Štev. 14. Y Trstu, 25. julija 1891. Letnik IY. Navskrižja. Politiško življenje v Avstriji kaže vse polno navskrižij, to pa sosebno zaradi tega, ker nočejo neslovan-ske stranke biti pravične nasproti slovanskim narodnostim. Navskrižja pa se kažejo tudi med slovanskimi strankami samimi, ker jih je razdejal neslovanski vpliv, potem pa, ker menijo, da jim je po žgodovini in razvoju pojedinih slovanskih narodov zastopati istodobno različne interese. Navskrižnosti so obče in specijalne, odnašajo se na zunanjo politiko, kakor na notranjo, in se dostajajo sosebno politiških, narodnih in v obče narodnokulturnih interesov. V državnem zboru Dunajskem se po raznoterih izjavljenjih kar vrste taka navskrižja, in je primerno, da se spominjamo vsaj nekoliko teh navskrižij ravno sedaj, ko se je odložilo zborovanje osrednjega parlamenta avstrijskega. Uže letošnji program osrednje vlade spominja na razna navskrižja. Prejšnja leta, ko je vlada kopičila predloge za pomnoženje vojaškega krvnega in financi-jalnega davka, trdili so, da zunanja politika ne dopušča izvršitve narodne jednakopravnosti v času, ki je bolj nemiren, nego miren. Letos so konstatovali mir na zunaj, pa kazali na nemirno razpoloženje strank na znotraj ; vsled tega so zahtevali premirja med temi strankami in s tem razlogom odložili izvršitev narodne jednakopravnosti. Radikalstvo, ki je v tem, da se zahteva tako premirje, so krstili z zmernostjo, a z druge strani so pa stranke z zmernimi, v ustavi utrjenimi zahtevami imenovali radikalne. V prejšnjih dobah so trdili, da južni sosed naše države preži po naših deželah, zato da ni časa, da bi se izvršila narodna jednakopravnost med južnimi Slovani, sosebno na Primorskem; sedaj, ko je isti južni sosed člen trojne zveze, trdijo pa, da ni razburjati radikalnih strank v državi tega soseda, zatorej da tudi ni primerno spremeniti sistema v smislu izvršitve narodne jednakopravnosti nasproti južnim Slovanom naše države. Poljski poslanec se je izrazil letos v državnem zboru v smislu, da nobena zunanja država ne vpliva na notranje razmere našega cesarstva; spomini, ki jih je zapustil pismene in tiskane pok. kancelar Beust, pa trdijo, da znane fundamentalke grofa llohenvvarta je pokopal vpliv neke znane zunanje države. In ravno to, da se je v prejšnjih dobah s stolov osrednje vlade kazalo na neprimernost izvršenja narodne jednakopravnosti za-stran zunanjih politiških razmer, svedoči še z druge strani, da zunanje države utegnejo tudi vplivati na razvijanje notranje politike. Poljski poslanci in ž njimi tudi nemški levi-čerji so letos kritikovali Rusijo in njeno kulturo; češki poslanec dr. Vašaty je tudi kritikoval zunanjo politiko in odnošaje zunanjih držav. A njegovo kritiko so ob-sojevali, ko je drugače sodil o Rusiji, nego vsi drugi, in vendar so priznali, da je naše cesarstvo v prijateljskih odnošajih tudi z Rusijo. Proti Rusiji ostro pišejo nemško-liberalni in še druge vrste nemški, kakor madjarski listi; tega pisanja ne obsojujejo kljubu prijateljstvu naše države z Rusijo. Ako bi pa slovanski listi kritikovali samo v pohlevni obliki zaveznice trozveze, takoj bi ovajali cel6 v državnem zboru tako presojevanje zunanje politike. To so poleg nemških levičaijev storili letos v največi meri in čezmeri poljski državnozborski zastopniki. Kar odobrujejo gospodovalne stranke nemških levičarjev in poljske kakor madjarske frakcije, označujejo kot sogiasje avstro-ogerskega prebivalstva v skupnosti; nič ne prašajo, ali se slovanska večina vsega tega prebivalstva vjema z željami in trditvami navedenih proti-slovanskih strank in frakcij. Poljski poslanec je trdil v državeem zboru, da avstrijski narodi vsi uže uživajo popolno narodno jednakopravnost, v tem ko je to resnica samo o Nemcih,' Italijanih in gospodovalni poljski frakciji, in se morajo na pr. Slovenci na Koroškem, nekaj tudi na Primorskem, 28 boriti za slovenski Abc v osnovnih, po tuje zasnovanih šolah. Minister notranjih poslov, minister deželne brambe in minister justicije so se izjavili vsi, cla po vladnem nazoru mora biti notranji jezik politiških uradov, c. in kr. vojne, kakor tudi notranji jezik sodišč nemški jezik; z druge strani je pa znano, da je na Ogerskem notranji madjarski, in je tudi jezik ogerske brambene vojske madjarski, kakor je tudi znano, da uživajo Poljaki in Italijani svoj jezik kot notranji jezik pri politiških uradih in sodiščih. Ustava ne pozna kakega posebnega notranjega jezika, tudi ne pozna hegemonistiških narodov glede na notranji jezik, in vendar hočejo proti ustavi vsiliti nemški kot notranji jezik slovanskim narodom, izvzemši privilegovano poljsko frakcijo in mali odlomek italijanskega naroda, kateri nepretržno uživa v popolni meri svoj jezik na vse strani. V vladnem programu se je zatrdilo, da se narodna jednakopravnost ne bode kratila nobenemu narodu; a zahtevanje nemškega in sploh nekaterih privilegovanih kot notranjih jezikov dovaja v konečnih posledicah do tujčenja osnovnih šol slovanskih narodnostij, torej tudi do tujčenja teh narodnostij, dosledno do kračenja narodne jednakopravnosti. Naučni minister je trdil letos v državnem zboru, da nacijonalnost nima nič opraviti z obrtnimi šolami, resnica pa je, da se s tujimi tehničnimi izrazi za razne obrti zasaja tujstvo med narode, in je z druge strani jednaka in še važniša resnica, da obrti obsezajo poleg vsem narodom občega tudi specifično narodna svojstva, svojstva duha pojedinih narodov, in da vsled tega se obrt pospne v pogledu umetniškem jedino na podstavi nacijonalnosti. Torej ima tudi obrtna šola jako mnogo opraviti ravno z nacionalnostjo. Poljski poslanci, kakor znano, so se letos na razne strani izjavili proti vsemu temu, kar je odločilno za ostale Slovane; kljubu temu so skušali celo Mladočehi bližati se jim, da ne omenjamo, da tudi zastopniki drugih slovanskih narodov bi ne nasprotovali, ko bi se zasnovala po prejšnjem kopitu zveza s poljskimi zastopniki. To je največi nesmisel, največe navkrižje prave narodne in zares ustavne politike. Poljaki so nasprotniki češkega zgodovinskega državnega, kakor vsakega prava drugih slovanskih narodov, a Mladočehi se hočejo vezati s takimi protislovanskimi zastopniki. Poljaki so nasprotniki prave izvršitve narodne jednakopravnosti, a vendar bi se družili ž njimi tudi Srbohrvati in Slovenci ! Deželna avtonomija je uže sedaj pogrebka narodne jednakopravnosti; razširjenje te avtonomije bi bilo še hujše. Poljaki teže ravno za razširjenjem te avtonomije, in poleg Čehov so zagovarjali tudi nekateri Slovenci tako razširjenje. Ako tako vedenje ni navskrižno, potem je na svetu vse soglasno. Čehi, Srbohrvati, Slovenci in celo maloruski Ro-mimčukisti so se izjavili za narodno jednakopravnost in so pobijali hegemonijo nemških, poljskih in italijanskih gospodovalnih strank in frakcij; a kljubu temu niso ne prej ne sedaj zasnovali načrta, ki bi kazal, kako si mislijo izvršenje narodne jednakopravnosti. Nemški levičarji so v svoj čas predložili tak načrt v smislu hegemonije nemške narodnosti; Slovani še le čakajo na to. Osrednja vlada se je tudi izjavila tako, kakor ne morejo Slovani umeti ustavnega osnovnega člena o jeziku in narodnosti vseh narodov. Vlada in Nemci so torej določno razkrili in pokazali svoje nazore in težnje o narodni jednakopravnosti; dosledno bi isto jasnost in določnost s pomočjo posebnega načrta morali pokazati tudi Čehi, Srbohrvati, Slovenci in Malorusi in Romunci svoje lastne nazore o istem odločilnem predmetu. Nemški konservativci so uže večkrat jasno razo-deli, kako si mislijo konfesijonalno šolo; Slovani bi imeli tu tudi jasno povedati, do katere meje se vjemajo s težnjami teli konservativcev, kateri so vsaj načelno voljni podpirati stremljenja raznih slovanskih zastopnikov. Slovanski zastopniki bi imeli vse to določno zagovarjati in predlagati, kar pobijajo protislovanske stranke in frakcije. Slovanom najbolj ugaja narodna avtonomija; a o tej se v državnem zboru še zmenili niso. Cerkev in šola bi poleg narodnosti najbolj okrepili se v okviru izvršene narodne avtonomije; a izvršenega, na drobno izdelanega načrta o narodni avtonomiji Slovani niso predložili osrednjemu parlamentu. Ministerski predsednik se je izjavil, da nemščina je potrebna kot notranji jezik tudi zaradi tega, ker bi razni notranji jeziki imeli za-viro tudi v financijalnih zaprekah. Tu je bilo dokazati, da ravno narodna avtonomija bi bila mnogo cenej a in preproste/a nego sedanji, nepopolni upravni bodisi vladni, bodisi deželnoavtonomni aparati. A nikdo ni izrabil te točke za primeren odgovor, kar, ako bi hoteli biti strogi, bi nam svedočilo, da o financijalni strani narodne avtonomije nikdo niti mislil ni. Se mnogo navskrižij bi mogli našteti, ki so se ponavljala v državnem zboru in se ponavljajo po novinah in javnosti v obče vsak dan; pa dovolj je to, da tu pa tam govore o glavnih stremljenjih slovanskih narodov, pa jih zatajujejo, kedar jih je treba zagovarjati. Narodna avtonomija in slovanska liturgija, kateri obe bi zadovoljili in utrdili slovanske narode ter s tem utrdili tudi državo na znotraj in zunaj, ste še daleč v ozadju med slovanskimi zastopniki samimi; dokler ne prideti na parlamentarni oder, ostanejo navskrižja, kakor doslej, in kakor so se kazala sosebno letos. Pod navskrižji se skriva neodkritosrčnost; nasprotniki slovanski se zapletajo v navskrižja, ker ne marajo, da bi dosegli slovanski narodi neizogibna uslovja za svoj obstanek in razvoj. Slovani sami pa se križajo v svojih interesih vsled ne-razuma in zaslepljenja od istih nasprotnikov. V neparlamentarnem življenju prodira tu pa tam boljše spoznanje; vsaj vedenje Čehoslovanov nasproti raznim slovanskim gostom in obiskovalcem češke razstave v Pragi se kaže poprek brez navskrižij, ko spre-jemljejo vse prijazno, prijateljski in navdušeno. Naj bi takemu vedenju sledila mnenja in dejanja na vse strani javnega življenja; potem bi tudi politika ne mogla uganjati takih burk s Slovani, kakor doslej, in navskrižja, katerim so take burke snov in podstava, bi se tudi manjšala. Vsesokolski shod v Pragi. Dne 28., 29. in 30. junija osvetlilo si je češko Sokol-stvo pred vsem svetom svoje lice. Češki Sokoli dokazali so, da tudi na polju telovadbe koraka narod češki vstrično s prvimi narodi avstrijskimi. Številke naj govore. V Prago došlih Sokolov bilo je do 8000, javne telovadbe se je pa udeležilo okolo 2500 telovadcev. Prostor, kjer se je vršila telovadba, meril je 11.975 □ metrov. Prostor ta obdan je bil s tremi tribinami, na kojih je bilo prostora za 15000 gledalcev. Prva javna tekmovalna telovadba vršila se je v nedeljo dne 28. junija popoludne. Vse vaje izvrševali so češki Sokoli z uprav neverjetno preciznostjo, kar nam je svedočilo, da češka telovadna društva vestno izpolnjujejo svoj namen: fizično in moralno okrepljati narod svoj. Sv. Petra in Pavla dan bili smo pa svedoki najkrasnejši točki vse so-kolske slavnosti: vsa sokolska društva defilovala so pred županom Praškim. Delilovanje trajalo je celo uro, dasi so korakali v kolonah, vsaka vrsta po 6 mož. Bil vam je to velikanski sprevod, kakoršen se vidi le redko kedaj in le redko kje. Tudi v sprevodu opažali smo najstrožo disciplino; zopetno svedoštvo, da ves narod češki prošinjajo ista čuvstva in iste ideje. Po sprevodu bil je v mestni dvorani vsprejem francoskih gimnastov, poljskih, hrvatskih in slovenskih Sokolov. Tu je načelnik češke so-kolske zveze, g. dr. Podlipng, županu predstavil staroste pojedinih Sokolov, prednost so imeli seveda tudi tu, kakor drugod, francoski gostje. Poslednji so bili ganeni od presrč-nega vsprejema in od tolikih pojavov odkritosrčne simpatije, tako, da se je njihovemu govorniku roka tresla, in solze so mu lile po licih, ko se je zahvaljeval na izredni gostoljub- nosti naroda češkega. V imenu sokolskih društev zahvaljevali so se razni govorniki. Ta vsprejem napravil je na vse prisotne mngocen vtis, in uverjeni smo, da so dogodki, vršivši se omenjenega dne v mestni dvorani Praški, dokaj utrdili vez slovanske vzajemnosti. Po vsprejemu pogostili so nas v mestni dvorani na jako sijajen način. Vse je tekmovalo, da bi nam bilo na uslugo, in averili smo se, kak<5 je gori na Češkem staro in mlado vneto za sokolske ideje. Mnogokaterim naših veljakov se to smešno zdi, Čehi pa vedo ceniti veliko vrednost take narodne organizacije. Na večer bil je sokolski shod v dvoranah na Sofijinem otoku, pri kojem se mnogoštevilni francoski, češki, poljski, hrvatski in slovenski govorniki žarnimi besedami vnemali za divno idejo sokolsko: bili so to glasi pobratinstva in brato-ljubja. Drugi večer bila je na istem otoku sijajna razsvetljava, združena s koncertom; tu je prisostvovalo zopet na tisoče občinstva. Ako ne bi bili vedeli uže poprej: ta večer smo se osvedočili, da je Praga zares slovansko mesto. Kdor ne bi bil v pogledu na take pojave postal iz Savla Pavel, temu ni pomoči. Nam pa je trepetalo srce od doslej še ne poznane radosti. To bi bil kratek opis Praških slavnostij, napisan seveda v velikih črtah. Neštevilno pa je bilo podrobnostij, kojih se nismo mogli dotakniti, katere pa so se lepo družile v har-monično"c3loto. Da zaključimo: vtis Praških slavnostnih dnij je velikanski, nepozaben; narod češki bodi nam v zgled, kako je ljubiti in ceniti samih sebe, zlata Praga pa zgled, kalcova bodi metropola naroda. —č. Cerkev in Tržaški Slovenci. Iz Tržaške okolice. Mnogo je še slovenskih duhovnikov na Slovenskem in tudi na Tržaškem, ki se ne zlagajo z napravljenjem više hierarhije in njenih organov, kakoršno kažejo sosebno za poslednjih let. Uprav te verne duhovnike, ki so zajedno zvesti sinovi matere Slave, presenetil je odlok tržaško-koperskega škofa, s kojim se „pro bono pacis" izbaciva slovenski jezik iz prestolnice sv. Justa v Trstu; kajti tu je užival svoja prava od pravekov, čeprav so bile slovenske propovedi ob nedeljah in praznikih v navadi samo od leta 1843 — kakor trdi Ljubljanski »Slovenec*. Nočemo za to navajati zgodovinskih dokazov in sve" doštev. Za preprosti in obči razum omenjamo samo, da v Tržaški okolici so krajna imena zgolj slovenska, da ne govorimo o delih mesta Tržaškega samega, kateri tudi še mnogotero spominjajo na to, da so jih krsteli Slovenci. Opozarjamo na velikansko lipo pred prestolnico sv. Justa, katera nam svedoči, da je bila zasajena po Slovanih, kojim je lipa bila sveto drevo; na starej Keni v mestu nahaja se še dandanes nad vhodom neke hiše glagoljski napis, in v istej prestolnici so nad stranskim altarjem posamične črke, katere svedočijo ne samo, da so v Trstu od pravekov bivali Slovani, temveč tudi, da se je njih jezik pošteval v istej prestolnici ne samo kot jezik v propovedih, ampak tudi v bogoslužju, kakor je gotovo, da se je še v poslednjih stoletjih v Tržaškej okolici cerkveno bogoslužje vršilo v staroslo-venščini. Staroslovenščina in novoslovenščina imati v prestolnici sv. Justa svoje zgodovinsko pravo, radi česar je toliko nas, kolikor vsacega dobromislečega slovenskega duhovnika in neduhovnika čudom napolnila odredba tržaško-koperskega škofijstva, ki je s par črtami in pod pretvezo ,za ljubi mir" odkrhnilo slovanskemu življu v Trstu to zgodovinsko pravo na ljubo slovanskim in cerkvenim najljutejšim sovražnikom — raznovrstnim renegatom in pripadnikom gospodovalne italijanske psevdoliberalne stranke. Poleg tega historičnega prava, povdarjamo istino, da je v Trstu pod Tržaško občino spadajočih in uživajočih pravo meščanstva samo do 60.000 prebivalcev, med kojimi je brezuvetno polovica Slovencev. Ostalih kakih 95.000 so sem »privandrani" in tu naseljeni tujci: Židje, Grki, Italijani in Nemci. Polovica Tržaških občanov je torej Slovencev, in ti morali bi dosledno uživati najprej in vsaj v cerkvi ravnopravnost z življi drugih narodnostij. Sv. Justa cerkev je katedralka, središče Trsta in cele škofije; dve tretjini njenih vernikov so Slovani. Istih jezik moral bi se torej poštevati ne samo s historiškega stališča, ampak tudi s stališča sedanjih dejstev. Kje vendar naj iščemo pravice, ako nam isto cerkveno predstojniŠtvo odreka v naših cerkvah pravico, moliti Boga ter poslušati božje besede in petje v našem jeziku, na ljubo naših najljutejših narodnih in verskih nasprotnikov ? Pišejo in pridigujejo slovenski klerikali, da je „ vera v nevarnosti", da „vera peša" ter se zaganjajo v slovenske »liberalce", kojim natvezujejo po krivici na vrat krivdo tega pešanja; prave nevarnosti pa ne uvedevajo, ki veri preti od tujih liberalcev in brezvercev, katerih sili predajejo osodo vere našega naroda. Smelo trdimo, da je najnovejši odlok tržaško-koper-skega škofijstva, s kojim se ustavljajo s 1. dne prihodnjega oktobra slovenske propovedi v prestolnici sv. Justa, bolj omajal v veri in v zaupanju do viših pastirjev slovenske vernike sploh, nego vsi spisi po naših literarnih in politiških časnikih in knjigah, katere je znani goriški prorok razvpil za brezverske ali vsaj veri opasne. Z mirno vestjo jim torej kažemo na bruno v njih očeh, sovetujoč jim, da ne obsojujejo prenaglo slovenskih »liberalcev", kojim ni do pogubljanja in uničevanja verskega čuta v Slovencih, pač pa do tega, da obvarujejo mili narod od vpliva tujstva. Osobito je oko pravih narodnjakov obrneno na to, da zajeze uničevalni vpliv zahodne kulture, katera ima na narod naš ne samo v na- rodnem, ampak tudi v verskem pogledu slabe posledice. Narod, ki je izgubil svoj jezik, postal je zajedno tudi mlač-nejši v veri. Dokaz temu nam so okolice večih mest s pomešanim prebivalstvom, n. pr. spodnja okolica pri Trstu, kjer se naš slovenski živelj tembolj odteguje cerkvi ter udaje proklinjanju in neveri, čim bolj vpliva nanj razposajeni in brezverski mestni živelj laške narodnosti. V tem ko se otroci v hišah naših slovenskih, po dr. Mahniču razvpitih »liberalcev" vzgojujejo v slovenskem jeziku, zajedno v strahu in po nauku božjem, vlada po družinah Tržaške gospodovalne stranke malone povsod brez-verstvo in verska malomarnost, da ne govorimo o Tržaških mestnih ljudskih in srednjih šolah, iz kojih se je odpravilo sv. razpelo in molitev, ter se učenci samo norčujejo iz vero-učiteljev! Gospoda, kojim na ljubo se je izdal uže večkrat omenjeni odlok, sama dokazuje, da jej za cerkev in Boga ni čisto nič mari ter se javno imenuje brezverska. Znani so gospodje, kateri uže davno niso videli cerkve od znotraj — in vendar se je očividno vsled hujskanja in zabavljanja teh gospodov izdal ta odlok. Ni čuda, da je tem gospodom sedaj greben zrastel tako, da sedaj še bolj porogljivo in izzivalno zahtevajo, da se tujšcina rabi tudi v onih župnijah, v katerih ni sledu o laških vernikih. V mestnozborskej seji v Trstu od dne 8. t. m. je namreč mestna delegacija bila sicer voljna dati podporo za zidanje nove cerkve v čeloma slovenskih Barkovljah poleg Trsta, a to le pod uslovjem, da bode v novej cerkvi vsako drugo nedeljo laška propoved, zmerom se pa opravljala služba božja latinski. Posledice škofove naredbe so tu očividne: na jedni strani najglobokejše žaljeno slovensko ljudstvo, kateremu se je vzela starodavna pravica v prestolnici, ter se je njegov jezik, meni nič, tebi nič, izba?nil iz prvega hrama božjega te škofije; na drugi strani pa grozeča laška nadsila, katera hoče sedaj ves slovanski živelj še s pomočjo cerkve — vtopiti v morju italijanizma. Kar navajamo, so le fakta in efekti, opazovani na slovenski in laški strani v Trstu; ni nam do tega, da bi mi pretresali smisel ali nesmisel in vzroke tu mišljene naredbe. Mi jo sploh obžalujemo, ker vemo, da se je s tem vsejala iskra nemira, ki, ako ne splapola v ogenj, vendar ne bode brez zlih posledic za slovensko narodnost, kakor tudi za vero v obče; kajti dobro bi pač morali znati na dotičnem mestu, da slovanski živelj ne bo molče trpel in gledal, da bi tudi cerkev do skrajnosti pospeševala njegovo raznarodovanje. Iz tega, kako se nasproti vsej tej zadevi vedejo oni, ki se zaletavajo v slovenske rodoljube, spozna celo slovensko preprosto ljudstvo svoje prave zaščitnike in prijatelje. —a— 0 kritiki dra. Mahniča. m. K razširjanju poganstva, z nasprotniške strani nam namišljenemu. (Dalje). d) Glede na bogosluženje, specijalno liturgijo ali mašo. (Nadaljevanje). Kakor se kaže v listu papeža Vigilija (540-555) do španskega metropolitanskega škofa Profutura Braganškega, je poslednji o mnogoterih razlikah rabljenih prepisov španske liturgije1) poročal imenovanemu papežu, in ta mu je poslal prepis v rimski cerkvi običajnega Canon missae2); na to je zaukazala Braganška pokrajinska sinoda vendar pa še le leta 561 (C. 4), uvedenje od papeža prijetega rimskega Canon missae v cerkvah Braganške inetro-politanske škofije („huius metropolitanae ecclesiae".3) In iz tega hočejo nekateri cerkveni pisatelji izvajati posledico, da bi bil v Španiji prvotno rimski obred, torej kakor da bi bilo poročilo Braganškega metropolita do papeža, kakor tudi si-nodalni sklep, ki zaukazuje uvedenje potem od papeža prijetega Canon missae v cerkvah Braganške metropolitanske škofije, umeti kot protest proti temu, kakor da bi bili Goti in njih pripadniki izpodmikali staroobičajni rimski obred z vstočno liturgijo. No to čudno izvajanje ni nikakor opravičeno. Nočemo tukaj pri tem, kar si pridržujemo dokazati spodej, gledati na to, da je namreč rimska cerkev za papeža Vigilija sicer ravno tako, kakor španska, uže imela latinski Canon missae, ki pa je bil do konca VI. stoletja vstočnega tipa; ker tudi v Rim se je krščanstvo zasejalo z vstoka, in se je po istih apostolih Petru in Pavlu, katera sta poprej razvijala svoje dotično delovanje na vstoku, najprej po listih, potem pa tudi osebno utrjevalo in gojilo. Vendar pa nam je kazati na to, da vsebina papeškega lista, kateri nas zajedno seznanja z vsebino poročila Braganškega metropolitanskega škofa, izključuje zgorenje izvajanje absolutno ravno takd, kakor je izklučujejo sklepi navedene provincijalne sinode, kakor tudi obravnava kmalu potem sklicanega in za vse cerkve Španskega, vključno tudi cerkve Braganške cerkvene provin-cije merodavnega III. Toletanskega nacijonalnega koncilja. Za čas Vigilija, znanega papeža zlasti povodom njegovega delovanja v Controversio de tribus capitulis, bili so španski Goti še arijanci, ki pač niso imeli vzroka, da bi se ogrevali za obred vstoka v obče in za njegovo liturgijo posebe, kakor je uže dovolj razvidno iz tega, kar smo navedli zgorej o vzrokih nastanka in brzega razširjanja prve latinske liturgije svetega Hilarija, tega predboritelja ortodoksije proti ') Take razlike, kakor znano, so se nahajale povsod, in predno so poznali knjigo tiskarstvo, bilo se jim je jedva izogniti, zlast ko so si posamični škofje, pod nadzorstvom katerih so se vršili prepisi, po svojem ukusu dovoljevali nebistvena razlikovanja. Poslednje zlo zaprečiti lotil se je še le IV. Toletanski koncilj. 2) Harduini Concil. tom. II p. 1452. ') Harduini Concil. tom. III, col. 848. arijanstvu. Nesporno kaže se to tudi iz obravnavanj španskega nacijonalnega koncilja (III Toletanum) od leta 589. Istega so se udeležili tudi Goti, ki so bili uže prek in prek spreobrnem sosebno po napiranjih svetega Seviljskega škofa Leandra; bilo je torej jedino v njih moči, ako bi bila v Španiji rimska liturgija običajna, in bi bili želeli oni odstraniti jo z vstočno, to željo izraziti, da, to željo staviti kot uslovje svojega zopetnega zjedinjenja s katoliško cerkvijo. Take namere bi ne bili mogli zavrniti, no niso je razodeli, ker liturgija je bila v Španiji v obče vstočnega tipa, z druge strani pa Goti niso imeli vzroka, da bi dajali prednost vstočnim liturgijam pred rimsko, cel<5, ako bi se bila ta v isto dobo uže znebila vstočnega tipa.4) Ako bi bili pa Goti vendar takti čudni, da bi bili za časa, ko so bili še arijanci, izpodmaknili namišljeno rimsko z vstočnimi liturgijami; in ako bi bilo v sporočilu Braganškega metropolita Profutura, o čemur pa nič ne ve nam ohranjeni odgovor papežev, tudi samo naznanjeno to naska-kanje arijancev, ali ko bi se bil napravil cel<5 protest proti istemu, kakor se misli napačno: meniti ali predpolagati pa je najmanj o rimskem papežu, da bi se bil glede na tako nad vse nevarno vmeševanje arijancev v zadeve katoliške cerkve in prvotnega prebivalstva španskega omejil nato, da bi bil rimski Canon missae poslal jedino poročujočemu metropolitu, molčal pa proti ostalim španskim metropolitom. Papeški list torej kar naravnost izključuje posledico, katero hočejo iz tega lista izvajati nekateri drugače zaslužni cerkveni pisatelji. Takisto izključeno pa je to izvajanje tudi v pogledu na delovanje Braganške provincijalne sinode. Ta namreč podaje pred vsem neoporečni dokaz, da Goti v isti čas niso zabranjevali več sklicevanja katoliških sinod, tudi niso vplivali na njih obravnavanja; da torej apostolski stol, ako bi se bili arijanci zares vmešavali v zadeve katoliške cerkve, ali ako bi se bil napravil celti protest proti temu, ni bil zaviran čisto nič, siliti nato, da se skliče Španska nacijonalna sinoda, določiti eventuvalno cel6 papeške delegate, da bi vodili isto sinodo, kar pa se ni zgodilo. Sinodalni sklep, ki zaukazuje uvesti rimski Canon missae, ne ve pa tudi nič o nameri *) Ravno nasprotno je bilo dejstveno. Kralji zapadnih Gotov bili so namreč ravno za časa, ko je bil pisan list papeža Vigilija, in ko so se sklenili sklepi Braganške provincijalne sinode, v vojski z vstočnorimskimi (bizantinskimi) cesarji, ki so bili po razrušenem zapadnorimskem cesarstvu zasedli pirenejski poluotok; in kakor znano, posrečilo se je kralju Leovigildu (569-586), da je Bizant.incem odtrgal Bastarnijo in Malago, v tem ko se je nadaljnje izganjanje Bizantivcev iz Španije posrečilo še le leta 624 kralju Sviethili-Gotom je toraj iz državnopolit ških vzrokov moglo biti pač do tega, da odstranijo vse, kar je bilo prikladno Špance vezati na Carjigrad ali tudi samo simpatije varovati med Grki in Španci, dosledno odstraniti cel6 vstočno liturgijo, ne pa iste celo vsiljevati spancem, ako bi ne bila uže udomačena pri njih. arijanskih Gotov, izpodmikati rimsko liturgijo, ker ta sklep meri jedino nato, da vsled nepopolnoma soglasnih prep;sov na Španskem običajne liturgije bolj ali manj porušeno jedno-ličnost zopet doseže pri opravljanju te glavne službe božje. 0 protestu torej v obče ni moglo biti govorjenja, najmanj proti institucijam vstočnih cerkva; kajti visoko spoštovanje, katero so iste uživale za onih dob na Španskem, sosebno tudi pri očetih Braganške provincijalne sinode, naglaša se celč posebe v njenem 3. kanonu z besedami: „sicut et ab ipsis Apostolis traditum omnis retinet et Oriens". — Kar se dostaje drugega vprašanja, zdi se nam, da mnenje, ki se kaže tu pa tam, kakor da bi blizka sorodnost starih liturgij prave Galije in Španije druge z drugo in z liturgijo vstoka prihajala jedino odtod, da se je v obe deželi krščanstvo zasejalo neposredno z vstoka, ni popolnoma trdno zaradi tega, ko pri odgovarjanju na to vprašanje ne gre za jedro, ampak za tip, torej za formalno stran liturgij. Jedro je v vstočnih in dosledno tudi v starih špansko-galikanskih liturgijah ostalo vedno isto, kakor v Rimu in v katoliški cerkvi v obče, ker so izšle vse iz jednega in istega praistoč-nika, ali da govorimo običajno, so se zasejale z vstoka, specijalno iz Palistine, in še specijalniše, iz svetega mesta Jeruzalemskega v ostali svet. Oblika pa in obred v obče sta se po potrebah narodov in časov mnogotero spremenjevala po avtoritetah, od Boga in Človeka samega zato poklicanih, in zatorej bi se ne bila tudi v obeh, dasi neposredno meječih deželah jedna in ista liturgija mogla ohraniti na stoletja,6) ako bi ne bile cerkve obeh dežel trajno vplivale druga na drugo. Torej more iti tukaj jedino zato, katera obeh cerkva je vplivala bolj na drugo ? in na to stran trdita uže imenovana Lesleus in Pinius, da liturgija prave Galije je nastala iz španske, v tem ko skušata Mabillon in Lebrun utemeljiti svoje nasprotno preverjenje. Mi menimo, da obe ti, druga drugi navidezno oporekajoči mnenji daste se zjediniti popolnoma dobro, ako čas od ustanovitve teh cerkev do srede VIII. stoletja, v katerem se nam je tukaj sukati iz zgorej navedenih razlogov, razdelimo v tri dobe, in ako razločujemo te tri dobe v pogledu na razvoj obeh liturgij. V prvi ali najstarejši do srede IV. stoletja sezajoči dobi, ko, kakor smo dokazali uže zgorej, ni bila samo v krščanskih občinah prave Galije, podrejenih vodstvu grških 5) Tudi redu mavrinov pripadajoči Mabillon pošteva stare liturgije Galijo in Španije pravom kot soglasne druga z drugo, in tudi Bunsen navaja obe ti liturgiji skupno v rubriki ,,Ordo litur-giarum Gallicanarum et Gotliorum in Hispania". Oba ta učenjaka pa spadata k najtemeljitejšim raziskovalcem na tem polju: kajti znamenita dotična dela Bunsenova smo uže omenili, in dotično veliko delo Mabillonovo ,.De liturgija Gallicana libri III." Lutet. Pariš 1695" (Novo izdanje 1729) je še vedno neprekošeno; v tem ko njegovo drugo, Milanski liturgiji posvečeno delo „Musaeum Itali-cum" svedoči o tem, da je razvojno zgodovino tudi drugih liturgij imel v svoji oblasti, Tudi Lesleus in Pinius razodevata s tem, da skušata staro liturgijo prave Galije kazati kot hčer španske, svoje preverjenje, da se obe liturgiji zlagati druga z drugo tudi po svoji formalni strani. škofov, ampak na vsem krščanskem zapadu poprek ista grška liturgija običajna, kakor na vstoku, ste mogli cerkvi Galije in Španije druga na drugo imeti jedva drug nego oni naravni vpliv, ki sta ga naravno imela neposredno sosedstvo obeh dežel in vsaj nekoliko nacijonalno sorodstvo obojestranskih naseljenj in to se ve da poleg jednote v veri in ravno zaradi tega primerne skupne akcije proti malikovavstvu, kakor tudi proti krivim naukom, uže v isti čas nastalim. Tega vpliva ni podcenjevati, no poštevati ga nam je kot vzajemen, ki ni bil pri nobeni obeh partikularnih cerkev veči, ker iz one dobe nam nič ni znano o spremembah oblik liturgije Galije in Španije. Potrebo trdno urejenih in tudi glede na jezik vernikom ugajajočih oblik liturgije so pač morali čutiti v obeh sosednih deželah uže od začetka IV. stoletja; no od Boga izvoljenih razsvetljenih mož, ki čutijo v sebi poklic in silo, lotiti se izvršitve dela tolikega pomena, kakoršno je spisanje liturgije, katera ima, kakor je videti uže naprej, dobiti veljavo, je bilo od nekdaj le malo, kakor je umevno. Nikakor se torej ni čuditi, ako je tak mož na evropskem zapadu nastopil še le v drugi polovini IV. stoletja, torej začetkom druge ali srednje dobe. Ta mož, kakor smo pobliže razpravljali zgorej, je bil sveti galikanski škof in učitelj Hilarij, kateri, ne glede na njegovo drugo mnogostransko blaženo delovanje, je sestavil prvo latinsko liturgijo. Ta znameniti oče in učitelj cerkve pa svojega delovanja, kakor smo dokazali zgorej, ni omejil morda samo na pravo Galijo; temveč je on deloval z jednakim vspehom celo na oddaljenem vstoku, sosebno pa v zgornji Italiji in v ostalih sosednih deželah, torej na prvem mestu pač v neposredno z Galijo meječi Španiji, kjer se je njegova latinska liturgija, itak zadovoljujoča globoko čutjeno potrebo, morala razširit toliko brže, ko nam izza one dobe ni znan niti jeden španski škof, katerega bi mogli smatrati pisateljem ali tudi samo urejevalcem kake liturgiie.6) V tej drugi dobi je bil torej vpliv cerkve prave Galije na liturgijo Španije merodaveni kajti o zasajenju galikanske cerkve svetega Hilarija na Špansko da se jedva dvomiti, sosebno ko je bila prikladna za obče zadovoljevanje. Zal pa, da liturgija Hilarijeva ni bila priznana po znamenitem koncilju, kateri bi bil zaukazal njeno obče uvedenje in zajedno prepovedal tudi najmanjšo spremembo v njej. Dovolili so si torej pojedini škofi povodom pod njih nadzor- ") Zato govori tudi španska liturgija svetega Izidora. katero, kakor bomo pobliže razpravljali zdolej, je IV. Toletanski koncilj (633) obligatno uvedel v vsej Španiji in Galiji, in je bila ta liturgija podstava od kardinala Ximena sporočenega prepisa špansko-mosarabske liturgije XI. stoletja. Poslednja kaže namreč kljubu spremembam, ki so tekom tolikih stoletij neizogibne, tako soglasje z galikansko liturgiio svetega Hilarija. da jo moremo smatrati jedino kot predelanje ali novo redakcijo liturgije sv. Hilarija. Ako bi torej uže davno ne bila v Španiji udomačena liturgija svetega Hilarija, bi v prvi polovini VII. stoletja ne bil mogel IV. Toletanski koncilj nagloma uvesti v vseh cerkvah Španije in Galije Izido-rijansko liturgijo, ne da bi bil provzročil razburjenje duhov, da, celo vstaje naseljenja, kar pa, kolikor vemo mi, se ni zgodilo. Štev. 14. SLOVANSKI SVET. stvom izvrševanih prepisov napravljati spremembe iste litur-gije, da, znana sta nam dva V. stoletju pripadajoča gali-kanska škofa, katera sta najbrže v sled divergencije prepisov liturgije svetega Hilarija za ozemlje svoje jurisdikcije, dasi tudi na podstavi, dani od svetega Hilarija, vendar pa spisala lastne sakramentarije ali misale. Jeden je bil sveti Evstazij, ki je rabil pri sestavi svojega Sacrameniorum volumen Marseljskega svečenika Muzeja (Musaeus;7) drugi pa je bil sveti nadškof Klermonski (Clermont) Sidonius Apollinaris, spomin katerega praznuje cerkev v 23. dan avgusta.8) Da sta oba ravno omenjena misala, dasi ni videti, da bi se bila razširjala, zlo. ki je v divergenciji prepisov litur-gij, še posebe povečala ne samo v pravi Galiji, ampak tudi v skupni Praefectura Galliarum, torej sosebno tudi v neposredno meječi Španiji, katera je vrhu tega bila cerkveno združena z narbonsko Galijo, to je jedva dvomiti. V tem ima tudi razlika prepisov v Španiji običajnih liturgij, katera je podstava zgorej omenjenemu poročilu Braganškega metropo-lita Profutura do papeža Vigilija, ravno tako svoje nadaljnje naravno pojasnilo, kakor tudi kmalu potem začeto stremljenje skupne španske cerkve, v kateri je dobil voditeljsko ulogo sveti škof Leander Seviljski, kakor tudi njegov sveti brat, zajedno naslednik na škofovski stolici in plodovit cerkveni pisatelj Izidor, da bi se dosegla jednotnost v bogosluženju da bi se v ta namen izvršila zlasti tudi nova redakcija običajne liturgije, in uvedlo njeno izključno rabljenje v vseh cerkvah Španije in Galije. Nova redakcija liturgije se je kmalu izvršila po prizadevanju Leandra, daljše bivanje katerega v Carjigradu smo uže omenili, in njegovega brata Izidora; ostalo je dosegel svojega brata preživevši sveti Izidor na IV. Toletanskem na-cijonalnem koncilju, zaradi česar so- tudi novo redakcijo v stari dobi v obče imenovali Izidorijansko liturgijo. Omenjeni koncilj je namreč zaukazal jednotni red v vsem bogosluženju in torej, kakor je umevno samo po sobi, obvezal9) vse cerkve ') Marseljski svečenik Gennadius, sovrstnik papeža Gelazija I (492-514), torej jako dobro poučen cerkveni pisatelj pravi v svojem delu „De viris illustribus" cap. 72 o Marseljskem svečeniku Muzeju: „Ad personam S. Eustasii episcopi composuit Sacramen-torum egregium et non parvum volumen p.er membra quidem pro opportunitate officiorum et temporum, pro lectionum textu psal- morumqne serle et oantatione discretum, s«d supplicandi Deo et contestandorum beneficiorum eius, soliditate^ sui consentaneum". Opominjamo pri tem, da je to mest;o iz navedenega dela Gennadija, katero nam je dalo zgorej, go vorečim o Monejevem kodiku, povod, spisanje tega pripisovati svep. Ilpeinepna). V Ha Ja.vn.e me, npisT.ni ! Ko3apu;a 3a ca jBiimiiso, Kil cmo 3a TO ca 36paT.u1, Kep ^0(5p0 b JlpCMI JfMCJIIfMO. JJ,OKaii jiHiii Haii jkhbh, Kap nac noiuTentrs ic .in^iii. JKiiba Haii bch hapo^i, Kh ^oaciibttii we.ia : ,Ha, coaime xo,i,it, HpenHp H3 CBira 6x> iipernan. Ko pOJIK npoci 60 BCaK, He Bpar, ,ie cxcia C'* MesK. Bor xhbh Bac OjoseiiKe, Hpejitae pxa:Hii,A auiaiTHe! Hi raKe is M.ia^eHKe, Ko HauiA ie KpBii s^K-ie. Haii ctiHOB 3apoj hob 113 BBC ()X. CTpas COBpaiKHHKOB. mjia^emp! a^an ca miie 3^,paBjHn;a Bauia, bh Haui jn. .IioCeaHii ^omaMine IIoCeH naii Baai ne Bcmpra CTpvn, Kep :i,T,aii Bac, KaKop Hac I* cpxiHo opanitT ranic nac. ylaMypcniM. GAZELE. Krasna je slovanska očetnjava. Bojte se. Širna južna, severna daljava. Bojte se. Bil v minolosti za nas strašan je čas, Dolgo narod spal je; več ne spava. Bojte se. Kruti naši zatiralci in protivniki, V naših žilah teče kri še zdrava. Bojte se. Strašno trepetal pred nami bo vesoljni svet, Ako vname vojska se krvava. Bojte se. Bogu večnemu udani, — dobri so ljudje Slovani; Toda malo spoštovani — bili so doslej Slovani. Kakor jetniki v okove dneve, mesece in leta, V grozo sužnjosti vkovani — mnogo vekov so Slovani. Da nam Turčin siloj svojoj ni poplavil vse Evrope, Tl&čeni, zaničevani — so preprečili Slovani; Za sovražnike najhujše, kakoršni so kje na zemlji; Svojo kri na mnogi strani — so prelivali Slovani; Narod v gtiski in nevolji životareč leta, leta, Vsak osrečiti se kani — takov narod so Slovani; Narod črstev, žilav, krepek, vse kar hočete vam bodi, Bog vas brani, Bog ohrani — Bog vam srečo daj, Slovani! Božidar Flegerič, SLOVANSKI SVET. 225 KepnaiiT, KORa.ii,, KOBajrt, Haa;iiMaa Mfen, cko.tlko iBaTaJio ciijt,, naKOHen/B im, ero pvKt Buiiiiia Bem,B, ne noxoa;aii hii na KaKoe opvacie, h1;hto Bi po^t Tonopa, ko-TOpufi A' 110 t p 6 6.1H K) t 'i j MCHHKII. 1 tocjt TOrO, O H T, OTIipaBHJICH B'fi necapCKiit ca3,T. n cpy6n.it, taitii mojiojijk), b'1;tbhctyio jinnv. i Io^t 3Tofi jranofi 6bltt> KameHHuit cto.it,, ti BOKpvrt nero, bt, saprae .rlmiie ,1,1111, rocnosa u;ecapcKaro ji,Bopa iipox.ia;K,t,a;nici,. Btu .inna 6ujia ocooemio ;iopora cyiipyrt i;ecapa. t(ecapi., Bce itpeiui xoji;nBurifi bcji^t. 3a KepuaHOMt, iio^ckohilti. Kt Heiy 11 BOCK.inKHy.rii: — KepnaHT,, m t o tm crT,f..iajT,! 3Haeuit-.iii, hto n,apnn;a .ivirne .niniiiJiacL 61,1 bc.f,xt, cb0hxt» KOHClt, mt,mt. 3t0h .iiiiibi ! f0cn0,t, ii, hto OHa ckaateti! ? KepnaHT, he cmytii.tch hiihvtb. — Kojiii bani 3Toii .'11111 u TaKt ;Ka.u,, bm 6m mh^ 110Ka3a.n1 jpviTio, CKaaajri oh'b. ^epeBo Bcer^a aepeBoart ocraoTca; a so.iacem. aanacTHCt Bcksct, hto jihI; Hyaciio ri,.TH noe,T,iniKa ct, Bannnrr, EepaavcoMi,. Hy, tenepi. 3BaTt ht0-.ni BejiiiKaHa. Hecapt npojio.iHa.i7,: 1103,1,110 b'1;;i,b 6hib bt, mCari, iioc.it noacapa; ho oht, Bce o6,ivmu ba.n,, KaK't onpaB,i;aTLca nepprT,T, aceHofi. KepnaHT, cna>ia.ia e^t-Ta-iT, ee61; T0ii0pnni,e ; HOTOJiT, BBiTeca.tt, h1;hto bt. pojvfe to.iKana jpimofi apmiraa bt. no.TTopa, ct> 6o.tt»ihiimt> yt0jim,ehiemt. na oji,homt, kohh,'L Tor,i,a oht. nori,oiiie.ri. kt n,ecapio 11 CKa3aJit: — Opvacie, 3hahiri"b, y Mena ecn., a kohh hIjtb. A.ib ifkiiiKOMT, jjpaTtcff? UJecapt, Bce eui,e ropioa o .miri;, CKaiaji, ct. ^oca^oit: — CTynafi n 6ep 11 ee6t, jiro6oro kohh H3t> Moefi kohiohihii. Bii3,ho, tbi xBacTyH'£. 51 6y,ny liana piuieidit, Kor;i,a tki Be.iHKaiia no6'l;,T,niin,. 'Jero jrbuiKaTB ? CTViiaa 11 chhjiii ct. Hero ro.TOBv-; Torja bt. MoeaiT. napciBt HacTaHeTT, cnoKofi-CTBie, a Te6'fc 6y,T,eTT. nem, 11 caaBa. Kepnana t a ran cjioBa -la^t-iii 3a-a:iiBoe; oht, 0^HaK0 y,i,ep;i;a:ieH h cKa.3a.1t.: — Hy, Eep^aycx-T0 b1;;i,b He iuytka! Eto He to hto Bopo6eft Ha kvcri;, KOToparo najiKofi .11160 KIipiIIIHIIKOMT. M03CH0 CIIJTHVTB. MHOfO ,TII J BaCT. fioraTIJpefl, ^PAHEjt .IEBCTHKL. m a p t H h 1 k e p n a h -b. HapojiHUii pa3CKa3t. Ilepesoj-t. ct c.iOEPHCKaro M. XocTHMKa. IV. (IIposoiiiKCHie). KOTOptie 0CM'LTIIjIIICI.-6li CpaSHTBCH CT. h hm'b ? ilOMHHTe: hto a o6iuiajn., to h c^feaio, xotb-6ki ot-l rhtba noTpe-CKa.iHCi. bcB K.ieBeTiiiiKii, K0T0pue iepii:iTT. Meufi TyrT.. EcjiiiCbi Bel; Bamii irl;>iii,u TaK'i. rT,oopoooBf,CTiio ;i,ep>i;a.'iii CBOe cjiobo, KaKT. HaiHT. 6paTT., to HHKTO Ha cb^Tt He 3haai-6h, hto takoe .tojkb. HO .TK),t,ii 3.11.1; OHII 3a6uBaioTT., H TO Bori BejTHKT., lie.TOB'f>KT.-H;e - HHHT02CHIJII HepBHHeKT. . . . Hy, noii,T,eMT. BiJoiipaTB kohh. He xoiiv TaKoro, htoobi II0JI.0 MHOIO lia KOpTOHKlI IipHCfalT. liepe^T. BeJIHKaHOMT. - Bami — kt. CTHji,y, a Miii bt. j,oca;i,y, hto6m h1'.mii,u cjit-H.TiiCB, a bh roBopiLTii: bott. ftaace kohh m hI; iicnopTii.TT. ? Hecapt y,niiBii;ica xyjipoit ptnn EepnaHa. lIpiiuierT,uiii BT, KOIIRHIIHKI, OHT. MII.IOCTIIBO CIipOCHJIT,: - KaKT.-3te TBI y3Haeiui., KepnaiiT., xopouiT.-jiii kohi. ilth iiIitt. ? KepuairB 0TBl.Ha.TT.: — A bott. KaKT.: ecjin a ero BHTamj 3a xboct'l H3'l kohkuuhu Ha jBojn., .iHaHirrT. apaHB. IJjecapt Ha a to cka3ajit.: — IIonpo6yit-Ka! Xoth ti,i MHoro x.toiiott» ita,t,f>:ia.tt, Miri; y acenu, ho a Bce-TaKH npej-ynpeacji;aK) tc6h : 6eperncB, ne to kohi. vobctt. ; ohn bci; ropaHH. MapniHT. EepnaHT. noiuJTacKa.TB bc!;xt. KOHefi 3a xboctt., ott. nepBaro ,1,0 iioc.Ttjiiaro, 3,ase Toro, Ha koto-paro necapt carT,ii.ica to.ibko rT,Ba pa3a bt, ro,T,T,: bt. CBf,-•r .t bi it npas^HHKt ^a bt. rT;eiiB CBOero anre;m. IIoc.Tf.jiiee ortCTOflTe.TBCTBO II,eCapiO 0C06eHH0 He IIOIipaBIIJOCB. Hocat 3Toro, KepnaHT. CKa3a.iT,: — y BaCT. Kona 110,'i.t, Mena tyt'b h'J;tt, : nocinoTpiiMT. ,T.P,yrnx'B. Hecapt ct, ^;ocaa;oS otb'K;tiijit. : — Ec.tii 3Tn ne ro-ftaTCH, to ;vlnaTB nenero, upn^eTca Te6'l; cpaacaTBca irlnu-K0MT>. Tbi 'le.TOirtei: He to, hto spyrie; y Mena Bt h'I;.iomt, napciBl; He nai1;i,eTca hii orT,noro kohh, KOToparo-oBi th He BHTaupjiT, sa xboctt.. — 9to He TaKT., BO.3pa311.TT. KepnaHT.. Y aieHH ,i,ojia Ko6r,i;inna TaKaa, hto hii o,t;iiht, 1131. Bannnct 6oraTBipeii ea He BBrraii;in"i., pyHaiocb bojoboiI, hto 6u h'1;mii,bi, bm^ctI; ct> Bep^aycoMT,, hii roBopiuii, hto a BpyHT>. — He Ta-.ni, cnpocn.n, ijecapt, ct, KOTopoit tu Tor^a luaca.rr. no CBtrj ? — rl,a, ja, ta camaa! otbf,th.n, KepnaHT,. II,ecapt, Avnaji, mto KepnaHT, cirbeTca nari,T, hhjit., pa3rh'feba.ica h CKaaa.it,: Tenept a BHacy, hto tki ^vpaKT. u MeHH AvpannuL. CmoTpn, KepnaHe! moh secmma rT,.niHiia ! KepnaHT, ct. yjw6Koii otbIjtiijit. : — A sce-ace He XBaTaeri> BejiiiKaHy ;i,o noaca, a B'bri,i, Ha;i,o 6ti 6ti.io cxBa-THTt ero aa 6opoay, BCTpaxHyTt, ja noooiniinaTi, «a.ieii[,KO. Ho uivtkii bt, CTopoHy: Hajri, Henero ,t,pa3HiiTK 3,pyrT> ,t,pyra. IIoroBopii.iiT.-Ka avHuie o Eepaayct, y Hero bi;i,i> chxt, nop'b roJioBa na ii.ieiiaxT,. IIonuiiTe-ace CKopM 3a Moeii ko- 6h.tkoh, njui a casn, noiijij 3a Heii; to.ii.ko He 3Haio: b,T,pyri, a He BepHvct ? Bce bIui, bt> pvKaxT> Boa;r>iixT.. Hecapi. nocKoptn iioc.Ta.rr, bt. Xo;imt, 3a KepnaHOBOH KoCu.ioii. Kor^a ee npiiise.ui, KepnaHT co3ba.iT. bcIjxt. ai;-Meu,Kiixi 6oraTupefi h CKa3a.n, hmt, : — Hy-Ka, npoCyiiTe ! Moto ko6u.tkv hhkto ii3t. Baci. Rase ^0 nopora He ^OTam,htt, He to, hto6h nepest noport. IIpoooBajiii h kohk)xh, h vneiuje Hafeji,hiikii 11 Bris, kto 3HaeT'i. o6paiu,aTijCfl ct, kohamii, ho hhkto ea .naace ct, m-fecta he c^biihv.ttj — tak'b 11 iiocKii,i,a.ia iixt. bc];xt, Ha HaB03Hyio kvhv. — llnii., uiTyiKa KaKaa ! afi ja kohi. ! xa.it. 3o:iothiikt,, ^a soport, roBopn.ru Bet. O srbski narodni pojeziji nekaj. Po predavanjih Adama Mickieivicza v Parizu leta 1841.) (Konec). Nekatere značilne posebnosti. Tudi pri drugih narodih je početek pesništvu v narodni pojeziji; ali pesme narodne drugih narodov ne morejo se s srbskimi narodnimi pesmami ni blizu primerjati. Jedine so srbske n&rodne junaške pesme, katere se morejo vsporediti s Homerjevo epopejo. Pojezija starih Skandinavcev in pojezija Nemcev noveje dobe imati bolj liiski značaj na sebi, kateri prihaja od urojene težnje germanske za nekimi nedoločenimi in nepoznanimi idejalnimi svetovi. Srbska narodna pojezija nosi na sebi poglaviti značaj epa; oklepa se naroda, katerega prešinja misel državne vlasti, naroda, ki je svojo politično bitnost izgubil, a je ohranil spomin svojega gospodstva ter pripoveduje svoja dela. Celo z ono vzvišeno nepristranostjo, kateri se čudimo pri Homerju, odlikuje se tudi srbska pojezija. Homerjeva doba in njegovi junaki ne razlikujejo se v glavnem od junakov srbskih narodnih pesem in njihove dobe. Kakor Homerjevi, tako so tudi srbski junaki preprosti ljudje strastni, nagneni k jezi, a nad vse čislajo boj. Junaštvo smatrajo za največo krepost, izkazujejo čast veri, ljubijo obilje in sijajnost, često so siloviti, a ne okrutni. Boj jim ni, kakor pri divjih Amerikancih, lov na ljudi; nasprotno, poštujejo prava narodov, drže prisego sveto, so mož-beseda, borijo se s poštenim orožjem. Pa ako tudi srbsko narodno pojezijo, prek in prek provejavajo narodni pojmi, zopet ima nekaj kar jej i nad samo Homerjevo epopejo vzvišnje značaj; a to je, da jo razven narodnih pojmov provejava še tudi duh kri-stijanski. Kajti v srbski narodni pojeziji ne nahajamo niti one strahovite osvete Grkov niti onih groznih del Trojancev' — človečnost, to je jedna glavnih črt srbskih ndrodnih pesem.1) Str. 191, 207. V nijedni pojeziji ni kristijanslca misel tako čisto in jasno izražena, kakor v nžirodnih pesmah srbskih. Kakor znano, starodavni junaki, so bili ljudje srečni, bogati, zdiuvi in telesno jako krepki. Homer imenuje bogatine in mogočneže vedno sinove in ljubljence bogov, a smatra bedo in nesrečo kot znak nemilosti in jeze nebeščanov. Ta misel je temelj grške epopeje, in pesem končuje tam, kjer se začenjajo junaka nezgode. Kristijanski pesniki, minesengerji in trubadurji, i ako so bili s kristijanskim duhom napolnjeni, a od srbskih narodnih pesnikov še izobraženeji, vendar niso se mogli povzdigniti do nauka evangeljskega, kateri proslavlja uboštvo in trpljenje. Sosebno pozneji pesniki, ki so bili literarno izobraženi in so pisali pod starim, časih grškim vplivom, često so posnemali vzore severnih in germanskih narodov. Pojem o popolnem požrtvovanju samega sebe pokazala je srbska epopeja, katera ni nič drugega, kakor dolga pripovest velikih porazov in nesrečnih dogodjajev. Zmago določuje ona na nebesih, in zahteva na zemlji le slabo svojim junakom; dočim nasprotno pojezija noveje dobe in pesem poganskih narodov največkrat proslavlja samo silo in bogastvo. Tako proslavljanje, ki je pričenjalo povestnico nekdanjih držav, zvršuje tukaj dela narodov.2) Jedna nadaljnjih značilnih posebnostij v narodni pojeziji srbski, zlasti v njenih romantiških pesmah, je cmstvo obitelji, kar je tudi glaven povod dotičnim dejanjem pojedincev. Sorodstvo in dubrovoljno vsprejeto bratstvo je Srbom najsveteja stvar, v obitelj se strinja ves njihov svet. Pesniki ne poznajo veče nesreče, nego sirotištvo. Otca, katerega po nekodi na-zivajo s počastnim imenom ,babo' (nom., iz turšk.), otroci izvenredno poštujejo in slušajo, starost njegova pa ga dela 2) Str. 198. posebno veličastnega. Pri Turkih se to blagočestje oslanja na versko nabožnost in na strah, pri Srbih pa, kjer nežnejih čuvstev rodbinskih ni zatrlo mnogoženstvo, na ljubav. Za otcem in za materjo, katera tudi v najimenitnejih dogodkih 7. njim vred svetuje, pridejo bratje. Nič milejega od bra-tovske ljubezni pri tem narodu. Mlajši brat, zvedevši, da je stareji odšel med roparje, gre ga iskat, a od njega ubit, pa umirajoč šele od nesrečneža spoznan, umre vesel, da je vsaj jedenkrat videl bratov dragi obraz, slišal bratov mili glas. Mnogokrat jokajo v pesmi bratje in sestre, ker nimajo nikogar, pri ljubi glavi katerega bi mogli prisegati. S takim spremstvom kaže se torej obitelj v dogodjajih, opevanih po romancah, t. j. na svatbah in v bitkah. Razven tega nahajamo pa še poseben značaj v narodnih pesmah srbskih, značaj pobratimstva. To je v južnih Slavjanih znano od naj-starejih časov, vsaj sledove mu omenjajo uže povestničarji; a gotovo je, da se je nahajalo v Macedoniji in se dolgo ohranjalo v Tebah. Kristijanstvo je posvetilo ta običaj, ki je še dandanes v navadi pri Srbih, Bolgarih in celč Arba-nasih. Da, v vstočni cerkvi je pa še poseben obred, kako se blagoslavlja taka duševna zveza med mladino v vzajemno pomoč z imenjem in življenjem.3) Kar se dostaje v obče ženskega spola, nam se isti v srbskem pesništvu one dobe, t. j. do konca XIV. stoletja, kaže sploh bolj tih in skromen. Srbkinja še tedaj biva v krogu domačem, redko se pojavlja na širjem pozorišču, še ne sodeluje politično, nima ugleda kot nravno slobodna, ne-zavisna oseba, nje nravi in običaji so še po vstočnem; od tod prihaja tudi njena skromnost in plašljivost, katero nahajamo v takozvanih ženskih pesmah. Mož vendar poštuje ženo kot svojo soprogo, svojo mater in mater svojih otrok. Nikjer ni v srbski narodni pojeziji primerov o onem zaničevanju ženskega spola, kakor se nahaja v pesniških proizvodih bolj izobraženih, pa tudi bolj pokvarjenih družeb. V obče je ženska v oni dobi, ko viteško pesništvo v Evropi nehava in se začenja roman, samo predmet razmišljavanja glede telesne lepote; zanima le s čuti pohlepa. Mnogo raznovrstneji poklic ima v stari pojeziji, in posebno v srbskem pesništvu, kjer ni več sužnja, dasiravno nje še ne obdaja ona svetost, katero so jej priznavali germanski rodovi, ta svetli venec časti, s katerim venča kristijanstvo vzor žene.4) Ženske pesme. Pesme, katere opevajo zasebne slučaje, vsakdanje do-godbe, skratka, domače in selsko življenje, imenujejo Srbi sploh ženske pesme. Te vrsti pesme se pevajo navadno le v hišah in pri igrah zbrane mladeži; v javnost prihajajo samo po slepih ženah, katere jih raznašajo na okolo, kakor starci slepci pesme junaške. Ženske pesme so pred vsem lepo dišeče, polue sklad-noglasja. Nič ni prijetnejega, nego je slog takih pesem, ter je 3) Str. 259-261. 4) Str. 207, 208. dosegel največjo dovršenost, do katere se je slavjanski slog mogel povspeti. Ta prijetnost prihaja gotovo od čistote naravi, od globoke skromnosti, katero je ta narod ohranil v življenju. Zato tudi umetnost ne bode nikdar dotle doterala, da posnema deviško nedolžnost narodnih pesem srbskih, istotako kakor je nemožno, preprosta kretanja deteta pogoditi. Te pesmice ne morejo se ni razdeliti po kakem naučnem načinu; kajti to niso ne lirske ne dramske pesme; Grki še takih niso imeli. Nego to so male slike čuvstev, in to taki čuvstev, katera se često zde, da so brez vzroka in namena. Najbolj pa ohranja paznost harmonija t. j. primeren izbor oblike, popolna soglasnost čuvstva in jezika, katera soglasnost izvira od tod, ker so take pesme proizvodi trenotne oduševljenosti. Vsa ta pojezija je cvetlica, ki se na jednok razvija in v polni moči svoji. Treba je namreč vedeti, kako navadno nastajajo tako-šne pesmice. Mladeniči in devojke izpovedajo pri skupnih shodih in zabavah v nekoliko stihih vse, kar se jednemu ali drugemu bolj zbuja v mislih in v srcu. Pogled na krasno prirodo, ob hipu pesniškega ganotka, kedar človek olikanec poišče svinčnik, da nariše krajino, ali pozove druge, da si njo ogledajo: zapoje ei Srbin pesmico, in ako je pogodil pravo, ni mu je treba ponavljati; lahko si jo zapomni, vdolbi se mu v dušo, pa nje ne pozabi niti oni, kateri jo je vstvaril, niti oni, kateri so jo slišali.5) Zagovor. (Od Miše Dimitrijeviča). Tako so z one desne strani Dunava in Save srbske gore in doline več od štirih vekov se. razlagale od pesem, ki jih je narod srbski v svoji tugi peval i neznajoč, da mu one kedaj raznosijo slavo po širokem svetu. Kedar je Srbu bilo uže vse propalo, ostale so mu še samo gosle ja-vorove, iz katerih je izvajal pesme, s katerimi je spomin nekdanje slave in veličine prenašal od roda do roda, vzdržujoč tako srbsko zavest vsekdar budno in vnemajoč brate svoje na zdvojno borbo proti sovražniku vere in jezika. Ali glas srbskih gosel tudi ni bil nezaslišani glas v pustinji; tužni in mili zvoki njihovi razbudili so zoro lepše bodočnosti; iz pesem narodnih zasvetil je v začetku tega veka prvi žarek narodne slobode. In ako se i srbski narod danes civilizuje veliko, in ako tudi narodna pojezija malo po malo odstopa mesto umetniški: ni se vendar še zasušil vrelec narodnih, posebno pa ženskih pesem. Te se vsejednako prenašajo od ust do ust, iz duše v dušo. Najočitneji primer nam daje Bačka, katera, dasi leži v najbolj obrazovanem kraju srbskega naroda, še sedaj je neizcrpljiv izvor novih in novih ženskih pesem.6) Poslovenil Andrej Fekonja. ") Str. 216, 284, 290. s) »Javor" 1874. 31. Prim. Mickiewicz 1.192, 302, 259, 297. Ruske drobtinice. C'1. nipy no Hiirei, ro:iony pyoaxa. Do 1866. 1. smelo je le plemstvo žganje peči. Tega leta pa so dobili to pravico vsi, le plemstvo ostzejskih gubernij ima še do sedaj predpravico le zase. Do 1863. 1., ko so začeli plačevati davek po novi „akcizni sistemi"), žgali so iz rži toliko, ker je ..četvert" rži veljala v Malorusiji 50 k. Židje pa so žgali iz krompirja, in potem se je to žganje iz krompirja iz zapadnih gubernij širilo noter v notranjo Rusijo, ali ne zelo, ker je rž bila cena, krompir pa se je težko hranil. Ko je pa 1861. 1. prestala taka, ter so se gradile železnice, je rži cena poskočila, in tudi cene zemlji so poskočile hitro. Ko je Henn iznašel svoj stroj za žganje iz krompirja, žgalo se je zopet mnogo žganja in celo toliko, da mu je cena padala ravno za to. „Akcizna sistema" 1863. L, ki je zamenila prejšnji „odknp", morala je ustanoviti količino žganja, ki se ima dobiti iz puda tvarine. Novi „ustav" od 4. junija 1890. 1. podpira najbolj gospodan-ke žganjarije. Naših malih kotlov se ve da tu 111, kjer se žganje dobiva iz krompirja ali rži. Večih zavodov, podobnih ruskim, ima Nemška okolo 6000, Avstrija 1300, a Rusija ima svojih 2140. Glede letošnje letine so se širili jako vznemirjajoči glasi. Sedaj pa se je pokazalo, da so bili pretirani. Nekje je res letina slaba, celo jako slaba, drugje pa je za to dobra, celo jako dobra. Dobro pa je, da imajo starega žita in pa. da hočejo to staro žito in pa novo odondi, kjer je letina dobra, prevažati tje, kjer je slaba, da ne bi špekulacija mogla cen preveč povišati. Vladino posredovanje bode torej jako koristno. Obrti v gimnazijah bodo se uveli početkom bodočega š. leta. Najprej bodo se učenci učili vezati knjige potem stolarstva, tokar stva, kakor bode kdo hotel. Vaške knjižnice i čitalnice množč se posebno v poltavski guberniji. Kmetje sami prosijo, da si smejo osnovati jih. Kmetje umujejo tako: Mladi ljudje svoboden čas potratijo v krčmah. Zato naj bi knjižnice privlačile mlade ljudi in širile zdrava verska in gospodarska načela najprej med čitatelji, potem pa tudi med onimi, ki čitati ne umejo pa — poslušajo. Torej bi knjižnice i čitalnice nadaljevale šole. Samo naj bodo knjige take, da jačajo ver-sko-nravna načela in pametnega gospodarstva. 1. julija st. st. dobil je veljavo nov carinski zakon, kateii še bolj ko prejšnji varuje rusko obrtnijo. kupčijo in proizvodstvo v obče. Ali glavni pomen novega cenika je v strogi sistematizaciji 4. maja t 1. potrdil je car zakon o tako zvanih „školali gramotnosti". Te šola bodo odkrivale se mnogoštevilneje nego do sedaj pri župnijah, vodili jih bodo duhovniki in sami poučevali. Jako so potrebne, ker one „zemske šole", It j. po priliki šole, ki bi jih imeli naši deželni odbori), so jako drage za Rusijo, in se uže za to ne morejo dovolj širiti. Za župnijske šole pa re- šavajo vprašanje, ker se dajo povsodi ustrojiti brez velikih stroškov. Znamenit je najnoveji govor gen Ivirjejeva v Petrogr. slavj. obščestvu. Toži se, da Slovani sedaj kakor Japonci lomijo svoje zgodovinsko življenje po evropskih ustavnih primerih in ob jednem računajo, da bodo rabili sile Rusije za svojo nezavisnost ali objedi-njenje. Dobro bi bilo torej, da ne pozabijo bratje Slovani, da ima Rusija „CBoe co^epacame u 3a ji,pyriiJiii ne noiij;eTi.". General zopet poudarja ruska načela: pravoslavije, samodržaviie, narodnost. K. želi, da bi si te nazore osvojili tudi drugi slov. narodi. Poljaki so koj svečano odbili to generalovo ponudbo. A drugim Slovanom pravijo Mosk. Ved., da je samo na tem potu možno nravno jedinjenje z Rusijo t. j. da je drugače 1 imeti ne moremo če ne umejemo in ne spoštujemo njenih osnovnih načel. „Chhi OTeiecTBa" govori o silnem dviženju v pravoslaviju. V sarat. gubernij i je mnogo starovercev, ki radi poslušajo misijonarje in prehajajo v pravoslavje. Izšel je 13. zv. del gr. L. Tolstega. „W;kiiuh Kpau" pri tej priliki očita pisatelju, da iz evangelija jemlje samo to, kar mu ugaja, a drugega — ne. Pa ravno ta slaboss da širi propagando misli in nazorov grofa T—a. Nekaj takega vidimo pač bolj ali menj pri večini novih naukov — tudi krivih. Charles Ad. Arnaud je napisal in izdal v New-Jorku knjigo „Nova doba v Rusiji". Pisatelj zna Rusijo in je uže prej pisal o njej. Pisatelj izbral si je za gaslo besede Gambette: „Poraz deka-bristov (vstajnikov 1825. 1.) bil je za Rusijo početek nove dobe, ki je postavila to državo na čelo napredka in civilizacije". Vsa knjiga tega Amerikanca razvija to tezo (trditev). Ruska kritika priznava, da je ta misel sama po sebi verna, da se je s porazom de-kabristov res oslabilo „e v r o p e j n i č a n j e". Očita pa pisatelju, da vso stvar predstavlja preveč po tuje, ko trdi n. pr., da je samo-deržavije „liberalna sila" ; in da je zmaga carjeva 14. decembra 1825. 1. bila zmaga liberalizma Priznava pa ruska kritika, da Amerikanec dobro veli, kar je v Rusiji zdravega ali pa gnjilega Zanimivo je, da pisatelj trdi, da ste na svetu samo dve vladi, ki delati na korist celokupnosti naroda, a ne najbolj na korist kakih razredov, in ti vladi da ste ruska in vlada zjedinjenih držav. Pisatelj misli, daje sedanja Rusija (pod Aleksandrom III) zje-dinjena ne samo vanjski nego tudi notranje. Amerikanci malo vedo o Rusiji. Pisatelj pravi, da ni nobenih „s i b i r s k i li u ž a s o v", da nihilizmu skoro sledu ni v Rusiji. Pisatelj misli, da ta njegova domovina in Rusija dovedeti človečan-stvo do više stopinje prosvete (in sicer ravno samodržavna Rusija). Ruska kritika misli, da si Rusija ne stavi tako velikih zadač, da ona ne želi vladanja nad „kontinentanii", mari le lastnega kulturnega razvitja. C. Ogled po slovanskem svetu. a) Slovenske dežele. Dr. Jan. Bleivveisu so vzidali v Ljubljani v spomin notera društva; slavnostni govor je imel dež. poslanec Luka ploščo na hiši, kjer je bival. Slavnosti so se udeležila raz- Svetec, ki je v javnem življenju sodeloval s pokojnim Blei- weisom ter spada med one slovenske dejatelje in rodoljube, ki najbolje poznajo prošlost in sedanjost naših politiških in narodnih bojevanj. Bil je po slavnosti tudi banket, in došlo je brzojavk od mnogih stranij z izraženjem želja, da bi ne zaostajali za tem, kar je dosegel Bleiweis s svojimi sode-jatelji. Dr. Fr. Zupančič, c. in kr. polkovni zdravnik in učitelj v kad. zavodu v Liebenau pri Gradcu, je umrl 4. jul. Bil je iskren rodoljub, zanimal se je za naše težnje, a je tudi podpiral narodna podjetja. Bil je vedno naročnik tudi »Slovanskega Sveta", in glede na današnje psihologično razpoloženje naše inteligencije v obče ni to ravno malenkost. „Rodoljub" in »Domovina" sta dva nova časnika, ki sta začela letos izhajati na Slovenskem; prvi od začetka tega meseca, ,.Domovina" pa uže nekaj mesecev poprej. Oba lista sta namenjena širšemu in preprostemu narodu; »Rodoljub", ki izhaja v Ljubljani, je namenjen na prvem mestu kranjskim Slovencem; »Domovina" pa, ki izhaja v Celju, štajerskim Slovencem. Oba lista podpirati in širiti med narodom, je razsvetljenih rodoljubov dolžnost. Naj srečno delujeta in vspevata! D jaški koledar za 1. 1892 izda, kakor poroča »SI. Nar.", »Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Obsezal bo životo-pis in sliko pokojnega Fr. Miklošiča, potem dve razpravici o življenju in delovanju slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda ter o postanku in razvoju cirilice in glagolice. »Matica Slovenska". Upravništvo za dobo 1891/2 se je tako-le osnovalo: Predsednik: Josip Marn; I. podpredsednik: Leveč Franc; II. podpredsednik: Grasselli Peter; blagajnik in hišni upravitelj: dr. Stare Josip; pregledovalec društvenih računov: dr. Zupanec Jernej; ključarja: Kržič Anton in Praprotnik Andrej; overovatelja sejnih zapisnikov: Bartelj Anton in Rutar Simon; pravni zastopnik: dr. Tavčar Ivan. Gospodarski odsek: dr. Dolenec Hinko, Grasselli Peter, dr. Jarc Anton, dr. Stare Josip, dr. Tavčar Ivan in Vilhar Ivan. Književni odsek: Bartel Anton, Koblar Anton, Kržič Anton, dr. Lesar Josip, Leveč Franc, Pleteršnik Maks, dr. Požar Lovro, Rutar- Simon, Šubic Ivan, Tomšič Ivan, Wiesthaler Franc, Zupančič Anton in Zupančič Vilibald. b) Ostali slovanski svet. Državni zbor je prenehal zborovati do jeseni; deželni zbori pa se otvorijo še le decembra meseca, kakor poročajo. Nekateri slovanski državni poslanci so čakali razjasnila o stanju in razmerah v državnem zboru; dajali so jim ob budgetni glavni in specijalni debati takih in tolikih lekcij od ministerskih stolov, da so sedaj gotovo dovolj poučeni; ako niso, potem je bolje, da se lotijo drugih, za nje hvaležniših poslov. Češka razstava zanima, rekli bi, vso Evropo; razun avstrijskih liberalnih in nacijonalnih Nemcev, nekaj tudi Ma-djarov, govore in poročajo o njej brezizjemno z neomejenim priznanjem in občudovanjem. V tem so soglasni celti nemški obiskovalci iz Velike Nemčije. Tuji obiskovalci zajedno zabeležujejo dostojno vedenje češkega naroda, pošteno in ceno postrežbo Pražanov i v obče gostoljubnost češkega naroda; sosebno so Francozi navdušeni v svojih poročilih o tem, kar vidijo in doživljajo v Pragi in na Češkem sploh. Se ve da na prvem mestu se vesele Slovani, da je pokazal češki narod tolik napredek v modernem in slovanskem delu. Dan na dan se vrste lastni vlaki, ki privažajo slovanske obiskovalce v Prago, in uže doslej in ravno te dni je naraslo število onih, ki so si ogledali razstavo, jeden milijon S posebnimi vlaki so se doslej poleg Cehov iz kraljevine, Morave in Šlezke pripeljali v Prago ogerski Slovenci ali Slovaki, gališki Rusi, uže trikrat Poljaki, Srbi iz kraljevine. Slovenci in Hrvatje so bili med prvimi uže pri vsesokolskih slavnostih, pojedinci še pozneje, in popelje Slovence in Hrvate še poseben vlak. Rusi tudi dohajajo, pridejo pozneje v še večem številu, kakor Poljaki ruski in poznanjski. Vse te obiskovalce sprejemajo z neoslabljeno ljubeznjivostjo in vstrajno uslužnostjo. Pozdravi, zdravice napitnice s krasno in zanimivo vsebino se ponavljajo; sliši se tudi poudarjanje skupnih kulturnih potreb in kulturnega delovanja, kakor sočustvovanja. V protislovju s poznanim mišljenjem in delovanjem se pospenjajo celo poljski obiskovalci do podobnih izjavljen j, tu in tam s pristavkom^ da so si čehi in Poljaki sorodni po krvi in zgodovini, ter da so se prišli Poljaki učit dela k Čehoslovanom. Ubogim Slovakom je delo še posebno dobro, da so jih najhliži krvni bratje sprejemali ljubeznjivo in z oduševljenjem. Došli iz kraljevine Srbi so naglašali solidarnost kulturnih stremljenj, in to je sosebno zbodlo nemško-židovske podkupljene novine. Ti listi, ki niso niti jednega stavka napisali, da bi objektivno poročali o stanju ali vrednosti češke jubilejne razstave, prežijo sedaj, ko ne morejo uničiti njenega moralnega vspeha, kakti bi ovajali Cehe in slovanske obiskovalce; lažnjivo in zvito poročajo o slovanskih ali celti panslavističnih demonstracijah, in jih posebno jezi, da so nekateri Poljaki toliko trmasti, da prihajajo v Prago k razstavi kljubu temu da so se njih zastopniki takti protislovanski izjavljali in vedli v letošnjem državnozborskem zasedanju. Istim nemško-liberalnim listom tudi nikakor ne ugaja, da se je grof Hoheinvart pridružil nekaterim nemškim konservativnim, poljskim, hrvaškim in slovenskim državnim poslancem, kateri so šli na vabljenje češkega veleposestva takisto v Prago ogledat si češko razstavo. Hohemvart je ob tej priliki izjavil se, da na svojem sedanjem mestu (kot načelnik kluba konservativcev v drž. zboru) hoče vsfrajati nadalje ter kolikor možno storiti za »slavno češko kraljestvo"; pristavil je, da tej kraljevini pripada najznamenitiše mesto v avstrijskem cesarstvu. Češka razstava da je torej ne samo češki, ampak zajedno eminentno avstrijski praznik, ter da ta kraljevina doseže kljubu vsem začasnim zaviram, kar ji pristaje. Take in jednake izjave, kakor rečeno, niso po volji jedino znanim nasprotnikom avstrijskih Slovanov; no stvari se kljubu temu razvijajo dalje, in češka jubilejna razstava bo vsekakor pospeševala samospoznanje Slovanov samih, a sililo tudi druge faktorje bolje ceniti slovanske darove in moči po njih vrednosti. Aleksander, mladi kralj srbski, je odpotoval z regentom Rističem, ministerskim predsednikom Pašičem in drugim spremstvom v Rusijo, kjer ga bodo po ukazu carja Aleksandra sprejemali s primernimi častmi. Iz Rusije se vrne preko Avstro-Ogerske, kjer obišče našega cesarja v Ischl-u. Srbska vlada je naznanila kraljevo potovanje s tem, da kaže, kak<5 je ruski dvor srbskemu narodu in srbski državi kazal svojo naklonjenost in prijateljstvo, avstrijski dvor pa blagohotnost nasproti nacijonalni dinastiji Obrenovičev. Francoske vojne ladije so prišle v rusko morje blizu Petrograda; tu bodo velike slavnosti; francoski in ruski zastopniki bodo izražali ob tej priliki svoja čuvstva in mišljenje o odnošajih med ruskim in francoskim narodom. Temu dogodku pripisujejo velik politiški pomen. Iz Bosne in Hercegovine. Postopanje vlade v okupo-vanih deželah karakterizuje naslednja dogodba, priobčena v »Srbobranu": Ruski konzul v Serajevu, Bakonin, prišel je v doljnjo Tuzlo, in takoj prileti k njemu policijski uradnik, z ukazom, da ostane lehko v Doljnji Tuzli samo do odhoda prvega vlaka. Bakonin ni se pa dal ustrašiti in šel je k okrajnemu predstojniku, da se potoži pri njem, kateri mu pa odgovori, da mu tudi on svetuje, naj ostavi mesto, hitro ko more in naj se vrne zopet v Serajevo. Konzul je pa ostal pri nameravanem potovanju po Bosni in se je pritožil pri starešini konzulov v Serajevu. Nekaj dnij po tem prosila je sarajevska vlada konzula za oproščenje. Nemški „Schulverein" je zboroval letos v Celovcu. Prisotni so bili dvorni sovetnik grof Goess kot zastopnik deželnega predsednika, dež. glavar dr. Erwein, poslanci dr. Bareuther, bar. Dumreicher, dr. Russ, dr. Steinvvender, potem gospodičina Schultze iz Berolina, prof. dr. Seydlitz iz Ko-nigsberga kot zastopnik občega nemškega Sprachvereina. Načelnik dr. Weitlof je pozdravil vladnega zastopnika, ki mu je dokaz, da vlada vedno ceni, »naša (nemška) nacijonalna, obče koristna stremljenja, in da je deželno vladanje v rokah oseb, katere poznajo in goje čustva in potrebe dežele". (Odobrenje). Omenja tudi, da priznava delovanje Schulve-reinovo tudi naučno in vojno ministerstvo. Vladni zastopnik zahvalivši se na pozdravu, rekel je, da „nemški Schulverein" je deloval vedno v duhu zveste udanosti cesarju in državi in v ljubezni k lastnemu jeziku in običaju, pa da ga je tudi vedno vodilo spoštovanje in pravo ocenjenje svojstva drugega naroda. Dež. glavar dr. Envein trdi, da nenemške narodnosti se skušajo razprostirati na škodo nemškega naroda; to zabra-njenje daje namen nemškemu šolskemu društvu. Dr. Weitlof se je izjavil, da Schulverein bode trajal; to naj vedč nacijonalni nasprotniki. Poročilo našteva darila, velike vsote, katere so zapustili ali odmerili razni Nemci temu društvu. Te vsote sezajo od 500 do 50.000 gld. Dohodkov je bilo prošlo leto 268 tisoč 633 gld. 90 kr., nekaj tisoč manj, nego prejšnje leto. Zato priporočajo veče udeležbe »proti slovanskemu naskoku* (gegen slavischen Ansturm). „Boriti pa se je nemškemu narodu, da ohrani dosedanje ozemlje iz lastne moči". Društvo dela povsod razun Gornje Avstrije in Salcburškega. Na južnem Štajerskem se je braniti »gegen slovenischen Auftrieb"; Koroško pa „poštevajo kot nemško deželo", zato da bodo vedno pripravljeni dajati tej deželi podpore. Iz raznih izjav na tem občnem zboru je razvidno, kaj čaka zapadnih Slovanov, ako se ne bodo branili primerno. Schulverein je naravnost izjavil, da je dobil obilo podpore po markah iz Nemčije. Bitka pri Visu je bila 20. jul. 1866; avstrijsko bro-dovje je slavno premagalo Italijane. Zato so sedaj po raznih krajih, sosebno pa na jugu avstrijskem praznovali 251etnico Viške bitke. Slovani, ker drugi pozabljajo, spominjajo se sami ob tej priliki, da so bili z večine njih sinovi, ki so se tedaj bojevali hrabro in slavno. Da, na prvem mestu so bili dalmatinski slovanski sinovi, ki so odločili zmago. Slava njih spominu! V Velikej Kikindi zapustil je srbski dobrotvor Račko-vič pred nekaterimi leti 90.000 for., da se osnuje viša dekliška šola. Ker pa v oporoki ni besede »srpska" šola, delajo Madjari na to, da obrnejo to vsoto v prid svojim šolam; židovski list v V. Kikindi nadeja se celd, da se ta velika zapuščina podeli židovski šoli v tem mestu, ker potrebuje še jeden razred. Tak<5 bo srbski denar, srbski trud le Madjarom in Židom v korist. V Cetinjah se dela uže živo pri ozki železnici, katera bode prva v Črni Gori. Vezala bo Cetinje, Podgorico, Da-nilovgrad, Nikšič in Vasojevice. V Belemgradu je izbran veliki odbor književnikov in rodoljubov srbskih za nabiranje fonda, da se postavi v Sarajevu pomnik srbskemu junaku in pesniku Simi Milutinoviču Sarajliji. Nabrana je uže v kratkem času povoljna svota novcev. Odbor se ni še odločil, ah naj se napravi slavljencu spomenik, ali pa velika šola in ustanova, katera bi imela njegovo ime. Ruski jezik v avstrijskej armiji. Celo burjo negodovanj izzvalo je v poslednjih dneh rešenje glavno komandu-jočega vojnimi silami (močmi) v Galiciji, generala kneza Windischgratza, v poljzo (korist) ruskega jezika. Delo je v tem, da je neki podoficir 80. armejskega polka, razpoloženega v Levovu, prišedši s Kurunla, napisal svoj raport na ruskem jeziku. Podobne (slične) raporte dolžnost je pisati na nemškem jeziku, no navadno piše se na onem, kateri govori boljšinstvo (večina) polka. V Galiciji ustanovil se je nekako običaj pisati raporte izključno samo na poljskem jeziku. Dolgo časa ni se nikdo postavil proti takemu poredku, no, v poslednjih dneh našel se je neki smelčak, uapisavši svoj raport po ruski. Načel- stvujoče osobe 80. polka razdelile so se v mnenjih odnosno tega, kako jim je postopati v danem slučaju. O tem je do-znal levovski komandant, general Tempis, in ukazal je proizvesti po tem povodu najstrože preiskovanje. Po okončanju preiskovanja, nazvani general, ne imevši hrabrosti rešiti to vprašanje, preprovodil je je na blagousmotrenje glavnoko-mendujočega kneza Windischgratza. Pri tem predstavil je on svoje zaključenje, v katerem se je izkazal (izrekel) proti do-puščenju v armijo ruskega jezika in veličal ga je epitetom „ein neu erfundenes Idiom!" Bedni podoficir, osmelivši se napisati raport na rodnem jeziku, uže je bil zatrepetal od straha, ko je nenadoma, knez Windiscbgratz, doznavši, o čem je delo, postanovil naslednje rešenje: „ Jaz ne vidim ni najmanjše pričine (vzroka) zapre-čiti upotrebljevanje ruskega jezika v raportih podoficirjev k načelstvu, in to tem menj, ker 80. polk sestaje v večini iz ruskih vojakov, in ker je njegov polkovni jezik — ruski". To popolnoma spravedljivo (pravično) rešenje glavno-komandujočega ni prišlo jako po okusu mnogim stremečim k izkorenjenju in uničenju ruskega jezika. Primer jedenkrat podani, obodril je mnogo drugih, in biti more, da v neprodolžiteljnem času bodo se pisali raporti podoficirjev k svojemu načelniku na ruskem jeziku v vseh gališko-in ogersko-ruskih polkih. „C.iaBSHCKia H.3BkCTia" r. 24-ex 1891. rosa. Slavjanskij Dmitrij Aleksandrovič je priredil 6. jul. st. st. v Petrogradu na korist Petrograjskega Slavjanskega blagotvoriteljnega obščestva , rusko-slavjanskij istoričeskij koncert s učastjem jevo pevčeskoj kapelli, pod ličnym jevo upravljenjem". Zbor je bil oblečen v staro obleko XVI in XVII veka — bojarov, bojarinj itd. Pri koncertu sta tudi sodelovala simfoničeskij orkester in Damski švedskij sekstet. Vspored je obsezal pet oddelov; na vrsti so bile pesmi vseh Slavjanov; slovenska je bila: Naprej zastava Slave; med češkimi: razstavljalna pesem; srbska: Kalo Pero, stara pesem izza turškega gospodstva; hrvaška: Lepa naša domovina; Itd. itd. Koncert je bil po vsej sestavi pravi slavjanski koncert. Književnost Kritična potrazivanja i pokušaj pragmatizovanja u području povjesti dubrovačke od 1205. do 1331. godine. Spisal Jos. Modestin. Ta knjiga razpravlja zgodovino o du-brovski trgovinski politiki, o odnošajih Dubrovčanov z Benetkami, Bosno in srbskimi vladarji v tem razdobju. Zemskd jubilejni vystava. Izdava knjigarna F. Šimaček, Praga, Jeruzalemski ulica 11. Po 36 kr. snopič. Delo je ilustrovano, umljivo pisano in bode pravi spomenik sedanje češke razstave. Panidtnik českijch divadel. Hi storicky ndstin vyvoje českeho divadla. Usporadal Ikc. Al. Czesany. V Praze 1891. Pisatelj je podal pregled o tem, kakri se je razvijalo gledišče na Češkem; porabil je pri tem sosebno Teubnerjevo delo. NovoČeskd biblioteka vjdavana nakladem Musea kra-lovstvf českeho. Čislo XXX. Dejinv hudby v Čechdch a na Morave. Sestavil I. Srb (Debrnov). Spisu musejnich čis. 166. V Praze 1891. Nakladem Matice češke, v komisi u Frant. Rivn&če. Cena zl. 1-50. „Ceshj lid". Sbornilc venovany studiu telesneho a du-ševnfho vyvoje lidu českeho. ,Č'esky lid" bude v prve radž venovan lidu českoslovanskemn, v druhe rade ostatnim Slo-vanum i kmenum nesLivanskym, pokud jde o jejich styk s lidem českvm. Vychazeti bude každe 2 rnžsice o 6 aršich vel. 8° a bude delen na tri č&sti: 1. oddil članku vedeckych, 2. oddil materialuv a pouhych popisuv; 3. oddil referatuv a pfehledu užf literatury. Cena celčhu ročniku 4. zl., jednoho sesitu 80 kr. Redaktor: dr. Lubor Niederle, Praha, Ječna ul. 29, a dr. Cenek Zibrt, Praha, Siupy 12. Fr. Šimaček, nakladate!, Praha, Jerusal. ul. 11. Prevažnega tega novega podjetja 1. zvezek izide meseca sept. t. 1. Zasnovano bode tak6, kakor n. pr. ruska „Živaja Starina". Sotrudnikov, iz-bornih močij bo veliko število zunanjih, največ pa čeških med sotrudniki je tudi slavni slovenski rojak dr. Gr. Krek. Slovenski spevy. Diel II. Sošit 2. Turčiansky Iv. Martin. Tlačou knihtlačiarsko-učastinarskeho spolku 1891. Cena 50 kr. Ta snopič obseza 117 pesmij z napevi; kažejo, kakor druge, izvirnost slovaškega naroda. Izdanje je vsega priporočila vredno; ako hočejo zapadni Slovani krepčati se v slovanskem duhu, naj zajemljejo krepila sosebno tudi iz slovaške umetnosti. jTeronuc Mamute Cpncne za 1891. 1. obseza med drugim histerijo srbske umetnosti o akademiškem slikarju Paji Jovanoviču od prof. Mite Živkoviča. Historik Dim. Ruvarac objavlja »Protokol o plenipotencijama". PijccKaa Eu6jiioreKa 1891 r. U^anie H. H. IIe.iexa Bunvcicf, V. h VI. Man n lom. Vsebina: MnpoBim Po-MaHt T. II. ^ainr.ieBCKaro. (Crp. 257-384). Ta Russkaja Biblioteka je priobčila od 1. 1887 celo vrsto klasičnih del najboljših velikoruskih pisateljev z opomnjami ali slovarčik na maloruskem narečju. Po 12 snopičev na leto stoji 2 gld. 40 kr. Naroča se pod adreso: Izdateljstvo „PyccKOH Bn6jrio-TeKii" v Levovu (Lemberg), B.iaxapHaa yann,a, N. 13. Kieecma ipmeepcuTerKin u.ielscrin, N. 4 za 1891 r. Co^epsame: a) lla.MHTH MiiKJioniuia — IB. $JiopHHCKaro; ti) IIcTopia KieBCKOn ae?t.iir ji,o KOHua XIV. CTO.rtTia — M. Tpvm;eBCKaro itd. ?epuoeue nadpocicu. Benep lepHOH H 6rL:i0H Marin, 'bairncjiii na Temy , lIepe:n, cto .if,t'h' Bej.iami. IJina 20 Kon. Cfaa;i,T. najaniH: „PyccKO-CjiaBaHCKifi KHiiacHHii CKJia.ni.. Cn6., HeBCKift 74. O tej Fantaziji, 14 velikih stranij ob-sezajoči brošuri, katera je izšla ravno sedaj, spregovorimo prilično še posebe nekoliko. Mhi/uuvmo uaun uajjod. Narodopisna razprava. Napisal Grigorij Kupčanko, urednik „Pyccicoii UpaBsu" na Dunaju. Ta brošura poučuje in spodbuja narod v obče, kako mu je nabirati raznotero narodno blago; predočuje širšim masam program, kakor ga je priobčil Lamanskij v svoji »Živi Starini". Takega^pouka bi potrebovali tudi Slovenci, ki ne vedo, kako se vesti, če tudi imajo tu pa tam voljo, nabirati narodno blago. Ajib6oM% y3apom <)jisi jkmckuh pynod1>Mu. Pod tem naslovom je razposlalo uredništvo Petrograjske Zvezde (3eii3da) veliko prilogo krasnih vzorcev ženskih ročnih del. Ti vzorci so v velikem številu slovanski, sosebno črke azbuke so mnogotero umetno izdelane. 3e1s3da priobčuje mnogo prilog kompozicij, slovanske ročne umetne obrti itd. „Slovanski Svet" izhaja po dvakrat na mesec, vselej 10. in 25. dne meseca. Naročnina znaša: za celo leto......4 gold. za pol leta......2 „ za četrt leta......1 „ Za ljudske učitelje in dijake velja: celoletno......3 gld. 60 kr. poluletno......1 „ 80 „ četrtletno......— 90 ,, Posamične številke se oddajajo po 18 kr. Naročnina se pošilja izdajatelju v Trst. OPOMNJA. Nekateri naših čč. naročnikov nam po nekoliko dolgujejo še od poprejšnjih let, drugi pa niso letos še vsega poravnali; oboje vljudno prosimo, da storijo nasproti listu kmalu svojo dolžnost. Nam je stroške za list plačevati sproti; potrebujemo torej, da nas naročniki blagovoljno podpirajo na to stran. Zajedno se priporočamo prijateljem »Slovanskega Sveta", da mu pridobivajo novih naročnikov in s tem gmotnih podpornikov. Priporočamo se tem bolj, ko ima naš list na slovenski zemlji nasprotnikov, kateri mu tla izpodkupujejo pri raznovrstnih rodoljubih in celo po društvih. Oo. duhovnike, sosebno pa niže svečenike, zasledujejo, ovajajo in strašijo, da bi ne bili ali ne ostali naročniki našemu listu. Jedva v brošurah bi mogli popisati, kaj se vse počenja med svečeništvom, da bi pri njem, pa tudi drugod med posvetno inteligencijo izpodmaknili »Slovanski Svet". Novim naročnikom moremo postreči še z vsemi letošnjimi številkami. Lanski in predlanski letnik imamo tudi celotna na prodaj po 3 gld. 30 kr. s poštnino vred. Uprav rtištvo ,SI. Sveta". Opomnja upravni štva,. Gospodu R.. trgovcu na Reki: Lepa hvala za donesek, ki ste ga nam poslali v gmotno podporo. A z b u k sl P fla KG F»b Fr A A az buky vedi glagol dobro Ss 33 II H jest živčte zelo zemlja iže li KK A\ M \\ II H i kako ljudi myslete naš Oo rin Pf Oc Tt on pokoj rcy slovo tverdo rr» o> 4 V\ C3w uk u fert her ot Uu HM Ulm Ul.,. 'liZ cy červ ša šča jer LI bi lik ■fc-fc Ge IOw jery jerj jat e j« GDu) Mra Oo /ft /A (nosnik) o ja 0 „ m »I* Oa V V. II H. ksi psi tita ižica. u- CHe HAUJ-ž. H5Kf eCM HA HKc£x*» AA CTHTCA II Al A TfiOf, ,\A nplHAfT« HpTRIf TfiOf, AA ROAA TBO/V, WKW 114 tIK.CH i H HA 3£MAH. XA'&K'X IIAUlfc HACtfl|IIIMH A^JKAk HAMfc i ' < AIlKls: II WCTARH HAA\rA AOArH tlAUJA, HKOfKf H Al KI WCTARAAfAV& AOA5KHMKWm HAlilWMrA: H HE RREAH HACS RO HCK^UJMIE, HO l'3KAfiH IUC'4 W A^HARArW. *)Glede na to, da so nekateri naših čč. naročnikov večkrat ponavljali svoje želje, naj bi priobčili tudi mi staroslo-vensko Azbuko, podajemo jo tukaj zajedno s staroslovenskim Očeuašem, in to v obliki, kakor se tiska staroslovenščina po knjigah za kristijane s cirilometodijskim cerkvenim obredom. „SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld. n za četrt leta 1 gld. Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr.. poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 00 kr. — Posamične številke se prodajejo po 18 kr. — Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu, ulica Farneto št. 44 Tisk tiskarne Dolenc — Izdajatelj, lastnik in urednik : Fran Podgornik.