabljo, pa sem zamahnil, pa sem čez glavo ubral in loputnil: lop! — pa sem ga posekal, samega hudiča sem presekal, na dva kosa!"
„Kako pa veš, da si ga presekal?" vpraša Francelj.
„Kaj ne bi vedel, saj je dvakrat padlo v morje: prvič je reklo: štrbunk! v drugič pa se je slišalo: str—bunk! Pa reci potlej, da ga nisem presekal, da ga nisem na dva kosa presekal."
— «4 —
.To je res, da si ga! Na, pij, ki si tako dobro delo storil," pravi Matevžek. „Ali ti še koza kaj na Obrščakovo njivo uhaja."
„0 nič več ne, zdaj sem jo že ozdravil, kozo, že dobro dolgo let je tega," pravi Krjavelj in prazno kupo na mizo postavi.
„Kako si jo ozdravil?"
„1, kako! Kri sem jej izpustil, pa se je popravila. Jaz sem imel s kuho opraviti, moral sem paziti, da se mi smola v loncu ne užge: zato nisem mogel zmerom v kozi očesa imeti. Ti, ObrSčak, si mi vedno žugal, da mi jo boš vzel, če bo v škodo hodila. Kaj je bilo početi? Zaprte nisem mogel imeti, varovati in vračati zmerom in zmerom nisem utegnil. Čakaj me vrag, čak! ti bom že eno naredil, kozača. da ne boš ven in ven gobca v ograjo tiščala! Pa sem vzel veliki nož ter sem ga nabrusil na os in sem se ulegel na trebuh prav tiho za mejo tam pri vrzeli, kjer je žival noter hodila. Kar ti pride! En gobec trave namnli pa odtrga: hrst! Zopet namuli — tačas se pa jaz iztegnem in: šop! porinem nož kozi v bedro. Kri je tekla, kakor v turški vojski, in vpila je uboga Dimka, kakor bi jo na meh drl; jaz sem pa dejal: čaki! zdaj te ne bo več v škodo."
„Ali ti je crknila potlej?"
„Kaj še! Kakor jej je tista pregrešna kri odtekla, ki jo je zapeljevala, potlej je ni bilo več videti v škodi in zdaj vem, da nima nihče bolj pohlevnega živinčeta."
— 05 —
„Kaj meniš, da je hudobija v krvi?"
„To je, da!" vpije Krjavelj. „SIaba kri sama stori pri živali in pri človeku, da se greh dela. To sem jaz od učenega Hrvata zvedel v vojaeih, na barkah sva bila vkup. Tam na morju imajo take igle, da puščajo vsacemu, kdor je uporen, razposajen, hudoben, poreden in pregrešen. Zato sem pa še jaz kozi puščal."
„Kolikrat so tebi puščali!"  vpraša Francelj.
„1, ti zgaga prekanjenska! kedaj sem se pa jaz kaj pregrešil? Nikoli!" odgovori Krjavelj malo hud. „Klin se s klinom izbija, vino z vinom, glavo za glavo, tako pa tudi hudobnost s hudobnostjo. Ali sem vam že pravil kako sem. Bučarjevemu konju poštatljivost odpravil?"
„Nikoli nisi še pravil!" odgovore sosedje, čeravno je vsak izmed njih to pravljico že Bog ve kolikrat. slišal.
„No vzpomladi onega leta, ko je bil lan pozebel, sejal je Bučar oves po laniščn. Ker je bil hlapec — tisti Urh je tacaš služil Bučarja — nekaj obolel in je v stanici ležal, ni mogel za brazdo hoditi. Bučar pride pd-me in pravi: pojdi. Krjavelj, pojdi, boš namesto Drha ene tri kraje povlekel. Jaz grem precej. Bučar mi upreže tistega sirastega konja, ki ga je predlansko vzpomlad konjederec vzel, pred brano in jaz poženem: ti hote! Dvakrat sva šla po razboru gori in doli. V tretje pa poženem: bistahor po sredi! Pa ni htel iti po sredi,   le   v   razbor  je   silil,   mrha.    Vlečem   za vajeti,
— <;i; —
vlečem, vpijein, pa na zadnjo se mi pošast še ustavi in se ne gane. Ko bi bil imel nož, prec bi ga bil popravil, kakor sera kozo, kar porinil bi ga bil tja v tisto suhorebor. (Jaki me, čak! pravim in odpnem vago, pomerim in mu z viškoma tako prisolim, da se tri rebresa zlomijo."
„Kaj te ni Bučar nič oštel, ko si konja končal?"
„Kaj  še, saj sam mu rebra spet zravnal."
„Kako ?"
..Kar še enkrat sem loputnil, pa so kosti zopet nazaj stopile."
Vem, da bi bil Krjavelj tisto popoludne še nekateri izmislek svoje modre in misleče glave sosedom povedal, ne samo kako se žival po novem zdravi, ampak še druge izkušnje, postavim, kako je svojo mačko voziti učil. kako je ponočne tatove, ki so okrog njegove koče lazili, za vselej odgnal: ko ne bi bil krčmar v tistem hipu zagledal, da dva mlada gospodiča, s puškami čez pleča, gresta mimo hiši; in sieer Marijan s Poleska in in novi grajski učitelj. Vedečni možje so pa vender hoteli videti, kakov je poslednji in so se skozi okno iztegnili. Krjavlju ni bilo mari gospode; ali kakor so ljudje trdili, da je neumen, domislil se je zdajci prav po pameti, da bode treba kmalu plačevati, denarja pa ni imel, ker je bil ravno za sol in tobak dal polušest krajcarjev. Zagodrnjal je nekaj, da ima doma ,mol-zovo kozo", da mora torej iti molst ter se je tiho iz-muzal iz izbe, da ni nihče prav vedel, kedaj.
Šssto poglavje.
Na srcu, se mi zdi, En kainen mu leži. X a r o d u a pesem.
apustivši Obrhek. krenil jo je Martinek čez polje
naravnost proti gradu Polesku. V tem hipu ni
—'imel tistega veselega norčevalnega obraza, ki ga
je ljudem prikupoval.   Sicer navšvic zavihane obrvi so
mu bile zdaj  upadle:  strnile so se nad nosom v guba-
nice,  in   odvzele  navadno   pečat   neumnosti   in pripro-
stosti,  katera  se  je drugikrat   brala   z njegovega   lica.
Usta   so   izgubila   polovico  svoje  širokosti,   iz  kratka,
to ni bil  več deseti brat, ki je v vasovanjih  deklicam
čudne reči pravil   in prerokoval,   ki je časi  med rado-
vernimi  možaki sedel,   ko so   kako modro   ukrepali   in
razdirali. Večkrat je ozrl se okolo in okolo in vide, da
je sam daleč okrog, zatrepetale so mu ustnice in mislil
je z glasno besedo.
Usede se na kamen tik pota, izvleče izpod srajce
debel podolgast šop v zamazano ruto ovit.    Razvije iz
nje več listov in jih skrbno pregleduje. In polahko   se
Martinkove   oči   razmočijo   in   po   rujavem  licu prileze
debela solza in  kane   v  velo   travo   na tla.   „Ljubezen
vas je   pisala,   ve   črke,   roka,   ki   me  je  edina  božala
5*
6« —
nekdaj: ljubezen vas je sestavila in vender imate v sebi smrt, kazen hudobiji. Odpusti mi, draga mati! če nisem tvoje zapuščine rabil tako, kakor je bila tvoja volja, samo za svoj dobiček: odpusti, če sem dolgo misel imel. da moram ž njimi njega upropastiti, Id je tebe v nesrečo pripravil, ki ti je vzel mir, mir in še več. Umrle boste z menoj, ali poprej morate še vsaj drugim ljudem kaj dobrega storiti, poprej morate njemu spanec preganjati iz očij, buditi mu vest — — —"
Od daleč tam je zdajci zapazil Martinek moža, ki se je z motiko na rami bližal ravno po tisti stezi, ki je mimo njega držala. Naglo odbere iz svojih pisem eno, druge zopet zavije, skrije v nedrije pod srajco, vstane in s hitro stopinjo korači proti gradu Polesku.
Če pravimo proti gradu, ne mislimo s to besedo znamenovati selišča. ki bi to imenovanje zaslužilo; kajti povedali smo že, da je bil Polesek nekdaj sanj drugo bivališče gospodov slemeniških, pristava; govorimo le z ljudsko besedo, ki razločuje kmetska in gosposka poslopja in z neko spoštljivostjo meni, da se poslednja, če tudi niso posebno odlična, vender ne smejo z navadno besedo hiša imenovati. Ne samo, da so že nekdanji stavitelji grada Poleska bolj potrebnosti in življenje pred očmi imeli, ko lepoto, - - tudi zdanje posebno zanemarjeno stanje je imelo videz, da bi bil marsikdo to domovje z večjo pravico imenoval puščo.
Na sprednji, to je zapadni strani, moral je človek skozi stara vrtna vrata  ali   bolje vrzel,  ker lesa se je
— 69 —
bila že davno polomila in je samo še na spodnjem vre-tenu visela. Plot okolo vrtne ograje je bil tu in tam raztrgan, segnite plotnice so mirno ležale križem pre-rastene v koprivah in hobatu. Ozka steza je držala do veznih vrat, iznad katerih se je bil velik kamen, grb Bog si ga vedi katere prejšnje rodovine, iz zida izluščil in padel na tla. Krivec, oskrbnik ali pristavnik v Polesku, kakor so mu ljudje dejali, odvalil je bil ta kamen samo toliko izpred veznega praga, da se ni kdo ob njem spoteknil. Zidanje ni bilo visoko. Grad je imel samo eno nadstropje; na širjavo pa ga je bilo precej, tako da je bilo veliko izb in shramb praznih. Zid je bil zunaj osivel, tako da je bilo videti, kakor da bi vse plesnovalo. Grad je bil krit s šibrami; tu in tam pa, kjer je bil sneg ali kjer je burja kako luknjo naredila, zadelana je bila streha z deskami. Hlevi in drugi podstreški pa so bili kriti s slamo, na kateri je rastel mah in staroletni tresek. Ce ne štejemo nekaj kuretine, pisane mačke in lovskega psa, ni bilo v vsem Polesku več živali, ko dva repa, ena krava in mlad lep konj v hlevu.
Na male kosce razdeljene in z raznimi semeni obsejane njive okrog Poleska, kakor tudi raznovrstna gospodarska orodja in vozovi, ki so bili zarujaveli in raz-vrti nakopičeni pod lopo, vse to je pričalo, da se gospodar ne peča sam s poljedelstvom, ampak da je zemlja v najemu.
Po vsem tem bi človek sklepal, da mora gospod s Poleska kaj ubožen biti.  Ali vsi ljudje v okrožju so
— 70 —
vedeli, da to ni res: da gospod Piškav in njegov sin imata tako življenje, kakeršnega si le želita: .aekateri so celo trdili, da ima stari Poleščan toliko denarja, da ga v dveh dneh ne sešteje. To se ve, da so si veliko glave belili, kako je to, da mu je doma tako malo mari.
Pa saj so imeli še veliko druzega ugibati, cesar niso mogli razumeti. Kajti ta stari gospod, ki je bil v te kraje prišel s svojim še čisto mladim sinom, bil je kaj čuden mož. Za ves svet se ni zmenil. Dasi je bil že lep čas v tem kraju, ni imel nobenega znanja, nobenega prijatelja. Vsak dan, po letu in po zimi, hodil je dve uri po stezi ob svojem gozdu, ki se je čez velik klanjec na vzhodni strani raztezala, če je kdo na teh sprehodih srečal in pozdravil starega in zamišljenega moža suhega obraza, majhne postave, črnikastega lica, v dolgi že oguljeni rujavi suknji, snel je dolgo svojo pipo, iz katere je ven in ven kadil, iz ust ter je malo nakimal, govoril pa nikdar nič. Ko so ga enkrat kmetje poznali, jeli so se ga zato nekako bati, ter so se mu radi že od daleč ogibali.
S komer je imel kaj opraviti, s tistim je bese-doval samo toliko, kar je bilo potrebno. Za prvega je njegov sosed Slemeničan časi prišel k njemu; ali tudi temu je gospod Piškav kmalu vedeti dal, da mu ni nič dolžen in da ga ne vidi rad pri sebi. Zato se ga je tudi le-ta ogibal. Tolika je bila gospodova odurnost, da je nekdaj, ko je videl, da ga gospod fajmošter, častitljiv   starček,  gre  obiskat,   zapovedal  Krivčevi  ženi,
— 71 —
naj reče duhovnemu gospodu, da ga ni doma. To se ve da je Kriveevka sklenila roke, klicala Boga in vse svetnike na pomagaje, ker ni mogla razumeti, kako ne bi bil človek tacega posvečenega gosta vesel. Bala se je legati in je fajmoštru po pravici povedala, da je gospod doma in kaj je rekel. Lehko se pa ve, da je  Piškav  imel  tudi   od  fajmoštrove  strani   potem   za
vselej mir.
Od kod je Piškav prišel, tega ljudje niso vedeli. Da je deželan, to se je dalo iz tega sklepati., ker je po božje govoril kakor drugi ljudje, kadar se je menil s   Krivcem  ali  kmeti,   ki   so   mu   najemnino   plačevat
nosili.
O poletenskih nedeljah je časi jezdil v cerkev, pa le časi. Tam je imel spredaj klopico za-se plačano in je ves čas iz nekih črnih bukvic bral, ne ozrl se ni na levo, ni na desno. Nekdaj je bil pozabivši to knjigo v cerkvi pustil in kruljavi Mihelj, ki se je bil svoje dni pri kanonirjih v nemškem Gradcu brati zučil in je te bukve pobral in gospodu nazaj nesel, raztrosil je bil med ljudi, da niso pisane ni po nemško ni tako kakor kakšne navadne poštene molitevske. Iz te»a so povzeli umni možje v Obrščakovi krčmi, da je knjiga najbrž „koloman" ali tisto pisanje, ki uči, kako se hudič - - Bog   ga   nas  varuj! — kliče  v ris.
O eni lastnosti se pa niso mogli možakarji zediniti. Eni so namreč dejali, da je za druge ljudi skop, drugi pa, da ni.   In res je časi ostro   terjal od kmetov,   kar
— 72 —
mu je bil kateri na najemščini dolžen; čani je pa zopet pravil kakov berač, ki se je bil po nevedoma v Polesek zaletel, da je pri gospodu Ie-tam dobil tak dar vbogaime, kakeršnega še živ dan ne.
Star pregovor hoče vedeti, da se otroci radi po starih zvržejo. Ali pri Piškavovem sinu to ni veljalo. Marijan je bil ves drugačen ko njegov oča. Kakor je oča večno doma tičal in sam v se zamišljen preživel pri tobaku, vinu in starih knjigah zimo in leto, tako je človek Marijana dobil, kjer je hotel, samo doma malokdaj. Ako ni s puško in psom taval po gozdu za zajcem in lesico, bil je v gradu na Slemenicah, ali v vasi v tovaršiji, ki mu nikakor ni bila enaka. Pa ker je hotel veselo družbo, ni imel kje izbirati. Zato pa so mladeniča kmetje veliko v čislih imeli in stari so z mlajšimi vred poudarjali: to je pravi gospod. Nobeden vaških fantinov ni znal boljše spevati navadnih, dostikrat ohlapnih in razustnih popevk in zdravic, ko grajski Marijan. Dasi tudi si še sam ni bil prav za prav v svesti, kaj ga veže na Slemenice, pogodile so bile vender stare žene — in malo je bolj modrih na svetu kakor so bile obrške babnice —, da bo grajsko Manico vzel.
Ker sta bila zatorej oča in sin malo vkup, misli se lehko, da zveza med njima ni bila najožja. In zares je bilo čudno videti, kako malo se je stari gospod pečal za djanje in nehanje svojega sina. Ce je cele dni preživel zunaj doma, ni ga zvečer še vprašal ne, kje je bil. Isto tako, kakor z druzimi je tudi s sinom
- 73 —
— le redkokdaj kaj več govoril. Le do petnajstega leta je moral Marijan vsak dan ob gotovi uri doma biti; tačas ga je oča učil brati in pisati in pocetke najimenitnejših znanostij, tako da je bil Marijan po vrhu izobražen. Ali po petnajstem letu je oča pustil učenje in sinu je bilo to popolnoma po všeči; kajti ker ni imel do uka nikakeršnega veselja, zdele so se mu tiste ure, ko je moral očetu nasproti sedeti in v dolgočasne knjige zreti, najpustejše v svojem življenju. Govoril ni stari ž njim nikdar drugače, ko nemško. Kaznoval ga ni še v otročjih letih nikdar drugače, kakor z osorno ostro besedo. Vender se je Marijan tudi te same besede tako bal, da si ni nikoli upal niti ugovarjati mu.
Dasi je bil vzrastel mladenič tako popolnoma opuščen, brez ljubeče matere in po očetovi neskrbnosti živel čisto po svoji glavi in volji skoro v vsej svobodi, ne bi bil tudi njegov sovražnik reči mogel, da nima dobrega srca. Zakaj če tudi ni od očeta nikdar očitnega znamenja ljubečega srca in ljubeznive besede prejel, ljubil je vender pri vsem tem starega kakor sin, in ko je bil stari Piškav preteklo zimo nevarno zbolel, postal je mladenič celi čas njegove bolezni ves drugačen človek ter je res po sinovsko skrbel za-nj. Bil je že od otročjih let vajen videti očeta pod to osornejšo skorjo in ker ni nikdar veliko premišljeval, zato mu še na misel ni prišlo, da bi mogel njegov oča drugačen biti kakor je  bil.
— 74 —
Razen gospodarja in sina je bilo na Poleskn še troje glav prebivalstva. Ko se je bil namreč gospod Piškav naselil na Polesek, povprašal je po kacem človeku, ki bi mu bil za postrežbo in oskrbovanje tacih vsakdanjih reči), za katere se sam ni hotel pečati. Čevljar Andrejček, po svojem orodju Krivec imenovan, ki je s svojo ženo poprej v vasi osebenkoval, bil je tako srečen, da je v Polesku dobil dve izbi in velik kos njive zato, da je njegova žena in pozneje njegova hči Franica gospodu postregla, on pa časi okrog hiše pogledal, zvečer vrata zapelmil, očedil in otrebil, kar je posebno vpilo iz nesnage in nereda. Iz vsega, kar je bralec okrog Poleska videl, pa se da posnemati, da se je oča Krivec bolj brigal za svoja kopita in šila, kakor za snažnost hi red grada Poleska. Zato je bila res za-nj in za njegovo pristavnikovanje velika sreča, da se stari in mladi gospod za drugo nista dosti zmenila, če je le Krivčevka vsak teden dvakrat mesa in tobaka prinesla iz bližnjega trga in če je le Krivec konja očedil in psa napa sel.
Stari gospod Piškav se je bil tega popoludne ravno s svojega sprehoda vrnil in je v svoji zgornji sobi sede mirno vlekel iz svoje dolge pipe. Na mizi je stala steklenica vina in prazna kupica zraven kopice razmetanih bukev. Soba ni imela nobene lepote in ko bi ne bilo velikanske, z bukvami založene omare, na kateri so vse križem stale male in velike posode iz stekla in druzega blaga, prazne in  .,z belimi, rudečimi
—   ) D  —
in črnimi vodami napolnjene", kakor je pravila Krivčevka, bila   bi skoro prazna.    Stene  so  bile   gole,   samo tam omari nasproti je visela podoba,   na  platno   naslikana mlada ženska. Kriveevka je menila, da je to Mati božja in -to jej   je  še nekaj  tolažilo srd,   da gospod nima ni molka za rožni venec, niti  »bridke matre" v svoji izbi. V tej sobi je torej sedel gospod s Poleska, ko je nekdo nerodno na vrata potrkal.    Ne voljno   se je staremu pomračilo  čelo,   kajti ravno zdaj mu je bilo posebno neljubo, da bi ga kdo motil.    Ali   pred.no se je oglasil, odprla so se vrata počasno in v sobo stopi —■ sključena   postava, Martinek Spak.   Bil  je Martinek  v tem trenutju svojega imena popolnoma vreden, kajti res je bilo  na  njegovem  obrazu  nekaj   spačjega,   vražjega brati.    Stopil je pred starega sicer čudno   v dve gube zvit, ali nikakor ne z isto spoštljivostjo in boječo po-hlevn-ostjo, s katero se nižji človek bliža višjemu; temveč v svetlem njegovem očesu je sijala neka divja iskra in okrog ust se je videl zaničevalen smehljaj.
„Kaj hočeš zopet?" vpraša stari in vstane s stola.
„Jaz sem pač vedel, da ne pridem prav, kadar že pridem. Ali tako vprašati sina uboge Majdalene, to ne «re," odgovori deseti brat in še bolj ustna raztegne. — -Svoje rojstvo zastavljam — in sam Bog ve, kako grozno bi neki gospod rad, da bi to stavo izgubil, ko bi bilo mogoče he! he! kaj ne? -- svoje rojstvo zastavljam, da pred toliko leti, kolikor jih jaz štejem v življenju, kar ga je poštenega mestnega in potepinskega
— 7C —
— ne bi bila uboga Majdalena Strugova verjela, da bo doktor Peter Kaves nekoga, ki ga tačas še ni bilo na pozemskem svetu, tako malo prijazno vzprejel."
„Ne vem, kaj čvekaš, tu vzemi pa pojdi!" pravi gospod Poleščan in mu porine nekaj  tolarjev.
„Ne veste? I, kaj kratke pameti bi bili! Saj je že dolgo tega, kar sem Vam vse to skazal in, če hočete, bodem Vam danes še enkrat. Ali danes nisem prišel brnjat, ampak kupčevat. Kar ste ondukaj na mizo vrgli, to ni zadosti. Človek ima tudi svoje večje potrebščine, če prav hodi okolo kakor potepin, česar mu ne bi bilo treba, ko bi nekateri ljudje bili ljudje."
Stari je bil obledel. Usedel se je na stol in glavo podprl. Precej pak se je zopet po koncu sklonil in dejal nekaj prijazneje: ,,Zakaj mi ne daš miru? Pojdi, da te videl ne bom, in dobil boš, da boš pošteno živel. Povedi, koliko hočeš; vse boš imel, samo pojdi iz tega kraja: daj mi pisma, z zlatom jih plačam. Saj veš, da se te lahko iznebim, sodniji te bom prepustil------------"
„0 kaj še!" —zakrohoče se Martinek -- „papir je v mojih rokah, ta bo varoval mene, Vas ne. Zdaj ponujate denarja, ali moja mati je v nadlogi umirala, kje je bil tačas ta Vaš denar? Ne boste se me izne-bili ne; vem, da imate ondu-le nekaj, ki bi me spravilo tjakaj, kjer je ona, ali tudi jaz imam tacega mačka (pokaže samokres izpod srajce), tako za samo hrambo ga nosim, ker vem, da se časi čudesa lehko gode. Živeti pa jaz ne morem niti nečem drugače,   kakor  sem
se privadil. Ko bi Vas bil popred našel, morda bi se bilo naredilo, zdaj je proč. Pa vender, da ne boste rekli, da sem prišel samo nagajat in neljubih spominov budit, zato Vam prodam to-le popisano plat. Glejte, tu se govori o neki stvari, ki bi Vašemu Marijanu v eni noči sive lase napravila, ko bi zvedel, da mu je grdi capin, katerega samo po strani pogleduje in zasmehuje, celo po krvi bližji, kakor kdo misli, razen Vas in mene. Koliko mi daste za-nj?"
Gospod Piškav se iztegne in pogleda. Moral je pisanje spoznati, kajti segel je hitro po njem. Ali Martinek je ravno tako naglo odtegne in pravi: „0, ne tako! Vidite, da nisem tako hudoben, če sem ravno znorele matere sin. Dve sto križastih in nič več Vam ne bo preglavice delalo, da ste kedaj poznali Majda-leno Strugovo!  Ali drugače  ne, ko iz rok v roke."
Molče gre stari do omaro, izvleče vrečico in jo dene na mizo, potem pa hlastno pograbi listino.
„Zdaj se boste oddehnili! Morila Vam bo še mogoče utajiti, ko bi se kedaj prigodilo. da bi jaz hotel kaj trditi, kar bi Vašemu Marijanu malo časti delalo, morda, ha! ha!"
Rekši spravi vrečico pod srajco.
Staremu se je moral nek spomin vzbuditi, ki ga je vsega prevzel; zakaj zginila je topa mrklost ž njegovega obličja, tresel se je na vsem životu in glas je bil mehek, proseč, ko je dejal:  „Sin! —u
Deseti brat se pretrese pri tem ogovoru.
_Sin! pusti me. naj morjem vsaj v tem miru. umrl bom kmalu. Ne onečešeuj mene in Marijana in — sebe! Daj še drago iz rok. kar imaš v rokah, da ne bo pričalo o nekdanjosti — —"
„Priče so zmerom dobre, nekaj moram imeti od matere za spomin, od nesrečne matere." ugovarja zamolklo Martinek.
„ Pusti to življenje." pravi dalje stari, „pojdi v drage kraje, jaz te bom preskrbel, samo da sin ne zve.  da —  —"
Dalje ni mogel govoriti. S tresočo roko nalije kapo in jo desetemu bratu porine.
Že je Martinek z eno roko segel po pijači, z drugo pod srajco, kamor je bil prej skril zavita pisma.
„Iiotim te za ljubezen tvoje matere — —"
„Ljubezen!" — krikne Spak in zopet se mu oko divje zabliska -- „ljubezen, ne, ne! Ljubezni Vi niste imeli, ne iskre ne! Obnorela je! Ne dam. ne pijem iz te kupe, morla je kaj taeega v njej, kar je njen strijc pil, kar mu je doktor Kaves piti dal!"
Rekši se obrne in izleti  iz sobe ko burja.
Na smrt bled in zelen strmi stari gospod za njim in ustnice trepečejo:   -Tudi to ve!"
Oskrbnik Krivec je v tem v spodnji izbi na nizkem stolu sedel, pred seboj je imel razloženo svoje čevljarsko orodje ter je žvižgaje tolkel podplate. Sivi dolgi lasje so mu nagajivo padali po grba vem licu, na katerem je bila vtisnena vedno vesela in neskrbna natura.   Ko
— 79 —
si z žuljavo smolnato roko   obriše sitno  lasnato zbrav s čela,  ugleda na praga desetega brata.
„Ohej! le noter, le bliže, deseti materin sin! Kako ti jo kaj? Kaj mi novega poveš?" zavpije in vzame poludodelan čevelj med koleni.
„Tebi ne morem nič novega povedati, ti si že star, vse ti je že v kos prišlo, samo grob ti bo še nov," odgovori deseti brat in vrže svoje čevlje na klop.
..Volk te podiši!" pravi zopet čevljar ..čemu pa brusiš golo peto po pesku in po strnišču? Tako mi ne bos nikoli nič zaslužka naklonil; zakaj po tem bo samo Bog tvoj čevljar, ki ti bo vselej druge žive podplate pripel, kedar boš te shodil in skvedral."
„No, j'z menim, da imam zadosti dobrega čevljarja,  če sva z Bogom pobogala se za podplate-.
..To je res, železna opetica se zvrne in raztepe, živa božja koža pa ne z lepo. — Ali kaj mi boš novega povedal? Ljudje govore, da časi komu za srečo poveš, kakor ciganka: meni pa nočeš in ne privoščiš nikdar kaj tacega. Daj, daj, zini!" priganja Krivec in žebelj, ki se mu je Idi  zvrl.  iz čevlja  puli.
,. Ti si star, moli in pokoro delaj, če hočeš. Sreča se samo mlajšim pripoveduje."
..Vidiš, kako te prav uči" dostavi Krivčeva žena v  izbo stopivši.
,.Ti grdim ti, če ne boš druzega povedal, ko od groba in smrti in starosti  in   molitve   in   pokore,   ne-
— so -
snažna žvirca, zahvalil se ti bom s kopitom čez; glavo," hudnje se čevljar.
„Le molči, smole stari! ali mi pa še rajši povedi, kdaj boš hčer omožil, saj jo bo ongav Francelj doli iz vasi vzel, ne V"
Krivcu se na enkrat vedro lice zresnobi.
„0 Franclju se jaz nimam kaj meniti: in če nečeš, da bi se mi zameril, še ti ne govori o njem. — Kam jo bo vraga djal? Ko bi bil jaz vedel, da ima na svoji hiši toliko dolga, zares ne bi bil pustil svoji deklini ne ene besede govoriti s fantom. Saj si že slišal, da mu bo Miha hišo in zemljišče prodal."
,.Ne bo mu je — ne."  odgovori Martinek.
„Sam je tukaj-le pravil," potrdi čevljar. ,.Jaz sem nekaj vinarjev na stran položil, zato pa nečem, da bi šla deklina 1>tž po poroki z malho pO svetu. Zato tudi tebi svetujem, nikar jej ne nosi nobenih pošt od njega."
„Kaj pa, ko bi Francelj denar dobil? Ko bi skopuha plačal?" vpraša, Martinek in oprti čevlje da bi odšel.
„Kje ga bo dobil? Na posodo, to ni nič. J)rugače, ko bi mu ti povedal, kje so na sveti večer tolarji c vel i. ha, ha!"
„Kdo ve!"  pravi deseti brat. „Stoj no, kam pa kolovratiš?" vpil je čevljar, ali Martinek je bil že duri za seboj zaloputnil in videl ga je, kako je široke stopinje delal čez dvorišče.
— 81 —
-Glej ga, stari H šepetala je Krivčeka svojemu preljubeznivemu, „to je vender pol čudesa! Nikoli nihče si ne upa k našemu gospodu, ta Mrtinek je bil pa otodi dober čas gori. Kaj praviš, kaj je to?-1 Tn to čudo, kakor tudi Martinkove besede o možitvi svoje hčere sta mož in žena v dolgem zaupljivem pogovoru obravnovala, katerega pa ne ponavljamo bralcu zavoljo njegove dolgosti in navadnosti.
Martinek je grede skozi vrt, kjer je Krivčeva Fra-nica v gredi nekaj okopavala, postopil k njej ter ru-dečeličnemu dekletu nekaj tiho povedal, kar jej je še bolj razvnelo  obraz.
„Kaj ti   veš!" dejala, je.
„Bodeš že videla! Predno bo pust —" Martinek ni skončal. Zagledal je nedaleč Marijana, ki je prihajal po stezi. Na očesu se je desetemu bratu videlo, da bi se mu bil rad s pota ognil, pa bilo je že prepozno. Zato je oči v tla pobesil in hitro stopal po potu Marijanu ravno naproti.
Ko sta se srečala, stopil je deseti brat z eno nogo v stran in ni pogledal, niti ogovoril Marijana ter hotel dalje.
„Kaj si pa zopet iskal tod okolo?" vpraša ga Marijan. LVseti brat mu je bil edini človek, ki ga ni mogel videti,   dasi sam ni vedel prav za   prav   zakaj.
„Tebe že ne, za druge ti pa ničmari!" odgovori
Martinek.
6
— 80 —
snažna žvirca, zahvalil se ti bom s kopitom čez glavo," huduje se čevljar.
;,Le molči, smole stari! ali mi pa še rajši povedi, kdaj boš hčer omožil, saj jo bo ongav Francelj doli iz vasi vzel, ne?"
Krivcu se na enkrat vedro lice zresnobi.
.,0 Franclju se jaz nimam kaj meniti: in če nečeš, da bi se mi zameril, še ti ne govori o njem. — Kam jo bo vraga rljal? Ko bi bil jaz vedel, da ima na svoji hiši toliko dolga, zares ne bi hil pustil svoji deklini no ene besede govoriti s fantom. Saj si že slišal, da  mu bo Miha hišo in zemljišče prodal."
,.Ne bo mu je — ne."  odgovori Martinek.
,.8am je tukaj-le pravil," potrdi čevljar. ,,Jaz sem nekaj vinarjev na stran položil, zato pa nečem, da bi šla deklina brž po poroki z malho po svetu. Zato tudi tebi svetujem, nikar jej ne nosi nobenih pošt od njega."
.,Kaj pa, ko bi Francelj denar dobil? Ko bi skopuha plačal?" vpraša Martinek in oprti čevlje, da.bi odšel.
„Kje ga bo dobil? Na posodo, to ni nič. Drugače, ko bi mu ti povedal, kje so na sveti večer tolarji cveli. ha, ha!"
„Kdo ve!"  pravi deseti brat. »Stoj no, kam pa kolovrati*?" vpil je čevljar, ali Martinek je bil že duri za seboj zaloputnil in videl ga je, kako je široke stopinje delal čez dvorišče.
— SI —
..Glej ga, stari!" šepetala je Krivčeka svojemu preljubeznivemu, „to je vender pol čudesa! Nikoli nihče si ne upa k našemu gospodu, ta Mrtinek je bil pa otodi dober čas gori. Kaj praviš, kaj je to?" In to čudo, kakor tudi Martinkove besede o možitvi svoje hčere sta mož in žena v dolgem zaupljivem pogovoru obravnovala, katerega pa ne ponavljamo bralcu zavoljo njegove dolgosti in navadnosti.
Martinek je grede skozi vrt, kjer je Krivčeva Fra-nica v gredi nekaj okopavala, postopil k njej ter ru-dečeličnemu dekletu nekaj tiho povedal, kar jej je še bolj razvnelo obraz.
„Kaj ti   veš!a  dejala je.
„l)odeš že videla! Pred.no bo pust —" Martinek ni skončal. Zagledal je nedaleč Marijana, ki je prihajal po stezi. Na očesu se je desetemu bratu videlo, da bi se mu bil rad s pota ognil, pa bilo je že prepozno. Zato je oči v tla pobesil in hitro stopal po potu Marijanu ravno naproti.
Ko sta se srečala, stopil je deseti brat z eno nogo v stran in ni pogledal, niti ogovoril Marijana ter hotel dalje.
„Kaj si pa zopet iskal tod okolo?" vpraša ga Marijan. Deseti brat mu je bil edini človek, ki ga ni mogel videti,   dasi sam ni vedel prav za   prav   zakaj.
„Tebe že ne, za druge ti pa nič mari!" odgovori
Martinek.
6
__a2 - -
..Bodem videl, če mi ni nič mari, berač potepi vni!"
Martinek ga hudo pogleda, kakor bi ga hotel z očesom prebosti. ..Berač! — Kedaj sem tebe kaj prosil? Boga moli. da ne boš kedaj še večji berač ko jaz. Bog vč, kdo med nama ima zdaj-le več v rokah ti ali jaz."
_8e enkrat naj te vidim, da boš tod lazil, pa ti bom puško stolkel na buči." pravi mladenič in zaviliti kovalni kopito svoje risanice.
..Poskusi! Pri Bogu je milost potlej." odgovori deseti brat s pomenljivim smehom ter sam med seboj godrnjaje koraea dalje rez polje.
I! )di-si da je Marijan Piškav, površno izobražen, z drugimi ljudmi vred veroval, da ima ta Martinek Spak res nekaj čudesnega in vražjega na sebi, ali pa da se je v tem hipu vkljub svoji srčnosti in neustrašljivosti res bal tega človeka, ki je bil vsaj njemu nasproti že od vselej potuhnen in nekako preziren: nekaj ga je pretreslo, kesal se je. da ga ni na miru pustil in šel svojo pot.
Potok, ki teče čez slemeniške travnike in potem dalje mimo Obrbka. izvira v seveiju komaj dobre pol ure od velike lipe v odstranskem zatišju izpod hriba, prerastenega z brezjem in jelševjem. Ravno mimo skal, z robidovjem prepletenih, izpod katerih se tiho kaplja za kapljo pririva in potem v ozki stružici z lahnim šumom druga drugo dalje in dalje podi: tam mimo skal
— 83 —
drži malo oboj ena pot, kravji stezi podobna, čez hribe. Hodijo tod Obrščanje in drugi iz obližja malokdaj. Le kadar se kak gospo"lar napoti peš v daljni semenj po voli in hoče najbližjo pot čez hribe ubrati, krene jo tod-tja. Skoro nikoli pa nobenemu na misel ne pride, da bi po noči sam šel mimo samotnega znamenja, vega-stega križa in ..armade", ki že od nekdaj tu stoji in je zaradi pravljice in raznih ostrašljivih rečij, katere je ta in oni tu videti hotel, med narodom na slabem glasu. Bil je namreč na tem mestu pred več in več leti neki kramar ubit. Ker je pa nesrečni mož moral imeti kakove male grehe nid seboj in neznan tolovaj ni za mase dal. strašil je ubiti kramar nekatero mesečno in temno noč po brezju in celo doli na travniku je časi kdo mislil videti dolgo črno podobo s krošnjo in podkovano gorjačo stati med vrbovimi grmi.
V tem glasovitem kotu tedaj bi bil tistega večera človek videl desetega brata, kako je pod robidovim grmom čepe s klinom jamo v zemljo kopal. Mesec se je bil ravno prikazal izza vzhodnih hribov in je obseval samotnega človeka pri njegovem neznanskem delu tik lesenega križa.
Bilo je mrzlo. Martinku so se tresla kolena in večkrat je prenehal, odložil svojo nespretno leseno kopačo in si mel roke, da bi prste ugrel.
„Vrag! dve pedi globoko, zadosti je, kaj  bi zmr-
zoval!" zagolrnja kopač, izvleče iz nedrija vrečico, od-
6*
— 81 —
vozla motvoz, vzame nekaj denarja ven. drugo pa vrže v izkopano kotanjo.
„To bo zaklad!" pravi in se zasmeje tako na r'las, da sp lastnega joka ustraši. Vstane in gleda okolo. Le vodica je leliko šumela pod njim in razen njega in drevja na polu podrto podobe križanega Vzveličarja ni bilo čuti in videti ni živega ni mrtvega. Kotanja je bila kmalu zasuta. Vrhu prsti položi Martinek travnato ježo in potem zagrne mesto z odrastleki robidovega grma.
„Na. leži do jutra večer, da te s Krjavljem in Francljem za doto vzdignemo in, če ima škrat toliko moči,, da bo evenk in žvenk v žeblje ali oglje izpre-menil, naj  bo, to veselje mu že privoščim."
Potem nasadi svoj veliki klobuk na glavo in obuje čevlje. Ko gre mimo križa, ustavi se in reče: ,0 Bog moj, ne bodi mi hud. kadar bom na sodni dan stal pred teboj: ne bodi mi tačas tako malo milostiv, da bi me na levo posadil zavoljo tega, da sem burke uganjal po tvoji zemlji! Saj si mi dal s pametjo tudi neumnost: saj si vedel, kakov bom in kako se mi bo godilo, predno si me ustvaril.
„To se ve, morda mi boš enkrat dejal: če si hotel dobro storiti, zakaj si pri tem ljudi zapeljeval, da so na vraže verovali. Jaz vem, da je ta bosa. ali ravnam se kolikor toliko po tvoji besedi, ki si dejal: kar desnica dobrega stori, naj levica ne zna. Ljudje ne smejo vedeti, da bi jaz lahko   kaj  imel;   v grob   bom s   seboj nesel,
kar vem in imam. To pa drugače ni mogoče. — Morda ni prav, da ga imam v strahu, ki bi mu imel vsaj zato zahvaljevati se, da sem na svetu. Tudi morda ni tebi po volji, da tako živim, da ti kazen iz rok jemljem, pa — jaz ne vem, če morem drugače. Daj mi še nekaj časa tavati po zemlji in s tvojo pomočjo še pokoro storiti, da me vzarneš v nebesa k materi. In morda bo še on, ki ga večkrat opominam, kaj ima na vesti, napravil toliko kesanja in pokore, da mu bo tvoj sveti vratar od-slonil vhodišče v raj in se tam sprijazniva."
Po tej izvirni molitvici se Martinek počasi pomika ob potoku proti vasi. Ob dolenjem potoku so neki vaški tihotapci rake lovili. Ko jih Martinek zagleda, mahne jo proti njim in se že od daleč oglasi s svojim hreščečim glasom pevaje znano pesem:
Na mrzlem študentka             Je tiho jokala,
Je deklica prala,                    Jokala, jokala
Je prala. je prala,                   Je reva grenko!
Sedmo poglavje.
Srce je prazna, sreeuo ni.
1'reširen.
Kvasovn pismo prijatelju Ferdinandu Bojanu.
ko ti še le zdaj. še le po več mesecih obljubo izpolnjujem, vem, da si prepričan, da je bilo kaj posebnega, ki meje oviralo, da ti nisem bil mož beseda. Večkrat sem že imel pero v roei, večkrat sem bil že napisal nekaj vrst tebi namenjenih : ali vselej sem vrgel pero in pisanje od sebe. ko sem videl sestavek pred seboj brez nog in glave. Kajti ko sva se ločila, ti tjakaj, kamor te spremiti nisem mogel, in jaz kakor prognan Dioniz iz Sirakuz v Korint tlako delat s topoglavimi otroki: tačas sem bil tak, da sam sebe nisem poznal. Tožilo se mi je po tebi, prav zelo se mi je tožilo. Kamor sem šel in koder sem hodil, nikjer mi ni bilo prav. In če sem se vprašal, kaj je prav za prav. česa pogrešam, nisem si mogel odgovoriti. Čutil sem se tako osamljenega, tako nepotrebnega na svetn, da bi se bil res lehko sprijaznil s pregrešno mislijo: ko bi mi Bog smrt poslal, bilo bi morda še najbolje, ('emu sem pa tukaj, kaj je moja naloga? In v tacih trenutkih bi bil že skoro rad, da bi bil mogel misliti,  kakor splnšina tega sveta misli:
tudi jaz sem eden, da jih je več. eden izmed tistih: fruges eonsumere nati.
In še zdaj nisem popolnoma na dobrih nogah, dasi se reč precej na bolje obrača. Ti se boš smejal. Vender tebe in tvoje srce poznam. Tebi leliko povem, česar ne bi pravil nikomur. Ali vsega ti povedati ne morem, nimam prave besede za to. Čutim, čutim, ali kadar bi imel govoriti, tačas sem okoren in neroden. Upam, da boš ti izmed vrst bral, česar povedanega ne najdeš, kav bi ti pa jaz rad povedal. Nekaj jo v meni, kakor hrepenenje po nečem neznanem, ki se mi pa vender zdi, da že na polu imam.
Pa ti si pravi Kvas, rekel mi boš, kvasiš, da sam ne veš kaj. Prav govoriš, Nande moj, če tako praviš, jaz ros še sam sebe ne razumem.
Sponvinam se, da sem tudi tačas tako bledel, ko sva v samotni izbici odložila knjige in sva se pomenkovala o marsičem, česar ne bom nikdar pozabil, Spo-minam se. da si me ti kakor starejši in modrejši vedno zavračal in mi odgovarjal na moje večne tožbe: človek mora imeti toliko filozofije, da si dušo prosto ohrani vnanjih in notranjih stisk in težav. To sofistiko. ki si jo bil iz najinega prijatelja Horaoija na posodbo vzel, končaval si vselej z mentorskim obrazom rekšj: upanje, Lovre, upanje živi človeka, če ga že vse drugo zapusti.
Pa legal si — ne stoj! tako robato ti ne smem govoriti, ti se ne moreš legati — tisti modri poetje in blebetale) lažejo.    Saj že upam in   upam,   kar   sem se
— 88 —
zavedel, da živim. In kaj mi je prineslo to upanje? Nič; konec vsega tega večnega upanja je ta, da hlap-čujem, da sem priupal učeuištvo na starem gradu. Ali bi ne bil tega lehko opravljal precej, ko sem se brati in pisati izučil? ('emu sem se tolikanj ubijal? Čemu sem si prizadeval slepca Homerja razumeti in druge prismojene in pametne besede nekdanjih razmotati si, čemu sem postopača  Sokrata občudoval?
Že vem, kaj boš odgovoril, kako me boš oštel in me nehvaležnika pital. In da ne boš manil, da sem čisto izgubljen, moram ti povedati, da so vse to le besede, polu resne polu ne. Nekaj upanja mi je še vender ostalo, čeravno moja vera nanj ni tako nooinahljiva, da bi s teboj mislil, da človek o njem živi. Zakaj ko bi bilo to res, bil bi zdaj pri tebi, bil bi srečen pri tebi. Tudi ne smeš misliti, da jih več ne spoštujem, teh starih modrijanov. Ako časi sanjarim, sanjarim zato, ker me nekako veseli, menila ker bi s tem rad praznoto napolnil, praznoto v svojem srcu. Dokler sem še pri tebi bil, imel sem vsaj enega človeka, ki me je ljubil in razumel, kateremu sem lehko vse zaupal, vse povedal. Še te imam v srcu, tvoje prijateljstvo je menda edina reč, kar me moro navduševati, kar me more tolažiti. Ali ravno to je tudi, kar me nekako tare; kajti prav zelo te pogrešani: jaz bi rad imel vsaj enega pri sebi, ki bi čutil z menoj in se ž njim še o čem drugem pomenil, kakor o dolgočasnih vsakdanjih rečeh. Ne more mi iz glave, kadar se tebe domišljam, kitica pri-
~ 89 —
proste pesni, ki mi jo je onidan pel eden mojih tukajšnjih čudovitih prijateljev, mulhar prav po božji volji, ki se desetega brata imenuje (če veš, kaj to pomeni); pel je :
Po hribcih je ivje.             Al kje je moj ljubi.
Po dol:h je mraz;             Al kje sem pa jaz!
Pa to me domišlja, da ti moram kaj povedati o svojem življenju in svojih novih gospodarjih in prijateljih — ali da tega imena ne skrunim — znancih. Iz tega, kar sem ti ravno kar pravil in tožil, bodeš morda posnel, da sem nezadovoljen s svojim okrožjem. Toda pohvaliti se moram, da, kar se vnanjega življenja tiče, nisem do zdaj še boljšega imel in da so mi celo ljudje večjidel po golu. Menim, da že nekaj več sveta poznam, kar sem tukaj.
Moj gospodar, tako menda ti moram imenovati očeta svojega gojenca, moj gospodar je poluizobražen meščan, polu kmetovalec. Kakor prvega mora ga človek rad imeti. Tako prijazen in priljuden je z menoj, da si res v srečo štejem, da sem jaz, ki sem se težko in nerad pripravil in udal v to usodo, vsaj k tacemu možu prišel. Kakor kmetovalec je pa ves tak rusticus, kakor Horac svojega v lepem vrzu slika: Immoritur studiis et amore senescit habendi. Zares jaz tacega človeka ne urnem, ki ima dovolj in več ko dovolj in vender še vedno v tem tiči, kako bi pridobil še več. Moj gospodar je omikan mož, ve ti o vsem govoriti; kakor se kaže je tudi marsikaj  bral, lepo knjižnico ima,   marsikatero
— 90 —
pametno besedo izgovori, ki bi bila vredna, da bi si jo dobro zapisal in ravnal se po njej. Ali najljubše mu je vender govoriti o žetvi in setvi, o žrebetih in teletih, konjih in volih in drazih enakih rečeh. Pri najmanjšem delu misli, da mora zraven biti, vse ogleda in vse dela. Večkrat sem si mislil, ko sem ga zvečer videl vsega utrujenega: kaj ti je treba vse obletati, tolikanj ubijati se, tolikanj trpeti in skrbeti! Jaz zase menim, ko bi enkrat toliko imel, da bi pošteno utešil potrebščine tistega dela svoje osobnosti, ki ga telo imenujem, jaz bi nikdar ne mogel še dalje in dalje riti in pridobivati, ampak hotel bi živeti srečen in zadovoljen. Da feaškega življenja tu ne mislim, to že vem, da ti na misel ne pride.
„Kako je to, da se hoče nekaj šopiriti s temi sploh znanimi izreki, morda bi me rad o svoji učenosti prepričal," bodeš rekel videvši, da sem te že dvakrat v teh vrstah razveselil, omenivši starega klasika. Ali tudi to sem še tukaj pridobil. Imam namreč starega študenta,, čudovitega človeka, brata svojega gospodarja, za učenika in učenca. Ah, ko bi ga ti videl, tega po-starnega, sesušenega, raztrganega in zamazanega moža; ko bi ga slišal, kako govori vedno o pijači, ne nedolžni vodi, temveč o sladkem vineu in žganju, kako časi celo mene pridobiva, da bi šel ž njim; kako pri tem ve navajati primerne in neprimerne latinske izreke iz raznih knjig — ti bi mislil, da imaš starega slovečega capina Diogena pred seboj,   ki  mu druzega ne manjka
— 91 —
ko poveznene kadi, da bi vanjo zlezel in pa malo več ciniške filozofije. Zakaj, ko bi k temu kak Veliki Aleksander prišel in mu na izbiranje dal. kaj bi rad imel, izprosil bi si moj stari učenec rajši frakljec žganja, kakor pa da mu ne bi solnca zaslanjal. Učenca pa imenujem starega Dolfa (kako čudno naše ljudstvo imena za svoj jezik prekrščuje!) zato, ker časi zjutraj, ko na vrtu berem svojega in tvojega ljubljenca, pride k meni ter mi knjigo iz rok vzame in jame prestavljati, da se mu ne morem prečuditi. Koliko talentov je Bog ljudem razdelil, ljudem, ki te darove zakopljejo sebi in človeštvu na škodo. Nekatero leto je že preteklo, kar ni imel knjige v rokah, veliko je v tem času takega doživel, kar ni v nikakeršni zvezi z izobraževanjem boljšega dela našega bitja, celo veliko je počel, kar bi bilo preleliko utopilo poslednje duhovne moči v njem, in vender časih, kadar mi bukve iz rok vzame, tako dobro zamotane reči v Horaeiju pretolmači, da ne vem. kaj bi mislil: ali imam genijalnega človeka pred seboj, ki je tudi njemu namenjene darove zakopal, ali pa so nekdanji učeniki vse drugače znali učencem znanosti prilastovati ko denašnji pedantje in suhoparniki. Pa bodi dovolj o tem, drugi pot ti povem, če boš hotel, vso zgodovino tega čudnega „biserja v blatu".
Ker sem ti začel obrisovati svojo okolščino, moram ti še druge spomina vredne osobnosti, s katerimi se tu pečam, pred oči postaviti, da si boš potem moje življenje in vsakdanje početje posnel.    Ker sem ravno
— 92 —
z moškimi začel, ostanem dosleden in ti najprvo te v rudimentu naobrazim, dasi s tem še ne rečem, kakor da bi imeli ti kako prednost ali bi mi bili bolj po volji od žensk. V obližju, komaj nekaj streljajev od mojega zdanjega stanovanja, stoji stara polu razpadena luknja, ki se gradič imenuje in je svojina enega najnenavndnejših ljudij, nekega starega bogatega hipohondra, ki ne trpi žive duše blizu sebe. Njegov sin Marijan je vsakdanji gost pri nas, tedaj tudi eden mojih novih znancev. Človek je iste starosti ko jaz, kaže se mi bolj prijaznega, ko mi je ljubo, veliko mi ima pripovedovati, zdaj me zvabi in spravi tja, zdaj sem; ali pri vsem tem ga nisem nič kaj vesel. Časi grem ž njim na lov, ne tolikanj iz veselja kakor zavoljo tega, ker se ne morem odpovedati. Ti veš, da me časi tista neslanost popade, da se zamislim v kaj in molčim. Te slabosti se še dozdaj nisem odvadil, kakor si iz tega razvidel, kar sem ti od kraja pravil. Moji tukajšnji ljudje pa to mojo razvado razlagajo, da menijo: dolgčas mu je. Zato in ker so zares dobri ljudje in bi mi radi ustregli, silijo me. naj to in to z Marijanom vred počenjam. Tako se primerja, da sem večkrat, nego mi je ljubo, s puško v hosti ali s trnikom na ribnjaku ali zdaj, kar je sneg zapadel nad ptiči. V teh priložnostih pa moram spoznati si, da nisem za tacega prijatelja ustvarjen, kakor ga mi je usoda tu pripravila. Dobra duša je, prijazen, veliko si prizadeva, da bi me razveselil in jaz sam si dostikrat očitam, kako mu morem tako nehvaležen biti; ali kar je, to je,
— 93 —
pravega sočutja do njega popolnoma pogrešam. Saj veš. da sem časi več ur lehko blebetal; s tem pajdašem pa mi dostikrat pogovor obtiči, beseda mi pogre, nimam se česa meniti ž njim. Govori veliko; ali vse njegovo mišljenje se plete o tem, kar mu je najbliže, in to mene ne more vezati. Ima še nekoliko izobraženja, čeravno veliko ne. Ta človek, kakor se mi po vsem vidi, namenjen je ženin najlepše deklice, kar sem jih jaz v življenju videl, hčere mojega gospodarja, Manice.
Nečem poskušati, kako bi ti na papir narisal njeno-podobo, zakaj beseda je okorna, pero bi jo bolj kazilo kakor slavilo. Celo ko bi bil slikar, ne mogel bi temu obrazu vdihniti tiste blagosti in tiste srčne dobrote, katero človek spozna, ako je bil nekaj časa ž njo vkup. Zares menim, da omenjenemu srečnemu mladeniču zavidam ta biser, katerega morda ne bo tako vreden, kakor zasluži in zato morda ne ve in ne bo vedel, kaj bo dobil na svetu. Tu vzor lepše polovine človeštva, in tam suh navaden človek, ki morda še ne čuti globlje kakor vidi, ki ima morda ozke in omejene misli o po-zemski sreči — ali ni to nasprotje? Nasprotja pa se-po naravnih in logičnih zakonih ne strinjajo, ne vežejo. In vender mi pripovedujejo ljudje, da se mislijo tu vezati, da meni gospod slemeniški  dati   svojo   hčer  Marijanu.
Ko sem sam te razmere opazoval, prepričal sem se zdaj, da je resnica; zdaj pa se mi je zopet zdelo, da ta reč še ni tako gotova. Marijana nisem mogel nikdar nič vprašati o tem, še govoriti ne morem ž njim
— 04 —
o tacih rečeh:  sam ne vem   zakaj.    Vidim,   da   sta   si kakor dva stara znanca,   da   se   tikata  kakor   brat   in sestra;  ali nobenkrat ju nisem še   dobil v kakem bolj skrivnostnem in živem pogovoru,  vzlasti pri njej nisem videl nikacega znamenja gorečega čuta do njega.  Mislil sem, da deklica razumno misli, da sa njeni zdravi pameti nepotrebna in neumna zdi vsakšna sentimentalnost in vnanje skazovanje, da je torej  v tem podobna  pri-prosti slovenski materi, ki goreče ljubi svojega odrastlega otroka, pa ga ne poljubuje,  ne   objemlje,   ampak rajša pod tršo skorjo zakrije blazno ljubezen. Drugekrati pa, ko  sem s svetom  in   sam s seboj   nezadovoljen   kje v kraju sedel in me je zalotila in sva kak pogovor pričela, izprevidel sem,   da sem tu  napačno obsodil; izprevidel sem, da ima deklica zraven svoje vse razumnosti celo nekaj romantičnega mišljenja.   Lehko   povzameš,   kake sklepe sem iz tega delal glede omenjene reči. Napeljal sem časi govorico nanj,   omenil sem njenega čestilca; pa   nikdar   se   neče   z   menoj   o tej   razrnerici   meniti; vselej   se   mi   utegne  s tem,   da   resnobna   postane   in začne o družit rečeh govoriti, ali pa se nekako čudno in ljubo nasmehlja, da ne vem ali hoče reči: kaj ti je niari moje ljubezni, ali pa misli naznačiti, da ljudje brez nje številijo.
Po vsej 'pravici boš dejal, kako je zopet to, cla se po starobabje vedečen vtikam v reči, ki bi me imele toliko brigati, ko predlanski sneg. Jaz moram reči: mea culpa, res sem nespameten. Človek nima časi kaj
— 95 —
delati, pa si take uganjke zastavlja. Tako menda tudi jaz agibljem, ker imam preveč časa. Moj učenec je ljub, priden fantič, boji se me in rad me ima, tako da se prav dobro razumeva. Ker mi vse o pravem času stori, kar mu naložim, preoblagati ga pa nočem, ostaje mi precej praznega dneva. Ce teh ur ne presanjarim v svoji izbici, grem na vrt, kadar ni premrzlo in tam v kolibici časi najdem gospodično pri — bukvah. Ko ne bi že druzega imela na sebi, že to, da posebno rada bere, moralo bi me, da bi jo čestil. Kajti jaz mislim, da je že to znamenje dobrega srca, če kdo ljubi poezijo ali lepoznansko berilo. Le pomisli, kako sva med seboj časi prav sodila tiste izmed svojih vrstnikov, katerim ni bilo mari za drugo, kakor da so ustrezali raznim telesnim potrebam: katerim je vsako branje mrzelo, izimši morda kake posebno domišljijo budeče spise, ki so jim le zato dopadali, ker so jim bili po meseno* ti v rodu.
Mati njena, že precej priletna ženica, gospodinja je skozi in skozi. Vse hrame in predale v pohištvu mi je že razkazala in razložila, tako da sem se že časi dolgočasil, ker ne morem trditi, da bi me malenkosti zanimale : kaka roža iz tega in tega semena vzraste; kako se to in ono orodje rabi; kako se korenje za seme prav sadi in enake reči. Pa mamka je dobra, skrbljiva zame, kakor bi bil njen sin in varovati se mi je, da je ne žalim s tem, ko bi pokazal se nepaznega ali malomarnega v takih imenitnih in potrebnih pogovorih.
— 96 —
Veš, da imam jaz tudi kmeta rad, ker sem sam iz prvote bil kmet, ker sem sam kakor deček že za brazdo plnžne držal. Med priprostimi kmetskimi možaki čuješ časi izvirno in tako modro misel, da se je ne bi smel noben modrijan sramovati; čuješ primere in govorne podobe, katere reč tako do dna in tako živo pred oči postavljajo, kakor malokateri poet zna izraziti izlege svoje domišljije in glave. Kmet je po tej moji misli tudi šola mislečemu človeku. In zavoljo tega svojega načela rad zahajam med ljudstvo. Imam tudi že lepo krdelo znanih originalnih mož. katere opazujem in časi od njih kako poberem. Rad bi ti opisal na kratko tudi le-te, ali ti si ne mara premalo demokrat, meščanska kri ti vre po žilah, meščanstvo pa je prelaz na boljar-stvo. Utegnil bi se malo nasmehniti moji priprostosti, kakor bi to ti imenoval.
Razvidno ti je iz vsega tega, da bi bil na mojem mestu vsak pošten in zmeren človek srečen in tako zadovoljen ko mačka na peči, če dovoljuješ, da ti robato povem. Jaz si tudi časi trudim preveriti samega sebe, da mi je dobro, ali vselej ne gre. Kakor sem ti od kraja pisma povedal, pogrešam tebe. Nande! pogrešam svesti, da sem sam svoj gospodar,1-'' na pravem mestu in pravem potu do namena, ki bi mi bil po volji. Zakaj mi je Bog naklonil, da moram v najlepši dobi svojega življenja za tujo mizo sedati, to mi ne gre v glavo. In vender moram takoj pri tej priči izpovedati se, da ne bi rad tega mesta popustil, ko bi mi prilika ponujala

- 97 —
se, celo ne tako brž, ko bi mi kdo odprl pot na univerzo, katere sem še pred malim časom tolikanj želel. Kaj ne, da se me je poprijel deseti naglavni greh _con-fusio", ter se me drži kakor laščec. Odpiši ni kmalu. Željen sem videti, kako me boš obral in oštel. Za zdaj te Bog poživi! Podajem ti roko tez hribe in doline.
Tvoj L o vre. Pripis: Ravno sem zgibal to kroniko svojih sreč in težav, ko mi pride stara naša hišina povedat, da je gospod Vencelj (okrajni zdravnik, poštena duša, eden izmed prvih mojih znancev v tem času babilonske sužnosti — Bog me ne kaznuj, da tako neumno govorim) s svojo hčerjo prišel v grad in da po meni vpraša. Predno torej zapečatim te vrste, ki bodo tebe videle, menim, da ti moram še to imenitno novost povedati. Omenjeni otec gospod Vencelj kaj radi govore o svoji hčerici, večkrat so mi jo obljubili pripeljati. Radoveden sem, kakšna je, zato grem precej doli. Ko bi bila taka, kakor-------pa zdrav!"
7
Osmo poglavje.
Skupaj midva sva sedela, Xania lep Tečer je bil.
S.  JonUo.
Drugo Kvasov o pismo.
ho! za enkrat si se še zmotil, predragi moj! Sicer skazujem vso čast tvoji modrosti in razumnosti, ali tako ti jaz vender nisem rekel med vrstami brati, kakor vidim iz tvojega odgovora, da si presodil mene in moje „pomanjkanje". Da sem jaz zaljubljen! Da samo zavoljo tega tako enostransko opisujem svojega tovariša Marijana, ker vidim, da mi je napoti! Moj Bog! ne vem. če se norca delaš iz mene in iz mojih okolščin. ali pa se je tebi samemu kaj tacega pripetilo, česar v svoji porednosti mene dolžiš.
Po vseh besedah je videti, da tako o njej govoriš, kakor cigan o žainetovih hlačah, to je zmerom in najrajši. To so tvoje besede in na dalje imaš skozi in skozi neko veselje nagajati mi in mi reči podtikati, katere m i še na misel niso prišle, dokler nisem imel tvojega pisma v roci. Kar se omenjenega pregovora tiče, moram te opomniti, da nikakor ni na pravem mestu, čeravno je naroden. Kako se ti, hudoba, pre-drzneš mene ciganu primerjati in celo lepo deklico tisti
— 99 —
reči, ki se v pošteni družbi nikakor ne imenuje. In ti, ki si meščan, ki bi moral vedeti, kaj je prav, kaj ne! Ko bi bil že jaz to izrekel, meni bi ne bilo tolikanj zamerjati.
Premislil sam tvoje besede. Popolnoma se zlagam s teboj, da se mi vzbuja čut. ali bolj prav potreba v srcu, katere poprej nisem imel. Ali s tem, da trdiš, kakor bi bil tvoj prijatelj drugi del svojega srca tebi vzel in deklici oddal, kažeš samo, da m i premrlo poznaš, da mojemu razumu in značaju premalo zaupaš. Toliko bi me pa vender moj prijatelj ima! poznati, da bi vedel, da ne bo Lovre Kvas nikdar ravnal samo tako, kakor mu bode srce velelo, ampak da bode poslednje vedno podlaga! oblasti zdravega uma in premisleka. Nikakor ne morem tajiti, da me srce ne vleče do hčere mojega gospodarja; — da, to moram izpovedati se tebi, predragi moj, — če je eno bitje na božjem daljnem svetu, za katero bi se jaz z vsem mladostnim ognjem vnel, za katero bi norel in gorel, kakor je kedaj kak človek mog^l: bila bi enaka deklica, kakor je ta, katere sem ti v zadnjem pismu omenil. Jaz sem si v nekdanjih in zdanjih sanjarijah svoj ideal precej visoko zastavil, čeravno nisem preziral pri tem, da se od človeka kaj božjega ne sme terjati. Keči moram, da ves ta čas, kar sem tukaj, nisem na njej ni najmanjšega madeža zapazil; vedno je tista krotka, dobra duša, vesela in resna, domišljava
in razumna.
7*
— 100 —
Ali da bi si upal misliti z vso resnobo drugače na njo, kakor s spoštovanjem, tega ne smem, kajti razum mi veli: kaj je ona. kaj  si ti?
Svet sodi Človeka po tem, kar ima. kar je in kakeršen je. Svet je pa že star; torej tudi ta navada v starosti utrjena: kdor bi jo hotel ovreči, ta bi sam stal, kdor bi jej hotel ravnati nasproti, moral bi skalo v strm klanjec valiti.
Ona je edina hči premožnega, lehko rečem bogatega graščaka, imela bo lepo doto in dasi oče njen ni plemenitnik, ima vender češčeno poznano ime.
In jaz! — nimam nič. ne veljam nič, nisem nič! Zal i bog!
Ali bi ne bilo zatorej več ko nespametno, ko bi se jaz srcu in njegovim nagonom udal? Ali bi ne bilo naravno, da bi padel, ako bi tako visoko letal?
Vidiš, kako si ti te reči vse premalo premislil, predno si svojo trditev zapisal, da sem  rzaljubljen".
Velikokrat sem že premišljal, velikokrat sem na tihem tožil nad svojo usodo, ki me je tako nizko postavila. Ne, da bi bil s tem nezadovoljen, kar mi je Bog dal, ne da bi se bil hudoval nad svojim rojstvom v malem bornem podstrešju, nikakor ne, da bi me bilo sram, da sem iz najnižjega ljudstva: le zavoljo nje, da mi je nemogoče na njo misliti, to mi je bilo bridko. Nečem ti prikrivati, da sem imel dostikrat hude boje, da sem potlačil take misli, in da me skrbi, bom-li imel   moči   dovolj   zatirati   čut,   ki   bi  mene   in   njo
— 101 -
nesrečna storil, ako prodere. Celo vraža me malo straši. Tukaj je namreč, kakor Nem ti menda že omenil, čuden človek, prorokovalec. deseti brat. S tem sem se bil sešel na prvem potu v grad in dejal mi je z nekako vzvišenim glasom, da bom svoje stanovanje in življenje na tem kraju pomnil vse življenje. Čeravno ne dam nobenega groša na take besede, vender so mi že dostikrat na misel prišle in menim, da je izreko-valec morda res videl mojo prihodnjo nesrečo.
Vsak si sam kuje svojo srečo: zato upam, da se bodo vse skušnjave ubile nad mojim značajem, katerega hočem in moram ukrepiti in utrditi. <>b pravem času čem paziti, da ne bo imel moj gospodar vzroka, spominati se me kot nehvaležneža.
Pamet je boljša ko žamet, da kakor Sanho Pansa v pregovorili govorim, in pamet mi Bog ohrani, pamet in preudarek, pa bo dobro!
Pa bodi dovolj tega modrovanja: sicer boš po-rednež še iz tega svoje sklepe delal in me boš morda v prihodnjem pismu domislil na volka, ki s^ je ravno s tem izdal, da je tele snedel, ker se je preveč branil. Nič ti ne zaupam, sama nagajivost te živi.
Ker po psihologičnih zakonih vsak o tem najrajši govori, s čimer se p:-,ča, ne smem sa tuli jaz zavreči, ampak moram ti kaj iz svojega učeništva povedati. Moj učenec je kaj bistre glave in to me veseli tolikanj bolj. ker nisem tacega pričakoval. Vzpo-mladi bom že po malem z latinščino lehko začel,   ker
— 102 —
fantič je bil že precej pridobil od sestre, ki ga ima neznansko rada, pralno sem jaz prišel. Ce bodem kaj dalje časa tu ostal, upam si pravega mladeniča napraviti iz njega. Za prvega me je bilo volje ostati le največ dve leti, ali zdaj se pomišljam in pravim, da, te bo tako ko zdaj. ostanem tri leta. Ta čas bom prislužil lep kupec in potem se vidiva ti v zadnjem, jaz v prvem letu. Starejši učenec moj. stvijc prvega, pak je postal moj učitelj. Pred včeranjim me je bil izvabil, da sem šel ž njim v krčmo, kjer so mi kmetje veliko ponujali piti, samo na zadnje sem moral več praznih bokalov plačati. Ti na mojem mestu bi bil rekel: rad imam kmetn, dokler ga ne vidim: ali meni ni nič žal ni za denar ni za čas, ker sem se veliko naučil pri možakarjih.
Prijatelj, prijatelj, kaj bo iz mene! Včeraj, ko sem ti do tukaj pisal, govoril sem tako, precej potem sem se svojim mislim, skoro bi rekel, izneveril in danes, ko zopet pero v roko jemljem, moram govoriti drugače. Res je, predragi moj Nande, kar si trdil; res je, česar sam ne morem ali nisem mogel ni sebi ni tebi povedati: vsadil se mi je v srce čut, ki je več ko spoštovanje in prijateljstvo.
In kje je moj razum? kaj mi veli? Pravi mi, da ne ravnam prav, da sebi in njej nesrečo na glavo nakopavam, da svojemu prijatelju Marijanu krivico delam.   Pripoveduje mi um, da je vsaka misel na njo
— 103 -
nespametna, da njen oea ne bo nikdar dovolil, da bode nejevoljen in jezen iztiral človeka iz svojega domovja, ki ni nič s seboj prinesel, razen deset prstov na rokah in staro suknjo na sebi, ki je kakor služeč v njegovi hiši, — in si upa vender oči povzdigniti do nje, do njegove hčere.
Kje je tista moja glava, tista moja trdna volja, katero sem mislil, da imam? Nikjer je ni, nikdar je nisem imel.
In jaz sem eden tistih ljudij, ki so ga navduševale besede starega pesnika, ki poje: če se svet po-grezne, v razvalinah ostanem mož nevstraš n, dosleden svojim prvim namenom in načelom! Ne, samo slaba trstika, tenka šibica sem, ki raste v hitrem potoku. Vsak valček, dve združeni mali kapljici jo zazibljeta, vsaka lehka sapica jo zamaje in pošibi. Nestalnost, neznačajnost, to je podedoval vsak Evin sin od svoje matere in jaz tudi nisem  1 rez te podedinc ostal.
Pa stoj! ni res, kar sem tu izgovoril.
Ni me majhen valček genil, ni me sapica pre-meknila! Rajši bom burne terjatve človeškega srca primerjal goratim morskim valovom in hrupnemu viharju. Rajši se ti bom opravičeval, kakor obtoževal. Nisem še omamljen, ali otrpnila je moč tolikanj, da kljuboval ne bom več dolgo, to vem.
Udati se moram, srce tako hoče, da, udal sem se že!
— 104 —
In kako bi se človek mogel ustavljati čutu, ki mu je mil, za katerega mu je sam stvarnik o Uočil velik del srca. ki je najblažji. najlepši izmed vseh potreb njegovega notranjega višjega dela!
Ta zakaj ti pripovedujem vse te reči? Naj ti s hladno, mirno krvjo povem najin včerajšnji pogovor in potem boš sodil, zakaj je dragi del tega mojega pisma različen od prvega. Reci na to, kar hočeš, jaz pravim samo to: na mojem mestu bi ti ravno tako ravnal. To se ve, marsikdo drug bi se mi posmehoval, zato pa jaz te reči razkladam le tebi, ker ti poznaš mene in jaz tebe.
Včeraj popoludne sem se bil naveličal pisati. Mislil sem: pismo do Nandeta lehko jutri ali drevi skončam, zdaj pa naj se malo na prostem sprehodim. Ravno solnce je prav gorko sijalo, sneg se je po strehah topil; slišal sem v svojo izbico, kako se je drevje po vrtu veselo otresovalo zimskih bremen, iz kratka: bil je najlepši zimski dan, kakor si ga le na deželi misliti moreš. Vzamem neko knjigo, bil je menda Katul in grem ven.
Konci vrta stoji ulnjak. Dasi bučele zdaj po zimi mirno v svojih panjevih spe, zahajam vender skoro vsak dan tjakaj na klopico sest. Ne bom dejal, da me mika na to mesto le solnce, ki ravno tii-sem vsako popoludne posebno toplo sije, ne, mari ti resnico povem, tudi zato hodim rad tjakaj brat, ker dostikrat nahajam   tam   Manico,   s   katero   se   kaj   pomeniva.
— 105
Pa da si ne boš mislil, Bog vedi kaki so ti pomenki, moram ti povedati, da se nisva še nikdar druzega razgovarjala ko najpametnejše reči, nikdar do — včerajšnjega dne.
Vselej sva imela pogovore, iz katerih sem jaz veliko koristnega pridobil. Ne vem. če sem ti že povedal ali ne, da je ta deklica izobražena in razumna bolj kakor vsaka ženska, kar jih jaz poznam. Dostikrat sem se jej čudil, ko je govorila o Šekspitju, o italijanskih in nemških klasikih bolje, kakor bi bil ti govoril. Posebno rada ima Valvazorja, pozna iz njega našo domačo zgodovino skoro do pike in ker me je dostikrat osramotila s tem, da sem bil v tem gotovo potrebnem znanju tako neveden, poprijel sem se bil še jeseni našega zgodopisea in sem ga do dna pregledal samo njej za ljubo, da sem mogel o tem govoriti. Pesni našega menišiča Vodnika zna iz glave in kadar začne kako deklamovati, zdi se mi za trikrat lepša, kakor če jo berem.
Usedel sem se bil na klop pred ulnjak. Bil sem nekaj nemiren, sam ne vem prav zakaj; morda so me ravno besede pekle, ki sem jih bil poprej za tebe napisal. Nisem imel nič veselja do branja; vender da bi se razmislil, odprem knjigo. Naletel sem nesrečno mesto v svojem Katulu, kajti kar mi je prvo v oči prišlo, bile so besede:
Odi ct amo.    Quare i d faciam, fortase requiris. Noscio, sed fieri sentio et excrutior.
- 106 -
Precej teli besedij sem imel zadosti. Zdelo se mi je, da so zame in name narejene. Zaprem knjigo in začnem — vest izpraševati. Kolikor bolj sem premišljal tisto tvojo opazko v poslednjem pismn, toliko bolj sem se preveroval, da si me prav spoznal, da je res, česar si sam nisem bil v svesti. Ali sklenil sem še enkrat tam pred ulnjakom, da se hočem premagovati, da še tebi ne povem, kaj je prav za prav v meni, ker zdelo se mi je, da bom laže zatrl vsako ljubezen, ki ni na pravem mestu, ako se nikomur ne odkrijem, ako še sam sebi tajim resnico, katere hladna pamet ne odobrava.
Dolgo sem menda tako sedel; solnce se je bilo že bliže na zahodu pomeknilo, hladneje je bilo postalo na mojem sedežu.
Mil in prijeten glas me iz teh sanj prebudi in ko kvišku pogledam, vidim njo pred seboj.
Vem, da sem bil rudeč ko rak. Na pozdrav nisem mogel besede odgovoriti. Stala je pred menoj; lepša se mi ni še nikdar zdela.
„Zdaj sem Vas pa motila v kakih sladkih mislih. Tako ste bili vtopljeni, da mi je bilo na mari, tiho odtegniti se. Samo ženska zvedavost, kaj ima pač tak mlad gospod, ki se mu veselo širni svet odpira, da glavo podpira in resno tu sedi, kakor bi bili vsi dobri ljudje pomrli," dejala je ona in se usedla ne daleč od mene na klopico.
— 107 —
Jaz se posiljeno nasmehnem, odgovoriti nisem vedel kaj.
„0, na vse zadnje Vam še rudečica v lice udarja. Že vidim, da sem Vas še zalotila, ko ste kake svoje prijetne skrivnosti premišljali.   Ali   se   dado   ugeniti?"
Njena veselost je bila nalezljiva. Hitro me je minila otožnost, udal sem se v ta pogovor in sem jej rekel: „Pač težko, da bi ugenili. kaj mi je ravno po glavi rojilo, a ne bom tajil, da ima tudi nekaj skrivnostnega v sebi."
„No čedalje bolj sem vedečna. Vidite, kako hitro uganem, kaj Vam je! Kar z lica sem Vam brala. Morda bi se še dalje prišlo od splošnega do posebnega. Kolikrat se sme ugibati? Postava je trikrat."
„Ce tudi večkrat rečete, ne boste do pravega prišli ..."
„Le stojte! najprvo mi povejte, ali so bili Vaši spomini ali Vaša premišljevanja, kakor rajši hočete, vesele ali žalostne vrste?"
„Kakor se pogledujejo," odgovorim jaz — „saj veste, da imajo vse reči po dve strani — eno svetlo in eno temno, ali . . ."
„Nie, nič! že se mi odtegujete, pa mi ne uidete z lepo. Pa nič ne de, če tudi nečete naravnost odgovarjati, vse eno Vam pridem de konca, le čakajte. — Trikrat je dovoljeno! —■ Potem pa morate biti tolikanj možati, da se boste udali, kadar resnico zadenem."
— 108 —
„To Vam prav lehko obljubujem," dejal sem v svesti, da sama na sebe ne bo prišla. Cisto nič mi pa ni bilo dobro pri srcu, čeravno sem se drugekrati enaki nagajivosti lehko smijal.
„Začela bom od zgoraj. Prijateljstvo se Vam po Vaših lastnih besedah, če se prav spominam, zdi ena najvišjih in najblažjih idej. In ker ste tako srečni, kakor ste že pravili, da imate pravega dobrega prijatelja, moram najprej misliti, da ste se njega spominali. Mari ni tako?"
„Samo en del ste ugenili. Pač mi je bil tudi prijatelj v mislih, ali poglavitna osoba on ni bil." rečem jaz.
„Ze dobro, kaj pa hočete še več. Precej v prvič en del, v tretje pride morda vse. Zares ne mara, da se bom tako prevzela, da bom sama preverjena svojega histroumja in se bom sama hvalila. Le tiho! Vi, gospod učitelj! ste prav slabo odgovorili, ker ste se na dveh krajih odkrili, prvič da sem en del ugenila in drugič ste rekli, da prijatelj ni glavna osoba. Iz tega poslednjega posnemljem, da ste na o sobe mislili in tako imam zdaj dva držaja, katerih se lehko poprijemljem."
„Ne, vprašajte gospodična!" dejal sem jaz, „prvo ni bilo nič napačno. Da ste en del ugenili, to sem bil primoran povedati, ker ste me ravno pred na možato besedo priverili, da se moram udati, kadar resnico za-denete. Drugo je bilo pa že menj premišljeno."
— 109 —
„To je veliko, če človek tudi svoje slabote spoznava. Ponižnost je lepa čednost. Drugekrati bi Vam take nepremišljenosti ne odpustila, ali zdaj imam toliko samopridnosti, da Vas prav rada odvezujem zato, ker je meni na korist,"  reče ona.
Ne vem, če sem jo popred še kedaj videl tako veselo, kakor v tem razgovoru.
„Kdo bi si bil mislil, da znate iz vsake besede sklepe delati,"  pravim jaz.
„0 to je spet slab poklon in znamenje, da Vi mojemu umu malo zaupate. Le tiho, ne dam Vam popraviti te pregrehe. — Zdaj velja v drugič. Kakor dober vojvoda grem precej v središče sovražnikovo. Morda ste mislili na kako podobo, ki Vam je še Iju-beznivejša ko prijatelj, o kateri mi pa dozdaj še niste ničesa pravili."
Nande moj! kje so besede, da bi ti povedal, kako mi je srce bilo, ko je ravno ona to izgovorila! Kako mi je kri šla v glavo, kako se mi zagrnilo pred očmi, kako mi je spaval vsak pomislek tistega razuma, vsled katerega do tedaj sam sebe nisem poznal!
Dasi mi je zastavila ono prašanje, kakor v šali in s svojim ljubeznivim smehljanjem, zazdelo se mi je, da se jej je glasek malo tresel, da se jej je lice malo oživilo, oko hotelo pobesiti se - - in prijatelj, to mi je bilo dovolj, kakor blisk me je prešinila misel, da bi mi ona lehko vračala tisti čut, ki sem ga jaz čutil, a zatiral.
— 110 —
Nisem v tem hipu mislil, kaj sem, kaj imam, nisem mislil na njenega očeta, niti na svet, ena misel je prodrla in zatrla vse druge, in to je bila ona.
Ne morem povedati, kaj sem govoril, kako sem se vedel, le to vem, da me je bila glava popustila, da je srce govorilo namesto nje, da sem jo za roko prijel, da mi jo je pustila, da sem jej povedal več, kakor sem sam vedel do tedaj.
Pa morda si še preveč upanja delam. Odgovorila mi ni namreč še nič.    Ni imela časa.
Kakor usoda človeku od rojstva do groba nagaja, tudi meni ni prizanesla, ni mi pustila, da bi bil slišal brž včeraj tisto besedo, za katero dam kri in življenje. Prišel je bil   tretji   človek,   ki  je   vsemu  konec   storil.
Ne smeš si pa misliti, da je bil ta nepotrebni tretji človek kak razjarjen oča ali srdit tekmec, bil je hvala Bogu bolj neškodljiv dobrohoten človek, priprost berač ali moj „deseti brat", ki ni druzega hudega napravil, kakor da mi je ona roko iz roke izpulila in za ulnjakom izginila. Vselej sem tega človeka rad videl, ali včeraj bi ga bil, kakor neljubo pričo, najrajši vrgel čez deveto goro.
Bojim se sicer ne, da bi me izdal, ali vender me. je nekako pretresnilo, ko me je ta čudni mož domislil tiste noči, ko sva bila prvič vkup, in ko mi je prorokoval, da bom grad in grajske ljudi pomnil vse življenje. In kako bi mogel tega večera pozabiti, ko bi tudi že druzega nič ne doživel več! Razloži mi,
— 111 —
kako je ta človek vedel, kaj me čaka? Od kraja sera mislil da je nor, večkrat sem pa že imel priliko prepričati se, da je popolnoma pri umu. Zdelo se mi je, da ga to nekaj posebno veseli, cesar je en del videl, dasiravno si ne morem misliti, kaj bi tega malharja vodilo, da se tolikanj zame peča. Zakaj že večkrat sem ga zagledal na raznih krajih na enkrat za seboj ali pred seboj.
Govoriti nisem potlej mogel več ž njo na samem.
Davi pri zajutreku se jej skoro nisem upal v obraz pogledati, pa kmalu sem se prepričal, da se zna vse drugače zakrivati ko jaz. Kakor je ona govor poprijela, živ človek ne bi bil na to misel prišel, da je bilo med nama v poslednjem času kaj posebnega. Kmalu smo govorili, kakor vselej.
Vprašal boš morda, kaj  zdaj mislim.
Naprej! Storil sem veliko stopinjo, nazaj ini pač ni več mogoče. Izkušal bom sebe, svoje oči in srce toliko čuvati, da bode ostala skrivnost, samo moja in njena. Ali učiti se hočem iz vseh močij. Morda mi bosta g 1 a v a in pridnost, ki sta me že do te stopinje spravili, tudi pomagali, da bom čez nekaj let mogel pred njenega očeta.
Ali Bog ve, če mi ni .še poprej kaj druzega namenjenega. Saj se usoda človeku naglo premeni. Se tako dolgo človek tistih mislij ne ostane, kar bi eno pismo spisal, kakor imaš živo pričo na meni in pričujočem listu. Na enkrat, v enem skoku sem se predrugačil.
— 112 —
Zdrav, prijatelj! Kakor hitro se mi bode kaj imenitnega pripetilo, zvedel boš po drugem pismu. Čeravno boš iz vsega tega presodil, da je za enkrat sang-vinizem mojega temperamenta prevladal, vender vem, da me ne boš grajal, zlasti ker bi nič ne pomagalo, kakor lebko previdiš.
ffŠŠ^Ki)'
Deveto poglavje.
Bil(5 ni godit, sv;it<'»v,J!ije, semnja, Da tja ne bili lii   vabili   i<a.
P r e š i r e n.
arsikak ženin, ki je bil predpast zamudil, klel je in glavo podpiral na sredopostno sredo, da štiridesetdanski post dolgo trpi; marsikak mlad junak, ki je težko čakal tistega dne, ki mu bode izvoljeno nevesto na samotni dom pripeljal, želel si je v pregrešnem srcu, da bi sveta mati katoliška cerkev ne bila postavila prepovedi: ne obhajaj ženitovanja ob prepovedanem času.
Tako je tudi naš Obrščali France! j Dražarjev vse postne dni težko čnknl tistega pražnjega delavnika, velicega ponedeljka, ki mu bo dovoljenje prinesel, da bi storil, kar je Martinek Spak rad pel:
En krajcar imam,                 Da ljub'eo imam.
Ga fajmoštra dam.                Poročil me ho,
Oznanim mu sam,                 Zvozal me ž njo.
Ali ravno ta Martinek, ki je te vsakdanje vrste popeval, izgovoril jo baje nekdaj modro besedo: potrpljenje je boljše ko medna hruška, boljše ko vsa'inazila in zdravila, kar jih konjederka in zdravnik Vencelj pre-moreta. Da je pa ta beseda desetega brata res vredna,
H
— 114 —
da jo modro imenujemo, dokazuje menda gotova resnica, da je Francljevo potrpljenje končalo se z ženitovanjem. In povedi nam kdo bolj vesel konec dolzih pričakovanj, bojaznostij in nepriležnostij!
Komaj so bili v cerkvi v spomin, da je Odrešenik iz groba vstal, „aleluja" odpeli, pela se je v Obrliku druga aleluja v znamenje, da se mladi Dražar ženi in svatovščino obhaja.
Dražarjeva hiša. ki je to veselje doživela, res ni bila vredna enake časti kakor je svatovanje, zakaj po vsej pravici jo je deseti brat primerjal stari suhi in grbavi babi, ki se samo še ob drenovi palici po koncu drži in vondor neče umreti, ampak zavidno gleda na mlajše svojega spola, ki imajo glajš < lice in še vse zobe v čeljustih. Ta primera — ki se bode, kakor le v gredoč omenjamo, komu naših bralcev vegasta in robata zdela, katero pa mi že iz ljubezni do svojega desetega brata morda enostransko sodimo in jej višjo ceno dajemo, kakor bi jo dajal kak mirnejši mislec — ta primera se je nanašala na leseno ostenje, črvivo brunovje in opuščeno streho lesene Dražarjeve hiše. Vešči ljudje so si pravili v Obrliku, da bi bila Franc-ljeva mati, stara togotna Dražarka, ki je med lanskimi pasjimi dnevi popustila (»brhek in šla Boga gledat od obličja do obličja, kaj lehko popravila svojo domačijo, zlasti ker so bile dražarske njive najboljše v obrškem poljn. ko ne bi bila imela ženica priskutne navade vsak krajcar za žganje in bel kruhek potrositi. Znano
— 115 —
jim je bilo, da se je bila ranjca te malo ženske navade navzela od svojega umršega moža, ki se je bil v mladih letih pri brambovskih vojskah ob francoskem času s to božjo pijačo seznanil. Obrške sosede, ki so bile tako ljubeznive, da so jo časi obirale in čez zobe vlekle, bile bi jej še odvezo dale za to slabost; ali to, da dolgove dela in ne misli, kaj bo sinu Franelju pustila, to je bilo v njih očeh huje ko tisti mutasti grehi, ki se še ne ve, kaki so. Nobena izmed njih ni hotela očesa zasolziti, ko so lani sosedo pokopavali. Brž potlej se je slišalo, da bo Miha izpod Gaja. poglavitni dolžnik, prodal Dražarijo, ker mu Francelj, novi gospodar, ni mogel plačati, kar je imel Miha terjati. In zdaj se je dejalo, da je dolg plačan, pismo je bilo narejeno, Francelj s Krivčevo hčerjo oklican in zdaj je bilo pirovanje! Napravljen smo imeli cel kolač kvant, kako so Obr-ščanke ugibale, kje je mladi sosed denar dobil; ali ker so menj imenitne, nečemo ž njimi čestitih bralcev dolgočasiti. Pogledimo rajši v hišo, dasi je razkopana, lesena, in stara; saj tako dolgo ne bo na kup padla, da mi ven pridemo.
Zbrana je bila v hiši lepa druščina ljudij! Ce rečem, da so jim godci godli, razume se že samo po sebi, da so bili vsi vesele in zidane volje; zakaj godci in mala nebesa — to sta pravemu Slovencu dve misli ali dva pojma, ki  ju   ne more vselej naravnost  ločiti.
Ženin in nevesta, vsa v veselju, sedela sta za mizo, upehana od plesa.   Krivec in Krivčevka sta bila
8*
- 116 -
tako dobre volje, da že od svoje svatovšeine semkaj ne tako. Zlasti je bila poslednja, dasiravno sicer skopa, na denašnji dan vsa predrugačena. Dostikrat je. vstala izza omizja, jemala razne potvice in mesene jedi iz skled in jih nosila, tjakaj k peči, kjer je na ostanke prežala vsa nada prihodnjega Obrhka, otroci obojega spola ubožnih in premožnih Obrščanov. Med to krdelo je sedel tudi naš prijatelj Krjavelj in se je mastil s kostmi, ki so nm od vseh stranij na obiranje letele od mize.
(Vet vsega društva pa so bili poglavni naši znanci: Kvas, deseti brat in Dolef, dasi so se razno obnašali. Kvas je tiho sedel na ogln in opazoval ljudi in navade. Kmetje, snsebno starešina Matevžek, ki je v kotu sedel in nekatero neumno in smešno razflrl, imeli in šteli so si za veliko čast, daje svatovščina imela gosposkega gosta. Zato so pa pokladali najtolstejše in najlepše prigrižljaje predenj.
Deseti brat ni hotel med gosti sedeti. V svoji navadni obleki je stal sredi hiše. zdaj pa zdaj se glasno zakrohotal, in kadar so godci kako novo ubrali, vzdi-goval je nerodno bose noge. metal jih visoko od sebe in s peto bil v tla, kakor bi hotel plesati.
O Dolih je malo druzega povedati, kakor da je imel kupico vedno med prsti.
„Naj Krjavelj pije! Povedal nam bode, ali je res hudič na svetu," pravi .starešina Matevžek.
— 117 —
„0 res, to pa to, saj som ga jaz presekal, na dva kosa sem ga presekal!" zavpije Krjavelj vesel, slastno povžije dar iz kozarca in brž je bil pripraven svojo povest praviti.
BOd svoje žene naj pove, zdaj smo na ženitovanju !* — zavpije deseti brat.
..Kaj je bil kdaj oženjen Krjavelj?'' vpraša Krivec.
„0 bil, bil!" odgovori Krjavelj „sveti Kozmes mi jo je bil dal, Bog mu daj dobro, Vsi Sveti so mi jo pa vzeli, mojo Uršiko, Bog jim te grehe odpusti, jaz jim jih ne bom nikoli pozabil, kaj menite!"
In nakremži se Krjavelj in se namrda, nabere lice v čudovite gubanice, razvleče usta na široko, stisne oči in si jih začne brisati s pestjo ter zatuli čudovit jok. da so se nekateri smijali, nekaterim pa se je začel smiliti.
„Nič ne jokaj, brate!" tolaži ga deseti brat „ tvoja Uršika ni bila latvice kislega mleka vredna. Zakaj bi tulil in solze poeejal za njo."
„Kaj lažeš!"  srdi se Krjavelj.
„Povej rajši, kako sta se seznanila, koliko časa sta  bila vkup,"  pravi Krivec.
„Kako se bova seznanila!" odgovori Krjavelj, „jaz sem dejal ti. ona je dejala ti, pa je bilo vse. Jaz sem za pečjo ležal, pri Bučarju je bilo, pa trebuh me je bolel."
„Zakaj ga nisi ozdravil tako, kakor kozo?" vpraša deseti brat.
— 118 -
„Zato ker se nisem domislil. - - Trebuh me je bolel; kar pride Bučar in mi pove, da je Hrvatom, ki so prašiče čez hosto gnali, ena taeih živalij v travo polegla."
„ Crknila!"
-Kaj laieš: ni bila crknila, samo hoditi ni mogla več. Jaz nisem imel kaj jesti, pozabim trebuh in grem živineeta iskat. Tam pri cesti je bilo iztegneno. Jaz poprimem za prednje noge. — tako-le, — potegnem vso žival čez hrbet, eno nogo čez eno. drugo čez drugo ramo, zadnje so mi pa doli pod hrbtiščem po mojih nogah opletale in rilec je čez mojo glavo naprej molil, tako-le! Težko sem nosil, grozno so me slabosti obhajale, pa mrak se je delal in trebuh me je holel. Tačas sem Boga klical na pomaganje, ali nič ni izdalo. Kar mi je na um prišlo: „ti, Krjavelj, danes je sveti Kozmek in sveti Domen, to sta bila dva konjederčina brata, ljudi sta zdravila in dobra dela doprinašala; prosi ju, onadva ti bosta pomagala, da boš imel menj težave s prašičem. In ko sem roke povzdignil, izpustil sem po nevedoma obe gnjati, prase mi je zmuznilo po hrbtu na tla, rilec mi je še klobuk posnel. In potlej sem prosil svetega Kozmeka, naj mi pride na ramo pomagat, ali naj pa vsaj živo dušo pošlje, ker sam nisem mogel praseta zopet na ramo spraviti, kakor je pred bilo."
„Ali te je uslišal sveti Kozmek?" vprašajo eni.
11!»
rKaj pak, da me je," odgovori Krjavelj. .Komaj sem jezik za zobe dejal od molitve, že sem zagledal žensko,  ki je mirno prišla."
„Stara heračiea je bila!"  reče Martinek.
„Kdo pravi! Kako bo stara, saj še šestdeset let ni živela do tacaš! Kako bo heračiea. kaj me je vbogajme prosila kaj-li? — .laz pravim: ti. ženska, Bog te je ustvaril, Bog to je dal. pomagaj mi na ramo! In brž je poprijela prašiča za eno bedresce in mi je pomagala vleči na ramo. Jaz pa sem brž dejal: to je dobra ženska, to bi ti vzel. To sem jej naravnost povedal, iz očij v oči. Ona pa ni dejala nobene slabe besedice, samo z brado je pokimala in do dobrega sva se zmenila, da je njej Uršika ime, da se meni Krjavnij pravi, da ona ni nikjer doma, da imam jaz hišo, in vs > je bilo pri kraju. Za doto je nisem vprašal: pa sem vender videl, da ima vrečo in nekaj v njej, Bog ve, kaj je bilo."
n0ves!"  pravi Martinek.
„T. kaj še! Jaz trdim in mislim, da je bilo kaj boljšega tam notri. Pa naj bo že, kar hoče, jaz bi jo bil rad imel, kakor še nihče ni človeka rad imel, ko bi gosposka, duhovska in deželska, ne bila samo zato na svetu, da ljudem nagaja in sitnosti dela. rlTršika! kar z menoj pojdi, mrak je še," tako sem jej dejal in šla je z menoj v mojo hišo. Postlal sem posteljo v hiši zanjo, sam sem pa v vezeh ležal. Sest tednov je bila pri meni, to je ol svetega Kozmeka do   Vseh   Svetih.
— 120 —
lJvakr.it treni bil pri fajmoštrn, in sem lepo prosil, obete in obljube delal, ali vse zastonj; ne smeš se ženiti, dejali so mi in vse so čvekali, da sem nor, da nimam nič in Bog znaj. kaj še. Kar so ta gospod govorili, dejal je tudi oni gori na SI 'menicah. Molil sem ni Vseli Svetih zjutraj pri prvi maši tri oeenaše in dve veri na čast vsem svetnikom in svetnicam, prosil sam vse verne duše v vk-ali. da bi omočile fajmoštru srce in gospodu malu premisleka vdihnile, da bi mi dovolil, česar ga bom šel še v tretje prosit. Kes, po maši pravim: sveti križ božji, da bi vsa dobro izteklo! Ko sem se vstopil tja pred moža, začel sem moledkovati in prositi, kakor ne bom sv.  Petra na poslednji dan nebes prosil."
„Ali te niso uslišali?"   vpraša Krivec.
,,() pač!" pravi Krjavelj. .,Naveličal se me je sveti mož poslušati in mi je nazadnje rekel: če ti gospod v gradu in soseska dovoli in če imaš ženo s čim preži-viti, naredi, kar hočeš, pa kesa! se boš. — In jaz sem vesel šel domov. Doma pa je bilo zaprto, Uršike ni bilo nikjer. Reva je bila pobegnila, nikoli več je nisem videl."
„Ali se ti kaj toži za njo?"
Krjavelj se v jok spusti in pripoveduje: „0 pač se mi je tožilo. Ze leto in zopet leto je minilo, Uršika je bila že najbrž umrla in jaz sem še časi mislil, kako lepo bi bilo, ko bi mi je ne bili Vsi Sveti vzeli. Tisto jesen sem bil dosti pridelal, lahko bi se bil ženil.    Krompirja   sem   imel   poludevet  naramnih košev,
- 121 —
korenje mi je bilo dobro obrodilo, vsaka luknja ga je bila polna. Kaj menite, kadar so vrata zaškripala, vselej sem mislil: zdaj-le pa moja ranjca Uršika gre."
Komaj je Krjavelj izgovoril in debelo solzo otrnil, ko res vrata zaškripljejo, ali namesto ranjce Uršike je prišel v hišo le Marijan. Vsi so veseli pozdravili gosta, samo desetemu bratu je lice zatemnelo: usedel se je tja h godcem, ugozdil koščeno brado med palec in prste ter tako naslonjen tiho sam zase zdel, na nobeno  vprašanje, nič odgovoril in nikamor pogledal.
Tudi Lovreta je malo rndečica oblila, ko je Marijan, potem   ko je skoro   vsacega   svata  posebej  ogovoril in vsacemu napil, prisedel se zraven njega in dejal: „lvaj  ste tudi Vi prišli?"
,, Uavno skozi vas sem šel in zvabili so me v hišo," odgovori Kvas. ,, Dobro je, če je človek časi med dobrimi ljudmi vesel in si malo priproste stare navade  ogleda."
„To ste prav govorili: posebno za Vas je dobro, da ste časi veseli, saj tako vedno doma čepite, nikjer Vas ni videti! Nikar mi ne zamerite, tako se mi zdi, kakor bi se me hoteli malo ogibati. Popred v prvih časih, ko ste na Slemenice došli, prišli ste časih k meni, šla sva na lov ali kam drugam, da je čas minil. Jaz sem Vas bil prav vesel, ker sem vsaj imel enega pajdaša. Ali zdaj že dober čas se mi pozdeva, da ste se jako izpremenili; kar ogibljete se me."
— 122 —
„ Nikar me napačno ne sodite, prijatelj !a pravi Lovre in malo barvo izpremeni, ker je bil primoran ugovarjati temu, kar je vedel, da je resnica. „Saj veste, da nimam nikacega razloga, da bi se Vam odtezal. Jaz sem čuden človek, nisem za dražbo, vem, da sem Vas že dostikrat dolgočasil s svojo tovarisijo. Morate mi tedaj odpustiti, če nisem tak, kakeršen bi moral biti in kakeršni so dragi ljudje. Vsak človek, pravijo, ima svoje slabosti in jaz jih imam največ. Sam čutim, da bi se moral dostikrat drugače obnašati in drugače ravnati, pa — ne morem."
„Bežite, to so neumnosti! Bodite kakor je drugi svet. In če Vas nisem kedaj razžalil ali če Vam nisem kaj storil, nikar, se mi ne skrivajte, kadar pridem na Slemenice. Zares se mi časi tako zdi, kakor da bi Vas ne bilo v soseščini. Ce pridem k Vam, ni Vas: če Manico vprašam, kje ste, ne ve mi povedati ali mi pa neče povedati, kakor bi jej bili prepovedali. Dostikrat, sem se že namenil, da Vas bom zato izpovedal in ravno prav je. da sem Vas dobil."
„Prav storite, da me oštejete!"
„To zopet ni nič! Vi mi morate obljubiti, da se boste poboljšali in da boste prišli precej jutri zjutraj k meni in potlej jo bova udarila kam v hosto ali pa kam drugam, kjer bova vesela."
„Prišel bom, ali povedati Vam moram, da to pri meni ni tako lehko mogoče, kakor pri Vas. Jaz imam svojo dolžnosti, Vi ste sam svoj gospodar. Jaz  moram
— 123 —
sam sebe in druge učiti, če hočem kaj veljati kedaj na svetu in če hočem to zaslužiti, kar sem zdaj.a
„Kdo bo zmerom po tistih bukvah ril in dolg čas prodajal. To je le za časi, če že mora biti. Kar se pa fanta tiče, ki ga morate poučevati, vem, da Vam ne bo gospod Benjamin nič rekel, če ga časi pustite in greste pol dne ali pa cel dan z menoj z doma. Bom že jaz govoril ž njim."
„To se ne bi spodobilo."
^Spodobilo! Saj Vas vender nima nihče navezanega! Ljudje tudi niso tako spotikljivi na Slemenicah, da bi se človek brž zaletel, če ga ni pol urice doma. Zato pridite jutri k meni precej zjutraj, ali bom pa jaz Vas prišel iskat. Samo da se mi ne skrijete, sicer bom res verjel, da sem Vam nekaj naredil, ali da me ne morete videti, kar bi mi pa prav žal bilo. — Čakajte, bova se že še zmenila, jaz grem enkrat z nevesto plesal"
Bavno so bili godci eno ubrali in Marijan je popustil svojega soseda, da bi se uvrstil med kmetske stare in mlade plesalce.
Kvasa je ta pogovor z neskrbnim mladeničem čudno genil. Ni mogel dalje tu ostati, vleklo ga je ven na samoto, imel je veliko premišljati, česar tukaj med veselimi ljudmi ni mogel.
Vstal je izza ogla in razmišljen šel proti vratom, pozabivši celo zahvaliti se priljudnim ljudem za po-gostovanje.    Med vrati   ga je   zagledal  Marijan,   hitro
— 124 —
popustil svojo plesavko in čude se vprašal: „Kaj že greste? Zakaj ne počakate, da  bi šla vkup?"
„Imam še delo danes popoludne." odgovori Kvas brez premisleka, da ravno laž izgovarja. „Saj Vas jutri zjutraj obiščem."
„Le gotovo!-  kliče Marijan za njim.
Dasiravno je človeška natora taka. da se težko ločimo od kraja, kjer veselje prebiva, primorani smo vender dostikrat v življenju drugače ravnati, kakor nam velevajo želje. Tako popustimo tudi mi, če tudi neradi Dražarjevo hišo in spremimo svojega Lovreta; popred pa moramo še to opomniti, da, ako bi se kateri izmed bralcev našel, da bi bil rad še Krjavljeve neumne spomine poslušal, kar pa ni verjetno, da tedaj Krja-velj ves tisti božji dan ni nič novega povedal razen stare pravljice od hudiča na novo preoblečene.
Počasno je koračil Lovre od vasi po obrobju proti Slemenicam.
Veliko je iz zadnjega pogovora z Marijanom po-zvedel, kar ga je v srce zabolelo. Izprevidel je, da ima ta mladenič blažjo dušo, nego jo je kedaj pričakoval pri tako vsakdanjem človeku, kakor se mu je Marijan iz prva videl. Res je bilo, da se ga je on sam ogibal, ker mu vest ni dala po prijateljsko in kakor si je on mislil — po hinavsko bratiti se s tistim, kateremu je najlepšo reč vzel, ljubezen.
Da je Marijan Manico ljubil, to je bil iz vsega za gotovo zvedel. Dasiravno  namreč ni deklici Marijan

— 125 —
sami nikdar nič o tem govoril, obnašal se je vender proti njej tako, kakor bi se vse samo ob sebi razumelo, česar ni izgovoril. Ker je vedno samo med pripro-stim ljudstvom živel, navzel se je bil menda tiste na-tore, katero med našimi ljudmi vidimo, da. se vsako razkazovanje in oeitovanje kacega notranjega globšega čuta zatira. Da se je zastran svoje prihodnje namišljene neveste rajši zmenil z njenim očetom kakor ž njo samo, pripomoglo je veliko tudi to, ker je čutil, da ga deklica, kar se tiče duha in dušnih zmožnosti), daleč preseza.
Da pa. jo je ljubil bolj goreče, kakor bi bil človek sodil iz vnanjosti njegove in iz obnašanja proti njej. razvidelo se je iz tega, da skoro ni dan minil, da ga ne bi bilo na Slemenicah.
Matrica je Lovretu sicer naravnost povedala, da jej ne bi bilo nikoli mogoče Marijami zaročiti se. tudi ko ne bi bila njega nikdar poznala, vender se Lovre ni mogel nikoli popolnoma ntolažiti. Vselej, kadar je prišel mladenič v grad, umeknil se mu je s poti, nekaj zavoljo tega, da ga ne bi videl, nekaj da se no bi izdal.
Da mu je poslednje dobro šlo izpod rok. izpre-videl je danes. Neskrben je Marijan povsod drugod iskal uzrokov, zakaj se mu novi prijatelj odteza: le prava reč mu ni na misel prišla. Smilil se mu je ta prijatelj, očital si je veliko, ali pomagati   si ni mogel.
— 126 —
Po vsem soditi, bilo je očitno, da Maničin oča dobro ve za Marijanovo nagnenje do svoje hčere in da ga je volja dovoliti kdaj zakonsko zvezo z dedičem premožnega soseda, morda tolikanj rajši, ker si je mož želel, da pride lepo posestvo Polesek, nekdaj s Sleme-nicami zedinjeno. zopet v prvo rodovino nazaj, čeravno samo po ženskem rodu. Se več: Manica je skoro za gotovo vedela, da sta oča njen in mladi Foleščan že govorila o tej reči. Ali nikdar jej ni bila prilika dana, da bi odkrito svojo misel povedala. Oča jej ni o tem govoril, bodi si ker je mislil, da še ni čas zato, ali pa ker je menil, da se vse to vsled znanja med mladima človekoma od otročjih let že samo po sebi ume. Marijan pak se je obnašal proti namišljeni svoji nevesti bolj kakor star prijatelj ali skrben brat, kakor pa kot ljubeč ženin. Nikdar ni bilo to. kar .se je v njegovih govorih nanašalo na take razmere, toliko jasno, da bi bilo deklici po spodobnosti mogoče naravnost odgovoriti, kar bi bila sosebno po zadnjem seznanstvii z Lovretom gotovo storila.
Lovre je Manico in njen značaj predobro poznal, da bi se bil zanjo bal: ali vender je imel nekatero uro. v kateri so ga otožne, misli obhajale, misli, ki so kakor nezgodne oblačiee zdaj pa zdaj zaslanjale jasno, lepo solnce njegove sreče. Saj ni imel ničesa druzega za se kakor ljubezen; vse drugo je bilo njemu nasproti. Kolikokrat bode še solnce vzhajalo in zahajalo, prodno mu bode samo mogoče odkrito povedati to. kar bi se
— 127 -
zdaj ne samo predrzno, temveč marsikomu še smešno zdelo, da je oči obrnil previsoko, da je sam sebe pozabil.
Marijan je bil, kakor je izprevidel, pri vseh svojih slabostih vender dobra duša. Poprijel se je bil Lov-reta precej od kraja, in vse skozi kazal gorkejše prijateljstvo do njega, kakor ga je mogel Lovre povra-eevati. Da je torej tega človeka izpodrinil, da je on kriv vseh bolečin in vse nesreče, katero bode ubogi mladenič občutil, kadar zve, da se njegovo tiho upanje ne bo izpolnilo, ker je drugi na njegovo mesto stopil: vse to se je Lov retu zdelo kakor greh.
Sicer je v tacem prevdarjaiijn veliko razlogov in veliko reeij našel, s katerimi se je sam pred svojo vestjo zagovarjal; ali popolnoma srečen in miren ni mogel biti. Menil je, da Marijanu vender le veliko krivico dela in to je bil tudi eden poglavnih uzrokov, zakaj  se ga je ogibal.

Deseto poglavje.
Hotlo te l.fudjt' srečevali, Pa te bodo povpraševali: K' il si lio.lii. kje si bil > Kje s i  č ;vljičUe rosil ?
Narodna pesen.
ovre je prišel med taeim premišljevanjem blizu "rada. Namesto naravnost domov, ubere stransko pot navkreber eez senožet proti zaraste-nemu liribu, na katerem so stali škrbasti ostanki stare razvaline. Vedel je tam za klopico pod starim orehom sredi brinja, od katerega je imel človek lep razgled daleč po vzhodno-sevemi strani čez polja in loge tjakaj do daljnega porobja sneženih goni. Tam pod orehom je bil njegov najljubši sedež, tam se je v lepih pomladanskih dnevih učil, tam je dostikrat ž njo v pogovoru sedeval. tam je nekatero um — mislil, veliko mislil.
Po senožeti je že jela trava odganjati in zeleneti: trobentiee in zvončki, v obleki nedolžnosti, so tu in tam rili iz mehkih tal; tam v zabrežji, v osoji, ležal je še zadnji sneg pol komolca na debelo. „Ve lepe prilike upapolne, vesele in neskrbno srečne mladosti! — mislil  je Kvas, — v vsi stvarnikovi krasoti
ilšši
- 129 —
ste razcvete, in slana one noči vas Iehko oveneli, ter pogoltno vam lepoto in življenje oh enem. Tako jo tudi z menoj!"
Ko pride vrh hriba in se zavije okolo prvega grmičja. zagleda svoj oreh in svojo klopico in na klo-jiici noga mu nehote zastane, prijeten čut mu vse ude izprelfcti, oko se zbistri in lice zaradi od veselja — na  klopni  vidi Manico sedeti s knjižico v rokah.
Tiho po prstih se jej od zadaj približa in na Iehko položi roko na njeno ramo. Dpkliea so zgane, obrne  in  ljubo oko so sreča z očesom.
„Ti porednež, ali ne moreš drugače priti? Ali me moraš tako ustrašiti?" kregala ga je deklica, pa mehki ljubeznivi glas in smehljaj je pričal, da so to besede vso  prod kakor nejevolja.
Samo zato som te ustrašil, da bi bila malo huda, ker vem, da ti to prav dobro pristuje," odgovori Lovro, lisa !e so zraven njo in jo prime za roko.
..Čudna navada je  to,  svojo   ljubezen izkazovati!
Zdaj   mi   pa   naj prvo   povedi,   kje   si   bil, potlej  te
bom  še  le dalje karala. - - Stoj. pop red   še poglej, kje
je Balček, z menoj je gori prišel in doli po rebri leta."
l.ovre pogleda za   dečkom in vidi, da   daleč doli
v dolini sedi  in nekaj vežo.   Dsede se zopet k njej  in
pravi:  „V vasi sem bil  na ženitovanju.  Zdaj pa povedi,
kar ii je   na   srcu;   oštevaj   me.   kolikor  hočeš,   zakaj
če mo kregaš, imam te najrajši, menda zato, ker vidim,
da r.-.e ne znaš in no moreš."
i)
- 130 —
..(V je pa tako. naj ti prizanesem, dasiravno nisem bila nič kaj vesela, ker te nisem dobila tukaj, kjer si sicer vedno, kadar te doma ni. Prizanašam ti to malomarnost tolikanj —"
...Nikar me ne žali Manica  —"   prosi  Lovre.
,. I'aj mi besedo izgovoriti! Pravim tolikanj rajša, ker vem. da si bil ta čas med srečnimi ljudmi — srečen  in  vesel.-
..Ne. nisem bil. in zato sem šel sem. Tukaj sem še le srečen, da tebe vidim."
..Tu tako na ušesa bije kakor kak poklon."
„ Pusti šalo. pusti! Pomeniva se kaj resnobnega, — Z Marijanom sem govoril. Vprašal me je, zakaj se ga tako ogibljcni in       "
..To te tudi jaz vprašam, dasiravno vem, kaj mi boš o Igovoril. Sicer ]>a sva se že o tej reči, menim, zadosti zmenila, zato nikar ne govoriva 0 njem. Imam te za prepanietnega, da bi si zavoljo njega glavo belil. Kar sem ti že dostikrat pravila, to ti potrjujem še zdaj. bodi ti dovolj. .Mislim, da si me dovolj spoznal, ali vsaj želim, da bi me bil. da mi priznavaš toliko trdne volje, kolikor mi je bo v najinih okornostih potreba."
,. i)a. predraga Manica! spoznal sem te. vem, da tvojega srca jaz še vreden nisem," — reče Lovre in živeje stisne njeno roko.
,.Y svoji pravdi človek ni pravičen sodnik. Zato   le   meni   prepusti   razsojo,  ali si vreden ali nisi.
- - 131 —
Kaj  meniš, da  jaz sebe in  svoje srce tako malo čislam,
in   črnim,    da    bi   je   bila   dala   človeku,   ki   ga   ne  bi
bil    vreden?     Tebi   sem  je   dala.     Želela   bi   ti   boljše
deklice,  kakor  sem jaz. ravno ker vem, da je zaslužiš."
„ Drage bi mi želela? Z.i tako željo se ti nebom nič dobro zahvalil. Ce je še kje blažje bitje od tebe, bilo bi z;ime preblago. ne mogel bi ga razumeti in ravno zato ne ljubiti. Ce mi hočeš dobro, želi mi sami) sebe, druge ne maram, tudi ne, ko bi mi jo ti izbrala in   zatrdila,  da je  boljša ko  ti."
„Xe. tako do idealne ljubezni se ne morem povzdigniti." reče smehljaje se Manica. „Ne vem, ali si me napak razumel, ali sem jaz napačno govorila; hotela sem samo reči, da si želim boljših lastnostij, da bi te bila  še bolj   vredna."
,.Ali kaj.  če te ravno jaz nesrečno storim,  če —"
/lega ne smeš!" seže mu smeje se Manica v besedo. - - „Kaj ti na misel hodi! In še ne bojiš se kaj enaeega naravnost iz oči j v oči povedati! Se dve taki.   pa   Iti   se   bilo   bati,   da vere mite m;    izgubim."
„Nikar me ne razumevaj ravno na robe, ali mi vsaj prizanašaj s svojo nagajivostjo tako dolgo, da izgovorim. Jaz sem dejal: kako se me boš potlej spo-minala, kadar boš videla, da sem jaz kriv, da si morda nesrečna, kadar ti morda jaz ne bom mogel pomagati in sama ne, kadar ti bodo starši očitali, da si se tako izpozabila in si govorila s človekom, ki —"
- 132 —
..Rodi dovolj toga tvojega črnogledega naštevanja. Odgovarjam ti le to, da jaz ne bom nikdar nesrečna. Tudi ko bi se ros zgodilo, da bi oča ne dovolili, tudi če tebe ne bom imela, no bom nesrečna — razumoj me prav - - zakaj spomin na tebe mi bo potem tako drag. kakor -si mi ti zdaj. Starši moji mi res Iehko kaj dovolijo ali ne dovolijo, siliti me pa ne morejo v nobeno reč in me ne bodo. Sicer pa ti mojega očeta še malo poznaš, če si vedno najhujšo reči o njem domišljaš. Jaz mislim, da bi boljšega očeta ne mogla imeti, (iotovo no želi on meni in tebi druzega ko sreeo in zato so kedaj ne bo tako ustavljal mojim prošnjam. To se vi-', da zdaj mora najino znanje ostati skrivnost, oča in mati bi me ne sodili prav. ker mene in tebe premalo poznajo. Pa kadar Čez majhno let prideš zopei na Slemenice in te bomo že za doktorja Kvasa klicali, potlej smeš brez skrbi pred svet stopiti, najprej pa pred mojega očeta, ki so premoder mož. da bi človeka sodili le po premoženju in no po poštenju in notranji pravi ceni."
„Jaz bi te v zvezde nkoval in poslušal do zadnjega dne. Tako me utolaži tvoja beseda, da se bom res za vselej skesal in to nikdar za zamero no prosil, da som ti svojo srce razodel. Govori mi še dalje, jaz bi to najrajši poslušal."
„Le čakaj, saj nisem šo pri kraju. Ce me res tako rad poslušaš, preljubi Lovre moj, naj se te pa. tudi moja beseda   toliko   prime,   da   se   boš  ravnal  po
— 133 -
njej. Že večkrat sem te opominala očitno in skrivaj, da ne bodi tako otožen.0
,,To je v moji natori."
„Že dobro. Jaz sem tudi take natore. Ali tebe sem svarila le, da ne imej vedno tacib otožnih, kakor sem popred rekla, črnogledih domišljij o najini prihodnosti, ('emu to? Samo zadovoljnost človeku kale, ne pomagajo mu pa nič. Da se nisi poboljšal, priča to, da si otodi spet o tem govoriti začel. Glej danes je vesel dan. vse je vedro in svetlo, razvedri se še ti. Za jutri in za pozneje bo že Bog skrbel. Jaz vanj zaupam in ti moraš tudi. Ljudje so samo po podobi božji ustvarjeni in veiider so nekateri dobrega srca. koliko dober mora se le Bog biti! Torej dobrih Ijudij ne bo zapustil. Jaz molim vsak dan za tvojo srečo in nikdar me ne obhajajo take misli, kakor tebe trpinčijo ven in ven."
,,Moraš mi oprostiti, kar se poboljšati ne da."
„To bi jaz hotela vprašati, če se res ne da. Sek-spir sicer nekje pravi, da sta zaljubljenost in mo 1-rost dve sestri, ki se zlasti pri moških nikdar ne ujemata, temveč sta v vednem razprtju, kjer je ena, druge ni. Ali čeravno jaz tudi spoznam, da je ta mož svet in človeka poznal, vender nimam take vere nanj, da bi menila: vse. kar je on dejal, gola resnic.! je brez izimkov. Človek ima srce, ima pa tudi   um."
„Ko bi bila ti na mojem mestu, ljuba moja, trdila bi, da je mož resnico govoril skozi in skozi. Spo-
134
znala bi. da se mora um le predostikrat udati srcu, da človek takih rečij želi, katere mu um postavlja preti oči. kakor nemogoče."
..Kakov ti govoriš, nisi vreden druzega, kakor da bi te malo ozmerjala. Jaz pa pravim, da blago srce A' svojih željah menjkrat zaide, kakor oster razum. To tudi menda ni posebno prida, če človek vedno misli in misli. Razum, če predaleč zaide in napačne pote najde, pripravi človeka ob vsako vero. Ne. veruje na Boga, ne sam na sebe. niti na to, da so še dobri ljudje na svitu. In da ti naravnost povem, za tebe sem  se tudi bala. da ne bi tako zašel."
,,Prav vesel sem, da praviš: sem se bala. zakaj to dokazuje, da se zdaj več ne bojiš. Pa tudi prav govoriš. Ti si moj angelj varuh. Kader jaz ne bom molil, boš ti zame in ko bi že vsemu svetu ne zaupal, ko bi mislil, da so sami sleparji, tatovi, lažnjivci, da drug druzega pehari, kar je ljudij na svetu: na te bom imel zmerom  vero."
„Premalo mi obljubuješ. Pa ne govoriva več o tem. Nekaj druzega bi ti rada povedala. Ali je bil doli v vasi Martinek, deseti brat?"
„To se ve. da  je bil! Zakaj pa to vprašaš?"
„Jaz sama ne vem. Nekaj čuden se mi ta človek zdi, in jaz menim, da ni to. kar se na oči vidi. Jaz sem ga že videla, ko je bral; vem, da razume tudi nemški jezik; vem, da hodi v Polesek in da se nekaj skrivnostno obnaša, kader   meni, da ga nihče ne vidi.
— 135  -
Vse to pa on taji. "Videla sem že. da se veliko peča za te. To mi pa, da. ti po pravici povem, ni nič po volji, dasi ga imam sama rada. kadar pride v grad. Povem Ti tedaj, da se ga ogiblji."
„Sama svojim načelom nisi zvesta. Veliš mi tu nekaj, ki ni vredno, da )>i človek v misel jemal. Mari mi je berač! On je edini, ki ve, kar bi midva sama imela vedeti, najino ljubezen, predraga moja! Ne smem se mu tedaj zameriti, če nečem, da bi me ne izdal in bi te po tem morda nikdar ne imel prilike, tako gledati in poslušati ko zdaj. Samo enega človeka se mi je bati, in ta je Marijan!"
,,Pozabil si že.  kaj sva popred govorila !"
Zdajci prileti glasno klicaje preko rebri Balfek. Lovretov učenec prestriže ljubimcema pogovor. Z eno roko se obesi za komolec svojega učitelja, z drugo se prime sestre in vsi trije gredo s hribea doli proti domu.
Komaj odidejo izza grmovja, stopi Marijan na piano in se usede tjakaj na klop. Bil je žalosten, kakor se mu je bralo na licu. Sibovec, ki gaje bil menda kje v meji za kratek čas odrezal, pade mu z rok, glavo z dlanjo podpre na kolena in zjoka se na glas. Ko bi ga Lovre tu videl, tako sedečega, kako je solza za solzo kapala z mladega, sicer zmerom veselega in jasnega lica, spoznal bi bil mladeniča še od druge strani.
„Njega tedaj ljubi, ne mene!" tako je vzdibnil in še bolj  so ga solze zalile.
— 136 -
„Zdaj še te sem uganil zastavico! Kje sam imel oči! Ali ne bi bil tega leliko videl že, kar je ta pri-tepenec tukaj V Stoj, Se ni izgubljeno! Jaz mu boni povedal, kaj in kdo je in mu pot pokazal. O, Manica, ko  bi ti  vedela !'■
Nekaj zasmni. Marijan se ozre, deseti brat stoji za njim z nekim porednim smehom.
,,Kaj gledaš nazaj s solznimi očmi, starega lisjaka sin,  kakor svetega  Roka pesek?"  zavpije Martinek.
„ Spravi se! ali ti  bom posvetil!"
,,0 kaj še! Sam pojdem od tukaj! Bojim se te pa ne, še tisto uro se te ne bom bal, ko mi bo duhoven smrtno popotnico prinesel. Poskusi se me s tistim šibovecin zdaj-le samo dotekniti. in tako gotovo, kakor te ne bom nikdar na posodijo prosil, dobiš pri tej priči pol grunta pod ježo namesto svojega zdanjega bogastva. — Fa kaj se to menim! Le povedati sem hotel, kako tacemu močnemu mlademu možu slabo pristuje, če se po babje in otročje joka zato, če se mu babnica skuja. Ne boš je imel te Manice, jokaj ali ne jokaj. Tvoja ne bode, ko bi bil tako bogat, da bi kupil nebeško kraljevstvo, tako lep ko breskov cvet in tako prebrisan, da bi vedel, koliko je vernih duš v vicab, vseh tistih, kar jih n-.i pratiki gole glave naprej tišči. He, he, he!"
„Povedal sem ti že, da te težko vidim in da mi je najljubše, če se pobereš od mene.  Klical te nisem!"
„No, no, to je že drugo govorjenje. Vidiš, vidiš, ti očetov sin! Če človek po svetu hodi in nas pametne
— 137 -
ljudi posluša, nauči se počasi govoriti in še marsikako
drobnjav. Vso svojo jezico boš skril, kakor gad noge skriva in taji. Tvojo ljubico bo drugi dobil, ti se boš ustil in boš sam ostal (loma. ko berač na žegnanju. Ali vse te bo minilo,  ko starega konja dirjanje."
Marijan vstane in odhaja. i)eseti brat se zakro-hota in stopa nekaj  stopinj za njim.
„iioj, kam?" vpije za njim. „l)eseti brat kako modni zine in resnično. On ti bo pravil lepe in prave, ti pa nastavljaj in pobiraj, Ribniean je za pečjo sedel in je poželjivo na mizo v skledo gledal. Majhno je manjkalo, da mi niso jest rekli, dejal je bil, a bilje vender lačen. Majhno je manjkalo, da te ni marala, pa je vender ne boš imel; vse je manjkalo! Vidiš, kaj deseti brat zini, ki te ima tako rad ko trn v peti!"
Marijan je bil že daleč v dolini. Lenko bi bil še slišal veselo smejanje Martinkovo. ko ne bi bil imel druzih mislij. Deseti brat je dolgo stal gori na robu liribca. Ko se pa stori mrak. popravi svoje prevezane čevlje na ramo in gre na levu stran, izgubi se v grmovju in neko robato pesen zapoje, da se daleč po dolini razlega.
□	5H5Hsasa5asa5HSHsrasHSE5a5a5E5H5a5rH	□
m	^■^-^^-   -,^;--[T|-o,^ .-a®«^®«*^®^	a
E	H5HSH5H5E5H5E5a5E5H5H5E5H5E5H5Z5E5 GJ	
Enajsto poglavja.
Jaz mislil   -tu. tla  nam lio zet X i- soseil.   ki *f' l«1])  i'i  vrl.
M -   V n 1 j :i v e c.
a Slomenicah je nekaj dnij potem že precej pozno zvečer pospalo staro in mlado, razen gospodarja in njegove ženo. ki sta v spalnici pri nžgani sveči še pomenkovala se o raznih rečeh, ki zadevajo gospodarstvo in družino. Tikoma njijine spalnice je spala Manica. Zunaj je bila pomladanska noč precej mrzla.
„Ne vem, kaj je, da Marijana ni več blizu," pravi gospodar Benjamin.
..Meni se to tudi čudno zdi. Morda smo se mu kaj zamerili. Manica je tako čudna proti njemu, da je ne morem razumeti,"  odgovori žena.
„Vprašal ga bom enkrat, kaj je, da več ne pride. Meni to ni nič všeč. Za Manico bi jaz ne vedel kje boljšega ženina izbrati, kakor je on. Čeravno bi si ga jaz za nekatere reči drugačnega želel, vender mi je še najbolj po volji. Menim, da bi se naredil, kadar leta pridejo. Tacemn je ne smemo dati. ki nima nič. Zato rem bil čuidan prav vesel, ko me je vprašal, ali bi mu jo dal kedaj, ali ne."
— 139 -
..Silila je pa vender ne bova, aj je sama pametna, .laz tega že ne pustim, da lii jej kedaj rekel: moraš ga vzeti. Saj veš, da zet v glavi in v srcu prinese največjo in najlepšo doto. -laz tudi nisem prinesla kdo ve kaj k tvoji hiši, pa nisi zdaj nič slabejši, kakor bi liil  drugače."
..Jaz se bojim, da boš še priliko imela zares storiti, kar zdaj samo govoriš. Ali to ti povem, da jaz ne liom nikdar dovolil  v kakšen tak zakon."
„ Zakaj   se  bojiš?"
..Mislil sem že vse te dni, zakaj se Marijan nas ogiblje, in na mari mi je prišlo, da bi kaj sumil na našega učitelja Kvasa. Opazoval sem potlej njega in Manico. Nisem ničesa mogel videti, da bi mi liilo čisto potrdilo to misel, vender se mi malo nevarno zdi zanjo. Videti je, da prav rada govori ž njim. Fant je- sicer res pameten,  ali mlad je in to je dovolj.-'
..E. bf>ži! to že ni nič!"
„Tudi jaz želim, da ne bi bilo. ali izpred očij ne smeš puščati vsega. Mene večjidel ni doma. Ti moraš gledati, da ne prideta na samem vkup in da nimata prilike govoriti. Daj jej  vedno kaj posla."
..Naša Manica zopet ni tako neumna! Kar prvemu se ne bo na vrat obesila. Saj ve. kdo je ona in kaj je naš ueenik."
„Saj veš, kaj je mladost. Ko si bila ti mlada, tudi vem, da nisi imela Bog ve kaj modrosti."
— 140 —
Žena se zasmeje in odgovori: „No. posebnih ne-umnoatij in norostij mi menda ne moreš očitati iz mojih prejšnjih let. Premalo premisliš,  kaj  izrečeš."
„Ziva si bila ko večina žensk."
..Pa bi bil iz manjšine eno mrtvo izbral. .laz te nisem snubila, saj  si ti mene,-  reče   ženica  smeje   se.
rXič se ne huduj, žal mi ni bilo nikdar, da sem te snubil. Na Manieo pa moraš paziti, da bo tudi ona lehko enkrat enako rekla.u
„Ko si si že enkrat v glavo vzel, kar upam, da ni nič,  bodem gledala in kmalu boš  zvedel, da ni nič."
„Pa dekletu ni treba ničesa praviti. Ako bi bilo kaj res. odpravil ga bom z lepo in tiho od hiše, dasi ga imam prav rad. Fanta prav dobro uči. in uboga ga skoro bolj ko mene. Zato prav želim, da bi bil mladenič pameten."
Keksi pogasi gospodar luč in se spravi spat. Dolgo pa sta še oča in mati ugibala o otrocih, o družini in druge enake reči. predno sta zaspala in so ja popustile vsakotere skrbi.
Tam v drugi sobici pa je culo mlado uho vsako besedico. Deklica, o kateri sta se skrbna roditelja pogovarjala, ni spala. Ko sta stara dva utihnila, pritekla jej je iz lepega očesa grenkobna solza ter kanila na belo rjuho, solza, ki jo je rodila in ožela ljubezen, vir sladkega veselja in bridke bolečine. Misli so se jej podile po vroči glavici in skrb je s tesnim preveslom objemala   boječe srce.    Malo  pred   dnem   še  le   so   se
141 -
stisnile trudne oči, in v sanjah so se čudovito razpletale reči. katerih je bila glava polna.
Drugo jutro je l>il lep solnčen dan. Drevje po vrtu je bilo v belem cvetju, bučeliee so šumele po njem. Lehka sapa je gibala in osipala tam pa tam z vej bela cvetna peresca.
Lovre Kvas se je šetal po ozeleneli travi preko vrta. Zagleda Manico daleč pri ulnjaku. kjer je ravno prej bral. Bil je tam samoten kraj,, za njega tolikanj imenitncjši. ker so se prijetni spomini prvega spoznanja nanj vezali. S precej liitrimi koraki jo krene Lovre tjakaj misleč, da bode zopet imel priliko, vsaj tri besedice izpregovoriti ž njo. Prišedšt do tja deklice ne najde. Ob drugi strani je bila odšla v grad. Njegove bukve, ki jih je bil prej tam pustil, ležale so še na klopici na solncn. Zazdelo se je Lovretn. da so premaknene in vedoč. da jih je ona v rokah imela, poprime jih Lovre z nekim  prijetnim čutom.
\\o knjigo odpira, pade majhen listek papirja iz nje. Naglo ga pobere in razvije. Rila je njena pisava, v hitrici s svinčnikom začrtane besede: „ Preljubi! varuj se. Oča in mati nekaj sumijo. Pazijo na te in na me. Ne išči me in ne govori z menoj veliko. Vsako svoje obnašanje premisli prej. Ne skrbi pa nič, vse se bo s časom dobro izteklo. Se malo let!"
Roke so se mladeniču tresle, ko je to malo pisemce bral in zopet bral. Cesar se je dolgo bal, bilo je tukaj.    Že  je   videl   svojo   besago   navezano,   že   je
- 14'2
menil slišati resnobno besedo gospodarjevo, ki mu pot kaže od svoje hiše, od njegove ljube v daljni svet. Ne vedoč kam. obrne se proti vzhodu čez vrt in travnik proti potoku. Misli so se križale po možganih, a druga je drugo pobijala, sam ni vedel za nobeno, ni mislil nič.
Prišel je doli do potoka in tam taval po stezici ob  vodi.
Usede se tam na travo in zre v šumečo vodico. Počasi se umiri. Zainaknenemu v sč in svojo bližnjo okolico, bilo mu je pri srcu kakor pesniku, ki je  pel:
Sedel som v mi slih pri potoku.      Poljub jej val nazaj je dal:
Igranje gledal  sem vode. K.ako valovi v hitrem skoku Veseli se naprej drve. Čul šepetanje sem. šumenje. L j u b e z 11 i sladko govorico: Al meni tako govorjenje. Le meni krate to pravico Ljudje krivični, svet nemil.
Le zame, zame ni poljuba. Skrivaj dobiti ga ne vem. Očito vzeti ga ne smem.
In vrbo gledal sem pijano Od radosti vodeifga hlada. In v srcu bilo mi je znano: Življenja veseli se mlada, A meni žalost se rodila. Usoda kriva namenila Mi nevesolo je mladost.
Videl sem lahno pripomniti Cvetico v znožji se do tal. Vodico videl poljubiti,
Pisemce, ki ga je v rokah imel, padlo mu je bilo na tla. Ni čul človeka, ki je prišel tiho po stezi ob potoku, postal za njegovim hrbtom in opazivši, da ga ne vidi, sklonil se po strani in tiho pobral papirček.
„Lep dan je danes, prijatelj!"
— 143 —
Po tem ugovoru se Lovre ozre in vidi Martinka za seboj.
„Kaj tako žalosten sediš, kakor bi te zima in mrzlica tresla. Solnee sije in še božji volek je vesel, ki nima več uma in pameti od Boga, kakor da na prag svoje luknjice izleže, kadar je solnčni dan. Ti si pa učen in uma imaš ko devet druzih in te ni sram tu sedeti, kakor da bi bil lačen in žejen. Hej! poskočen bodi in vesel! Tisto pisemce, ki oudukaj na tleh leži, Id ti ga je tvoja ljubica pisala, poberi in shrani! Že veš, kam se devajo take reči, ki od nje. dohajajo. V vzglavje, da se človeku kaj pridnega in prijetnega senja!"
.,Kako veš, od kod imam to pismo!" vpraša čude se Lovre.
,,<*j, ti ljuba učenost in dobrota ti!" odgovori Martinek. „Kaj ne veš in še zdaj ne veruješ, da sem jaz pravi deseti brat. Desetim bratom pak je Bog toliko več vidnosti in vednosti dal. kar se enkrat v mallio,  dene."
,,Xo, če kaj veš, povedi, kaj je tu v pismu?" vpraša Lovre.
,. Martinek Spak. deseti brat, ve nekatero, ki je ti, moja učenost in dobrota, ne veš. Y pisanju se bere tako, da zate ni nič dobro na Slemenicah, da ne smeš Bog ve kaj za s v oj o hoditi. Jaz pa tako rečem in pravim, če boš ti pameten, nikdar je ne bo imel Marijan,  vrag ga jenilji! Pamet  imej   in še nekaj časa
144 -
tod okolo bodi. pa boš videl in slišal take reči. kaker-šnih še bral nisi. nikar že doživel. Videl boš. kaj se pravi ..deseti brat". Le meni zaupaj, pa brez skrbi bodi."
Lovre se zasmeje.
.,Ti! varuj se, da se mi ne zameriš. Jaz sem že nekaj skusil. Ti si pa še mlad prevrat, vse bi rad naglo storil, kakor lačen pes. ki ga hišna mati v golido k pomijam  izpusti!"
,Povej mi po pravici, Martine, kaj si prav za prav in kaj si bil. Deseti brat nisi. tega ne verjamem. Vidim pa, da  si poseben  človek."   pravi Lovro.
„Ne verjameš, da sem deseti brat? Kakor hočeš! Vera je taka, zver, da je še modri Bog ne more nikomur v rejo dati,  ampak vsak jo ima,  če rad hoče."
„Vidiš, to si tudi tako povedal, da moram verovati,  da  si  se nekdaj  učil,"  pravi  Lovre.
..Kaj sem se učil in še marsikaj, tebi nič mari. Zato me ne skušaj, ni ne izprašuj! Če boš živel in če mene kakov pust ne brcne, zvedel bodeš še veliko. Da boš troho več vere imel, povedal ti bom še eno. Ti. namreč ne ravnaš po zapovedih, ki so ti dane, in modro ravnaš."
„ Zakaj  praviš to?"
..Tvoja ti je odsvetovala, da se nikar ne pečaj veliko z menoj."
„Kako to veš?"  vpraša Lovre in se še bolj čudi.
„Jaz sem deseti brat, hudir! Trdoglav si! Pa v svetem pismu se tako bere, da babnice niso za gospo-
14."» -
darstvo. Poslušaj jo babo tačas, kadar ti prav veli, sicer pa ne sezuvaj hlač, da bi jih ona nosila. Ne zamerim jej nič, saj ne vi'', kaj beseduje, kadar o desetem bratu povori. Ali tebi boni pa zameril, če se me boš ogibal, in proč bo s tvojo srečo. Ti si se mi bil prav prikupil,  zato sem se pa zagovoril,  da me moraš pomniti."
Keksi se Martinek obrne in. kakor bi pa kdo podil, hitro koraka  po stezi dalje.
.,Počakaj malo. greva skupaj !•' kliče Lovre za njim.
,,Le sam hodi, sam, vesel bodi. muhe zapodi, pa zapoj," — vpije deseti brat nazaj, - „če druge pesni ne   znaš,   pa   kakovo   dolgočasno   zatrobi   kakor
je ta-le:
Vstanitc dekleta! Ura je deveta. Ubogajte očeta ; Zapovedi so pa tudi le-te: Ubogajte Se matere !
Le, to zapoj, grdo na debelo zahrešči in če imaš gino  ah katero drugo bolezen v prhi,  vse to bo minilo."
Lovre se napoti domov. Med potoma sreča strijca Dolfa, ki je bil namenjen v vas k Obrščaku na požirek brinjevca. Moral ga je precej dolgo poslušati, ker pravil mu je na novo, kako je nekdaj, ko je bil še v latinskih šolah, prepijal in bil vesel s svojimi pajdaši in vinskimi brati.
■•*■ crcSsž^gss <...
10

fl^S:
..a
Dvanajsto poglavje.
Saj polje več cvetic voili. Devic dežela več goji.
F r. L e v st i k.
ospodar na »radii sleineniškem je imel navado, svoj rojstni dan obhajati z večjo pojedino, na katero je povabil vse svoje prijatelje ni znance iz obližja. ('e pa pravimo vse, ne sme se misliti veliko krdelo družin z materami in hčerami, starimi in mladimi sinovi, zakaj Bog je posadil ta grad tako na samijo, da je gospod Benjamin vse svoji1 izobražene in poluizobražene povabljence, celo prifarnega dolgope-tega šolmiištra vštevši. leliko na prstih obeh rok zra-čunil,  kadar se je reč najbolje obnesla.
Tega leta pa je nesreča hotela, da mož še tega malega števila ni mogel popolnoma zbrati na. praznovanji- svojega godii. Eden sosednih graščakov je bil zadnji božič preselil se tjakaj, kjer vedno godove obhajajo; njegova vdova in njeni hčeri, o katerih so jeziki hteli vedeti, da niso lepe, nosile so črno obleko in zdelo se jim je nespodobno ta znamenja neveselega srca razkazovati po veselicah. Družina bližnjega gospoda sodnika je bila odšla nekam v mesto na svatovščino starega strijca po drazem kolenu, ki so ga muhe v tretje
— 147
v zakon gnale. Tako so se možu gostje odpovedali, kakor tistemu bogatemu revežu v svetem evangelja. Gospod Vencelj s svojo hčerjo, fajmošter, star oficir v peuziji in šolmošter, ti so obljubili. Marijana in njegovega očeta so sicer tudi vabili, a ni se vedelo, ali prideta ali ne. ker sina že dalje časa ni bilo blizu, stari pa je imel  svoje odurne navade.
Sosebno stari hišini Urši je bilo tolikanj čez glavo, da letos najboljših gostov ne bode. Dva večera jej je ta huda preglavica spanec jemala. Seštela je namreč umna žima. da jej to nič menj škode ne prizadene, ko cele tri šmarne petice. Vse božje leto se je veselila gospodovega godu, da jej bo ta ali ta kaj okroglega v pest stisnil, za kar ne bo druzega treba delati, ko malo postreči. Samo to je. še varčno ženico tolažilo, da iz njene škode izhaja gospe korist. Koliko se bo namreč prihranilo .mesa,   zabele,   vina   in   druge take ropotije.
Lepo jasno jutro je bilo na Benjaminovega godu dan.
Marijan je bil zgodaj  vstal, poklical psa s seboj
in šel čez travnik.   Zapalil si je bil pipo tobaka in je
ravno preudarjal, ali bi šel na Slemenice ali  ne.  Veliko
uzrokov je menda govorilo za pojdi, še več menda pa
za vrni se, kajti večkrat je postal, pogled v tla obrnil,
debelo dima potegnil   in   zopet   nekaj počasnih   stopinj
storil. Na zadnje pa ni bilo dvojiti,  kako se je odločil,
kajti pot, ki ga je ubral, držal je proti hosti, tedaj je
Slamenice imel za hrbtom.
10*
- U8 -
Tam na robu gozda se vleže vznak v senco, na-tlači v drugo tobaka, in kdor bi ga bil videl tako brez vsega opravka na tak lep dan in še dopoludaušnjo uro zreti samo za sivimi oblački, katere je malomarno iz ust izpušča], dejal bi bil: to je živo pisana podoba tacih Ijudij, ki ne delajo nič, ne mislijo nič.
Ne moremo trditi, da bi naš gospodič ne bil zares nič mislil. Nasproti se pa tudi denašnji dan ne da več dognati, kaj bi mu bilo po glavi rojilo, ali je morda preudarjal, kako bi so kadilo, ko bi pipi dal novo sre-berno okovanje napraviti, ali je pa premišljal, kar poje narodna pesen :
Sinoči je |i;i slanVa pala            Meni pa ni tolikanj zarožVe
Xa zelene travnike:                   •'<> je slan'ca pomori.
Oh, gotovo je pobrala                .Meni je za  dekle  moje.
Mi vse žlahtne rožico.                <e me ona zapusti.
Naj bo že tako ali tako; upam. da ne bomo sami ene misli ostali, če rečemo, da je vrlo malo romantičnega pri mladeniču, in da ga vsaj malo po slabejši strani obseva ta resnica, da je konci negotove meditacije — trdo zaspal, tako da mu je njegova naj-zvestejša  ljubica,  pipa.  iz ust padla.
Vzbudi se še le. ko ga nekdo s palico podreza. Odpre oči in  vidi svojega očeta pred seboj.
.Ali se nisi po noči naspal?" vpraša ga stari malo o s orno.
Sin vstane, pobere pipo in klobuk, pa ne odgovori nič. Oča se obrne proč in hoče zopet svojo pot iti,  ker   veliko   še   s   sinom   navadno   ni   govoril.    Pa
— 149 -
kakor bi se nekaj domislil, vrne se. nekako ostro pogleda sina in vpraša: „Kaj. da ne greš danes med ljudi? Ali te niso vabili?"
„Xe prem !"
Stari malo molč«? postoji potem, pa pravi: »Sin! vidim nekaj dnij sem, da. si več doma, ko si imel navado biti. Vem tudi. da se ti je nekaj zgodilo, naj bo že, kar hoče, da si se tako izpremenil. Povedi mi, kaj ti je?a
Marijan tacega vprašanja od svojega vedno tihega očeta ni pričakoval. Dasi je bil tudi glas nekako nenavadno mehek in očetovski, mladenič ni hil vajen razkrivati srca očetu, ki se vsaj na videz ni pečal za njegovo dejanje in nehunje, zato je tudi zdaj odgovoril: „Nič mi ni. motite se, če menite, da sem se izpremenil. Na Slemenice zdaj ene dni nisem šel. ker se mi ravno ne ljubi. Danes pa bode tako dovolj ljudij gori, mene lehko pogrešajo.-
„0d kedaj te lehko pogrešajo V" „Jaz le tako mislim,   da   grem   lehko drugo pot gori, ne ravno danes."
„Fant. ti nisi odkritosrčen! Praviš, da ti ni nič. To lehko rečeš kmetu, ki zna pet šteti in ne dosti več. Tvoj oča pa je videl svet in pozmi človeka, kakor ne želi tebi, da bi ga poznal. Mene ne boš preslepil z besedo: ne motim se tako brž, kakor meniš. Ker ti meni nečeš povedati, povedal bom jaz tebi, kaj   ti je.
- 1 50 —
Vsa ta otožnost izvira iz tega. ker ti ena ženska — imena nečem imenovati — ni po   volji.    Ali ni  res?"
Marijan je očeta debelo gledal. Y tem trenutku bi bil skoro sam sin verjel, kar so ljudje ugibali, da v starem čmerikaveu tiči nekaj vražjega, kajti živi duši ni sam ničesa o tej reči govoril.  Kako je oča zvedel?
..Odgovori, če te vprašam!" pravi stari, in nevoljen nabere čelo.
„Res je, res!" pravi Marijan pol tiho. ..Manico sem ljubil, pa zdi se mi —"
„Že vem, kaj se ti zdi: pa pameten bodi. Kadar boš starejši, hvalo mi boš vedel, da sem te prav učil. Ce te ženska nečo, pusti jo. še bolj je prav. Tako ne boš imel prilike pustiti je sam. Svet je velik, na ta kot pa nisi navezan. — Zdaj pa pojdi v grad med ljudi!"
...Danes ne grem rad."
„Jaz pravim: pojdi! Dokler si mlad, bodi vesel in uživaj! Kadar boš star, tedaj  se boš plazil okrog."
Marijan se tacemu povelju ni mogel ustavljati. Komaj pak je dvakrat prestopil, poklice ga oča nazaj in pravi: „Ker že ravno govoriva, naj ti še to povem. Če imaš kaj hvaležnosti v sebi, šel boš po moji smrti od tod. Sel boš kam, kjer tvojega očeta niso poznali. Zato se ne zmeni veliko, naj te imajo ženske tu rade ali ne.    Zdaj pa le pojdi!"
Kakor da bi bil več izgovoril, kot je mislil, ko-rači starec naglo   ob   robu  hoste   proti  domu, Marijan
— 151 —
pa prek polja proti Slemenicam. Kaj bi bil mladenič dal, ko bi bil mogel v tem hipu razjasniti si očetove besede! Bil je ta razgovor z očetom najdaljši; nikdar mu ni več povedal. Zakaj ne bi tukaj smel ostati? Nehote mu je prišla misel, da morda oča ni popolnoma zdrave pameti", ali greh se mu je zdelo kaj tacega misliti, in našel je več rečij, ki so mu naravnost kazale, da so vse besede očetove premišljene. Dasi je stari nekako prizadeval si ostro govoriti, bilo je vender zlasti v poslednjih besedah nekaj srčnega, proseče.ga in očetovskega, in ravno zato, ker sin tega ni bil vajen videti pri očetu, genilo ga je tolikanj bolj. Čeravno ni mogel razumeti razlogov, zakaj mu oča veli. malo meniti se za ljubezen tukajšnjih ljudij, namenil si je vender že iz hvaležnosti ravnati se po njegovem svetu in celn — ta namen je bil malo težak — Manico pozabiti.
Ko pride na kolovozno pot, ki drži do Slomenic, zasliši voz za seboj.
„ Počasi, počasi, prijatelj! Saj Vas komaj s konjičem dohajam po tem kamenitem potu. Boste se malo obesili in pogovorila se bova kaj !" Tako je klical zdravnik Vencelj, ki se je peljal na svojem malem vozičku in zdaj pa zdaj zarentačil, da Slemeničan ne da pota popraviti. Marijan se usede tik njega.
.Kam ste pa Marijeko deli, da je ni z Vami, gospod Vencelj?"  vpraša Marijan.
- 152 -
„Saj je že dva dni tu gori pri Manici! In Vi ne veste tega? Časi so mi ljudje pravili, da ste vedno pri sosedovih — več ko doma,"  pravi zdravnik.
-Zdaj že več dnij nisem bil in tudi danes nisem bil namenjen  tja."
,.Se? Tako je ta reč! A že vidim, že vidim, kje je rana. Malo ste se z Manico — 'svojo nevesto, le dovolite, da tako rečem, — razprli in to Vam je nekaj muh v glavo dalo. Pa to nič ne de, inalo prepira med dvema, ki se ne vidita težko, to je ravno tako, kakor kakova majhna bolezen. Človek ne ve, kaj je zdravje, dokler ni bolan. Solnee zvečer zato zaide, da se ga človek ne naveliča: vsako jutro se mu še lepše zdi. Tako je tudi prepir v ljubezni, ha, ha! jaz vem, sam sem bil ravno tak v svojih lepših letih. Kaj ne, da sem uganil?"
„Ne, razprtja ni bilo nobenega," odgovori Marijan.
„Tedaj Vas pa že ne presodim, zakaj bi bili tako samotarski postali. Dvojim, da bi Vam bilo doma tako kratek čas. Pa le majhno počakajte, ko prideva na Slemeniee, potlej sva že vkup; precej bom vedel, ali sem prav mislil ali ne. Kaj pa kaj počne gospod Kvas?"
Pri tem imenu se je Marijan zarudel. Zdravnik je to opazil.
„Ne vem nič."  pravi mladenič.
„Zdaj Vas imam še le, prijatelj?" smeje se Vencelj. „Takč>.   s Kvasom  sta si  navskriž!   Le tiho,   le tiho!
— 153 -
To pa že ni prav. S poštenim prijateljem pa ne sme prepira biti. Le čakajte, jaz bom vaju spravil, če le zlomek ni. Dolgo me že ni bilo tukaj gori. Glejte no, da se še tako mirna duša, kakor je ta Kvas, more skregati s kom, ki je zopet tako neškodljiv ko Vi, tega bi ne bil verjel."
Marijan je' izprevidel, da bi ga gospod zdravnik v gradu lehko v zadrego pripravil, ko bi govorico napeljal na reč, o kateri še mislil ni rad, nikar, da bi moral še govoriti. Zato je menil, da je najbolje, če mu vse pove.
Gospoil Vencelj je čude se poslušal Marijanovo pripovedovanje.
„Ali pa dobro veste, da je to vse res? Ali se niste motili?" vpraša mladeniča.
„ Slišal sem nekaj besedij v njijinem pogovoru, pač težko bi bilo, da bi se motil,"  odgovori Marijan.
„Verjetno je, verjetno! Mladost je mladost, ne premišlja, je-li mogoče to ali to, ali se da izvršiti ali ne. Sicer je prav pameten mlad mož, jaz sem ga precej rad ime), ko sem ga spoznal; ali če je taka, zdi se tudi meni, da je previsoko pogledal. Svet je že tak. Človek v Vaših letih meni, da se o ljubezni] živi, da za življenje ni druzega treba ko malo srca ! Pa tilio zdaj, tukaj sva, naproti nama gre celo krdelo; le pamet, le veseli bodite, vse se bo dobro napravilo."
Ko se je vozič ustavil pred veliko grajsko lopo, bližali so se z vrta sem  gospodar Benjamin   s   fajmo-
- 15J- -
štrom, Manica s starini dosluženim vojakom gospodom (nasičeni in Lovre z zdravnikovo hčerjo. Za vso dražbo pak je repi] dolgi učitelj Zmuzne, kateri je sam sebi tovariševal, ker je iz žalostne skušnje vedel, da se ne more nikjer v pogovor mešati.
Po navadnih pozdravili}] prime gospodar svojega prijatelja zdravnika za podpazduho in ga pelje proti hiši.
Marijan si je sicer prej za trdno namenil, da se bode Manice in Kvasa kolikor moči ogibal in z druzimi govoril. Ali ko je videl deklico pred seboj, s katero je prve mladostne igre igral, pri kateri je kakor deček sedeval neskrben in vesel, za katero se je nevede kedaj kakor mladenič vnel in srečen bil v tihi ljubezni, ki si je še skoro sam v svesti ni bil: ko jo je videl pred seboj, pozabil je očetove besede, in nekako milo se mu je storilo. Zdaj še le je videl, da je Manica lepa. da on lepše ne najde.
Lovreta tedaj še pogledal ni. ko ga je pozdravil.
„No, Marijan, kaj pa je tebi?" ogovori ga domača hči. „Ali smo si ti kaj zamerili, da te ni več videti? Bala sem se ceh'), da nas še danes ne boš razveselil, vencler smo tako srečni, da te še enkrat vidimo. Mislili smo, da si zbolel, pa ljudje so te povsodi videli, samo na Slemenicah ne."
„Tudi na Slemenicah bi me bili videli, ko bi bil vedel, da ni nikomur neprijetno, če pridem, da najdem ..."
— 155 -
„Veš da si veliko izgovoril." pravi Manica resnobno. ..Mene sicer ne moreš tako naglo razžaliti, vender opomniti moram na tvoje besede, da si bil v naši hiši zmerom dobro vzprejet. Zatorej ne razumem, zakaj tako govoriš.*
„Nič bolj vesel bi ne mogel biti, kakor ko bi vedel, da me res ne razumeš. Pa ti bom že še izpovedal se naravnost, tako da se ne boš mogla izgovarjati z nevednostjo. Glej! ta vrag je nama že za petami, rad bi poslušal menda. Tega imam jaz v želodcu. Pa se bova že zmenila, jaz ti bom govoril naravnost in menim, da bom tudi  od tebe resnico zvedel."
Predzadnje besede so zadevale Kvasa, ki je, kakor se je videlo, bil  v živem razgovoru z Marijčko.
Zdaj še le je Manica izprevidela, da je tudi Marijami znano, kar bi bila rada vsaj nekaj časa še prikrivala pred svetom. Pomislila je, da bi se prav lehko zgodilo, da bi Marijan ali očetu reč razkril ali pa z Lovretom kaj opraviti imel, in barva po lepem licu se jej izpremeni in oči pobesi v tla. Sklene pri prvi priliki z Marijanom govoriti.
Prav sreča je bila, da je bil ravno stotnik Grašič k Marijanu pristopil in ga s celo vrsto vprašanj zamotil, da ni zapazil izpremembe na dekličinem obrazu. Rad ali nerad zapleten je bil Marijan kmalu v pogovor o zajcih in lisjakih in celo šolmošter Zmuzne je katero vmes zinil, dopoveduje gospodu stotniku, ki je marsikaj po svetu skusil, da boljšega lovca ga ni, kakor je Marijan.
— 156 —
In kakor je bil ta naš mladi znanec vajen resnobnejše reči hitro obdelati, bil je tudi zdaj kmalu ves v govoru, požabivši „deklice nezveste" in tekmeca in vseh očetov na svetu, razen starih zajcev, o katerih je veliko pravil, kako mu jo je tukaj pa tukaj kateri upeljal kožo in življenje.
Trinajsto poglavje.
Kaj rnrt je danes sreče tat? Zamoril raitost kakšen strup ? Al' £a provaril je kak up'" M.  Valjavec.
ripovedovalec večje povesti bi se dal primerjati amerikanskemu volovskemu vozniku, ki ima več voz zapreženih. Ce poganja živino v prvem vozu, zastaja mu ona v zadnjem in če se povrne k poslednjemu, zaide spredaj rogata neubogljivost iz tira, tako da se revež sem ter tja tekaje ves upeha in mu še ne gre vse po volji. Tako tudi pripovedovalcu zastane marsikak prizor, ki bi utegnil vsaj za tistega zanimljiv biti, ki se je po vzreji ali po svojih načelih navzel lepe čednosti, ki jej v navadnem življenju pravijo natančnost. Vemo sicer, da se s to krepostjo posebno baha mogočen sosed nas Slovencev, trde, da je nekatere reči še le on do tal pregledal, do dna premislil. Mi Slovenci pa smo zopet pohlevni možički; ko bi Pavliha še enkrat na svet prišel, dejal bi morda še več; zato se ne predrznemo svojemu sosedu te samoslave ometati, naj si je časi že tudi neljubezniv proti nam. Znano je, da so slabe, grešne lastnosti nalezljive. Nasproti pa tudi ni  niti Platon,  ni  sveti  cerkveni  očak
— 158 -
Avguštin dokazal — vsaj kolikor je nam znano — da ne bi tudi dobre lastnosti, tedaj čednosti in kreposti, take navade imele, da bi prehajale od enega na druzega človeka: temveč človek ima celo tako malo originalnega na sebi, da vse svoje dejanje in nehanje tako obrača kakor druge vidi. Po tem bi mi sklepali — ne bomo se pa rotili, da je ta naša logika prava, — da je že tudi med Slovenci kaj tacih natančnežev.
Ti pošteni ljudje bi nas utegnili tedaj prijeti in reči: „Ti, izobražen gospodar mora po stari dobri navadi seznaniti _, tujca z novimi gosti, ki jih uvede v svojo hišo. Kako je tedaj to, da se nahajajo v tvoji povesti ljudje in še celo mlada deklica, hči tistega zdravnika, o kateri ne vemo še nič več, kakor da je na svetu."
Ko bi se kaj tacega primerilo, in sosebno od mlajših bralcev se bojimo enakega ometa, ne vemo druzega boljšega izgovora, kakor da rečemo: pisalec ni od Boga tiste potrebne lastnosti prejel, da bi bil ob enem istem času na vseh krajih. Ako to osobo spremlja, mora ono iz očij izpustiti; posezanje nazaj pa je morda temu ali onemu prijatelju rednega in pravilnega napredovanja nevšečno. Upati je pa morda oproščenja, če tu popravimo zamudo, kakor se ravno da, namreč da predočimo čestitemu bralcu nove goste po njihovi podobi in po njih značaju.
Vencljeva hči, ki je sedela pri obedu zraven Kvasa in starega gospoda Grašiča, bila je deklica kacih devetnajstih let. Bila je v primeri z Manico majhne postave,
ir,<>
vender kar se vzrasti tiče, ne bil bi jej tudi zaviden sodnik mogel nobene nepravilnosti očitati. Malo drobni okrogli obraz z živim očesom je bil zrcalo vedno veselega srca, kakor je tudi neka gibčnost in lehkota v vsem njenem obnašanju oznanjala veselo mlado kri, ki svet in ljudi sodi in pozna le od medene plati. Njen oča, gospod Veneelj. kakor v svojem poklicu tako v vsili rečeh praktičen mož. vzredil jo je bil po napačnem načelu, .da ženska ne sine več vedeti, nego kolikor ravno potrebuje kot dobra gospodinja in da zna v omikani družbi vsaj tako govoriti, da se jej ne more ničesa očitati. »Sicer na je skrbel za njo, kakor za svoje oko in nekateri pravijo, da mož ni bil nikdar pri boljši volji, kakor tačas, kadar je kdo njegovo ljubljenko pošteno pohvalil. Ob taki priliki mu je časi — sosebno če je kaj pil popred — beseda ušla, da bo srečen, kdor jo bo imel, da je pa tudi ne bo vsak. ne ta ne oni, v  zakon dobil.
(iospod tirašič je nekdaj cesarja služil in je bil tako srečen, da je do stotnika prišel. V sloveči bitvi pri Lipsiji mu je bil palec na levi roei odstreljen. Tedaj je imel gospod stotnik tudi veliko srečo, da je svojega glavarja Koloreda, generala kranjskega polka Keus-Plauen francoske sablje ubranil, in ta sam po sebi prav majhen dogodek si je mož v toliko čast štel, da so njegovi znanci morali poslušati nekaterikrat to staro novico, ponovljeno od prve do zadnje pike. Po obrazu soditi stotnik ne bi bil  imel  veliko  čez  petdeset  let;
— 160 -
ali sam je trdil, da mu jih no manjka veliko do sedemdeset in gotovo je sam najbolje vedel. Samo to, da je še vedno z mladimi deklicami najrajši govoril, vrivalo je nekaterim vero, da se starejšega dela. kakor je res. Hvale bi bila taka laž morda zato vredna, ker jo nimajo vsi ljudje, zlasti ker se, kakor hudobni ljudje pravijo, ženske rade ravno narobe lažejo.
O šolmoštm Zmuznetu, ki jo na zadnjem koncu mize zraven domačega sina sedel, ne vemo druzega povedati, kakor da jo bil dolg koščen mož in mu ni bilo veliko mari za razgovor, temveč bil je ves živ in mrtev na slastne jedi in dobro vino, katere je goltil, kakor bi nazadnje v svojem življenju jedel. Tega mu pa ne zamerimo, saj je mož dobro vedel in dobro znal, da je graščakov rojstni god samo enkrat v letu in da mu njegova preljubezniva doma druzega no privošči leto in dan ko slabo zabeljene močnike ržene moke. Da pa ni nič govoril, zato je imel tudi veljavne uzroke. Videl je namreč onega malo rejenega moža z naočniki na nosu, sivimi lasmi in dolgo rajavo suknjo, ki se mu po domače fajmošter pravi in ki sedi tik gospodarja na druzem koncu. Pri neki enaki priložnosti je namreč Zmuzne, misleč, da se bo s tem gospodinji prikupil in ga bo kaj večkrat povabilo na tolsto obed doletelo, vedno in vedno jedi hvalil, ki so na mizo romale. Ali fajmošter so tako siten in hudomušen gospod, da so potem Zmuznetu medpotoma domov očitali, da je nespodobno jedila hvaliti, če nas nihče ne vpraša.
- 1G1   —
Zato se je bil že taeas zagovoril, da bo vpribodnjič molčal in te obljube se je danes tembolj držal, ker si je mislil: ..ni dobro za človeka, če se fajmoštra zameri, zakaj  njemu so velike oblasti dane za ta  in oni svet."
Ker družba ni bila velika, bil je razgovor večjidel splošen; sosed ni mogel s sosedom posebne govorice imeti, da ga ne bi biti vsi slišali. Tudi se je reč naglo izmenjevala: zdaj so se besede pletle o gospodarstvu in letošnjem pridelanju. zdaj o vsakdanjih prigodkih v okrožju. Stotnik je časi ujel — čeravno ni imel kako šegave za svojo lepo sosedo na jeziku, — katero besedo, na katero bi se dal ta ali oni zanimljiv spomin iz vojaškega življenja navezati in razširiti v daljšo po-vestico. Zdravnik pa mu je časi nasprotoval, zastavljajo mu mala vprašanja, katera je sicer vojak vselej razložil, pa so ga vender bolj ali menj motila v pripovedovanju.
Mi bi te pogovore razsnovali bolj na drobno, ali ker so bili taki, kakeršni se v življenju povsod slišijo. opuščamo jih rajši, ker ne vemo ali bi ustregli vsem bralcem ali ne, sosebno ker so se jih malo udeleževali mlajši ljudje te poštene druščine, katere imamo povsod najbolj pred očmi in jih tudi bralcem priporočamo.
Proti clvem popoludne,   „ko so bile gostom   želje
po jedi in pijači ukrotene,"  da po Ifomerjevo govorimo,
vstali so izza mize vsi razen gospodarja, fajmoštra in šol-
moštra, ki je  vedno   kupico v roci   vrtel.     Gospodinja
je   peljala   starega   stotnika,   kateri  bi   si   bil ne mara
11
ir.:i
drugo druščino rajši izbral, na vrt pokazat mu novo zasajeno nemško zelje in rožmarin, ki raste že deseto leto. Marijan in Manica, potem Lovre z Marijčko, kateri je bila Kvasova družba nekaj posebno po godu, napotili so se za gradom navkreber proti  razvalini.
Videti je bilo, da je Marijan nalašč tako oprezoval, da sta šla Lovre in njegova tovarišica precej naprej. To je menda Lovre tudi opazil, zakaj postal je na enkrat nekako tih in ni odgovoril na vprašanje, ki mu ga je Marijeka ravno zastavila. Ne more se naravnost reči, da Iti bil ravno ljubosumen, kajti poznal je Manico in jej  zaupal,   ali   obšel ga je vender neki   čuden   čut.
„Kaj ste tako naglo obmolknili, gospod Kvas?" vpraša ga Marijeka.
„Saj veste, da se človek časi kaj spomni in se tako nehote zamisli. Upam, da mi boste to razmišlje-nost oprostili, dasiravno vem, da ni lepo, če se v Vaši druščini kaj tacega primeri.  Kaj  ste me že vprašali?"
„8ama sem že pozabila. Pa menda Vam vender niso moje prejšnje besede vzbudile ta spomin, ki mora kaj posebnega biti. Ali se ne sme vedeti, česa ste se ravno domislili?"
Kvas je bil zopet malo v zadregi. Hotel se je že nekaj malega zlegati. Deklica, ki je vanj uprla svoje bistro oko, opazila je menda to in naglo dejala: „0, že vidim, da je kaj tacega, česar ne poveste prav radi. Nečem Vas nadlegovati. Zvedela bom pa že še, da le enkrat Vas in Vaše dvomljive okoliščine tanje spoznam.
- 163 -
Čakite, takoj potem ko pridemo doli v grad. prijela bom Manieo: ona ima oster pogled, gotovo Vas je že izpre-gledala in vem, da sva toliko prijateljici, da Vas bo izdala."
„Taki'i! Vi verujete, da imam jaz kake d v o ml j i v e razmere."
„Verujem ravno še ne, ali zdi se mi. Pa vse pride na beli dan, kar se zgodi, Čepa pravim dvomljive, ne smete te besede v slabem pomenu misliti. Jaz nisem tako učena ko Vi, ne znam besedij premišljati, ampak govorim, kakor mi na jezik pride."
Zdaj sta se bila že za grmovjem v ovinku skrila. Marijan in Manica sta bila toliko zadaj ostala, da se nista več videla.
„ Kje sta pač onadva ostaJa?" govori vesela deklica dalje. — „A, naj bosta, kjer hočeta, menda imata po-menke, katerih midva ne smeva slišati. Zato ju nečeva motiti. Zdaj sva na vrhu. Glejte kako lepo se vidi po deželi. Vidite tam le ono belo cerkvico na hribu ? Tukaj čez Polesek?"
„ Vidim."
„In potem majhno na levo pogledite."
„Tam ste Vi doma, gospodična,  ne?"
„Dom;i pač, ali rojena sem v mestu, tedaj sem meščanka, če je ravno malo mestnega na meni. Oh, tam pri oni cerkvici so tudi moja mati pokopani. Kaj bi dala, ko bi bili zdaj tukaj-le med nama ljuba mamica!  Kadar k nam pridete, pokazala Vam bom grob."
11*
— 164 -
.Ali je že dolgo tega, kar Vas je ta bridka izguba zadela?"
„0, komaj osem let sem bila stara. Pa. gospod Kvas. nir veliko me ne smete izpraševati o tej reči, sicer bi Vam tako zabavo naredila, da bi se začela jokati."
Tn res se deklici prikaže pol solzice pod bistrim očescem.
..Prav trd človek bi moral biti, ki bi Vam kaj tacega zameril, kar blago srce kaže. V tej reči se solz ne smemo sramovati.     Kdaj   pa Vas smem  obiskati?"
„ Veselilo bo očeta in mene, kadar pridete. Jaz sem vedno doma in oča tudi malokdaj kam gred«'), posebno zdaj po leti. ko so ljudje zdravi. Le kmalu enkrat pridite. Vsaj danes teden, če Vam prej ni ljubo."
»Porabil bom to Vaše prijazno povabilo; to se ve. ako Vašega gospoda očeta  ne nadlegujem."
„Lepo Vas prosim! Ce menite, da na mojo besedo še ne morete k nam. bodo Vas še oča povabili. Samo potlej pa morate ostati mož beseda. Pozabiti ne smete; moški radi pozabljajo  svoje obljube."
„Tega  pa še vender iz skušnje ne veste?"
„Ce ravno ne," odgovori deklica malo zarudela. „pa se vender sliši in bere. Vi morate dokazati, da ste v tem boljši ko drugi. In kadar pridete, razkazala Vam bom svoj vrt in rože in svoji dve ovčici, moje največje veselje."
„Ali bom dobil kaj z Vašega vrta?"
- Ifio —
~No. to se samo oh sebi razume, da doboste najlepšo rožo za spomin, če jo boste hoteli vzeti. In tukaj Vam brž aro dam."
Keksi utrga divjo rožo z grma in mu jo da. Lovre bi bil lehko opazil, da se nežna ročica za malo spoznanje trese, ko ne bi bil.-'  njegove misli drugje.
Prišla sta bila zdaj na majhno porobje, tako da sta lehko ves hfibec razgledala. Precej daleč zdolaj sta na potu stala Marijan in Manica. Kvas je videl iz Maničinega obnašanja, da Marijana nekaj prosi, česar mladenič neče obljubiti. Dasi je Lovre slišal le nakatere besede Marijanovega govora, razvide! je naglo, kaj govorita in obraz se mu je nekako čudno izpremenil. Strmel je tjakaj doli in vide, da je Marijan hitro obrnil se od Manice in sam koračil proti gradu, pozabil je, da ni sam in dejal je pol na glas: „0 nespamet! povedala mu je. Vse je izgubljeno."
Marijčka. ki je nekoliko poznala razmere med Marijanom in svojo prijateljico, razvidela je zdaj s tisto žensko ostroumnostjo, katera je celo mladim, tudi malo izkušenim deklicam v enaeih rečeh lastna, kaj pomenja Kvasov malo preglasen izrek. Tih vzdihljaj se jej ukrade globoko od srca. Precej pa se umiri in reče: „Gospod Kvas, ali ne greva zopet nazaj?"
Glas tega vprašanja pak je bil ves drugačen, kakor v njeni prejšnji govorici. Lovre je molče koračil tik nje po poti navzdol. Tudi njej se ni ljubilo nove govorice začenjati. Morala je precej hitro stopati, da ga je
:
— 166 -
dohajala. Kaka dva pota ga je opomnila, da prehitro stopa.
Kmalu sta bila zopet pri gradu, skoro ob istem časa ko JNIanica, ki je bila veliko pred njima. Marijan je hotel iti proti domu, a zdravnik Vencelj ga je zagledal in vlekel po sili nazaj gori v sobo, kjer se je zopet zbrala vsa družba.
Toda mlajši ljudje so bili vsi nenavadno tihi. Marijan je slonel na stolu in zdaj pa zdaj jezno pogledal Kvasa. Gospod Vencelj, ki je morda nekoliko slutil, kaj je tej izpremembi uzrok, pomagal si je zdaj tako, zdaj drugače, da bi se zopet jeziki malo otajaii. Ali kmalu je videl, da mu to tako malo izpod rok gre, da je ceh) gospodar opazuje pogledoval zdaj svojo hčer, zdaj Marijana.
Ne vemo, kaj bi bilo konec te situvacije, ko ne bi bila hišina Urša naznanila, da je Eravelj o lzdolaj in  da hoče po vs -j  sili z gospodi govoriti.
„Aha, to je tisti pomorski vojak, ki pripoveduje, da je hudiča presekal ?tt  vpraša gospod Grašič.
„Tisti, tisti! Le brž naj gori pride; jaz tega neumneža  prav rad slišim,"  pravi Vencelj.
Ko je tudi gospodar potrdil, kar je dejal zdravnik, šla jo ženica ven in kmalu potem se vrata počasno in polagoma odpro in naš smolar se zmuza v sobo. Kakor ni nič potrkal, tako tudi širocega klobuka ni snel z glave, ampak debelo je gledal zdaj enega, zdaj druzega
- Km -
in ne vede, koga bi ogovoril, vedno še vrata pritiskal, dasiravno so bila že zaprta.
„No, Krjavelj, kaj bi pati rad?" vpraša ga gospod Benjamin.
„Bog daj, da'bi Vam dobro teknilo, če ste jedli, — vsem!" pravi Krjavelj.
„Je že dobro! Le povedi, kaj  si prišel!"
„Pa odkrij se! Kadar prideš med gospodo, ne smeš imeti klobuka na glavi,"  pravi fajmošter.
Krjavelj se odkrije in pravi: „Saj res, odkriti sem se bil pozabil. — Prišel sem povedat, da sem v hosti videl dve čudni živali. Dopoludne sem smolo bral po smrečju. Še košek sem bil doma pustil, prav poza bivši sem ga bil pustil, in moral sem si narediti kožico iz brezovega lubja. Komaj pol sem je bil na-drgnil tam pri tisti debeli smreki v Kavki, kjer imajo vrane vsako pomlad mlade. In kaj sem zagledal ? Dve zveri sta obirali gabrovo zelenje komaj tako daleč, kakor tista moja puška streli, ki sem jo ono leto, ko je bila tista suša, od ciganov kupil. — Pa veste kaj, ljudje božji, ne morem lebko praviti, ker odavi si nisem nič skuhal. Tako mi je nekaj grčavo po grlu, — ko bi mi hoteli pol kozarčka taeega vina privoščiti, kakor ga imate ondukaj, da bi ga popil. Bodem pa molil zanj."
Ko so se stari in mladi na to prošnjo, ki se po Krjavljevi misli že sama ob sebi lebko razume, — glasno   zasmijali,   postane  malo   srdit   in   za   dlako  je
IliS
manjkalo, da ni debelo po tleli planil in se obrnil. Ali ta srditost ga naglo neha, ko vidi, da je grajski gospod vzel prazno kupo in jo do vrha natočil.
Poželjivo zvrne pijačo v se do zadnje kaplje, odpre potem usta in z nekim nepopisljivim glasom na znanje da,  kako slasten požirek je bil to.
„Bog vam daj zdravje, da bi še le čez dolgo časa pomrli. Dobro je bilo, tri ure pred smrtjo bi tako pil."
sNo, zdaj pa povedi na dalje, kakšne živali si videl?"  vpraša Vencelj.
„Kdo je dejal, da so živali? Zveri so. zveri pravim ! Ne vem, če so sloni ali so levi ali kakova druga divja teleta. To pa vem, da medvedje niso. ni volčje ne, še lisice ne!"  odgovori Krjavelj.
..Naj bodo pa   zveri,   samo   povedi    Kakšne so."
„1, kakšne! Stirinogate, rogate, kosmate, tolike kakor koze, pa vender niso koze. Repa nimajo, pa vender ne vem; zdi se mi, da repa nisem videl. Divji sta pa, saj sta tako dirjali čez goščo, ko svetega Elija voz po oblačili, ko sem malo zateptal nad njima. Pa sta vender tudi malo krotki, zakaj precej potlej sem ji videl vrh hriba. Zato bi jaz dejal, da puške vzamete, pa ustrelite kleka divjega. Ko bi mesa ne hoteli jesti, i nu, jaz bi je prav rad vzel in za zimo posušil."
„ Ali je pa tudi res, kar praviš. Ali niso bile kake domače koze?"  vpraša gospodar.
„Ne, kozi pa že nista bili. .Saj ji je tudi Obr-šeak videl, kako sta šli mimo njegovega kozolca davi ol) petih; potlej Matevžek ji je pod Obrhkom srečal in deseti brat ji je tudi ogledoval. Martinek je trdil, da sta divji kozi, ki sta bili iz hribov prišli. Jaz pa pravim, da ni res, zakaj o divjih kozah nisem slišal nikjer, še tačas ne, ko sem bil pomorski vojak. Druga zver je to."
Stotnik in zdravnik sta dejala, da naj bi se šlo malo pogledat.
„Divje koze pridejo večkrat vzpomladi ali jeseni. Pred dvema letoma sem eno jaz sam ubil. Ni jih težko zalezti. ker so večjidel mladiči, ki se v dolino upajo," rekel je gospodar.
„Halo! le po orožje. Saj imamo dva mlada junaka, ki imata urne roke in dobre oči. Sosebno Vi Marijan, poznate vse kote po hosti. Vi nas boste razstavili."
,,Danes se mi nič kaj ne ljubi." odgovori Marijan.
„()he! Ali Vas ni sram take besede!" vpije stotnik. „Ko sem bil jaz v Vaših letih, ljubilo se mi je vse. Nobena noč ni bila tako temna, in nobena deklica taka, da jej ne bi bil kadet Grašič znan — gospodični tu mi  bosta že dovolili, da   se malo  pohvalim."
„Ce gredo vsi dragi," dejal je Marijan ter nekako s strani pogledal Lovreta,  „grem tudi jaz."
rSaj bodo še gospod fajmošter šli z nami," pravi gospod Vencelj.
- 170 -
..Meni se ne spodobi morilnega orožja nositi okrog,"  odgovori stari mož.
,,r!og je živali zato ustvaril, da so človeku na korist. Zato jih vsak sme za potrebo pobijati. Ko bi jaz bolj sveto pismo iz glave znal in življenje svetnikov, dokazal bi Vam. gospod fajmoštev, da so dostikrat sveti možje rnorilno orožje nosili. Sveti Hubert, sveti Florijan. sveti Jurij in vedi ga Rog, kako se jim še pravi."  reče stotnik.
„0nt so imeli drug poklic: in jaz imam druzega," odgovori fajmošter ter vstane.
Gospodar je bil v tem več pušek prinesel in, ko si je vsak eno izbral, vzel je po ponudbi še Zmuzne eno dolgocevko, dasiravno se je videlo že na tem, kako jo je prijel, da ni še nikdar kaj enaeega v roci ime].  Fajmošter se poslovi.
Zdaj Krjavelj za korak naprej stopi in pravi : „Gospod grajski! ko bi kaj smolnjaka za kola potrebovali, zdaj imam prav dobrega. Tak je ko olje. kakor Ianeno olje; ni zgošjen niti ne voden. In Vam ga dam prav po ceni, zato ko ste Vi. kraje ir bom od-meknil pri dveh funtih."
„Le k hlapcu pojdi za take reči. - ■ Tukaj imaš za pot."
In petiea izgine v Krjavljevem žepu.
„Gospod grajski! ko bi jaz smel ow> posekano javorjevo hlod, ki v  Kavki leži,   domov vzeti V Vidite,
- 171 -
žlica se mi je strla, nimam s čim jesti, rad bi si drugo izdolbel."
..Žlice ne boš iz cele goli delal! Le pojdi doli k Drsi, pa naj ti da eno žlico."
„Bog Vam daj zdravje! Pa gospod grajski, ko bi smel jaz svojo inolzaro kozo po Vaši senožeti ob gozdku časi malo popasti; zdaj mi še latviee mleka ne da, ki nima dobre poklaje."
„Po senožeti bomo kosili. Pasel boš jeseni! Le pojdi, zdaj  si že opravil."
,,Gospod grajski,  ko hi"   -
.Le pojdi, le pojdi!  Zdaj  ne utegnemo."
S tem rnn je gospodar prestrigel celo red prošenj, ki si jih je bil Krjavelj namislil govoriti. Zato je po stopnjicah grede godrnjal nad vražjo gospodo, ki je tako skoporita. da še ene koze no pusti napasti in ne da ene javorjeve goli, katera bi se dobro prodala, in še celo človeku ne privošči, da bi vse izgovoril. In ko je medpotoma to premišljal, vzkliknil je: 0 Krjavlje! o ti sam zlodej ti. o ti živi nepridiprav ti! Zakaj si govoril o javorjevi hlodi? Ko bi bil jezik v.w zobmi držal, kaj bi je ne bil lehko skrivaj potrdil in unesel in ukradel? Kaj bi bil kdo vedel ka-li ? Nihče bi ne bil vedel, da si jo ti! še deseti brat ne! Saj pravim moja pamet je taka ko moje koze rep. Zmerom je zadaj, če se prav koza trikrat obrne. Ti nepridiprav ti!
172 —
Pobitega srca je bil Krjavelj zarad javorjeve goli tako dolgo, dokler ni petico zapil pri Obršč-aku. kjer je našel tudi strijca Dolfa. kateri se je s svojim bratom Benjaminom tako malo razumel, da so je na njegovega godu dan rajši v krčmi kakor doma vezoval.
Štirinajsto poglavje.
Me vpraša,  — ~% — Zakaj več zanj ne maram, Zakaj več on ni nioj ?
sr. V il h ar.
ti veliki Sekspir, mož modrosti in spoznanja, katerega pritlikavci dolže, da je božjo vrednost na človeku preveč v ničevo deval, kako modro besedo si ti zinil, ko si dejal, da je tista uboga stvar, ki po dveh nogah hodi in se človek imenuje, časi najneumnejša na, tej božji zemlji. Kaj ne, da nisi ni v spanju mislil, da bode čez tristo let priplazil se k tvoji velikosti eden iz dežele Ilirije, ki je bila tebi tako mitično daleč, kakor priprostemu slovenskemu dedu neznana srečna Olentova dežel, vprašaje te: „Kaj ne, ko si ono besedo izrekel, bili so ti posebno zaljubljeni ljudje na mislih."
Ali, gotovo si imel te vrste ljudi pred očmi. Zakaj, ali niso ravno ti reveži najbolj vrtoglavi? Ali ne sanjarijo, da zdaj nebesa, zdaj pekel v srcu nosijo? Ali ne trdijo, da se jim je v srcu vnel in razpalil tak požar,
Da ne mogo vgasiti Potoci vse ga zemlje,
— 174 —
Deževje vsejja neba In vse široko morje.
Ali si ne domišljajo, da imajo „kragulja" v sebi, da imajo globoke nsrčne rane", katere ne ozdravi sam Eskulap, ali, da po krščansko govorim, katerim ne vesta zdravil še sveti Kozina in Damijan ne? Gotovo si te ljudi mislil, ljubi moj „velikan učenosti", saj ti je bilo gotovo znano, da si taki nbožčeki žele časi najabotnejše reči. postavim porotnice in krila, da bi kakor Deda! leteli po zraku do druzega svojega srca : da si voščijo zdaj večnosti, zdaj kolnejo in rote se nad počasnim tirom tiste nevidne abstraktnosti, ki jej pravijo čas; da priletni razumni možaki po otročje šepetajo in besedujejo in se prav po golobje obnašajo.
Lehko si tedaj misliš, ti velikan, kako srečni smo mi Slovenci, da imamo med malim številom svojih filozofov take mislece, ki nam z jasno in učeno modrostjo dokazujejo, kako norostno. neslovensko, da, celo kužno je tako dejanje i nehanje. Ne vem sicer, kaj bi ti rekel, ko bi bil slišal poštenega moža, ki mi je misel izgovoril, da se mu velik filozof zdi tovorni osel, ki s svojo težko krošnjo potrpljivo kobaci čez brv in se za težko palico, katera mu udriha krotovice na pošev po životu, samo toliko zmeni, da malo zamiga z dolzimi ušesi. Zanimljivo bi pa morda bilo zate in zame, ko bi ta štirinogati mož, — če je res tak modroslovec in ne neumen, kakor hudobni svet hoče vedeti, — ko bi ta mož ljudem izpregovoril in bi jim naravnost svoje
— 17.") -
misli o zaljubljencih povedal. Mogoče je, da bi potlej vsi neverni Tomaži pri nas Slovencih in pri družili rodovih popolnoma pošli, da bi svet vse „neslano objemčkanje in popevčkanje" popustil in da bi pesniki po nasvetu slavnega moža samo zdrave in jedernate pesni peli. postavim: „kak prideluje se krompir najbolj i".
Pa stoj, pero moje! Kam si zabredlo! Ni dobro biti tako odkritega srca. Izprašaj vest in spoznalo bodeš. da se ti je bati zamere pri mladih lepoticah, pesnikih in še pri druzih možeh, kateri bodo hudo čez te šli in te zabavljivo, hudobno in celo umazano dete po lehkovernem svetu razvpili. Tega se pa varaj, zakaj iz skušnje veš, kako neradi nekateri odpuste, če so jim malo po robu staviš. Oporekovati svojo besedo ni moško. Edini pot. po katerem se še pošteno iz-koplješ iz te zadrege, morda je ta, da naravnost poveš, da ti še .,na kraj pameti" ni bilo. koga razžaliti, temveč da si čenčalo le za to. ker ti je v tem poglavju nekaj glav zaznamenovane zaljubljene vrste narisati, kaj so pametnega in — naj ti bo še enkrat dovoljeno pregrešno ziniti - -   nespametnega govorili in počeli.
Lovci — s katerimi je po dolgi prošnji smel tudi Lovretov učenec Balček iti — skrili so se bili že. med grmovjem nad Poleskom, ko sta Manica in Vencljeva hči šetali se po potu od Slemenic proti travniku. Obema ni bil jeziček nič posebno uren, kajti razgovor je  večkrat zastal.    Obe sta menda  imeli  veliko  pre-
— 17(5 —
mišljati. Videlo se je, kakor da bi vsaka izmed njiju rada zaupala prijateljici, kaj jej je na srcu. pa bilo je obeh sram začeti.
Saj sta si imeli obe veliko povedati. Danes se je prigodilo marsikaj, kar je obema misli nekaj za-suknilo. Marijeka je danes izprevidela — zakaj ne bi naravnost povedali — da jej je bilo začelo nekaj prav skrivaj globoko doli v mladem srčecu tleti, česar gotovo ona prva ne bi bila živi duši razkrila. Ob pravem času pak jo je ozdravilo spoznanje, da je zaželena reč zanjo nedosegljiva, ker se ne bliža njej ampak prijateljici. Hotelo se je sicer v mladi, človeški krvi deklici nekaj tacega kakor zavist vzdigovati. toda, bila je preblazega srca, zmagala, je boljša stran in privoščila, je namišljeno srečo prijateljici prav srčno,
Manica pa je sreče v tem hipu prav malo čutila. Danes je govorila z Marijanom. Kako neprijazno jej je mladenič, kateremu ni nikdar ljubezni obetala, očital nezvestobo! In kako surovo se je rotil na, Lovreta proti njej; kake priimke je dajal njemu, ki je bil po Maničinem prepričanju kot človek toliko boljši, toliko višji od njega. In vse to ga je morala, poslušati samo zato, ker je — Bog vedi kako — vedel skrivnost, katero bi bila rada še nekaj časa skrivala. Prosila ga je za Boga, naj vsaj molči, naj bode toliko blagodu-šen, in naj ne unesreči nje in Lovreta. Pač je Marijanu prišla solza v oko, ali ta solza je bila bolj znamenje jeze in žalosti, da   ga   ljubljena   deklica   ne   mara,   da
— 177 —
njega zaničuje in ljubi človeka, ki jej celi) svojega doinovja ne more ponuditi. Rotil se je, da ga iz hiše spravi in — sama ni vedela kaj še! Bala se je zdaj, da bode že danes očetu vse razodel in kdo se bode zatorej čudil, da je govorica med deklicama vedno zastajala.
Prišli sta bili do line na travniku in se usedli na klop.
„Manica," — dejala je zdravnikova hči - - „jaz te moram malo okregati. Ti me nimaš čisto nič rada. Glej, tako si žalostna, da se mi smiliš, če te pogledam, in še ne poveš mi, kaj ti je. Dolgo sem čakala, zdaj pa, ko vidim, da nečeš sama povedati, moram jaz začeti. Naravnost ti povem, meni ni nobene sile, ali ko bi bila na tvojem mestu, zdi se mi, da bi bila popolnoma srečna."
„Ali se res tako malo znam premagovati, da že vsak vidi in ve!"  dejala je Maniea.
„Ti! To bi me pa vender lehko razžalilo in tako bi ti zamerila, da me ne bi nikdar več bilo k vam, ko bi le mogla. Kaj vsak ve, če jaz vem!'1 Povej mi naravnost, kaj ne, da imaš rada gospoda učenika in ne Marijana, kakor ljudje pravijo?"
Za odgovor se Maniea nasloni prijateljici na ramo
in šepeče:    „Marijčka, če že veš, prosim   te,  nikar ne
pravi   nikomur,   tudi   svojemu   očetu   ne.    Jaz   bi  bila
povedala   tebi,   ko   bi   bila  le komu.    Mislila   sem,   da
vem jaz sama in on.   Pa vse se je menda proti meni
12
— 178 —
zagovorilo. Da bi le sama ti vedela in nihče drug, kako vesela bi bila, ko bi imela razen njega še enega človeka svoje enakosti, postavim tebe, ljuba moja, da bi govorili o moji sreči. Ali zdaj ve že nekdo, ki bi eden najzadnjih imel vedeti."
Marijčki je bilo to vse še nekako novo. Zarudela se je v lice in se veselo nasmehnila. „Ti, Slanica," — pravi — ali se mora o tacih rečeh tako žalostno govoriti. Jaz bi pa plesala in vesela bila na tvojem mestu. Naj počni') drugi, kar hočejo, naj vedo, kar hočejo! Če te kdo vpraša, saj ni da bi mu morala povedati, poženi ga in reci, kaj ti mari. Kako me more kdo siliti, da bi povedala, kaj mi je v srcu, če nečem." „Ti ne veš — —;"
„Nič. nič! Že vem. če hočeš, molčala bom tako ko ta kamen, še sama si ne bom upala vedeti. Da bi očetu to pravila, to še mogoče ni, in komu dru-zemn naj bi mogla kaj tacega govoriti? Skoro sem tako neumna, da bi me bilo sram, in ko bi morala, res ne vem. kako bi govorila. Samo tebi bi lehko povedala, da, tebi pa naši gospodinji Lizi. — Kaj meniš, kako sem jaz zvedela?"
„Ali ti je Lovre sam povedal?" „0 ne, on ne pove ničesa. Posebno danes je bil tako molčeč, da se mi je časi čudno zdelo. Glej, zakaj mi nisi popred pove lala, da bi mu ne bila toliko prizadela, ko bi bila vedela, da ima samo tebe v glavi. Pa vender sem ga pripela tako, da mi je moral
— 170 —
obljubiti, da pride on teden enkrat k nam. Tačas mu boni pa iiialo ponagajala s teboj, če smem. On mi ni nič povedal, ali prav na zadnje sem ga sama izpregle-dala. kaj je prav za prav. — Pa popred si rekla, da o tem nekdo ve, ki bi ne imel vedeti. Kdo je to?"
..Marijan!"  pravi Maniea.
„No, prava reč! To ni vse nič. Jaz ne vem, zakaj bi se zato žalostila. Če ga ne maraš, pa ga ne maraš, kaj ti more?"
nVeliko žalosti mi lehko stori. On je prav svoj človek; časi se pokaže, kakor bi imel nekaj dobrega srca in zato sem ga jaz rada imela, dasi bi ga ljubiti nikdar ne bila mogla: časi je pa zopet trmast in ves predrngačen. Danes je nalašč prilike iskal, da sva govorila. Morala sem čudna očitanja slišati od njega, ki mu nisem nikdar ničesar obetala. Bil je ves divij in rotil se je, da hoče Lovreta spraviti iz naše hiše, predno bo en teden, rekši da bo očetu povedal vse. Jaz sem mu naravnost povedala, da ga zdaj res ne ljubim, pa vsaj spoštujem; če pa to stori, bodem ga zaničevala. Da, na zadnje sem ga za Boga prosila, naj bo tiho, pa obljubiti mi ni hotel in sama si videla lehko, da me je pustil samo in je šel. Kakšna imena je Lovretu dajal, tega ti .ne morem praviti, vsaka beseda pa me je globoko in ostro zbodla."
„Kaj pa je, če očetu pove, saj mu ne bodo verjeli prej, da tebe vprašajo. Ti pa lehko rečeš, da ni nič, saj taka majhna laž — —"
12*
— ] 80 —
..To ni tako, ljuba moja! Slišala som ondan pogovor med materjo in očetom in vem. da že sami malo slutijo. Bou- ve. kako so na to misel prišli. Prav leliko bodo verjeli, posebno ee jim Marijan pove. On je nekdaj razgovor med nama slišal, za gotovo ve in jaz mu tudi nisem mogla tajiti. — Sicer bi pa tudi ne mogla legata, zlasti svojim staršem ne.:I
.,E, saj ne bo povedal. Jaz ga nikdar več ne pogledam, če to stori."
„Menila sem časi, da moj oea drugače mislijo o tacih rečeh. Zdaj pa vem, da bo moral, če zvedo,. Lovre našo hišo zapustiti. Jaz bi ga pa ne mogla pozabiti in nesrečna bi bila, prav nesrečna. Časi sem več svoji moči zaupala, zdaj pa, ko mi nekaj pravi, cla — —;1 Manica ni mogla izgovoriti. Solze so jej prišle v oči. objela je prijateljico in tiho jokala.
Znano je, da so ženske mečjega čuta, in da ni posebno težko pripraviti jih do grenke kapljice, ki, znamenje veselja ali še rajša — žalosti, izvira iz zrcala človeškega srca. iz očesa. Zato tudi Maiijčka, vide prijateljico jokati, ni mogla dolgo zadrževati solzice na trepalnici.
Obe deklici sta sedeli potem precej časa tiho,, le zdaj pa zdaj je Marička kaj vprašala, da bi govorico na druge reči napeljala, toda tudi njej se je videlo, da besedij zmanjkuje.
Manica je v misli zadolbena zrla proti oblakom, ki so se trgali in vlekli proti gozdu.  Visoko  gori nad
— 181 —
deklicama je nesel kragulj pišče. v vasi uplenjeno, svojim mladičem.
_Ali vidiš kragulja?"  vpraša Manica.
„In pišče! Uboga živalca, kako vpije, ko bo moralo umreti," odgovori prijateljica.
„Ce žival kaj misli, gotovo se temu piščetu zdaj zdi, kakor da bi ž njim vred bilo vsega sveta konec."
..Kako ti taka čudna misel v glavo pride?"
„Kes je morda čudna, pa ravno ta me je potolažila nekako v tem hipu. Mislim si, če mora že ta živalca tako gorje dočakati, kakor je smrt v mladosti, zakaj bi potem druga božja stvar ne nosila svojega bremena. Bog je pravičen, razdelil je gorje med vse svoje stvarjenje. Zato se tudi jaz ne smem braniti, če mi pride kaj, česar bi se rada ognila."
„Lepo te prosim, ne govori tako čudno! Kako te more tolažiti, če vidiš še drugje gorje, kakor ti praviš. Meni se pa živalca prav smili. Na zadnje bi bila ti vesela, ko bi še jaz imela nesrečo."
„Vesela ne, ali ravno ker te rada imam, pozabila bi sebe — —"
„Beži, beži, kaj bodeva o taeih rečeh govorili, saj hvala Bogu do zdaj ni niti tebi niti meni sile nobene. Le iz glave si izbij take reči. Jaz pravim, da bo Marijan vender toliko moški, da ne bo ničesa govoril in drugo se bo počasi vse na dobro obrnilo. Ce ga imaš rada, gospoda Kvasa, moraš misliti, da si srečna. Vredna si ti njega in on tebe."
— 182 —
V tem je Lil kragulj s svojim plenom, ki je bil deklicama nove snovi za kratek razgovor dal, preplul poljano in se usedel sredi gozda na visoko smreko.
Pol streljaja daleč je stal Lovre na stališču, katero so mu bili lovci odločili. Puško je nerodno in malomarno imel ob sebi naslonjeno in ne da bi bil pazil po gošči in potili, kod pride zverjad. zrl je v tla. Tovariši njegovi so se bili razkropili daleč okrog, bil je sam. Da mu je bilo za lov vsega sveta danes malo mari, razume se lehko, kajti ravno prej mu je na strani Marijan nekako jezen rekel, naj ga drevi vrhu Skal na koncu gozda počaka. Kaj mu je imel povedati, to mu ni bilo čisto neznano. Rad bi bil nekaj dal, da mu ne bi bilo treba sniti se ž njim ; na drugi strani pak si je zopet mislil, da nikakor ne bi bilo moško, ko no bi besede dopolnil, da mu je skoro dolžen nekega odgovora, opravičenja.
Zdelo se mu je, da že predolgo tukaj stoji — zastonj in po nepotrebnem. Rad bi bil pop red še z Manico govoril, predno z Marijanom, zato ga je vleklo, da bi bil svoje mesto popustil in domov šel. Ali zopet ni vedel, kako bi se izgovoril potem, če ga vprašajo, zakaj ni druzih počakal. Ni bilo torej druzega kakor ostati na odločenem stališču.
Fofbtanje kraguljevo v njegovem bbližju ga je predramilo. Nehote je vzdignil puško in strehi. Kragulj je sfrfolel po vejah na tla.
- 18?, —
Drugi lovci so culi strel in kmalu je slišal Lovre od več stranij klicaje, ki so se mu bližali.
„Ali je morto!" vpil je gospod stotnik, ki je prvi pripehal iz gošče. Z druge strani so prilomastili gospod Benjamin, Vencelj  in Marijan.
„Samo kragulja sem ubil," odgovori Lovre, ki je zdaj še le izprevidel, da ni prav storil, ker je lovce premotil, da so menili, da je divjo kozo streljal.
„Zakaj niste pustili vraga pri miru?" pravi gospodar. — nPsi D' bili vsak čas na pravi sled prišli in imeli bi bili morda kaj več domov nesti kakor tega ptiča."
„Nič ne de," — odgovori zdravnik Vencelj, ki se je bil menda že tudi naveličal zastonj stati. — »Tvoji psi niso vredni, da jim jesti daješ. Zmerom so okolo človeka, samo na sledu ne."
„Ali nas je pa oni človek osleparil?" pravi stotnik.
„Preneumen je zato!" reče Vencelj.
„Saj so nekateri tudi za lov preneumni, bolj ko za druge reči," pravi Marijan in po strani nekako za-ničljivo pogleda Lovreta.
Poslednjega je kri zalila, hotel je tudi pikro odgovoriti, pa v tem hipu je počila puška precej visoko vrhu hriba.
rTo je Zmuzne!" reče Vencelj.
,Slepa kura najprva zrno najde," pristavi stotnik.
Ne dolgo potem prisopiha Zmuzne preplašen in krvavega lica puško za seboj vlekoč.
— 184 —
„Tukaj mite vraga namalanega — Nikdar nisem streljal, nikdar ne bom." pravi šolmošter jezen ter vrže puško ob tla.
..Kaj Vam je, da ste krvavi po licu?" vpraša ga Benjamin.
,.Divja koza ga je brcnila," pravi Marijan, smeje se. ..Da bi bila tebe in tvoj jezik!" — odgovori šolmošter in hoče oditi.
»Počakajte no, nate, pa se obrišite in povejte, kaj in kako ste streljali."
„Kakor sem druge videl, kar živim! Ali udarila me je puška s kopitom, da me bolj boli kakor zver, če sem jo ravno v bi-dra zadel.1'
,.Kaj ste kozo videli?"
,.To je da, če sem jo streljal, prav od blizu. Dve sta bili, eno sem tako, da ne pojde deset stopinj z mesta.  Ko bi  me le tako ne bolelo!"
..Morda sem Vam dal tako puško, da je bila že nabita in je strel v cevi zarujavol, Vi ste pa še v drugič natlačili. Sicer moje puške ne udarjajo. Pa se Vam bo že zacelilo, zmijte se, pa bo dobro, zdaj pojdimo gledat. Ce je žival obstreljena, psom pokižemo sled in pred večerom bomo obe imeli.  Ali veste, da sta dve V"
„Dobro sem ji videl, kakor Vas zdaj-lo vidim, gospod graščak dejal je šolmošter Zmuzne in si lice. brisal.
Našli so res krvave slede in nekaj odstreljene dlake. Takoj  potem   so izvohali   psi v gošči onemoglo
185 —
zver. Bil je mladič. Sklepali so možje, da bi se leliko tudi še druga dobila. Toda psi so bili danes tako leni, da so vedno sled izgubljali. Tedaj se vsa tovarišija z enim plenom napoti domov,   ker se je že večer bližal.
Marijan ni hotel iti na Slemeniee nazaj. Dejal je, da hoče še. po hosti pregledati. Predno pa je družijo popustil, ozrl se je proti Lovretu in mu dejal tiho: „Drevi, ko solnce zajde, pridi vrh Skal."
Lovre pomigne. Vsi odidejo. Solnce je bilo že precej nizko. Lovre je tedaj začel misliti medpotoma, da pač ni vredno hoditi domov in kmalu zopet isto pot nazaj.
„Gospodje, jaz hi skoro tudi še veselje imel v hosti ostati.   Morda ravno mene sreča čaka,"  dejal je.
,.Kakor Vam je ljubo," — odgovori gospodar — „če ostanete, bosta z Marijanom vsaj dva, bode vama krajši čas. Drevi pa se podvizajte o pravem času domov in še Marijana pripeljite."
,,Pa varujte se prepirov!" zašepeta Veneelj in zamižika.
Lovre ga debelo pogleda. Ali kaj ve ali sluti? Ni mogoče, to je menda govoril brez misli.
Krene jo brž, ko pride lovcem izpred očij proti Skalam. Tu je bilo veliko porobje med vasjo in hosto. Proti zahodu je viselo strmo pečevje, prerasteno z leščev-jem in trnjem, proti vzhodu pak je bila tjakaj do meje peščena zemlja, po kateri je redko med brinjem in kotanjami rastla starikova resa.
-   lSli
Tik roba se vleže Lovre na tla, prislonivši svojo nenabito puško ob kamen. Eavno se je mesec, velik in bled. vzdigaval v vzhodu. Bolj sentimentalen zaljubljenec, kakor je bil Lovre Kvas, bil bi gotovo glasen monolog nanj govoril in ubogi svetilnici na nebu dajal oči, sluh in pamet, pozabivši, da luno pač malo skrbi za nas črve, ki lazimo po tej zemlji in menimo, da pre~ sezamo vesoljnost! Kvasu pa je bilo lune zdaj malo mari. Imel je druge reči v glavi.
Dasi je skoro želel, da Marijana ne bi bilo le-sem, vender ga je težko čakal, ker si ni mogel misliti, kako se bosta pogovorila, posebno na tako samotnem kraju. Enkrat mu je misel prišla, da bi se morda hotel biti ž njim. Ali ta misel se mu je zdela preneumna. Moral bi biti ta Marijan bolj romantičnega duha, da bi mu kaj enacega na um prišlo. Ko bi bil vedel, daje mladenič veliko tistih romanov bral, katere Cervantes v Don Kišotu šiba, zdelo bi se mu bilo še mogoče, a tako mu še zaupal ni, da bi vedel, kaj je tista nespametna sodba, ki jej svet dvoboj pravi. Zastavil si je tudi vprašanje, kako bi ravnal, ko bi se mu ros kaj tacega pripetilo. Čutil je, da bi bil hudoben duh v njem skoro pripraven. Ali pameten, sodnica za dilemo da ali ne razločila je naravnost za poslednje. Naj bi tako ali tako reč iztekla, ona in svet bi bila zanj izgubljena. In vender je njo še le spoznal, svet se mu je še le odpiral, kako bi ga mogel izgubiti z lehko prej, predno je izpraznil namenjeno mu kupo — bodi si sladkega veselja,
-- 187 -
ali bridke toge. — Ko se je tacih mislij zavedel, moral se je glasno zasmijati. Ob enem pak je čutil, da se ga je nekdo s palico njegove noge dotaknil. Bil je deseti brat. „No, no! Pečena mačka! Tako vesel? Pa tukaj ? Kaj si znašel morda, da so gori v le-tej reti (kaže na luno) tudi neumni zaljubljenci in to te je tako razveselilo,  da se ti je pečica potresla ?"
„Nič tacega nisem znašel, Martin! Kje si pa bil? Kako da tod domov hodiš?"
„Ti, prijatelj, vprašal bi te jaz lebko. kje je moj dom? Povprašal bi te tudi lehko, kaj tukaj delaš. Ali vsega tega nečem, ker sem vesel, da sem te enkrat slišal, kako se smeješ. Prav je tako, vesel mora človek biti in poskočen. Zato te rajši vidim, da si enkrat vesel, kakor da bi tri zime snega ne bilo in čevljev ne treba. Sicer imaš vedno navado, da delaš obraz na kislo, kakor tisti ubožni oča, ki zadnjo plesnjivo skorjo med svoje tri paglavce razdeli, sam pa luknjo tobaka pokadi, da si kruleči želodec utolaži. Pa to ni prav; človek naj se časi kislo drži, kakor za praznik, postavim, kadar nima kaj bolj poštenega delati, ko ta svet premišljati in njegove madeže."
Nastajala je. tema. Ysakčas je moral Marijan priti. Zato je Lovre mislil, kako bi Martina z lepo odpravil.
»Lehko noč, Martinek, če greš spat. Jutri kaj pridi,"  pravi.
.,Je! kure in otroci se zdaj že žarijo, pošten človek pa ne mara za dve  tri  ure,   če   se   pri   dobrem  možu
— 188 -
pornudi. Kaj ne moreva kakove razdreti, ki se bo nama modra zdela. Zakaj, če se midva hočeva iz očij v oči malo pohvaliti, lehko rečeva, da sva dva moža, kaker.š-nili matere ne pobirajo za plotovi, in vode tacih ne prinašajo, ampak pravi materi sta naju rodili. Se bo šel časi dež, predno se bosta dva enaka zlegla in zvalila na dan. Ni vsaka ženica otovrej."
„Pojdi tedaj v grad, če ne greš še spat.   Tam jo lepa druščina, doboš lehko pijače!"
Martinek se čudno nasmehne. »Spoznal je bil, da bi ga prijatelj Kvas rad odpravil. Videlo se je, da je hotel nekaj vprašati, pa spremislil se je. in rekel samo: „ Pijače bo deseti brat med gospodo dobil? Da, ko bi bil kdo drugi, dobil bi je. Ali zdaj mu najrajši dade, — kakor ribniškim povabljencem, ko se je Urh Prekanjeni z Marjeto Kežajlo ženil, — tepkovca in pisker lesnikovea. Drugod pa še zavdavice zanj nimajo. Bog te obvaruj in naj  se ti o sami ljubici sanja."
Rekši odide, komaj pa se toliko za grmovje zavije, da ga ni mogel Kvas več videti, postoji in čaka.
Petnajsto poglavje,
Zrela hruška š;'niia pade. Narodni pregovor.
artinek ni dolgo stal na svoji preži, ko je zagledal, da nekdo dohaja. Kdor no bi bil imel tako ostrih in dobrih očij, kakor on, ne bi bil spoznal Marijana, kajti bilo je precej mračno in vedno ga je zakrivalo grmičje.
„Kaj imata pač ta dva tukaj opraviti," godrnja deseti brat ter se naglo zavije navzdol in potem počez. Pripognen in tiho prileze prek kamenja blizu do mesta, kjer sta bila mladeniča. Kvas je bil vstal in stal Marijanu nasproti.
..Jaz bi samo enega človeka na svetu vedel, kateremu bi zdaj precej odgovoril na tako vprašanje," slišal je Martinek Kvasa govoriti.
„No, bom pa še jaz ob kratkem govoril" — pravi Marijan. — „('e se v štirinajstih dneh, ne, v enem tednu ne odpraviš z lepo od tod za vselej, povedal bom to ljudem, ki jim je mari, da se Manica ne obesi na berača, ki je vzeti ne more. In če to nič ne pomaga, doboš od mene kroglo v glavo, in ko bi ne vem kaj bilo."
— 190 -
Dasi je imel Lovre na take besede uzroka dovolj bet s čepom odbijati, premagoval se je in dejal mirno: »Marijan, jaz Vam naravnost povem, da sem Vas imel bolj za blazega moža. Da mi nekove namene podtikate, kakor bi jaz deklico samo začasno sleparil, ne morem Vam zamerjati. Želim, da bi me bolj poznali, sicer —a
,. Sicer je vso hinavščina. prazne besede, katerim se je tudi ona dala preslepiti. Povedal sem ti že, kar sem mislil. Jaz bi ti že drugače pokazal, ko ne bi bilo zavoljo nje.    V enem tednu!"
„Prosim Vas, dajte mi besedo izgovoriti! — Zal mi je, da sem nedolžen uzrok Vaši nesreči, ali preverjen sem, da Vi ne bi bili nič na boljšem, ko bi mene ne bilo nikdar v ta kraj. Ko bi bil vedel, da ona Vas ljubi, veselil bi se bil z Vami kakor prijatelj s prijateljem, in nikdar ne bi bil poskušal ničesa zase in nikdar bi se ne bil tako izpozabil, da bi Vam bil po namenjenem svojem prizadevanju njeno ljubezen odtegnil ali ukradel, kakor mi očitate."
„Kaj je nisi, lažnjivec!"
„Menim, da mi morete malo lažij skazati. — Verjemite mi ali ne verjemite, od kraja, ko sem mislil, da je Manica Vam namenjena in da tudi sama misli na Vas, zatiral sem vsak čut ljubezni. Zdaj pa, ko od nje same vem, da Vam nikoli ničesa ni obetala, imam tudi precej  lehko vest."
„Pa boš kmalu še lažjo imel, ko boš culo navezal, in pobral se po svetu,   od  koder te je vrag prinesel."
-   191 -
„ Gotovo lažjo kakor Vi, Marijan, zakaj kar mi že tudi storite, druzega ne boste na dobičku, kakor da si boste lehko očitali, da ste veliko pomogli, v prezgodnjo nesrečo pripraviti človeka, ki Vam ni druzega zalega storil, kakor da Vas je nekaj časa poznal. Lehko noč! Premislite to, kar sem Vam rekel: pa storite, kar hočete."
„Prav je, da greš, ravno bi me skoro volja bila, zalučiti te čez kamenje,   da   bi   se  nikdar ne pobral."
„Pretepavat se nisem prišel," pravi Lovre — ,.pa mislim tudi, da bi se Vam ne dal vsak kar tako za nič Iučati po kamenju. Če hočete kaj tacega skušati, treba Vam bo koga   druzega   najeti,   ne  mene."
Rekši Lovre odide.
8vojo -puško je bil na mestu ob kamen naslonjeno pozabil.
Marijan je še obstal. Kvasova mirna beseda in to, da mu ni mogel na marsikaj ničesa odgovoriti, razkačilo ga je še bolj.
„Ko bi je jaz nikoli ne imel, in ne iskal po očetovi želji, ta pritepeiii bukvar je tudi ne bo! Ko bi ga zlodej zdaj-le nazaj prinesel, da bi ga malo potrese!!"
In da bi svojo jezioo, katere zdaj nad Kvasom ni mogel ohladiti, poskusil nad njegovo tu ostalo puško, prijel jo je srdito ter jo pet sežnjev daleč po grmovju zagnal.
To delo so dopolnovale tri krepke in robate kletve. Tik pred seboj je zdajci zaslišal preglasen poreden smeh desetega brata.
— 192 -
_Ti grešnik, grešnikov sin! kaj kolneš Boga in liuclirja! Ali ne veš. da preklinjavei ne bodo gledali nebeškega kraljevstva ?"
Po teh besedah se začne Martinek zopet kroho-tati. Ko bi bil ne vem kdo Marijanovih prijateljev v tem trenutku k njemu prišel, bil bi ga z jezo odgnal. Leliko se tedaj ume, kako je zavrelo v njem, ko je ravno ta človek stopil predenj in še s tem zaničevalniin smehom. Bilo je že zdaj v drugič, da mu je v enaeera trenutku pred oči prišel ta mož, kakor hudoben nagajiv duh.
„Ti pes! —" vpil je Marijan in zavzdignil kopito svoje puške.
..Nič pes, niti dlake od psa ne najdeš na moji koži. samo malo uboge človeške kosti, ustvarjene iz tacega očeta, pa iz boljše matere kakor ti. Bog. ti meni greli odpusti, da te imam tako rad. da ti ne morem oglja zbirati na tvoji čepinji, kakor Salomon ali neki drugi modrijarh pravi v svetem pismu. Na, nu, le pusti tisto palico kovano le. že vidim, da je puška! Kaj praviš, prijatelj Narobe, mož Hudojezsc, ah bo vzel bognas-varuj tega Kvasa v pekel, ali ga bo peljal v zakonska nebesa z graščakovo hčerjo? Povedi, kaj meniš? Jaz pravim, da bo tako, kakor sem na zadnje dejal: tebi bo pa kaj odmečka vrgel. Ali bi ne bilo tako prav? Kaj?"
Za odgovor na neprilično šalo je dobil Martinek s puškinim kopitom po kolenih, da je omahnil.
— 193 —
Ravno zdaj se je luna izza sivega oblaka pokazala in obsevala desetega brata, ki je prav polagoma odkladal kamižolo, čevlje z rame, palico in kučmo. _Fante! udari še enkrat, da bom vedel, da se nisi bil izpozabil, ko si me mahnil. Udari, če hočeš desetega brata poznati!"
„Na, hudič!"
Rekši mahne Marijan srdito v drugič.
Martinek uskoči novemu udarcu, pa v tem hipu drži Marijana z eno roko za puško, z eno za vrat. Mladenič se je zvijal, da bi se oprostil berača, pa zastonj ; videl je, da ima Martin več moči, kakor bi je bil kdo v teh koščenih presušenih udih pričakoval. Zdaj pa zdaj je Martinek svojega nasprotnika vrlo po-mikastil in smeje se vedno govoril: ,,Vidiš, vidiš, žaba! Tako se norosti iz neumnih, prevzetnih buč iz-tresajo. Ni pridno, če človek meni. da vse ustrahuje."
In   ko   je   Marijan   zopet   jel   srdito   otepavati   z
rokami in nogami, zavihtil ga je Martinek okrog sebe,
zopet malo pomikastil in dejal:  „He. konjiček, pohleven
bodi in ponižen!   Glej. kako   bi   te lehko neki mož čez
pečevje v dolino zalučil, kakor si ti ravno prej nekomu
obetal, ti zgaga ti! In zalučil bi te kakor leščevo batino,
da ne bi nobena   tvojih koščic  cela  ostala,   ko   ne   bi
bil po nesreči nekoga sin,   kateri   bi,   to   se   ve,   meni
najrajši   v   testamentu   bolezen   za   dedino zapisal. —
Le počasi, kadar   se mi  bo  zdelo,   pa   te   bom  pustil.
Ali se boš poboljšal? Bojim se, da si podoben tistemu
13
— 1114 —
psu, ki je s svojim gospodarjem v cerkev romal, tam fajmoštrovo pridigo poslušal, da je greh krasti, pa je iz cerkve šel naravnost krast. Bomo videli."
Keksi ga palme od sebe.
Srdit popade Marijan puško s tal in mahne s cevjo po Martinku, ki se pa z isto urnostjo ko pred umakne.
„Tako; čaki, podlasica rteizboljšljiva, jaz ti bom še druge muhe iz glavice iztresel."
Pa predno je utegnil deseti brat Marijana drugič v svoje klešče dobiti, odskočil je ta za tri korake in napel petelina pri puški.
„Eno stopinjo stori proti meni. pa bom izprožil \~ vpije srdit Marijan.
Martinok se zasmeje in v enem skoku je bil pri njem. Ali nerodno je puško prijel, kajti v tem hipu se je izprožila. Martinek je imel kroglo v sebi; vender je bil še toliko v moči, da je svojemu nasprotniku iztrgal orožje iz rok in ves divij loputnil ga s težkim kovanim kopitom po glavi tako, da se je zvrnil z ubito čepinjo. Potem se tudi on ni mogel držati več po koncu, zgrudil se je na tla. Kri mu je tekla s curkom iz globoke rane pod prsi. S svojim robcem, katerega je iz nedrija izvlekel, zatlačil si jo je toliko, da si je kri nekoliko ustavil, poprijel palico, čevlje, kamižolo in kučmo ter se vzdignil. Počasi se je vlekel po stezi naprej.
Mesec je lepo svetil na nebu in obseval mladeniča, ki je ležal na tleh kakor mrtev.    Tiho je   bilo precej
— 195 —
časa daleč okrog, le murni in drugi mrčesi, ki so za grmovjem po toplem dnevi prišli na večerni hlad, žvrgo-leli so svojo enomerno nočno pesen in tam doli iz vasi se je slišalo lajanje dveh psov, ki sta drug druzemu odgovarjala.
Čez kake dve uri je bilo slišati ohripelo petje posamnega glasa, ki je počasi, pa vedno bliže prihajalo. Bil je to strijc IJolef, ki je šel iz krčme Obršča-kove precej vinski domov po svoji navadi.
Bil je že komaj streljaj daleč na samotni stezi, ki je držala prek Skal. Ali kakor se je videlo, ni se možu posebno mudilo domov, ker na svojem poti je večkrat zašepetal malo v stran, zdaj pa zdaj na jarek padel in se na prvo na vse štiri, potem na dve zopet po koncu skobacal in vedno govoril. Naposled se je vstopil na grič in začel v dolino peti:
.Je lrada zver, ko sam hudir. Ta žena moja, stava pava; Ne da pezdir miru nikiv, Me vava ven in ven in kava."
„Rodovine sem dobre, poštenega očeta," — govoril je strijc Dolef sam med seboj na dalje. — „Pa tudi nisem bil nikoli tako neumen, ko drugi ljudje ter nisem vtikal vratu babjemu vragu —   —"
Rekši se ob ježo spotakne in pade.   Ker je svet
na onem mestu skoro še bolj  visel,  ko kje drugje, bilo
je nevarno   za strijca, da se   ne  bi   strkljal   v   dolino.
Ali Dolef je bil mož,   ki je znal  vince   piti   in   nositi,
13*
— 196 —
tudi ee ga je bilo nekaj odveč po stari hvalili navadi. Kakor je tedaj mož, plemenitega očeta sin, zapazil, da je v tej postelji glava veliko bliže osredku matere zemlje nego noge. poprijel se je vrlo za brinjev grmiček in po nekaterih težavah se je tako zasukal okolo brina, da po natornih zakonih ni več kri v glavo silila in da je brez vse skrbi lehko položil jo na krtino. Objemši še z drugo roko brin  pel je s slabotnim glasom:
„Bo prišla grenka smrt, Hraniček lio zaprt, Glažek dj&n na stran. Jaz pa zakopta. Dira  la Ia  la Ioni ■.'
Potem se čez nek;ij časa zopet na vse štiri postavi in ko stfzo dotiplje, opomore si, večkrat zastonj po-skušaje. na noge. nBodemo zlezli domov. Pa še jutri. Dva bokala sem dolžan. — Nič nisem dolžan! Obrščak, po pravici delaj, ne pripisuj, saj smo kristijanje; midva oba! Petra si_ ven vrgel, in si ga! kaj ti je btel'? — Le prepira ne, tepeža ne! Potrpimo; vino je Bog dal, mi smo pa otroci njegovi, žganje smo pa sami napravili, če mi ne,  pa drugi:  — saj
Vinska trta Kima grla. Da bi sama Vincp žrla.
Kaj boste vi V Pijte pa molčite! Ne veste druzega kakor kar družim ljudem iz ust pričakate. Jaz pa sem že drugačne pivce poznal.  I, ko bi tebe vragiilja prinesla,
— 197 —
ti moj prijatelj Frie!    Prec ga imava kupo   in   popela bi tisto, kako se že poje, čakaj :
Gaudeamus igitur, Juveues dum sumus . . . Ne znam. —"
Med tem samogovorom je bil Dolef prišel do tjakaj, kjer je Marijan ležal.
„Aha, tu je tudi eden, ki ne sme vina videti. Revež, jaz sem se tudi časi tako nalezel. da nisem imel stopinje, zdaj pa —" Dolef se spotakne in pade tikoina k ležečemu.  „Hoj hoj! brate moj, vstaniva!"
Zdajci zapazi, daje namišljeni pijanec — Marijan ter da je krvav po glavi. Znano je, da kaj čisto naglega in nenavadnega človeka strezova iz najhujše pijanosti, kakor postavim strah. Dolfa pa, sicer miroljubnega in dobrotnega moža, nobena reč ni utegnila bolj prestrašiti kakor kri in smrt.
_Kaj še! Marijan ubit! Kdo je to storil, za križa-nega Boga!"
Pretipavši ga bolj na tanko, zapazil je stari strijc, da mladeniču še žila bije, da pa ima glavo prebito. Klical ga je, cukcil in z roso močil po  čelu,   pa ni se ganil.
Zarija se je v vzhodu jela zariti, ko si je Dolef jenjal prizadevati in začel premišljati, kam bi šel po ljudi. Odločil se je naposled na Polesek in dirjal je, kar so ga mogle noge nositi.
Težko je stari Dolef sklical Krivca in Krivčevko iz postelje, da jima je mogel povedati, kaj se je zgodilo,
— 198 —
kaj je videl. Kakor je pa oskrbnikova ženica slišala strašno poročilo, da mladi gospod polumrtev v rebri leži, bilo je toliko vpitja po gradiču Polesku, da se je moral tudi stari gospod vzbuditi.
„Kaj bo, kaj bo! O sveta Barbara, pomagalka na poslednjo uro. Mati božja, pribežališče grešnikov, kaj bo!"  vpila je inajka Krivčevka in roke lomila.
„Nikar ne kriči  ko   beraške   klešče,   grča  babja! Kaj bi tantigoval,   ko ne   pomaga  nič: povedi, kaj  je početi." pravi njen mož, ki je nekaj časa kakor panj stal. ,.Ti grdoba grda!"  — zmerjala je baba in debele solze brisala. —  ,,Saj pravim, ti nimaš  nič  srca:   trd kamen imaš v prsih : ko bi kaj srca imel   jokal bi se, če samo mene vidiš jokati, nikar pak. ko je naš lepi, mladi, dobri gospodič ubit. Oh rane krvave! kaj bo za našo službo, če je mrtev, ali če še le bo!"
„Baba, tebe je Bog oča ustvaril, ko je ravno pri slabi volji bil ali pa že truden; če te sam bognasvaruj ni napravil."
„Drugikrat se prepirajta, zdaj gospoda pokličita vsaj, da bomo šli pogledat in da ga domov prinesemo," pravi Dolef.
V tem hipu se vrata odpro in gospod Piškav stopi z nabranim čelom, svečo v roci, razoglav in v dolgi hali iz tancega črnega platna. Ostro pogleda zbrano trojico ter pravi osorno: „Kaj to pomeni! Oba bom segnal iz hiše. Jaz nečem nikacega krika."
Po teb besedah se obrne pri vratih in hoče oditi.
— 199 —
„0 milostljivi gospod,   ko bi   vedeli,   kaj        —"
začela je Krivčevka, pa stari jej jezno besedo prestriže: „Nič nečem vedeti, molči!"
Zdajci popade Kričevko sveta jezica, razkačena postopi za njim in prime za vrata.
„Crna živina ste Vi in moj mož. Kaj ste Vi oča, ko Vaš sin umira zunaj na polji, Vi pa pravite, da moram molčati, da Vam še povedati ne smem."
Samo dve besedi je stari slišal: „sin umira" — in bilo je dovolj. Barvo je izprevrgel, obledel ko zid, sveča mu je padla iz rok.
„Kaj praviš? Sin moj! Kje je Marijan?"
Na to hlastno vprašanje pa Krivčevka ni bila pri volji brž odgovoriti, kakor je gospod v svojem smrtnem strahu hotel, ampak mislila mu je še to in ono očitati, ker menila je: zdaj-le jo urica. Pa strijc Dolef jej je skazo storil in v treh besedah vse povedal.
Tacega ni še nikdar nihče starega gospoda na Polesku videl, kakeršen je bil v tem hipu. Nekaj časa jo stal ko okamenel, in srpo gledal zdaj tega zdaj tega. Pa takoj je z roko sive lase s čela posnel in kakor ne bi mogel več po svoji navadi človeštva in človeškega čuta zatajevati, postal je naenkrat ves beseden, hitro in z neko skrbljivostjo je zapovedal, kaj naj se zgodi in vsled tega so kmalu potem koračilili vsi trije gospod Piškav, Dolef in Krivec prek polja.
Botra Krivčevka pak je jokala in tulila okolo Toleska, da je bilo strah. Popolnoma z uma bi se bila
— 200 —
pa rada dela,   ko   so   j »roti   dnevi   prinesli Marijana   v rjuho zavitega in popolnoma v nezavesti.
Lehko si je misliti, da je botra Kriveevka kakor poštena katoličanka najprvo gospodu nasvetovala, naj pošlje po duhovnega gospoda, da pride s sv. poslednjim oljem in obhajilom. A stari gospod jej je tako z ostro besedo prepovedal živega človeka v hišo klicati, da si ni upala nobene več ziniti. Tudi o zdravniku ni hotel ničesa slišati, temveč izpiral je rano sam, in sam obvezoval sinovo glavo, in sicer se je pri tej reči tako zvedeno obnašal, da je Kriveevka možu pozneje dopovedovala, da trije gospodje Venclji ga ne bi bili tako obvezali. In ko je videla, da se ni skoro nič odmeknil od sinove postelje, ampak vedno pazil na vsak dihljaj, tipal, kako žila bije, in koliko ima glava vročine, pritegnila je sama sebi, da ima vender še nekaj očetovskega srca, da, več srca kot njen mož, ki se še jokati neče, kadar ona veka. Ko bi le še majhno za njegovo dušico skrbel in ga dal prevideti, pa bi človek htel kakov očenaš moliti zanj, mislila je. Večkrat jo je skušnjava obhajala, da bi kar sama in natihoma šla po fajmoštra, da bi ranjenca vsaj izpovedal, ali bala seje, da bi po svoji nepokorščini službe ne izgubila, zato je jokaje se obljubo naredila, da bode opuščenje svoje svete dolžnosti kakor glavni greh pri prvi spovedi povedala.
-»HM«*9*
■s
Šestnajsto poglavje.
Bolan leži, milo ječi.
Narodna pesem.
["trije Dolet' je takoj potem, ko je Polesek zapustil, začutil vsakdanjo potrebo, namreč da ne bi bilo I napačno, malo zaspati. In ker mož ni bil vajen odrekati svojemu telesu, česar mu je leliko privoščil, vlegel se je doma pred lopo na voz in je spal vse jutro do trdega dne. Tako ni utegnil Slemeničanom zgodaj praviti, kaj je danes to noč skusil in videl.
Lovre je bil zarana vstal in je po svoji navadi sedel na klopi pod grajskim orehom. Včerajšnje skrbi so mu bile nekaj z nernar prešle, tako da se je prav z veseljem in pridom pečal s svojo knjigo.
Zdajci je zaslišal krevsanje nerodne stopinje po peščenem potu proti gradu in obrnivši se, videl je znano podobo Krjavljevo, ki je naravnost proti njemu sopihal.
„ Ali ste Vi tisti, ki zna gosposke otroke učiti in ki ga za Kvasa kregajo?" vpraša Krjavelj vstopiv.ši se predenj.
„Jaz sem tisti, ki ga v mislih imate," odgovori Lovre in se zasmeje. To pak Krjavlju ni bilo po godu in dejal je:
— 20:2 —
..Slišite me Vi, zakaj si mi rigate in smejete, -iaz sem Ijil na vojski, na morski vojski, pa se mi niso smijali, to Vam povem. In pri fajmoštru sem bil, pa se mi niso smijali. glejte! Samo enkrat so se mi smijali, pa so bili še tačas bolj neumen mož. ko jaz. če ravno znajo točo ustaviti. To je bilo tačas — da boste tudi Vi to reč vedeli in se je naučili — tačas ko smo za velikonočno spoved hodili na izpraševanje iz nauka krščanskega. Pa so mislili gospod, da me bodo prav ujeli in me vprašajo: »Krjavelj, pravijo, koliko je bogov? — Nič več ko eden, pravim jaz. Kaj nisem dobro povedal?"
..Prav dobro."
„Nu," - pripoveduje Krjavelj dalje — „ potlej malo tobaka v nos natlačijo in se s tisto majolkasto ruto obrišejo in me še vprašajo: Krjavelj, pravijo, kje pa je Bog? — Jaz pravim: Povsod. Oni me vprašajo: Tedaj, pravijo, če je povsod, ali je tudi v tvoji hiši? — Tudi, pravim. — Ali je v tvojem hlevu ? — Tudi. — Ali je v tvoji kleti? vprašajo: jaz pa pravim: gospod, ne bodite hudi name, v moji kleti ni Boga; nobenega Boga ne najdete v moji kleti, če ga tudi z užgano trsko iščete: niti hudiča ne najdete v njej, če prav mrtvaške bukve v roko primete. Tako sem jim bil povedal in malo so šobo napeli in dejali: Krjavelj, pravijo, Krjavelj, zakaj ni Boga v tvoji kleti? Poprej si prav povedal, da je povsod, zakaj bi ga v tvoji kleti ne bilo? Jaz pravim: Zato ni Boga v moji kleti, ker nobene nimam.  — Tačas so se mi smijali."
- 203 -
„Zat<>. ker si jim dobro povedal."
_Kaj ne da! Pa skoro bi bil pozabil, da me je deseti brat Martinek po Vas poslal,"  pravi Krjavelj.
„Kaj bi mi pa rad?"  vpraša Lovre.
..Veste kaj bo najbrž? Martinek je zbolel, leži, pri kraju je ko buča v zelniku, pete bo iztegnil. Testament mu boste zapisali, menim jaz!"
Ker je Krjavelj to čudno novico tako malomarno pravil, kakor bi je bilo vsako uro slišati, ni mu Kvas za prvega verjel. Ali Krjavlja je to zopet ujezilo in rotil se je na svojo mater in svojo morsko vojaščino, da resnico govori. Tudi je bilo zastonj vse Kvasovo odpovedavanje, da ne more in ne utegne od domar da naj koga druzega poišče, kajti Krjavelj je dejal, da ne sme o Martinkovi bolezni živi duši nič povedati, razen njemu.
Do ure, ob kateri se je slemeniška družina k za-jutrku spravljala, bilo je še precej časa in pot do Kr-javljeve koče ne ravno dolga. Zato se je Kvas naposled napotil s svojim tovarišem proti Obrhku.
„Veste, kaj Vam pravim," — dejal je medpotoma Krjavelj — „jaz sem mož; to so tudi po svetu vedeli in vedo. Zakaj sem bil pa pomorski vojšeak? To Vas vprašam. Stara ciganka, Bog jej daj špeha in masla, bila je pri meni že pred dolgo leti in povedala mi je za tako srečo, da bom, predno sveti božič pride v deželo, nekaj podedoval. Morda je letošnji božič v mislih imela.    Kaj menite Vi, ki ste učen fant,   kakor   so se
— 204 —
pri Obrščaku o Vas menili, ali bi se ne dalo tako narediti, da bi jaz za desetim bratom kako stvarco dobil. On ima nekaj srebernih kebrov, Vi boste pa testament pisali, če jaz prav mislim. Postavite v pisanje take besede in pokrižajte jih, da bom jaz tudi kaj dobil. Posebno tiste črevlje bi rad, ki jih ima; saj vidite, da bom na zimo bos. In Obrščaku sem trinajst krajcarjev dolga naredil, te bi rad plačal; kajti če dolg na oni svet nesem, ko bi se primerilo, da bi umrl, ne bom večnega vzveličanja dosegel. Pa še eno kozo bi si tudi rad kupil, ko bi denar imel. In kamižolo imam raztrgano ; glejte, komolec mi jo je preril; Brzetov Tonek pak ima eno na prodaj. Kaj, ko bi se kaj denarja dobilo? Naredite Vi otovrej testament, saj ne maram ravno zastonj, ene krajcarje Vam bi htel vreči za molk in poštenje. Nekaj bo vem da Martinek sam rekel vpisati, če ga opomnite, nekaj  pa sami priznamenovajte."
„Kaj meniš, da bi bilo to prav. ko bi se tako naredilo V
„Oj, kako ste neumni! Tako govorite, da ni ne za na ramo, ne za na voz: prav tako mislite in govorite, kakor bi po temi hodil in sence iskal! Le poslušajte me: jaz imam dve kozi, eno mlado, eno staro — Dimko in Marogo. Ce Marogi pokladam, dam jej mrve in slame, kaj ne? Nu, če ona zboli in umrje, — sveti Luka volovske podobe je varuj! — kaj bo v jaslih pustila in komu? Sem') bo pustila in slamo, kaj ne? Pa komu? Meni ne. ki sem jej ga dal in ki sem  gospodar   njen,
- 205 —
zakaj jaz tega ne jem: ampak Dimki bo pustila, ki ž njo pri enih klinih privezana stoji. Ali ne bo tako, ka-li ? Kaj pravite?"
„To bo morda vse tako, Krjavelj! Ti že umeš, kakove so kozje postave, jaz ne. Ali povedi mi naj-prvo to, kaj je desetemu bratu, kakovo bolezen ima?" pravi Lovre.
..Nič, zdaj je to govoriti, koliko mi boste v Mar-tinkov testament zaznamenovali. Saj vem da znate, če le hočete; zakaj ljudje govore takisto, da ste črno šolo študirali, še hudobo znate zagovarjati. Zastonj ne bo, če mi dobro storite. Ali bom enkrat za žganje dal, da ga bova pila, ali Vam bom kake tri tolste polhe prinesel za večerjo — še ne veste, kako so dobri in užitni v krompirju kuhani —, ali bom pa poln svinj sk pisker smolnjaka za kola mazati prinesel v grad, dobrega oljnatega, da se bo vlekel od kuhalnice ko dežni curek."
„Le tiho bodi, Krjavelj, vsega tega ne boš nosil."
„Kaj!" — zadere se možanec — „kaj misli kdo, da ne morem, ali da lažem. Vse, kar jaz rečem, tako je res, kakor bi pribil in privezal s klinom in s trto. Le stojte, da Vam povem eno, potlej boste spoznali, če sem jaz resničen mož, ali je kdo drugi."
„Že vem, da si pravi mož, le povedi, kar sem te vprašal, kako bolezen ima Martinek,"   pravi Lovre.
„Cakite no, saj ne gori voda in obesil se ni nihče, to moram razpovedati, kar sem začel. Jaz sem resničen.
— 200 —
mož. Na svete Lucije dan so Hrvatje prašičev gnali — ono leto je bilo, ko se je Izvirnikova češnja podrla, otla je bila in suha in stara kakor naša vas. Pa so jih gnali po poti in tepli po ščetinah in grd kosorep črn pes jim je poganjal. Tisti kosorapi pes poganja, laja in leta okolo takistih prešieev kakor sama božjast. Jaz pa gledam in ogledujem tisto živo žival. Kar ti jo en prešič od krdela ubere čez njive in dirjiha gori za mojo hišo in proti hosti. Jaz ves vesel mislim, Bog ti ■daj zdravje, prase, ti boš v hosto ubežalo, Hrvatje, bogme, te bodo pustili in jaz te bom našel in jedel. Ali tisti pes kosorepec leti za prašičem in ga grozno grize in ustavlja. Bil je že klek, kmalu ga prižene nazaj, pa bil je ves krvav in raztrgan od pasjih zob. Komaj je hodil. Jaz postopini in pravim Hrvatom: Možjef pravim. Vi svinjski prekupci, pravim, ta žival bo crknila, predno na semenj pridete, in bo! Dajte jo meni za dar božij. Srečo boste imeli, pravim, kamor boste prišli. Pa mi ga niso hoteli dati. Kar me jeza popade in pravim jim: Sleve hrovaške, skoporitci, šemeži, svinje ženete gori, svinje boste gnali doli, prodali ne boste nič, zato ker ste nevoščljivi. In kaj se je zgodilo? Jaz sem tisti večer molil na čast sv. Lucije in ona je Hrvatom tako naredila, da sem jaz resnico govoril. Prekupci niso skoro nič prodali na semnju. Drugi dan sem videl, da so več gnali nazaj ko tri polovice tistih prašičev." „ Ali bi tudi zdaj sv. Lucijo prosil, da bi meni škodo naredila?" •
— 207 —
„Ne mara da bi jo hotel poprositi. Ona me ima rada, to sem že tacaš pri tistih prašičih videl."
..Te molitve te bom odrešil, zakaj nobenega testamenta ne bom delal, če je prav Martinek res bolan, kakor praviš,"  reče Lovre.
To je Krjavlju upanje malo potrlo. Prizadeval si je po svoji najboljši moči Kvasa prepričati, da ni na to ni ono stran ne bi bilo napačno, ko bi se kaj tacega napravilo, kar je on želel. Ko je pa videl, da mu neče ničesa obljubiti, obmolknil je in se jezno držal.
Tako sta prišla do Krjavljeve hiše, katero hočemo bralcu natančneje pred oči postaviti, nekaj zarad tega, ker je enacih človeških stanovanj že poredkoma najti po Slovenskem, nekaj pa, ker smo te vere, da se je naš Krjavelj, vsem njegovim slabostim in pomanjkljivostim vprek, vsaj kateremu izmed bralcev toliko prikupil, da 1)0 potrpljivo bral, kje in v kakovem je stanoval. Krjavljeva hiša je njegovega lastnega dela. tedaj jej ne moremo zameriti, če ni po nobenem pravilu stavljena. Ko se je bil ta mož za trdno namenil stanovanje zase napraviti, ni se najprvo usedel in mislil, kak črtež bi si naredil, po katerem bi potlej skladal, temveč ugozdil je v zemljo štiri stebre pokončnike, prevezal te z vprečnjaki, na vsacem koncu brano utvoril in vrhu vsega sleme obesil; vse to je delal, ne da bi bil veflel, kaj bo iz tega postalo: ali hlev ali hiša ali oboje. Kakor vsak, ki dom dela, želel je Krjavelj, da bi hitro izdelal, pa hotel je tudi. da bi bilo dobro. Za
— 208 -
lepoto mu že ni bilo toliko, več za gorkoto. Začel je med tramovi pokončnjaki zidati, ali bolj prav. prostor zadelavati. Pa dasi se je ilovnati zid precej hitro vzdigoval od tal, zdelo se mu je vender vse to dolgočasno, zato je naložil v zid panjev, golij, okornih skal in vsega. Zato še zdaj, ko Krjavlja več ni, niso stene gladke. Streha je bila sicer le ena, pa mnogovrstna kajti Krjavelj je pokril nekoliko s slamo, nekoliko z mahom, nekoliko z deskami ali s pezdirjem, po vrhu pak je imel naloženo kamenje in stara, kolesna platišča, da mu ne bi sapa strehe trgala. Ker Krjavelj ni bil nobene kamenite vloge v zemljo postavil, poobesila se je bila njegova hiša tako na zapadno stran sveta, da je Lovre stopivši skozi duri malo mislil, ali si je človek tu življenja v s vesti ali ne.
Še bolj čudno je bilo to stanovanje od znotraj, kajti bilo je tukaj vse v enem, hlev, izba, kuhinjska shramba in klet. V enem kotu sta bili privezani dve kozi, v drugem je bilo natovorjeno dokaj črnih piskrov, krompirja, koškov za smolo in druge ropotije. Tam v poslednjem kotu pak je na slami ležal Martinek Spak.
Sedemnajsto poglavje.
Tji  v kamro, tj;i v kamro Ze tuje prebeli dan, Pomen'.'k. pogovor so ni dokončan.
X m rod ti a pe sen.
o je deseti brat začutil, da je Krjavelj s Kvasom v hišo stopil, obrnil se je ocl stene. Videlo se —' je. da mu vsako gibanje velike težave in bolečine dela. Lovre je obstrmel, ko je videl, kako zelo se je Martinek od sinoči izpremenil. Z rujavega lica je bila kri izginila in vseh tistih značajnili prog ni bilo po obrazu.
„Ali ste prišli? Prav je, da ste prišli. Krjavelj! primekni gospodu tisti panj, naj se usede," pravi deseti brat.
Lovre je zapazil, da se Martinkn ni snmo način govorjenja sploh (poprej ga je tikal), kiikor skoro vse ljudi, temveč tudi glas  izpremenil.
„ Krjavelj! idi ven, midva imava svoje pomenke," pravi Martin na dalje.
Dasi ne posebno rad. pobral se je hišni gospodar Krjavelj vender iz hiše. poprej pak je pol skrivaj namižikal Kvasu in dejal: „Kaj sem pravil, da bo testament!"
U
— 210 —
,, Martin," reče Lovre, „jaz vidim, da si zelo bolan: pošlji pO zdravnika. Ce ti kaj manjka, nič ne skrbi bode se že dobilo. Zdravje je draga reč, pa nikdar predraga."
..Za take ljudi ko ste Vi, zame ne! Meni noben zdravnik ne pomaga.  Moje ure so se iztekle."
..Te misli ne smeš imeti. Ti si nisi dal sam življenja, tedaj nisi gospodar svoj in ne veš, doklej imaš živeti. Kaj ne. da privoljuješ, da pošljem po Venclja. Na Slemenicah je zdaj. takoj bo tukaj.41  pravi Lovre.
..('c povem, da imam svinec v sebi, mislim, da boš tiho prosim ne zameri, da te tičem in govorim kakor v dnevih svoje neumnosti, -laz že vem, zakaj te tičem."
„Svine<;?"  vprašal je Lovre.
..(VI strel! Pa ne vprašaj dalje, odgovora ne boš dobil. Kar sem izteknil, to je zasluženo. Rad grem tiori k svoji materi. 1'paiu. da mi ho Bog milostiv," pravi Martinek.
„Ali bi ti ne bilo veliko tolažbe, ko bi po duhovnika poslal ?"
_To bom že oskrbel." pravi Martinek. — ,,Tebe bom pa nekaj druzega prosil. Veliko ijudij je, ki so me radi videli in marsikoga sem tudi jaz rad imel, zaupal pa nisem nikomur. Tebe bi bil lehko sovražil zavoljo tvojega imena in rodu, ki me na nekoga domišlja. Toda ko sem te prvič videl, spoznal sem te, da nisi še drugemu svetu podoben, zlasti pa  enemu  človeku ne,
211 ■
ki ti je v rodu, katerega sem \>a jaz sovražil žive dni, Bog mi odpusti ta greh! Zato sem te rad imel in zato sem te prosil, da si prišel zdaj k meni, ko mi je treba človeka, kateremu moram nekaj zaupati. Ali smem tebi V"
„Ce ti jaz morem kaj storiti, storim ti z veseljem. Vender če imaš kaj posebnega povedati, premisli, komu poveš, .laz sem ti še skoro na pol tujec."
„To ni res! Ti si med dvema eden, ki ni verjel, da sem jaz to, kar sem bil na videz. Eden je vedel, ti si pa mislil. Rad bi šel s sveta, da bi to med vama ostalo.  — Posezi tii v vzglavje!"
Lovre poseže v vzglavje in dobi nekaj v ruto zavitih listin. Martinek se iztegne in jili vzame v roke, nekoliko razvije, oko se mu zasveti in poljubi jih: ..Prijatelj! samo ena duša je bila na širocem svetu, ki je mene ljubila, kakor bolj ne more, in to je bila — moja mati. Ona je te črke pisala. Smrt imajo v sebi, zakaj enega človeka lehko pogube. In vender jih je pisala ljubezen, ljubezen  do  sina!"
Pri teh besedah desetega brata je Lovre videl, da se mu je solza utrnila z očesa.
rAli tvoja mati še živi?"  vpraša Martinek.
„Se.u  odgovori Lovre.
„Kaj pa oča?"
„Tudi oča še žive."
„Ali pa ti ljubiš tudi svojega očeta?1' pravi deseti
brat. — „I)a, gotovo ga ljubiš. Srečen človek si, zakaj
H*
212
nobena  reč ne žge in ne peče bolj   človeka,   kakor   če
ima očeta in ga mora sovražiti."'
..Martin! ti si zelo bolan, nikar svojega zdravja še bolj no kvari s tem. da si enake reči domišljaš," dejal je Lovre.
..Domišljaš? Vprašam te. prijatelj, ali si je treba domišljati, če je človek vse življenj.' take misli in skušnje imel. Ti boš dejal, da tacega ni. pa pogledi njega, ki pred teboj leži in videl lioš tacega človeka. — Zdi se mi. da sem ti več povedal, kakor sem bil namenjen. Tukaj vzemi to pisanje in nosi je na Poiesek. Tam poišči starega gospodarja in daj mu vse tu. Reci mn. da som ga pred svojo smrtjo prosil, naj mi odpusti. Tam pori bom ž njo vred - tako mn povedi - prosil Boga. da mu bo tudi on odpustil. Pa rotim te na tvoje poštenje in na ljubezen do matere, katera to je rodila in te s trudom, skrbjo in potrpljivostjo od.uojila. pomni, da ne pokažeš te reči živemu človeku, razen njemu.  Tudi  sam  jih ne smeš pogledati."
Lovre je mislil že šoji spraviti, ko se je Martino]; še v drupo iztegnil in rekel: ..Daj. še enkrat daj edini žalostni spomin moje matere. Kadar sem imel to-le v roei, spomrnal som se nje, kako je na smrtni postelji slovo od mene jemala z jokom in težkim srcem. Tačas sem prisegel, da se bom maščeval. Da ft> nisem, zahvaljevati se imam samo njej. njenemu dobremu srcu. Deseti brat Iti bil lebko premožen mož, ali zarad nje ni hotel biti, ki jo v revščini in nadlogi živela."
— 213 -
Vse, kar je Lovre danes slišal in videl, vse to se mu je tako čudno in posebno zdelo, da vsega ni mogel razmotati. Pač že prej ni veroval, da bi bil Martinek v istini deseti brat z vseini lastnostimi, katere mu je kakor tacemu ljudstvo prisojalo in katere si je sam tako dobro prisvajal. Ali zraven vsega tega ni nikdar mislil, da bi bil ta človek kaj več kakor bistroglav in lokav mož, ki je znal morda nekaj iz samopridnosti ali pa iz posebnega veselja vlastito in čudovito živeti ter radoverne ljudi varati. Dasi bi mu bili ta ali oni prigodek, kedajšnje Martinkovo govorjenje in vedenje lehko misel vzbudili, katere se je ta dan prepričal, vender ni prišel do tega, bodisi da mu ni bilo mari, ali pa da je s svojimi rečmi imel opravka dovolj. Nehote mu je tedaj vstala človeštvu sploh znana slabost zvedavosti in pozabivši, daje deseti brat bolan, dejal je : „ Martinek ! do danes te nisem poznal na tanko. Iz tega pak, kar si zdaj govoril, posnemam, da si drugačno življenje preživel, kakor sem jaz mislil. Za vse to te ne vprašam; že veš, zakaj si reč zakrival. Samo to bi rad vedel, ali ti je resnica, kar si prej dejal, da bi namreč mene lehko sovražil zarad mojega imena in rodii."
„Ti si Kvas,- — odgovori Martinek — „Kvas se pa lehko izpremeni v besedo Kaves. Ti si iz kraja doma, kjer je neki Kaves doma."            .
„Na imenu in domu pač ni nič ležeče, Martinek H
„Vem da ne, prijatelj, vem da ne; če je človek pošten   in   dober,   ostane   pošten   in   časti   vreden,   naj
— -_>u —
ima kazno ali nekazno ime. Po imenu in po licu jaz ne sodim Ijudij. Pa to pravijo ljudje, da na lesniki jabelko ne vzraste."
.Tako ti je tedaj kdo iz moje rodovine kaj zalega storil?"
.Meni ne, meni ne!" odgovori deseti brat ter na enkrat nekaj bolj resen postane. Lovre je mislil, da mu njegovo vpraševanje ni ljubo, zato je obmolknil. Ko tudi Martinek nekaj trenutkov ne reče nobene besede, vstane Kvas in pravi: „To pisanje bom že izročil, kakor želiš; ne skrbi! Sicer pa bo prišel zdravnik k tebi, če dovoljuješ ali ne dovoljuješ."
Martin je med tem v okajeni leseni strop gledal in ni poslušal, kaj pravi Lovre. Se le ko je ta mislil oditi, poklical ga je nazaj in dejal: Usedi se na panj nazaj!"
Lovre se je domisil, da ne utegne muditi se, da ga bodo v gradu pogrešali, vender se ni mogel izgovarjati. Nekaj mu je dejalo, da naj ostane in ustreže možu. kateri je imel pač nekaj zanimljivosti zanj, dasi do denašnjega dne ne več, kot toliko, kakor mika vsak original mislečega človeka, ki hoče poznavati čudno koderčijo tega sveta, v katerem je on sam en del, čeravno neznanljivo manjši, kakor si v svojem egojizmu časih domišlja.
„Od kod si doma in kaj je tvoj oča. to sem vedel popred. predno sem te videl," — dejal je Martinek. — „Zdaj te pa vprašam, ali ne moreš vedeti, če je kdo iz tvoje sorodovine kedaj šolal se?"
— 215 —
Pač!"__dejal je Lovre. In kakor bi mu nekaj
na um padlo, pogleda desetemu bratu v obraz. Pa dasi je bil poslednji postaren na videz in nagrban. toliko let, kakor bi jih bilo za potrdilo njegovo hitre misli treba, ni mogel Martinku prisojati.
„Koliko je že tega in kdo je bil to?" vpraša Martinek. —  „Jaz sem vedel, da se ne motim."
„To je kacili štirideset ali še več let. kar se ne vezanj. Mislimo, da je umrl. Mojega očeta brat je bil."
Ko je Martinek to slišal, uprl se je z levo roko v vzglavje. na pol vsedel se. in s čudnim strmečim glasom dejal:  „On je tvoj  strijc!"
Takoj po teh besedah pa se zgrudi na posteljo nazaj. Iz tega, kako je usta razvlekel in oči zatisnil, videlo se je. da sza je rana hudo zabolela, ko je na naglem sklonil se po koncu.
rDa, res je, lehko je tako," - govoril je potlej Martinek kakor sam s seboj. — „Mislil sem za gotovo, da je kaj tacega. Da bi bilo pa tako, strijc, strijc — tega nisem vedel. Da, v enem pismu sem našel Kvas, drugod je Kaves. Ali pa veš. da ni še kdo drugi tvojih prednikov šel  od dom a V"
-Nobeden. Tudi za tega so doma pozabili. Le dvakrat sem slišal o njem praviti. Sicer so bili vsi kmetje. Moj oča je bil osem let star, ko je šel oni od doma. Potem se ni več oglasil. Pa kakor vidim, ti nekaj več veš o njem."
— 2IC —
„Vem, vem. še preveč vem!" — pravi Martin nekako zamolklo. — »Ker te zdaj še bolj poznam, moram ti zgodbo povedati, katere nisem druzemu ko sam sebi še nikoli pravil, da boš tudi ti vedel, kdo sem jaz."
Ker je povest Martinkova precejšno dolga, stavimo jo blagovoljnemu bralcu v naslednji odstavek.
Osemnajsto poglavje.
On, ki je aam bil ljubi inoj, On. ki je pravi oča tvoj, Šel je po sveti, Bog ve kam, Tebe iu mene ga je sram!
PreSirei).
jjRfKjJSega je že nekaj let — tebe in mene še ni bilo — jF§§lP|k0 je v poglavno mesto naše dežele prišel mlad 1=5^3™! doktor zdravnik; imenoval se je Peter Kaves. .Ni mi treba praviti, da je bil to tvoj strijc. Zakaj je svoje rodovinsko ime izpremenil, tega ne veni. Mislim, da mu ni bilo všeč in hotel se je bolj učenega napraviti.
Hitro je bil znan po mestu kakor najboljši svojega poklica. Imeli so ga za najbolj učenega in res je ozdravljal ljudi, ki so imeli take hromote, da že zdravja niso več upali. Tako se je raznesel glas o njem tudi po okrožju.
Nekega dne je dobil povabilo, naj pride v graščino, ki je bila kake tri ure od mesta proč. Ob enem se mu je s prošnjo vred poslal voz. Ker je ravno utegnil, šel je še tisto uro. Plemenitaš Strug — tudi ime smem povedati, ker je ta rodovina do denašnjega dne že vsa pomrla — Strug ga je prijazno vzprejel in mu naznanil, da je njegova strijčnica, bratova hči, katero pa kakor za svojo   ima   in   ljubi,   že   več  časa   na   očeh   bolna.
— 218 —
Tudi mu je tako povedal, da je doktor lehko umel, da ne gleda ua noben, še tako velik denar, če se le deklica ozdravi.
Doktor Kaves je bil denarja lakomen. To je bila njegova največja strast. Za to je storil vse. kakor bom še povedal.
Ker je doktor videl, da bo tukaj plača jako dobra, dejal je ugledavši bolne dekličine oči. da mora nekaj dnij opazovati, od kod bolezen izvira. Graščak je bil tega vesel in mu je zatrdil, da, če se za nekaj dnij v gradu ustanovi, bode se dobro imel, kakor bi bil doma.
Magdalena Strugova imela je tačas kacih devetnajst let. Lepa ni bila po obrazu, pa imela je lepo dušo, srce dobro, ab! najboljše srce, kar sem jaz Ijudij poznal.
Doktor Peter Kaves se je na gradu seznanil bolj na tanko z graščakom in njegovo strijčnico. Bog mu je bil dal dober jezik, dar. katerega ne dobi vsak. po katerem se pa vender vsak sodi. Govoril je doktor v tej mali druščini o tej in oni reči, vse pa je znal govoriti lepo in dobro. Tako se je prikupil graščaku in moji ma — — moji materi —, saj ti moram povedati, da je Magdalena kStrugova moja mati. Seznanil se je Kaves pa tudi z druzimi rečmi na gradu, tako na priliko je na tanko zvedel, koliko je premoženje Strugovo. Tudi je zvedel, da bo po strijcu dobila vse Magdalena.
On je bil lakomnež. Takoj je izprevidel, da ne bi bilo težko Strugovega premoženja priženiti.   On je bil
219 —
lepe vnanje postave in zaupal je tudi veliko svoji zgovornosti.
Res se ni motil. Moja mati je verjela prilizljivim lepim besedam mladega doktorja. Eevica je mislila, da je ves svet tak ko ona. da ne zna varati, legati in krivo prisegati!
Moja mati ga je ljubila v resnici in z vsem srcem. Tudi on je dejal in kazal, da jo ljubi tako in tako. Ona je premalo poznala ljudi in svet, da bi bila ločila hinavšeino in pravo misel.
Ko se je doktor tako preveril, da mu na eni strani ni nobene ovire, potipal je na lehko še na drugi, da bi zvedel, kako njen strijc misli, varoval se pa naravnost vprašati in povedati, da ravno on namerava dobiti bogato Strugovo. Ali tukaj je zvedel, da strijc nikakor ni namenjen s svojo deklico tako nizko sesti, da bi jo dal temu ali onemu, ki nima ni gotovega premoženja, niti vsaj njemu enacega imena. Vender ni obupal. Ple-menitaš je bil star. Dolgo ni mogel živeti. Cez pet let pak je bila deklica zadosti stara, da se je lehko sama odločila.  Tako je sklenil čakati, kaj  pride.
Oko je bilo ozdravljeno in doktor je moral zopet v mesto. Plemenitašu se je bil znal toliko prikupiti, da ga je pri odhodu vabil, naj pride večkrat v njegovo hišo. Sicer pa je imel tudi po zimi priliko govoriti z mojo materjo, ko je s strijcem prihajala v mesto.
Tako jo je tri leta slepil s svojo ljubeznijo, ki je bila to se ve samo navidezna. Vse  to žara d bogastva!
'
— 220 —
Moja mati je bila dve in dvajset let stara. Ženini so se jeli oglašati. Marsikateri med njimi je morda iz ravno tako nepoštenih razlogov snubil, kakor Kaves. Vender vem, da bi bil najslabejši med njimi boljši od doktorja. Pa moja mati je vero imela, da boljšega in bla-ženejšega nima vesoljni svet. Zato se ni udala v strijčevo voljo, ki je, že slaboten in postaren. želel, da bi se možila pred njegovo smrtjo in jej je zdaj tega zdaj onega izmed tistih nasvetoval, ki so mu bili po godu.
Strijc je bil že nevoljen in je pretil tako in tako.
To je doktor vse zvedel. Ker se je bal, da ne bi mu izpodletelo, česar je čakal že tri leta, da bi namreč strijc moje matere ne prisilil katerega druzega vzeti, sklenil je kaj tacega nemogoče storiti. To kar je malopridnež naredil, zgodi se v naši deželi težko še kedaj. Pregovarjal je mojo mater, da bi se na tihem ž njim poročila. Mati moja je bila preveč vestna ženska, da bi se bila temu takoj udala.
Ko je razvidel, da sam ne opravi ničesa, dobil je za denar nekega malopridnega duhovna, ki ni hotel poznati svetosti svojega stanu in je bil zarad tega po višji duhovski oblasti od službe odstavljen zarad več pregreškov. ki so vsi izvirali iz pijanstva. Ta je moji materi skazoval, da tako dejanje v teh okolnostih ne bi bilo niti zoper cerkveni niti zoper deželski zakon, če se le poroka čez nekaj let očito razglasi, ali na videz ponovi pred svetom. Ker je doktor to obetal, privolila je moja mati in omenjeni duhovnik ja je poročil.
— -22] —
Pač se je moja mati kesala in grenke solze i urila, ko je bilo to končano. Nekaj jej je menda v srcu dejalo, da ta reč ne more srečnega konca doseči. Tudi se jej je takoj zdelo, da se je doktor, poprej ves ljubezniv in prijazen, po poroki vidno izpremenil. Pa revica je molila in Boga prosila, da bi vse na dobro obrnil in molitev jej je dajala upanje. Upanje! — upanje! Neumnost! —
Gd strani je slišala, da doktor Kaves, o katerem ni živ krst vedel, da je njen zakonski mož -- da ta doktor Kaves ne živi posebno v strahu božjem in pošteni čednosti, kar se ženstva tiče. - - O zakaj ni tega pred slišala! — In vender tudi zdaj ni verjela, ni mogla verjeti! — Ko sta se sešla, kar pa je malokdaj bilo. vprašala ga je, ali je to res ali ne. On je sicer tajil, pa ne veliko. In ko se je začela bridko jokat', pustil jo je in šel. „Nenmnica!" to je bila vsa tolažba, vse opravičevanje!
V enem pogovoru jima je govorica prišla na sv. vero in na Boga. Iz nekaj besedij, katere je govoril, razvidelo *e Je.i je- da nima nobene vere. Ko se je s strahom od njega obrnila, roki sklenila in zavpila: „ Jezus! kaj bo s teboj!" zasmijal se je zaničljivo, vstal in šel po-zdravivši jo z lepo besebo:  ,.Ti si  neumna!"
In vender ga je rada imela. Molila je zanj, molila je tačas in še potlej v drugačnih časih, in še jaz sem moral ž njo moliti z;inj!
Kacih šest mesecev po oni nesrečni poroki je strijc moje matere zbolel.   Naredil je   testament.   Moja

~   222__
mati ga je ljubila kakor očeta, ker jej je vest vedno očitala, da se je zelo pregrešila v poslednjem času zoper njega, stregla mu je še z večjo neutrudnostjo noč in dan.
Doktor Kaves je bil poklican k staremu gospodu. Do tega je imel stari največje zaupanje. Mislil je, da je to njegov prijatelj, da ga bo on še smrti otel, če ga bode le kdo. Kako strahovito se motimo na tem svetu!
Moja mati je doktorja, predno je bolnika videl, na stran poklicala ter ga je s sklenenimi rokami prosila: „Peter, ljubi Peter! Skrbi z vso svojo vednostjo, da boš strijca ozdravil. On je moj dobrotnik in bode tvoj. Bog naju varuj pregrešne želje, da bi umrl! Temveč jaz rada čakam še deset, dvajset let, da so le strijc živi in zdravi!"
„Skrbel bom!"  - - dejal je on.
Dal mu je nekega črnega zdravila. Polovico je bolnik v dveh dneh popil, tretji dan je umrl. Tačas moja mati ni slutila nič hudega. Pozneje pak je v svojih burnih dnevih govorila, da je Kaves strijcu zauclal. Ska-zati mu ne morem! Enkrat sem mu to omenil in na obrazu sem bral, kakor bi bilo res! Bog bo sodnik! Naj bo milostiv!
Sodnija je po strijčevi smrti vzela testament in premoženje v svoje varstvo. Magdalena Stragova je bila imenovana v poslednjem strijčevem sporočilu za edinega dediča. Doktor Kaves je mislil, da je na koncu svojega namena.
J'a  Bog je drugače obrnil.
ttkazalo se je, da plemenitaš Strug, moje matere strije, vprek svojemu bogastvu ni nič svojega premoženja imel. Vse je bil namreč podedoval po neki teti. Ta pak je imela sina, za katerega se ob smrti materini ni vedelo, kje je, tako da so ga sorodniki za mrtvega razznanili.
Leto pred strijčevo smrtjo je bil z daljnega prišel v svojo domovino nazaj. Ker pa je videl, da je strije že na koncu svojega življenja, ni hotel precej svoje pravice terjati. Zdaj pa po Strugovi smrti se je očitno oglasil in skazal. Testament je bil ovržen, Magdalena ni imela nič, razen zapuščine svojega očeta, katera pak ni bila veliko večja, ko dota vsake boljše kmetske hčere.
Pravda, katero je moja mati po priganjanju dok-torjevem začela, iztekla se je na njeno izgubo prav v kratkem času, ker je bilo vse očito po zakonu.
Zdaj še le je prišlo moji materi spoznanje, popolno, pa strašno spoznanje!
Ko je doktorja, ki se je je odslej čisto ogibal, 2>oiskala in ga opomnila, naj se sklenena zveza raz-znani; ko mu je povedala, da bom jaz prišel v kratkem času na svet kot sad te zveze: tačas se jej je pokazal pravi doktor Kaves.
r Jaz te zdaj ne poznam! Beračice ne maram, posebno grde ne!11 To so bile zadnje besede, ki jih je ž njo govoril. Ta skušnja je bila pač poučna,   ali draga,
— 224  -
moja mati bi bila s-koro življenje dala za njo. Morda bi bilo bolje!
Ko je ozdravela na vročinski bolezni, pokazala se je druga bolezen, blaznost. Razum in zdravje na duhu sta se jej za nekaj časa povrnila, ko sem se jaz rodil. Pa ne dolgo potem in zopet se je je lotilo. In vse njeno življenje seje menjavalo zdravje in blaznost.
Pač je imela dokaze sklenenegn zakona z doktorjem Kavesom v roci. Pa tožiti ga no bi bila hotela, — ljubila ga je še zdaj. nevredneža: in ko bi ga bila hotela tožiti, ne bi bilo več. mogoče, zakaj Kaves se je kaj tacega bal in šel iz dežele taeas, ko je moja mati pri tujih ljudeh in na pol mrtva, ležala. Kam je šel, vedel ni nihče.
Od kraja je stanovala moja mati v mestu. Kmalu pak. je izprevidela, da v mestu njeno malo premoženje ne bi dolgo trajalo. Preselila se je z menoj na kmete. Sorodnik, ki je bil namestu nje podedoval Strugovo graščino, ponujal jej je svojo pomoč. Pa ničesa ni hotela  vzeti.
Jaz sem jej bil edino veselje. Brez mene ni bila nikjer, ni delala ničesa. Le enkrat se spominam, ko je bila zopet temna senca prevzela jej um in pamet, in sem jaz deček štirih let jokaje gledal čuden njen obraz ter poslušal nenavadne nekaj divje besede svoje ljube matere in si v smrtnem strahu nisem tega mogel razložiti: ta čas se spominam, da me je pahnila od sebe in dejala:  »Proč, ti si njegov !:-  Pa takoj v tistem
— 225 —
hipu se jej je um povrnil, stisnila me je k sebi in dejala: rKi res, moj, moj!" Ko bi sto let živel, tega ne bi mogel pozabiti.
Ko sem nekoliko odrastel, učila me je brati in pisati sama. Sicer pa mi je vedno pripovedovala, da bom študiral, da bom učen mož. Meni to ni dopadalo. Rajši sem letal okrog po hosti in polju, nego sedel pri bukvah. Sicer pa je mati moja nevede jemala mi veselje do učenja in mi cepila kali tacega brezpridnega življenja, kakor sem je res imel. To pa je bilo posebno tačas, ko se jej je bolezen vračala in mi je, ne vede kaj govori, pravila vse, kar sem jaz tebi povedal in še več, vse bolj na tanko. Tako sem se, dasi vem, da mati ni nikdar tega hotela, navzel sovraštva do tistega moža, ki mi je življenje dal, ki je pa materi tako neusmiljeno srečo podrl in pokopal. Ze kot mlad fante sem si ga želel dobiti, da bi tako ravnal ž njim, kakor je on z materjo. Le z nejevoljo in da bi matere ne žalil, molil sem zvečer ž njo vred „za časno in večno srečo očetovo".
Kolikor je bila moja mati starejša, toliko bolj po-redkoma jo je obiskavala bolezen. Zadnje leto sem jo še le po tem spoznal, kadar jo je razumnost zapustila, da je postala zgovornejša in mi pravila o mojem očetu, katerega sicer ni v misel jemala.
„Ti boš učen, ko on!" — govorila mi je ob tacih prilikah. — „Ti boš znal govoriti, še sladkeje ko on!  - -  Legati in slepariti se boš  naučil in,   o!  — še
— 226 —
zaudajati, strupe poznavati, vsega se boš naučil, ko tvoj pča. — Pa ne smeš skušati, kar boš znal, greh je to ! On je greh storil, — grehov veliko! Ti boš drugačen, ne boš podoben očetu. On ni imel srca ni ljubezni!"
Tako mi je govorila. Meni se je šola pristudila. Mislil sem. da so vsi učeni tistemu enaki, ki ga mati oča imenuje.
Štirinajst let sem bil star. ko me pošlje v mesto, da bi v šolo hodil. Od nje sem se bil precej naučil, tako da bi bil lehko izhajal.
Svoje premoženje je posodila moja mati kmetu, pri katerem sva stanovala in živela. Tačas je bilo že še toliko, da bi se bil jaz lehko nekaj let vzdržal. Za pozneje, ko bi bil starejši pak je imela mati namen, poprositi svojega sorodnika za pomoč, katero jej je bil pred nekaj   leti ponujal.
Toda   ni  je  bilo treba.
Komaj je mati s solznimi očmi v mestu od mene slovo vzela naročaje mi, naj bom priden in odšla od mene, ko sem jaz izprevidel, da sem preveč nje navajen, kakor da bi se mogel tujim ljudem privaditi. Komaj je bilo en teden, že sem bil na potu domov — ali, ker pravega doma nisem imel, bolj prav, — k svoji materi. Našel sem. da je ona taka ko jaz, da je jokala noč in dan za menoj. Vesela me je bila, ko sem prišel, in karala me je ob enem. Prosila me je naj grem nazaj in videlo se je, kako rada bi imela, da bi ostal pri njej.
— 227  -
Naredila sva, da bom še eno leto odložil šolo, da se bom pridno učil od nje vsega, kar je mogoče, prihodnje leto pak bom šel za stalno in za gotovo nazaj  v mesto.
Ali tega prihodnjega leta ni doživela. Jaz sem mislil, da jo bom zmerom imel. Ah! ko bi jo še enkrat, le enkrat videl na tej zemlji, po kolenih bi šel do konca sveta!" . . .
Do sem je Martinek mirno pravil, le časi se mu je poznalo, da mu spomin te ali one reči čutila vzbuja, katera težko kroti. Tu pak je na enkrat obmolknil, nekaj časa ni trenil z nobeno gubo na obrazu, potem pa mu je debela solza pritekla iz očesa in zjokal se je kakor  otrok.
Tudi Lovre je bil ginen. Domislil se je svojih roditeljev in vprašanje mu je prišlo: Ali si ti tako spoštoval svojo mater, kakor ta spoštuje njen spomin? Koliko globokejši, nežnejši čut ima ta človek, katerega bi bil marsikak izobraženec zaničljivo kakor suroveža po strani pogledal in obsodil, da blažjega čutila, kakor je imajo živali, niti zmožen ni!
„Še tisto zimo je moja mati nevarno zbolela" — pravil je Martinek dalje. — „Predno sem vedel ali je mogoče ali ne, videl sem jo mrtvo ležati. In kakor bi z neba na zemljo padel, bil sem sam, brez sorodnikov, brez prijateljev!
Na smrtni postelji mi je izročila svoja pisma in
spričala.   Z  njimi  mi je  rekla  poiskati in skazati se
15*
— 228 —
svojemu očetu, tvojemu strijcu. Kadar boš v veliki sili, poišči ga, tako mi je naročala; povedi mu, da ga prosim, naj tebi popravi, kar je meni hudega storil: povedi mu tudi, da mu iz srca odpuščam.
Tega poslednjega mu nisem nikdar povedal. Prosim tedaj tebe. bratranec moj! — pa morda te je sram. da te tako imenujem?"
Kvas ni mogel odgovoriti. Podal mu je roko. katero je Martinek smehljaje se prijel in stisnil, rekoč: -Bratranec! ko si pred precej veliko dnevi prvič prišel v ta kraj, prorokoval sem ti, da me boš pomnil. Tačas sem to drugače mislil, zakaj čeravno se mi je zdelo, da si mi morda po njem nekaj v rodu, nisem vedel, da si bratranec moj. in kar je še več vredno, bratranec dobrega srca. Pozabil pa nisem, kaj sem obljubil. Pa kaj sem te že hotel prositi ? Ze vem ! Povedi mu ti. da mu je moja mati na smrtni postelji odpustila, povedi precej zdaj, ko mu boš pisma izročal, katera sem ti dal."
„Gospod Piškav je tvoj oča?" — vpraša strme Kvas.
„In tvoj strijc! — Piškav se imenuje. Menda mu je bilo ime Kaves zoperno in prekrstil se je, kar se je. tukaj naselil.
Ker sem ti že toliko povedal moram do kraja povedati.
Po materini smrti bi bil imel jaz v mesto oditi zopet v šolo. Ali ni mi bilo   mari naučiti se kaj več.
— 229 —
Umrl bi bil najrajši, zakaj nisem vedel, ali imam kaj opraviti na tem svetu ali nimam. Le ena misel mi je vedno in vedno prihajala, namreč ko bi njega dobil, ki je mojo mater tako ponižal in prevaral, in storil, da je meni umrla zgodaj, prezgodaj; kako bi ga hotel pestiti, kako bi mu hotel hudo vest vzbujati! To je zoper naturo, zakaj oča je oča, pa jaz sem imel svojo strast in ustrezal sem jej!
Kmalu sem videl, da me ljudje težko gledajo, pri katerih sem bil. Zapazivši to nisem vprašal, koliko imam še materinega denarja dobiti ali kaj druzega, temveč navezal sem culo ter sem šel. Kam grem, tega nisem vedel. Tako se začenja moje desetobratovanje.
Ti boš morda vprašal, kako je to, da sem ravno ljudsko vero na desete brate v svojo korist obrnil in brez posla živel.
To vprašanje sem si dostikrat sam postavil, zakaj sem tako začel, pa sam ne vem, če znam pravi odgovor ali ne. Od začetka sem hodil od kraja do kraja. Jesti sem povsod dobil, da še prosil nisem: več nisem potreboval. Moja mati je časi norela, kakor sem ti pravil, tudi že tačas, ko še jaz nisem bil na svet prišel. Kmalu po njeni smrti, ko sem začel tako čudno živeti, čutil sem časi tudi jaz, da sem njen sin. Časi mi je čudno vrelo in kipelo po glavi: imel sem tačas nagnenje do burne veselosti in sem govoril, da dostikrat  skoro   nisem   vedel   kaj.     Tako so ljudje
— 2 »O —
sami začeli ugibati,  da sem deseti brat. Meni je to nekako dopadalo in  navadil sem se.
V  poslednjem času, kar me ti poznaš, in že tudi pred precej dolgo nisem več čutil tistega vretja v glavi. Vse. kar si videl ti ua meni, bila je navada. Dostikrat je bila moja vesclost samo odeja. Tukaj v srcu sem jaz drugače čutil  in mislil.
Ta pisma sem nosil s seboj, kakor spomin svoje matere. Očeta iskati mi ni bilo mari. Da sem ga našel, to se je prav naključilo.  To je bilo tako:
V  ta kraj sem prav rad zahajal, ker so mi bili ljudje po volji. Ta gospod Piškav se je bil naselil že pred nekaj leti. Večkrat sem ga ogledoval, da nisem vedel zakaj. Nekega popoludne sem na jarku sedel pri hosti in pem prebiral razna pisma, ki jih je mati od doktorja Kavesa imela. Mirno mene je on prišel, in dasi ne ogovarja nikogar sicer, zdelo se mu je menda čudno, da tak človek bere, ko seru jaz. Vpraša me, kaj imam, in ker mi je bilo ravno po nevedoma neko pismo padlo na tla, pobere in pogleda. Bilo je pismo doktorjevo moji materi, ko še nista bila poročena. Ne vem, kako je to, vsaeemu druzemu človeku bi bil list iz rok izpulil, njemu ga nisem. Komaj je papir pogledal, izpremetale so ga barve, čudno me je pogledal in vprašal:
Kje si to dobil, človek?!
Zakaj to vpraša, zakaj je prebledel? mislil sem in na enkrat se mi je   posvetilo;    zdelo se mi je,   da
— 231 —
je meni majhno podoben, nihče ni vedel kdo, niti kaj je! Nihče drag ne more biti! In rekel sem:
Doktor Kaves,  dajte pismo nazaj!
Kako veš ti moje — —?
Ime? — O to je lehko! Kako ne bi sin Magdalene Strngove vedel imena tistega moža, ki ga je v življenje spravil! — dejal sem jaz.
Tako sem njega spoznal in on mene. Od tistega časa sem mu bil kakor slaba vest. Zbadal sem ga, kjer sem ga dobil. Gluh sem se naredil za vse. kar me je on prosil. Spoznal sem. da to ni prav, pa drugače sem mislil, da ne morem delati.
Še menj je bilo prav, da sem njegovega sina Marijana sovražil, ki ga ima menda iz kacega druzega zakona. Zato me je Bog kaznoval sinoči."
Dalje deseti brat ni mogel govoriti. Zakašljal je in kri mu je sla skozi usta. Lovre mu je pomagal, da se je usedel.
„Le pojdi, bratranec:! — Rad bi bil zdaj sam. — Po duhovna bom poslal, da poravnam posvetnosti! — Reci mojemu očetu, naj pride k meni! — Pozvedi, če sem Marijana zelo poškodoval.         Bog ne daj! — V
jezi in  brez premisleka  se je zgodilo!"
Lovre mu obljubi, da bo vse opravil, zdravnika poslal in popoludne zopet prišel. Potem odide.
rs^^fe^lfe^
Devetnajsto poglavje.
Vi bi boljše liriti Kakor pa-k soditi Znali, Mali
Kriči! hudic-i ! A.  K a n č n i k.
rjavelj je ves ta čas v veži sedel in nekov star koš zapletal z vitrami. Kesal seje, kosal, kolikor S2 je mogel, da je tacaš, ko je hišo delal, tako lien-tano debela hrastova vrata naredil, da se iz hiše. venkaj nobena besedica ne sliši. Zakaj, da se v hiši testament dela, tega je bil Krjavelj tako zvesto prepričan, kakor da bo enkrat v nebesa prišel, kjer bomo samo dobro jedli in pili, če je to naš Krjavelj pravo vedel. In voljan je bil ob tej ari svetemu Petru obljubo storiti. da se bode tam gori v večnem vzveličanju pol dne postil, da bi bil le zdaj slišal, komu misli Martinek Spak tiste tolarje in dvajsetice izročiti, ki jih nekje ima zakopane in vragu v shrambo dane. Trikrat se mu je vitra utrgala, tako z jezo jo je nategoval, ko je videl, da se ne da ničesa  slišati.
Začel je tedaj mož misliti, s čim bi se Kvasu, kadar pride iz hiše, tako prikupil, da bi zvedel, kako je testament   narejen.   Dolgo je preudarjal, kaj bi mu
— 233 —
■ dal. Na zadnje jo je menda pogodil, zakaj vrgel je koš od sebe in vesel mencal roko ob roko, klobuk nazaj pomeknil in usta razvlekel, kakor da bi se mu zdehalo.
Kvas je prišel iz hiše.
..Počakite, počakite!" — vpil je Krjavelj nadenj, „Jaz Vam bom eno latvico tacega kislega mleka posnel, kot kraški sir. Kozje je res, pa če se skorja prosenega kruha vanje zadrobi, naredi se taka jed, da nikdar tega. In ko boste Vi to jedli, bodeva se nekaj pogovorila."
Kvasa ni bilo volja ukvarjati se s šemo, zato ni odgovoril ničesa in šel.
„Ti bleda voda ti!" — godrnja Krjavelj — „ti srobot iz grmovja ti, dolgohlača ti! • - Meni, da je cesar ali pa še kralj, če mu tisti suknjeni repec doli visi.' Le molči, Bog ti bo eno priložil okolo ušes in še rad boš žrl kozje mleko. Pa tačas ti ga ne bom dal, ne ! Naj bom pet let v vicali zato gorel, če ti ga bom dal!"
Lovre Kvas tega rohnenja ni slišal, nekoliko ker je bil že prodaleč, nekoliko, ker je Krjavelj govoril bolj za svoja ušesa kot za katera druga.
Sobice je bilo že visoko na nebu, ko je Lovre koračil domov. Vedel je, da so ga med tem na Sleme-nicah pogrešili. Vprašanju, kje se je tako dolgo mudil, ni se bilo nikakor mogoče ogniti. Ce naravnost povem, da sem bil pri desetem bratu tako dolgo, bode se jim pač  čudno   zdelo         mislil   si je.    Vsega povedati ni
— 234 —
smel. Izmisliti se kaj verjetnega, bilo je težavno in sitno.
Ko bi bil pisma, katera mu je Martinek izročil, precej nesel gospodu Piškavu, katerega je zdaj poznal, zamudil bi se bil še dalje. Zato je sklenil najprvo iti na Slemenice in pozneje priliko dobiti, da se Martin-kovega naročila iznebi.
Pustimo svojega junaka, naj premišlja, kar je danes slišal in videl ter poglejmo drugam, kako se zbirajo oblaeice nad reveževo glavo, ki v zadnjem trenutku menj misli, kakor kedaj, da ga kaka nevarnost čaka.
Kake dve uri popred se je bila na Slemenicah zbrala druščina k zajuterku. Piazen domačih so bili gostje prejšnjega dneva: stotnik, zdravnik Vencelj in hči njegova. Čudno se jim je zdelo, da ni Kvasa nikjer in ugibali so tako in tako. kam bi bil šel. Kmalu pak so moški zašli na drugo govorico o včerajšnjem lovu, o fajmoštrovem značaju in raznih malo imenitnih rečeh.
Maniea je bila nekaj tiha ter je na več vprašanj svoje prijateljice tako odgovarjala, da je poslednja videla, da so njene misli drugod kakor pri pogovoru in je naposled obmolknila, premagavši skušnjavo nagajati jej, da se boji za  nekoga* ki ga  ni tukaj.
Zajuterk je bil že dokončan, ko stopi cesarski sodnik iz okraja, gospod Mežon, v sobo. Spremljal ga je dolg. snhoten in na eno nogo malo šepast duh. ki mu ljudstvo pravi birič.

„Tako! Se le danes prihajate na moje povabilo?
To ni lepo, gospod sodnik. Ko bi bil vedel, da ste bili včeraj doma, maščeval bi se že kako, da mi niste cesti izkazali, — —u
„Sero venientibus ossa, — kosti so dobre zame," — prestriže hišnemu gospodarju besedo gospod sodnik Mežon, debeluhast, rudeč mož velicega nosu in kratko ostriženih las. — „Pa nekaj druzega Vam moram naznaniti, ?di se mi, da še ne veste, da se je v Vaši okolici strašno hudodelstvo zgodilo?"
Vsi so se začudili in prestrašili.
„Ali je kak poboj?" vpraša Vencelj.
jjSkoro bi bil, ali pa morda se bo še naredil. Mogoče je, da bo umrl,"  pravi sodnik.
„Kdo?"  vprašalo je več  glasov.
,, Bližnji sosedje ste in ne veste nič ! Jaz sem pa prišel danes prav po nevedoma sem in na potu zvedel, da je neki hudobnež sina tega starega gospoda s Poleska skoro do smrti potolkel."
„Marijana?! - Ni mogoče, morda niste prav zvedeli.  Sinoči je bil pri nas!"  -     pravi Vencelj.
..Marijana, pravim ! Danes po noči se je to zgodilo. Da se ne motim, priča Vam dovolj ta protokol. Bil sem zdaj na Polesku. Ne govori nič, in stari, ki je nekaj zdravnika, kakor sodim, trdi, da tri dni ne sme izpraševan biti. Vender sem jaz namenjen preiskavo takoj začeti. Gospodo pak bom prosil, da mi bodo pomagali."
— 236
Po tem naznanilu je Manica vstala. »Strašna slutnja se je je polotila. Komaj je šla od mize proti vratom. Mati je to opazila in je hitela za njo ven.
„Z mojim učenikom, gospodom Kvasom, sta sinoči ostala v hosti. On je kesno prišel domov, vedel bo, v kateri kraj se je Marijan obrnil in če je bil še kdo pri njima,"  dejal je gospod Slemeniški.
„To denem v protokol. Dobro! Gospod Kvas je prva priča. Kje je. prosim, pokličite ga," reče sodnik.
Gospodar je odgovoril, da ga danes že vse jutro ni. Arsi so obmolknili.
Zdravnik Veneelj je rekel svoji hčeri, naj gre ven. Ravno tako gospodar svojemu mlademu sinu.
„ Gospodje! ne zamerite.- — dejal je sodnik Mežon — „ali ne veste, morda sta bila ta gospod Kvas in Poleščanov sin kaj navskriž. postavim, kakor je to med mladimi ljudmi navada zaradi kake deklice ali kaj ? Jaz ne dolžini in ne mislim nič. Ali da je ta prigodek jako imeniten in da je moja dolžnost reč na tanko preiskati, to mi boste pritrdili. Zato samo vprašam in menim, da je govorjeno samo med nami."
„Ravno nasproti Vaši misli, gospod sodnik! — bila sta vedno prijatelja in jaz svojega učenika dobro poznani in vem, da kaj enacega ne more storiti. Vi ste se prenaglili," dejal je gospodar.
„Prijatelj! ti ne veš, kako je," — oglasi se Veneelj. — „Tudi jaz  imam  tega   Kvasa   rad,  prav rad.
Do te ure mu ne bi bil ni slabe misli prisodil in Še zdaj upam, da je prazno, česar se bojim. Da je Marijan Kvasa sovražil ravno zaradi kaj tacega, kar je gospod sodnik omenil, to vem za gotovo. Včeraj zjutraj mi je sam  pravil."
»Sodnik se je vesel svojega ostronmja in pozabivši veliko resnost tega pogovora malo na smeh obrnil. Pa takoj se je spomnil, da to ni lepo in dejal je modro: „Dva razloga sem imel, da sem to vprašanje postavil, gospodje! Prvi razlog, ali kakor smo časi rekli „in-dieium", bil je ta, ker je Kvas sinoči pozno domov prišel: drugi, da ga danes nikjer ni videti. Zdaj je pa čestiti gospod zdravnik še tretjega povedal. Preiskava se mora začeti."
Zdajci je strije Dolef, ki seje bil še le zdaj vzbudil, v sobo stopil in jel praviti novico, katero so že vedeli. Ker. je bil na mestu hudobnega dejanja in še potlej v Poleskn, zapisal je sodnik vse, kar je povedal. Sosebno važno se mu je zdelo, da je zvedel, kje se je vse to godilo, česar mu na Polesku. niso bili povedali.
Odpravili so se vsi proti Skalam.
Tam na mestu so pregledali vsako potlačeno travo okrog tistega kraja, kjer je bilo pokrvavljeno.
Kri je bila videti na dveh krajih. Tudi boso nogo so na dveh krajih sledili.
To poslednje je nekoliko podrlo sodnikove razloge in „indieijea, po katerih je hotel Kvasa dolžiti.
— 238 —
Pridružil se je bil preiskovalcem kmet iz vasi. Ta je trdil, da je sinoči cul strel na tem mestu. Sodnik mu je ometal. rekši da laže. zakaj Marijan je udarjen, ne obsfcreljen. Kmetic si iz spoštovanja do gospoda ni upal svojeglavo trditi. Rajši je verjel, da se mu je senjalo ali kaj tacega. Ko je pa malo po grmovju okrog hodil, naselje puško, katero je bil prejšnji večer Kvas pri kamena pozabil in Marijan potem po gošči zagnal.
Spoznali so Kvasovo puško, in bila je izstreljena.
Sodnik je imel četrti in peti uzrok. Dejal je, da mora Kvasa prijeti in v ječo odvesti.
Drugi so molčali. Pet razlogov je govorilo zoper Kvasa, in samo eden, bosonoga stopinja, za njega.
Znano je, da, če enkrat začnemo koga na sumu imeti, podpira ta sum vsaka najmanjša stvarca iz sedanjosti in prejšnjih časov. Tako je tudi gospod stotnik medpotoma proti gradu začel domišljati se, kaj se mu je vse o včerajšnjem Kvasovem obnašanju proti Marijanu in celi druščini čudno zdelo.
Y tem je bil Kvas prišel domov. Stara Drsa, ki mu je zajutrek prinesla, pravila mu je, kaj se je zgodilo z Marijanom. Iz Martinkovih besed in po tem pripovedovanju je obsodil, kako je ta reč. Namenjen je bil takoj v Polesek iti in prepričati se, ali je res tako hudo, kakor dekla pravi. Vsekakor pak je sklenil molčati in svojega ravno najdenega bratranca ne izdati.
— 2^9 —
Kam so gospodje šli. tega mu Urša ni vedela povedati.
Ravno je stopil iz veže, da bi šel na Polesek, ko ga srečajo sodnik, gospodar in drugi.
„Gospod Kvas!" — začel je sodnik s svojim najslovesnejšim glasom — „pojdite z nami v grad nazaj, nekaj bomo govorili z Vami."
Ko so v sobo prišli, prijel ga je gospod Mežon za ramo in dejal: „V imenu cesarske postave Vas dam jaz tukaj ukleniti in greste z menoj !"
Kaj tacega Lovre pač ni pričakoval: zato je malo osupnil. To je sodnik opazil, namižikal je drugim in imel je šesti podpirajoči razlog ali indicij, da se ne moti. Takoj pa je bil Kvas zopet miren in dejal je: ..Ali ne smem vedeti, zakaj me je doletela ta čast, da moram uklenes z Vami V"
„Prosim, potrpite za odgovor," — pravi sodnik. ■— „Ce se mi vsi motimo, doboste popolno opravi-eenje. Za zdaj pa vsi dokazi proti Vam govore in jaz kakor sodnik moram svojo dolžnost storiti !"
„Tedaj  storite svojo dolžnost!"  reče Kvas.
„Ne. jaz vem, da je gospod Kvas tako nedolžen, kakor jaz," — dejal je strijc Dolef. — ..Samo recite, da z Marijanom niste imeli nič,  in jaz Vam bom verjel."
Zdaj je Lovre vedel, česa ga dolže. Moral je ali v ječo za nekaj časa iti in ljudem vero pu.stiti, da je on hudodelec ali pa izdati desetega brata. Pomislil je na Manico   in   skušnjava   ga  je  obšla,   da   bi govoril.
— 240 —
Saj Mrtinek bode prej umrl, predno bi mu sodnija mogla kaj, dejalo mu je. In če umrje in Marijan umrje ali ne bo sum na tebi ostal za vselej? Pa ne, to bi bilo nemožato!
..Ne bilo bi mi težko skazati Vam. gospod sodnik, da me po krivem dolžite, ko bi hotel in smel govoriti. Grem z Vami, saj se dolgo ne bom mudil, .upam. Samo to Vas prosim, da se gredoč oglasimo na Polesku. Jaz bi rad Marijana videl, kako ran je in sicer imam še nekaj opravka, kateri me bo. kakor upam, opravičil,"  reče Lovre.
Ugovora ni imel sodnik nobenega. Prosil je gospodarja, da bi šel nekaj časa ž njimi. Birič je pristopil in izvlekel železje, da bi Kvasa uklenil. Pa zdravnik Vencelj in drugi so po Kvasovem obnašanju in govorjenju že dvomili, da bi bil on kriv. Dejali so, da železja tukaj treba ni. Sodnik jim je pritegnil s tem pogojem, da Kvas s pošteno besedo obljubi, da ne bo skušal ubegniti, kar je tudi obljubil.
Zdajci se vrata odprt") in Maniea stopi v sobo, bleda in objokanih očij. Kakor ne bi nikogar videla v sobi razen Kvasa, stopila je k njemu, položila roko njemu na ramo in dejala: »Kaj ne, Lovre, da te ne poznajo, da tebi ni mogoče storiti kaj tacega? Če te ves svet obsodi, jaz te nebom, samo reci,  da ni res!"
Gospoda Benjamina je rudečica oblila.
„Dobro, deklica, dobro!" — reče poštenjak strijc Dolef — „jaz tudi tako pravim."
— 241 —
„Ni res! Izkazalo se bo!" dejal je Kvas in tudi on je zarudel. zakaj vedel je, da mu odsihdob, ko so je Maniea tako očito izdala, ni več obstanka na Sle-menicah. Rad bi jej bil v roko segel, rad bi jej se bil zahvalil, in rad bi bil tudi kako popravil, kar je napačnega naredila v prenaglem strahu. Pa pogledal je njenega očeta in preveril se je, da vse to ni mogoče.
„Verjamem ti! — Tebi bolj kot drugim.'-' — rekla je ter mu podala roko. - - ..Zdrav! pojdi, opraviči se in vrni se enkrat. Vso eno, če ves svet ve: ti ali nobeden 1"
Lovre se je zahvalil z enim pogledom.
Oča njen, ki je do zdaj strme stal kakor pribit, stopil je k njej ter jo prijel za podpazduho. Od jeze mu je lice gorelo.
„Kaj to pomenja? H ajdi, tukaj nimaš ničesa opraviti!K
Molče je šla z očetom ven. V svoji sobi si je še le razjasnila, kaj so je zgodilo, in grenke solze so jej nekoliko olajšale težko srce.
Kmalu potem je oddrdrala grajska kočija, v kateri so s Kvasom sedeli sodnik in grajski gospodar. Birič se je usedel spredaj h kočijažu. Večkrat pak se je ozrl nazaj, kakor da bi se hotel prepričati, da jetnik še sedi med dvema gospodoma.
Zbog poslednjega graščaku in sodniku neprijetnega  prizora,   ni   hotel  ne   ta,   niti   oni kake govorice
IG
-   242 —
zaceli. Najmenj pa je mogel govoriti Lovre. Molče so se tako pripeljali do Poleska. Tu Se le je graščak stopivši z voza izpregovoril in dejal obrnivši se k Kvasu :
„Gospod Kvas! jaz nečem dvojiti, da se boste opravičili in iz srca želim tega. Vender, če kaj mislite, boste sami izprevideli, da se v mojo hišo ne morete več vrniti po tem, kar sem žalibog ravno zdaj doživel in videl. Očitati Vam rlečem ničesa. Mlad človek ne pomisli, kaj počenja. Jaz sem bil do poslednjega trenutka z Vami zadovoljen, prav zadovoljen in res mi je žal, da ste se izpozabili. Vem, da je moja hči tudi sama kriva, morda toliko ko Vi. Zato se razhajava kot prijatelja in želim Vam vso srečo po svetu. Tudi me bo veselilo, če se v poznejših letih, ko bo ta reč na oba kraja pozabljena, oglasite pri nas, zdaj kmalu pa ne. Vaše obnašanje in Vaš značaj mi jo všeč. Vender po premisliku boste lehko našli uzrok; mojega ravnanja. Kar imava še skupaj, pošljem Vam, kadar in kamor hočete. Z Bogom, dobro se imejte, zdaj grem jaz domov.-
•S solznim očesom je stisnil Kvas roko, ki mu jo je graščak podal. Hotel mu je odgovoriti, pa beseda mu je ostala v grlu in ko se jo zavedel, bil je mož že odšel.
Dvajseto poglavje.
Mogočni svetec, grmeči Elija, Glej,  zvL-zine imum jaz  roke, Ti pa gruiiš po  širocem nebu In skor;ij ne vidiš pod sabo zemlje. Fr. Levstik.
Sjjlospod Mežon, o katerem so mi stari očanei pravili, Sjj da je bil trd in oster mož, kateri ni drugega po-^*znal in veroval kakor suho postavo, pokazal je v tem hipu, da vender ni tako brez srca, da se mu ne bi nihče smilil in tako je menda ovrženo natolcevanje omenjenih modrijanov iz tedanjega časa. Ko je namreč videl solzo v Kvasovem očesu, padla je polovica tistih .,indicij" in mislil si je: človek, ki je drugemu hvaležen in se težko od njega loči tačas, ko ga od sebe pahne, tak človek ne postane lehko poboj nik.
„Le pomirite se, gospod Kvas!" - - tolažil ga je. — ,,Kakor pravite in kakor Vam jaz tudi verjamem, boste kmalu zopet prosti. Meni pak ne smete zameriti, jaz imam ostre dolžnosti, kakor se boste sami prepričali, saj boste učili se pravice, kakor sem cul. In potlej, kadar Vas bom vsega suma oprostil, govoril
bom z gospodom graščakom in preverjen sem, da bode
16*
— 2U —
moja beseda nekaj veljala. Kar se deklice tiče, to se ve. da boste morali potlej z nimar pustiti. I'a saj svet . je velik in deklet vsakovrstnih ima, da jih pride deset na enega. Meni verjemite, jaz sem nekaj skušal. Jaz. postavim, sem še le peto vzel za ženo izmed tistih, ki sem si jih bil izbral. Ječe se za nocoj tudi ne bojte. Skrbel bom, da se Vam posebna poštena soba da in postreže, kakor boste želeli."
..Hvala!"  odgovoril je Lovre ob kratkem.
..Zdaj pa pojdiva v to razneseno gnezdo, v Po-lesek, da pozveste in opravite, kar bi radi."
Na pragu je stal gospod Piska v in kadil tobak. Ker od velike starosti že ni dobro slišal ni videl, zagledal je prišleca še le. ko ga je sodnik ogovoril. Pogledal je kvišku, nagrbančil suh obraz še bolj in vprašal:  „Kaj  želita gospoda V
Sodnik vpraša:   ,.Kako je Marijanu?"
.Hvala! Bolje!" pravi oča  skoro osorno,
..Ali bi ga ne smeli videti?"  vpraša Kvas.
..Ni potreba. Govoriti še ne sme, tudi ko bi lehko," odgovori starec ter so malo pokloni in meni nič tebi nič jima hrbet obrne, da bi  šel  v hišo.
Kvas stopi bliže in mu tiho reče: ..Gospod doktor, Vaš sin Martin Vas lepo prosi, da bi še, danes prišli k njemu v Krjavljevo kočo. Bolan je jn nekaj imenitnega  bi Vam rad povedal."
Stari je poročevalca debelo pogledal in lice mu je malo zarudelo. Rekel pa ni nič, ampak   šel v hišo.
— 245 —
Kvas bi mu bil rad dal Martinkova pisma, pa nekoliko ni hotel tako, da bi bil sodnik videl, nekoliko pa ni bilo mogoče, ker   starec   ni   hotel počakati.
„Cuden človek je ta Piškav. Pa trdne mora na-tore biti. Jaz sem že petnajst let tukaj za sodnika, pa vedno se mi enak zdi, nič se ni izpremenil," govoril je gospod Mežon, kateri bi bil jako rad videl, da bi se bil kak pomenek začel med njim in njegovim jetnikom. Pa Kvas je odgovarjal, kar seje najkrajše dalo.
..Zdi se mi, da Vam je vsa ta denašnja reč preveč do srca segla." — pravi dalje sodnik. - - ..Pa to ni prav! Kaj pa bi bilo to, ko bi se bila res sprijela! Saj pravi stari, da je dobro! Če pa umrl ne bo, potlej ne bo take sile. Mlad človek ne sme precej žalosten postati. Jaz, postavim, ko sem na Dunaji študiral, bil sem tudi nekdaj v tako reč prišel. . Zunaj mesta smo enkrat pili štirje rojaki. Pri drugem omizju je pa bilo vse polno rokodelskih pomagačev. Pozabil sem že, kako je bila navskriž zabava med nami prišla, to še vem, da je onih eden enega naših udaril. Prec smo bili po koncu in po kranjski — to se ve malo preveč prvotni — navadi, odlomili smo vsak eno stolovo nogo in klepali smo Dunajčane, da je bilo veselje. Policija je prišla in vsi štirje smo bili eno noč zaprti. Sicer smo se pa znali tako dobro izgovoriti, da so bili oni otepeni še posebej kaznovani, mi pa nič. Kaj tacega je človeku na stare dni prijeten spomin mladih divjih let."
— 24G —
Naposled jo vender tudi gospoda Mežona zgovor-ljivost minila. Stisnil se je v drugi kot kočije, roke del pod pazduho na križ, in gledal kako konja noge vzdigujeta in kako se oblaki zbirajo.
Za Kvasa je bi! denašnji dan imeniten in odločilen. Ni mogel skoro sam sebi verjeti, da bi se bilo danes vse to zgodilo. Našel je dva sorodna človeka, o katerih ni nikdar vedel, da sta kje na svetu. In kaka čudna sorodnika! To la za dobičkom, če se more dobiček imenovati, da človek spozna na smrtni postelji ležečega in čudnega starega pusteža. ki govoriti neče, za dobičkom je prišla takoj izguba. Cesar se je bal, zgodilo se je- danes. Ni zapustil Slemenie s skrivno ljubeznijo do nje v srcu. in z upanjem, da se čez malo let vrne in bode uslišan! Ni šel. kadar bi bil sam hotel, moral je iti, in pot nazaj mu je zagrajena. Da celo pustil je v trenutku marsikoga v dvomu, da je morda pobojnik, tedaj nevreden gost poštene družine.  In kdo je bil prvi uzrok tega?
Bolj kakor kedaj si je Lovre v tem hipu želel prijatelja zraven sebe imeti. Le ž njim bi bil lehko govoril, govoril veliko. Pa bil je daleč od njega! Tako mu je prišla misel, kaj bo ž njegovo najbližjo prihodnostjo. Druzega mu ni kazalo, kot v daljni svet iti za prijateljem, čeravno je prej bil namenjen še nekaj časa počakati, da bi se tiste sitne okolnosti izboljšale, katere slabejši del našega bitja tako ostro terja. Domov mu nikakor ni bilo iti.    Kako bi pred staro majko in
— 247 —
resnega očeta stopil in kaj bi rekel? Da je bil hudodelstva dolžen ali celo da je moral zaradi druge razmere grad popustiti, katero bi skoro gotovo po svojem enostranskem razumu napak sodila?
Med tacimi mislimi jo Lovre pozabil, da se pelje v ječo. Voz obstane in sodnik pravi: „Zdaj sinodoma. Do večera pojdite z menoj. Jaz Vas bom svoji ženi predstavil in jej ne bom pravil, zakaj ste prišli z menoj. Opazoval sem Vas vedno, in veselim se že,- da Vas bom imel za zamero prositi. Zato bodite moj gost nekaj časa, ne jetnik, da se ta reč razjasni. Spali boste v čedni sobici, katero je moj pisar imel do zdaj in, če kaj potrebujete, le povejte!"
„Zahvaljujem se Vam lepo, gospod sodnik, za Vašo dobrotnost. Pa za zdaj Vas prosim, odkažite mi sobo. o kateri ste govorili. Rad bi bil malo sam. Upam, da se bom malo časa mudil pri Vas, morda tako dolgo, da bo Marijan mogel govoriti, ali pa še ne. Potem, ko bom suma popolnoma očiščen, porabil bom Vaše prijazno povabilo, da me boste z gospo seznanili."
nKakor Vam je bolj po godu," pravi gospod Mežon.
Tako je prišel Lovre v ječo. Neka nevolja ga je prijela, ko je bil sam v stanici. „To je pravica?" mislil je sam pri sebi. — „Po praznem domišljevanju in površni preiskavi poštenega človeka zapro in ne pomislijo, kaj lehko vse  iz tacega početja pride. Kdo bi
— 248 —
si bil davi mislil, da bom spal nocoj v najbližji soseščini navadnih tatov."
Večerji, katero mu je mlada sodnikova služabnica s porednim suieliljanjem prinesla, Lovro ni veliko škodoval. Prosil jo je. naj mu od sodnika prinese papirja in pero in začel je pismo pisati svojemu prijatelju. Da bi druge neprijetne misli odpodil, popisoval mu je kolikor mogoče liumoristično svojo ječo in uzroke, zakaj je v njo prišel.
Skoda, da se je iz prič in dokumentov, po katerih smo to istinito povest snovali, z druzimi imenitnimi rečmi vred izgubilo tudi to Kvasovo pismo. Zakaj dobiček bi bil dvojen, ko bi se bilo ohranilo: prvič bi bil bralec videl, kakšen humorist je bil ta prečudni Lovre Kvas; drugič bi bili pa mi še na konec tega kratkega poglavja kaj boljšega in kratkočasnejšega lehko pristavili, kakor je od spredaj in — morda bi še bili se ljudje dobili, ki bi bili napačno misel imeli, da je pismo dobro narejen falzirikat. To pak bi nas bilo povzdignilo v očeh tistih učenih glav, ki se kritiki imenujejo. Pa kaj hočemo, kar ni, pa ni — kakor je dejal tisti,  ki je iz prazne kupe vino pil.
Kšno in dvajseto poglavje.
Stef. Če si človek, pokaži sej
če si Imdir, stori   kar hočeš.
T r i Ji k u 1.  O, odpusti mi moje
gi-elie !
S e k a p i r.
esec se je na večer prikazal izza vzhodnih gora, od kraja velik, bil je vedno manjši, kolikor više se je vzdigoval. Nastala je lepa tiha noč, brez sape in brez oblakov na nebu.
Ko bi bil kdo okrog Poleska hodil, videl bi bil v črn plašč zavitega moža z veliko kučmo na glavi in debelo precej dolgo palico v roci, tiho iz veže priti in s počasnim, gostim korakom, kakor je starim ljudem navaden, kreniti po poti proti vasi.
Vsak, kdor bi bil tu znan, ugenil bi bil. da je ta ponočni šetalec gospod Piškav, ali če ga s pravim imenom imenujemo, doktor Kaves.
Dasi je mesec svetlo svetil, videlo se je vender, da so starca že jele oči popuščati, zakaj tipal je vedno s palico pred seboj in še sa je spotikal tu in tam ob kamenje, ki je nepotolčeno ležalo po pustem potu do (»brhka.
Prišedši do blizu vasi, postal je malo in premišljal,   kod bi šel, da bi bilo bolj prav.    Zagledalje luč
- 250 —
na hribeu, kjer je Krjavljeva koča stala in ne glede veliko na steze in meje. koraeil je vse vprek. Pred kočo pak je zopet postal, kakor da bi pomišljal. ali bi potrkal ali ne. Odločil se je naposlcil ter dvakrat udaril s palico po durih.
Okno se odpre in Krjavelj pomoli svojo debelo glavo ven. Pa kakor da bi ga bil gad pičil, pomakne se hitro nazaj.
Doktor Kaves bi bil lehkn slišal, kako je Krjavelj po hiši sem ter tja dirjal in ves v strahu vpil: nO Jezus in sv. Lucija! Na pomaganje! - - O kje imam žegnano vodo, žegnano vodo! In oljkino vejico od cvetne nedelje! Hudič, hudič, sam hudič je po tebe prišel! Pred vrati stoji, ves črn je. O sv. Lucija! Moli Martinek, moli! Gotovo si popred, ko so bili gospod pri tebi. kakov smrtni greh zamolčal."
In ko je Krjavelj našel v neki čepinji, s paj-čevino zavlečeni, žegnano vodo in oljkino vejico od cvetne nedelje, začel je skozi okno neusmiljeno škropiti in vpiti: ..Hudoba, poberi se, hudoba poberi se!" Ali hudoba jjred vrati se ni hotela pobrati.
Trkalo je čedalje bolj.
Krjavelj tja v zadnji kot počene in začne moliti, ropotati in regljati, da je bilo groza.
Težko je bilo Martinim Krjavlja toliko utolažiti, da si je dal dopovedati, da zunaj ni hudiča, ampak najbrž Lovre ali pa gospod Piškav. Tako se je dal pre-prositi",   da je  šel  odpirat.    Vzel  je  svojo   čepinjo   z
■2-A —
žegnano vodo, storil križ in junaško zapah  odrinil od vrat ter ob enem za dva koraka odskoeil.
V veliko njegovo tolažbo je namestil hudobe v izbo stopil samo stari Pišk:iv. Martinek je Krjavlja prosil, naj  gre ven.
Bralec je gotovo že zapazil, da je naš Krjavelj nagle jeze. in da posebno rad godrnja, če se mu prav po všeči ne godi. Ni nam tedaj treba praviti, da je tudi zdaj prav slabe volje šel ven.
„I)a bi te sapa vzela, sivec ti sivi!" govoril je zunaj pred vrati in je oddilmje se luno ogledoval. ..Kako sem se ga ustrašil! Prec bi ga otepel, če je prav gospod, ko bi se le upal. Da bi se le ne bila kakova žilica v meni utrgala, ker tako dihtim ko kovaški meh. »Se enkrat naj pride ta starec, in naj me tako zastra.ši, jaz mu bom tri take tja v zobe povedal, da se bo za uho prijel, saj jaz tudi njega ne strašim, zakaj bi pa on mene V In pa še to to! Ti škrijci v mojo hišo dohajajo, jaz moram pa zunaj biti ta čas. Caki me čaki, kar noter grem, pa ga bom vprašal,, kdo je hišo zidal, jaz ali on? Cegava je, moja ali njegova? To me pa prav zares grabi! Jaz bom-videl, kdo bo meni rekel: pojdi ven! Kaj sem mačka ka-li, ali pa še pes, da me bo ven gonil?"
Krjavelj vstane in hoče v hišo iti, da bi Mar-tinka in Piškava pošteno in do dobrega ozmerjal. Pa ravno tako naglo se skesa in zopet usede.
_Kaj jim čem?!" — pravi. — „To so vsi co-perniki! Nobeden ni v milosti božji zapisan. Ce se taeih bolj ogibljete, boljši možje boste."
Sekaj časa se zamisli.
„To pa to!" — začne zopet. - - „To mu bom pa precej jutri povedal, desetemu bratu, da potlej ko bo mrtev, ima me pri miru pustiti. Tega jaz kratko in malo nečem, da bi z onega sveta nazaj hodil in po noči okrog moje hiše lazil in strašil. Ce ima kaj na vesti, naj mi zdaj pove. Kaj je meni tega treba, da bi spati ne mogel po noči od straha V Tega meni ni nič treba!"
In enacega je Krjavelj še mnogo uganil luno ogleduje. Gospod Piškav pride  iz  koče in  hitro odide.
„Pa reci kdo, da je ta človek v milosti božji!" godrnja   Krjavelj   in   gleda   za   njim.          „Star/je ko
zemlja in vender ti dirja, kakor bi kraško burjo izpustil."
In res je imel stari posebno spešne korake. Palica mu je malo  rabila in le redkokrat se je spoteknil.
Pomenek, ki ga je imel s svojim sinom, desetim bratom, menda nikakor ni bil tak, da bi se mu bilo srce olajšalo, temveč videlo se je, da je posebno nemiren in razburjen. Večkrat je pogledal proti nebu, roka se mu je pestila in čuden glas je bil slišati iz njegovih ust, glas, ki je kakor vzdih globoko od znotraj privil se na jezik, ki je pa bil bolj divjega nerazločnega značaja.
— 253 —
Prišel je domov. Vrata so bila še odprta. V svojo sobo prišedši je užgal luč potem pa naglo hodil po sobi gori in doli, kakor da bi nekaj  premišljal.
Naposled se je usedel k mizi, nateknil naočnike in začel pisati.
Pisal je dve uri.
Po tem je iz zaklenene omare vzel več pisem. Bile so menjiee in dragi papirji denarne vrednosti.
Vse je skupaj zapečatil in naredil napis : „Mo-jema sinu Marijanu!"
Ves zapečaten  šop je potem uteknil v plašeev žep.
Se enkrat se je vrnil k omari, vzel iz polne vrečice nekaj tolarjev in s klina snel pištolo, katero je skrbno ogledal.  Potem je zopet vse zaklenil.
Ogrne plašč, ozre se še enkrat po sobi, in gre ven po stopnjicah doli.
Zdolaj je Kriveevemu stanovanju nasproti ležal Marijan. V to sobo stopi starec tiho. Krivčevka je dremala na stolu pri bolniku in se ni prebudila.
Oča pristopi bliže k bolnemu sinu, položi roko na čelo, potiplje žilo in šepeta:  „Umreti ne more!"
„Sin, bodi srečnejši, ko je bil tvoj oča!" pravi, ko je Marijana nekaj minut gledal. — „Kolni ga! če hočeš!"
In morda čez dolgo dolgo časa je prišla zdaj solza v oko možu. ki solz ni poznal.
„Po noči in v bolezni te puščam, kakor volk svoje   mlade   v   brlogu.    Puščam   te,   da   te  ne bom
— 2."i4
nikdar več videl, da bom poslovil se od tega sveta, smrdeče luže! O da bi ti drugo prepričanje imel o življenju, da bi vedno v dosedanjih sanjah ostal! Zato te nisem budil, zato nečem, da bi ti očital kdo očeta.':
Pri teh zadnjih besedah se je bila Krivčevka vzbudila.  Stari je ni opazil. Odšel je.
„Kaj neki to pomenjaV" mislila si je. „Bog ve, če je bolezen zagovarjal ka-li? Moram vender pogledati za njim!"
In ko je šla po prstih iz sobe. našla je vezna vrata na stežaj odprta. „Za božjo voljo, kaj bo neki delal zunaj?" mislila je in gledala po dvorišču in po vrtu. Gospoda ni bilo nikjer. Kavno je bila namenjena vrata zapehniti, ko zasliši tam pri hlevu nekaj šumenja.
Gospod Piškav je bil konja osedlal in Krivčevka je videla, kako ga je zasedel in odhajal iz dvorišča po poti proti Šlemenicam.
„Ba bi le ne znorel! Prehladi! se bo, potlej bom morala pa okopavati ga, kakor zdaj Marijana. Zmerom sem mislila, da ne bo nič dobrega, ker je po noči zunaj ostajal. Zdaj je pa izteknil, česar je iskal. In stari še laže kaj dobi."
Tako je majka gostolela zapiraje vrata, potem pa šla   svojemu   ljubeznivemu   povedat, kaj   je   videla.
Na Slemenicah je bila Še luč, čeravno je bilo že precej pozno po noči.    Bili  so  zdaj v gradu samo
255 —
domači, zakaj stotnik in Vencelj s hčerjo so se bili takoj odpravili, ko so videli, da bi bili po neprijetnem dogodku s Kvasom vsej družini skoro nadležni gostje.
V navadni sobi sta sedela graščak in njegova žena. Manica in prejšnji Kvasov učenec sta bila odšla spat. Oča in mati pa sta ukrepala to in ono. Mati je zagovarjala hčer, kolikor je mogla, oča pa jej je očital, da bi bila ona morala bolj paziti. Naposled sta se v tej misli zedinila, da bi bil Kvas dober zet, ko bi le kako premoženje imel: preverila sta pa drug druzega, da bo deklica kmalu pozabila vse to in se rada možila, kadar dobra prilika pride.
Kavno sta tudi ona clva vstala, ko je prišla stara Urša na vrata povedat, da je gospod s Poleska tukaj.
Precej je Piškav v sobo stopil. Čudila sta se temu prihodu tembolj, ker odurni sosed še po dnevi ni  imel navade obiskovati ja.
„ Dober večer, gospod Piškav! Kako je kaj Marijanu? Vender ne slabeje?"1  reče graščak.
..Ho že, že!"   — - odgovori stari ter se usede.
„Prav hudo nam je bilo, ko smo to nesrečo slišali, ki je Vas zadela ; kajti radi smo imeli Marijana, kakor da bi  bil naš domač,*  pravi gospa.
Doktor Kaves izvleče iz svojega plašča zapečaten šop pisanj, ter ga dene na mizo rekoč: »Gospod sosed! nekaj Vas bom prosil. Obljubite mi, da boste tako dobri in mi boste to opravili."
— 250 —
„Z veseljem če je le v moji moči !" odgovori graščak.
„Jaz moram zdaj precej, še to noč odpotovati. Prosim Vas, dajte to pisanje, zapečateno kakor je, mojemu sinu, kadar bo čisto zdrav. Pred ne!"
„Bodite brez skrbi! Shranjeno bode dobro!"
„In še to. Vi ste imeli tukaj nekega Kvasa za učenika, kakor sem slišal. Ta je obclolžen, da je mojega sina poškodoval. To ni res. Tedaj Vas pooblaščujem v svojem in sinovem imenu, da ga rešite vseh sitnosti). — Da se Vam veruje, prosim dajte mi malo papirja in pero."
Piškiiv zapiše te besede:
„„Lovre Kvas ni bil pri poboju mojega sina Marijana. Sicer pa je moja in bode tudi mojega sina želja, da se ta reč ne preiskuje dalje.""
„To izročite sodniji, brž ko morete. — Mogoče je, da bi moj sin na tem kako drugo bolezen dobil. Ko bi se to primerilo, dajte zdravniku Venclju to, kar bom zdaj napisal. On bo že vedel, kako se ima ravnati."
In napisal je stari nekaj latinskih besedij in znamenj, katerih graščak ni umel.
Potem je Piškav vstal in šel. Graščak ga je spremil po stopnjicah doli in ko je videl, da ima konja pred vrati privezanega, pomagal mu je, da je zajahal.
Poslovil se ni nič, vzpodbodel je konja, in kmalu ga graščak ni videl več in — nihče ne več!
Dva in dvajseto poglavje.
1'rav po natančni niti morava govoriti, sicer bo nama besede pregledal in naju vbadal. Zares, Horacio, jaz sem te tri leta opazoval: deiiašnji čas je tako ostrozob, da kmet dvor-
niku na pete stopa.
š ekspir.
ilo   je   štiri  tedne   pozneje   zopet   nekaj   pivcev zbranih pri Obrščaku.
,.Pravijo, da se je bil tisti učeni, ki je bil tukaj gori v gradu za šolmoštra, nekaj zameril, zato so ga odvrgli," reče Matevžek.
„Kako so mu že dejali?"  vpraša eden tovarišev.
„Znano ime je imel," — odgovori Matevžek — „prav kmetsko ime. Pa mi na misel ne pride. Čakaj no! Ce Kavelj ali kako.    He, Obrščak, ti boš vedel!"
„Kaj imate v pogovoru?" vpraša krčmar od druge mize pristopivši.
rPiadi bi vedeli, kako se je tisti pisal, ki je grajskega fanta učil?"
„Za Kvasii se je pisal. Prav fant je bil tisti. Skoda, da  je   moral   kopita pobrati   iz našega ki-aja."
„Pravijo, da se je pri grajski ženil, to je bilo že
malo neumno; zakaj   ta  dekle   bo petična  in denarna
in   kdor  jo  bo  dobiti   hotel,   ne   sme   imeti   suhega
17
— 258 —
mošnička. Ta Kvas je bil pa legak za okrogle stvari, ki izpod  palca uhajajo,"  ugiblje Matevžek.
-Saj to ni res, da bi se bil ženil. Fant je bil preraoder,-   ugovarja   krčmar.        ..Ljudje   govore  belo
in črno. Pameten človek ni, da bi vse verjel. Samo zato, ker so ga dolžili. da je bil Marijana pretepel, zato ni htel  več tod okolo hoditi."
„I)a, pa le dobro pomnite," reče tretji — „tako dobro se mu ne bo nikjer godilo, kakor se mu je tukaj v gradu. Tukaj so mu stregli, kakor otroenici."
rZakaj pa ne?" — pravi Matevžek. ., Saj je tisti pijani Dolef ondan pravil, da je šel na Dunaj, kjer ima cesar svojo hišo in ministri njegovi, ki denar delajo."
„Bog ve, če ima kaj zemljišča cesar ali ima samo hišo?" vpraša prileten mož.
„E, kako si neumen!" — pravi Matevžek. — „Cemu bo pa tesarju njiva in travnik ? Saj taki veliki gospodje se ne pečajo s kmetovanjem, saj lehko na kupičku živi in še prav dobro. Le pomisli, koliko denarja mu pride v mošno iz davkov, ki mu jih dajemo."
„Saj tega ne mislim, da bi sam orat ali vlačit ali kosit hodil: ampak tako-Io kakor je naš graščak na Slemenicah, delavce ima, ki delajo, on pa ukazuje," pravi oni.
,.Šleva neumna H reče Matevžek. — ,,Naš graščak je muha proti cesarju in berač. To bi mu jaz v zobe povedal, ko bi tukaj bil. Cesar ima samo denar
— 259 —
pa vojsko, da jo komandira. Njemu je že otovrej dobro, da mu ni treba za nobeno delo prijeti. Zakaj je pa naš gospodar in zakaj vsako nedeljo molimo zanj po litanijali ?-
„Res je tako, kakor ti praviš, Matevžek!" potrdi krčmar.
„Ne boste me pregovorili ne," reče oni kmetic. — „Ce ste vi modri, tako sem jaz tudi. Jaz vem, da ima cesar okolo svoje hiše vsaj toliko prostora, da kakovo zelje posadi ali kako solato. Kaj mislite, da, kadar hoče cesarica za svojo družino skuhati, da vselej košaro vzame v naročaj in leti k sosedovim kupovat ? Kaj še ?! To bi bilo nesloveče, ko bi kaj ta-cega doma ne imela, kar imajo druge žene, ki so menj ko ona in jej morajo biti pokorne."
„Glej ga no! Kaj si tako neumen, da misliš, da cesarica sama kuha? Kaj ne more imeti ene kuharice ali pa še dveh"? Cesar ima drugače večjo družino ko ti ali jaz. Bog vedi koliko hlapcev in dekel ima in še pastirjev, da mu konje pašo. Zakaj on se vozi gotovo s štirimi konji, kakor so se svoje dni grofje. In svojo ženo ima, vem da tako rad, da neče. da bi se s kuho opirala in ubijala."
„No, če vi bolj veste, pa vedite!" reče kmetic in malo razžaljen, da so vsi z Matevžkom potegovali in njegova ni obveljala, natlači si pipo tobaka in molči.
Krjavelj  je v  tem   hipu  prišel   in  že   na   vratih
vprašal krčmarja:
17*
— 2 f3 u —
- Ji, glej ga no! zaupaj mi ga en lunek, pol fraklja, žganega! Smolnjak bom poprodal in ne bom te pozabil."
„Ti rad pozabiš. Krjavelj!"  odgovori krčmar.
„ K, ne bodi, ne bodi! Zaupaj. zaupaj! Saj ti ni na srcu zrastlo, ampak Hrvat ti ga je pritovoril na konjskem hrbtu." prosi Krjavelj in krčmar ni bil neusmiljen ter je prinesel žganja.
..Saj ti lehko plaeuješ, Krjavelj! Deseti brat, ki je pri tebi umrl, imel je dvajsetice," reče eden kmetov.
.. Ka--je?" vpije Krjavelj naenkrat ves srdit, ko-je glažek v roci imel. ..Cucek ga podiši, desetega brata, figo mu bom pokazal, tako-le. kadar se snideva na onem  svetu!"
.Zakaj si tako hud?"
-Kaj? Ali se ni spodobilo, da bi bil jaz po njem dobil kakov denar, ki sem ga pasel in pod streho imel in muham branil?"
-Ali nisi ničesn dobil?"  vpraša ga Matevžek.
„Nič! toliko ne, kakor je to žgano vince vredno!" — odgovori Krjavelj. - „Jaz sem bil pomorski voj-šeak, imel sem sabljo in kjer sem bil, povsod so me v čislih imeli. Ta prekanjenec mi pa tako naredi. Le čakaj, škodilo mu bo to! Če mene Bog sliši in vidi,, on ni vzveličan. To je krivica, taka, ko tisti mutasti greh, ki v nebesa vpije."
— 261 -
„Saj lažeš, gotovo si kaj pograbil, pa tajiš ko gad noge."
„Kaj sem pograbil? Kaj? Tri umazane dvajse-tice sem našel, to je vse! Kaj sem pograbil? In pa tiste njegove čevlje imam doma na polici. Pa so mi še v urbasih preozki! Deseti brat je imel pa še eno butaro bankovcev, Bog ve koliko. V ruto je imel zavite in zmerom jih je nosil pri sebi, v nedriju. Ko je ležal, imel jih je v vzglavju. V ruto je bilo zavito in povezano in enkrat sem videl, da je čudno pomalan papir notri. Kaj pak je bilo tisto, če niso bili bankovci? In ko je umrl, iskal sem povsod tistega, pa ni bilo nikjer. Kam je prešlo? Gospoda so vzeli, ta lakomna gospoda!"
„Katera gospoda!"  vpraša krčmar.
„Kaj ti vem, kateri je vzel? Tri dni popred, predno je umrl Martinek, bili so trije pri njem. Tisti Kvas, ki ni več na Slemenicah, fajmošter in stari s Poleska, ki je zdaj pobegnil, kakor pravijo."
„ Gospoda fajmoštra menda vender ne boš dolžil tatvine?"  pravi Matevžek.
„Kaj?" vpije Krjavelj — »Zakaj je bil pa tak lep pogreb? Pogreb in maša denar velja."
„To je vse plačal mladi Dražar, kateremu je deseti brat zaklad izkopal. Le molči, Krjavelj, in pazi, kaj govoriš!"  svari ga krčmar.
„Tako sta pa ona dva kradla. Naj! Saj jima ne bo  nič  zaleglo,   če Bog   mene sliši.    Človek bi   si bil
262 —
■vsaj  še eno kozo kupil, ko ne bi bili ti lakotniki bankovcev požrli/
In prav milo se je storilo Krjavlju. Ni se dal preveriti možem, da morda deseti brat ni imel bankovcev, ampak kako drugo pisanje. Kako je bilo Krjavlju hudo pri srcu, to utegne le tisti popolnoma umeti, kateri je skusil kakor on, kako človeka je in peče, če vidi da mu je dolzega upanja izpolnitev splavala po vodi. Ker pa vemo, da je med našimi blagovoljnimi bralci malo malo tacib, ki bi poznali žalost in otožnost po kozi. ki bi lehko bila, pa je ni, bojimo se, da baš večina ne bo umela Krjavljeve reve in nadloge. Kajti še kmetje. Krjavljevi znanci, ki so bili vrhu vsega toga še sami kožarji, niso umeli Krjavlje-vega srca ali ga vsaj umeti niso hoteli. Brezsrčno so se smijali ubozemu možu. Krjavlja, ki si je bil dobro dobro v svesti, da je pametnejši ko vsi ti praznoglavci, jezilo je to posmehovanje majhno in da bi svojo misel še bolj zatrdil in se tako malo maščeval, začel je še bolj rentačiti in kleti desetega brata, ki mu ni ni-česa zapustil, razen premajhnih čevljev in treh dvaj-setic. Ali kmetje tudi tukaj niso hoteli njegovih mislij biti, hvalili so desetega brata rekši, da ga je škoda, da je umrl in Matevžek je celo predrznil se Krjavlja poučevati, da pregrešno govori, če tako obira koga, ki je umrl. To je bilo pa poštenjaku vender preveč. Klobuk je jezno na glavo potisnil, vse žganje na enkrat izpil in zavpil:   -Kaj, vi   boste meni pravili, kaj
- 263 —
je greh? Pa vi? Kaj boste zame plačevali ali kako? Vi vsi vkup še ne veste, kedaj ste siti! Jaz sem bil pomorski vojščak, svet sem obhodil, pa nihče me ni učil, kaj je greh! Učenega Hrvata sem imel na barki za prijatelja, on je več vedek ko vi vsi, in ni me učil, kaj je greh."
In odhajaje zaloputne Krjavelj duri za seboj, da se je vsa obrščakovina potresla.
Po Krjavljevem odhodu se je nekaj časa pletla govorica o njem. Kmetje so ga sodili in obirali po svoje, kakor so najbolje vedeli in znali in so tako prišli na njegov smolnjak, na dobra kola in sploh na kmetovanje. Naposled se je pa po stari navadi pomenek tako za-suknil, da so zopet o prvi reči govorili, o Kvasu in desetem bratu.
„Tedaj je vender le umrl Martinek!" reče eden izmed mož. — ,,Pa'v' g« je škoda! On je znal lepo govoriti, kadar se je podal. Tacega ne bo več nekaj časa, ali pa nikoli."
„Kaj menite, vender je to čudno," pravi Ma-tevžek. — „Človek živi, vesel časi, časi žalosten. Na zadnje ga pa zmanjka. Čez tri leta ne bo že nihče vedel, da je deseti brat živel. Komaj ga bo še eden izmed nas pomnil, kakovega lica je bil."
„Saj smo za nebesa ustvarjeni, kakor pravijo imeniki naši. Naj bo, kakor je božja volja," odgovori drugi.
„Kembrano lep pogreb se je bil napravil," reče krčmar.
— 2U —
„Kaj pak!" odgovori Matevžek. „ Kadar boš ti umrl ali pa jaz, ne bo svet tako vrel skupaj, tako je po pravici govoriti. Posebno gosposkega ne bo nobenega za teboj. Pri pokopovanju je bil graščak, Veneelj, tisti Kvas in vedi ga Bog, če še kdo ka-li."
„Tistega Kvasa ni bilo potlej več videti, kar so desetega brata pokopali," dostavi krčmar.
„Veste, kaj bom jaz rekel možje!" oglasi se kmetic, ki je bil v prepiru o cesarju v manjšini ostal, „kadar bom jaz umrl, nič ne skrbim in malo mi je mari zato, ali bo šel kak gosposki človek za menoj za pogrebom ali ne. Jaz sem časi, kadar nisem mogel spati, premišljeval, in pravim da Bog kmetovo molitev rajši ima ko gospodovo. Saj še ne vem, če gospoda kaj moli ali nič. Le v cerkvi ga oglej. Po koncu stoji in še z ustmi ne gane. Bog ima kmetsko molitev rajši ko gosposko, zato ker kmet več molitve stori."
„Kaj še, ti ne veš nič," oglasi se Matevžek brž. „Ce gospod le križ stori, pri Bogu menda več zaleže kot tvoj cel roženkranec. Le ti na pratiko poglej, kjer svetniki malani stoje, črni in rudeči. Pa razbiraj svetnike in videl boš, da so vsi gosposkega stami. Ta ima škofovsko palico namalano, ta kraljevo krono, ta ima bukve v rokah. Kmeta pa ne najdeš med svetniki in svetnicami ne."-
Oni mož o 1 jeze zaradi,»da se mu zopet njegova beseda omeče. Takoj se pa n^kaj domisli, vesel udari ob mizo in zavpije:    „Ni  res,   kar  praviš!   Sveti Gol
— 26o —
na pratiki nima ni bukev niti škofovske kape namalane zraven sebe, ampak panj čebel nese na rami. Kdo pravi, da ni bil kmet, če nosi čebele?"
„Jaz pravim!" vpije Matevžek. „Ti ne veš prav. Le poslušaj, bom jaz povedal! Zakaj se pa pravi v pregovoru:
Sveti GM
Panj čebel ukral!
On ni bil kmet, in čebel ni imel v svojem ulnjaku, ampak ukradel jih je bil pri sosedu. Zato je pokoro delal in v nebesa šel potlej  za svetnika."
„Ne mara, da je res tako," pravijo dragi.
Oni kmetic malo pomisli, v drugič ob mizo udari in pravi: „Pa je vender tudi en kmet svetnik, recite, kar hočete. Zakaj se pa od svetega Zidorijusa poje, da je bil kmet in je ovčiee pasel, na oljski gori, trinajst let."
„Nu, naj bo!" pravi Matevžek.  „Pa tega ne veš samo ti. Tudi mi vemo, da je bil sveti Zidorius poprej kmet!   Pa preclno je s svetim Petrom porajtal,   da ga je med svetnike v nebesa izpustil, stopil je v žolnirski stan, kakor pesen pravi.  Saj  se poje: Zvesto je cesarja služil, Se bolj pa gospoda Boga. Ali se ne poje tako V"
„Naj se!" odgovori oni. „Obrščak, kaj sem dolžen?!"
„Nikar še ne hodi," tolaži ga krčmar.
— 266 —
„Nečem, da bi se kdo ujedal in mi vsako besedo ometal. Kar vera, to vender vem. ne? Naj pa Matevžek govori, ki vse ve in zna!"
„Toliko že ko ti! Zgaga sitna!" huduje se Mate vžek.
„To se ve, pratiko boš naredil!" pravi oni, plača in odide v jezi.
Možje tudi tega dobro obero in ko jim besede poidejo, govore zopet o desetem bratu ugibaje, kako čudno je to, da je umrl, kje se je neki rodil, koliko je vedel in druge preimenitne reči, katerih ne bomo razkladali.
Tri in dvajseto poglavje.
Že truplo moje bo trohnelo,
In glej ... pa kaj sem in kako.
To pač ne bo ljudij skrbelo.
Lermontov.
koravno smrt ni največje gorje, ki more človeka zadeti, pritegnil nam bode vender vsak, da je zdravje največja dobrota. Tega je pač preverjen, kdor po dolgi bolezni prvič zopet stoji ozdravljen pod prostim nebom, z nekim nepopisljivim občutkom, kakor da bi se danes rodil, kakor da bi bilo vse okrog njega novo in bolj  prijazno, ko kedaj pred.
Te občutke je imel Marijan, ko je nekega jutra v prvič čez dolgo zopet sedel pred hišo.
Stari oča njegov je prav slutil, ko je odhajaje mislil, da se utegne sina še druga bolezen lotiti. Zdravnik Vencelj je imel dokaj posla in hoje, predno gaje ozdravil. Danes še le mu je dovolil, da sme iti iz hiše kam, dasi ga je svaril in zabičeval mu,   naj se še vedno varuje.
Toda čisto veselje zopet dobljenega zdravja so Marijanu kalile druge misli. Očeta ni bilo in nihče mu ni mogel povedati, kam je šel. Zdravnik Vencelj, ki je vsak dan dohajal na Polesek,  ni mu hotel ničesa  več
— 2GS —
povedati, kakor da je potoval nekam po opravkih. Slemeniški grašeak, ki ga je tudi sem ter tja obiskoval, govoril je še menj in stara Krivčevka ni vedela druzega povedati, kakor kar je videla tisto noč. Dejala pak je vedno, da morajo na Slemenicali več vedeti, ker je bil stari na zadnje tam, kakor so ljudje pravili.
„Danes moram za gotovo zvedeti," mislil si je Marijan, vstal s svojega sedeža in počasi koračil proti Slemenicam. Noge so se mu pod koleni šibile, tako <la je trikrat toliko časa potreboval do graščine kot druge krati.
Prvo je videl Manieo, ki je pred gradom sedela pod lipami. Bila je jako izpremenjena od poslednjega časa, bledejšega in bolj upalega lica. Ko ga je zagledala, oblila jo je za en hip lahna rudečica, vstala je in segla mu v roke rekoč: „Marijan! — že na nogah? To me prav iz srca veseli. Naj bom jaz prva na Slemenicah, ki želi, da bi ti zdravje stanovitno ostalo.  Usedi se. ne mara, da si še slaboten."
„lzpremenila si se, Manica! Morda si bila tudi ti bolna?"   pravi Marijan.
„Ne — zdrava sem."
Oba sta potem nekaj časa tiho sedela. Marijan je gledal v tla, deklica pak v svoje delo.
»Manica!" izpregovori Marijan zopet, „nikdar te nisem še tako blede videl. In prav žalostna se mi zdiš. To pa tudi mene boli, zakaj vkup sva vzrastla in vselej -sem te rad imel —  —"
— 269 —
Mladeniču je beseda zastala. Videlo se je, da res čuti, kar pravi.
,, Hvala ti! Lehko je, da se motiš. — Ali si danes na prvo vstal? Ali ti ne bo škodovalo, da si se precej tako daleč izpustil?" vpraša Manica, da bi govorjenje na drugo stran napeljala.
„Zmeniva se do kraja!" pravi Marijan. „Kakor mi je predvčeranjim gospod Vencelj pripovedoval, tako sem jaz uzrok, da si žalostna. Na tenko sem to reč-premišljal, tega pa nisem menil, da ti bo tako do srca šlo. Kaj ne, da sem jaz prav za prav uzrok?"
„Jaz ne bi nikogar dolžila. In tudi ko bi bil ti res uzrok, vem, da si nedolžen in ne moreš ničesa pre-drugačiti. Pa prosim te, ne govori o tej reči."
Zopet nastane malo časa molčanje.
„Kaj ne Manica! da mi ne zameriš! Ko jaz ne bi bil s Kvasom na Skalah, vsega tega ne bi bilo. Pa ko bi še enkrat tako prišlo, ravnal bi drugače, že zarad tebe. Pokoro sem storil ..."
„Prosim te še enkrat, govoriva o čem drugem," dejala je deklica. „Zameriti ti ne morem in ti nimam kaj."
..Pa prijatelja ostaneva,   kaj ne!"  pravi Marijan.
„Od moje strani gotovo!"
„Ali veš kaj, kam so šli moj oča?" vpraša čez nekaj časa mladenič.
„0 tem ti pa ne morem ničesa povedati. Zadnji večer so bili pri nas. Oča ali mati ti bodo morda utegnili kaj razjasniti."
— 270 —
nAli ni to čudno in žalostno zame, ki nimam nobenega človeka razen očeta, da me na smrtni postelji pusti in gre, da nihče ne ve kam, morda po majhnih opravkih? Tebi lehko povem, da mi je prav hudo, drugemu bi ne mogel."
„Ni prav, da tako misliš. Gotovo je ime J tvoj oča imenitne opravke, da te je pustil."
Zdajci je prišel graščak Benjamin iz veže in opazivši Marijana, pozdravil ga je vesel in se usedel k njemu izprašuje ga to in ono. Manici je bilo po godu, da ni bila več sama z Marijanom, dasiravno je z veseljem izprevidela, da se je mladi sosed po svoji bolezni nekako izpremenil, kakor jej je bilo prav. Porabila je prvo priliko, da je pustila očeta in Marijana sama.
Nista se dolgo menila o navadnih rečeh. Marijana je skrbelo pozvedeti, kje je oča in zakaj je odšel od doma.
,,Ali mislite, da ste popolnoma zdravi?" vpraša graščak.
„Zakaj to vprašate?"
„Pismo Vam imam dati od Vašega očeta. Dejal je, da naj je Vam izročim, kadar boste popolnoma trdni. Mislim, da je danes že smete brati in zvedeli boste več, kakor Vam morem jaz povedati. Zakaj, da Vam resnico povem, tudi jaz ne urnem Vašega očeta."
„Prosim, dajte mi brž pismo," pravi Marijan.
„Hladno je tukaj. Utegnilo bi Vam škodovati. Stopite z menoj v sobo. Tam Vam bom  izročil pisanje."
— 271 —
Oba sta šla potem v grad.
Hlastno je Marijan debeli šop razpečatil. Našel je veliko papirjev denarne vrednosti, katere je odložil. Zraven njih je bil list še v drugič zapečaten, napis je bil kakor zunaj:  „ Moj emu sinu Marijanu."
Naglo je mladenič pismo odprl in prebral. Kar je v njem našel, to menda ni bilo posebno tolaživno, zakaj položil je prebran list po mizi, obraz z rokami pokril in se na komolce naslonil. Graščak je mislil, da je še od bolezni slab in mu ravno zdaj ni dobro. Vprašal ga je, kako mu je, če potrebuje česa. Namestu odgovora vstane Marijan in gre dvakrat po sobi gori in doli.
„No. ste kaj zvedeli iz pisma? Kam so šli oča?" vpraša graščak.
Marijan pade na stol nazaj, pokrije lice in se zjoka.
„Mrtev je! Nikdar ga ne bom več videl," odgovori Marijan čez nekaj časa.
Graščak  se je vstrašil.   Tega ni mislil.   Marijan mu porine pismo in pravi:   „Berite!" Sin moj!
Kedar boš ti to v roke dobil, tvojega očeta že ne bo! Živel sem dolgo, predolgo. Moje življenje ni bilo tako, kakor družili ljudij, ne tako, kakor bo tvoje. Na življenju mi ni bilo v poslednjem času ležeče nič; živel sem zarad tebe. Od tega hipa jmk, ko to pišem, nečem  ravno   zarad  tebe  več.    Nečem,   da,  ko  bode
— 272 —
morda jutri svet poznal tvojega očeta,' (fe^bi se tega ti spominal v poznih letih. Dokazi mojega prejšnjega življenja so v druzih rokah in dasi ne iem za gotovo, ali pridejo v ljudske roke, — da celo ne vem, če je eden vmes, ki bi me na stara leta osramotil: ognem se vender tako, da bode vse nemogoče.
Razloge boš posnel iz naslednjega. Mislim, da sem ti dolžan razložiti svojo nekdanjost, tebi samemu. Beri in spoznaj nekoliko tistega, ki ti je bil oča. Spoznati ga moreš le nekoliko. Popolnoma bi ga umel le, ko bi imel življenje za seboj, kakor sem je imel jaz. Tega pak ne želim nikomur, tebi najmenj ! Ko bi me hotel umeti, umeti bi moral svet in samega sebe. Tega pa ti ne boš nikdar, tudi ne skušaj. Sreč-neji boš ko jaz.
Beri, poznavaj me, pa ne sodi me! Pozabi, pa ne kolni me!
Rodil sem se v majhni vasi na Gorenjskem, v revščini in pomanjkanju. Revščina je bila moja nesreča, ne sama po sebi, temveč po svojem nasprotju.
Vzbudila mi je željo po bogastvu, ne navadno željo, ampak ognjeno strast, ki ne loči pripomočkov v dosego zaželenega namena.
Študiral sem. S trudom sem dokončal svoje učenje in sem postal doktor.
Moje in tvoje pravo ime je Kaves, ali kakor se rod piše Kvas. Vender želim, da ostaneš pri tem imenu, ki si ga imel dozdaj.  Ime je prazen glas,   človek vse.
— -21?, —
Oženil sem se bil kmalu. Ne iz ljubezni do ženske, temveč do njenega premoženja. Ko sem izprevidel, da sem se motil, pustil sem jo v ubožnosti in nesreči in sem šel iz domovine v glavno mesto cesarstva.
Iz tega mojega prvega zakona imaš brata. Človek, ki je kot berač bodil tod okrog, ki si je dajal ime: deseti brat, katerega si ti v svojem nesrečnem pretepavanju ranil, da ne bo dočakal tvojega zdravju, — on je moj sin in tvoj brat. On je imel več pisanj v rokah, ki zoper mene pričajo. Zdi se mi, da je nekaj vmes, kar bi mi sitnosti napravilo. Druzega ni ko zdravilsk recept. Vse to je prišlo v tretje roke, v roke človeku, ki se piše kot jaz — Kvas in kateri je mojega brata sin, kakor sem zvedel danes. Zarad tebe je zaprt in dokumente ima pri sebi. Lebko se zgodi, da, ko bodo njega preiskovali, pridejo oni listi na dan. Tega ne počakam. Živel sem dolgo dovolj.
0 tvoji materi nekoliko.
Prišel sem na Dunaj. Kmalu sem bil znan. Kakor se je širilo moje ime, toliko več posla sem imel. Dohodki moji so rastli. Kmalu sem si pridobil premoženje, katero ti tu v priloženih papirjih puščam.
Toda ko sem imel, po čemer sem hrepenel, ni me veselilo. Srečen nisem bil. Spomin moje prve žene, katero sem v nadlogi pustil, pekel me je vedno in strašno. Sin ohrani čisto vest,  varuj  se strasti!
Spoznal sem ubožno mlado deklico, h kateri sem
bil  poklican   v   njeni   bolezni.    Ta je bila tvoja mati.
is
— 274 —
Podobo njeno nahajaš v moji sobi na steni visečo. Videl boš podobo tiste ženske, katero sem jaz ljubil s strastjo, s strastjo sovražil. Mati je tvoja, imej jo v čislih in v mislih, če hočeš in moreš. Vender ti moram povedati vse.
Vzel sem jo v zakon. Ljubil-sem jo jaz in mislil sem, da tudi ona mene ljubi. Kadar sem mogel svoje prve in prave žene, o kateri si nisem upal pozvedati, če še in kako živi, — kadar sem nje mogel pozabiti, bil sem zadovoljen.
Toda malo malo časa. Dsoda me ni bila pozabila. Maščevala se je nad menoj, glava z? glavo. Varal sem in bil sem  varan!
Sin! Težko mi je — zapisati besedo, pa hočem jo.
Tvoja mati ni bila poštena žena!
Jaz sem mislil, da sem vzel v zakon žensko, ki je sicer s šivanko živila sebe in svojo staro mater, katera je bila pa — po mojih mislih nedolžna, brez skušnje, brez poznanja sveta.
čez leto in dan si prišel ti na svet. — Nekaj dnij pozneje sem zvedel, da je tvoja mati že pred živela, ko sem jo jaz poznal, živela tako, kakor si misliti ne moreš ti, ki sem te izredil daleč od mest.
To bi bil jaz prej lehko vedel, lehko poznal po tem in onem. Pa bil sem slep!
Takoj, ko sem to zvedel, ko sem bil prepričan, hotel sem umoriti njo in sebe.
— 275 —
Pa domislil sem se svoje prve žene. Domislil sem se, da je usoda pravična, da se je maščevala nad menoj!
Tvojo mater sem pustil. Ce še živi, ali če je v nadlogi umrla, tega ne vem. Nikdar nisem pozvedoval. Tudi tebi ni treba in menim, da ne moreš. Zato sem vse listine sežgal, katere imajo njeno ime, zato ti tukaj njenega imena ne imenujem.
Nekaj časa sem bil s teboj v malem mestu na Nemškem. Potlej  sem se naselil v ta kraj.
Po tem, kar sem ti na kratko povedal, razsodil boš nekoliko moje obnašanje. Bolje boš sodil, kadar boš starejši.
Ne morem ti veliko več ni natančneje reči razkladati. Roka moja je stara in posebno v tem trenutku ni za veliko pisanje. Samo še svojo poslednjo voljo ti povem.
Vse moje premoženje je tvoje, izimši hišo Pole-sek in kar je zraven. Da ti te ne puščam, imam več razlogov. Prvič želim, da ne bi ostal v tem kraju, kjer so mene poznali in me bodo morda še bolj, če one listine pridejo na dan. Dasiravno bom skrbel, da moje smrti ne bodo ljudje zvedeli tocl okolo, mogoče je vender, da se zgodi in ti si potem sin samomorčev, kar bi se ti med neumnim ljudstvom utegnilo kedaj očitati. Dr ugičse mi pravično zdi, da pred smrtjo ustrežem želji svojega prvega sina, omenjenega človeka,
M se desetega brata imenuje,   da se za nekaj  popravi
18*
— 276 —
krivica, katero sem gotovo njegovi materi storil. Zelja tega pa k je. da nekoliko njegove dedščine pustim člo-veku, ki se Kvas imenuje in je na Slemenicah. Tretjič je ta Kvas meni v rodu. Tedaj hočem, da pustiš Po-lesek temu Kvasu. Kar je v tej' reči potreba, svetoval ti bo Slemeničan. Preverjen sem. da boš mojo poslednjo voljo spoštoval, tem, bolj ker ti tukaj izročam toliko,  da lehko kupiš tri boljša  posestva drugje.
Boljše bi morda bilo, da bi bil s seboj nesel nekoliko tega, kar sem ti povedal. Prosim te tedaj, ne premišljuj veliko. Zdaj, ko veš. da nimaš nobenega človeka na svetu, skušaj si dobiti prijateljev: uživaj življenje po pameti, brez strasti in tako. da ne boš nikomur na potu, kar sem ti pa jaz tu grenkega povedal, — pozabi.'   —
Bodi srečen !                  Tvoj  oča
Peter Kave s.
Pripis. Mislim, da se bo dobil dober tuj človek, ki mi bode grob izkopal, grob na samoti, kakeršen mi bo prav. Bruzega ne potrebujem. Tudi tega ne potrebujem, da bi ti vedel zanj. Pusti tedaj vse pozve-dovanje. Ne trudi se povpraševati, kje sem bil poslednji čas. Skrbel bom. da bo daleč od tebe.
Štiri in dvajseto poglavje.
Če hoče je dobro, Ce noče je prav.
Stara pesen.
ospod Benjamin s Slemenic je imel dokaj let. Tudi je bral nekatero pismo in marsikateri testament. Vender sije mož v tej uri priznaval, da ena-cega pisma in testamenta ni še imel v rokah. Čuden človek, čuden oča, pisalec tega pisma! Kakor ga ni mogel umeti v življenji, tako se mu je zdaj iz pisma videl nerazumljiv. Ali je mogoče, da ima tak človek kaj ljubezni do svoje krvi, svojega sina, ki mu z mrzlo kratko besedo pripoveduje, daje njegova mati zavržena; ki mu razlaga vse svoje grehe: ki ga na smrtni postelji pušča in se gre daleč, na tuje obešat ali streljat! In vender, če je graščak to reč po drugi strani ogledoval, moral si je pritegniti, da je imel ta čudni človek še precej veliko ljubezni. Zarad majhnega uzroka — vsaj Slemeničanu se je majhen zdel — pustil je življenje, da ne bi nadlegoval sina; šel je daleč, da ne bi nadlegoval sina. — Pa vse to bi bil lehko storil, da ne bi bil sinu zagrinjala odtegnil od skrivnosti, katera mu je morala vse življenje pravo   veselje kaliti, kadar
— 278 —
se je bode domislil. Zopet pak je morda bolje za človeka, če si zna to in ono razložiti, kakor če ostane neveden in v temi o taeib rečeh, katere bi rad vedel, naj so potem dobre ali slabe.
Tako je premišljeval grašeak prebravši pismo.
Kar je bral o umršem desetem bratu, kar je videl v testamentu o Kvasu, vse se mu je zdelo čudno; ni skoro vedel, ali bere prav ali ne.
Dolgo je vrtel pisanje v rokah, še enkrat in še enkrat bral, in ni vedel skoro, kaj bi rekel Marijanu, kako bi ga tolažil.
„Kaj čem zdaj storiti?"  pravi Marijan.
„Ničesa ne. Skušajte se razmisliti na druge reči. Delati je še čas. Slabi ste še in najprvo se morate varovati. Ko bi bil mogel vedeti, da je pismo tako resnobno, ne bi ga Vam bil še dal."
^Razmisliti?    Kako!"
„Bo že kako, že! Ni tako hudo, kakor si mislite. Očeta res nimate, pa bodite preverjeni, da imate prijatelje, ki bodo storili vse za Vas, kar je mogoče in kar potrebujete dejanja in sveta. Vsaj kar morem jaz, to Vam je gotovo."
Marijan seže graščaku v roko.
„Morda ni po volji Vašega ranjcega očeta, da sem jaz bral to pismo, ki je gotovo pisano samo za Vas. Zato pa ne skrbite. Vedel bom te reči sam. Sicer pa Vam svetujem, ne kazite ga nikomur več. Na dalje Vam
— 279 —
.svetujem, da ostanete nekaj dnij pri nas. Tu imate boljšo /postrežbo,  ko doma, in  —  —"
„Doma nimam," pristavi Marijan.
„ Imate denar in domov je potlej veliko; pa o tem bova že še govorila. Tukaj pri nas imate nekaj druščine, kolikor toliko, in v zdanjem stanju je morda bolje za Vas. da niste sami."
Marijan je ostal na Slemenicah.
Več dnij se je graščak skrbno ogibal pogovor napeljati na te reči. Videl je, da se ni motil, ko je mislil, da mladeniču žalostna vest ne bo toliko do srca segla, da bi njegovemu še slabemu zdravju škodilo. Po svoji dobri natori je v druščini kmalu pozabil, kar bi ne bil marsikteri drugi v enakem stanju tako prebil.
Zdravje se mu je kmalu utrdilo in ž njim precejšnji del prejšnje veselosti.
Z Manico je govoril Marijan ta čas precej veliko. Tudi tega je bil graščak na tihem vesel, zakaj povedali smo že prej, da je imel mož zraven vseh svojih dobrih lastnostij tudi precej samopridnosti in bil preveč praktičen, da ne bi bil vedel, koliko veljave ima denar na svetu. Všečna pak mu je bila misel, da bi mu bogati Marijan utegnil vender-le postati zet. Vender se je tudi Kvasa domišljal in priznavati si je moral, da je zdaj majhno drugače sodil dediča posestvu na Polesku, ko prej  svojega učenika.
Toda ko bi bil skrben oča vedel, kakovi so pogovori med Marijanom in  Manico, popustil bi bil prvi
— 280 —
del svojega številjenja. Marijan se je ravnal po uku, ki mu ga je oča v poslednjem pismu dal: ne bodi nikomur na potu. Ker mu je Maniea naravnost in za vselej odrekla, udal se je in govoril je ž njo o Kvasu. Mladeniču, ki je bil brez vsake globlje in stanovitne strasti, zlasti po zadnjih skušnjah to ni bilo težko. Da, celo neko veselje je naposled imel, ko mu je deklica obljubila prijateljstvo in je to njeno dobroto povrnil, da je Kvasova pisma prejemal na svoje ime in jih Manici oddajal.
Kacih pet tednov je tako minilo. Marijan je skoro pozabil, da ni domač.
Benjamin ga neko popoludne povabi, naj gre ž njim k nekemu sosednemu graščaku, kake dve uri od Sle-menic. Dasiravno ne posebno rad, udal se je Marijan vender. ker ni imel nobenega izgovora. Usedla sta se na voz in  odpeljala.
„Danes se morava zmeniti do dobrega," pravi grašeak po potu. — „Ondan nisem hotel z Vami o rečeh govoriti, katere Vam gotovo le neprijetne spomine bude, zlasti zato ne, ker ste bili še slabega zdravja. Zdaj ste se okrepčali in mislim, da ste se že tudi privadili in udali v to, kar je in drugače ne more biti. Jaz mislim, da se Vam bo treba ozreti za kako domačijo. Polesek morate tako prepustiti Kvasu. Dobro pa je in najbolj varno, da svoje premoženje kam založite, to je, da kaj kupite. Bog obvaruj, da bi mislili, kakor bi se Vas jaz ali kdo drug naveličal v naši hiši, temveč radi Vas imamo vsi kot s na in pri nas ste lahko, kadar in
— 281 —
dokler hočete. To pa boste sami izprevideli, če kaj pomislite, da je prav, kar Vam svetujem."
Marijan pobesi glavo in molči.
„Kaj mislite V  vpraša Benjamin.
„Vi me domišljate, da moram po očetovi želji iti od tod. Pa kam čem iti. Zares mi je to težko. Tukaj sem ljudem in kraju vajen, drugod se ne bi mogel privaditi,"  pravi mladenič.
„Saj Vam ni treba Bog ve kam hoditi. Oča Vam ni določil doklej. Ce kupite dve uri od Poleska kako domačijo, niste več na Polesku. In jaz ne vem, zakaj bi daleč hodili, niti ne tirnem, zakaj Vam je Vaš oča ta svet dal. Gotovo je. da je to ena njegovih čudnih želj, za katero ni imel nobenega imenitnega uzroka. Cesar se je bal, da bi namreč tista pisma v tretje roke ne prišle, to se ni zgodilo. O njem tukajšnji svet ne ve ničesa. Tedaj so gotovo vsi njegovi razlogi izp odbiti in brez vsake vesti lehko mislite, da je njegovi volji ustreženo, če storite, kakor Vam jaz pravim."
Marijan zopet nekaj časa ni odgovoril.
„Kvasu moram Polesek prepustiti. Kadar boste hoteli in utegnili, naredila bova pisanja, kar jih je treba, da se mu pošljejo,"  pravi potem.
„To ni mogoče. Vi niste še dovolj stari in ska-zati ne morete, da ste očetov dedič, če pisma ne izkažete, česar pa gotovo ne boste storili. Za zdaj ne morete na svoje ime ničesa kupiti, ničesa oddati.   Cez
— -282 —
tri leta pak, ko očeta ne bo nazaj, leliko ga razglasite za mrtvega in potem boste delali na svoje ime."
„Kako! Jaz sem že Kvasu pisal, da je Polesek njegov in sem mu poslal, kar sem dobil za letošnjo najemnino."
„To me prav veseli in je pravično. Tako lehko delamo tri leta in potem se reč popolnoma uravna. Vse to bom jaz preskrbe], če hočete. Tudi če boste kaj kupovali, delal bom jaz za Vas."
„Tn kje bi se kaj kupilo?"
„Tukaj, kamor ravno zdaj greva. Ako bo Vam po volji, zgodi se brž, jaz sem to reč že pred pozvedel in premislil. Da se pa Vam ne bo treba bati, dal Vam bom vsa pisanja v roke."
..Dobri ste zame kot drugi oča, zaupam Vam brez vsega in bom Vam hvaležen."
Graščak se nasmehlja in pravi: „To bi storil vsak pošten mož za Vas."
„Kupila bova, naj bo, kakor hoče. Potem ostanem Vaš sosed in Kvas bo prišel menda kdaj sem. Zdaj vem. da mi je \^.rodu in prav rad bi videl, da bi kmalu prišel. Zmerom sem ga rad imel do zadnjega, ko sva se sprla. Tačas nisem bil pameten. E, še vesele dni bomo imeli, kadar pride. Da, kupila bova, naj velja, kar hoče."
„Tedaj ste Kvasu že pisali?" vpraša Benjamin čez nekaj časa.
\
— 283 —
_Ze precej dolgo je tega. Dvakrat sem pisal. V prvič ni hotel verjeti."
„Kako ste zvedeli napis in zakaj niste ničesa povedali?" J
Marijan se malo zarudi.
„ Resnico Vam bom povedal. Od Manice sem ga zvedel."
Benjamina je ta nos{ica malo čudno zadela. Umolknil je in ustnice stisnil. Ta beseda ga je poučila, da se je zmotil v svojem upanju, da mu bo na zadnje vender-le Marijan zet.
„Jaz sem menda enkrat z Vami govoril zastran Manice. Zdaj pa vidim, da ni mogoče in ne liotel bi, da bi se zgodilo, kar bi jej ne bilo po volji. Zato sem si namenil, da bom pri Vas za Kvasa govoril, kar sem mu v zadnjem pismu tudi obljubil. In Manica me ima od tega časa rajša ko pred."
Benjamin se je naslonil na vozu in ni rekel nič.
„Kaj ne, da se ne boste branili? Jaz jej privoščim sreče in Kvas — tudi ni napačen človek. To se ve, da bi jaz rad videl, da bi bilo — — —"
Poslednjega stavka Marijan ni mogel ali ni liotel dokončati. Slišal je pa graščak vzdihljaj in namestu odgovora podal mu je roko in rekel:
„I)obro srce imate, malokdo bi tako govoril."
3«§}fiist>«3#'
SES2SH5B5a5aSH5a5HSHSH5HSH5H55a5a5Ht3
Pet in dvajseto poglavjs.
Kdor  pa hoče še peti,
Mora  otl  kraja začeti.
Narodna pe s u n.
obra štiri leta pozneje je mlad mož nekega jesenskega popoludne peš koračil j>o kamenitem -I potu od Obrhka proti Polesku in Sleminicam. Do vasi se je bil pripeljal in pustil voz in voznika pri Obrščaku, sam se ni mudil, ni vprašal ničesa, govoril ničesa, kakor naroče vanje, da naj se vozniku da piti in jesti, kolikor hoče na njegov račun. Obrščak ni bil vajen gesposkih gostov vzprejemati, zato se je čudil temu gospodu in skušaje obnašati se prav uljudno, bil je neroden in neumen videti. Zdelo se je staremu krčmarju, kakor da bi bil tega gospoda že nekje videl. Preštel je v svojem spominu vse oskrbnike bližnjih graščin, tržaške hrastarje in druge kupčevalce, katere je kedaj videl v vasi ali po semnjih, pa nobenega ni mogel najti, da bi bil tako čedno črno opravljen, da bi imel tako rnjavo brado in bi bil tako mlad, kakor ta, ki ni mogel našteti veliko yeč ko šest ali sedem in dvajset let svoje starosti.
V tem, ko je krčmar tako premišljal in ni mogel ugeniti,   prišel je   mladi   gospod   blizu Skal.    Tam je
— 285 —
malo postal, naslonil se na svojo paličico in nekako otožno gledal čez strme pečine. Takoj pa so mu prišle druge misli in koračil je naglo dalje po stezi.
Prišedši iz ovinka in iz grmovja zagledal je pred seboj Slemenice. Soluce je nekako čudno obsevalo belo grajsko hišo, ki je ponosno in samotno izmed zelenega drevja .Jolela svojo rudečo streho na kvišku. Ta razgled je bil res lep, frašemu popotnemu pak je menda še posebno ugajal, zakaj vidno je bil ginen, obstal je v drugič in dejal pol na glas: To je tvoja rojstna hiša! Tam si se rodila zame, zame se raz-cvela, tam sem cul tvojo prvo sladko besedo, da me ljubiš, tam si me čakala dolgo in dosti dnij in si mi zvesta ostala. Tudi katero grenko uro si morda imela zarad mene, in vender je tvoja blaga duša vredna, da bi poznala le srečo in mir. Dom moje ljube! kolikokrat sem tr- videl v svojih sanjah in zdaj si mi v resnici pred očmi; zdi se mi, kakor da bi mi star, ljub prijatelj roko molil."
In kakor bi hotel srce utešiti, ki mu je nemirno tolklo v nedriju, prekrižal je na prsih in pod pazduho roke in gledal. S polja je bilo že večjidel vse pospravljeno, lahna sapica je majala visoko odžeto strnišče po ravnini daleč tja do grada. In tam pod gradom je videl grajsko čedo na travniku, pastirja, ki je ležal na tleh, in psa, ki je kakor skrben varuh letal okrog rogatega krdela in zdaj to zdaj ono neubogljivo ži-vinče oblajal  in vračal. Na poslednji  njivi pak je mr-
— 280 -
golelo delavcev, ki so turšico rezali in znašali na kupe. Zdelo se je Kvasu — vemo, da ga je bralec že spoznal — da vidi tudi visoko postavo gospoda Benjamina, ki je stal sredi svojih hlapcev in tlačanov. In nehote mu je na misel prišlo, kako se je ločil od tega moža in od tega kraja, kjer je bil srečen, srečnejši ko kje drugje v daljnem svetu. Kako bi bil tačas mislil, da se bode tako vrnil, povabljen, pričakovan! Kako bi mislil, da bo kedaj lastnik malega gradiča. ki ga je videl na vzhodni strani!
Iz teh in enacih mislij ga je prebudilo kričanje, ki ga je slišal za seboj iz grmovja: „Hej, pravim! Zgaga, bleda voda! Hej kozača!"
< )zre se nazaj in zagleda znano podobo iz nekdanjih časov, namreč Krjavlja. Mož je bil malo po-staren, še slabeje oblečen ko časi, pa še vedno tistega zabuhlega obraza, z malimi živimi očmi in čokatim životom. Gnal ali bolj prav vlekel je za seboj sirasto kozo, kateri je bila debela vrv okolo vratu zavezana. V levici pak je držal polenu podobno palico, in ker se mu je koza z vsemi štirimi nogami upirala, postal je časi in jo pretepel, potem pa zopet vlekel za seboj in klel : „ Bleda voda, volk te potiplji, konjska smrt. da bi hudiča ne videl, hej! Jaz ti bom že dal pasje obisti in palico po rebrih, da se mi boš vedela izgubljati. "
Tako je privlekel Krjavelj kozo do Kvasa.
— 287 —
„Kaj se ti je zamerila žival, da jo tepeš?" pravi Kvas.
„K;ij?- pravi Krjavelj in korači vštric Kvasa s svojo ko-jo --I „izgubila se mi je bila. Že dva dni nisem videl te berdje potepilne. Pasel sem in čevelj sem šival, pa je je zmanjkalo. Za vraga je ni bilo nikjer. Koliko sem prebil zavoljo kleka! Dve noči nisem spal in obe noči se mi je sanjalo le od koze in od koze. Jesti nisem mogel nič, ni kislega mleka ni kru-hovca. Zmerom sem je iskal po hosti in po polju, klical in vpil: sirka, na soli, na, sirka! Pa menite, da sliši? Jokal sem po hosti, kaj pravim: jokal, da mi je sedem vrst solz teklo po licu, kakor da bi se ranjce matere ali moje Urške domislil. Pa menite, da se človek kozi smili? Ko bi se na meh drl, ne smili se jej! Čakaj, čakaj, ti bom že dal!"
In rekši se Krjavelj zopet obrne in jame srdito natepavati po kozi za kazen, da mu je tolike nadloge in žalosti prizadela.
„!Slikar ne tepi!" brani Kvas. „Žival nima pameti!"
»Kaj!" rohni Krjavelj. „Ce Vi mojo kozo zagovarjate, ki je pred Bogom in pred ljudmi poredna in pregrešna, niste njč boljši ko ona."
Kvas se nasmeje moževi jezici.
r Ali mi veš povedati, kaj je na Sleminicah novega? Kaj počne strijc Dolef?" vpraša ga, da bi govor na drugo napeljal, ob enem pa da bi zvedel kaj.
—   288    .   .
-Dolef? Kaj ste ga poznali? Pač. pač saj on je bil tudi gospod, ko je bil še mlad. Dolef je že tam, kjer muh ni, tri čevlje pod ježo. kakor je dejal deseti brat Martinek Spak, ko ni bil še umrl. — Pa kaj ste popred dejali, da koza nima pameti?"
„Umrl je, praviš? .Ali je to res?" vpraša Kvas strme.
., Deseti brat? Kaj pak da!"
„ Dolef?"
„Tudi Dolef. Pri Obrščaku se je bil lansko zimo brinovca nalezel in je v snegu obtičal za svinjakom. Mesec mu je luč držal, svinje so mu pa za zadnjo uro krulile — Bog jim odpusti, saj jih je Obrščak že zaklal in jaz sem tudi dve klobasi od njih dobil, -Dolef je pa zmrznil."
Po tej vesti je Kvas resen postal in se zamislil. Pač žalosten konec za moža, kteremu je bil Bog dal obilo uma in druzih darov. — Tako Kvas ni slišal obširnega Krjavljevega razlaganja, da ima koza več pameti kakor človek, da se to jasno vidi na njegovi kozi, ki samo zarad slabe vesti neče rada iti za Kr-javljem, temveč se mu vedno ustavlja itd.
V svojem blebetanju je Krjavlj omenil tudi desetega brata, kakor veljavno pričo, da je res, kar trdi o kozji pameti. To je Kvasu zaneslo misli od nesrečnega Dolfa na Martinka in da bi zvedel, v kakem spominu je njegov bratranec, vprašal je: „Ali je že dolgo, kar je deseti brat umrl?"
— 289 —
„Naj umrje, mr/iiti!" .: ■ odrnja Krjavelj. „On je imel denar in pri meni je ležal in jaz sem mu stre-gel. Pa menite, da mi je kaj pustil? Nič! Pa jaz že vem, kdo ' ie tega  kriv."
J 7
„Kdo?« (
..Tukaj gori na Slemenicah je bil nekdaj - ni dolgo let tega, ravno tisto leto je deseti brat umiral — nekov masle, slepar in podpihovalec za šolmoštra, za ta nega. ki brati in pisati noi in kaj vem, kaj še. Tisti nepridiprav je bil zadnje dni pri Martinku in mu je odsvetoval, naj mi nieesa ne zapusti. Jaz vem* da je tako storil, dasiravno sem ga za pet ran prosil, naj me v testamentu zaznamenuje. Ako bi ga jaz še enkrat v pest dobil, ko bi mi pred oei prišel, jaz bi ga pomikastil in pretrl in pretepel, kakor se snop pretepe. V vodo bi ga vrgel, v globoko vodo, ali pa še ozmerjal bi  ga, da bi me pomnil."
„ Ali bi ga poznal, ko bi zdaj k tebi prišel, Krjavelj?"
„0 kaj pak! Kakor srebern groš. tako bi ga poznal. Tolikšen je ko Vi in tak, ves tak. samo brade nima take volrje podobe, kot Vi. Pravijo nfckateri, da mu je Marijan, ta. ki se je tukaj na Stavnik, dve uri od tod. preselil in zdravnikovo hčer za ženo vzel, Po-Iesek dal, zastonj. pra,y zastonj! Jaz pa tega ne verujem, zakaj dobro vem, da Marijan ni tako neumen, da bi kaj  tacega zastonj dajal. Sosebno pa tacemu maloprid-
— 290 —
nežu ne, kakor je ta. Mari naj bi dal meni kaj ali pa komu drugemu, če ima preveč."
„Ali pa veš, daje tisti šolmošter, kakor mu praviš, tako malopriden, Krjavelj?"
„Vem, vem.    Pa čegav ste pa Vi in od kod ste, da mene po imenu poznate?"   vpraša Krjavelj  zvesto. „Z Dunaja prihajam."
„Kaj me tam poznajo?'' Glejte si no! To bom pa pri Bučarju povedal, drevi na preji. I, lehko je, da, jp že tako! Slišali so menda tudi na Dunaju, da sem jaz tisti Krjavelj, ki je bil pomorski vojščak in je hudiča razklal, na dva kosa razklal. Kaj ne da? Glejte, glejte! Bog zna, ali tudi cesar ve zame ali ne? Kakšen je neki cesar? Ali sta kaj govorila kedaj?"
Lovre se nasniehlja. Da more tudi Krjavelj svoje slave — to se ve da žalibog le namišljene — vesel biti, tega ni vedel.
„Kako Vam je pa ime, gospod? Rad bi vedel, da bom znal povedati," pravi Krjavelj.
„Lovve Kvas mi je ime in oni Polesek je. moj." Krjavelj debelo pogleda, ustavi se s svojo kozo, debelo in velikansko roko dene Kvasu na ramo in pravi ves v veselju: „0! kaj ste res Vi? Ste že Vi! Ste že! 0 ! bolj sem Vas vesel, kakor da bi svojo ranjco Urško videl, ki sem jo rad imel. Bog Vam daj zdravje! Raca na vodi, konjska smrt, hudiča ne videl, — zmerom sem dobro o Vas govoril in hvalil sem Vas, kamor sera
— 291 —
prišel, pri Bučarju in Obrščaku in v hosti pri smreki, ko sem smolo drl."
„Ali nisi popred, ko me nisi poznal, drugače govoril?"
„Kaj? Jaz slabo govoril, grdo govoril? Ni res, kdo pravi! Vprašajte, kogar hočete, vsak bo Vam povedal, da sem Vas hvalil. Kaj ne, da mi boste pustili po Vaši hosti kako smreko zasekati, da bo rajša smolo cedila_? Saj nečem tako zastonj. Ampak čevlje Vam bom zakrpal zato in dobro Vam jih bom zašil. Ce je treba še tako velik županec ali zaplato nanje prišiti, jaz znam. Glejte, kako sem svoje dobro okrpaL"
Se več tacega je Krjavelj pravil, predno st;* prišla do razpotja, kjer se je Kvas obrnil proti Slemenicam, Krjavelj pa proti hosti domov s svojo zopet najdeno kozo, katero je iz gole ljubezni zdaj pa zdaj lopnil po boku.
Kolikor bliže je Kvas gradu prihajal, toliko počasneje je korakal'. Raznovrstni čuti so ga premagovali- Srce mu je bilo polno. Zdelo se mu je, kakor bi bil še le vAjraj tod hodil. Vsak grmiček, vsak jarek ga je domišljal, kaj je nekdaj tod sprehajaje se mislil in čutil. Hrepenenje, da bi videl njo, pospeševalo mu je stopinjo. pa zopet je koračil počasi in zdelo se mu je, kakor da bi ga nekaj težilo.
Gospod Benjamin je bil ž njive zagledal tujega gospoda iti proti gradu. Šel je tedaj k potu in gostu nasproti. Ko sta se sešla, spoznal ga je brž. Vesel ga je pozdravil in mu pomolil roko.
— 292 —
Tzpraševal ga je po prvem srčnem pozdravljenju to in ono. in zvedel, da je svoje učenje srečno pri Ail, da je zdrav, da je poslednje pismo prejel itd.
„Gospod doktor, pojdite gori na dom! Maniea je doma in mati. Jaz imam se nekaj svojim ljudem povedati, potem pa takoj pridem in pomenili se bomo na drobno in več."  dejal je graš&ik.
V gradu je Lovre zvedel, da je Maniea v svoji sobi. Deklica je sedela pri knjigi, ko je Lovre stopil pred-njo. Ko ga je zagledala, vstala je s stola, vzkliknila, podala ran roko. oko je govorilo, kipace veselje jej je zvezalo jezik, izgovorila je samo njecrovo ime. a v tem imenu je bilo povedano vse, vse! Se. le. ko so pritekle po lepem bledem licu bliščeče, vroče solze, oznanovalke nečesa neizrekljivega, prišle so besede, vpraševanje in odgovarjanje.
In pol leta, pol dolze.ga leta pozneje je poštenjak Krjavelj sedel sredi vaških otrok in beračev na Sleme-nicali v družinski izbi in se dobro mastil v jedi in pijači. Zakaj bila je svatovščina, na katero so bili povabljeni Marijan s svojo ženo, Veneljevo hčerjo, in veliko druzih l.judij, Krjavelj pak se je bil povabil za prežarja sam. In dobro se je možu godilo, dejal je. da je v malih nebesih. Doletela ga ji' celo proti večeru čast, da je bil poklican v gosposko sobo. kjer sta ženin in nevesta, dr. Kvas Poleščan in Maniea iz Sle-menic, skupaj sedela sredi gospode, in je Krjavelj moral
— 293 —
povedati, kako je hudiča presekal in kako se mu za ranjco spreljubo Urško toži, s katero sta korenje zasadila, da ga je bila vsaka luknja polna, s katero sta od sv. Kozmeka do Vseh Svetih v božjem strahu živela in gledala, kako so drugi pogačo rezali. Celo s spominom o desetem bratu se je bil ta dan z lepo spravil, ko je slišal, da sta mu gospoda Marijan in Kvas postavila lep spomenik iz rezanega kamena na grob, kateri je svetu oznanjal, da tukaj  počiva:
„Deseti brat".
20


NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA
000003754S5
A00000375465A
t