DELEGATSKA TRIBUNA ■ mm PRILOGA ŠT. 12 H. LETNIK DECEMBER 1976 SKUPNOST (^JCGSICo- SZcl£ ^U^rtJcUAC- ^vvoste-^fvGfJe z---------------------------------------------------~\ GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE NA 29. ZASEDANJU SKUPŠČINE OBČINE OZIROMA NJENIH ZBOROV, KI NAJ BI BILO PREDVIDOMA 27. JANUARJA 1977 predlagamo, da se obravnavajo naslednja vprašanja: I. Iz pristojnosti skupščine občine 1. Družbeni dogovor o oblikovanju in delovanju skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje 2. Odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje 3. Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencev NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi 4. Predlog odloka o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje 5. Predlog družbenega programa razvoja občine za leto 1977 6. Informacije o stanju obrti v občini II. Iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane 1. Predlog programa družbeno-ekonomskega razvoja za leto 1977 z oceno za leto 1976 2. Soglasje k finančnemu načrtu sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 1977 3. Osnutek odloka o varstvenih pasovih vodnih virov 4. Predlog samoupravnega dogovora o načinu oblikovanja in pristojnosti organov za realizacijo programa samoprispevka PREDLOG ODLOKA 0 OPROSTITVI PLAČEVANJA PRISTOJBINE ZA KMETIJSKE TRAKTORJE Na podlagi 30. člena zakona o javnih cestah (Ur. list SRS, št. 51-71) in 93. člena statuta občine je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne .................... in na seji zbora krajevnih skupnosti dne....................sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje in njihove priklopnike ter gasilske avtomobile L člen V odloku o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje in njihove priklopnike ter gasilske avtomobile (Ur. list SRS, št. 18-73) se 1. člen spremeni in glasi: »V občini Ljubljana Moste-Polje se pristojbina za cestna motorna vozila ne plačuje za kmetijske traktorje in njihove priklopnike, če je lastnik kmetijska delovna organizacija ali občan, ki ima status kmeta po 4. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 26-73) s pogojem, da traktor oziroma priklopnik uporablja samo za lastne potrebe.« Ob registraciji traktorja ali priklopnika mora občan iz prejšnjega odstavka izkazati status kmeta s potrdilom za kmetijstvo pristojnega občinskega upravnega organa. II. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Obrazložitev 4. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št 26-73) priznava poleg kmetijskih zdravstvenih zavarovancev status kmeta tudi občanu, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, živi v kraju, kjer je to zemljišče in ustvarja pomemben dohodek, ne glede na to, če ima še druge vire dohodkov (npr. iz delovnega razmerja). Kmet po 4. členu omenjenega zakona ima enake pravice kot občan, ki je kmetijsko zdravstveno zavarovan, pri odmeri davka na gozd, pri maksimumu kmetijskega obdelovalnega zemljišča in gozda, ali pri nabavi kmetijske mehanizacije. Da bi se kmet po 4. členu izenačil s kmetom, ki je kmetijsko zdravstveno zavarovan, tudi pri plačevanju cestnine ob registraciji traktorja, predlagamo zgoraj citirano spremembo. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 94. seji dne 3. decembra 1976 sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet sprejme predlog Odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje in njihove priklopnike ter gasilske avtomobile in ga posreduje občinski skupščini v razpravo in sprejem. DRUŽBENI DOGOVOR O OBLIKOVANJU IN DELOVANJU SKUPNOSTI ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA V OBČINI PREDLOG Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, kmetijska zemljiška skupnost, razvojno gospodarska skupnost in skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sklepajo v skladu z določbami 143. in 147. člena Ustave SRS in 78. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje DRUŽBENI DOGOVOR o oblikovanju in delovanju skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje štev obračunanega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti v občini. 2. Ljubljanske mlekarne TOZD Kooperacija 10 % neto ostanka dohodka proizvodnega okoliša Polje. 3. Gozdno gospodarstvo TOZD Grosuplje, TOZD Litija, TOZD Domžale in TOZD Rast od neto ostanka dohodka ustvarjenega na območju občine iz družbenega in zasebnega sektorja v višini 5 %. 4. Ostale TOZD udeleženci tega dogovora od neto ostanka dohodka za preteklo leto v višini 0,2 %. 5. Kmetijska zemljiška skupnost 5 % od ostanka dohodka. 6. Razvojno gospodarska skupnost bo z investicijskimi krediti pospeševala razvoj kmetijstva po letih in sicer: I. Udeleženci tega družbenega dogovora so: — Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje — krajevne skupnosti v občini — kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste-Polje — razvojno gospodarska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje — TOZD s področja kmetijstva in gozdarstva s sedežem v občini — TOZD s področja prehrambene industrije s sedežem v občini — TOZD s področja prehrambene trgovine s sedežem v občini — TOZD s področja kmetijstva in gozdarstva s sedežem izven občine, ki so zainteresirane za razvoj kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje — Veterinarska postaja Posavje — druge organizacije, ki so zainteresirane za razvoj kmetijstva v občini. II. Zaradi uresničevanja dolgoročnih in letnih proizvodnih programov v občini, zaradi skladnejše modernizacije, intenzifikacije in dviga kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju in v organizacijah združenega dela, ki združujejo kmete v proizvodnih skupnostih in na kmečkih gospodarstvih, ugotavljajo udeleženci trajen interes za delovanje skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini. Zato sprejemajo udeleženci tega družbenega dogovora za delovanje skupnosti določene obveznosti. Udeleženci tega dogovora se obvezujejo, da bodo s skupnimi prizadevanji uresničevali cilje opredeljene s programi o nadaljnjem razvoju kmetijstva na območju občine in širše družbenopolitične skupnosti. Udeleženci tega dogovora ustanavljajo skupnost za pospeševanje kmetijstva z namenom, da se zagotovi skladnejši razvoj celotnega gospodarstva v občini, da se skupno rešuje socialna problematika na vasi, ter da se omogoči učinkovitejši splošni ljudski odpor. leta 1977 v višini leta 1978 v višini leta 1979 v višini leta 1980 v višini 150.000. 00 din 200.000. 00 din 300.000. 00 din 350.000. 00 din 7. Za posebej opredeljene namene izvajanja tega dogovora združujejo udeleženci tudi druga sredstva iz svojega proračuna oz. iz svojega dohodka, če se tako posebej dogovorijo. Z dnem ukinitve sklada za pospeševanje kmetijstva se aktiva in pasiva tega sklada prenese na novoustanovljeno skupnost za pospeševanje kmetijstva. VI. Skupnost določa politiko pospeševanja kmetijstva in sprejema letne programe dela na zboru udeležencev družbenega dogovora, ki ga sestavljajo delegati vseh udeležencev ter delegat občinskega sveta za ljudsko obrambo. Izvršni odbor udeležencev izvaja politiko in programe skupnosti. Izvršni odbor sestavljajo delegati zbora udeležencev in ima 9 članov. VIL Obveznosti udeležencev glede usklajevanja in izvajanja programov in združevanja sredstev veljajo po tem družbenem dogovoru do vključno 1980. leta, ko se zaključi prva faza izvajanja programa dolgoročnega razvoja kmetijstva. VIII. Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščene osebe s strani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, kmetijska zemljiška skupnost, razvojno gospodarska skupnost ter več kot polovica drugih organizacij navedenih v 1. točki tega dogovora. III. Udeleženci tega dogovora bodo svoje programe in naloge, kolikor zadevajo pospeševanje kmetijstva, opredelili s srednjeročnim programom razvoja kmetijstva v občini ter letni programi razvoja kmetijstva. IV. Zaradi skupnega interesa za skladen razvoj vsega gospodarstva v občini, za povečano proizvodnjo hrane, za intenzivnejše izkoriščanje kmetijskih in gozdnih zemljišč, za dvig produktivnosti kmetijstva in življenjske ravni na vasi, za ohranitev naseljenosti hribovitih predelov, zaradi pomembnosti kmetijstva in goždarstva v splošnem ljudskem odporu, zaradi premajhne akumulativnosti zasebnega kmetijstva in zaradi skupnega reševanja socialne problematike na vasi, združujejo udeleženci po merilih iz tega dogovora sredstva v skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje. Skupnost bo tako združena sredstva usmerjala in uporabljala za najbolj racionalno in hitro reševanje nalog, ki izhajajo iz tega dogovora, izhajajoč iz srednjeročnega in letnih programov razvoja kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje. OBRAZLOŽITEV Osnutek družbenega dogovora je bi! v javni razpravi. Iniciativni odbor je upošteval pripombe in so zajete v predlogu družbenega dogovora. Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo nadaljevala delo, ki ga je od leta 1970 opravljal sklad za pospeševanje kmetijstva skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Podrobno poročilo o dosedanjem delu sklada za pospeševanje kmetijstva in o/nalogah skupnosti za pospeševanje kmetijstva je bilo objavljeno v »DELEGATSKI TRIBUNI« Naše skupnosti v prilogi št. 10 november 1976. V. Udeleženci se s tem družbenim dogovorom zavezujejo, da bodo v posameznem koledarskem letu združevali naslednja sredstva: L Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje združuje 60% sred- PREDLOG DRUŽBENEGA DOGOVORA ZA PRIZNAVALNINE UDELEŽENCEV NOV IN DRUGIH VOJN PREDLOG Z namenom, da se priznavalnine udeležencev narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn čimbolj poenotijo, sprejemajo na podlagi 147. člena ustave socialistične republike Slovenije skupščine občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, ' Lendava, Litija, Ljubijana-Bežigrad, Ljubijana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec, republiška konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, republiški odbor zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije in izvršni svet skupščine SR Slovenije DRUŽBENI DOGOVOR o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi. L člen S tem družbenim dogovorom udeleženci določajo: — krog udeležencev narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, ki so upravičeni do občinskih priznavalnin — vrste občinskih priznavalnin — pogoje in merila za podeljevanje občinskih priznavalnin — financiranje občinskih priznavalnin. 2. člen Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumeli, da imajo pravico do občinskih priznavalnin: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943. 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944, preden so dopolnili 18Jeto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oziroma 13. oktobru 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 5. borci za severno mejo v letih 1918-1919 in slovenski vojni do-brovoljci iz vojn 1912—1918. 3. člen Občinske priznavalnine po tem dogovoru so: L stalne 2. občasne 3. enkratne 4. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem dogovoru imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz L, 2 in 3. točke drugega člena tega dogovora, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih po- kojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4. in 5. točke 2. člena tega dogovora imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem dogovoru, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva. 5. člen Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumeli, da je za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz L, 2. in 3. točke 2. člena tega dogovora najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 2. člena tega dogovora pa 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost. 6. člen Če se spremenijo pogoji iz 4. člena tega dogovora ali drugi pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici do stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do priznavalnine iz prvega odstavka tega člena, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni. 7. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem družbenem dogovoru lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 2. člena tega dogovora, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 4. člena tega dogovora. 8. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 4. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 7. člena tega dogovora imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 2. člena tega dogovora, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega dogovora. 9. člen Udeleženci tega družbenega dogovora so se sporazumeli, da imajo uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) po tem dogovoru zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določen z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance—-delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. Udeleženci narodnoosvobodilnega boja iz L, 2. in 3. točke 2. člena tega dogovora, ki prejemajo stalno priznavalnino, imajo zase tudi pravico do podaljšanega ali nadomestnega bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, če te pravice nimajo zagotovljene na drugi podlagi. 10. člen Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da se sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin iz tega dogovora zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem republiškem dogovoru o splošni porabi v občinah. 11. člen Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da bodo za občane, ki jih ta dogovor ne obsega in katere zajemajo sedanji občinski odloki o priznavalninah oziroma materialnih družbenih pomočeh borcem narodnoosvobodilne vojne, obdržali ureditev drugih oblik pomoči po občinskih odlokih na sedanji ravni. Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da je najvišja stalna priznavalnina, ki je navedena v 5. členu tega dogovora, lahko tudi višja. Sredstva za pokrivanje izdatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena zagotovijo občinske skupščine v svojih proračunih. 12. člen Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da bodo po podpisu tega dogovora v svoje predpise o priznava^inah sprejeli določila, kijih vsebuje ta dogovor, z veljavnostjo od 1. januarja 1977. 13. člen Izvajanje tega družbenega dogovora spremlja poseben odbor (odbor udeležencev), ki ima 16 članov in njihove namestnike. Po enega člana in njegovega namestnika imenuje republiška konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, republiški odbor zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije in izvršni svet skupščine SR Slovenije. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeležencev imenujejo izvršni sveti občinskih skupščin. Odbor udeležencev spremlja in analizira uresničevanje tega družbenega dogovora, zlasti glede poenotenja pogojev in meril za podeljevanje priz navalnin, glede vrst priznavalnin in sistema financiranja s solidarnostnim združevanjem sredstev ter predlaga udeležencem ustrezne ukrepe. Udeleženci soglašajo, da bo administrativnotehnične posle za odbor udeležencev opravljal republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. Udeleženci se zavezujejo, da bodo republiškemu komiteju za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov v skladu z določbami tega družbenega dogovora zagotavljali potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora, in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeležencev. 14. člen Ta družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 96. seji dne 23. decembra 1976 obravnaval zgoraj navedeni družbeni dogovor in po predlogu Komisije za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov pri SOb Ljubljana Moste-Polje sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet predlaga občinski skupščini, da sprejme Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi. ODLOK 0 UREJANJU, VZDRŽEVANJU IN VARSTVU VOJAŠKIH POKOPALIŠČ PREDLOG Na podlagi 4. člena o vojaških pokopališčih in grobovih (Ur. 1. SRS št. 26-73), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS št. 7-31-74) ter 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1. SRS št. 25-74) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne... in na... seji zbora krajevnih skupnosti dne... sprejela ODLOK o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje 1. člen Ta odlok natančneje določa način postavljanja, urejanja, vzdrževanja in varstva vojaških pokopališč, grobov, kostnic in grobnic (v nadaljnjem besedilu: vojaška pokopališča) borcev in žrtev NOV, navedenih v 2. členu zakona o vojaških pokopališčih in grobovih (Ur. list SRS št. 26-239-73). Pokopališča, za katera veljajo določbe tega odloka, so navedena v posebnem seznamu, ki je sestavni del tega odloka. 2. člen Vsako novo urejeno vojaško pokopališče mora imeti ustrezen estetski videz v skladu z okolico in ustrezen napis, kaj predstavlja. Za ureditev vojaških pokopališč izda ustrezno lokacijsko in gradbeno dovoljenje pristojni občinski upravni organ potem, ko je dala strokovno soglasje pristojna spomeniška služba ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo. 3. člen Občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, izda ustrezno lokacijsko odločbo ali gradbeno dovoljenje, če je po gradbenih predpisih potrebno, za vse posege, ki utegnejo povzročiti spremembe na obstoječih vojaških pokopališčih. V odločbi se predpišejo pogoji za izvedbo posegov. 4. člen Za vsak poseg, ki utegne povzročiti spremembe na vojaškem pokopališču, je potrebno vnaprejšnje strokovno soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo. Za take posege se šteje zlasti: konzerviranje, restavriranje, prebarvanje, porušitev ali prestavitev spomenikov na vojaških pokopališčih, zaradi katerih se spremenijo varstveni pogoji. Omejitev iz prvega odstavka velja tudi za neposredno okolico vojaškega pokopališča. Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo mora podati svoje strokovno soglasje najkasneje v 30 dneh po prejemu predloga. 5. člen Za redna vzdrževalna dela ni potrebno posebno dovoljenje. Redna vzdrževalna dela so predvsem: obnova črk na spomenikih, kamnoseško čiščenje spomenikov in urejanje zelenic okoli vojaškega pokopališča in na njem samem. 6. člen Sklep o ureditvi vojaškega pokopališča sprejme občinska skupščina. Odločba o ureditvi vojaškega pokopališča, njegovi obnovi ali prestavitvi izda pristojni občinski upravni organ. V odločbi o ureditvi vojaškega pokopališča, njegovi obnovi ali prestavitvi ugotovi pristojni občinski upravni organ tudi, kdo zagotavlja potrebna sredstva za njegovo postavitev in kdo ga je dolžan v bodoče varovati ter vzdrževati. II. POSTOPEK ZA UREDITEV VOJAŠKEGA POKOPALIŠČA 7. člen Pismene in obrazložene predloge za ureditev vojaškega pokopališča lahko posredujejo občinske in mestna skupščina in družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, zbori delovnih ljudi ali skupnina najmanj 10 občanov. Predloge posredujejo predlagatelji občinskemu organu, pristojnemu za komunalne zadeve, ki preveri skladnost s predpisi in odstopi predloge pristojnemu koordinacijskemu organu za spomeniško varstvo pri izvršnem svetu občine. 8. člen Koordinacijski organ za spomenikško varstvo zbere mnenja družbenopolitičnih organizacij občine, pridobi mnenja krajevnih skupnosti ter nato gradivo odstopi Ljubljanskemu regionalnemu zavodu za spomeniško varstvo, da predlog preuči in da svoje strokovno soglasje. Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo vrne gradivo s svojim strokovnim mišljenjem pristojnemu občinskemu upravnemu organu najkasneje v 30 dneh po prejemu. 9. člen Občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, mora poskrbeti za hiter postopek in mora o zadevi odločiti najkasneje v 30 dneh po tem, ko je dal Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo svoje strokovno soglasje. III. SKRB ZA VOJAŠKA POKOPALIŠČA narno kaznijo do 3000 din odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. 10. člen Občinska skupščina z odlokom določi, katere krajevne skupnosti skrbijo za posamezna vojaška pokopališča na območju občine in pod kakšnimi pogoji in za katera bo sama skrbela. Ta odlok mora občinska skupščina vsako leto najkasneje do 10. januarja dopolniti z navedbo novourejenih vojaških pokopališč, postavljenih v preteklem letu. Sekretariat občinske skupščine je dolžan poskrbeti, da vsako leto v seznam, ki je sestavni del tega odloka, vpišejo tudi novourejena pokopališča. Pristojni občinski upravni organ dostavi vsako leto najkasneje do 20. januarja sekretariatu občinske skupščine poročilo o spremembah v stanju vojaških pokopališč na območju občine. Če sprememb ni bilo, dostavi negativno poročilo. 11. člen Družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu oskrbniki), lahko v sporazumu z občinsko skupščino prevzamejo neposredno skrb za urejanje in vzdrževanje posameznih vojaških pokopališč. Pristojni upravni organ občinske skupščine skrbi za sklepanje dogovorov o vzdrževanju in za vzdrževanje sredstev v ta namen. 12. člen Občinska skupščina in oskrbniki morajo vojaška pokopališča, za katera skrbijo po tem odloku, primerno vzdrževati vključno s funkcionalnim zemljiščem. Ovenelo ali poškodovano cvetje in vence ter dogorele sveče je potrebno odstraniti. 13. člen Sredstva za urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč zagotovi vsako leto občinska skupščina na predlog in v sporazumu s koordinacijskim organom za spomeniško varstvo pri izvršnem svetu občine in sveti krajevnih skupnosti. Določila prvega odstavka ne veljajo za vojaška pokopališča, za katera so prevzeli neposredno skrb oskrbniki, navedeni v 1. odstavku 11. člena. 14. člen Prepovedano je vsako poškodovanje vojaških pokopališč ter uničevanje ali poškodovanje njihovega okolja, kakor tudi odlaganje smeti, odpadkov ter drugih materialov na območju vojaškega pokopališča ali njegovi okolici. 15. člen Občinska skupščina sprejme srednjeročni investicijski program urejanja in vzdrževanja vojaških pokopališč. Program pripravi krajevna skupnost, na območju katere se vojaško pokopališče nahaja. K programu da strokovno soglasje Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, izvršni svet občine pa ga potrdi potem, ko dobi mišljenje koordinacijskega organa za spomeniško varstvo. Program za investicijsko vzdrževanje vojaških pokopališč se predloži tudi občinski kulturni skupnosti v obravnavo, dokončno pa ga sprejmeta na skupni seji občinska skupščina in skupščina občinske samoupravne kulturne skupnosti. IV. EVIDENCA VOJAŠKIH POKOPALIŠČ 16. člen O vojaških pokopališčih hrani dokumentacijo in vodi evidenco za območje občine pristojni upravni organ. Izvršni svet občinske skupščine predpiše pravilnik o vodstvu evidence vojaških pokopališč. 17. člen Za vsako samostojno stoječe pokopališče je dolžan upravni organ urediti zemljiškoknjižno stanje. Za vsako vojaško pokopališče in njegovo okolico se določi v zemljiški knjigi posebna parcelna številka. Izvajanje določb tega odloka nadzoruje komunalna inšpekcija skupščine mesta Ljubljana v sodelovanju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za spomeniško varstvo. V. KAZENSKE DOLOČBE 18. člen Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki poškoduje vojaško pokopališče ali njegovo okolje ali odlaga smeti, odpadke ter druge materiale na spomenikih ali na njegovo okolje (14. člen). Z denarno kaznijo do 30.000 din se kaznuje pravna oseba in z de- VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen Občinska skupščina je dolžna sprejeti investicijski program za urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč iz 15. člena do konca leta 1977. 20. člen Pristojni upravni organ občinske skupščine je dolžan urediti dokumentacijo in evidenco vojaških pokopališč za območje občine tako, kot določa 16. člen, najkasneje do konca leta 1977. 21. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Obrazložitev Po zakonu o vojaških pokopališčih in grobovih (Ur. I. SRS, št. 26-73) mora za urejanje, vzdrževanje in zaščito vojaških pokopališč in grobov ter spomenikov in znamenj na teh pokopališčih skrbeti občina, na katere območju so taka pokopališča in grobovi. Glede na to se s predloženim predlogom odloka določajo naloge, postopki in ravnanje posameznih organov, organizacij in skupnosti v* zvezi s to problematiko. Prvo poglavje odloka urejuje vprašanja v zvezi z ureditvijo vojaškega pokopališča, postopek v zvezi s tem ter določa organe, ki odločajo oziroma sodelujejo v postopku. Določbe tega poglavja se nanašajo na ureditev novega vojaškega pokopališča, na posege v že urejena vojaška pokopališča, ki bi povzročili spremembe obstoječe ureditve ter posege, ki pomenijo redna vzdrževalna dela. Drugo poglavje odloka konkretno določa postopek v zvezi z ureditvijo novega vojaškega pokopališča in določa organe ter organizacije, ki sodelujejo v tem postopku. V tretjem poglavju so urejena vprašanja v zvezi s skrbjo za vojaška pokopališča, ki je po zakonu dolžnost občine, občinska skupščina pa lahko z odlokom poveri to skrb posameznim krajevnim skupnostim ter jim za to zagotovi potrebna sredstva, ali pa prek ustreznih dogovorov in pogodb prenese skrb na posamezne oskrbnike (11. člen). V zadnjih treh poglavjih odlok ureja vprašanja v zvezi z dokumentacijo in evidenco o vojaških pokopališčih, urejanjem zemljiškoknjižnega stanja, določa prekrške in kazni za fizične in pravne osebe ter določa skrajne roke za izvedbo nekaterih nalog po tem odloku. Zaradi enotne ureditve te problematike v vseh ljubljanskih občinah je bil predlog odloka usklajen prek koordinacijske komisije IS SML za varstvo spomenikov NOB z namenom, da bi vse ljubljanske občinske skupščine sprejele odlok v približno enakem besedilu. Osnutek odloka so že obravnavali zbori občinske skupščine na svoji seji dne 29. 9. 1976 in na njega niso imeli bistvenih pripomb. Konkretna pripomba glede rokov za odločile oziroma mnenja, ki jih morajo dati posamezni organi, pa je v predlogu odloka upoštevana. Predlog odloka je obravnaval tudi Koordinacijski odbor za varstvo spomenikov in spominskih obeležij NO V pri IS občinske skupščine in predlaga sprejem odloka v predloženem besedilu. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Moste-Polje je na 95. seji dne 16. decembra 1976 obravnaval zgoraj navedeni predlog odloka in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet sprejme predlog Odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje in ga daje v razpravo in sprejem občinski skupščini. V letu 1977 je potrebno zagotoviti v okviru proračuna občine sredstva: — za urejanje zemljiškoknjižnega stanja spomenikov NOB 37.000 din — za program vzdrževanja in obnavljanja spomenikov po predlogu KO ZB 113.000 din del sredstev pa je potrebno zagotoviti tudi za ureditev spominskega kompleksa »Urh«. SKUPNOST ZA GRADNJO OŠ IN VVZ Na podlagi 7. člena odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 30-1333-1976) SKLENEJO Skupščina mesta Ljubljane, Skupščina občine Ljubljana Bežigrad, Skupščina občine Ljubljana Center, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje Skupščina občine Ljubljana Šiška, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik; Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Bežigrad, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Center, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Šiška, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Vič-Rudnik; Reeionalna zdravstvena skupnost Ljubljana, Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Bežigrad, Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Center, Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Moste-Polje, Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Šiška, Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Vič-Rudnik; Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana, Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Bežigrad, Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Center, Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje, Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Šiška, Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik; Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana, Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Bežigrad, Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Center, Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Moste-Polje. Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Šiška, Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik; Mestna skupnost socialnega skrbstva Ljubljana, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Bežigrad, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Center, Občinska skupnost socialnega skrbstva Moste-Polje, Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana Šiška, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik. SPORAZUM O NAČINU OBLIKOVANJA, DELU IN PRISTOJNOSTI SKUPŠČINE SKUPNOSTI IN NJENIH ORGANOV ZA IZVEDBO PROGRAMA IZGRADNJE OBJEKTOV DRUŽBENEGA STANDARDA NA OBMOČJU LJUBLJANSKIH OBČIN 1. člen Skupščino skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu samoprispevka II) sestavljajo delegati podpisnikov družbenega dogovora o sofinanciranju enotnega programa ljubljanskih občin za izgradnjo osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane. Vsak podpisnik delegira v skupščino skupnosti za izvedbo samoprispevka II po dva delegata. Skupščina šteje skupno 74 delegatov. 2. člen Skupščina skupnosti za izvedbo samoprispevka: — skrbi za izvedbo programa samoprispevka II in nadzoruje izvedbo tega programa zlasti s tem, da dosledno upošteva določila odloka o uvedbi samoprispevka na območju ljubljanskih občin in družbenega dogovora o sofinanciranju enotnega programa gradnje osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih objektov, (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane; — sprejema statut posebnega sklada za izvedbo samoprispevka II in ostale akte organov skupščine; — izvršuje naloge, za katere je pristojna po odloku o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: odloka); — skrbi, da se s samoprispevkom zbrana sredstva namensko trošijo; — sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun posebnega sklada, odloča o najemanju, dajanju posojil za objekte navedene v 3. členu odloka. 3. člen Skupščina ima predsednika in podpredsednika, katere izvolijo delegati skupščine izmed sebe. 4. člen Skupščina veljavno odloča na seji, na kateri je navzoča večina delegatov. Sprejet je sklep, za katerega je glasovala večina delegatov. Gradivo in vabilo za sejo skupščine se mora dostaviti tudi podpisnikom tega sporazuma. 5. člen Izvršilni organ skupščine je izvršni odbor. Delegat skupščine ne more biti član IO. Izvršni odbor imenuje skupščina in ima 17. članov, od katerih predlagajo po enega člana: — skupščina mesta Ljubljane — skupščine občin na območju mesta Ljubljane — samoupravne interesne skupnosti a) b) 1] d) e) pokojninskega in invalidskega zavarovanja zdravstvenega zavarovanja otroškega varstva izobraževanja socialnega skrbstva stanovanjske skupnosti Člani izvršnega odbora so tudi predsedniki operativnih odborov pri občinskih skupščinah na območju mesta Ljubljane. 6. člen Izvršni odbor opravlja naslednje naloge: — pripravlja gradivo za delo skupščine in njenih teles — izvršuje sklepe skupščine — imenuje v soglasju z občinskimi skupščinami operativne odbore — koordinira delo operativnih odborov v občinah in delo gradbenih odborov v KS — organizira in vodi delo posebne skupne strokovne službe — načrtuje gradbene načrte za posamezne objekte — imenuje stalne in občasne komisije za izvajanje posameznih nalog za izvedbo programa iz 3. člena odloka o samoprispevku II — opravlja posle investitorja za objekte iz 3. člena odloka o samoprispevku II — vodi ves postopek pri gradnji objektov iz 3. člena odloka o samoprispevku II — sklepa finančne posle z banko — opravlja vse druge zadeve, potrebne za izvršitev nalog iz programa samoprispevka II. 7. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja nadzorni odbor, ki ima 9. članov in ga izvoli skupščina skupnosti. 8. člen Administrativno-tehnično finančno poslovanje posebnega sklada za izvedbo samoprispevka II opravlja posebna skupna strokovna služba. 9. člen Statut posebnega sklada za izvedbo samoprispevka II bo natančneje urejal: — sestava, naloge in pristojnosti operativnih odborov v občini, — organizacija, naloge in pristojnosti posebne strokovne službe in način upravljanja posebnega sklada, — s posebnim sklepom skupščine se uredi kritje stroškov za administrativno-tehnično in finančno poslovanje sklada, — način poročanja o delu skupščine skupnosti in njenih organov skupščinam družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in javnosti. 10. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo udeleženci v enakem besedilu. Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. PODPISNIKI: OBRAZLOŽITEV Skupščina mesta Ljubljane je na 28. seji zbora združenega dela in družbeno političnega zbora ter na 29. seji zbora občin dne 30. 12.1976 obravnavala osnutek sporazuma o načinu oblikovanja, delu in pristojnosti skupščine skupnosti in njenih organov za izvedbo II. samoprispevka. Delegati so osnutek sporazuma sprejeli skupaj s pripombami, ki so jih predlagale delegacije skupščine občine Ljubljana Center in Ljubljana Šiška ter statutarno pravna komisija SML. Vse sprejete pripombe in predlogi so vgrajeni v določila posameznih členov predloženega predloga sporazuma z izjemo predlogov nekaterih svojim delegatom v skupščini skupnosti. Ker pa bo skupščina skupnosti oblikovana iz delegacij družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, je tako zagotovljen vpliv krajevnih skupnosti preko svojih delegacij. Vloga krajevnih skupnosti bo prišla močneje do veljave tudi v gradbenih odborih, ki bodo sodelovali v celotnem postopku izgradnje posameznega objekta. Predlogi konference delegacij ŽZD št. 34 in 36 občine Ljubljana Center glede organizacije strokovne službe skupnosti in sprožitve akcije za podpis družbenega dogovora o realizaciji programa objektov med izvajalci, projektanti in investitorji bodo posredovani v obravnavo skupščini skupnosti oziroma njenemu izvršnemu odboru. Podpisnikom sporazuma predlagamo, da ob sprejemanju predloga sporazuma imenujejo skladno z določili sporazuma svoje delegate v skupščino skupnosti in njen izvršni odbor. Prosimo vse podpisnike, da takoj po sprejemu sporazuma pismeno sporočijo sekretariatu skupščine mesta Ljubljane sklep o sprejemu sporazuma, priimek in ime z naslovom stanovanja in delovne organizacije imenovanih delegatov. Oblikovanje, naloge in pristojnosti organa družbene kontrole se bodo v skladu z določili 18. člena odloka o uvedbi samoprispevka II dotočile s posebnim sklepom. Ljubljana, 6. I. 1977 Sekretariat SML PROBLEMATIKA OBRTNE DEJAVNOSTI V OBČINI Globalna izhodišča razvoja obrti so opredeljena že v srednjeročnem načrtu razvoja občine za obdobje 1976—80, ki ga je Skupščina sprejela v juliju 1976, s predloženo informacijo pa želimo seznaniti delegate predvsem z problematiko, ki se na tem področju pojavlja ter predlogi ukrepov, ki naj bi pripomogli k hitrejšemu razvoju te dejavnosti v občini. Poleg zasebne obrti je v informacijo vključena tudi družbena obrt, vendar se problematika poslovanja v posameznih delovnih organizacijah v obrti ne bo obravnavala, ker je prikazana v zaključnih in periodičnih obračunih, ki jih skupščina občine tekoče obravnava. ZNAČILNOSTI DOSEDANJEGA RAZVOJA Obrtna dejavnost ustvarja le okoli 6 % družbenega proizvoda občine in zaposluje okoli 7 % vseh v gospodarstvu zaposlenih delavcev. Ne glede na majhen delež v ustvarjanju družbenega proizvoda, pa je njen razvoj pomemben tako z vidika zadovoljevanja potreb občanov, kakor z vidika dopolnjevanja industrijske, gradbene in ostale proizvodnje. V preteklem obdobju se je obrtna dejavnost razvijala z nižjo stopnjo rasti družbenega proizvoda kot ostala področja gospodarstva. Tudi delež obrti se je v strukturi družbenega proizvoda terciarnega sektorja zmanjšal v preteklem desetletju skoraj za polovico. V družbenem sektorju se zmogljivosti obrtne dejavnosti niso povečale temveč so se razvijale le v okviru obstoječih delovnih organizacij. V zasebnem sektorju pa zasledimo upadanje števila samostojnih obrtnikov že od leta 1969 dalje, ko je znašalo njihovo število 493, v letu 1972 se zmanjša na 439, v letu 1976 pa ima registrirano obrtno dejavnost 420 samostojnih obrtnikov (v teh podatkih niso vključeni avtoprevozniki in osebe, ki jim je opravljanje obrtne dejavnosti postranski poklic). Nasprotno pa je upadanje števila zaposlenih občutne jše šele po letu 1972, ko se je njihovo število zmanjšalo od 1533 delavcev na 1330 v letu 1976, od tega v zasebnem sektorju za 160 delavcev. Navedeni globalni podatki kažejo na upadanje obrtne dejavnosti v občini, kar je značilno tudi za celotno Ljubljano in Slovenijo. Ob hitri urbanizaciji našega območja ter hitro naraščajočem prebivalstvu, ki se je v zadnjih petih letih v občini povečalo za okoli 6.000 prebivalcev, se pojavlja vse večje pomanjkanje predvsem osebnih in drugih storitev, ki jih občani vsakodnevno potrebujejo in so potrebne vsaki stanovanjski soseski. Tudi v pogledu kooperacijskih, poslovnih in proizvodnih možnosti z drugimi deli gospodarstva so potrebe po proizvodnji izdelkov in storitev večje od sedanjih zmogljivosti. Vzroki da se obrt ni razvijala kot druga področja gospodarstva so predvsem v razdrobljenosti r.i neorganiziranosti obrti, v nekaterih storitvenih dejavnostih pa tudi nizka akumulativnost ne omogoča izboljšane tehnične opremljenosti dela in s tem uvajanje sodobnih tehnoloških postopkov, ki bi povečali storilnost živega dela. Velika izrabljenost osnovnih sredstev je značilna za družbeni sektor obrti (okoli 60 %) kakor tudi za področja osebnega dela. V družbenem sektorju je le v malo primerih uporabljena pospešena amortizacija, redna pa ne omogoča nadomeščanja izrabljenih naprav s sodobnimi, še zlasti v tistih dejavnostih, kjer je tehnološki razvoj hitrejši. Še slabša situacija pa je v zasebnem sektorju, kjer davčni in drugi predpisi ne urejajo uvajanja pospešene amortizacije. Na razvoj malega gospodarstva zaviralno vplivajo tudi številni odprti problemi na področju izvoza in uvoza tako z vidika obnove in modernizacije z delovnimi sredstvi, ki jih ni mogoče nabaviti na domačem trgu, kot z vidika preskrbe z reprodukcijskim materialom. Malo gospodarstvo predvsem iz področja storitvenih in dopolnilnih dejavnosti industrije ne ustvarja lastnih deviznih sredstev in so obrtne OZD za uvoz repromateriala in nadomestnih delov odvisne predvsem od dodeljene globalne devizne kvote. Po veljavnih zakonskih predpisih tudi nista izenačena družbeni in zasebni sektor predvsem v pogledu uvoza rezervnih delov in sredstev za delo kjer so ukrepi pri uvozu za družbeni sektor ostrejši kot za zasebni sektor. Odprto je tudi vprašanje udeležbe v deviznem dohodku, ne le ko gre za samostojen neposreden izvoz, ampak tudi v primerih ko gre za posredno vključevanje izdelkov in storitev drobnega gospodarstva v izvoz. Individualni sektor je v neenakem položaju v primerjavi s sektorjem združenega dela pri nabavi reprodukcijskega materiala za katerega mora plačati maloprodajne cene s prometnim davkom. V določenih primerih sicer obstoja možnost poračunavanja prometnega davka, ki pa se ga zasebni obrtniki v glavnem ne poslužujejo. Pogoj za pospešen razvoj obrtne dejavnosti so tudi ustrezni kadri. Produktivnost dela v malih gospodarstvih zahteva visoko usposobljenost delavcev, predvsem kvalificiranih, kar pa zahteva načrtno izobraževanje. Dopolnilno izobraževanje delavcev bodisi v OZD kot pri zasebnih delodajalcih je bilo v preteklem obdobju maloštevilno. Sredstva za te namene so zagotovljena, marsikje pa ostajajo neizkoriščena. Zaradi vse večje specializiranosti obrti, je vse manj možnosti za uk učencev v obratovalnicah samostojnih obrtnikov, poleg tega pa neka- teri obrtniki celo odklanjajo sprejem učencev v uk predvsem zaradi strnjenega teoretičnega dela t. j. šolskega pouka, ki za dalj časa odtegne učence iz obratovalnice. Zaskrbljujoče je, da v nekaterih strokah (npr. čevljarstvo, zidarstvo, elektromehanika za gospod, aparate) ni registriranih učencev, kar vsekakor negativno vpliva na razvoj teh dejavnosti. Med problemi, ki so dokaj vplivali na nezadovoljiv razvoj drobnega gospodarstva je pomanjkanje poslovnih prostorov. Še zlasti za storitvene dejavnosti. Za reševanje tega problema je bila urbanistično načrtovana izgradnja »obrtno-servisne cone« na območju Studenca, kjer bo predvidoma dograjenih okoli 20 objektov za namembnost drobnega gospodarstva. Do danes je dograjenih že 7 objektov oz. obratovalnic (od tega 6 v lasti samostojnih obrtnikov). Pri izdelavi urbanističnih načrtov oz. gradnji novih stanovanjskih sosesk v preteklem obdobju (kot npr. Novih Jaršah, Slape, Novo Polje, Zalog) niso bile upoštevane potrebe po razvoju malega gospodarstva, predvsem po gradnji manjših najemnih poslovnih prostorih, kar bi omogočilo razvoj tiste uslužnostne obrti, ki zaradi nizke akumu-lativnosti ni sposobna lastnih investicijskih naložb, je pa nujno potrebna občanom. Tudi v predvidenih novih stanovanjskih soseskah, kjer je načrtovana gradnja objektov za potrebe obrtnih dejavnosti, ni investitorjev za objekte, ki bi nudili najemne poslovne prostore po katerih je veliko povpraševanje. Tudi na področju kreditiranja je bila v preteklih letih obrt (predvsem zasebni sektor) v podrejenem položaju. Občutni premiki na tem področju so nastopili v letu 1974 z sklenitvijo družbenega dogovora o pospeševanju malega gospodarstva v obdobju 1976—80, ki so ga sklenili Izvršni svet SRS, Izvršni sveti občin, poslovne banke in gospodarska zbornica. S tem dogovorom je opredeljeno, da bodo družbenopolitične skupnosti z srednjeročnim in letnim družbenim planom opredelile politiko do razvoja teh dejavnosti. Kreditiranje zasebnega sektorja se na osnovi tega dogovora izvaja preko poslovnih bank. Tiste dejavnosti, ki jih občinska skupščina z svojim programom razvoja opredeli kot deficitarne, pa so pri najemanju kreditov deležne ugodnejših pogojev (odplačilna doba do 10 let, nižja obrestna mera). Ugodnejše pogoje glede najemanja kreditov imajo tudi samostojni obrtniki, ki imajo sklenjeno dolgoročno pogodbo o poslovno-tehnič-nem sodelovanju z OZD. Z letošnjim letom je omogočeno zasebnim obrtnikom tudi najemanje kreditov za obratna sredstva. V tem smislu je bilo s strani Izvršnega sveta in pristojne strokovne službe izdano že več soglasij za najetje kreditov pri LB. Samoupravna organiziranost v OZD kot v zasebnem sektorju je še dokaj pomanjkljiva predvsem z vidika ustavnosti kot tudi zakona o združenem delu. Potrebna je večja angažiranost OZD v smeri povezovanja, združevanja in integracij. V zasebnem sektorju pa ustanavljanje pogodbenih organizacij združenega dela ter razvijanje kooperacijskih odnosov z družbenim sektorjem. Nujno pa je vzpostaviti nove dohodkovne odnose na vseh področjih obrtne dejavnosti in uveljaviti delegatsko načelo v samoupravnih odnosih. Pri delavcih zaposlenih pri zasebnih delodajalcih je bila uveljavljena kolektivna pogodba na podlagi katere sklepajo delovno pogodbo z delodajalcem o medsebojnih odnosih, pravicah in dolžnostih. Z uveljavitvijo kolektivne pogodbe se je znatno izboljšal položaj delavcev v zasebni obrti in danes že lahko govorimo o dokaj enakovrednem položaju z delavcem v organizaciji združenega dela. RAZVITOST POSAMEZNIH OBRTNIH STROK Število organizacij združenega dela in samostojnih obrtnikov po posameznih strokah obrtne dejavnosti in primerjalno z stanjem v letu 1972 je razvidno iz tabele 1. V številu samostojnih obrtnikov so upoštevani le redni obrtniki, niso pa upoštevane osebe, ki jim je opravljanje obrtne dejavnosti postranski poklic. Na območju občine je evidentiranih 89 takih oseb in pomeni 30 več kot v letu 1972. Obrt kot postranski poklic se opravlja v naslednih strokah: — predelava kovin 26 — izdelava in popravilo električnih aparatov 5 — predelovanje lesa 11 — izdelov. tekstil, izdelkov 20 — izdelov. gumi j. izdelkov 1 — izdelovanje živil 1 — predelovanje papirja 2 — predelovanje usnja 2 — stavbna obrt 2 — knjigovezništvo 2 — izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov ■ 8 — osebne in druge storitve 9 Avtoprevozniki so prikazani ločeno v tabeli 1 in jih je v letu 1976 33 več kot v letu 1972. To je tudi edina obrtna dejavnost v kateri beležimo dokaj večji porast. Število organizacij združenega dela in samostojnih obrtnikov na območju občine po obrtnih dejavnostih Stanje 1972 Stanje 1976 Razlika Obrtne dejavnosti družb. zaseb. družb. zaseb. družb. zaseb. predelov, nekovin — 6 9 + 3 predelov, kovin — 125 128 + 3 izdel. elektr. apar. in prik. 2 20 1 27 -1 + 7 izdel. kemič. izdel. 1 6 1 6 0 0 izdel. gradb. mater. — 9 — — — - 9 predelovanje lesa 3 30 3 26 - 4 predelovanje papirja — 17 16 — 1 izdelov. tekst, izdel. — 48 25 — 23 predelov, usnja — 7 9 + 2 izdelov. gumij. izdel. 1 1 — 2 — 1 + 1 izdelov. živil 7 10 + 3 tiskarne in knjigovez. 1 — - i izdelov. in popr. raz. izdelkov 35 38 + 3 stavbna obrt 1 94 1 84 — -10 osebne in druge štor. 3 33 3 40 — + 7 SKUPAJ OBRT.: 11 439 9 420 -2 -19 avtoprevozniki 76 109 + 33 SKUPAJ: 515 529 + 14 Opomba: Sistemiziranje obrtnih dejavnosti temelji na statistični nomenklaturi V tabeli niso vključeni svobodni poklici in neregistrirani obrtniki (perice, ki jih je 56). Iz podatkov je razvidno, da sta v letu 1976 dve organizaciji združenega dela manj kot v letu 1972. To sta organizaciji (Ellux in Protek-tor), ki sta prešle v industrijsko proizvodnjo in so sedaj vključene v področje industrije. Število samostojnih obrtnikov (brez avtoprevoznikov) se je v primerjavi z letom 1972 zmanjšalo za 19. V upadanju so zlasti obrtne stroke: izdelovanje tekstilnih izdelkov (—23) in stavbna obrt (—10). Razlog temu je predvsem upokojitev starejših obrtnikov v tej panogi. V porastu so obrtne stroke: osebne in druge storitve (—7) ter izdelovanje električnih aparatov in pribora (—7), kljub temu pa te stroke še vedno ne pokrivajo potreb občanov. — PKV 25,4 — VKV 13,4 SKUPAJ: 100 Kvalifikacijska struktura ni povsem zadovoljiva. Večja produktivnost dela na področju drobnega gospodarstva zahteva visoko usposobljenost zaposlenih, predvsem visokokvalificirane in kvalificirane delavce. V kvalifikacijski strukturi zaposlenih sicer prevladujejo kvalificirani delavci, ki jih je preko 50 %, je pa še vedno velik delež polk-valificiranih in nekvalificiranih delavcev (skupno 38,8 %). Za zaposlene delavce se še vse premalo koristijo možna sredstva iz sklada za izobraževanje še posebno za nadaljnjo specializacijo, čeprav je potreba po izobraževanju še dokaj velika. Vzrok za to je neorganizirano izobraževalno delo na področju obrti. Za zaposlene kvalificirane delavce pa se postavlja vprašanje njihove nadaljnje specializacije s pridobitvijo visoke kvalifikacije. Obstoječi sistem srednješolskega izobraževanja v naši republiki tega ne omogoča in je možno pridobivanje takšnih specializacij le v drugih republikah. Interes mladine za vključevanje v tradicionalne obrtne dejavnosti na nekaterih področjih osebnega dela (kot npr. čevljarstvo, moško frizerstvo itd.) je pereč problem. To dejavnost opravljajo povečini le še obrtniki sami oz. brez učencev. Število učencev v obrti, ki se izobražujejo po zakonu o poklicnem izobraževanju je na območju občine sledeče: Leto Skupaj Družbeni Zasebni 1972 502 119 383 1976 412 112 300 V posameznih strokah obrtne dejavnosti pa je naslednje število učencev: Družbeni Zasebni sektor sektor predelovanje kovin 54 96 izdelov. elektr. aparatov 10 41 predelovanje lesa 3 5 izdelov. tekst, izdelkov 5 46 izdelovanje živil 3 1 1 izdelov. in popr. raznov. izdelkov 3 stavbna obrt 15 46 predelovanje usnja — 5 osebne storitve 11 57 SKUPAJ: 112 300 Največ učencev v obrti je v stroki — predelovanje kovin (največ avtomehanika, avtokleparstvo, ključavničarstvo), v stroki osebne storitve največ žensko frizerstvo itd. V nekaterih strokah kot so npr. knjigovezništvo, predelovanje papirja, izdelovanje kemičnih izdelkov, predelovanje nekovin, nimamo registriranega nobenega učenca v obrti. Iz podatkov je tudi razvidno, da se število učencev zmanjšuje predvsem v zasebni obrti. Problem je tudi v tem, da se za izučitev oz. vpis v šolo zahteva obvezno končana osemletka. Mladini, ki nima končane osemletke bi bilo nujno potrebno (vsaj v deficitarnih obrtnih dejavnostih — osebne storitve) omogočiti končanje osemletke z izobraževanjem ob delu. ZAPOSLENI Zaposlenih v obrti (tabela 2) je bilo v letu 1976 povprečno 1330 delavcev. Od tega je v organizacijah združenega dela 465 in v zasebni obrti 865 (obrtniki in njihovi delavci). Po številu zaposlenih so najmočnejše naslednje obrtne dejavnosti vključujoč družbeni in zasebni značaj lastništva: — stavbna obrt 440 — predelovanje kovin 249 — osebne in druge storitve 158 — predelovanje lesa 150 — izdelovanje in popr. električnih aparatov 132 Ena obratovalnica samostojnega obrtnika ima povprečno zaposlena dva delavca (tj. obrtnik in delavec). Z obrtnim zakonom, ki je bil uveljavljen v letu 1973 je določeno število delavcev, kijih lahko zaposluje samostojni obrtnik na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Glede na vrsto dejavnosti katero samostojni obrtnik opravlja se giblje število zaposlenih do največ 5 delavcev. Z zakonom je dana pristojnost občinski skupščini, da izjemoma lahko v posameznih primerih, ki jih določa zakon, dovoli zaposliti največ 7 delavcev. Kvalifikacijska struktura vseh zaposlenih v obrti (družbeni in zasebni) je: delež v % — visoka in višja izobrazba 0,3 — srednja 4,1 — VKV 0,5 — KV 56,3 DAVČNA POLITIKA Zavezanec za davek od obrtne dejavnosti je občan, ki z osebnim delom samostojno izdeluje blago, opravlja storitve ali se ukvarja z kakšno drugo gospodarsko dejavnostjo in si s tem v obliki poklica ali priložnostno pridobiva dohodek. Davek od obrtne dejavnosti se zavezancem odmerja po dejanskem dohodku, v pavšalnem letnem znesku in v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka — davek po odbitku. Zasebni obrtniki po 10. členu Zakona o davkih občanov plačujejo do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice doseženemu v družbenem sektorju, enake prispevke in davke kot jih plačujejo delavci zaposleni v združenem delu od svojih osebnih dohodkov. Šteje se, da osebni dohodek zavezancev, ki se poklicno ukvarjajo z obrtno dejavnostjo in so obdavčeni po dejanskem dohodku ne more biti nižji od dohodka določenega po 10. členu zakona o davkih občanov, če zavezanec ne dokaže drugače. Davek od opravljanja obrtnih dejavnosti se je v letih 1974—1976 plačeval od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu Zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah: 1974 30 34 38 42 46 49 52 55 1975 25 30 35 40 44 45 50 1976 33 38 43 47 51 54 56 58 V pregledu niso prikazane davčne osnove, ki so bile v posameznih letih različne, vendar brez večjih odstopanj, kljub temu pa se da z vsaj 95 % točnostjo izračunati povprečne davčne stopnje, ki so po posameznih letih znašale: 1974 43 % 1975 38 % 1976 47 % Osnovne principe obdavčevanja, elemente in pogoje obdavčevanja in tudi priznavanja davčnih olajšav je določila že republika z zakonom, občinskim skupščinam pa je prepuščeno le reševanje vprašanj v primerih, ki predstavljajo ožje družbene interese, kjer naj skozi davčno politiko pridejo do izraza specifične potrebe občine, za kar so dana izhodišča v ustavi, zakonih in drugih skupščinskih dokumentih. Tako je občinski odlok o davkih občanov sestavljen v skladu z zakonom o davkih občanov in zavezancem poleg z zakonom priznanih davčnih olajšav še priznava davčne olajšave, ki so na novo začeli opravljati obrtno dejavnost tako, da jim priznava prvo leto poslovanja 40 %, v drugem letu poslovanja pa 20 % olajšave od odmerjenega davka. Olajšave veljajo za vse stroke, razen za avtoprevoznike, dopolnilno obrtno dejavnost in za tiste obrtnike, ki so obrt prevzeli od drugih oseb, ali pa če so obrtno dejavnost že pred tem opravljali v kaki drugi občini. Med ekonomske olajšave, ki pripadajo zavezancem, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo in ki jih je sprejela občinska skupščina je omeniti tudi olajšave, da se od dela davčne osnove, ki ustreza znesku, ki ga je zavezanec vložil v razširjeno reprodukcijo, odmeri davek po najnižji stopnji, od preostalega dela davčne osnove pa se plača davek po stopnji, ki ustreza celotni ugotovljeni davčni osnovi. Vse olajšave mora zavezanec uveljaviti s posebno vlogo, ki ji je potrebno predložiti potrebna dokazila in se vloži skupaj z davčno napovedjo. Pripominjamo, da je tudi ta olajšava lahko priznana le tistim zavezancem, ki imajo presežek od brutto osebnega dohodka od katerega plačujejo občinski davek. Glede priznanja davčnih olajšav obrtnikom, ki opravljajo osebne storitve kaže pripomniti, da je neznatno število takih obrtnikov, ki bi imeli presežek OD določen po 10. členu zakona o davkih občanov in večina le-teh ne more uveljaviti davčnih olajšav kot začetnik zato, ker od OD ne plačujejo davka, temveč samo prispevke za SIS za katere pa olajšave ne veljajo. Kot primer naj navedemo, da ima od 19 frizerjev le 6 zavezancev presežek dohodka od katerega se odmerja občinski davek in od 13 avtomehanikov le 2 zavezanca presežek dohodka, ne da bi omenjali ostalo uslužnostno obrt kot so čevljarji ter krojači, kjer je bil njihov dohodek v celoti nižji od dohodka, ki bi ga dosegli, če bi bili zaposleni v družbenem sektorju. Da je čisti dohodek posameznih obrtnikov v nekaterih primerih nižji od čistega dohodka doseženega v preteklih letih je razlog tudi v tem, da so obrtniki izkoristili zakonsko možnost, ki dopušča, da so pri njih zaposlene tudi njihove žene in se tako tudi osebni dohodki njihovih žen štejejo kot odbitna postavka pri ugotavljanju čistega dohodka in s tem prikazujejo višje stroške. Iz lanskoletne odmere je razvidno, da so zasebni obrtniki v naši občini ustvarili skupaj 64,716.000 dinarjev čistega dohodka, od tega odpade 38,753.000 dinarjev na brutto OD in 25,963.000 dinarjev na Presežek brutto OD od tega dohodka je bilo odmerjenih skupno 6,552.000 dinarjev prispevkov za SIS in 12,183.000 dinarjev občinskega davka. Nadaljnji razvoj zasebne obrtne dejavnosti je v veliki meri odvisen °d ustrezne in stabilne davčne politike, kar pa za pretekla leta ne moremo trditi. Davčni sistem in politika obdavčevanja.predstavi jata pomemben element v okviru prizadevanj za razvoj samostojnega osebnega dela, Saj prav določba 10. člena zakona o davkih občanov predstavlja reali-zacijo ustavnega načela, ki določa da imajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi delovnimi sredstvi na podlagi svojega dela enak družbeno ekonomski položaj in enake obveznosti in pravice kot delavci v združenem delu. To pomeni, da se njihovo delo vrednoti enako kot združeno delo in se na tej podžgi doseženi dohodek ločuje na del, ki pripada takemu občanu kot Osebni dohodek in na presežek, ki predstavlja osnovo za odmero davka. načrtovani razvoj obrti v obdobju 1976-1980 V srednjeročnem obdobju 1976—80 se bo morala obrtna dejavnost razvijati hitreje kot v preteklem obdobju, ko je zaostajala za razvojem drugih dejavnosti v občini. Zato je z srednjeročnim načrtom programirana 6 % poprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda (v letih "71—75 je bila 5,5%), ki je poleg industrije in trgovine višja od dstalih gospodarskih dejavnosti. Zaposlovanje bo naraščalo z 1,5 do ^ %, ter produktivnost dela z 3—4 % poprečno letno stopnjo rasti. Za uresničitev teh ciljev bodo morale tako organizacije združenega ela obrti kot zasebni obrti povečati investicijske naložbe predvsem z °vo tehnologijo, organizacijo dela ter sredstva za delo, ter s tem zagotoviti hitrejše in kvalitetnejše zadovoljevanjepotreb po tovrstni gospodarski dejavnosti. Spričo stanovanjske gradnje v obdobju 1975—80 (Štepanjsko naselje, Nove Jarše), bomo v ta območja usmerjali razvoj storitvenih dejavnosti. Pozitivno je, da so prav v teh stanovanjskih soseskah urbanistično načrtovani spremljajoči objekti, namenjeni obrtnim storitvam. Za razvoj obrti v srednjeročnem obdobju ter še posebno za hitrejšo rast storitvene obrti bomo z ustrezno politiko pospeševali: — samoupravno povezovanje družbenih obrtnih organizacij z drugimi proizvajalci (npr. z gradbeništvom) ali drugimi organizacijami (trgovino); — hitrejši razvoj storitvene obrti v novih stanovanjskih soseskah skladno z urbanistično rešitvijo takih prostorskih možnosti, ki bodo sprejemljive za razvoj obrtnih strok, še posebno iz skupine »osebnih in drugih storitev« ter iskali možnosti za organizacijo servisnih storitev znotraj velikih trgovskih podjetij; — v skladu z družbenim dogovorom o pospeševanju malega gospodarstva posebno deficitarne dejavnosti na območju občine, in sicer: a) tiste družbene obrti, servisne enote trgovskih in manjših industrijskih organizacij, ki so temeljne organizacije združenega dela, kakor tudi pogodbene organizacije združenega dela; b) v zasebni obrti predvsem storitvene dejavnosti, ki morajo biti opredeljene v letnih načrtih občine; — prilagajanje davčne politike načelom ustave in obrtnega zakona o odpravljanju strukturnih neskladij, odpiranju novih delovnih mest (predvsem zaposlovanje zdomcev) ter tako tudi spodbujali vlaganja v modernizacijo in razširitev obrtne dejavnosti; — včlanjevanje zasebnih obrtnikov v obrtno-nabavno prodajne zadruge in razvijati kooperacijske odnose z družbenim sektorjem na višji ravni; — usmerjanje zasebnih obratovalnic, ki imajo možnosti za ustanavljanje POZD. PREDLAGANI UKREPI ZA RAZVOJ OBRTI 1. Skupščina občine bo nadaljevala s politiko razvoja obrti v skladu sprejetega dogovora o pospeševanju malega gospodarstva ter programskimi usmeritvami sprejetimi s srednjeročnim planom za obdobje 1976—80. Z vsakoletnim programom razvoja bo Skupščina občine določila katere obrtne stroke so deficitarne in je potrebno podpirati njihov razvoj pod posebnimi pogoji (kreditnimi, davčnimi, poslovnimi prostori itd.). 2. Zaradi funkcionalnega prepletanja obrtnih dejavnosti v ljubljanskem prostoru skupščina občine podpira iniciativo za izdelavo programa razvoja obrtne dejavnosti na območju Ljubljane in posameznih ljubljanskih občin ter predlog za enotno rešitev glede investicijske, kreditne, davčne in kadrovske politike. 3. Organizacije združenega dela naj zagotove pospešen razvoj tudi z dolgoročnim povezovanjem z industrijsko, gradbeno in ostalo proizvodnjo. V zasebnem sektorju je treba pospeševati razvoj prek različnih oblik kooperacije in poslovnega sodelovanja z družbenim sektorjem gospodarstva, nadaljnjo povezavo individualnega sektorja v okviru obrtnih zadrug ter ustanavljanjem pogodbenih organizacij združenega dela. Večjo vlogo pri tem naj imajo: Gospodarska zbornica, Razvojno gospodarska skupnost in Združenje samostojnih obrtnikov. 4. Ugotavlja se, da ni bilo od strani družbe kot od obrtnikov iniciative, da bi se na področju izobraževanja omogočili večji premiki. Premalo je bilo storjenega, da bi se organizirano razvijalo izobraževanje za vse zaposlene v zasebnem sektorju. Združenje samostojnih obrtnikov išče različne oblike reševanja skupnih problemov, zato naj bi bila ena izmed osnovnih nalog združenja v letu 1977 in naprej izobraževanje. Pomoč jim je dolžna nuditi gospodarska zbornica, sindikati in vsi družbenopolitični dejavniki v občini. Tako kot delovne organizacije naj bi tudi privatni obrtniki razvijali izobraževanje ob delu, kar zagotavlja večjo produktivnost in kvaliteto dela. Predlagamo, da bi obrtniki iskali strokovno pomoč za nove delavce in tudi učence poklicnih šol na Zavodu za zaposlovanje, saj do sedaj ta povezava ni delovala. 5. Skupščina občine naj v dogovoru z LUZ ugotovi možnosti pridobitve lokacij za storitvene obrtne stroke ter zagotovi, da se pri izdelavi urbanističnih in prostorskih načrtov upoštevajo potrebe za razvoj malega gospodarstva. 6. Samoupravna stanovanjska skupnost se mora aktivneje vključiti v pospeševanje razvoja obrtne dejavnosti v občini, zato naj: — prouči in predlaga konkretne možnosti financiranja izgradnje najemnih poslovnih prostorov za deficitarno storitveno obrt predvsem v novih stanovanjskih soseskah. — pri oddajanju poslovnih prostorov v najem naj upošteva prioriteto deficitarnih storitvenih strok. 7. Nadaljnji razvoj zasebne obrtne dejavnosti je v veliki meri odvisen od ustrezne in stabilne davčne politike, kar za pretekla leta ne moremo trditi. Zato naj Skupščina občine opozori pristojne republiške organe in Gospodarsko zbornico, da pripravijo ustreznejše krite- rije za ugotavljanje dohodkov občanov, katerih načela so dana v Zakonu o davkih občanov. 8. Težave malega gospodarstva se kažejo tudi v slabi organiziranosti skupnih služb in pomanjkanju specializiranih birojev, ki bi prevzemali vodenje poslovnih knjig in vodenje dvostavnega knjigovodstva. Zato naj Združenje samostojnih obrtnikov prouči možnost organiziranja knjigovodskih servisov za svoje člane. 9. Večjo aktivnost do razvoja obrti bodo morale prispevati tudi krajevne skupnosti predvsem pa v KS ustanovljeni sveti potrošnikov. ZAPISNIKI SEJ SKUPŠČINE ZBOR ZDRUŽENEGA DELA INZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZAPISNIK 27. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 16. decembra 1976 s pričetkom ob 16,30 uri v dvorani skupščine občine. Skupno zasedanje je otvoril in vodil predsednik skupščine občine Marjan MOŠKRIC v sodelovanju s predsednikom zbora združenega dela Ljubom ZABUKOVCEM in predsednico zbora krajevnih skupnosti Slavko JERMAN. Zapisnik skupnega zasedanja je vodil sekretar skupščine Zvone TUŠAK. Predsednik skupščine občine je za skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti predlagal naslednji dnevni red 1. Izvolitev verifikacijskih komisij in ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika: — 25. skupnega zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 28. 9. 1976 — 25. seje zbora združenega dela z dne 29. 9. 1976 — 25. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 29. 9. 1976 3. Poročilo o izvedbi referenduma 4. Odlok o uvedbi II. samoprispevka 5. Problematika kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje 6. Predlog prostorskega načrta za potrebe kmetijstva 7. Predlog odloka o prostorskem načrtu za potrebe kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje 8. Poročilo o izvajanju davčne politike v letu 1976 9. Poročilo o podpisovanju in finančni realizaciji samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti 10. Osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti 11. Poročilo o 9-mesečni realizaciji proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1976 12. Poročilo o realizaciji finančnega načrta prispevka za uporabo mestnega zemljišča od L L do 30. 9. 1976 13. Poročilo o realizaciji finančnega načrta sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje od L L do 30. 9. 1976 14. Poročilo o realizaciji finančnega načrta občinskega cestnega sklada od L 1. do 30. 9. 1976 15. Poročilo o realizaciji sklada za financiranje razvoja družbenega standarda od L L do 30. 9. 1976 16. Delegatska vprašanja Predlagani dnevni red so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli. Ad 1) V verifikacijsko komisijo za zbor združenega dela so delegati zbora združenega dela soglasno izvolili: L Franja MATJAŠIČA, delegata V. konference delegacij 2. Radota PRISTOTNIKA, delegata VII. konference delegacij 3. Janeza STRANJŠKA, delegata XV. konference delegacij V verifikacijsko komisijo za zbor krajevnih skupnosti, so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: L Janeza ULAGA, delegata krajevne skupnosti Zelena jama 2. Francija ČERNIVCA, delegata krajevne skupnosti Vevče 3. Avgusta TRPLANA, delegata krajevne skupnosti Lipoglav Po pregledu pooblastil delegatov za 27. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za dne 16. december 1976 je verifikacijska komisija ugotovila: Zbor združenega dela ima 35 delegatskih mest in na današnji seji je navzočih 24 delegatov. Odsotno je 11 delegatov in sicer: en delegat iz III. konference delegacij en delegat iz IV. konference delegacij en delegat iz VI. konference delegacij en delegat iz X. konference delegacij en delegat iz XI. konference delegacij en delegat iz XIV. konference delegacij en delegat iz XVIII. konference delegacij en delegat iz XIX. konference delegacij en delegat iz XX. konference delegacij en delegat iz XXI. konference delegacij en delegat iz XXIV. konference delegacij Seja zbora združenega dela je sklepčna. Po pregledu pooblastil delegatov za 27. sejo zbora krajevnih skupnosti za dne 16. 12. 1976 je verifikacijska komisija ugotovila: Zbor krajevnih skupnosti ima 25 delegatskih mest in na današnji seji je navzočih 23 delegatov. Odsotna sta delegata: delegat krajevne skupnosti Besnica en delegat krajevne skupnosti Nove Jarše Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. Ad 2) Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 25. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 28. 9. 1976 in sprejeli soglasno naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti nimata pripomb na zapisnik 25. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 28. 9. 1976 ter ga v celoti potrjujeta. Delegati zbora združenega dela so obravnavali zapisnik 25. seje zbora združenega dela z dne 29. 9. 1976 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela nima pripomb na zapisnik 25. seje zbora združenega dela z dne 29. 9. 1976 ter ga v celoti potrjuje. Delegati zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 25. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 29. 9. 1976 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti nima pripomb na zapisnik 25. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 29.9. 1976 ter ga v celoti potrjuje. Ad 3) Poročilo o izvedbi referenduma za II. samoprispevek je v imenu občinske volilne komisije podal Ivan Lesjak, tajnik volilne komisije- Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so sprejeli soglasno naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo 0 izvedbi referenduma za II. samoprispevek v predloženem besedilu- Uvodno obrazložitev odloka o uvedbi II. samoprispevka je podal Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Marko Osredkar, delegat krajevne skupnosti Moste, Zvone Tušak, sekretar skupščine obščine, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine. Po končani razpravi so z ločenim glasovanjem delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin v predloženem besedilu in s predloženimi popravki ter s popravkom naziva objekta v 3. členu odloka v programu za leto 1978 v tretji alinei kjer se za besedilom KS Hrušica-Fužine doda še besedilo: »in KS Bizovik«. 2. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje priporoča, da se pri izvajanju odloka o uvedbi samoprispevka za financiranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin, določba prvega odstavka 7. člena izvaja tudi v smislu določila drugega odstavka 4. člena. Ad S) Uvodno obrazložitev problematike kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje in predlog ukrepov je podal Marko Lokar, predsednik komisije za pospeševanje kmetijstva. V razpravi so sodelovali: Marko Osredkar, delegat krajevne skupnosti Moste, Franc Gradišek, delegat krajevne skupnosti Dolsko, Perovšek-Bitenc ing. Pepca, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Zvone Tušak, sekretar skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o problematiki kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu. 2. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema za nadaljnji razvoj kmetijstva naslednje ukrepe: L Skupščina občine bo tudi v bodoče nadaljevala z dosedanjo politiko do razvoja kmetijstva preko odbora samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva, kmetijske zemljiške skupnosti, zemljiškega sklada in preko davčne politike. Tudi v bodoče bo zagotavljala čimvečja možna proračunska sredstva za pospeševanje kmetijstva in s tem zagotavljala možnosti kreditiranja gradenj kmetijskih objektov, nabavo kmetijske mehanizacije, reprodukcijskega materiala, plemenske živine ter obnovo nasadov jagodičevja in ustanavljanje strojnih ter proizvodnih skupnosti. 2. Vsi činitelji v občini so dolžni še aktivnejše nadaljevati s povezovanjem zasebnega kmetijstva z družbenim na osnovi kooperacijskih odnosov v proizvodnji, prodaji in odkupu, pri nabavi umetnih gnojil, semen in zaščitnih sredstev. To dejavnost bo usmerjal odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pri izvršnem svetu skupščine občine in kmetijski odbori v krajevnih skupnostih. Za izvajanje te dejavnosti bosta skrbela Skupnost za pospeševanje kmetijstva in Ljubljanske mlekarne — TOZD Kooperacija. 3. Ljubljanske mlekarne so dolžne nadaljevati z organiziranim kreditiranjem kmetijstva preko svoje hranilno-kreditne službe. 4. Preko proizvodnih in strojnih skupnosti je skrbeti za smotrno “porabo mehanizacije, hemizadje ter z ustreznim nagrajevanjem vplivati na porast produktivnosti dela v zasebnem in družbenem sektorju kmetijstva. Izvajalec teh nalog je Skupnost za pospeševanje kmetijstva in Ljubljanske mlekarne — TOZD Kooperacija in njena Pospeševalna služba. Pobudo za ustanavljanje strojnih skupnosti so dolžni dajati odbori za kmetijstvo krajevnih skupnosti. Območja delovanja strojnih skupnosti določijo pristojni organi krajevne skupnosti. 5. Nadaljevati je s sistematičnim izobraževanjem kmetov o sodobni kmetijski proizvodnji. Pri tem je posebno pozornost posvetiti kmetij-skim proizvajalcem na zaščitenih kmetijah. Izobraževanje naj poteka ! dveh smereh in to na delovnem mestu in v kmetijskih šolah. Izobraževanje na delovnem mestu mora potekati preko organiziranih tečajev in predavanj po krajevnih skupnostih. Za izvedbo programa izobraževanja sta odgovorni skupnost za pospeševanje kmetijstva in Pospeševalna služba TOZD Kooperacija pri Ljubljanskih mlekarnah, jlladini, ki bo ostala na kmetijah pa je treba omogočiti šolanje na kuietijskih šolah in ji po potrebi tudi zagotoviti štipendije iz študijskega sklada občine. . 6. V skladu z sprejetim družbenim dogovorom o oskrbi Ljubljane le Pri razvoju proizvodnih zmogljivosti, bližini tržišča ter naravnih Možnostih dati poseben poudarek proizvodnji mleka, govejega mesa. Perutnine, jajc, povrtnin, zelenjave, sadja in jagodičevja. Za pospeševanje tovrstne proizvodnje preko katerega je zagotoviti rine viške in za njihov odkup je odgovorna TOZD Kooperacija Ljub-Janskih mlekarn, Živilski trg Ljubljana in Živilska predelovalna indu-strija. ^ Osnova za bodoče usmerjanje kmetijske proizvodnje je dana v ridnjeročnem družbenem planu občine. Glavna panoga kmetijstva v “rini je živinoreja, zelo pomembni pa sta tudi proizvodnja povrtnine in zelenjave. Glede na naravne pogoje je usmeriti kmetijsko proizvodnjo po posameznih krajevnih skupnostih tako, da: v KS Besnica, Klopce,-Dolsko, Lipoglav, Zadvor (hriboviti del) razviti živinorejsko proizvodnjo, v krajevni skupnosti Hrušica, Bizovik, Moste, Polje, Zalog, Šmartno, Zadobrova-Sneberje, Vevče-Kašelj, Zadvor (ravninski del) pa je razvijati poleg živinoreje tudi zelo pomembno proizvodnjo, proizvodnjo povrtnin in zelenjave, v KS Besnica pa še proizvodnjo jagodičevja. Za izvedbo teh proizvodnih nalog so odgovorni odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pri izvršnem svetu skupščine občine, odbori za kmetijstvo v krajevnih skupnostih ter skupnost za pospeševanje kmetijstva in TOZD Kooperacija pri Ljubljanskih mlekarnah. 8. Povečati je treba število glav goveje živine na območju občine po stopnji 4 % letno. Zato je potrebno doslcdnje izvajati prepoved klanja telet, povečati število pitancev, večjo skrb posvetiti vzreji plemenskih telic iz domače reje ter tudi nabavi rodovniških krav in telic iz priznanih rejskih območij. Istočasno je nujno povečati proizvodnjo krme in pospešiti gradnjo silosov. Za izvedbo tega programa so odgovorni odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pri izvršnem svetu skupščine občine, odbori za kmetijstvo v krajevnih skupnostih, skupnost za pospeševanje kmetijstva, veterinarska služba, TOZD Kooperacija pri Ljubljanskih mlekarnah ter kmetijska in veterinarska inšpekcija. 9. Kmetijska pospeševalna služba mora povečati aktivnost pri organizaciji kmetijske proizvodnje na usmerjenih kmetijah in pri usmerjeni kmetiji, pri selekciji živine z molzno kontrolo na vseh kmetijah, ki oddajo tržne presežke mleka in pri prevzemanju mentorstva aktivov mladih zadružnikov ter aktivov žena zadružnic povsod tam kjer so in jih ustanoviti tam kjer še niso, ustanavljanju in delu strojnih in proizvodnih skupnosti. Poročila o realizaciji te naloge in o svojem delu je dolžna pospeševalna služba TOZD Kooperacija pri Ljubljanskih mlekarnah redno dostavljati odboru za kmetijstvo in gozdarstvo pri izvršnem svetu skupščine občine. 10. Z usmerjanjem investicij v gradnjo in adaptacijo hlevov, silosov, nabavo kmetijske mehanizacije, obnovo nasadov jagodičevja in nabavo rodovniške plemenske živine je zagotoviti osnovo za izvajanje srednjeročnega programa razvoja kmetijstva v občini in postaviti osnove za izvajanje teh ukrepov. Za izvedbo programa investicij na področju kmetijstva so odgovorni odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pri izvršnem svetu skupščine občine, odbori za kmetijstvo v krajevnih skupnostih, skupnost za pospeševanje kmetijstva, TOZD Kooperacija in hranilno-kreditna služba pri Ljubljanskih mlekarnah. V skladu z zakonom o združenem delu, zakonom o združevanju kmetov in smernic II. konference ZKS je izvršiti reorganizacijo TOZD Kooperacija pri Ljubljanskih mlekarnah. Pri tem je podpirati mnenje kmetov-kooperantov, da se za območje občine ustanovi samostojni TOZD za kooperacijo z zasebnimi kmetovalci. Skupščina občine bo skrbela, da se čimpreje ustanovi občinska samoupravna interesna skupnost za pospeševanje razvoja kmetijstva v katero je vključiti tudi živilskopredelovalno industrijo, trgovine ter druge dejavnike, ki bodo poskrbeli za čim bolj neposredno povezovanje kmetijstva z trgovino in predelovalno industrijo. Veterinarska služba mora z vso dejavnostjo (preventivo in kurati-vo) zagotoviti pospeševanje živinoreje in z ustreznimi ukrepi skrbeti za veterinarsko sanacijo močvirnih zemljišč ter tudi na ta način povečati produktivnost zlasti v govedoreji. Ob novelaciji Generalnega urbanističnega plana je v celoti upoštevati prostorski načrt za potrebe kmetijstva. 11. Izvršiti je melioracije v Podlipoglavu na 100 ha, Podgorju na 5 ha in v Dolskem na 10 ha zemljiških površin. S tem posegom je zagotoviti povečanje produktivnosti zemljišč in njihovo usposobitev za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Za izvršitev te naloge je odgovorna Kmetijska zemljiška skupnost. 12. Skupščina občine bo sprejela smernice za programsko ureditev sedaj slabo obdelanih arondiranih zemljišč za območje vasi Javor, Volavlje, Repče, Dolsko, Vinje in Zavoglje. Za izdelavo predloga smernic in njihovo izvršitev je odgovoren oddelek za gospodarstvo skupščine občine, Kmetijska zemljiška skupnost in TOZD Kooperacija pri Ljubljanskih mlekarnah. 13. Za preprečitev drobljenja kmetijskih površin bo skupščina občine v skladu z zakonom o dedovanju zasebnih kmetij sprejela odlok o zaščiti kmetij. Za izdelavo predloga odloka in njegovo izvršitev sta odgovorna oddelek za gospodarstvo skupščine občine in Kmetijska zemljiška skupnost. Posebno skrb je posvetiti socialnemu varstvu kmečkih ljudi, ki jim je bila zemlja edini in glavni vir dohodka in ki so jo izgubili oziroma jo bodo še izgubili (v pretežnem delu ali vso) zaradi urbanizacije. V zvezi s tem je proučiti možnost pridobitve pokojnine in zanjo pridobitve potrebne delovne dobe. V tem smislu je pokreniti zakonodajno iniciativo pri Skupščini SR Slovenije. Za izvršitev te naloge je odgovorna skupina delegatov za zbor občin in zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. Predlog pa morajo pripraviti pristojne strokovne službe skupščine občine in pristojne službe skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. 14. Storiti je vse potrebno, da se resnično zavarujejo kmetijsko obdelovalna zemljišča pred urbanizacijo. Potrebne površine za urbanizacijo je zagotoviti na nerodovitnih zemljiščih, v skrajnem primeru pa z pridobivanjem rodovitnih zemljišč preko njihove melioracije nadomestiti kmetijska zemljišča, ki so nujno potrebna za urbanizacijo. Nesprejemljivo je, da tudi v bodoče nosi stroške za pridobivanje rodovitnih zemljišč kmetijstvo, temveč naj te stroške nosijo tiste organizacije, ki potrebujejo zemljišče za urbanizacijo. Gre za to, da v bodoče ne bo kmetijstvo ob zelo težkih pogojih gospodarjenja samo skrbelo za pridobivanje novih obdelovalnih površin kot nadomestilo za v urbanizacijske namene porabljena visoko produktivna kmetijska zemljišča. 15. Ob materialnih pogojih za nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje je nujno sprejeti tudi adekvatna ideološka stališča in formirati bolj konstantno politiko do kmetijstva. Nobena gospodarska dejavnost ni tako občutljiva glede na principielna družbenopolitična in družbeno ekonomska stališča ali rešitve, kot je kmetijstvo, ker glede na svojo dolgoročnost lahko učinkoviteje razvija svoje dejavnosti le, če imamo začrtano dolgoročno politiko do njegove proizvodnje in do njenih proizvajalcev. Z trajnejšim principielnim idejno-političnim stališčem glede razvoja kmetijske proizvodnje lahko učinkovito načrtujemo njegov razvoj, kadrovsko politiko, investicije, socialno politiko in druga potrebna vprašanja, ki morajo biti razrešena če želimo realizirati z prejšnjimi ukrepi predvidene naloge. Pri tem bi morale vidnejšo vlogo imeti krajevne skupnosti. Posebno pozornost je nameniti kmečki ženi in spreminjanju njenega družbe-no-ekonomskega položaja v smislu intencij zakona o združenem delu. Za rešitev tega vprašanja se mora še posebej zavzemati SZDL. Zato bi bilo prav, da bi Občinska konferenca SZDL v okviru izvajanja svojih nalog posvetila posebno pozornost reševanju prej navedenim vprašanjem in dala tudi iniciativo za rešitev teh vprašanj na nivoju SR Slovenije. 16. Določene naloge iz teh ukrepov presegajo možnosti in pristojnosti skupščine občine, ker zahtevajo sistemske rešitve v širši družbeni skupnosti in to na nivoju mesta in republike in celo federacije. Zato se zadolžujeta skupini delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije, da ob razpravi v Skupščini mesta Ljubljane in Skupščini SR Slovenije o nadaljnjem razvoju kmetijstva preneseta v zbore Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije vsa tista vprašanja iz teh ukrepov, ki zahtevajo širšo družbeno rešitev. Konkretna vprašanja oziroma njihove predloge, ki jih bosta skupini za delegiranje delegatov prenesli v zbore Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije pripravijo oddelek za gospodarstvo skupščine občine ob sodelovanju vseh za to pristojnih organov skupščine in skupnostih oziroma njihovih strokovnih služb. Ad 6) in Ad 7) Uvodne obrazložitve predloga prostorskega načrta za potrebe kmetijstva in predloga odloka o prostorskem načrtu za potrebe kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje ni bilo. V razpravi so sodelovali: Frida Žitnik, delegat krajevne skupnosti Bizovik, Miro Dešman, član izvršnega sveta skupščine občine, ing. Pepca Perovšek-Bitenc, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, ing Blažena Pugelj, tajnik Kmetijske zemljiške skupnosti. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem in sicer delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti z enim vzdržanim glasom sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema prostorski načrt za potrebe kmetijstva v predloženem besedilu z naslednjim popravkom, da se v I. območje ravninskega predela vnesejo parcele štev. 400, 402, 403, 405 in 408 k. o. Bizovik ter soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o prostorskem načrtu za potrebe kmetijstva občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu. Ad 8) Uvodno obrazložitev poročila o izvajanju davčne politike v letu 1976 z nekaterimi aspekti za bodoče urejanje tega vprašanja je podal Štefan Toplak, član izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so z večino glasov sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o izvajanju davčne politike in delu davčne uprave v letu 1976. Ad 9) in Ad 10) Uvodno obrazložitev poročila o podpisovanju in finančni realizaciji samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti ter o osnutku sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti je podala Slavka Jerman, predsednica zbora krajevnih skupnosti. V razpravi so sodelovali: Leon Čepe, samostojni svetovalec za krajevne skupnosti, Ivan Prebil, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše, Franjo Matjašič, delegat V. konference delegacij, Franci Bricelj, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejeli soglasno naslednji SKLEP: 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o podpisovanju in finančni realizaciji samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti z navedbo delegata V. konference delegacij, da je tudi Jugotekstil TOZD Yulon sklenil pristopiti in podpisati samoupravni sporazum o financiranju krajevnih skupnosti in kritiko delegata KS Nove Jarše zaradi tako pozne obravnave tega vprašanja. 2. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje ima na osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o financiranju dejavnosti krajevnih skupnosti naslednje pripombe: 1. Programi za uporabo sredstev se naj sprejmejo vsako leto najpozneje do 31. marca. 2. Krajevne skupnosti se naj zavežejo, da bodo do 31. 12. vsako leto predložile podpisnikom samoupravnega sporazuma finančni in operativni plan za naslednje leto s katerim zagotavljajo namensko uporabo sredstev za realizacijo programov iz srednjeročnega obdobja 1976—1980. 3. V 8. členu se naj doda alinea: »Potrjuje operativni in finančni plan KS za tekoče leto na podlagi srednjeročnega programa 1976—1980.« 4. Spremeni se naj besedilo 4. člena, ki naj v bodoče glasi: »Občina Ljubljana Moste-Polje se na podlagi letnega programa in načrta razvoja krajevnih skupnosti obvezuje: — da bo iz proračuna zagotovila sredstva krajevnim skupnostim za njihovo funkcionalno dejavnost, po programu dela krajevnih skupnosti, ki jih morajo te skupnosti predložiti skupščini občini najkasneje 30. 11. vsako leto za naslednje leto. — Občina se obvezuje, da bo v letu 1977 odstopila krajevnim skupnostim na območju občine 50% denarnih sredstev, ki bodo ustvarjena iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča. 5. Spremeni se naj besedilo 7. člena, ki naj v bodoče glasi: »Sredstva zbrana na podlagi tega samoupravnega sporazuma smejo krajevne skupnosti uporabljati za: — svoje redno poslovanje in delovanje delegatskega sistema; — investicijska, vzdrževalna in podobna dela ter njihovo vzdrževanje in drugih dejavnosti krajevnih skupnosti, ki so vsebovani v njihovem programu dela iz 4. člena tega sporazuma. 6. Spremeni se besedilo sedanjega tretjega odstavka 7. člena sporazuma, ki naj se dopolni in spremeni tako, da postane to novi člen, katerega besedilo naj glasi: 8. člen »Podpisniki tega samoupravnega sporazuma ustanovijo zbor udeležencev samoupravnega sporazuma. Zbor udeležencev sprejema program dela krajevnih skupnosti i** potom svojih delegatov tega predlaga v sprejem skupščini občine najkasneje do 30. julija tekočega leta. Zbor izvoli po načelih delegatskega sistema izvršni odbor podpisnie tega sporazuma. V zboru udeležencev podpisnic tega samoupravnega sporazuma mora imeti vsaka krajevna skupnost enega delegata, po enega delegata delegira vsaka konferenca delegatov za zbor združenega dela in po enega delegata vsaka splošna konferenca delegacij. Zbor udeležencev sprejema kriterije za solidarnostno financiranj6 programiranih potreb krajevnih skupnosti in skrbi za njihovo uresničevanje. Zbor udeležencev (podpisnic tega samoupravnega sporazuma) skrbi za vsklajevanjc programiranih potreb z samoupravnimi interesnimi skupnostmi, skupščine občine in njenim izvršilnimi in upravnimi organi«. 7. Sedanji 8. člen tega sporazuma naj se črta. 8. 9. člen tega sporazuma naj ostane v enakem besedilu kot j6 navedeno v predlogu sprememb in dopolnitev. 9. V 10. členu je natančneje opredeliti organe, ki naj jih formiraj1' podpisnice samoupravnega sporazuma po delegatskem sistemu, nji' hovo sestavo in pristojnosti. 3. Predlagatelj dopolnitev In sprememb samoupravnega spora' zuma o financiranju dejavnosti krajevnih skupnosti je dolžan pre) navedene pripombe upoštevati pri izdelavi novega osnutka, ki ga je predložiti v obravnavo vsem podpisnicam. Nosilec javne razprave naj bi bila SZDL in druge družbenopolitične organizacije. Ad 11) Ad 12) A d 13) Ad 14) in Ad 15) Uvodno obrazložitev poročila o devetmesečni realizaciji proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1976, poročila o realizaciji finančnega načrta prispevka za uporabo mestnega zemljišča od 1. 1. do 30. 9. 1976, poročila o realizaciji finančnega načrta sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje od 1. 1. do 30. 9. 1976, poročila o realizaciji finančnega načrta občinskega cestnega sklada od 1. 1. do 30. 9. 1976 in poročila o realizaciji sklada za financiranje razvoja družbenega standarda od 1. 1. do 30. 9. 1976 je podala Mira Škerjanec, šef odseka za finance skupščine občine. V razpravi je sodelovala: Slavka Jerman, predsednica zbora krajevnih skupnosti Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so po končani razpravi sprejeli soglasno naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o 9 mesečni realizaciji proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976, kakor tudi poročila o realizaciji finančnega načrta prispevka za uporabo mestnega zemljišča, finančnega načrta sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnje, finančnega načrta občinskega cestnega sklada in sklada za financiranje razvoja družbenega standarda za čas od 1. 1. do 30. 9. 1976. vse v predloženem besedilu. Ad 16) DELEGATSKA VPRAŠANJA so postavili: Marko Osredkar, delegat krajevne skupnosti Moste, Nedeljko Mitrič, delegat XVII. konference delegacij, Dušan Kink, delegat krajevne skupnosti Polje, delegat krajevne skupnosti Zadobrova-Sneberje. Ker je bil dnevni red izčrpan in ker se ni nihče javil k besedi, je predsednik skupščine občine ob 19,30 uri zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. SEKRETAR PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE SKUPŠČINE OBČINE Zvone TUŠAK Marjan MOŠKRIČ PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Slavka JERMAN ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZAPISNIK 28. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bilo dne 23. decembra 1976 v dvorani skupščine s pričetkom ob 16,30 uri Skupno zasedanje je vodil predsednik skupščine Marjan MO-ŠKRlČ v sodelovanju s predsednikom zbora združenega dela Ljubom ZABUKOVCEM in predsednico zbora krajevnih skupnosti Slavko JERMAN. Zapisnik skupnega zasedanja je vodil sekretar skupščine občine Zvone TUŠAK. Predsednik skupščine občine je delegatom zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti za skupno zasedanje predlagal naslednji dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijskih komisij in ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov: — 26. seje zbora združenega dela z dne 28. 10. 1976 — 26. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 28. 10. 1976 3. Ocena izvajanja programa družbenega razvoja občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 in osnutek programa razvoja za leto 1977 4. Predlog družbenega dogovora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanje novih na območju ljubljanskih občin 5. Poročilo o delu delegacije SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ 6. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 7. Predlog odloka o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za I. tromesečje 1977 8. Predlog dopolnitve odloka o organizaciji in delu upravnih organov skupščine občine 9. Sklep o razpisu podelitve občinskih priznanj in nagrad za leto 1976 — 10. Kadrovska vprašanja 11. Delegatska vprašanja Dnevni red je bil soglasno sprejet. Ad 1) V verifikacijsko komisijo so delegati zbora združenega dela s o-glasno izvolili 1. Staneta ČRNETA, delegata VII. konference delegacij 2. Milana Š1ROLA, delegata II. konference delegacij 3. Viktorja KELNERA, delegata XVII. konference delegacij Delegati zbora krajevnih skupnosti so v verifikacijsko komisijo soglasno izvolili: 1. Ing.Janeza NOVAKA, delegata krajevne skupnosti Zadvor 2. Slavka ROGLJA, delegata krajevne skupnosti Zelena jama 3. Marjana BIŠČAKA, delegata krajevne skupnosti Zalog Po pregledu pooblastila delegatov za 28. sejo zbora združenega dela je verifikacijska komisija ugotovila: Zbor združenega dela ima 35 delegatskih mest in na seji je navzočih 21 delegatov. Odsotnih je 14 delegatov in sicer: delegat 111. konference delegacij delegat IV. konference delegacij delegat VI. konference delegacij delegat X. konference delegacij en delegat XI. konference delegacij delegat XVI. konference delegacij delegat XIX. konference delegacij delegat XX. konference delegacij delegat XXII. konference delegacij delegat XXIII. konference delegacij delegat XXIV. konference delegacij delegat XXVII. konference delegacij en delegat XXX. konference delegacij delegat XXXI. konference delegacij Zbor združenega dela je sklepčen. Po pregledu pooblastila delegatov za 28. sejo zbora krajevne skupnosti je verifikacijska komisija ugotovila Zbor krajevnih skupnosti ima 25 delegatskih mest in na seji je navzočih 21 delegatov, delegat krajevne skupnosti Besnica delegat krajevne skupnosti Klopce en delegat krajevne skupnosti Vevče en delegat krajevne skupnosti Zadvor Zbor krajevnih skupnosti je sklepčen. Ad 2) Delegati zbora združenega dela so obravnavali zapisnik 26. seje zbora združenega dela z dne 28. 10. 1976 in sprejeli soglasno naslednji SKLEP: Zbor združenega dela nima pripomb na zapisnik 26. seje zbora združenega dela z dne 28. 10. 1976 in ga v celoti potrjuje. Delegati zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 26. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 28. 10. 1976 in sprejeli soglasno naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti nima pripomb na zapisnik 26. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 28. 10. 1976 in ga v celoti potrjuje. Ad 3) Uvodno obrazložitev Ocene izvajanja programa družbenega razvoja občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 in osnutka programa razvoja za leto 1977 je podal Jože Kavčič, predsednik izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: dr. Zlata Pirnat, delegat XXVIII. konference delegacij, Vinko Bogataj, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše, Franc Hribar, delegat krajevne skupnosti Bizovik, Inka Gore-čan, delegat krajevne skupnosti Moste, Maruška Košenina, delegat krajevne skupnosti Polje, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine, Duša Jeriha, delegat XXV. konference delegacij. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje ima na oceno izvajanja programa družbenega razvoja občine Ljubljana Moste-polje za leto 1976 in na osnutek programa razvoja za leto 1977 naslednje pripombe — V interesu povečanja produktivnosti dela, zdravstvenega varstva pa tudi socialne preventive je nujno preprečiti v vseh delovnih organizacijah kakršnekoli oblike uživanja alkoholnih pijač med delovnim časom. — Zaradi nerešenega financiranja dejavnosti krajevnih skupnosti le te še vedno ne vedo s kakšnimi sredstvi razpolagajo, kar je pa predpogoj za izdelavo njihovih programov. Tudi iz tega osnutka programa razvoja občine za leto 1977 ni razvidna rešitev tega vprašanja in zaradi tega ne morejo krajevne skupnosti postavljati realnih programov. — Izgradnji trgovin in gostinskih objektov je dana premajhna pozornost in zato krajevna skupnost Bizovik zahteva, da se obstoječa trgovina v Bizoviku adaptira in razširi v samopostrežno v skladu z že sprejetimi idejnimi načrti. V letu 1977 je potrebno rešiti vprašanje trgovine tudi v krajevni skupnosti Polje v skladu s sedanjimi in bodočimi potrebami, ki nastajajo zaradi dokaj intenzivne stanovanjske izgradnje. — V letu 1977 je nujno izgraditi tržnico v Mostah in urediti prostore ter izvršiti preselitev lekarne. Prav tako je zagotoviti potrebne prostore za delovanje krajevne skupnosti Moste. — Pospešiti je gradnjo VVZ na Rjavi cesti, ki je obveznost iz samoprispevka I. in adaptacijo bivšega doma Partizana v Polju. 2. Izvršni svet skupščine občine je dolžan prej navedene pripombe, kakor tudi ugotovitve Predsedstva Občinske konference SZDL pri izvajanju programa družbenega razvoja občine za leto 1976 in na osnutek programa razvoja za leto 1977 upoštevati pri izdelavi predloga programa razvoja občine za leto 1977 oziroma dati ustrezne odgovore na pripombe in predloge, ki jih pri izdelavi predloga ni mogel upoštevali. Ad 4) Uvodno obrazložitev predloga družbenega dogovora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanju novih na območju ljubljanskih občin je podal Franci Bricelj, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so z ločenim glasovanjem in sicer zbor združenega dela s o g I a-s n o in zbor krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Skupščina občine Ljubljana Mostc-Polje sprejema družbeni dogovor o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanju novih na območju ljubljanskih občin v predloženem besedilu. 2. Za podpisnika družbenega dogovora pooblašča skupščina občine predsednika skupščine občine MOŠKRIČ Marjana. Ad 5) Poročilo o delu delegacije SP Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ je poda! Jakič Slavko, delegat zveznega zbora. V razpravi je sodeloval: Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Sprejme se poročilo o delu delegacije SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ z željo, da bi v bodoče vzpostavili tesnejše sodelovanje zlasti pri reševanju pomembnih vprašanj, ki bodo na dnevnem redu zvezne skupščine. Ad 6) Uvodno obrazložitev predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Mostc-Polje za leto 1976 je podala Škerjanec Mira, šef odseka za finance. V razpravi so sodelovali: ing. Gustav Erklavec, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Mira Škerjanec, šef odseka za finance, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine Po končani razpravi so z ločenim glasovanjem delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 v predloženem besedilu. 2. Davčna uprava skupščine občine naj pripravi in objavi v DELEGATSKI TRIBUNI obrazložitev zbiranja in porabe sredstev pridobljenih z povišanjem davčnih obremenitev določenih dejavnostih zaradi kritja namensko določenih stroškov za gradnjo osnovnih šol in vrtcev po programu I. samoprispevka. Ad 7) Predlog odloka o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za I. tromesečje 1977 Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi sta sodelovali: Bajič Vera-Valenčič, delegat krajevne skupnosti Moste, Mira Škerjanec, šef odseka za finance. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem in sicer zbor združenega dela soglasno in zbor krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za I. tromesečje 1977. Ad 8) Uvodno obrazložitev predloga dopolnitve odloka o organizaciji in delu upravnih organov skupščine občine je podal Moškrič Marjan, predsednik skupščine občine. V razpravi sta sodelovala: Inka Gorečan, delegat krajevne skupnosti Moste, Zvone Tušak, sekretar skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem in sicer zbor združenega dela soglasno in zbor krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema dopolnitev odloka o organizaciji in delu upravnih organov skupščine občine v predloženem besedilu. Ad 9 Sklep o razpisu podelitve občinskih priznanj in nagrad za leto 1976 Uvodne obrazložitve ni bilo. V razpravi so sodelovali: Vinko Bogataj, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine, Zvone Tušak, sekretar skupščine občine, Inka Gorečan, delegat krajevne skupnosti Moste. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje razpisuje priznanje in nagrade občine za posebne uspehe dosežene v letu 1976 na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti ali samoupravljanja in družbenopolitičnega dela in življenja v občini. 2. Priznanje in nagrade bodo podeljene posameznim delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom. 3. Razpis priznanj in nagrad občine izvrši in sprejema predloge posebna žirija, ki predloži svoje obrazložene predloge skupščini občine v skladu z odlokom o priznanju in nagradah občine Ljubljana Moste-Polje in pravilnikom o podeljevanju priznanj in nagrad občine Ljubljana Moste-Polje. Ad 10) Uvodno obrazložitev predloga o sestavu žirije za občinske nagrade in priznanja in delegiranje delegatov v skupščino Zemljiške skupnost' je podal Zvone Tušak, sekretar skupščine občine v imenu komisije za volitve in imenovanja. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupno-sti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje za izvršitev ra/pi*11 podelitve občinskih priznanj in nagrad za leto 1976 in izdelavo predloga imenuje žirijo v naslednjem sestavu: Avgust VIŽINTIN, predsednik Niko LUKEŽ, član dr. Valter KOS ER, član Maks BURGER, član Franc ČERNIVEC, član Ljubo ZABUKOVEC, član Milan JAKIČ, član Franci OSTERMAN, član Franc MANDELJC, član Nika MODIC, član Branka JADEK, član Žirija je dolžna opraviti svojo nalogo v skladu z odlokom o priznanjih in nagradah občine Ljubljana Mostc-Polje ter pravilnikom o podeljevanju priznanj in nagrad občine Ljubljana Moste-Polje. 2. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje imenuje za delegate v skupščino Zemljiške skupnosti: Franca ŠKERLA, Radota HRASTA. Ad 11) DELEGATSKA VPRAŠANJA so postavili: Vinko Bogataj, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše Vera Valenčič-Bajič, delegat krajevne skupnosti Moste Stana Dimnik, delegat XXVI. konference delegacij Maruška Košenina, delegat krajevne skupnosti Polje Pred zaključkom seje je predsednik skupščine občine Marjan Moškrič vsem delegatom zaželel srečno in uspešno Novo leto 1977. Ker je bil dnevni red izčrpan je predsednik skupščine občine ob 19,10 uri zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. SEKRETAR SKUPŠČINE OBČINE Zvone TUŠAK PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Marjan MOŠKRIČ PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Slavka JERMAN DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR ZAPISNIK 27. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 16. decembra 1976 v sejni sohi št. 74-11 skupščine občine Ljubljana Moste-Polje s pričetkom ob 16,30 uri Sejo je o tvoril in vodil predsednik družbenopolitičnega zbora Slavko GERLICA. Zapisnik seje je vodila tajnica zbora krajevnih skupnosti JURCA-COLAR1Č Tatjana. Predsednik družbenopolitičnega zbora je predlagal delegatom naslednji dnevni red: L Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 25. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 28. 9. 1976 3. Poročilo o izvedbi referenduma 4. Odlok o uvedbi samoprispevka 5. Problematika kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje 6. Poročilo o izvajanju davčne politike v letu 1976 7. Delegatska vprašanja Predlagani dnevni red so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli. Ad 1) Komisija za mandatno-imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov na seji po prezenčni listi in ugotovila: Od 25 delegatov družbenopolitičnega zbora je navzočih 19 delegatov. Odsotni so naslednji delegati: Majda DOLINAR, Matija JEŽEK, Stane MELJO, Ljuba NOVAK, Ivanka RAHNE, Barhka STRAŠEK Seja družbenopolitičnega zbora je sklepčna. Ad 2) Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisnik 25. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupno- sti in družbenopolitičnega zbora z dne 28. 9. 1976 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor nima pripomb na zapisnik 25. skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 28. 9. 1976 in ga v celoti potrjuje. Ad 3) Poročilo o izvedbi referenduma je v imenu občinske volilne komisije podal Ivan Lesjak, tajnik volilne komisije. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so sprejeli soglasno naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o izvedbi referenduma v predloženem besedilu. Ad 4) Uvodno obrazložitev k poročilu o uvedbi samoprispevka II. in odloku o uvedbi samoprispevka II. je podal Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Vilko Sluga, Dušan Rozman, Marjan Moškrič, predsednik skupščine skupščine občine Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o izvedbi referenduma za II. samoprispevek ter programu pristopa k uresničevanju programa dela samoprispevka. 2. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša, da se s posebnim sporazumom določi način oblikovanja skupščine skupnosti za izvedbo samoprispevka II. 3. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin v predloženem besedilu in s predloženimi popravki ter s popravkom naziva objekta v 3. členu odloka v programu za leto 1978 v tretji alinei, kjer se za besedilom KS Hrušica-Fužine doda še besedilo »in KS Bizovik«. 4. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje priporoča, da se pri izvajanju odloka o uvedbi samoprispevka za financiranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin, določba prvega odstavka 7. člena izvaja tudi v smislu določila drugega odstavka 4. člena. Ad 5) Uvodno obrazložitev problematike kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje je podal Marko Lokar, predsednik komisije za pospeševanje kmetijstva. V razpravi so sodelovali: Leopold Kos, Lojze Trtnik, ing. Blažena Pugelj, tajnik Kmetijske zemljiške skupnosti, Slavka Keržan, član izvršnega sveta občine, ing. Pepca Perovšek-Bitenc, Marko Lokar Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o problematiki kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje. 2. Potrebno je nujno pohiteti s sprejemom odloka o zaščiti kmetij. 3. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema za nadaljnji razvoj kmetijstva predlagane ukrepe, kot zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. 16. Določene naloge iz teh ukrepov presegajo možnosti in pristojnosti skupščine občine, ker zahtevajo sistemske rešitve v širši družbeni skupnosti in to na nivoju mesta in republike in celo federacije. Zato se zadolžujeta skupini delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije, da ob razpravi v Skupščini mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije o nadaljnjem razvoju kmetijstva preneseta v zbore Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije vsa tista vprašanja iz teh ukrepov, ki zahtevajo širšo družbeno rešitev. Konkretna vprašanja oziroma njihove predloge, ki jih bosta skupini za delegiranje delegatov prenesli v zbore Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije pripravijo oddelek za gospodarstvo skupščine občine ob sodelovanju vseh za to pristojnih organov skupščine in skupnosti oziroma njihovih strokovnih služb. 4. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema razpravo tov. Perovšek-Bitenc ing. Pepce, da bo služila za razpravo družbenopolitičnim organizacijam v občini. Ad 6) Uvodno obrazložitev poročila o izvajanju davčne politike v letu 1976 je podal Štefan Toplak, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Vilko Sluga, Dušan Rozman, Leopold Kos, Štefan Toplak Po razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o izvajanju davčne politike in delu davčne uprave v letu 1976 za obdobje devetih mesecev 1976-leta. 2. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema predlagane smernice za delo davčne uprave in izvajanje davčne politike v letu 1977. 3. Družbenopolitični zbor predlaga, da izvršni svet ponovno razpravlja o možnosti nagraditve davčne uprave za delo v letu 1976 v okviru možnosti. Delegatska vprašanja: Delegatsko vprašanje je postavil Robi Delorenzo. Delegati družbenopolitičnega zbora so bili mnenja, da se delegatsko vprašanje spremeni v priporočilo izvršnemu svetu. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče ni javil k besedi, je predsednik družbenopolitičnega zbora ob 19,05 uri zaključil sejo. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR ZAPISNIK 28. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 23. decembra 1976 v sejni sobi št. 74-11 skupščine občine Ljubljana Moste-Polje s pričetkom ob 16,30 uri Sejo je otvoril in vodil predsednik družbenopolitičnega zbora Slavko GERLICA. Zaoisnik je vodila tajnica zbora krajevnih skupnosti JURCA-CO-LARIČ Tatjana. Predsednik družbenopolitičnega zbora je predlagal delegatom naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 26. seje družbenopolitičnega zbora z dne 27. 10. 1976 3. Ocena izvajanja programa družbenega razvoja občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 in osnutek programa razvoja za leto 1977 Ad 4) Uvodno obrazložitev predloga družbenega dogovora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanje novih na območju ljubljanskih občin je podal Franci Bricelj, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema družbeni dogovor o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanje novih na območju ljubljanskih občin v predloženem besedilu. 2. Za podpisnika družbenega dogovora pooblašča predsednika skupščine občine Marjana MOSKRICA. Ad 5) Poročilo o delu delegacije SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ je podal Slavko Jakič, delegat občine Ljubljana Moste-Polje v zveznem zboru. V razpravi so sodelovali: Leopold Kos, Dušan Rozman, Zvone Tušak, sekretar skupščine občine, Stanislav Babnik Delegati družbenopolitičnega zbora so po razpravi soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o delu delegacije SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ z naslednjo oceno in predlogi: 1. Delo delegacije SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ je v sedanjem obdobju dobro. 2. Za boljšo povezavo z delegatsko bazo je treba še vnaprej razvijati delegatski princip delovanja delegacije SR Slovenije v zveznem zboru SFRJ. 3. Delegat v zveznem zboru SKUPŠČINE SFRJ naj redno kontak-tira s skupščino občine Ljubljana Moste-Polje, s predsednikom in delegati družbenopolitičnega zbora, kakor tudi s člani skupin delegatov za zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije. Ad 6) Uvodne obrazložitve k sklepu o razpisu podelitve občinskih priznanj in nagrad za leto 1976 ni bilo. V razpravi so sodelovali: Leopold Kos, Dušan Rozman, Zvone Tušak, sekretar skupščine občine, Lojze Trtnik Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji 4. Predlog družbenega dogovora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanje novih na območju ljubljanskih občin 5. Poročilo o delu delegacije SR Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ 6. Sklep o razpisu podelitev občinskih priznanj in nagrad za leto 1976 7. Kadrovska vprašanja 8. Delegatska vprašanja Predlagani dnevni red so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli. Ad 1) Komisija za mandatno imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov na seji po prezenčni listi in ugotovila: Od 25 delegatov družbenopolitičnega zbora je navzočih 16 delegatov. Odsotni so naslednji delegati: Darinka Demšar, Majda Dolinar, Robi Delorenzo, Matija Ježek, Slavka Kastelic, Ivan Mažgon, Jože Petek, Miran Planinc, Barbka Strašek Seja družbenopolitičnega zbora je sklepčna. Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisnik 26. seje družbenopolitičnega zbora z dne 27. 10. 1976 in sprejeli s o g 1 a-s n o naslednji SKLEP: Delegati družbenopolitičnega zbora potrjujejo zapisnik 26. seje družbenopolitičnega zbora z dne 27. 10. 1976 in na njegovo vsebino nimajo pripomb. Ad 3) Uvodno obrazložitev Ocene izvajanja programa družbenopolitičnega razvoja občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 in osnutka programa razvoja za leto 1977 je podal Kavčič Jože, predsednik izvršnega sveta skupščine občine. SKLEP: 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje razpisuje priznanje in nagrade občine za posebne uspehe dosežene v letu 1976 na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti ali samoupravljanja in družbenopolitičnega dela in življenja v občini. 2. Priznanje in nagrade bodo podeljene posameznim delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom. 3. Razpis priznanj in nagrad občine izvrši in sprejema predloge posebna žirija, ki predloži svoje obrazložene predloge skupščine občine v skladu z odlokom o priznanjih in nagradah občine Ljubljana Moste-Polje in pravilnikom o podeljevanju priznanj in nagrad občine Ljubljana Moste-Polje. Ad 7) Uvodno obrazložitev predloga o sestavu žirije za občinske nagrade in priznanja in delegiranje delegatov v Skupščino zemljiške skupnosti je podal Zvone Tušak, sekretar skupščine občine v imenu komisije za volitve in imenovanja. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje za izvršitev razpisa podelitve občinskih priznanj in nagrad za leto 1976 in izdelavo predloga imenuje žirijo v naslednjem sestavu: Avgust VIŽINTIN, predsednik in člani Niko LUKEŽ, dr. Valter KOSER, Maks BURGER; Franc ČERNIVEC, Ljubo ZABUKOVEC, Milan JAKIČ, Franci OSTERMAN, Franc MANDELJC, Nika MODIC, Branka JADEK 2. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje imenuje za delegate v Skupščino zemljiške skupnosti: Franca ŠKERLA in Radota H RA' STA Ad 8) V razpravi so sodelovali: Slavka Keržan, član izvršnega sveta skupščine občine in Leopold Kos. ,i