PRIMORSKEGA DNEVNIKA Trst 9. apr. 1950 St. 14 - lieto IM. ZAKLJUČNA RESOLUCIJA I. KONGRESA O F Po političnem in organizacijskem poročilu o dosedanjem delu ‘n nalogah Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško °*emye ter po vsestranski diskusiji o osnovnih problemih po* '‘"čno-organizacijskega, ekonomsko-socialnega, nacionalnega in OfOsvetno • kulturnega značaja sprejema 1. kongres naslednjo RESOLUCIJO tem za pravilno in demokratična rešitev težaškega vprašanja v sporazumu med tu živečimi narodnostnimi skupinami in med neposredno prizadetimi sosednimi Jugoslovanskimi narodi in 'ta* lijanskim narodom. Na tej osnovi se bo Osvobodilna fronta slo* venskega naroda za Tržaško ozemlje borila tudi za mir in brat* sko sožitje med narodi. Smrt fašizmu 1 Svoboda narodu ! Organizacijska načela Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje CLEN 1. Ime organizacije; Osvobodilna fronta slovenskega naroda Za Tržaško ozemlje. Sedež organizacije: Trst. Področje organizacije: Svobodno tržaško ozemlje. CLEN 2. Organizacijska struktura Osvobodilne fronte Osnovne organizacijske edinice Osvobodilne fronte so terenski, krajevni odnosno sektorski odbori, ki so povezani v okrajne odbore, ti v okrožne odinosno mestne odbore in slednji v glavni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Trža-, ško ozemlje. OLEN 3. Cia,n O E' more postati vsak Slovenec, bi prebiva na Tržaškem ozemlju, ki se ni pregrešil zoper narodno čast in lcl sprejme program im osnovna organizacijska načela OF ter dela za ostvaritev programa, osnovnih načel in sklepov nadrejenih organov. V Osvobodilni fronti so lahko tudii množične organizacije, če sprejmejo program in osnovna načela Osvobodilne fronte. Clan OF postane, kdor zahteva člansko izkaznico OF pri terenskem odnosmo krajevnem odboru. Članstvo OF se pa izkaže s člansko izkaznico. CLEN 4. Pravice in dolžnosti članov Osvobodilne fronte. 1. Člani Osvobodilne fronte imajo pravico: a) voditi in biti voljeni y yse organe Osvobodilne fronte; b) prisostvovati kot delegat} kongresom, skupščinam, konferencam ju aejam tear kot ttani množičnim sestankom. c) predlagati, razpravljati in sfltfepati o vseh predlogUJ. 2. Dolžnosti članov OF so: a) redno plačevati prispevke, kaiterih višino določi izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje; b) piriti program in osnovna načela OF ter z njimi seznanjati javnost; c) izvrševati sklepe organoy Osvobodilne fronte. CLEN 5. Sredstva organizacije Sredstva organizacije so: a) članarina; b) prostovoljni prispevki; c) darila in volila. CLEN 6. Organi organiaacije, Organi organizacije so: a) terenski odibor, b) krajevni odnosno sektorski odbor, c) okrajna skupščina, č) okrajnj odibor, d) okrajni izvršni odibor, e) mestna odnosno okrožna skupščina, f) mestni odnosno okrožni odbor, g) mestni odnosno okrožni izvršni odjsor, h) kongres, 106 0661 eiude -y J) glavni odbor, 3 ) lzvrinj odbor, k) tajništvo. C LEN 7. Kongres Osvobodilne fronte 1« vrhovni organ. Voli glavni 'xibor in ta iavrini odbor. Sklicuje »e najmanj vsako drugo et° Po sklepu izvršnega odbora ali n« zahtevo najmanj četrti-članov OF. Glavni odbor, ki gq sestavlja do 00 članov, je vrhovni 0r8an med zadnjim ta nariednjlm kongresom, njemu j« odgo-v°rem izvršni odbor za svoje delo. Glavni odbor sklicuje izvršni 0Q'bor najmanj vsake tri mesece s svojim sklepom ali na ^htevo ene tretjine članov glavnega odbora. Izvršni odbor sestoji iz 15 do 21 članov, od teh so: eden Predsednik, dva podpredsednika in dva tajnika. Tajništvo sestoji iz predsednika, obeh podpredsednikov obeh tajnikov. CLEN B. Mestna odnosno okrožna skupščina voli mestni odnosno °kroini odbor, te pa mestni odnosno okrožni izvršnj odbor. Mestni odnosno okrožni odbor sestavlja do 60 članov, mest-ni odnosno okrožni izvršni odbor pa 10 do 15 članov. Okrajna skupščina voli okrajni odtoor, ki šteje do 5o čla-nov in ki izvoli iz svoje sredine okrajni izvršni odbor, sestav* 'jen iz 7 do 12 članov. Na krajevnih odnosno sektorskih in terenskih sestankih klanov OF *e volijo krajevni odnosno sektorski in terenski odbori. ki štejejo 5 do 10 članov. CLEN 9. Kongres in skupščino sestavljajo delegati, ki so izvoljeni v ustreznem razmerju na terenskih odnosno krajevnih sestankih članov QF. CLEN 10. Izvršni odbor OF sklicuje po potrebi konference ali posvetovanja ter zbore aktivistov OF. CLEN 11. Pri glavnem odboru OF se lahko po potrebi ustanovijo razne komisije, katere vodijo delo organizacije OF na posameznih področjih. CLEN 12. Razen terenskih, krajevnih odnosno sektorskih sestankov so vsi sklepčni, če je prisotnih več kot polovica upravičencev. Sklepi se sprejemajo z navadno večino glasov prisotnih. CLEN 13. Organi OF so v svojem delokrogu samostojni v sprejemanju sklepov, s katerimi se ostvarjajo smernice za kongres in druge nadrejene organe. CLEN 14. Kazni Za dejanja, ki škodujejo ugledu ali ki so kakor koli v nasprotju s programom OF, se smejo Izrekati disciplinske kazni vštevši izključitev Izključitev predlaga kateri koli or* gan: izvršna pa postane šele, ko jo odobri izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje. Proti sklepu o izključitvi je dovoljena pritožba r.'a glavni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje. Program OsuMlne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje V težki in krvavi osvobodilni vojni prot) nacifašističnlm okupatorjem svoje domovine, ki jo je slovenski narod — strnjen v svoji osvobodilni fronti pod vodstvom Komunistične partije s,°venije — Ml in zmagovito dobojeval maja 1945, so zdrave sile sl°venskega naroda za vedno prekinile s svojo hlapčevsko preteklostjo in odločno stopile na pot svobodnega odločanja o svoji »sodi ter se z graditvijo svoje socialistične domovine vključile v svetovni tabor naprednih demokratičnih sil. Osvobodilna fronta slovenskega naroda Je v osvobodilni bor-> Preoblikovala slovenski značaj, ki se po zmagi nad nacifašiz-*°Q|» in notranjimi izkoriščevalskimi in proti ljudskimi družbe* sloji ter narodnimi izdajalci oblikuje v značaj novega člo-Veka, kar daje slovenskemu narodnemu občestvu nove značilno-sti> Predvsem to, da so v njem dokončno prevladale revoluclo-n*rQe napredne sile slovenskega naroda. Napredna vsebina Osvobodilne fronte Je omogočila In orno-*°e*> da se v obrobnih predelita slovenskega naroda, kjer Je M°venskl živelj v zgodovinskem stiku z manjšinami roadžanke-*a> nemškega, (avstrijskega) in Italijanskega naroda, na tej napredni osnovi ustvarja bratsko sožitje med narodi, kar predstavlja neprecenljivo vrednost za utrjevanje in poglabljanje demokratičnega In protilmperlalistlčnega gibanja v skladu z interesi svetovnega demokratičnega gibanja ter pomeni hkrati konkretno pomoč, predvsem naprednim demokratičnim silam nemškega (avstrijskega) ln Italijanskega naroda. I. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje ugotavlja, da mirovna pogodba z Italijo ni rešila narodnega vprašanja na STO-ju prebivajočih Slovencev, da Je z narodnostnega stališča položaj tržaških Slovencev še vedno na osvobodilni stopnji njihovega narodnostnega razvoja in da je zaradi tega zedinjenje vseh Slovencev še nadalje ideal tudi na STO-ju prebivajočih Slovencev. II. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje je dosledni čuvar pridobitev narodno-osvobodilne borbe, ki so plod brezprimernega junaštva in žrtev vsega slovenskega naroda, in smatra, da je najtesnejša povezanost s slovenskim narodom — živečim in prosto se razvijajočim v svobodni domovini — živ- ljenjske važnosti za narodnostni obstoj in za gospodarski, socialni, politični in Iralturni razvoj slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju. III. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje varuje enotnost slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju kot neprecenljivo in nenadomestljivo zgodovinsko pridobitev osvobodilne borbe slovenskega naroda. IV. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje izjavlja, zvesta tradicijam osvobodilne borbe za narodnostno in socialno pravičnost, da bo dosledno branila v skupni borbi proti fašizmu skovano slovansko-italijansko bratstvo, ki preko Slovan-sko-italijanske antifašistične unije združuje Slovence, Hrvate in italijanske demokratične množice v njihovi skupni borbi za demokratične in človečanske ideale in ki predstavlja nujno osnovo za rešitev vprašanj političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega značaja na Tržaškem ozemlju in v duhu politične in nacionalne strpnosti ter bratskega sožitja med vsemi na tem ozemlju živečimi narodnostnimi skupinami. V. Ker je STO predmet mešetarjenja velikih sil na mednarodnem področju, v njegovi notranjosti pa vsem reakcionarnim skupinam sredstvo protidemokratične in imperialistične politike, se bo Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje dosledno in vztrajno borila za pravilno in demokratično rešitev tržaškega ozemlja v sporazumu med tu živečima narodnostnima skupinama in med neposredno prizadetimi sosednimi Jugoslovan, sklmi narodi in italijanskim narodom. VI. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje naglaša, da bo vsestransko razvila svojo dejavnost za uresničenje narodnostnih, gospodarskih, socialnih, političnih in kulturnih pravic slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju ter vedno dosledno branila načelo o narodnostni in Jezikovni enakopravnosti. VII. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje zagovarja načelo o svobodi govora, tiska, mišljenja, veroizpovedi, združevanja in zborovanja, hkrati pa naglaša, da se bo v interesu demokratičnih svoboščin najostreje borila proti vsem ostankom fašizma ter novo nastajajočemu fašizmu, ki ga imperializem vedno znova poraja. VIII. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje sicer ščiti in pospešuje zdravo zasebno gospodarsko pobudo, a poudarja, da more biti ta zgodovinsko opravičena le. kolikor svojo zasebno korist podreja višjim interesom gospodarske in socialne pravice delovnega ljudstva. Zato se bo borila proti gospodarskemu zasužnjevanju po finančnih monopolih, ki podrejajo splošne gospodarske interese brezmejnemu izkoriščanju vsega prebivalstva, predvsem pa delovnega ljudstva in ga tirajo v gospodarsko in politično odvisnost od zunanjih imperialističnih sil. IX. Zvesta svoji napredni vsebini bo Osvobodilna fronta sloven- skega naroda r.a Tržaško ozemlje — v okviru javnega življenj* STO-ja — razvila svojo delavnost v sledečih smereh: A) Politično 1. za dosledno obrambo politične in gospodarske neodvisnosti t« proti vsakršnim poskusom imperialističnega vmešavanja *’ notranje življenje Tržaškega ozemlja; 2. dosledno se borila za ohranitev gospodarskih, socialnih' političnih in narodnostnih pridobitev delovnega ljudstva na jugo* slovanskem zasedbenem področju STO-ja. 3. za demokratizacijo vsega javnega življenja v coni A STO-ja in za uveljavljanje demokratičnih svoboščin; 4 za čim demokratičnejšo obliko ustavno-pravne ureditve, po zgledu cone 13, vsega STO-ja; 5. za dosledno izvajanje načela o narodnostni in jezikovni enakopravnosti. B) Gospodarsko 1. za dosledno obrambo tržaške industrije, katere obstoj >A razmah sta v življenjski odvisnosti od razvoja našega zaledja; 2. za dosledno krepitev in pospeševanje naravnega trgovinskega prometa z državami našega zaledja; 3. za dosledno krepitev in razvoj tržaškega pomorstva v skladu z vlogo, ki Jo ima Trst kot pomorsko-proraetmo pristanišče za vse zaledne države; 4. za zaščito delavstva, njegove stalne zaposlitve in dviganje njegove življenjske ravni; 5. za zaščito interesov delovnega kmeta; 6. za zaščito tržaškega malega in srednjega trgovskega sloj*! 7. za zaščito tržaškega obrtništva; 8. za nacionalizacijo tržaške industrij^ ter drugih gospodar- skih in finančnih ustanov (bivše lastnine italijanske države), ki so po mirovni pogodbi z Italijo last STO-ja. C) SOCIALNO 1. za ustrezno soodločanje sindikatov v podjetjih in na vseh področjih Javnega življenja; 2. za utrditev in izpolnitev sodobnega sistema socialnega z*' varovanja, ki naj delovnemu ljudstvu uzakoni priborjene pr*” vice in delavstvu mezde, ki ustrezajo sodobni življenjski ravni; 3. da se ženski delovni sili za enako delo zagotovi enako plačilo; 4. da se uredi mladinsko skrbstvo in vajencem zagotovi možnost strokovne izobrazbe ter odpravi izkoriščanje vajenske delovne sile. C) KULTURNO 1. za dosledno spoštovanje pravice slovenskega jezika n* upravnem, sodnem in ostalih področjih javnega življenja; 2. da se dosledno izgradi in izpopolni slovensko šolstvo ih vsakemu nadarjenemu državljanu zagotovi možnost srednje >h visokošolske izobrazbe ne glede na njegovo narodno pripadnost da se Slovencem zagotovi pravica, da samostojno odločajo 0 slovenskem šolstvu na Tržaškem ozemlju in ga samostojno upravljajo; 3. za nemoten kulturno-prosvetni razvoj slovenskega ljudstv* na Tržaškem ozemlju; 4. da se Slovencem na Tržaškem ozemlju v skladu z njihovimi potrebami zagotovijo primerni prostori (gledališča, prosvetni domovi itd.) in se tako omogoči popoln razmah slovenskega kui' turnega življenja na STG-Ju. SPOMENICA O POLOŽAJU SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI Slovenska narodna manjšina v Italiji nima možnosti ^ svobodno kulturno in gospodarsko življenje Zunanje ministrstvo FLRJ je izročilo italijanskemu poslaništvu v Beogradu spomenico o položaju slovenske manjšine v Italiji. V spomenici so navedena številna značilna dejstva o težkem političnem, gospodarskem in kulturnem stanju slovenske manjšine v Italiji, hkrati pa se opozarja, da je treba izdati takojšnje ukrepe za zavarovanje pravic in koristi slovenske manjšine, ki so zajamčene z mirovno pogodbo z Italijo. V spomenici se poudarja, da se je s to pogodbo Italija obvezala, da bit zagotovila vsem ljudem, fci so pod italijansko oblastjo, ne glede na raso in jezik, neovirano uživanje temeljnih svoboščin in človečanskih pravic, v določbah nove italijanske ustave pa je bila priznana enakost vsem državljanom pred zakonom. » Proti slovenski manjšini v Italiji uporabljajo metode gro-erii» telesnih napadov in nasilnega vdiranja v slovenske domo-s.e zato, da bi onemogočili delo slovenskih organizacij, kakršni ' ^ Demokratična fronta Slovencev (DFS) in Prosvetna zveza, a*je delo kulturnih društev ali posameznih aktivistov Derno-rati pa bodo njegovo rodovitnost močno povečple. &ke s0 alavn* V2r°ki sedanjega razmetoma nizHega hektar-VodEa Pridelka v Prekmurju? Predvsem je krivo pomanjkljivo gospodarstvo Prekmurja. Prekmurje pogosto preplavijo siti 3 ‘n razni drugi manjši potoki, predvsem Ledava in Kobiljih Zlasti Lendavska dolina je mnogokrat poplavljena, g, Poplave ogrožajo tudi petrolejske vode. V Prekmurju imamo °g 4500 ha zamočvirjenih zemljišč. Po drugi strani Da so tam ^Pogosto suše. Veter suši zemljo, padavine pa so razmero-majhne. Majhen hektarski pridelek pa je tudi posledica slabih tal, Vodn aio neprimerne fizikalne lastnosti. Ta tla imajo previsoko fUstn° kapaciteto' 313130 zračnost, so močno zbita in slabo pio-sk"a- Slabe so pa tudi kemijske lastnosti, zlasti ker so tla ° brez apnenca, imajo malo humusa in premalo fosforja, a 1e te slabe lastnosti tal bomo lahko odstranili im popravili Primernimi uikrept. ■M Ukrepi so: J- preprečcnje poplayl 2. osuševanje 7amočvirjenih predelov, 3' namakanje, cjj0 in mBd namakanjem pa bo treba izvršiti kalclfika- te ‘ Postopno globoko oranje, humifikacjjo % organskimi gnojili kompostizacljo na peščenih tleh. in ^alt0 pa bomo vse to izvedli? Najprej bomo vse ukrepe cih eno PriPravili' V ta namen je že organizirana v Zitkov-do, Dobrovniku poizkusna postaja, katere cilj je » poizkusi 6q u ‘ najprimernejši način namakanja za celo Prekmurje. Na Sp/la Poizkusnih polj je uveden poseben travopoljni »Istem go-tlarlarienja z določenim plodoredom. Prav tako bodo tu določeni niii lrrlerne3ši agrotehnični ukrepi. Vodo za namakanja poizkus. ^°lj bo zbirala velika pregrada v Bukovnici, ki se že gradi. pre- “Plave v Prekmurju, zlasti v Lendavski dolini bomo pre-ClU s tem, da bomo zgradili razbremenilni odvodni kanal od rske Sobote mimo Dokleževja in Bakovcev do Mure, ki bo ii j * bro '8l visoke vode Ledave po najtoližji poti v Muro. Ta raz-ini men‘lnlk bo obenem zaščitil Mursko Soboto pred površinski-katere bo prestregel. S tem ukrepom bcmo rešili Poplavami ckrog 7000 ha. pa bomo omejili z namakanjem, ki bo zagotovilo pri-Ha!?e’ ki so sedaj zaradi suše velikokrat propadali. Vodo za na-j čakanje bo treba črpati Iz Mure, ker je talna voda slatinska 3p *a namakanje neprimerna. Prvi glavni namakalni kanal bo Soh atl severnem robu Prekmurja, približno ob cesti Murska bo ^"Dolnja Lendava, drugi, ki bo imel tudi daljši odcep, pa ^ željan po sredini vzdolž Prekmurja. Na te bodo navezani tki kanali drugega in tretjega reda. Namakanje se bo v Voli - vrž‘l° samo po brazdah, pozneje pa, ko bomo imeli do-nJ ^rapilnih agregatov, pa bomo vpeljali umetni dež, ki js Jeenej§i način namakanja, ker rabi najmanj vode. Um,® bodo val tl ukrepi uresničeni, bomo pričeli tudi z regu-jjJ° Mure, kar bo omogočilo tudi melioracijo ljutomerskega torej vsega Pomurja, Namen teh melioracij je, povečati pridelke In zmanjšati produikcljske stroške polipih pridelkov. RentabiUtetnJ gospodarski račun kaže, da bo vseh stroškov za agrotehnične in hkrrotehnične melioracije okrog 935 milijonov din. Melioracija Prekmurja bo letno prinranila 137 milijon >v din, kolikor znaša letni prihranek zaradi znižanja polne lastne cene produkcijskih stroškov kmetijstva v Prekmurju po izvršenih melioracijah. Ta prihranek nam služi za amortizacijo in obrestovanje investicij, ki se bodo torej obrestovale s J5%. Prav tako kot znižanje produkcijskih stroškov, pa je važno tudj povečanje produkcije. Ce vzamemo produkcijo pridelkov pred’ melioracijami kot J00%, bojno imeli po melioracijah; pšenice 144%, ostalih žit 220%, koruze 125%, sladk. pese 1,1S7%, krompirja 200% in krme 2iti% Najbolj »e bo torej povečalo pridelovanje industrijskih rastlin, važno pa je predvsem povečanje krmne baze na 216%. Ta bo bistvena izboljšalo in povečalo živinorejsko proizvodnjo. Vsi tl ukrepi za dosego gornjega cilja pa so tako obširni ln tako vsestranski, da v teni slučaju ne moremo govoriti le o melioraciji Prekmurja, temveč o popolni bonifikaciji tega področja t, J. o melioracijsko vodnogospodarski in ekonomski preobrazbi, kar predstavlja v obdelovalnih zadrugah popolno socialistično preobrazbo kmetijstva v Prekmurju. Treba bo izvršiti velika melioracijska gradbena dela. Na-> vajam P2«- številk za približno sliko obsežnosti teh del: 1. Razbremenilnlk, odvodni kanal Ledava—Mura bo dolg 8 km. Za ta kanal bo treba izvršiti naslednja dela: izkop kanala 233.450 m3, humaniziranje brežin kanala 60.950 m3. Zgraditi bo treba 4 cestne mostove razpetine IS m. Za ta del« bo treba izvršiti 140.625 norm, del. dni. 2. Vlsokovodni nasip na levem bregu Mure v odseku Pete-šovci—-Kapca bo dolg 12 km: izkop in Izvršitev nasipa 65.062 mS, zavarovanje brežin nasipa 74:500 m3. Za ta dela potrebno 45,375 norjn. del. dni. 3. Dolinska pregrada pri Dobrovniku: za namakanje poizkusnih polj bo ta pregrada zadrževala vode 152.000 m3, pregrada bo vaehovada zemlje 19.072 m3, zatvornice in prelivi bodo imeli betona 500 m3. Za to pregrado bo potrebno 35 ton cementa. Za izvršitev pregrade bo potrebnih 12.000 norm. del. dni. 4. Poizkusno polje pri Zltkovclh: Meliorirarjih bo 20 ha. Za to delo bv potrebno 2000 norm. del. dni. Za vsa ta štiri našteta dela bo treba torej izkopati skupaj 807.485 m3 zemlje neupoštevajofi melioracije polskusnega polja. Za vsa zgoraj naštet« dela bo potrebno skupaj 200.000 normiranih delovnih dni, To se pravi, da bi ta dela izvršilo 1000 delavcev v 200 delovnih dneh. Ce bi Imeli v pomoč pri teh delih 7 gradbenih strojev buldožerjev za izkop zemlje ter 7 ježev za tlačenje zemlje, pa bi lahko Isto delo opravili v istem času le s 300 delavci. Iz številk vidimo, kako velika so ta dela. Vidimo pa tudi, kako važno je, da naša dela mehaniziramo, zlasti pri današnji stiski za delovno silo. To pa bomo dosegli le, če si bomo čimprej izgradili svojo težko industrijo. Tudi kmetijsko produkcijo na bodočem melioracijskem področju Prekmurja bomo lahko do kraja izkoristili le s pomočjo moderne tehnike in velikih kmetijskih gospodarstev Zato bo nujno v čim večjem obsegu velike kmetijske obdelovalne zadruge, ki bodo imele nalogo izkoristiti vse prednosti, ki jih bo dala ta melioracija. Ne bo namreč mogoče dopustiti, da bi razdrobljenost kmečke zemlje, ki je v Prekmurju zlasti očitna, še nadalje onemogočala velikopotezna dela in pravilno ter vsestransko izkoriščanje ogromnih investicij, ki jih ta melioracija zahteva. To bo mogoče doseči s kmetijskimi obdelovalnimi zadrugami. Tu na melioriranem polju, ki ga bomo ob suši lahko namakali, ki ga bomo pred sušo zavarovali tudi z vetrnimi zavesami, kjer se bodo izvajali vsi potrebni agrotehnični ukrepi kjer bo upeljana popolna elektromehanizacija, bomo lahko hektarski donos povečali do — 111 — HINAHNa IHSHOIMIHd Dobrav) največje mere ob minimalnih produkcijskih stroških. Melioracija Prekmurja bo torej znatno pospešila možnoat socialistične rekonstrukcije kmetijstva v Prekmurju. Za izpolnitev petletnega plana, ki predvideva pridobivanje in usposabljanje novih zemeljskih površin za kmetijsko proizvodnjo, so že v letih 1946 in 1947 začeli z melioracijskimi deli na Pesnici blizu Ptuja, na Lijaku pri Gorici itd., priprave in nekoliko tudi že dela na melioracijah Prekmurja ter Pšete. To so doslej na j večja melioracijska dela v Sloveniji. V bližini Ljubljane, med Trzinom, Dragomljem in Dobravo •je okrog 800 ha veliko zamočvirjeno področje. Uro hoda imaš, da prideš preko tega močvirja, kolikor je sploh prehodno. Brez cest in potov, niti ene njive, sami sl8*’'' z grmovjem zaraičeni .travniki. Nikjer ni hiše ali gospodarski poslopja, ie na obrobnih višjih predelih je par njiv. Divjači”8' celo srne so imele tam do nedavnega popolni mir. V letu l^ Pa je ta mir prekinila pesem frontnih brigad. Nova soci8'1-stična Jugoslavija ne more trpeti v neposredni bližini takeg8 .mesta kot je Ljubljana, 800 ha neizkoriščene, zamočvirjen a sicer dobre in za kulture sposobne zemlje. Melioracijsko ozemlje je zaokroženo po svoji obliki, ve'1' dar zaradi neurejenih odtočnih razmer Pšate in njenih 'prit0" kov zamočvirjeno ter večkrat letno poplavljeno po visokih v°" dah. To področje ima dobro zemljo,,, pa je zaradi zamačvirjf nosti. ni mogoče obdelovati, temveč rastejo tam le kis!e 1”°°’ vime trave, grmovje ter ponekod redek gozd. Na tem področi8 i so se v letu 1948 že pričela in bodo v kratkem dokončana ve’ lika melioracijska dela, ki bodo ustvarila predpogoje za ”st8‘ novitev velikih ekonomij. Te ekonomije bodo lahko veliko Prl’ I! spevale k preskrbi Ljubljane zlasti z zelenjavo. To seveda ”e bo takoj. Vsaka stvar zahteva svoj čas. Zla