Izdaja Podmladek Rdečega križa v Sodražici	Leto IV.
Domovina.
Gornik Andreja IV,r„o 0š»
Domovina je nas dom v njej lahko svobodno živimo in govorimo naš lepi slovenski jezik. Po naši lepi domovini so vijejo smeši potoki, ki se izlivajo v globoke reke. Po zelenem drevju pa prepevajo ptički in nam delajo kratek čas, Najboljše je doma v naši lepi domovini „ Veliko jih j e,ki so jo zapustili in šli po svetu,da si poiščejo boljšega kruha. Da/veliko jih je,a marsikateremu zahrepeni srce nazaj v pravo domovino. Sleherni si želi počivati doma v slovenski zemlji. Res je tako kakor nam lepo opeva popotnikova pesem, ki pravi: "Povsod cveto cveticice,po njih brne čebelice,a rožic naših lepši cvet,čebelic naših slajši med." Hribi in doline,gozdi in ravnine z našimi belimi cestami,kako jo vse lepo!
Zato tako ljubimo svojo domovino Jugoslavijo in jo cenimo bolj
kot vse o
Nasi v tujini.
Perdiin Marija IV„r,v»1 *š .
Pozimi,ko smo sedeli pri gorki peči,so nam stari oče pripovedovali ,kako je bilo v ameriki,ko so oni delali v nekem rudniku.
Težko je življenje rudarja,ker poleg trdega dela ga še vsak hip čaka kaka nesrečac
"Neki dan so šli zopet v rudnik,kjer so kakor po navadi globoko pod zemljo kopali rudo. Okoli poldneva so je pa blizu našega očeta utrgal strop in je pod-sul pod seboj sedem rudarjev.
Naš oče so še š” pravočasno umaknili,tudi njih bi bilo kmalu podsulo. Poslali so takoj po reševalce, kar jih ni bilo že v rudniku. Tudi drugi rudarji so hiteli hitro na pomoč ponesrečencem. Od sedmih so ji^ rešili samo tri. Drugi rudarji pa so končali svojo mlado življenje pod razvalinami rudnika,daleč tam v hladni tujini.
Moja hišica.	Prijatelj Viktor I.r.v.l.Š*
Na vrtu sem si naredil maj lino,a lično hišico. Vsak prosti čas sem porabil.da sem pripravil in nanesel dovolj gradiva. Z veseljem sem se lotil dela.
Najprej sem zabil v zemljo lo kolov. Med koli sem začel plesti. Rabil sem dolge šibo in delo mi je šlo hitro izpod rok. Po šoli sem začel graditi hišico in zvečer jo bilo delo že gotovo. Naredil sem stene,vrata,okno in streho. V tej hišici sem varen tudi prod dežjem.
In kadar j e slabo vreme sam najrajši pod njeno streho. Preprosta je moja hišica, vsa njena oprema je mišica.,klop mn is gline narejena pečica, Stene kras.i nekaj slik,to so moje risbe. Za pod sem položil deske. pred vrata pa sem del star predpražnik,,
To je sedaj moj dom,tu pišem naloge in čitam knjige. Lep mir imam v hišici in nihče me ne noti. Med počitnicami "bom hišico še o-lepšal in povečal, Zaredil bom tudi vrtiček,stezice pa posul s peskom. Tako bom imel vse počitnice delo in zabavo.
Vragi se gancajož
Levstek Danica I.r.v.l.š.
Za iekavčevo hišo je nekoč stal skedenj?kateri se sedaj nahaja v "Malem dovou." ter je Skalarjeva last V tem skednju so se zelo radi shajali otroci in se veselo ter nemoteno igrali po prostranem podu.
Toda pomislite' - Nekega dne se je zgodilo nekaj strašnega, Sami vragci so se guncali na podstrešju in to kar na svojih zavitih rožičkih, mil ovali, so: so in podili eden drugega,, Oblečeni so bili v rdeče hlače in zelen jopič;bili pa so kosmati in dolg"rep so imeli.. Tako so pripovedovali otroci vsi prestrašeni od nenavadnega prizora. Od tedaj so se otroci izogibavali iger v tem skednju, čeravno težkega srca, toda. srečanje z vragi ne bi. bilo baš prijetno.
——
I
*	t

v

v
v.



Rus Ivan IV.r„vc1.š.
Vaški pastir..
Ni dolgo,ko so mi pripovedovali naša stara mati,da jo bil pred kakimi 5o,leti tudi ;pri nas skupni pastir„
Ta pastir je zgodaj zjutraj trobil na rog,kar je pomenilo:"Živino ven!” Tista dekla,ki je bila zaspana in je šla prekasno pomolzt, je morala gnati živino sama za njim Bog ve kako daleč. Včasih še ni šla v pravo smer,to je bila smola! Kajti živino je pasel povsod. Šel-je v Travno goro,Jelovec,na Strmco in drugam. Največkrat je gnal živino na Strmco mimo Petričevih,po domače "Šlosarjovih”,kjer so zdaj stopnice.. Te stopnice so dali napraviti prejšni župan g.Evgen Ivanc, Poprej je bil tam kar nekak jarek,, Ta pastir je bil pri vsaki hiši toliko dni,kolikor je bilo živine od tiste hiše v paši.
Sedaj,ko so iztrebili grmovje in napravili njive in vrtove,je pa že vse drugače po Strmci.posebno zaslugo ima g,Viktor Oblak,ki je napravil lep sadovnjak.
Oh.ti
pastirji.
Marolt Ant on IV.r.v
V prejšnih časih je bilo več pašnikov, kakcr dandanes.Verni drugi na paši so si bili: Janez;Anton in Franco„ Doma so vzeli,kar je kdo mogel:moka,j aj ca,soli,krompirja,zelja in so si tam zakurili ogenj ter kuhali - živina si je pa sama iskala paše,le od. časa do Časa jih je eden izmed njih vračal,da ne bi zašle predaleč. Za kuharja je bil naj pripravng j ši

Janez,a ostala dva sta mu morala prinašati drva,vode in pa kar smo že zgoraj omenili j zavračati krave, Najprvo je Janez zakuril,ko je ogenj že lepo plapolal,je pristavil zelje in krompir,potem pa začel mesiti štruklje. Ko je napravil testo,ga je djal na debel smrekov parobek,ki je bil ves smolnat,on pa hajdi in si brž napravi valjar. To za njega ni bilo nič novega. Odsekal je v bližnjem grmu debelo leskovo palico, jo malo obdelal in že je šel k parobku do testa.Ko bi videli,kako mu je šlo izpod roki Če je bolj valjal,bolj se je prijemalo parobka.
Kaposled ga je ujezilo in je začel posamezne kose trgati od parobka in jih Aevati v lonec,v katerem je že vrela voda.
Ko je bilo skuhano,jo poklical tovariša in začelo se je kosilo, Najprej so pojedli zelje in krompir, katero je bilo dobro zaceljeno,a preveč osoljeno.
Nato so prišli na vrsto štruklji,kateri so šli tudi v slast,čeprav so bili s smolo zabeljeni.
Na paši je vse dobro:


r~"
V
Kako so moji predniki izdelovali mlinske kamne.
Oblak Ciril,Sinovica
Pičle pol ure od naše vasi,stoji stari ortneški grad,ki je pa žal danes v razvalinah. Dotioni hrib,na katerem stoji omenjeni grad, se imenuje Žrnovec. Ves hrib in precejšna okolica sestoji povečini iz takoimenovanega krernenca.iz katerega se dajo izdelovali mlinski kamni,ki so za našo navadno črno moko prav dobri. Iz tega kremenoa so moji predniki kakor tudi še moj oče izdelovali mlinske kamne.
To so delali na dva načina,in sicer takole:
Ene vrste so izdelovali iz celih kosov,katere so vsekali z zato pripravnim orodjem v živo skalo,potem so jih pa z številnimi lesenimi in železnimi zagozdami odtrgali,kar je pa dalo obilo posla m zamude. časa. Druge so pa izdelovali iz manjših kosov,katere so potem skitali
42 ~
in nato obdelovali, Kakor trdijo mlinarji,so bili kitani skoraj boljši'
Dotični kit,s katerim so kitali mlinske kamne,je obstojal iz treh stvari,in sicer 1«/ iz kolofonije,katera se dobi v trgovini,
2„/ iz čiste smrekove smole,in 3»/ iz drobno stolčene sipe od kre-menca, Tista mešanica se je potem kuhala v takem kotlu,kakršnega rabijo danes gozdni delavci za žgance. Vso to je moralo vreti ono uro.
Dotični kosi kamna so morali biti istotako od smrekovega dračja segreti,ker bi se jin drugače kit ne prijel. Ko je bila vsa stvar gotova,so pripravljene kose s kitom namazali ter jih skupaj stisnili in jih še z močno verigo povezali,nato počakali toliko časa,da so je vse skupaj shladilo in je bilo pripravljeno za drobno obdelavo. Marsikateri mlin v naši bližnji in daljni okolici drobi še danes žito z karani,ki smo jih mi obdelali, G-otovo se še nahajajo po okoliških mlinih izdelki mojih prednikov,tako v Zamostcu pri Petriču in Bartolu, Podgoro, v Sodražici pri Oberstarju in Pakižu ter v Žigmaricah.
Naše mlinske kamne imajo mlinarji ob reki Krki na Dolenjskem in drugi.
Podrobnosti kako smo kamne izdelovali,kakšno orodje smo rabili; kako smo kladiva v Ortnek h kovaču nosili,to mi je obljubil moj oče natanko obrazložiti v eni izmed prihodnjih številk lista "Iz naše doline,'-'

Kako ,je stric Lukež lovil žabe.
Hočevar Slavo Ill.r.v,l.š.
Lukež je bil velik posestnik in povrhu še bogat Amerikanec,ki.j e prišel na stara leta uživat v rojstni kraj
Zamostec svoje prihranke - Kot invalid, zasulo ga je v rudniku, je prejemal vsak mesec precej dolarjev.sam je bil i.n tako si je privoščil marsikatero zabavo, Otroke j e imel rad in otroci njega tudi-ker jih je ob vsaki priliki obdaroval. Vsako storjeno mu uslugo je bogato preplačal. Preteklo je že nekaj let,kar počiva na domačem poko-
pališču.
Nekega poletnega dne je sedel pozno popoldne na vrtu z nekate-
rimi sesedi ter so se pogovarjali na kar je pač nanesel pogovor.
Zraven skednja v apnenci so imele žabe svoj raj in so regljale svojo enolično pesem, Lukež bi rad imel živo žabo,da bi si jo pobliže ogledal, tistemu,ki bi mu jo vlovil živo,je obljubil dobro nagrado. Ker se ni nobenemu zljubilose je odločil, da si jo gre poiskat sam. Zavihal si je rokave,se sklonil nad apneneo,in čakal kdaj se prikaže kakšna žaba« Ko jo zagleda,iztegne urno roko po njej in smuk se z njo vred pogrezne
v ml skušo;da so mu molele noge kvišku. Ko so okoli stoječi opazili to nezgodo, so ga hitro potegnili za pete na suho. In glejte spaka,v roki je držal živo žabo,katere je bil tako vesel, kakor se je pozneje izjavil,bolj nego belega medveda v bosti, Ta imenitni žabji lov so seveda potem zalili,saj si je sam sebi izplačal zasluženo nagrado ,
\
Seda,1 m še eno,kako .je Lukež zgoJoll. stavo nd. dirki.
Koko drugo nedeljo se je Lukežu zahotelo po konjski dirki.
Dolgo je iskal tekmeca dokler so mu ni posrečilo dobiti ga v sosedovemu Janezu a Domenita se, da. se bo dirkalo od Podraževe pa do Urški ne hiše j kdor dobi dirko,dobi tudi 5oo din. Vse je bilo radovedno,kako se bo dirka iztekla.
Že kmalu od začetka je bil Janez - bolj vajen konj -- prvi,toda Lukež se ni dal ugnati kar tako,pognal je konj e,hoteč pri Škrabcu prehiteti Janeza,in tresk ob kanton, Lukež* je padel na tla v nezavest - ljudje so prihiteli in ga dramili celo uro iz nezavesti„ Ko se je predramil in opomogel od prestanega strahu je izplačal stavo in še nastalo vseoboe veselje.
Moja nesreča.
Starc France
Kakor je navada povsod,hodimo tudi mi spomladi past po steljni-kih. Pasemo radi tam,kjer je dobra paša,pa da je tudi za nas prijetno. Tako smo nekega dne pasli blizu gozda.kjer je bilo nekaj smrek bolj na kupu„ Prostor je bil prav. pripraven za skakati in loviti se okoli smrek, Začeli sme se poditi in preganjati. Kar padem s smreke na tla. Ko se poberem,vidim,da je malo manjkalo-pa bi so bil porezal na steklu razbite steklenice,ki je ležala na tleh. Ko poskočim kot žrebicek od veselja.da sem ušel nesreči,sem začutil bolečino. Drezal som se na drugi razbiti steklenici in sicer od pete do mezinca;kri mi je tekla kar curkoma, K sreči nisem bil sam na paši,moj brat jo šel brž v bližnjo hišo prosit kako obvezo. Prinesel je dosti cunj,a vendar je bilo premalo,ker je kri premočila vse obveze, Ker je kri lila,če sen hodil,sem moral nekoliko dni samo skakati po eni nogi,ali pa ležati ali sedeti v hiši = Dolgi so bili. dnevi, Selo sem bil vesel,ko se. mi je rana zacelila in sem lahko šel na vrt = Vseh teh mojih bolečin ne bi bilo,če bi Črepinje bile tam,kjer bi. morale biti,ne pa pod smrekami na pašniku.

Pred kakimi 60 leti sta živela v Žig-marioah zakonca Nzonov Juri3 in njegova žena Mariane.,ki sta imela na sredi vasi majhno hišice, Ker je "bil mož šaljive narave,so ga imeli ljudje zelo radi» Večkrat je ženo Marjano svaril /no je žensko posvetovanje sredi vas.i t: a: n/o o reče 3 dolgo; rekoč, da ima predolg jezik, To se ji je zamerill Ves dan se ni z n j .im nič oglasila, dasi jo je vedno kaj izpraševal• Ivo zvečer, ko st& šla spat 3© počakal,da se je žena ulegla,potem je pa vzel gorečo trsko, takrat še ni "bilo svetiljk, in je iskal nekaj z njo po vseh kotih in nazadnje še pod ženino posteljo, Takrat pa ona plane iz postelje in zakriči :i!Kaj pa iščeš,sej buš še hišo zežgau915 On pa mirno vpihne trsko in reče :"Oh,zdej srn pa vndr najdu,mislu srn,de s jazk zgbila,"
Jurij je bil tudi kos vaškega mesarja in je hodil klat prašiče k Prajercu,ki jih je prodajal v Trst, Nekoč,ko je bil pri tem delu in 3e tudi po svoji navadi precej globoko v kozarec pogledal,je polil za pol čebra svinjske krvi. Pri delu mu je pomagala tudi žena, Kaj mislite,kdo je bil kriv nesrečeI. žena seveda. Potem ga je pa prav pošteno ozmerjala. Takrat se je priver.il; da ji bo poplačal njeno reglanje,
V vasi je bil znan Andrejček,za katerega ni nihče vedel od kod j e doma, Ako ga je kdo c tem vprašal, mu je odvrnil, da iz tiste vas.i, kjer so petelini bosi* AndrejČek je pobiral po vasi maslo,jajca in Perutnino ter jo nosil v Ljubljano, Ljudje so mu vsled njegovega o-Pravila dali zdevek Perutar• Nekoč ga ni bilo dolgo časa na spregled, ljudje navajeni,da je prišel redno vsake kvadre,so se spraševali,kaj je © Perutarjem.
C


S
O
46 ~~
\
^ Podu
v2i*nT>a.v. 1.
Nekega popoldne jo viirij rezal rezani c o za kravico, Na podu zagj.oda Kr o. er o kokosi., ki so pridno brskale po podu in mu razkopavale mrvo., To ga .je silno razi ožilo, hitro prime za grablje in lop udari z njimi po gruči ter zadene sosedovega petelina tako nočno.da se jo kar sesedel. Jurij se je popraskal za ušesi in že je vedel,kaj mu je storiti„ Brz vzame motiko in petelina ter ga zakoplje za skednjem,
Jarij se je delal napram ženi zelo potrtega. Zvečer se je v posvej.j.l premetaval m stokal, Zena ga .izprašuje,kaj mu jo„ On pa pravu samo r 'Oh, maj sem storil,,kaj sem. storil „" Na ženino pr igo var j an j e, luaj ji vendar pove, ka^ j e s tor .11, ji on šele na trdno ženino zagotovilo, da ne bo prav nikomur povedana, razodene.. da je ubil perut ar ja.
Ženo obide groza in komaj čaka jutra,du bi si olajšala vest, Ko vidi Jtarjana drugo juvro preljubo sosedo;.kako gre po vodo,zlije poln škaf vode proč m hiti k vodnjaku po vodo. Ko ji soseda obljubi,da ne bo nikomur črhnila besede,kar ji bo razodela,ji zaupa moževo skrivnost, namreč,da je Jurij ubil perutar ja» No, saj veste., da se je ta strašna novica raznesla s nitrostjo iraške burj e na vse strani,dokler ni pnšia na ušesa orožnikom., ki so se seveda takoj podali do Nž ono v ega Jurija. Trdo so ga s bes mio pestili„ iz vseh hiš so štrlele glave.
Na vprašanje an j e res ubil perotarja,je Jurij v začudenje vse soseske mirno odgovorilu'I>a,ubil sem ga,” Ko so ga. vprašali,kam ga je zakopal,jim je šel pokazat mesto» S seboj je vzel motikoe Vsa vas se je zgrnila okrog strogih orožnikov,ki so že pripravljali verige,Nžo-novega Jurija.ki je začel kopati in Marjane,ki si je brisala solze.
/ #
Lc, •
/ U
Po par udarcih z motiko privleče Jurij perutarja za noge, Isti hip se prikaže za vogla tudi Perutar. Kmalu se razčisti pomota« Žena Marjana pa je imela od tistega časa precej krajši jezik.
O polnoči pod Kosmatim dolom.	Pust Ivan IV„r„v„1,š,
Stari ljudje nam večkrat pripovedujejo o strahovih,čarovnicah in raznih drugih rečeh. Tako sem nekoč slišal tole:
Ko ni bilo še speljane železnice iz Ljubljane na Kočevje,so morali voziti vso robo čez Bone ar na Rakek. Ker pa je ta pot ze?.. dolga.so se skoro vselej vračali ponoči domov. Ka tej poti so doživeli marsikaj„ Hrib,ki je med Belimi goricami in Čampi je bil takrat Še zelo poraščen in najbrže ima od tega ime Kosmati dol„ Ko so se vozniki nekoč pozno ponoči vračali domov,so prišli pod ta hrib ravno, ko je ura udarila dvanajst. Tedaj pa sta stopila iz gozda velikanski doz in žena. Z enim korakom sta prišla do Bistrice in z drugim korakom do Miklavca,tam sta se napila vode in se zopet vrnila nazaj v gozd,
Ko so šli vozniki naprej proti doma,so se večkrat ozrli nazaj in vselej so videli,da teče za njimi bol kozel z zlatimi rogrni. In tako vse skozi do mostu pred Belimi goricami.
t
Od takrat so vedno pazili,da so se vračali mimo tega gozda pred polnočjo ali pa po polnoči,le 'opolnoči ne več*
Kako je pri nas udarila strela, Marolt Anton IV„r.v,l,š.
Bilo je meseca maja leta 193-1.,ko je bil v Sodražici semenj. Zjutraj je kazalo,da bo lep dan, potem se je začelo nebo temniti,Zbirali so se temni oblaki,iz katerih jo začelo deževati, Nenadoma se je zablisknilo in silovito treščilo. Borna pri nas ni bilo nobenega v hiši, bili smo vsi po svojih opravkih. Ko so mama prisil domov,so že ljudje ogledovali oreh pred hlevom,ki je bil precej ožgan,v katerega je treščilo. V hlevu pa smo dobili ubito kravo„ Čudno j e,ker je strela udarila v oreh,pa je ubila kravo v hlevu. Nekateri so dejali,da je zato poginila,ker je ležala« Morda je kaj resnice na tem,kor sta bila v hlevu še ena krava in teliček popolnoma zdrava. Dotioni orehov vrh smo posekali,ker pravijo,da rado še večkrat trešči tja,kamor je še enkrat.