Posairezna številka 10 vinarjev.
Šiev.21.
v unDuani. v ceirtek. 27. latiaana
Leto XL1V.
— Velja po pošti:
i.a uelo iftiti naprej . . K 26-— za r.n mesec „ . na Nemčijo celolotnu za oataVi Inozemstvo
„ i, 20 „ 20--„ 3S--
V	Ljubljani na dom:
i.a ceio leto naprej . . K 24-— za en meneo „ . . „
V	upravi prejcmnn mesečno „ 1*80
=~ Sobotna izdaja:
zu celo i&to....... T—
za Nemčijo celoletno . „ O-—
za osmin iiozomstvo. „ 12'—
Hnastolpna petitvrata (72 uim HlroUa in 3 mu visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 20 v za dva- ln večkrat . . 15 „ pri večlih naročilih primeren popnst po dogovora.
Poslano:
euostolpna potitvrsta po 41) vin.
Izha|a vsak dan, izvzenišl ne-dolje ln praznike, ob 5. ori pop.
Redna lotna priloga Vozni red
. uredništvo ]e v Kopitarjevi olloi fiiev. 6/111. i oliorlfi eo ne vračajo; nelrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teletona Ste*. 74. =
Foiitičen iist za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi olloi št. 6. — Račun poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7583. — Upravnlškega teletona št. 108.
Zveza mnogih proli zvezi.
»Deutsche Presse«, ki so imenuje »časopis zn vsencmško politiko« in ima zraven pripombo »nepodkupljiv dnevnik«, prinaša 23. jan. t. 1. članek, ki opisuje razne kroge, katerim ni pri srcu carinska zvc/.a z Nemčijo. Maj vzamemo nekaj iz tega članka:
»V prvi vrsti so veliki karteli, ki se boje, da bi jim carinska zveza zmanjšala njihov državo in ljudstvo izsesu-joč vpiiv: tako n. pr. železni kartel, če-gar oderuške cene so naravnost podprte od železne carine, pa tudi premogovni -kartel, ki se boji, da bi železniški tarifi in nameravani kanal Dona-va-Odra vplival na cene. Pridružijo sc še banke, ki so svoje kapitale naložile v kartele. To so gospodarski nasprotniki carinske zveze z Nemčijo, pa svojega odpora ne u temelju jeo samo z gospodarskimi razlogi, ampak tudi po politični poti.
V drugi vrsti pridejo čisti zastopniki državne misli: člani gosposke zbornice, dvorni svetniki in podobno. Boje se, da bi carinska zveza z Nemčijo zmanjšala gospodarsko samostojnost Avstrije.
Pridejo politične stranke visoke poslanske zbornice. Predvsem so vsi Čehi brez razlike zavzeli stališče proti carinski zvezi: deloma iz gospodarskih, deloma iz ozirov za blagor države, kakor pravijo; torla noben misleč človek ne bo dvomil, da so se pri tem dali voditi izključno od narodnih razlogov. Čehi si mislijo, da bi jim carinska zveza znala škoditi vsaj tako, da bi sc vsled carinske zveze gospodarska moč Nemcev na Češkem in Moravskem in zunaj teh dežel okrepila. To je popolnoma res, pravi, iist, toda po izkušnjah sedanje vojne sc ne da dokazati, da bi to škodilo državi. Čehi celo uvidevajo, da bi se z carinsko zvezo sami gospodarsko okoristili, četudi nc v isti meri kot Nemci; toda požrtvovalno podredijo svojo gospodarsko korist svojemu narodnemu idealu.
Od nemških poslancev je prvi strel proti carinski zvezi sprožil poslanec Kunschak, od nenemških posl. Licht, zastopnik is, Vitkovic (nemški Žid in zastopnik velike industrije. Op. ur.) Obe imeni sta značilni. Tu je govoril Jeruzalem, tam se je slišalo glas iz Rima. To soglasje pa je prevpil glas nemškega naroda v Avstriji, ki je skušalo govoriti po Nemški narodni zvezi in jc res že izreklo besedo carinska zveza: stala je v slavnem programu, toda samo toliko časa, dokler so krščanski socialci brskali po tem programu. Na-
to pa so lepo besedo črtali, kakor tudi »državni jezik« in na njeno mesto postavili besedo iz testa. Vse to v najožjem krogu celokupnih zborovanj, katerih se večina niti udeležila ni. Začudenim gledalcem, ki so stali, prod vrati, je ostala le izbira, kje naj iščeio vir za to spremembo: ali v Rimu ali v Jeruzalemu ali celo v Pragi, kamor kaže istočasno postavljena zahteva po avtonomiji dežel.
S stališčem socialne demokracije ni treba i ' daljšega opravka, ker je povedan z ravnokar navedenim, pred vsem z Jeruzalemom.«
List pravi, da tudi Angleška paz-no zasleduje pogaijanja za gospodarsko združenje Nemčije in Avstrije in pravi, da so njeni agenti celo pri nas na delu. List konča: »Vso je kakor je bilo. Ravno iste ljudi, ki so sedaj sovražni carinski zvezi, smo že leta pobijali kot sovražnike nemškega naroda.«
Pripomnimo, da tako piše vsencrnško glasilo.
Svetovni Kongres 31 nevlralfi tev v
i?
Bukarešt. »Universul« trdi, da je izvedel iz vladnih krogov: 15. marca se zbere svetovni kongres 31 nevtralnih držav v Madridu. Udeleži se ga tudi časopisje, nevtralni državljani, predsedniki malih, posebno južnoameriških ljudovlad, socialni demokrati, socialni politiki in zastopniki Kitajske. Posvetovati se nameravajo o vojnem vprašanju in o stališču in načinu, kako naj so ščitijo gospodarske, politične in finančne koristi nevtralnih držav, ko se konča vojska. Kongres se vrši, da bi ne bili nevtralci nepripravljeni, če bi se med tem vršila pogajanja o miru. Tudi Španska se udeleži posvetovanj. Povabljene so tudi vojskujoče se države, a s pristavkom, da lahko obiščejo kongres, da pa se ne smejo udeleževati razprav. Vojskujoče države so tudi obljubile, da bodo smeli zastopniki nevtralnih držav potovati skozi njihovo ozemlje.
Odločno pila švedske.
Stockholm, 24. januarja. (K. u.) Zbornica je pričela proračunsko debato.
Ministrski predsednik I-Iammer-skjold je v daljšem govoru poudarjal, da niti doma niti na tujem nimajo vzroka dvomiti, da je švedska politika res politika nevtralnosti. Naša goreča želja je ohraniti mir, toda računamo
tudi z možnostjo, da navzlic vsem naporom ne bi mogli ostati več mirni. Voditi se damo izključno od švedskih interesov. Vstrajamo pri svoji dosedanji politiki. Žal nam jc, da sc ni dalo bo».. čuvati mednarodnega prava. Toda to prinesejo razmere, pri katerih mi nismo zraven in nam ne gre sodba. Če bi se pa zdaj vklonili sumljivim ome-l jitvam prava in svobode, bi se bilo bati, da bi to omejitve ostale po vojni še v večji meri in da bi končno prišli v dejansko gospodarsko in politično odvisnost.
Razun levice so vse stranke odobrile vladno izjavo. Socialist Branting je rekel: »Vlada se ni dovolj jasno izjavila o posledicah, ki jih lahko prinese njena nevtralna politika. Vprašanje je, ali se mora narod izpostaviti večjim nevarnosiim samo radi natančne razlage mednarodnega prava, na katero se opira švedska politika. Treba je najti pametnega prehoda in vzeti položaju napetost, nikakor pa. z dozdevno nepremostljivimi nasprotji gnati stvar do skrajnosti.«
Ministrski predsednik je ponovil, da vlada goreče želi miru, da pa se mora računati s tem, da to navzlic vsem naporom ne bo več mogoče.
To izjavo je zbornica sprejela z velikim odobravanjem.
Nesporazum v vojnem sporazumu.
Lugano. Če tudi se uradno zagotavlja, da se je na vojnem svetu sporazuma dosegel popoln sporazum četvero-sporazuma in da se je podvrgla tudi Italija njegovim sklepom, se na mero-dajnem mestu izjavlja, da se množe nesoglasja med starim trosporazumom in Italijo. Spor med Francijo in Italijo se je že tako poostril, da je odpotoval veleposlanik Tittoni iz Pariza v Rim, da pogladi nasprotstva. »Temps« poroča, da se jo vrnil zdaj v Pariz s posebnimi naročili italijanskega kralja predsedniku Poincarčju. Rusija je predlagala v vojnem svetu, naj se zopet napadejo Dardanele, Anglija pa, naj se pozove takoj Japonsko na pomoč. Ruskemu predlogu šougovarjali Angleži, angleškemu pa. Rusi. Sporazumeli so se v različnih točkah posebno glede na pomorske boje, o stališču nasproti Grški in z ozirom na grško ofenzivo.
Kflfco Eg Hi eSko pripravijo za voji in
iiOflOČDOSl.
Lonuou, 25. jan. (K. u.) Reuter poroča: V nekem razgovoru je rekel Lloyd George:
Angleška se pripravlja, da vso svo« jo težo vrže na tehtnico. Nemčija bo to kaj kmalu čutila. Angleška ima sedaj eno največjih armad na svetu, in kmalu bo ta armada imela tudi najboljše orožje. Pa to še ni vse. Pred nami se razvija nova industrijska Angleška. Vsled vojne smo uvozili za 7 milijonov funtov avtomatičnih strojev, ki bodo še zelo vplivali po vojni na našo industrijo, dočim že sedaj med vojno pom-nožujemo že itak veliko armado industrijski h delavcev, katero predvsem rabimo, da v bodoče popravimo opustošenja vojne. Zato Angleška ne bo obubožala, ampak bo v vseh stvareh, ki pomenjajo resnično bogastvo, dejanj-postala bolj bogata. Vedno sem se boril proti temu, da bi se mednarodne spore reševalo s silo, toda, da je Angleška posegla v svetovno vojno, to je bilo edino sredstvo, da zabranimo, da bi Nemčija ogrožala mir in civilizacijo. Zavezniki so v velikem naporu, tla izkopljejo grob brezglavi laži, da jc moč pravica in nc bodo odnehali, dokler ji ne izkopljejo globoke in široke jame. Lloyd George je končal z besedami, da so zavezniki ravno tako edini kakor v začetku vojske in prav nič ne dvomijo o svoji zmagi.
Obširno pomiloSCenfe v Nemčji.
Berlin, 27. januarja. (Kor. ur.) Wolff: Cesar Viljem je v priznanje po vojski težko priborenih uspehov izdal pomiloščevalni odlok z obsežnim pomiloščenjem vojaških in civilnih oseb. Dalje je ukazal, naj se v i kazenskih zapiskih in v policijskih sezna-j mih izbrišejo tudi beležke do 26. januarja J 1906 po mornariških, varstvenočetnih in j varstvenoozemskih sodiščih izrečene kazni, ( ki niso težje, kakor denarna globa ali za-i por do enega leta in če niso bili v zadnjih desetih letih zopet obsojeni radi istega zločina ali prestopka.
Preiirane številke o avslrijsKiH n\m na sroskem.
Dunaj, 26. jan. (K. u.) Iz vojnega poročevalskega stana, se javlja: V italijanskih in srbskih poluradnih poročilih je opaziti stremljenje, da se čimda-lje bolj zvišujejo številke avstrijskih "ujetnikov iz decemberskih bojev, ki so jih sedaj izročili Italiji in Franciji. Najprej je navedlo število 60.000 ujetnikov, potem so poskočili na 70.000 in sedaj so dospeli že na 100.000. Nasproti tem ten-dencioznim pretiravanjem se more na podlagi avtentičnih podatkov, ki so ne
TT U ST"1* ''er*
i A
Črtice z ilaiijansKeaa Bojišča,
Izvirno poročilo »Slovencu«.
Kako se v sedanji vojni skrbi za telesno snažnost vojaka, o tem se je le tu pa tam v posameznih odlomkih poročalo. Da je pa ta skrb proti razširjanju nalezljivih bolezni res velikanske veljave, dokaže že statistika slučajev kužnih bolezni. Slišalo sc je večkrat preroke pri polni mizi in pri čaši piva, ki so trdili in gotovo še trdijo, češ, vojske bo naredila konec kuga, kolera in bogve kaka bolezen še. Ni pa temu res; te bi ne bilo takih sanitarnih naprav, Pač verjetno gotovo, zlasti v poletnih mesecih, ko so mrtveci neznosno smrdeli in jih ni bilo vsled ognja mogoče pokopavati. Škropili smo jih z apnom in ravno tako naša stranišča (na kaki njivi izkopana jama, takozvana »latri-na«). V balkanski vojni je nek avstrijski profesor pojav kolere na mah ustavil, na kar stoetno hiti ponosni. V japonsko ruski vojni se je pa našlo, da ■o ranjenci veliko prej ozdraveli, če so kopali in so prale rane, radi tega se v današnji vojni skrbi za umivanje in • : anje. Dokazano jo, da Nemčija in Av-
strija izdasta ogromne vsote v ta namen, ozdravita in izlečita nad 80 odstotkov ranjenih in obolelih, in žc to je za naše sovražnike hudo orožje in se ne morejo načuditi, odkod vendar jemljemo ljudi. Preje so bile nalezljive bolezni največji zadržek taktičnih načrtov, sedaj fake bolezni niso nikak zadržek, taktična misel ne zavisi od pojavov istih. Če pa se kje pojavi, tedaj sc pri tisti četi takoj bakteri o logično preišče in končno izvirek dožene. Higijena zasleduje moža celo v strelni jarek.
V dobrem starem Času so četo, pri kateri se je pojavila bolezen, razkropili na vse strani in jo tako le razširili, ravno nasprotno današnjim napravam in odredbam. Če se ne motim, je Napoleonovo vojaštvo razširilo po Evropi očesno bolezen potom razkropijenja.
Našim zdravstvenim odredbam se jo zahvaliti," da je vedno nova rezerva mož na razpolago in tla se jih vedno večje število vrne v bojne črte. Takim odredbam pa mora biti tudi zaledje hvaležno, ker isto je ravnotako proti boleznim zavarovano, kakor vojna moč. Chirurgya in Hygiea sta danes v vojni tako sorodni sestri, da ena brez druge ne doseže namenjenih ciljev, temveč le v tesni družbi.
Uš, ta »krotka« živalica, ima dandanes le kratko nit življenja. Kjer se
pojavi, so ji že za petami — kako, izvedeli bomo iz bližnjega opisa. Omeniti jc le, da je ta živalica hud sovražnik vsake vojske, ker je najzanesljivejši prenašalec, in zbiralec kužnih bolezni.
Prvo, kar moremo ogledati, je »mobilna pomožna postaja« ali bolje rečeno, »pomožni vlak«. Poveljnik istega je gospa R., ki ima štiri vozove in nekaj sanitetnih mož ter se vozijo ob fronti po železniških progah sem in tje. Kjer dobi ravno kak vlak z bolniki in ranjenci že priklopi istemu svojo »pomožno postajo« in med vožnjo prične svojo tlelo s tem, da, ker vozi s seboj dovolj sladkorja, čaja in drugih pijač, med drugim tudi vino, žganje — po-streza bolnikom in ranjencem na potu in jih pokrepi na ta ali oni način. Tudi svalčice se delijo. Takih »postaj« ali »vlakov« jc nad '20, vsi pod nadzorstvom člana »Rdečega križa« grofa Traun-Abensbcrg. Neverjetno, a vendar res, da jc v teku italijanske vojno ena sama taka. postaja nad 10.000 mož postregla, in okrepčala. Kakor omenjeno, priklopi taka postaja štirih voz svojo pomoč vsakemu vlaku. Nc trdim preveč, če omenim, da. so tudi že dobili laški ogenj in jih je tresla bora. Ni jim to mar, iz človekoljubja pozabijo sami nase. Pravo junaštvo, ki zasluži odlikovanj o.
Če se peljemo dalje, srečamo na progi morda kopalni vlak, ki vedno vozi med-----. Spredaj parni stroj
(lokomotiva) osebnega vlaka, ki daje gorkoto in paro, v sredi vlaka je pa stroj tovornega vlaka, ki daje za porabo potrebno vodo. Tak vlak šteje navadno po 10 voz in še več. Po dva do tri tisoč mož se lahko okopi je v enem dnevu v takem vlaku, obenem so tudi osnaženi uši, ker so 1i kopalni, vlaki zvezani tudi z desinfekcijo (pritisk štirih atmosfer pri 100 do 110 stopinj vročine). Tak vlak pride in ostane poljubno kje na odprtem polju na progi, kjer jo ravno vojaštvo. Takoj prične svojo delo. Vojaštvo sleče svojo zgornjo obleko, jo zveže skup in odda v voz za des-inficiranje, med tem pa gre v kopalne Vozove; v prvem oddelku sc sleče spodnjo oblačilo in gre v »Adamovi obleki« v drugi oddelek, da se opere z gorko vodo; ko to konča, gre v tretji oddelek za osušitev in nato v četrti oddelek, kjer dobi popolnoma sveže oprano perilo, nato pa prejme že vrlino obleko, ki se je med tem časom, ko se je kopal in umival, že očistila bacilov in pa »grdih« uši. Vojak jc torej Cisto prerojen in osnažen. V teh vozovih je prav prijetno, ziniti če brije zunaj ona kraška burja, katero je n Gregorčič pač pozabil omenili, ali mi mu ie bila rav-
razpolago, ugotoviti, da zaostaja dejansko število vojnih ujetnikov iz vojne proti Srbiji tudi za najnižjo tu na vedeno številko, in da se utegne naha jati v vojnem ujetništvu približno še 25.000 naših vojakov, ki so bili prišli v srbsko vojno ujetništvo.
Sklici zanievaio GiDra tar.
Barcelona. List »La Tribuna« je javnq vprašal špansko inteligenco, kako sodi o zopetnem zavzetju Gibraltara. Od konservativca Maura do strank na levici se je odgovorilo: Ponoviti se mora zopet teritorialna nedotakljivost Španske. Več jih je izjavilo, da je Gibraltar sramota Španske. Senator Albas je izjavil: Sodim, da osrednji velesili gotovo zmagata. Ob porazu Anglije in Francije se mi zdi gotovo, da zopet osvojimo Gibraltar.
Kardinal Mercier v Umu.
»Agenzia Štefani« poroča 21. t. m. iz Rima: Kardinal Mercier je sprejel člane komiteja italijanske katoliške akcije. Predsednik grof della Torre je prebral adreso, v kateri se posebno hvali kardinaldva ljubezen do bližnjega in njegovo stanovitnost, katero je pokazal kot državljan. V adresi stoji tudi, da ima poslanstvo cerkve dvojen cilj: pomirjenje narodov in brambo njihovih svetih naravnih pravic. Naj se to poslanstvo srečno izpolni, da bo trium-firal mir med narodi. Končno pošiljajo svoj pozdrav Belgiji. V svojem odgovoru je kardinal pohvalil belgijsko ljudstvo. V zaupanju v Boga prenaša naloženo preizkušnjo, močno v svoji pravici in krepko vsled simpatij celega sveta.
Kov uspeh naših Cel pri Cslavjii.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 26. jan. (K. u.) Uradno se
razglaša:
Naše čete so vzele ob goriškem mo-stiču v boju pri Oslavju del tamoinjlh postojank. Ob tej priliki so ujele 1197 Italijanov, med njimi 45 častnikov in zaplenile 2 strojnici.
Tudi na več drugih mestih bojne črte ob Soči so postali boji hujši. Odbili smo napade in približevalne poizkuse Italijanov proti Podgori, Sv. Mihaelu in proti našim postojankam vzhodno od Tržiča.
Naši letalci so metali bombe na sovražna bivališča in skladišča v Borgu In v Ali.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 23. jan. (K. u.) Na strminah Nozzola v Judikariji in severno od Mori v Val Lagarina smo odbili s protinapadi približevalne poizkuse sovražnih oddelkov proti našim postojankam. Topništvo in neki letalec je zopet ob-streljval Borgo v Val Sugana. Neka lastna baterjja ie zato obstreljevala ko-
Sedanje bolgarsko ozemlje.
lodvor Caldonazzo in poškodovala poslopje. Oddelki lastne pehote so se približali utrdbam na Lagazio (Falzarego odsek) in na Monte Piano (zgornja dolina Rienz) in so jih rušili z bombami. Da vrne napad na Dogno, je neka naša baterija izsirelila nekaj strelov na Trbiž. Gosta megla ob Soči je omejila delo topništvu. Odbili smo manjši sovražni napad v odseku Sv. Marija.
Dunaj, 26. jan. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 21. jan. V Val Lagarina so se vršile 22. t. m. majhne sovražne ofenzivne akcije naše pehote na pobočjih severno od Morta. V odseku fronte na levem bregu Adiže je otvoril sovražnik živahen ogenj iz pušk in strojnih pušk proti našim postojankam na severnih izrastkih pogorja Torta, ne da bi prešel k napadu ali povzročil kako škodo. V Sekstentski dolini je naša artiljerija 23. t. m. bombardirala Moos, kjer je pregnala sovražno posadko. Delovanje naših infanterijskih oddelkov v bovški kotlini in v tolminskem odseku je neprestano zaposlovalo sovražnika in ga prisililo, da je ustavil svoja utrjevalua dela. Tudi nekaj ujetnikov smo mu vzeli. Včeraj popoldne je otvorila sovražna baterija s severnega pobočja na hribu Sv. Mihaela iznenada ljut ogenj proti našim postojankam na Fortinu severovzhodno od Gradiške. Hitro in intenzivno koncentriranje ognja naše artiljerije zi sosednih odsekov je v slabi četrt uri prisililo sovražno baterijo k molku.
Italijanski ministrski svet.
Rotterdam, 26. jan. Po londonskih poročilih se je vršil v Rimu pod kraljevim predsedstvom ministrski svet, ki je razmotrival vprašanje, če naj bi Ita-' lija poslala ojačenja v Albanijo, ker sta Drač iirValona ogrožena. Cuje se, da je ministrski svet sklenil, da se bo Italija omejila na obrambo Valone.
Laški kralj se vrnil na bojišče.
Rim, 27. januarja. (Kor. ur.) Kralj Viktor Emanuel se je vrnil v vojno ozemlje.
Laške laži.
Dunaj, 26. januarja. »Popolo d' Ita-lia« ponavlja obrekovanja, da v Avstriji zelo trpinčijo laške vojno ujetnike. Prostovoljec Carlo Corsi da je vsled trpinčenja umrl. Temu nasproti se mora na podlagi uradnih poizvedb pribiti, da v ujetniških listinah v Avstriji Car-la Corsi sploh n i. V karanteni za vojne ujetnike v Ljubljani je bil italijanski seržent Corsi Corso pešpolka Ul, ki je vsled amputacije noge dne 5. oktobra umrl. Nogo sta mu odrezala italijanska vojna ujetnika zdravnika dr. Giovanni Perilli, polkovni zdravnik in nadzdrav-nik dr. Mario Mauro od 31. laškega pešpolka.
vojska z Rasi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 26. januarja. Uradno se poroča:
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 26. jan. (K. u.) Veliki glavni stan:
Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 24. januarja. (Kor. urad.) Naše topništvo je obstreljevalo pri Ilukstu uspešno nemške oddelke, ki so gradili utrdbe. Dele sovražnika smo s topniškim ognjem razkropili tudi ob srednji Stripi pri Burkanovu. Ob spodnji Stripi topniški boj. V boju za duplino, ki je nastala, ker se je razstrelil rov severnozahodno od Črnovic, je rabil sovražnik bombe z dušljivim plinom.
IZJALOVLJENI RUSKI PRODIRALNI POIZKUSI.
Budimpešta. Rusi so ustavili boje na besarabski bojni črti. Kako malo škodo 80 povzročili strašni naskoki sovražnika junaškim branilcem in kako vztrajno se je branila Pflanzerjeva armada, dokazuje najbolje dejstvo, ker niso avstrijske čete ohranile le svojih postojank pri Bojanu, marveč so celo nastopile s protiofenzivo ravno v sredi bojišča. Ruske prednje postojanke na višini severno od Bojana, kjer so trajno naše črte, so naši drzni saperji razstrelili; del sovražne posadke so naši ujeli. Ruse v sosednjih strelskih jarkih so avstrijske čete tudi vrgle iz njih in jarke nato zasule. Ruski prodiralni poizkus pri Črnovicah, pozneje ob Dnjestru pri Usciesku, pri mostni utrdbi Michalecer in pozneje pri Dubnu so se kljub siloviti topniški pripravi izjalovili. Naše čete drže neomajljivo svoje postojanke.
RUSKE PRIPRAVE ZA OFENZIVO.
Iz vojnega tiskovnega stana poročajo 25. t. m.: Ruska artiljerija je zadnjih 24 ur razvila na vzhodno gališki in besarabski fronti mrzlično delovanje; poleg tega se je opazilo živahno premikanje večjih kavalerijskih oddelkov in močnih pehotnih pnizvedo-valnih čet: znamenje ruskih priprav za ofenzivo. Fronto je pa avstrijska armada tako zelo utrdila, da bodo morebitni novi ruski napadi imeli prav tako malo uspeha kakor božični in novoletni. Rusko uradnoo i poluradno poročanje, ki je že naprej napovedovalo rusko ofenzivo mod Lvovom in Črnovi-cami, si sedaj pomaga s tem, da zadnji čas trdi, da o kaki ruski ofenzivi sploh ne ve.
RUSKI LETALCI NAD ČRNOVICAMI.
Črnovice, 24. januarja. V zadnjih dneh so opetovano prileteli nad mesto ruski letalci in metali bombe, ki so pa padle na polje. Prebivalstvo že prav dobro pozna ruska letala, ki so enokrovna. Iz strahu pred našimi obrambnimi topovi letajo ruski letalci zelo visoko. Prebivalstvo se je na te obiske že navadilo in je popolnoma mirno. Ruski letalci so doslej poizkušali napasti samo črnoviška predmestja, toda zaman.
BOJI OB BUKOVINSKI MEJI.
Curih. .Petrograjski poročevalec »Tempsa« izjavlja: Ruske vojaške kroge zelo skrbi pričeta zelo močna avstrijska ofenziva pri Črnovicah.
CAR ZA VOJNO DO KONCA.
Berlin, 26. jan. »Lokalanzeiger« poroča i/ Kodanja: Po poročilu »Petit Pa-risiena« je rekel car Nikolaj v razgovoru z merodajnimi francoskimi osebami:
»Odločnost? Imam je več, kakor le kdaj; prešinjen sem odločnosti. Če me bodo razmere prisilile, se bom umaknil tudi za Volgo do KamČatke, toda vedno bom enako odločen. Vzdržati, vedno vzdržati! Če se bo le kak narod upiral barbarom, tedaj bo to ruski narod.«
NEMŠKI VOJAŠKI GUVERNER V VILNI UMRL.
»Kurier Poznanski« poroča: V Vilni je umrl vsled pljučnice nemški vojaški gu-
no tako neprijetna kot nam, zato jo je pa rad pozabil, kakor bi jo tudi mi radi pozabili. Ti kopalni vlaki imajo seboj tudi brivce. Namerilo se je že, da se je dalo tej ali oni četi, ki je bila ravno na vrsti za kopanje, povelje si dati postri-či do golega lase, Kranjci in Štajerci so bili v tem oziru popolnoma trdovratni — hoteli so pridržati svoje »frizure«. Ko se je četa, kateri je bil tak vlak naročen, osnažila, jo odkuri drugam, kjer je potreben.
Kje pa je dobil kopalni vlak toliko sveže opranega perila, bode marsikdo vprašal. Čisto naravno. Vojaki, ki so bili določeni za kopanje, so odložili svoje umazane stvari, katere popelje ta kopalni vlak v nalašč zato postavljene »poljske perilnice na paro«, katere so postavljene ob celi bojni črti. Veliki železni kotel za lug, pralni boben (VVaschtrommel), centrifuga za ože-rnanje, parni stroj in nekaj sušilnic — to je vsa naprava; poleg tega nekaj za to določenih vojakov-peric, ki so v stanu na dan po več tisoč kosov perila oprati. Seveda to perilo ni likano, pač pa bolj higijenično očiščeno, nego isto naših gospodinj; poleg toga se s pericami ni treba jeziti, kot se to dostikrat zgodi, zlasti če so počasne in brbljave.
Vse te naprave so med seboj tako iesno sorodne, da si strežejo iz roke v roko in ena brez drugo ne more obstati, oziroma delovati.
Nekaj povse druzoga za vsakega vojaka zdravje so takozvane »marodne s-"bc«. Naš nadzdravnjk, dobrodušni g. dr. Jung, ki je s svojim dobrim nasvetom in človekoljubnim postopanjem pri Tia.^i četi ob?s priljubljen, naziva rad šaljivo barake, kier ima on svoio ordi-
nacijo in je v nji tudi taka marodna soba, z »hotel pri umazanem levu«. Jaz pravim barake. Pod tem imenom bi si kdo predstavljal nekaj za silo skup zbi-tega, da vleče skozi veter in burja. Toda te barake so dobro napravljene, obi-te z lepenko krog in krog, imajo večja okna, za ležišče je navadno vporablje-na lesena volna (Holzwolle) namesto slame, katere še za živad primanjkuje, na sredi takih sob ali barak pa razširjata ena ali dve peči svojo gorkoto; in zunaj je mraz in žvižga burja, da pri-pogiba drevesa. Pripomniti se mora, da so napravo teh barak v vsaki večji skupini, ki so namah in iz tal zrastle in o katerih se je že pisalo v »Slovencu«, da so kot amerikanska mesta z ulicami, — in katere služijo v ta namen, da se čete, ki so došle iz ognja, oziroma iz bojev, nekaj kilometrov za bojno črto odpočijejo za nove napore; torej neposredno za bojno črto takih barak-mest seveda ni, temveč le skrivališča, vsekana v skalo, cele kamenite, a vlažne dvorane, ali pa postavljena iz kamenja in prsti, v katere se mora zlesti po kolenih ln so v notranjščini ne more stati, temveč le sedeti ali pa čepeti, redkokdaj ležati.
Ko torej mož zboli, se javi zjutraj bolnega, nato gre k viziti v kak »hotel pri umazanem levu«. Če je taka bolezen, ki traja več tednov ali mesecev, se ga pošlje z listkom k pristojni divi-zijski zdravstveni komisiji, ki ga še enkrat preišče in ga ali obdrži v lastni baraki, ali pa pošlje zopet z listkom naprej na takozvano »tiralno postajo« (Absc.huhstation), o kateri se bo še pozneje govorilo. Čc jo pa obolel mož spoznan, da se bo v neka! dneh oozdravil,
sn ga vzame, oziroma pridrži v marodni sobi, ki je pod nadzorstvom zdravnika. Tu se mu da bolje ležišče na leseni volni, ima toplo sobo in počitek, katerega je današnji vojak najbolj potreben. Tudi gorkota vpliva tako dobro nanj, da pač kmalu okreva.
Oni pa, ki so prišli do ene tiralnih postaj, ostanejo tam nekaj dni, da se jih nabere večje število (včasih do 500 mož, bolnih in ranjenih), potem pa jih odpošljejo v notranjost dežele. Take postaje so navadno poleg železniških postaj v velikih, trdno in za gorkoto postavljenih barakah, v katerih ima službo več zdravnikov. Postrežbo oskrbujejo sanitejci. Ko se jih je nabralo zadostno število, pride »hlapon«, da, cel vlak, in z nakladanjem se prične, v vozove, v katerih je na sredi zakurjena peč. En pisk in hlapon nas odnese in nikdo razen vlak spremljajočega zdravnika ne ve, kam. Za postrežbo v vlakih so določeni sanitejci (Begleitpersonal), ki spremljajo vlake na vse strani monarhije. — Ranjenci pa, katere se naloži, dobe na prsa viden plakat, z raznimi napisi, n. pr. »nemiren«, »pozor ua zopetno krvavljenje«, ali »umetna prehrana« (Kochsalzeinspritzung), »se ne sme prekladati« ali pa pri strelih v trebuh: »se ne sme dajati krepčila«. — Pozabiti se ne sme izreči pohvalno tudi o usmiljenkah (navadno dekleta in žene bližnjih kraških vasi, ki nosijo belo oblačilo kot, veliko čast). Tudi žensko moramo ceniti, pokazala se je v tej svetovni vojni kot srčno in dobro sobo-riteljico ob moževi strani proti nebroj-nim sovražnikom.	*
Preje omenjeni \lak z bolniki in ranienci vozi seboi tudi lastno kuhinio
! in se med potjo kuha in deli gorka ju-j ha, meso itd. Ko dospe na določeno po-j stajo navadno kakega glavnega mesta, I pričakuje dovolj ambulantnih voz, oziroma voz cestne železnice na razpolago, da se popelje vojake v določene rezervne bolnišnice. Prišedši tja, se ga sleče, omije in obleče v sveže perilo, medtem ko mu odvzamejo suknjo in drugo površno obleko ter umazano perilo, kar se desinficira in opero, zatem ga spravijo v bolniško sobo. 2e sam pogled vsakega posameznega vojaka ti izda, kako vesolje ga prevzame, ko zagleda dobro mehko in čisto belo postelj o kateri se mu je že mesece in mesece spa-vajočem v dežju in blatu pod milim nebom in grmovjem na goli zemlji ali trdem kamenju — sanjalo in je mislil na svoj dom, kjer mu je žena ali mati, sestra pripravljala gorko. in mehko ležišče. Dosegel je tudi sedaj enako, če ne boljšo postelj, toda vsled bojev za dom in cesarja v kakem stanju? A na to se ne misli — oozabi se i to ob skrbni postrežbi usmiljenk in sanitejcev, ki na. vsak migljaj pazijo, da so takoj pri roki. Zdravniki so. trudijo po možnosti vsakemu olajšati bolečine s tolažbo in zdravili. Tudi ti zaslužijo na enem prvih mest biti v tej svetovni voini zapisanim z zlatimi črkami kot požrtvovalni soborilci naših( front. — Opazovalo se je že večkrat, to je sovražni zrako-plovec vrgel bombo, ki .ie ranila več ljudi in se je zdravnik trudil v potu svojega obraza z obvezovanjem, da se je pojavil nad obvezovališčom drug sovražni zrakoplovec. »Kritje!« se je klicalo, vse ie hitelo pod drevje, skale Itd., le za obvezujočega zdravnika ia klic ni bil. dasiravno je bil v veliki ne-
*
verncr generalni poročnik Wagner in bil
pokopan na'tamo5njem pokopališču.
GALI&KA 'DEŽELNA BANKA SE PRESELI V LVOV. Krakov, 24. januarja. Gališka deželna banki in gališki ■ Vojnokreditni zavod, ki sta bila doslej v Krakovu, sta dobila nalog, da se vrneta v Lvov. _ Preselitev se izvrši že v bližnjih dneh.
m, DUDYKIEWICZ NA RUSKEM OBTOŽEN.
Krakov, 24. januarja. »Naprzod« poroča, da se je proti bivšemu poslancu in voditelju rusofilov dr. Dudykiewiczu, ki je bil ob vojni pobegnil v Rusijo ter mu je bila izročena pomočna akcija za z njim pobegle njegove somišljenike, — uvedla obtožba radi poneverjanja podpornih denarjev,
VRHOVNI RUSKI MINISTRSKI SVET.
Geni. Ruski ministrski svet je skle-Jl, da izvoli iz svoje srede vrhovni ministrski svet z nalogom, da rešuje vsa na-rodno-gospodarska, industrijska in politična vprašanja, ki so v zvezi z vojsko.
IZPUŠČENI POLJSKI VOJNI UJETNIKI.
Petrikov. Uradni list c. in kr. okrožnega poveljstva v Janovu poroča, da so izpustili iz vojnega ujetništva naši 1000 poljskih vojnih ujetnikov iz krajev, ki smo jih zasedli na Ruskem Poljskem. Izpuščeni vojni ujetniki se vrnejo na svoj dom. Če se poizkus obnese, jih oproste še več.
DUMA ZOPET PRELOŽENA. Stockholm, 26. jan. »Rječ« poroča, da je duma zopet preložena na začetek marca.
ODKRITA ZAROTA V PETROGRADU.
Stockholm. (Kor, ur.) »Ruskoe Slovo« poroča: V Petrogradu so zaprli znana politika Mijakotina in Vodovozova, prejšnjega poslanca dume Bramzona in politika Gisti in Kopički. Policija je udrla ponoči v njih stanovanje. Zakaj so jih zaprli, ni znano. Zaprli so v isti noči še 48 oseb, češ, da pripadajo neki prekucijski zaroti.
No Balkona.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Dunaj, 26. januarja. Uradno se poroča:
Pooblaščenci črnogorske vlade so podpisali sinoči ob 6. uri dogovore o položitvi orožja črnogorske armade. Razorožuje se črnogorska armatla brez vsakih težav in se je razširila razorožitev tudi na okraja Kolasin in Andrl-Jevice.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 26. jan. (K. u.) Veliki glavni stan:
Nobenih posebnih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
X
X
O koncu črnogorske vojske
poročajo vojni poročevalci 25. t. m. iz vojnega tiskovnega stana: Če skromno sodimo, je premišljen nastop proti Črnigori—Albaniji v prvem odstavku zaključen. Črnagora je premagana; ofenzivne sile ni nobene več, defenziva tudi
varnosti, temveč je obvezoval dalje. Tako služi danes naš avstrijski požrtvovalni in človekoljubni zdravnik.
Gotovo pa vsakemu bralcu ne bode znano, da v vojni vojaki tudi na duhu zbole, in to morda vsled hudega sovražnikovega ognja ali pa vsled vednih misli na dom; — kratkomalo orarači se jim um. S takimi je pač križ, pa kaj, z močnim spremstvom so brez orožja varni in se jih istotako pošlje v opazovalnice ln norišnice. Groza vojne je omračila um tudi civilnemu ljudstvu. Pri izpraznitvi Gorice se je videlo več takih revežev (tudi žensk) iz boljših krogov, ki so morali zapustiti nenadoma svoje imetje. Vojaška oblast jih jc istotako poslala v zdravljenje.
Če še omenim neposredno za bojno črto se nahajajoče obvezovalnice, tedaj bodo menda vse vojaške zdravstvene naprave v »moderni« vojni naštete. Tu s?m pride ranjen vojak, da ga zdravnik obveže, ali ga pa, če je hudo ranjen, prinesejo sanitejci. Ko se to zgodi, se ga pošlje z vozom do postaje. Ti vozovi ali pa avtomobili vozijo samo ponoči do postaje p0 vojaštvu postavljene poljske železnice in od tu dalje kakor spredaj omenjeno, do tivalne postaje. Dogodilo se je pa že, n. pr. v Dalkišču, da je L ah on poslal granato, ki j<> ranila ali ubila že obvezane na slami ležeče ranjence.
V vojni je človek vsak dan med življenjem in smrtjo.
Skoro bi se vprašalo: »kni pa je .vendar človek?«
ne pride več v poštev, ker so zasedene vse važnejše točke. Mogoča je morebiti le^še mala vojska, ki se jo nam pa tudi nf bali, ker smo izkušeni na Balkanu. Če se misli, zdaj se hitro prodira v Albanijo, bi to bilo preveč rečeno. Postopamo bolj zistematično. Z zasedbo Ska-dra smo istočasno zadeli dve muhi: popolnoma smo zaprli Črnogoro in si osvojili najpripravnejši vhod v Albanijo. Zdaj utrjujemo, kar smo pridobili. Zdaj urejamo zveze med skupinami v Nikšiču, Danilovgradu in v Podgorici, utrjujemo Skader in gradimo ceste, ki nas zvežejo z zaledjem. Važna je posebno zveza med zbirališčem v Skadru čez jezero v Bojano in čez Bar. Zvezu-jemo tudi naše čete v Podgorici čez Berane s četami, ki še stoje v vzhodno-črnogorskih gorah. V severni Albaniji so še povodnji. Ceste, ki itak niso dobre, so poplavljene, reke narastle. Graditi se morajo ceste in mostovi, da se bo prodiralo dalje. Ob morju je ravno obrežje do 10 km daleč poplavljeno. Zdravstvene razmere so pa pozimi ugodnejše kakor poleti.
Položaj v črnigori.
Dunaj. Kraljev beg iz Črnegore v deželi in glede na prebivalstvo ni izpremenil na kapitulaciji Črnegore ustvarjenega položaja. Orožje se izroča redno. Dogodki, o katerih poroča časopisje sporazuma, niso prebivalstvu znani. Narod ve, da se kralj ne nahaja v deželi.
General Vukotič se sam udal našemu poveljstvu.
Kotor. »Agence Ha vas« trdi, da vodi tisti del črnogorske vojske, ki nadaljuje boj proti Avstriji, general Janko Vukotič. General Janko Vukotič se je pa s še dvema črnogorskima generaloma v Danilovem gradu sam predstavil avstrijskemu poveljstvu. Lahko se pribije, da se vse črnogorske vojaške in civilne oblasti, ki se sesta-nejo z avstrijskimi vojaškimi poveljstvi, ravnajo tako, kakor je naprosil v ponudbi za sklep miru kralj in cela njegova vlada in niti ne slutijo, kaj da izjavljajo v inozemstvu razni črnogorski generalni konzulati.
Kralj Nikolaj v Lyonu.
Lyon, 26. januarja. Kralj Nikolaj je včeraj dospel sem. Minister Cochin, ki ga je hotel pozdraviti, je zamudil vlak in ga ni bilo pri sprejemu. Kralj si je pripel vse redove, kar je številnemu prebivalstvu zelo imponiralo. Z njim sta došla princa Danilo in Peter, več ministrov, srbskih častnikov in 20 vojakov. Ker v hotelu, kjer je izstopila kraljica, ni bilo več prostora, so kralja spravili v Grand Hotel. Župan je izjavil, da bo dal kralju na razpolago vilo. Poučeni krogi trdijo, da so nastali prepiri v kraljevi rodbini. Princ Danilo noče ostati pri svojem očetu, marveč vstopiti v francosko armado. Nima nič proti temu, da postane princ Mirko prestolonaslednik.
Kako pozdravljajo Francozi črnogorskega kralja.
Genf. Zmerno francosko časopisje pozdravlja Nikolaja ob njegovem prihodu, radikalci pa pišejo, da je dohod igra, ki iztrezni. Poročevalci vseh listov so očitali Nikolaju, da je varal več let sporazum. Isti listi slave zdaj črnogorskega kralja, ki se jc izročil velikodušnosti Francije. »Libro Parole« in »Ra-dical« pišeta: Tragika svetovne vojske potrebuje morebiti tako opereto, da se more primerjati pravo junaštvo.
Črnogorski kraljevič Danilo odpotoval na Cap Saint Marlin.
Rim, 27. jan. (Kor. ur.) Po pismih došlih iz Lyona je zapustil kraljevič Danilo s svojo ženo Lyon in se je odpeljal na. Cap Saint Martin.
Svoboda črnogorske vlade.
Genf. Po pariških poročilih ostane črnogorska vlada v Lyonu le začasno. Po posvetu s sporazumom si je črnogorska vlada pridržala popolno akcijsko svobodo.
Srbija za odstop Nikolaja.
Cnfih. S srbske strani se predlaga sporazumu, naj se črnogorsko kraljevsko vprašanje tako reši, da Nikolaj odstopi in naj se proglasi kraljevič kot začasni vladar združenih srbsko črnogorskih cležel.
Rusi in Lahi.
Budimpešta. Iz Petrogratla se br-zojavlja: Povodom črnogorske kapitulacijo je pisalo rusko časopisje, da upa, Italija postavi v Albaniji nasproti avstrijskim silam močan nasip, zgodilo se je pa narobe. Rusko časopisje ostro piše, da je Italija zonet potegnila svoje zaveznike. V Albaniji ni niti sledi odpora, nasprotno vse kaže, da so umikajo Lahi iz Albanije.
Lugano, 26. jan. »Giornale d' Italia« sepeča s kritikami ruskih listov o politiki in o vojaškem nastopu Italije. Kritike niso upravičene. Pač ni mogoče iajiti, da je vplivalo neugodno na vojne dogodke, ker sta ostali Srbija in
Črnagora junija 1915 v defonzivi, ker bi se bili razvili dogodki popolnoma drugače, če bi bila ofenziva proti generalu Boroeviču v Bosni zabranila, da ne bil mogel voditi svojih čet proti Italijanom ob Soči. Da se je popustila ofenziva, ni kriva Italija, marveč rusko umikanje ob Dunajcu, vsled katere se je podrla najkrčpkejša opora malih balkanskih držav. Italija tudi ni zakrivila diplomatičnih napak nasproti balkanskim državam.
Italijanska poročila.
Lugano, 26. januarja. »Giornale d' Ita-ila« piše, da so poročila iz Črne gore izredno kratka in zmedena. Zdi se, da se nahaja Črna gora v stanju popolne anarhije. (?) Zasedenje Skadra po avstrijskih četah uradno še ni potrjeno, pravtako še ni gotovo, da se črnogorske čete umikajo iz Drača. Princ Mirko je regent Črne gore in ima pravico, da sklepa pogodbe s tujimi silami.
Rusija ni pričakovala, da se Črnagora uda.
Berlin. Vsi petrograjski listi na-glašajo, da Rusi niso pričakovali črnogorske predaje. »Novoe Vremja« piše: Prepričani smo bili, da Črnegore ni mogoče zavzeti in priznavamo žalujoč dejstvo moralne važnosti, ker je Črnagora, 5001etna nepremagljiva trdnjava slovanstva ravno zdaj položila orožje.
XXX
Pasič govori.
Rotterdam. Na Krfu je izjavil Pasič poročevalcu lista »Daily Chronicle«: Srbija nadaljuje boj, če bi bili poraženi tudi vsi zavezniki Srbije. Če bo potrebno, se vojskuje še dve leti. Zdavnaj bi bila že lahko sklenila mir, a sprejeti ni hotela pogojev, ker bi jo bili ločili od njenih zaveznikov.
Kdo je kriv nesreče Srbije.
V Nišu v dvorcu srbskega prestolonaslednika so našli dvoje pisem in eno brzojavko, katere je poslal prestolonasledniku ruski car Nikolaj. Iz teh pisem in brzojavke se jasno vidi, kako je bila Srbija po svojem prestolonasledniku v rokah Rusije. Car Nikolaj izrecno pravi prestolonasledniku, da ne bo mogel nikoli ustvariti velike Srbije, ako mu ne pomaga Rusija. Po sarajevskem atentatu mu piše car, da naj pod nobenim pogojem ne razpusti »Narodne Obrane« in naj ne izpolni pogojev avstrijskega ultimata, ker bo Srbiji pomagala Rusija, ako jo napade monarhija. Kakor se vidi, je Srbija držala besedo, samo Rusija ni mogla svoje.
Vojvoda Putnik živi.
Bukarešt, 26. januarja. Srbsko poslaništvo dementira vest o smrti vojvode Put-nika. Putnik je zopet prevzel vrhovno poveljstvo in organizira srbsko armado na Krfu.
XXX
Drobne grške novice.
>.Stidslav. Korresp.« javlja, da so odstavili atenskega policijskega načelnika polkovnika Zyndrakakisa, ker je zadnje čase premalo skrbel za red in je bil zelo velik prijatelj Venizelosa.
Na otoku Samosu je ententa menda zopet umetno uprizorila nemire. Nastopile so roparske čete, kar naj bi bil ententi povod za nastop. Grška vlada je poslala več ladij s četami, da zadušijo nemire.
Gustav Herve pravi v »Victoire«, da ententa še vedno preveč lepo ravna s kraljem in ker je kršil ustavo, ko je odslovil Venizelosa in razpustil zbornico, bi ga ententa kot varuhinja grške ustave morala zapreti. Kar se še ni zgodilo, še lahko pride.
Važna pogajanja med Grško in Bolgarijo.
Frankobrod; 26. januarja. »Frankfurter Zeitung« javlja, da se med grško in bolgarsko vlado vrše važna pogajanja. Grška je dobila obljubo, da se ji bo izpolnilo njene zahteve v južni Albaniji.
Venizelosa bodo zaprli?
Budimpešta, 26. jan. »Vilag« javlja iz Aten: Že pred nekaj dnevi jc vlada naročila državnemu pravdništvu, da naj začne proti Venizelosu in njegovim bližnjim pristašem poizvedbe radi državi nevarnega delovanja. Državno pravdništvo je dobilo toliko gradiva, da bo sedaj vložilo obtožnico. Venizelosa, ki je že del j časa v Solunu, bodo pozvali v Atene; če ne bi hotel priti, ga bodo takoj zaprli.
Francosko uradno poročilo.
Pariz. (Kor. ur.) Orientska armada. Skupina 32 francoskih letalcev jc metala bombe na Gjevgjeli in na Bitolj. V Bitolj so vrgli naši letalci nad 200 bomb.
XXX Ofjri potujejo po Albaniji.
Budimpeštanska korespodenca javlja. da je ogrski trgovinski muzej naročil svojemu črnogorskemu in skader-skemu dopisniku, prepotovati vse važnejše tamošnje kraje in sc poučiti o razmerah trgovcev.	I
Proti Sv. Ivanu Meduanskemu.
Bern. »Idea Naziontlc« poroča dno 23. t. m.: Sv. Ivan Meduanski že zasedajo, ker prodirajo proti rnestu močni avstrijski oddelki. Ostanki bežeče črnogorsko in srbsko vojske izkušajo priti v Drač.
Italijani popolnoma izpraznijo Albanijo.
Berlin. »Ruskoe Slovo« poroča iz Rima: Sprijaznujejo se z mislijo, da izpraznijo popolnoma Albanijo. Ker italijanskih čet niso mogli povišati na potrebno višino 150.000 mož in ker je transport čez Jadransko morje vsled nevarnosti podmorskih čolnov vedno nevarnejši in ker prodirajo Avstrijci skozi Črnogoro, ne preostane drugega, kakor da zelo hitro umaknejo italijansko čete v Italijo, da so izognejo polomu.
Primorske novice.
Princ Hohenlohe pri naših dunajskih beguncih. Notranji minister, bivši tržaški namestnik princ Hohenlohe, kaže že od začetka posebno sočutje z begunci iz juga. Te dni je obiskal v 10. dun&jskem okraju dom za beguncc. Jc pet hiš za 1500 oseb, moderno urejenih, z malimi stanovanji, kjer imajo begunci brezplačno stanovanje in 90 vin. podpore na dan. V hiši so velike pralnice, kopališče in jedilnica za 200 oseb, otroški vrtec, dve šoli, čevljarska delavnica, krojaška delavnica in soba za šivanje in pletenje. Minister je govoril z begunci, ki so zadovoljni s svojim pribežališčem.
Premeščenje goriških deželnih uradov. Goriški deželni odbor je sklenil, da se premestita kmetijski in tehnični deželni urad z Dunaja v Ajdovščino.
Za vojaške grgbove na Goriškem. Goriški deželni odbor je poslal županstvom in župnim uradom okrožnico, v kateri toplo priporoča, da skrbe za grobove padlih junakov. Vsak grob mora imeti križ z imenom in drugimi podatki o v njem pocivajočem vojaku. Tudi naj so skrbno vodijo imeniki vseh v posameznih občinah oziroma, župnijah pokopanih vojakov.
Tržaško časopisje. Ko je napočila iredentistično-patriotična prehodna doba, tedaj si tržaški krogi niso znali pomagati. Rodili so se dnevniki, ki so umirali kot muhe enodnevnice. Prišli so drugi pismarji, ki tudi niso imeli obstanka. Naposled sta obstala »Cittadi-no« in Lavoratore«: edinoi merodajni glasili. Eden od teh dnevenikov — Čit-tadino — jc postal jetičen in morda bomo kmalu čuli, da je šel tja, od koder ni vrnitve. Po pokojnem »Piccolo« je priglasil dedščino »II Lavaratore«. Ta dnevnik izdaja sedaj tudi večerno izdajo. Resnici na ljubo bodi povedano: on ima prvenstvo
Iz Naftrezme. Kdor pozna naš Kras, ve, da s svojimi pridelki ne more niti pol leta prehraniti svojega prebivalstva. KraŠevci se bavijo doma največ z vinogradništvom in živinorejo, poleg tega pa zahajajo iskat zaslužka, da si morejo nakupovat potrebnega živeža Poleg mest pa je tudi Nabrožina, ki s svojo kamnoseško industrijo daje zaslužka mnogim družinam kraških domačinov, pa tudi takim iz Furlanije — NabreŽina je obrten kraj in je zato najhuje prizadeta po sedanji vojni, čim je zmankala obrt — kar se jc sedaj faktično zgodilo, — je Nabrežina izgubila takorekoč vse. V Nabrežini je navadno delalo nad 2000 delavcev. Sedaj pa se sploh ne dela. Vsled tega mora mnogo družin trpeti veliko revščino Priznano bodi, da je občina nabrežin-ska vso storila, da vsaj nekoliko ublaž' ta žalostni položaj.
C. kr. pomorska oblast v Trslu sporoča: Voditelj c. kr. pomorsko oblasti, dvorni svetnik grof A 11 c m s - H e i 1 i-genkreuz, se mudi sedaj v Trstu m uraduje v predsedništvu c. k. pomorske oblasti.
Lovrenc PerSolja, rojen v Kojskem pri Smartnem v Brdih pri Gorici, je poslal j z o i b i r i j e J. Bric v Hudojužno ta-lc Ust: Dragi prijatelji! Prosim Vas, ako bi Vam bilo mogoče poizvedeti o mojih starših, ako so bežali proč od doma. čc Vam je mogoče, pošljite ta list v kak časnik, ako Vam izhaja, Z Vašim sinom Francetom sva skupaj. Prosim, storite mi to dobroto, ker nisem že 15 mccecev dobil od doma nobenega odgovora. Moj naslov: Vojenno pljenn j Lovrenc Pcršolja, St. če-Ijabinsk, Omsfcaja žel. doroga, Sibirija,
Kontora 18. učastka. Gobe Orembo, Rusija.
Iz ruskega ujetništva se je tudi oglasil Franc Bric iz Čeljabinska in Jakob C v e k iz Ostropola v volinjski guberniji. Oba sta doma iz Hudejužne. Dalje Franc S t u c i n r. v Zakojci iz Tatarska v Sibiriji.
Aprovizacijska komisija v Trstu
je v svojih 16 razprodajalnicah prodala od 17. t. m. do 23. t. m. (21 teden) za 135.860 K 30 h živeža.
Potres. Seismografični aparati pomorskega observatorija so 24. t. m. za beleževali močni potres, čegar vulkan je bil oddaljen do 2200 kilometrov. Cen-trum zemeljskega gibanja se po vulka-nični kalkulaciji nahaja v Ameriki. Kretnja vulkanične periode je trajala + 2 uri 6 min. 39 sek.
Mestna zasiavijalnioa v Trstu postavi dne 26. t. m. na javno dražbo ne-dragocene predmete serije 136, zastavljene meseca avgusta 1914 na bel listek od št. 204.500'do štev. 205.500.
Smrtna nezgoda. 171etni Rihavd Brajda iz Trsta, stanujoč v ulici S. Ser-gio št. 2 je delal na železniški progi Sv. Marko do črte Broletto. V tem je pri-dirjal vlak ter povozil Brajdo, katerega so na sto kosov razmesarjenega našli na progi. Kose mrtveca so prepeljali na pokopališče. Njegovi tovariši čistijo okrvavljeno progo.
Umrl je-v Waltendorfu pri Gradcu g. Fran Ličen iz Gorice, star 84 let.
— Samomor. 561etni Jožef Centassi v Trstu je pred 13 dnevi poslal svojo ženo na trg. da ondi nakupi živež za kosilo. Žena so je vrnila, a moža ni bilo. Iskala ga je dolgo — tudi na policiji, a brez uspeha. Dne 25. t. m. pa je šla slučajno na podstrešje, kjer ga je v svoje veliko presenečenje našla mrtvega. Mož se je zastrupil s plinom. Zdravnik rešilne postaje ni opravil druzega kot svoj uradni del dolžnosti, ugotovivši pred 13 dnevi nastopivšo smrt.
Samoumor 151etne deklice. V Trstu se je zastrupila s karbolno kislino 15letna Ev-genija Mihajlovič, stanujoča v ulici Andrea Palladio 2. Kaj jo je gnalo v smrt, ni znano; stariši so obupani.
Na morju.
Nemška bojna črta med Dixmuide in La Bassee.
Avstrijski možnarji na Galipr!"u.
Dunaj, 26, januarja. »Wiener Tagblatt« poroča iz Carigrada: Na Galipoliju sta se nahajali dve avstrijski možnarski bateriji (izdelek Škoda) pod poveljstvom stotnikov Barbera in Manuscheka. Ol.a stotnika in vsi častniki baterij so odlikovani. Dne 27. in 28. novembra so se vršili glavni boji naših baterij s , sovražnimi postojankami. Glavni napad na Angleže sa je izvedel 18, decembra. Avstrijski možnarji so ob-suli angleške tooove s točo krogel, kar se je ponovilo še dva dni pozneje in na sveti večer.
Angleško poročilo o bojih v Mezopotamiji.
London. (K. u.) 24. jan. Rcufer. Vrhovni poveljnik v Mezopotamiji poroča, da se jo sklenilo 22. t. m. premirje nekaj ur, da se odstranijo ranjenci in pokopljejo mrtveci. V zadnjih 48 urah je narastla reka Tigris v Kutu za se-I dem in v Amaromu za 2x/> čevlja, kar I onemogočuje kretanje čet na suhem, i General Tovvnshena poroča, da je preskrbljen zadostno z vsemi mogočimi stvarmi in da se njegove čete niso bojevale.
Angleški podmorski čoln potopil »prijateljsko« povodno letalo ln torpedov« ko.
Dunaj. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Londonski Reuter-jev urad poroča po rimskih Listih, da je nek angleški podmorski čoln na severnem Jadranskem morju neko avstrijsko povodno letalo potopil in da je ujel posadko. Torpedovko, ki je hitela na pomoč, so torpedirali in potopili. Glede na to se izvaja: C. in kr. vojna mornarica nc pogreša nobene torpe-dovke in nobenega rušilca. Če je pa angleški podmorski čoln dejapsko uničil s torpednim strelom torpedovko, more biti žrtev le kako vozilo brodovja sporazuma. Angleški podmorski čoln bi sledil le zgledu francoskega pqdmor-skega čolna »Foucaulta«.
Ponesrečen angleški podmorski čoln.
Haag, 26. januarja. (K. u.) Morna-rični urad obvešča: Angleški podmorski čoln H 6 je ponesrečil vsled konstrukcijske napake v Friesche Gat med Schirmonikoog in Ameland približno dve in pol morske milje v nizozemskih teritorialnih vodah. Poizkus nizozemske mornarice, da rešijo čoln, niso uspeli. Nizozemska vlada je sklenila, da internira posadko kakor tudi čoln, če ga dvignejo.
Boli na zali.
NEMŠKO URADNO POROČILO,
Berlin, 26. jan. Veliki glavni stan:
Francozi so poizkušali z velikim Številom protinapadov zopet pridobiti jarke, ki smo jih njim iztrgali vzhodno od Neuville. Vselej smo jih odbili večkrat z ročnim metežem. Francoske razstrel&e v Ar g onih so zasnle na mali razdalji naš jarek .Pri višini 285 severovzhodno od La Chalade smo zesedli neko razstreljeno duplino, potem ko smo vrgli napad sovražnika.
Mornariška letala so napadla sovražne vojaške zaradbe pri La Panne, naša vojna letala pa kolodvorske naprave zri Loosu, jugozahodno od Dlx-ur -" 'zn in Bethune.
Vrhovno vojno vodstvo.
Arras obstreljevan.
Genf, Lvonski listi poročajo iz Amien-sa, da je nemško topništvo zadnje dni zelo živahno obstreljevalo Arras. Več oseb ie ubitih.
Boji na Flanderskem.
Pariz, 25. januarja ob 11. opoldne: V Belgiji blizu izliva roko Ysor in pri Nieuportu je streljal sovražnik izredno
ljuto s topovi. Izstrelil je do 20.000 gra- ' nat. Po dosedanjih poročilih je poizkušala nemška pehota prodreti, a Jo je zadržal zatvorni ogenj, izvzemši nekaterih skupin, ki jih je razkropil takoj naš ogenj, sovražnik ni zapustil svojih jarkov. Topništvo je delovalo na obeh straneh zelo živahno pri Boesinghee, Hetsas in Steenstrate. Ogenj strojnic naše pehote nodpiran po topniškem ognju, je vrgel sovražne oddelke, ki so poizkušali prekoračiti prekop pri Het-sasu. Sovražnik je poizkušal zopet na--pasti v Artois našo bojno črto zahodno od ceste Arras—Lens, ko je izvedel raz-strelbo, a ni uspel. Severno od Soisson-sa so porušile naše baterije sovražne strelske jarke od višine 129 do vzhodno od Ferme Go§at. Naš topniški ogenj, vodili so ga naši letalci, je resno poškodoval neko nemško baterijo.
Ustavljen železniški promet na Francoskem.
Amsterdam. V notranji Franciji so ustavili ves promet na železnicah, da prepeljejo med 25. januarjem in 1. februarjem 100.000 Angležev iz Calaisa v Marseille.
Poincare obišče Nikolaja v Lyonu.
Genf. Lyonski listi poročajo: Črnogorska kraljeva rodbina je zopet odpotovala iz Lyona, le kralj Nikolaj in čr-nogorski ministrski predsednik sta ostala v Lyonu, kjer pričakujejo Poin-carčja.
Agitacija za konfiskacijo premoženja na Angleškem.
Berlin, 25. jan. »Lokalanzeiger« poroča iz Holandskega: Na Angleškem z vso resnostjo agitirajo, da se zapleni del narodnega premoženja in sicer daleč preko one mere, katero jc danes svet smatral za »davek«. Ker je osrednja zveza 300.000 železničarjev in uradnikov mnenja, da se mora z vsemi silami boriti proti konfiskaciji za orožje sposobnih mož, katerih premoženje je samo njihova delovna sila, pa pravi sedaj zelo resen list »Nation«, da mora z prisilno vojaško službo iti vsporedno zaplenitev premoženja in posesti. List pravi, da se samo s posojili ne da vsega doseči. Zakaj naj bi tisti, ki ostane doma, mirno vlekel svoje obresti, dočim naj drugi- tvega svoje zdravje in življenje in zase in za svojce izgubi dohodke. Vse dohodke, ki presegajo eksistenčni minimum, je treba v slučaju potrebe zapleniti v korist države.
Angleška delavska stranka podpira vlado.
London, 27. januarja. (Kor. ur.) Reu-ter: Na letnem posvetu delavske stranke se je s 502.000 glasovi proti 602.000 glasovom sklenila po strokovni zvezi pristaniških delavcev predlagana resolucija, s katero se posvet obveže, da bo po možnosti podpiral vlado glede na nadaljevanje vojske.
Angleška kupuje živila po vseh nevtralnih državah.
Berlin, 26. januarja. »Vossische Zei-tung« poroča iz Amsterdama: Svojo trgovinsko vojno hoče Angleška poostriti tudi z nakupom žetve v nevtralnih državah. Nakup 80.000 vagonov rumunske pšenice je bil le prvi korak. Angleški trgovci skušajo sedaj za angleški račun nakupiti velike množine živil v Holandiji in Skandinaviji, da preprečijo uvoz v osrednji državi.
Službena dolžnost na Angleškem.
London. Gosposka zbornica je sprejela parlamentno predlogo v tretjem in vojaško službeno predlogo v drugem branju.
Angleška pritiska na Portugalsko.
Lugano, 6. jan. V laškem časopisju se zopet najdejo vesti o portugalski mobilizaciji. Nek Portugalec v Rimu poroča o važnih konferencah med angleško in portugalsko vlado v Lisaboni. Močna nemška stranka pod vodstvom bivšega zunanjega ministra Magatastos in stotnika Camacho je začela protiagi-tacijo.
Turčija v vojski.
turško uradno poročil j.
Carigrad, 25. januarja. (K. u.) Iz turškega glavnega stana:
Iraška bojna črta.
Sovražnik, ki je imel pri Selatine strašne izgube, ni obnovil napadov. Pri Kut-el-Amara topniški boj, ki je od časa do časa ponehal. Ponoči 18, t. m. smo presenetili uspešno sovražni tabor zahodno od Kornu. Sovražnik je imel veliko mrtvih in izgubil tudi veliko živine. Tu je, kar se redkokdaj zgodi, zapadel sneg. Sledil je oster mraz.
Kavkaška bojna črta.
Nič novega izvzemši nevažne praske na desnem krilu severno od reke Murad. Na ostalih bojiščih se položaj ni izpremenil.
lu tijk u |VE N^-O
T^ll___r ""i........I ...........
Mizozernskfl M u oliolela.
Haag, 27. jan. (Kor, ur.) Kraljica Viljemina je obolela.
Poikovii lloose v HerllRii.
Berlin. (Kor. ur.) V Berlin je došel zaupnik VVilsona, polkovnik House, ki potuje po vojskujočih se državah, da pouči ameriške zastopnike o mnenju predsednika.
Zemljevid k bojem ob bukovinski in besarabski meji.
Bomo juDna vzgojci v vojnem tm.
»V vojno gremo, da bi se enkrat našim otrokom dobro godilo.« Tako je napisal neki brambovec na zunanjo stran železniškega voza, v katerem se je peljal na bojišče. Prav je imel. Krajše in točnejše se pravzaprav zadnji namen vojne ne da označiti. Kajti kdo naj uživa oni trajni, častni mir, katerega imajo pred očmi vsi zvesti sinovi domovine v tem orjaškem boju, če ne mladina? In kdaj naj dozore sadovi vseh teh žrtev, če ne v bližnji bodočnosti, Da, v gotovem smislu res: Bodočnost domovine — to je mladina. In zato je vzgoja za domovino tako neizmerne važnosti. Vsa kri bi bila zaman prelita, vse dobro bi bilo zaman žrtvovano, ako mladina ne sprejme vase tistega duha, ki je razplemenel avstrijska ljudstva k taki nesluteni enodušnosti in požrtvovalnosti. Mladina se mora učiti pravega razumevanja sedanjega velikega časa, to se pravi: če že ne more popolnoma doumeti, naj vsaj sluti, da gre sedaj za odločitve največje dalekosežnosti, za dobrine najvišjega reda, za biti ali ne biti celih narodov. Ne smemo pa misliti, da je vse opravljeno s tem, da mladina sodeluje pri domoljubnih zbirkah in prireditvah, da vriska in prepeva ob zmagah na bojiščih. Za vse to je mladina samaposebi navdušena, to je za njen živahni duh kakor nalašč. Toda raz-plamenjeno navdušenje tudi v domovinski vzgoji še ne zadostuje, da, niti ni glavna stvar. Važnejše je, kakor priznavajo vsi razsodni pedagogi in kakor so že opeto-vano naglasili najodločnejši vojskovodji, da se mladina nauči samozataje in vztrajnosti. Ravno zato, ker mladina lažje premaga in jo je lahko navdušiti, naj se ji ničesar ne pregleda v njenih dolžnostih. Ob sedanjih obilih prilikah za domoljubno delovanje je nevarnost, da bi vsled tega ne trpelo učenje. To razdvojenost treba premostiti s čini samozataje. Pri tem se ne sme pozabiti, da mnoge okoliščine, kakor draginja, izpremenjen šolski red, preobr-I njeno gospodinjstvo, že samoposebi učinkujejo kot vzgojni činitelji. Zato niti ni potrebno iskati še izrednih prilik, kajti preveč še s kruhom ni dobro, kakor pravi pregovor. Še veliko bolj nego drugače je v mladini gojiti pristnega duha in jo vedno in vedno opozarjati, da si domoljubje in vera ne le ne nasprotujeta, marveč da prvo vedno temelji v globokem verskem mišljenju, Da, Grkom in Rimljanom je oboje veljalo za eno: pro aris et focis — za ognjišče in oltar, pod tem geslom so se borili, Domoljubje je pač le del one velike ljubezni, ki jo daje Bog za vse, kar je božjega, Zato tedaj tudi v vojnem času ni treba nobenih novih posebnih priredb za probujo domovinske ljubezni: Zadostuje, da se vse to, kar nam naklanja vojna, prenaša in premaguje v pravem krščanskem duhu in da se mladina nauči s svojim trpljenjem in potrpljenjem služiti splošnemu blagru, domovini. Tisti med nami, ki smo ostali doma, je najboljši patriot, ki nad neprijetnostmi, ki jih prinaša pač vsaka vojna, najmanj toži, pri tem pa vendar vse stori, kar je v njegovi moči, da se tem neizogibnim posledicam vojne kolikor le mogoče odpomorc. Mladina pa naj si zmago in mir zasluži s samozataio.
LiuDilflDske novice.
lj Dunajski župan dr. Welskirch-ner, ki je bil te dni na obisku goriške fronte, se je včeraj pripeljal z avtomobilom v Ljubljano. Prenočeval je v
»Unionu«.
lj Najvišje pohvalno priznanje je
dobil major Karol vitez Kern, poveljnik karantenskega zavoda za vojne ujetnike na Gradu v Ljubljani.
lj Krušne karte se dobivajo ta teden pri vseh komisijah v petek in soboto, vselej od 8. ure zjutraj do 1. po-
P°ldf Gospod Zlatko Balokovič, vijolinista virtuoz iz Zagreba, bo koncertiral v torek, 1 februarja t. 1. v veliki dvorani hotela »Union« ob 8. uri zvečer. Mladega umetnika smo že slišali in občudoval: v koncertu dne 4. oktobra 1915, ki ga je priredila »Glasbena Matica« v proslavo godu Njegovega Veličanstva presvitlega našega cesarja na korist sirotam padlih naših slovenskih junakov. Tedaj je dokazal mladi mojster, da berlinski, dunajski in drugi svetovni listi niso govorili. preveč, ko so ga proglasili za svetovnega mojstra na goslih. Tudi gmotni uspeh njegovega koncerta je bil izvanreden. Od tega časa je koncertiral z najlepšim uspehom po svoji domovini. Sedaj sc odpravlja na Gališko, v osvojeno Rusko Poljsko in na Nemško, kjer bo koncertiral. Pred svojim odhodom bo nastopil 1. februarja tudi še pri nas. Pričakovati smemo izvanrednega užitka. Spremljal ga bo nam že dobro znani umetnik pianist gosp. prof. K r a u t h iz Zagreba. Spored koncerta: 1. Mozart: Koncert za gosli v D-duru. I. Allegro. II. Andante cantabile. III. Andante grazioso. IV. Allegro ma non troppo, 2. Bach: VI. Sonata. Solo za gosli. Praeludio. Andante. Gavotta. 3. a) Elgar: Capricieuse. b) Sarasate: Romanca Anda-lusa. c) Bazzini: La ronde des lutins. 4. Paganini: I palpiti. (Srčni vtripljaji.)
lj Družaben večer. Da se enoličje letošnjega predpusta vsaj za ure prekine, priredi ljubljanska podružnica avstrijskega mornariškega društva dne 2. februarja (o Svečnici) v veliki dvorani hotela »Union« zabaven večer s koncertom vojaške godbe in šaljivo loterijo. Posebej se vabilo ne bo. Udeležba je dovoljena vsakomur.
Ij Vsakdanji kruh. Peki morajo prodajati do preklica kruh po 70 h, ker ga peko iz moke št. 1.
lj Prodaja jajc po mestni aprovi-zaciji. Mestna aprovizacija je začela zopet prodajati jajca po vseh vojnih prodajalnah, kjer so oddajajo živila in kruh iz mestne aprovizacije.
lj Umrli so v Ljubljani: Feliks Prosen, kurjačev sin, 8 let. — Ivan Lanpus tovarniški delavec, 45 let.
Ij Bolniško in podporno društvo po-močrih in zasebnih uradnikov za Kranjsko ima svoj redni letni občni zbor za 1, 1915. dne 5. svečana 1916, ob 7. uri zvečer v restavraciji »Novi svet« na Marije Terezije cesti št. 14 (Prešernova soba). Prosi se sigurne in točne udeležbe,
Zročtii nopoO na Dover.
Haag. Ob letalnem napadu na Dover je padla bomba v neko šalupo, v kateri so se nahajale mine, ki so eksplodirale in so daleč okolu vse opusto-šile. Eksplodirala je bomba šele čez 15 minut, vojaki in delavci so mislili, da se ni izprožila. L'bito je 39 oseb, med njimi 1 častnik in 27 vojakov. Porušenih je pet železniških z živežem napolnjenih voz; tiri so raztrgani, več manjših hiš je podrtih. Ubitih je več žena in otrok. Neka bomba je zadela malo transportno ladjo, ki se je potopila. V neko londonsko bolnišnico so odpeljali 20 ranjencev. Angleška obrambna letala niso poletela pravočasno^
Pred važnimi dogodki v Mezopotamiji.
Carigrad. (K. u.) Agence Telegra-phique Milli: Naše čete ob iraški bojni črti veselo gledajo, kako se trudijo Angleži, da bi pomagali Kut el Amari. Kakor so njih neprevidnemu prodiranju iz Selma Bak sledile žalostne posledice, se tudi še žalostnejše konča njih sedanji poizkus pomagati Kut el Amari. Angleži bodo kmalu v svojo nesrečo razumeli, zakaj še nismo zavzeli Kut el Amare.
Men;e proti koleri.
Iz tozadevne spomenioe, ki jo je izdalo ministrstvo za notranje zadeve priobčimo naslednje točke:
}■ Kali kolere (kolera-bacili) pridejo skozi usta v naše telo. Umazane roke, onesnaženi predmeti (živila) posredujejo vstop bacilov v človeški organizem, Skrbna telesna snaga, predvsem v občevanju z na koleri obolelimi ter osebna previdnost nam zagotavlja varnost pred okuženjem, £e ni nikakih posebno neugodnih zunanjih okoliščin. Ta osebna previdnost zahteva
med drugim, da v okuženih krajih ne uživamo nekuhanih jedi in da opuščamo celo kuhana jedila, če niso zavarovana pred okuženjem, n, pr. po muhah.
2.	Ako je osebno varovanje nemogoče, zlasti če je osebno negovanje snage otežkočeno ali celo neizvedljivo, ako manjka potrebnih splošnih zdravstvenih naprav (oskrbe z dobro vodo, brezhibnega odstranjevanja odpadkov itd.) in odpovejo varnostne in zatiralne odredbe proti koleri (pravočasna naznanitev, izolacija, des-infekcija itd.), takrat zamore priti v poštev cepljenje proti koleri. Pri takih izrednih razmerah, n. pr. na bojnem polju, ali ako nastopa obolenje v številnih slučajih, k' niso nastali potom kontaktne infekcije (občevanje z na koleri obolelimi), bo torej misliti na cepljenje.
Ako so dani navedeni predpogoji, priporoča se varnostno cepljenje proti koleri zlasti osebam, ki imajo po poklicu stalno opraviti z na kolero obolelimi bolniki.
V nobenem slučaju pa ne. more nadomestiti to cepljenje preizkušenih brezpogojnih potrebnih varnostnih in zatiralnih naprav. Lete se morajo vsikdar, tedaj tudi če se je vršilo cepljenje, strogo in natančno izvrševati,
3.	Cepljenje se izvrši tako, da se dvakrat v presledku 5—6 dni strogo aseptično vbrizga 1 cm® cepiva pod kožo.
4.	Kot posledice se opažajo po injekciji čestokrat neznatne bolečine, nadalje rdečica in oteklina na injekcijskem mestu, včasih glavobol in zvišanje telesne toplote do 38" C. Te posledice izginejo po enem ali dveh dneh. Prav redkokrat se opažajo tudi neznatni, kratkotrajni želodčni ali črevesni pojavi.
Pri nepovoljnem zdravstvenem stanju (predvsem vnetju ledvic, pri nosečnosti) naj se cepljenje opusti.
5.	Varnostni učinek cepljenja ne nastopi takoj, marveč šele po nekaterih dneh in traja več mesecev.
To varnostno cepljenje proti koleri pa nas ne brani zanesljivo infekcije — v nasprotju s cepljenjem proti kozam, ki ga smatramo kot brezpogojno potrebno varstveno sredstvo pri zatiranju koz. Uspeh cepljenja proti koleri se marveč javlja osobito v tem, da manj cepljenih oboli in umrje kakor pa takih, ki niso bili cepljeni. Zdi se tudi, da je bolezen pri cepljenih mnogo lažja.
Ker se savno lahka obolenja lažje prezrejo ter tako pospešujejo razširjanje, mora ttidi vsa^i cenljenec strogo izpolnjevati vse predpiše v obrambo kolere. Paziti ima torej na zdravstveno stanje, takoj poklicati zdravnika ter naznaniti vsak sumljivi, četudi na sebi malenkostni slučaj obolenja. Nikdo naj se ne da v zaupanju na varnostni učinek cepljenja zapeljati, da bi zanemarjal prepotrebne obrambne predpise proti koleri.
6.	Ako traja po cepitvi nastopivša boleča oteklina s trajno mrzlico čez dva dni ali ako se vsled cepljenja pojavijo kaka druga bolezenska znamenja, tneba je to takoj naznaniti pristojni politični oblasti, ki potem uvede potrebne poizvedbe.
Darovi.
Boiičnica. na bojnem polju: Pri c. kr. deželni vladi so došli dosedaj naslednji zneski za božična darila za vojake na bojišču: Tvrdka Benedikt & dr. v Ljubljani za darila za naše vrle vojake %a južnem bojišču K 50; Gospa Marija Prašnikar, pol-kovnikova soproga v Ljubljani K 20; Gospod Peter Spazzapan K 10; Gosp. Hans Gerstner, koncertni vodja filharmoničnega društva K 10; G. Franc Kurant* nadstraž nik v Ljubljani K 5; G. Lukas Pestator, vojaški računski svetnik K 10; G. šolski svetnik Fridrik Žakelj v Ljubljani K 5; Toni Peternell 20 K; g. okrajni šolski nadzornik Fr. Lavtižar v Ljubljani 5 K; ga. baronica Rozalija Codelli-Taufferer za vojake 3. ko-ra na bojišču 20 Kj profesor dr. Jos. Marinko v Mavčičah 10 K; ga, Pavla Žižkov-sky 10 K; Delniška družba jeklenih izdelkov v Beli peči 500 K; g. Peter Šterk, trgovec v Ljubljani, 20 K; Janko Dežman, ekspozit v Harijah, darilo »Marijinih žen« za ranjence 25 K 70 h; baron in baronica Lichtenberg v Habbah pri Trzinu 100 Kj ga. Selma Terdina 10 K; g. profesor H. Podkrajšek za pešpolk št. 17 mesto nagrobnega venca za umrlega prijatelja F. Stegnarja 10 K; Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko 200 K; g. Viljem Pfeifer v Krškem podaril dva zlata prstana; gosp. dekan HSnigmann na Vrhniki 57 K 54 v; župni urad Stara Osellca 25 K; g. dr. Jos. Dolenec, prof. teologije v Ljubljani, 20 K; župni urad Trnovo v Ljubljani za vojake 3. kora 23 K; trgovska tvrdka Jos. Brus v Logatcu 100 K; rckonvalescenti zavoda Zagorje za vojake na južnem bojišču 100 K; društvo Sv. Marte 30 K; vodstvo pomožne šole v Oselicah 5 K; zbirka c. in kr. vojaške cenzurc 125 K 50 v; občinski urad v Metliki za vojake na italijanskem bojišču 286 K 57 v; g. Anton Toncjc, kavarnar »Europa« v Ljubljani za božična darila 50 kron; nadalje iz nabiralnika nekega štabnega zdravnika stalnega gosta Kavarne *Europa« za čajni kotel na južnem bojišču
40 K; ga. Annie Bihlmeier, soproga finančnega tajnika, za južno armado 5 K; gospa Antonija Kaučič pri Sv. Gregorju ob južni železnici za vojake 3. kora 10 Kj župni urad v Velesovem pri Cerkljah 78 K{ župni urad v Ajdovcu pri Žužemberku 10 Ki mestni magistrat v Ljubljani z št. 17.660 z dne 27. novembra 1915: zbirka družbe nemških dam za vojne namene 8480 K; zbirka slovenskih napreJnih dam 7024 K 82 v; mestna občina v Ljubljani prispevek 2000 K; zbirka mestnega magistrata glasom zaznamka 226 K, skupaj 17.730 K
Dnevne novice.
-f »Bogoljubovim« naročnikom! Vse
tiste, kateri letos ne mislijo obnoviti naročnine na »Bogoljuba«, prosimo, da nam takoj vrnejo prvo številko, Mnogi so se letos oglasili pri poverjenikih in torej ne rabijo dveh izvodov, ker je škoda, da bi ležala kje osamljena, dočim bo dobro do-šla mnogim novim prigla/.encem.
-f Avstrijsko - ogrska vojna razstava na Dunaju 1916. Meseca maja 1916 se otvori na Dunaju na zemljiščih cesarskega vrta v c. kr. pratru avstrijsko-ogrska vojna razstava. Razstava stoji pod predsedstvom Njega ejtscelence c. in kr. vojnega ministra Aleksandra barona Krobatina ter zasleduje potriotične, narodno-gospodarske in vojaško - humanitarne cilje. Vojaška uprava fungira kot glavna razstavljalka, ker ne bo razstavila le raznih vplenjenih kosov in trofej, ampak tudi interesantne predmete, ki so z vojsko v zvezi. Pokazati se hoče prebivalstvu, kako velikansko delo so opravile armade in produktivni sloji v tej vojski. Razun tega, kar razstavi vojna uprava, bodo na tej razstavi zastopane tudi industrijske stroke, ki so v zvezi z vojsko. Ker je razstavni prostor omejen, se more razstave udeležiti le mal izbran del industrije in obrta. Cilji in smotri te razstave so ugotovljeni v posebni spomenici, katera je kranjskim interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Pisarna odbora za to razstavo se nahaja na Dunaju (I., Karntner-strasse 38).
—	Hrvatski sabor se zopet sestane 28. januarja t. 1.
—	K rojstnemu dnevu nemškega cesarja je že 25, t. m. v nemškem velikem glavnem stanu v imenu našega cesarja ča-stital prestolonaslednik nadvojvoda Kari Franc Jožef. V imenu avstrijske armade je častital maršal nadvojvoda Friderik v spremstvu načelnika generalnega štaba generalnega polkovnika Hotzendorfa.
-j- Gospodarski posvet v Budimpešti. »Fremdenblatt« poroča 27. t. m.: Ministrski predsednik grof Sturgkh odpotuje z nekaterimi člani svoje vlade v Budimpešto. Posvetovali se bodo z ogrskimi ministri o gospodarskih zadevah.
Duhovniške izpremembe na Koroškem. Prezentiran je bil na župnijo Kienberg č. g. Urh Hafner, župnik v Melvičah. —• Za kaplana v Greifenbur-gu je nastavljen č. g. Anton Knavs.
-fPosl. Polony in naši vojaki. Iz Budimpešte poročajo 25. januarja: V začetku današnje seje je posl. Polonvi izjavil: Avstrijske stranke ljuto napadajo radi besed o avstrijskih planincih. Govoril jo le o moštvu v zaledju. Delo planincev v fronti mora popolno in častno poudariti. Pozna in ceni in spoštuje te čete, posebno Tirolce in Salz-buržane. Klanja se izpolnovanju njihove dolžnosti in prosi avstrijsko časopisje, naj vzame to na znanje.
-f- Kapitalizacija prejemkov od hrabrostnih svetinj. Ogrski list Az Est poroča, da v merodajnih krogih premišljujejo, ali bi ne kazalo mesečno prejemke od hrabrostnih svetinj in podpore vdov in invalidov kapitallzi-rati, če bi dotične osebe hotele kupiti samostojno kmetijo ali obrt ali zemljo. Za zlato svetinjo bi plačali v gotovini 4000 K, za veliko srebrno 2000 K in za malo srebrno svetinjo 1300 K. Enako bi spremenili v glavnico tudi prejemke invalidov jn vdov in sirot,.
—	Odlikovan je bil od vojaškega poveljstva v Gradcu zaradi požrtvovalnega in zvestega dušnopastirskega delovanja msgr. Anton Jaklič, superior tretjega ar-madnega zbora. Dobil je diplomo pohvalnega priznanja.
—	Promocija nadvojvode Evgena In generala Boroeviča. Nadvojvoda F.vgen promovira dne 30. januarja, a general Boroevič 1. februarja. Oba je izvolil akademski 'senat, hrvatskega vseučilišča v Zagrebu — kakor že znano — častnim doktorjem.
—	Razpisani sta župniji 1. Le še, stoječa pod pntronsfvom stolnega prosta ljubljanskega, do 31. januarja, 2. Kostanjevica, stoječa pod pa-tronstvom kranjskega verskega zaklada, do 15. februarja 1P1G.
Naši Junaki pošiljajo pozdrava. Prejeli smo naslednje vojnopošlno dopise: Vsem prijateljem iu znancem prisrčen pozdrav s soške fronte! A. Dukar.
desetnik; Vinko Stopar, poddesetnik; Alojzij Ipavic, četovodja; Ciril Lazar, desetnik-enol. prostovolj.; Anton Moder, četovodja-onol. prost.; Ivan Smuk, poddesetnik; Josip Rančigaj, četov.; llanar, narednik. — Pozdrave rojakom v domovini pošiljajo: Mihael VVatzak, Domžale; Ivan Stokovac, Piemont, Istra; Viktor Trojer, Renče, Primorsko; Štefan Carli, Idrija — vsi pri preiskovalni patroli brzojavnega oddelka. — Vsem Slovencem, posebno pa bratom ob Soči pošiljajo prisrčne pozdrave: Jožef Cehovin, Janko Jagodič, Leopold Valentin, Anton Sernatič, Ivan Cuš, Fran J usti, J. Simončič, Anton Fišar. — Vedno pogumni in veseli pozdravljajo vso domače in rojake: Anion Ga-vez, Sv. Barbara v Halozah, Mihael Ce-rar, Stob, in tovariši. — Srčne pozdrave pošiljajo z bojišča kranjski prostovoljni strelci: Ivan Lekše iz Jelševca pri Krškem.
—	Dopisnica s slovenskim naslovom z Dardanel. To dni smo priobčili pozdrav naših junaških slovenskih top-ničarjev pri avstrijskih težkih možnar-jih na Dardanelah. Naši vrli topničarji so napravili na dopisnici na naše uredništvo samoslovenski naslov in dopisnica je točno prišla nam v roke. Turške poštne razmero so torej vzgledne.
Češki Nemci nočejo nemških socialnih demokratov. Praška »Bohemia« poroča, da na zadnjem zborovanju bivših nemških deželnih poslancev niso hoteli vsprejeti v zvezo nemških socialnih demokratov, čeprav je to priporočalo več vplivnih glasov.
Osebne vesti z državne železnice, Načelnik novomeške . sekcije za vzdrževanje proge svetnik Nikolaj Poljak je imenovan za načelnika enakega od delka v Knittelfeldu. — Asistent želez urada v St. Mihaelu Jožef Vodušek je prestavljen v Ljubno kot postajni urad nik.
—	Smrt stotnika 17. pešpolka. — Ju rista Vlad. Svetka pogrešajo. Iz Juden burga nam poročajo: Dne 19. t. m. je ti umrl stotnik 17. pešpolka G 1 a z e r. Bil jc blaga duša ter med moštvom v pisarni kjer je deloval, zelo priljubljen. Truplo prepeljejo v Ljubljano. — Od 19. t. m. po grešajo tu vojaka iurista V 1 a d i m i. Svetka. Dne 19. t. m. je še pisal vsen svojim prijateljem pisma, da se je naveliča' živeti in da gre prostovoljno v smrt. Sod se, da je skočil v Muro, kot se je zadnj čas sam izražal.
—	Podružnica »Slomškove zveze« za novomeški in črnomeljski okraj zboruje 3. februarja t. 1. ob 11. uri dopoldne v dvorani Rokodelskega doma v Novem mestu. Predava c. kr. okr. šol nadzornik g. Janko Grad. Vabljeni so vsi člani in članice, kakor tudi vsi pri jatelji šole in »Slomškove podružnice« Pridite gotovo! Odbor.
—	Potovanje hrvatskih gostilničarjei v Belgrad. Včeraj je odpotovalo iz Za greba v Belgrad 30 gospodov in dam, ki sc se oglasili pri hrvatski gostilničarski za drugi, da prevzamejo gostilne in kavarn« v okupiranih krajih. Vseh oglašencev j« bilo 182, vpoštev so pa prišli samo oni, k so strokovnjaki in imajo dovolj kapitala.
—	Prevoz v Srbiji padlih vojnkoi začasno ustavljen. Dunaj, 26. jan. (Kor ur.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Na utemeljeno zahtevo c. in kr vojaškega generalnega gouvernementa v Srbiji je vrhovno armadno poveljstvo odredilo, da izkopavanje padlih vojakov v zasedenem srbskem ozemlju do nadaljnjega ni več dopuščeno. Ta prepoved je postala potrebna v prvi vrsti iz prometno-tehničnih vzrokov. Pa tudi iz zdravstvenih ozirov je nujno potrebno, da se prevažanje mrličev za enkrat prepove.
Treba vedno previdnosti. V nek, vasi na Vipavskem bi sč" te dni zgodila kmalu večja nesreča. Vojaki, ki so bili pred začetkom šolskega leta nastanjeni v ljudski šoli, so pozabili na peči pa-trone. Te dni je pritisnil mraz in peč se je zakurila. 2e med prvo uro sc je zaslišal dvakratni strel. Svinčenki si a udarili v nasprotno steno brez nesreče. Seveda so otroci v strahu in joku drveli na prosto. — Prciščite in oddajte torej vse nevarne reči županstvu v roke!
—	Umrl je v Hrastuljih pri Škocijanu na Dolenjskem dobroznani Jakob Šterk.
<3. državna dobrodelna loterija.
C. kr. ravnateljstvo državnih loterij na Dunaju prireja 43. drž. loterijo za civilne dobrodelne namene, katere žrebanje se vrši 10. februarja t. 1. Kakor so iz igranega načrta razvidi, znaša glav« ni aohiteK 20U.U00 kron. Več v današnjem oglasu.
Nesreča na letališču. V Dunajskem Novem mestu prigodila se ie v četrtek na vežbališču zrakoplovnih letal slovenskemu pilotu V. P. sledeča nesreča. Pri odletu, pred dvigom 100 P H. letala pride nosrečoma 26 let s^ar A. Steiner, uslužbenec v municijski tovarni, z glavo ob desno krilo letala. Z razbito cla-
vo je obležal mož na mestu mrtev. Baje je nesrečo zakrivil sam.
Izpromebe v linančno-stražni službi. Povišani: Tit. nadrespecient A Ser-bec v Brežicah za nadrespecienta; tit. respecienta H. Stieglitz v Leskovcu in M. Petavčič v Šoštanju, nadpazniki H. Lužar in P. Kerndl v Mariboru, I. Kline v Ljutomeru, H. Repolusk v Kozjem za respeciente; nadpazniki M. Ferenčak v Šmarju, J. Verk v Marenbergu za tit. respecinete; paznik H. Mešič (na bojišču) za nadpaznika.
—	Smrtna nezgoda. Na posledicah nezgode je umrl 45 let stari oženjeni delavec Ivan Languš iz Mojstrane v ljubljanski bolnišnici. Rajnik je bil 13. t. m. povožen.
—	Iz ljudskošolske službe. Suplen-tinja na ljudski šoli v Metliki je postala izprašana kandidatka Marija Ga-b r š e k mesto obolelega nadučitelja Valentina B u r n i k a ; vodstvo metliške šole se je poverilo začasno učitelju Konradu Bar le. Začasna učiteljica v Srednji vasi je postala poskušna kandidatka Frančiška Rihteršič.
—	Tatvina. Na Vačah pri Medvodah je neznan tat ukradel med 19. in 22. iz zaprte hiše pod posteljo skrito vsoto 1800 kron. Tat je udri čez skedenj in podstrešje v hišo.
Oglasil se je iz ruskega ujetništva po 8 mesecih Anton Tanko iz Goriča-vasi pri Ribnici.
Umrl je v Doleh pri Idriji posestnik Štefan Rejc, po domače Trovta.
—	Nabava raznih predmetov za c. in kr. vojsko. C. in kr. vojnoministrstvo nabavi meseca februarja 1916 razne predmete, tako: vrvi, svetilke, znake za delavce, znake za strežnike, konfekcio-nirane trakove za vojaške jubilejne križce, čevljarsko orodje, krojaško orodje, čevljarsko smolo, prejo za čevljarje, sukanec, gumbe, igle. Ponudbe s potrebnimi vzorci, je poslati skupno v enem zavitku najkasneje do 10. februarja 1916 c. in kr. vojnemu ministrstvu, oddelek 13. Ponudbe morajo vsebovati vse, kar je glede kakovosti dobavnih predmetov, cene, dobavne množine in dobavnega časa potrebno. Ponudbe je kolkovati s kolkom za 1 K, vezane niso na posebno obliko. Interesente opozarjamo, da se dobivajo za vlaganje ofert posebne tiskovine (Form. Lag.-Nr. 909) in sicer po 8 h komad (naslov: Ueber-reutersehe Buchdruckcrei M. Salzer, Dunaj IX., Pelikangasse 1). — Ker ti formularji olajšujejo vlaganje ponudb, so jako priporočljivi. Predmetni ponudbeni razpis je interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Vražje gosli ali strah tigrov. Avstrijskemu vojaku nikoli ne zmanjka humorja. Tudi na italijanski fronti ga ne mine veselje do burk in zabave. To dokazuje iznajdba saperskega narednika O. Mullerja, ki imenitno krajša čas vojakom v strelskem jarku. Gre se za posebne vrste gosli, ki jih nekdo takole opisuje: Na približno dva metra dolgem lesenem drogu je v višini kolena pritrjena stara konzervna škatla s pokrovom, ki služi kot činela; krog nje vise na lesenem stojalu različno ubrani majhni zvnčki. Od konzervne škatle do vrha je napeta žična struna, kateri se s pomočjo priprostega loka izvablja glas ifialega bobna. Z ritmičnim udarjanjem z drogom, ki je spodaj podblazinjen, se proizvaja zvok velikega bobna in zvenk činel in zvončkov. Iznajditelj igra k temu še na orglice, ki ima privezane na usta in — originalna godba je gotova. Vojaki se ob njej izvrstno zabavajo.
jngoslovansKo vprašanje.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 26. jan. (Kor. ur.)
Posl. Rakovszky je interpeliral radi separatističnih pojavov na Hrvatskem. Začne z izjavo, katero je podal predsednik Magdič 14. junija lanskega leta pri otvoritvi hrvatskega sabora. Posebej vprašuje ministrskega predsednika, ali se strinja z vsebino tega govora, da Hrvatska na temelju dozdevnih zgodovinskih pravic stremi za združitvijo vseh hrvatskih dežel, vprašuje tudi, ali se grof Tisza strinja s tedanjo adreso na kralja, v kateri je tudi izražena želja po združitvi vseh hrvatskih dežel. Zakaj ni ban protestiral proti tej izjavi, ki spravlja državno skupnost v nevarnost? Ali se morda dobe ustavni faktorji, ki dajejo Hrvatom poguma za tako stališče? Svojo interpelacijo utemeljuje s člankom »Agramer Tagblatta«, ki je ob otvoritvi sabora poveličeval enotno stališče sabora glede združitve vseh Jugoslovanov v veliki hrvatski državi. Ta demonstracija je hotela med evropsko vojno za-početi akcijo, ki stremi za tem, da se brez vprašanja in privoljenja Ogrske, odtrga del ogrske države in tako izpremeni aržavno-pravna sestava Ogrske. Govornik poudar-
ja, da hočejo Hrvati vse jugoslovanske države združiti v veliko hrvatsko državo, nočejo pa govoriti o pripadnosti k Ogrski, ampak vedno le o interesih cele monarhije, čeravno so vsled velikodušnosti Ogrske postali to, kar so danes. Hrvati stavijo tako dalekosežne teritorialne zahteve, kakor jih niti 1. 1868. niso stavili. Brez privoljenja Ogrske Hrvatska ne more staviti nobenih teritorialnih zahtev, ki bi šle preko osnovnega zakona iz 1. 1868. Ogrska ni zato desetletja toliko žrtvovala in zdaj toliko krvi prelila, da bi se sedaj sama s pomočjo Hrvatov odtrgala od Ogrske in z njeno pomočjo ustvarila jugoslovansko državo. Jugoslovanska država je katastrofa za obstoj monarhije. Govornik si ni mogel misliti, da bo ministrski predsednik molčal j k taki izjavi. Ministrski predsednik ni krepak, ampak samo nasilen. Če bi bil krepak, bi nastopil proti temu; toda zdi se, da njegova zvezda pada in zato nima moči, da bi nastopil proti še bolj močnim.
Ministrski predsednik grof Tisza je odgovoril, da mu ni potreba izjavljati, da se ne strinja z vsebino dotične izjave sa-borskega predsednika. Tako on kakor tudi merodajni hrvatski krogi stoje na stališču, da se razmerje med Ogrsko in Hrvatsko ohrani neizpremnjeno na temenu zakona iz 1. 1868. Kar temu nasprotuje, tega se seveda ne more odobravati. Izjavo predsednika Magdiča je nekaj dni kasneje sabor sam in večina merodajnih krogov des-avoirala, kajti jasno se je izrekla želja, da se državna zveza obdrži neizpremenjeno. Tudi ni potreba izjavljati, da ni ustavnih faktorjev, ki bi Hrvatom dajali poguma za tako akcijo. Takih faktorjev ni in tudi niso mogoči, ker takega stremljenja ni. Zato bi bili v tej zadevi vsi nadaljnji koraki odveč. Merodajni krogi Hrvatske-Slavonije stremijo resno za tem, da razmerje med Ogrsko in Hrvatsko uredijo na temelju čl. 30. iz leta 1868. Zato nadaljnje odredbe niso potrebne.
Poslanec Rakovszky odgovora ne vzame na znanje in pravi, da bi grof Tisza že zdavnaj moral desavoirati izjavo hrvatskega sabora. Tisza tudi ni odgovoril na več njegovih vprašanj.
Grof Tisza povdarja še enkrat, da je to čisto izoliran dogodek, katerega je večina hrvatskega sabora desavoirala. Zato sedaj ni bilo treba tega vprašanja spravljati v razgovor. V odgovoru na udanost-no adreso prav gotovo ni ničesar stalo, kar bi bilo naperjeno proti državnopravni zvezi med Avstrijo in Ogrsko. Če interpelant vprašuje, zakaj ni ban takoj protestiral, tedaj izjavlja, da je popolnoma solidaren z banom, Kar se tiče konkretnega dejstva, je dal čas popolnoma prav banu. Čisto nepotrebno je bilo v trenutku, ko je navzlic tej napaki vse udeležnike saborske seje prešinjalo splošno domoljubno navdušenje, začeti z državnopravno polemiko. Večina hrvatskega sabora je v državnopravnem vprašanju tudi kasneje postopala popolnoma pravilno. Tisza polaga največjo važnost na dobro razmerje in da se velike naloge, ki nas čakajo, za Ogrsko in Hrvatsko identične, skupno rešijo. Smatra za svojo dolžnost, da stori vse, da nobeni dogodki ne bodo motili skupnega delovanja obeh bratovskih narodov.
Po repliki poslanca Rakovszkega je večina zbornice vzela Tiszovo izjavo na znanje.
Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) s:daj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuka & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
foftvala.
231
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom prehritlke izgube naše nad vse ljubljene, prehlade soproge, mamice, staro mamice in taiče, gospe
Ji
in vsem, ki so spremili nepozabno po-kojnico v tako obilnem številu k večnemu počitku se tem potom na srčneje zahvaljujemo.
Ljubljana, dne 27. jan 1916.
žalujoči ostali.
Proda se dobro ohranjena
omara in zložljiva postelja
olioje iz mehkega lesa z modrocem vred na Franca Jož. cesti 10, pritličje desno.
Skladiščar
krepak, soliden, vojaščino prost, ter popolnoma iztirjen kolonijalne stroke. Vstop takoj. Se sprejme po osebnem dogovoru ali pismene ponudbe v trgovino Iv. A. Hartmann nasl. 218	A. Tomaži« — Ljubljana.
na Spodnjem Štajerskem, najrajši na hrvaški meji, želi kupiti Ivan Krošelj, Lilijen-berg pri Velenju.	113
2332
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
Ria-Baisam. jamstvenim pis-l
m o m K i-—, 3 lončki u 2.50. — KEMENY, Kaschan (Kassa) I., poštni predal 12 82 Ogrsko I
Ker se želi posvetiti poštnemu stanu, želi nastopiti službo
proti maihni odškodnini; pogoj brana In stanovanje, dijak, ki je dovršil 4 gimnazijske razrede. — Naslov pove upravn štvo t-gn lista pod štev. 213.
Ako
naročite
_ in to nemudoma storite,
1 srečko avstrijskega Rdečega M?a 1 s.ežku ogrs uga Kdfcčega fcnža 1 araCKO oi.dimtffSianun na llKa 1 aoaitnl lisi 3",, ^ami). t.reiC-< iz I.1B80 1 dodltnl tisi 4% opr. hip. srecK u I.t8ti4
2569
Mesečni obrok za vseh pet sreCk ozir. dobitnih Istcv sama 5 kron
igralno pravico ilo dobitkov ene turške srečke v znesku do
-12 žrebanj vsako leto, oiaviil cobitki BvO.GOO kron
Sssissf e
4000 frankov popolnoma zastonj 1
i'oinsnila in isjrnlni načrt pošilja brezplačno: Sreekovno zastopstvo 11, JJubljarta,
Mladenič
primerno izobražen, vojaščine prost, želi v kateremkoli kraju primernega opravila (tudi petje poučuje) Naslov v pove uprava „Slovenca" pod štev. 232.
Proda se
iz proste roke v pulnem obsegu
v južni legi v kozjanskem okraju, zasajena večinoma z najplemenitejšimi ame-rikanskimi vrstami, lepo aroniiirana, s po--vršjem: jeden hektar, 34 arov, 69 kvadratnih metrov, z dvema kletuna in dvoma stiskalnicama, z verando, sobo in kuhinjo. Na prodaj je tudi vinska posoda.
Pojasnila daje	237
dr. Fr. Jankom, Kozje, Štajersko.
Prodam
239
na zelo prometnem kraju.
V hiši so nahaja teč lokalov in ie pripravna za vsako trgovino, foleg hišo ]e tudi hlev in vrt tozir. lepa vogelna stavbna porcela . — Kosmati dohodek iz hiše znaša letno okroglo K 7(ii 0. — Naslov pove uprava »Sloveuca'1 pod štev. 239,
Prosim, oglejte si predležečo oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:	2JT2
Breje krave, krave s teleti, plemenske vole, pitane vole, teleta za klanje, prašiče za špeh in peršut, breje svinje, plemenske prasce, breje koze, kozličke, ovce in belgijske zajce. 190
Ponudbe je pošiljati na naslov

specialist za ortopeilžčna in ansitomidna obuvala
LfubSjjana, Se!eirekurgova u!. 4.
UtlilKl UU iiifihU I Ujjl Dunajska cesta 29.
lepo enonaclstropno vl?r\
hišo na prometnem prostoru, oboje v Ljubljani. Ponudbe na poštni predal 47, Ljubljana.	183
Zalivala.
241
Zi izrelno številne dokaze sočutja ob smrti i.:.»cga ljubega < i. g. kanonika
JERNEJA VOH
ava najsrčnejšo zahvalo in priporočava rajne?' v ■ 1 in b< žno molitev.
Krtribor, 24. prosinca 1916.
Martin, Ses. Mar. Stanislava Volt.
Ha najvišje psvsi e HJggovesa c. jŠk h kr. Hpostoiskgga VgHtotva.
[3. l kr. drž
n a
za civ lae f^roieln« maeae, v državi zastopanih kral.ievln ta flcžrl
Ta denarna loterija m&aje 21.146 domkov v aotovini v sHunnem znssKu 825.038 kron. Glatini danite!« znala JO O«1
Sračkanja se vrši javno na Dunaju 10. iebruarja 19 6.	Srečka stane 4 krone.
nurrti za kupca matom, Srečno so pošiljajo poštnino prosto.
d' u
; imn. ravnate! stva imm loter :b mm m mjfimm »i« i
Izdaia konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiakarne«.
Odi/rvnrni uradnik: JoiM Goatinfcar državni »nalaneu