PoŠtarina plačana. Štev. 37. V Ljubljani, dne 10. septembra 1926. Posamezna Stev. Din Iv Leto IX. Upravništvo „0omovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 ItroCatu it tazeostro: tetrtletao »•» Din, polletno ll Dli, ctioietM M 01«; n taoiemstio: fetrtlctoo II Oli, polletno M Oli, cetolettt tt Dia. — Riina ooitne krutlnlcc, podralnlce » LJiblJinl, it 10.71 L le k volitvam v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Razposlane so volilcem po pošti izkaznice in glasovnice za volitve v Zbornico za trgovino, obrt ln industrijo. Kam se bodo odločili? Kakšno stanovsko zastopstvo hočejo? Na to vprašanje moramo predvsem reči: Kakor si bodo postlali, tako bodo potem obrtniki in trgovci počivali. To se pravi: oni so gospodarji svoje bodočnosti. Ne vsi. So taki, ki se ne zavedajo, za kaj gre. To so od farovžev odvisni ali pa duševno zaostali volilci. Še se ni stanovska zavest trgovca in obrtnika polastila vseh. Še so taki, ki delajo za posvetno moč duhovniškega stanu, svoj lastni trgovski in obrtni stan pa zaničujejo. Kako more trgovec voliti konzu marje, ki hočejo samostojno trgovino izbri sati s sveta in uničiti tudi obrtnike? Odpirajte oči tem slepcem, naj ne pljujejo v lastno skledo. V boju si stojita nasproti dvojne kandidature: farovške (konsumarske) in stanovske. Kot predsednik SDS sem že julija izjavil In pri tem je SDS vedno ostala, da stranka prepušča Zbornico za trgovino, obrt in industrijo trgovcem in obrtnikom z željo, naj pač stanovske organizacije same postavijo kandi idate. Tako se je tudi zgodilo. A to ni bilo prav SLS in njenim pomaga Čem. Kupili so si tudi nekaj radičevcev, ki so itak pri vsaki politični nečednosti zraven kot pomočniki in so že davno nehali biti napredni. Napisali so na listo za parado nekaj radičev Cev, da temeljito propadejo na takih mestih, kjer ne morejo prodreti. Ko je SLS videla, da more dobiti zase tudi napredne izdajice radi-čevce, je upala, da pogoltne vse in je začela obupen boj proti trgovskim gremijem in obrtnim zadrugam, to je proti stanovski organizaciji. Farovž proti stanovski neodvisnosti frgovcev in obrtnikov, ti dve fronti sta postavljeni. Na eni strani farovški kimovci s svojimi pomočniki, na drugi pa samostojni ■trgovec in obrtnik, proti katerima vrši SLS boj, ker sta tako «drzna», da hočeta biti v svoji hiši svoja gospodarja. Gre to pot za čast in ugled trgovskega in obrtniškega stanu! Ali že mislita s svojo glavo? Ali zanju misli in gospodari farovž? • LVsak samostojno misleči obrtnik in trgovec, naj bo samostojni demokrat ali kaj drugega, bi moral te dni stopiti med boritelie in agitatorje ter do zadnjega glasu pridobiti tovariše za listo stanovskih organizacij. Ne puščajte vsega dela drugim! Vsakdo mora čutiti svojo odgovornost. Če bi postala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo podružnica naših farovžev in konsumarska centrala, Ki bili krivi tisti, ki čakajo, da delo opravlja drugi. Usoda trgovskega in obrtnega stanu, njegova čast in blagostanje se te dni odločujejo. Če bodo zavedni možje napeli vse moči, bo gotovo zmagal obrtniški in trgovski stan. Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. Cerkveni davki in izsiljevanja (Z dežele) Prav na mestu je bilo, da je nar. poslanec g. dr. Žerjav pisal v «Domovini» enkrat tudi o cerkvenih davkih. Baš v «Domovini» se je večkrat poudarjalo, da so to mnogo večji davki za podeželsko ljudstvo, kakor vsi drugi državni, cestni in občinski. Od občinskih davkov pa se zopet uporabi pogostokrat prav znaten del za cerkvene namene, popravila farovžev in podobno. Res, zadnji čas je že, da se enkrat vse to uredi ter reši podeželsko ljudstvo krivičnega bremena v raznovrstnih plačilih, prispevkih in vsakovrstnih dajatvah pod imenom raznih ber v pridelkih in denarju. Zadnja leta po vojni se je največ izdalo za nabavo novih zvonov. Vsote, izdane za zvonove, gredo v milijone dinarjev. Res, zvonovi so bili pobrani in nič bi ne rekli, ko bi se bili nabavili primerni krajevnim potrebam, a tu se je med posameznimi župnijami, prav za prav med posameznimi župniki kar tekmo valo, kdo bo napravil večje zvonove ne glede na to, kje in kako se bo dobil denar. Navadno se povabi nekaj najvnetejših pristašev SLS, ki brez vsakega pomisleka pritrdijo vsemu, nakar se tu in tam začnejo pobirati prosto voljni prispevki, a obenem se že kar na ročajo zvonovi; potrebni denar vzamejo v posojilnici, katerega je treba dandanes visoko obrestovati, s čimer se stvar še izdatno podraži. Drugod zopet kratkomalo razdelc vsote kar po davku. Kolikor plača ta ali oni državnega davka, v istem razmerju se za liteva od njega plačilo za zvonove, popravo ali razširjenje cerkve. To se vrši večinoma brez vsakega uradnega postopanja. Pri izter-1 jeni in izrabljeni jevanju se preti onim, ki se uprejo, da jim ne bo zvonilo, ko bodo umrli ali pa le z enim zvonom, četudi se zvonenje plača. Bilo je že več takih primerov na deželi, da se umrlim ni zvonilo ali le malo z enim zvonom, ker niso Jioteli prispevati zahtevane vsote, ki v največ primerih presega njihove premoženjske razmere, pač pa so bili pripravljeni plačati zvonenje. Kakor pri zvonovih tako je tudi pri cerkvenih napravah, popravah pri župnišču in cerkvi. Ljudje večinoma prvi hip niti ne pomislijo, kako težko šteti krvavo zaslužene stotake, v mnogih primerih tudi tisočake. Ko pride do tega, se marsikomu šele odpro oči. Eden ali drugi sicer plača, drugi bolj odločni se pa upro. Če smo to zapisali, še ne rečemo, da ni potreba cerkva, župnišč in drugega. Ne, to nam niti na misel ne prihaja, pač pa je naša želja in zahteva, da se že enkrat tudi tu naredi red. Kakor so n. pr. pri šoli šolski odbori, tako se naj že enkrat tudi pri cerkvi uredi na isti način. Kjer je treba poprave, se mora ta izvršiti. Mislimo, da ga ni med nami v na§l stranki, ki bi temu ugovarjal, kjer se pokaže resnična potreba. Odločno bomo pa proti nepotrebnim prezidavanjem. Dobro je nam znano, da se dobe duhovniki, ki varujejo svoje župljane pred nepotrebnimi plačili. Zato je res, kakor piše poslanec g. dr. Žerjav: «Čisti računi, kontrola, to je potrebno v cerkveni upravi prav tako kakor v občini in državi.» Tega si žele posebno napredni kmetje, ki so bili doslej pri tem najhujše udar- Politični pregled Zadnje poročilo iz Beograda pravi, da se bo Narodna skupščina sestala 4. oktobra k slavnostni seji, ker bodo obiskali našo prestolnico Beograd češkoslovaški narodni poslanci, 100 po številu. S tem oni vračajo poset našim poslancem, ki so lani potovali po Češkoslovaškem, in gotovo bo tudi letošnje svidenje med parlamentarci obeh bratskih narodov podalo nov dokaz neoma-liljive vzajemnosti med Jugoslavijo in Češko-vaško. Pričakuje se, da bo Narodna skupščina po svojem sestanku takoj pričela z nadaljeva- njem dela. S tem bo v našem političnem življenju zopet nastopila živahnost, ki se itak pričakuje takoj po Pašičevem povratku iz letovišča Monte Karla. Pašičevi ožji pristaši in prijatelji so zadnje čase pričeli silno podjetno in vsestransko delovati na tem, da Pašič pride zopet na krmilo vlade ter da vzpostavi disciplino v radikalski stranki, ki postaja vedno bolj razdrapana. V vrstah radikalskih volilcev, posebno v Bosni in Dalmaciji, se pojavlja vedno očitnejši odpor proti vodstvu radikalske stranke in proti zvezi z Radičem. Radikalski voditelji ugibajo, kako bi dosegli novo zvezo s kako drugo stranko. Z bridkostjo uvidevajo, kako se nad njimi maščuje besedolomstvo, ki so ga lani zagrešili s tem, da so razbili Narodni blok in se spaj-dašili z Radičem, potegnivši ga iz luknje v zidu in iz zapora naravnost na ministrski stolček. Ob popolni jalovosti radikalsko-radičev-ske vlade in ob neprestanih komedijah, ki jih uprizarja zagrebški Stipa, si želijo zopet močne in dosledne politike, kakor jo je provajal Narodni blok. Toda njihovi napori so zaman. Voditelj SDS Svetozar Pribičevič nadaljuje svojo agitacijo po Dalmaciji in Bosni, kjer posečajo njegova velika javna zborovanja tisoči in tisoči donedavnih pristašev drugih strank, ki priznavajo doslednost samostojno-demokratske jugoslovenske politike za edino pravilno in burno odobravajo Pribičevičeve izjave, kjer pravi: Radikali naj sami posrebajo čorbo, ki so si jo skuhali z Radičem! Samostojni demokrati ne bodo niti s prstom mignili, pa makar propade cela radfkalska stranka! Stepan Radič se zaenkrat nahaja v Ženevi kot delegat naše države na zasedanju Društva narodov. Da se ga rešijo vsaj za nekaj časa, so torej morali radikali tudi letos pogoltnili to sramoto, da so v Ženevo pred lice vsega sveta poslali moža. ki jih je prej cele tedne na svojih shodih napadal in sramotil. Preden je naš zunanji minister dr. Ninčič odpotoval v Ženevo, je povabil k sebi g. Pribičeviča ter izrazil željo, naj tudi g. Pribičevič gre v Ženevo, da se seznani z vodilnimi evropskimi politiki. A g. Pribičevič je samozavestno odvrnil gospodu dr. Ninčiču, da za sedanjo zunanjo politiko naše države ne mara biti odgovoren niti posredno kot opazovalec, a da vobče ne more biti nikjer tam, kjer se nahaja tak človek, kakor je Radič... V ponedeljek je bil na prvi seji Društva narodov dr. Ninčič izvoljen za predsednika letošnjega zasedanja, kar si naša država lahko šteje v čast. Velikega pomena je, da bo te dni Nemčija kot velesila sprejeta v Društvo narodov in da bo ravno dr. Ninčič izvršil predpisane ceremonije. Značilno je, da baš zastopnik Jugoslovenov kot predsednik zasedanja Društva narodov ponudi roko v pozdrav zastopnikom one Nemčije, ki je pred 12 leti začela skupno s habsburškimi trinogi vojno. Na drugi strani pa ima dr. Ninčič kot predsednik zasedanja precej vezane roke in se ne bo mogel udejstvovati v obrambi naših interesov, ki jih nameravajo ogrožati Bolgari, stremeč za tem, da na letošnjem zasedanju izzovejo razpravljanje o Ma-cedoniji, katero si navzlic mirovnim pogodbam hočejo lastiti za svojo. Z upravičeno radovednostjo lahko pričakujemo nadaljnjega razvoja dogodkov v Ženevi kakor tudi doma v naši notranji politiki. LOČE PRI KONJICAH. Dne 29. avgusta t L sta priredila gg. dr. Kukovec in švikaršič pri nas radičevski shod. «Kmetski list> od 1. t. m. piše, da je bilo na shodu okrog 250 do 300 udeležencev.' Vsak udeleženec pa mora priznati, da je bila samo ena soba polna poslušalcev, ki so imeli toliko prostora, da so lahko sedeli pri petih mizah. V najboljšem primeru se je moglo našteti 50 ljudi, od katerih pa je bila gotovo ena tretjina drugega mišljenja. Pisec teh vrst je imel vtis, da niti polovica ljudi ni razumela, kaj je dr. Kukovec prav za prav hotel povedati. Značilno je, da se vodstvo navzočim poslušalcem ni upalo povedati, kdo je v krajevnem odboru za občino Loče, češ, saj se bodo imena objavila v «Kmetskem listu>. No, čitali smo imena tega odbora, za katerega radičevski stranki prav iskreno <čestitamo>. DOL PRI HRASTNIKU. V predzadnji «Domo-vini» se je spomnil dopisnik na prezaposlenega kaplana g. Jakoba ter opisal njegovo agilnost. Omeniti se še mora, da njegova agilnost in požrtvovalnost sega celo v Laško, kjer pridno sodeluje pri novoustanovljenem SLS konsumu, katerega je tudi soustanovitelj. Gostilna, katero je kupila zadruga v bližini cerkve, baje prav dobro uspeva. Hudomušneži pravijo, da je sedaj vseeno, če presedijo mašo v cerkvi ali gostilni, ker so mnenja, da jim g. kaplan ne bo štel v greh in je baje zelo zadovoljen, ako dobro uspeva zadruga, pri kateri sodeluje z vso požrtvovalnostjo. Kaj bodo rekli gostilničarji in drugi obrtniki? SV. TROJICA V HALOZAH. Dolgo že ni bilo nič slišati iz naše fare. Zategadelj se sedaj zopet oglasimo in prosimo, da nam daste majhen prostor, da obrazložimo naše težnje in želje. Tudi pri nas smo zaradi poplav in neurij dosti trpeli. Žal, naša davčna oblastva tega ne upoštevajo, ampak menda sodijo, da je nad našo faro držal Bog dežnik, ker pošiljajo ob času, ko je ljudstvo zadela nesreča, obvestila o dohodnini, ki se je pripisala za leto 1926. Prosimo, da nam pošljete še vprašanje, kake so poškodbe, ne pa samo, kakšni so dohodki. — Pa še eno moramo omeniti: Našemu g. župniku ne da politična žilica miru. Neka stranka je prišla v župnišče v uradni zadevi m g. župnik je menil, da je ista hiša na slabem glasu zato, ker se tam čita . Vprašamo g. župnika: Kaj pa veste slabega od nas, ki ne trobimo ravno v klerikalni rog? Ali smo mogoče tatovi, požigalci? Koliko ljudi pa čita v naši državi vaše časopise? Potem je več kakor tri dele ljudstva na slabem glasu. Zato le počasi, g. župnik, verjemite, da smo prav odločni poštenjaki, le med klerikalce se ne bomo nikdar štulili. SV. MARJETA NIŽE PTUJA. Naš kaplan prav rad nadzoruje faro, kje je kak njemu neljub časnik. Poskuša z osebnim odgovarjanjem, če pa to ne pomaga, tedaj napravi koncept, katerega naj naročnik prepiše in pošlje upravi. Gospodu kaplanu nujno svetujemo, naj nas pusti v miru, te pa ima časa na razpolago, tedaj pa naj nam kaj pove o Slomškovem domu, za katerega se pobira že par let, a še vedno ni dogotovljen. Pa še eno prošnjo imamo. V naši fari se brezobzirno berači enkrat za eno, drugič za drugo ne baš nujno stvar. Po vojni smo nabavili zvonove, za tem gradili mežnarijo, letos pa se je še pobiralo za jaslice, ki stanejo 5000 Din. Ti izdatki znašajo čez en milijon, in to se pač pozna na žepu faranov. Dvomimo, da je gospod kaplan v eno ali drugo stvrho kaj prispeval, nas pa vedno nadleguje. Če ne daš, se zameriš, obzirnost pa se ne pozna. Svoječasno smo nabavili svečnike, kar tudi ni bilo zastonj, Soteščan : Zmešnjave (Dogodbice iz vaškega življenja.) (Dalje.) Nato je župan naročil pri tesarju novo brv fer jo je dal položiti čez potok. Stroške je naložil občini v poravnavo. Vaščanom je presedalo njegovo oblastno postopanje in vsote niso hoteli povrniti. Zbrali so se pri Kričaju in sklenili županu eno zagosti. Podkuril jih je Lojze, ki je ravnokar prišel iz zapora. Rekel jim je, da morajo brv slovesno otvoriti. Sosedje so nekaj časa ugibali, kaj namerava. Vedeli so, da je za to svečanost potrebna prisotnost župana, ki bi jim najbrž odrekel udeležbo. «Saj ga ne bomo vabili,« jim je Lojze pojasnil. Župana bomo naredili iz slame in ga praznično oblekli. Masko za obraz bom že kako preskrbel.» Družba se je glasno zakrohotala. Razumela ga je in spoDolnjevala prejšnji načrt. Lotze se je takoj napotil v sosednjo vas k slikarju, ki mu je izdelal potrebno masko. Zvečer se je vsa vas zbrala ob potoku, odkoder se je jel razvijati sprevod. Nekdo iz vasi je nesel naprej zastavo — veliko rjavo vrečo na dolgem drogu. Fant je v samokolnici peljal slamnatega moža, ki je predstavljal župana. Ves mu je bil podoben, slikar je dobro pogodil njegov obraz. Za njim sta stopala dečka s kniilnico, z loncem, pritrjenim na žico, v katerem je na žerjavici tlelojstaro usnje. Tem je sledil godec s har- moniko na čelu pevcev, posnemajočih živalske glasove. Slavnostni prostor ob potoku je bil pripravljen na svečanost. Raz drevje so visele stare cape namesto mlajev in zastav. Brv je bila ovita s trnjem in koprivami. Samokolnico z «županom» so zapeljali pred mostiček in izvršili slovesno «kro-nanje». Krono so izrezali iz buče, ter so mu jo posadili na glavo. Lojze je stopil na brv kot slavnostni govornik. Ves ta prizor je fotografiral vaški hudomušnež; v bližnjem grmu je odrezal rogovilo, katero je zasadil na vzvišeno mesto in pokril s predpasnikom. Nato se je sklonil za aparat in posnemal fotografa. Slavnost se je končala pred sodiščem. Zupan ni mogel mirno prenesti izkazane «časti» ter je iskal zadoščenja. Skoro vsa vas je morala v sodnijo po kazen za slavnostno prireditev. Staro sovraštvo je nenadoma vnovič zagorelo. Medtem, ko so nekateri obsojali župana, so drugi ugibali, kako bo končana zadeva med Brdarjevim Ivanom in Kodreževo Mico. Vkljub svoji nedolžnosti je imel Ivan malo pristašev, zakaj z materjo sta delali na vse pretege, da sta mu odbili naklonjenost in so-čuvstvovanje. Oče Kodrež pa le ni mogel pregnati dvomov, katerih se je nalezel od onih, ki so namigavali, da Ivana ne zadene nobena krivda. Neke nedelje so mu nagajali fantje v gostilni pri Srnjaku, kjer so ga skoro prepričali, da bo Mica pri obravnavi pogorela. Debele solze so mu lile radi tega po obrazu in ka-pale v kozarec. Ko se je izjokal. je poizkusil z zmerjanjem, toda fantje ga niso marali dolgo poslušati. Prepovedali so mu vsako trdo besedo. Kar žarela je iz njega togota, posebno še, ker ji ni mogel dati duška, da bi se ohladila. V svojem silovitem srdu se je spomnil mesta, kjer ukazuie on kot neomejeni gospodar. Tu se bo lahko ponesel, zmerjal in delil klofute. Odpravil se je domov in sedel oblastno za mizo . «Katra, sem!» je poklical ženo. «In Mica tudi!» Poznali Sta ga, da se ga je nalezel, in vedeli, da je treba ubogati, kadar govori s takimi glasom. Gorje, ako bi se mu protivile v takem položaju. «Sedita!» je zapovedal in pokazal s prstom, kam se morata posaditi. Molče sta se spustili na klop in čakali povelja. «Pravijo, da ne bo kaj jesti..je za-rohnel. «Od česa?» je Katra vprašala trepetaje. «1 no, od godbe, ki sta jo izkuhali.. .a «Danes sem dobila poziv od sodišča, se je oglasila Mica, vedoč, kam merijo očetove besede. «Karel, ne boj se, vse je urejeno,» je dostavila mati. «Vraga je urejeno. Mežinec je rekel pri Srnjaku, da boš propadla s svojo sleparijo, in gostilničar je prikimal.® «Kaj jih briga! Povem vam, da je zadeva v najlepšem redu. Samo sodnijskega pečata še manjka, pa bom zmagovalka.* = «DOMOVINA» toda, kakor vidimo, jih prav redko uporabljajo. Tudi mežnar je imel desetletja prostor, samo sedaj ne več, morala je biti nova stavba. Gospod kaplan, če kaj rabite, samo nabavite in plačajte, nas pa pustite! BOŠTANJ OB SAVI. Prostovoljno gasilno društvo si je nabavilo od tvrdke Smekal novo briz-galno, katere blagoslovljenje je bilo v nedeljo 5. L m. Kumovala je ga. Franja Jakilova. Pri veselici je svirala poleg krške tudi domača, pred dobrim pol letom osnovana gasilska godba. Čisti dobiček bo za pokritje ostalega dolga na brizgal-ni in godbenih inštrumentih. ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU. Ze dolgo pričakovana motorna brizgalna prostovoljnega gasilnega društva Groblje ob Savinji je končno prispela. Prevoz iste se je vršil v nedeljo 22. avgusta t. 1. z veliko slovesnostjo. Sprevod je otvorila konjenica gasilnega društva, kateri je sledila vsa v cvetje in zelenje odeta brizgalna. Za njo je korakalo članstvo, tem pa je sledil voz z domačimi dekleti, ki je bil tudi lepo ozaljšan z zelenjem. Po prihodu se je brizgalna preizkusila ob navzočnosti zastopnika tvrdke. Uspeh je prav dober. Brizgalno je izdelala tvrdka Smekal iz Smichova pri Pragi. Več sto ljudi je prignala radovednost, da vidijo, kako bo delovala motorka. Po vaji se je vršila na vrtu g. Sadnika lepo uspela domača zabava. Blagoslovitev nove brizgalne bo v nedeljo 19. t. m. na kar se sosedna društva opozarjajo in najuljudneje vabijo. SV. DUH NAD LAŠKIM. Gospod urednik, zelo redko se bere v Vašem cenjenem listu kak dopis od nas, zato si dovoljujem kot naročnik par besed glede letošnjega vinskega pridelka: Ker smo imeli skoro celo leto le deževno vreme, smo se bali, da bomo letos imeli bolj slaba vina. Toda sedanje solnčno vreme je celo stvar spremenilo in smemo upati, da bomo imeli boljše vino kakor je bilo lansko, vendar pa ga bo veliko manj. Ljudje imajo v naši okolici še precej dobrega starega vina na prodaj, toda kupcev je le malo. — Od zadnjih volitev v Narodno skupščino se ni za nas nihče zmenil, sedaj pa, ko se bližajo volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, pa lazijo okrog nas razni agitatorji klerikalne liste. Toda, gospod urednik, bodite prepričani, da je pri nas vsaka agitacija od SLS in g. Jelačina brezuspeš-1 št. 37 = na, ker mi bomo volili stanovsko strokovno listo. Ako so pri tej listi v večini demokrati, pomeni to samo, da imajo demokrati res najboljše prvo-boritelje za obrtniški stan. — Dne 1. avgusta t 1. smo imeli pri nas velik požar. Treščilo je v poslopje g. Alojzija Gorenca, kateremu sta pogoreli do tal dve poslopji, obe polni mrve in žita. Go-renc je bil zavarovan pri zavarovalni banki v Ljubljani, katera mu je škodo takoj cenila in ves zavarovani znesek tudi takoj izplačala. Škoda je le, da g. Gorenc ni bil za žito zavarovan. VERŽEJ. Voda je avgusta t 1. zaradi narasle Mure državno cesto, ki vodi proti prometnemu mostu, tako poškodovala, da je promet z vozovi za nekaj časa izključen. Sedaj se narava sama kruto maščuje nad izvršenimi slabimi projekti, lani nad železniško progo, letos pa nad državno cesto. Vzrok vsem tem poškodbam je ta, ker se ni hotelo napraviti dovolj propustov za vodo ne pri cesti, še manj pa pri železnici. Škodo trpi država, še v večji meri pa tukajšnje prebivalstvo, kateremu je letos že drugič zastran za-državanje vode skozi cesto in železniško progo poplavilo polja in travnike. Tega bi ne bilo, če bi se merodajni faktorji pri gradbi ozirali na mnoge utemeljene prošnje in želje sedaj trdo prizadetega prebivalstva. Ampak takrat je bilo vse bob v steno. Zaprosilo se je tudi za tri nove popuste na železniški progi med Dekleževjem in Verže-jem. Ti propusti so bili tudi dovoljeni in vsi ko-misijonalni ogledi izvršeni že pomladi. Ampak gospodje menda mislijo, da je s tem stvar gotova, ker o kakem začetem delu ni duha ne sluha. Kako neki? Oni most, ki mu je voda že lansko leto meseca novembra izpodnesla stebre, še vedno stoji na lesenih pomožnih pilotih ter bo menda stal, dokler ne bo nesreče. Glede regulacije Mure in obrambe obrežja pa je škoda izgubljati besed. Bomo pač morali z bolestjo v srcu opazovati, kako nam trga Mura kos za kosom od naših zemljišč. PREKMURJE. Nedavno je nan tej strašnij dež naprava silno škodou. Eti gori po bregaj nan je voda na dostaj mestaj zemlou dol ž njiv odplavila in po grabaj otavo zblatila tak, ka mamo naednok dvojno škodou. Po ravni naj je bilo poule drgoč pod vodov. Vej smo mi mislili, ka jesenka žetev bogša bo, kak pa strmena. Kak se = stran -i --—- nan zaj vo kaže, de slabša. Po nešternih krajih so bile njive 40 do 70 cm pod vodov. Naj bi zaj se eti gospodje, šteri dačo notri pobirajo, sami vo-poglednoli, ka de nan letos mogočno pripovati in kaj ne. Tiidi naj malo z nami smilenje majo in preštimlejo, ka mi telko dače nemo v stani plačevati. SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. V «Kaj pa greh? Ali bo vest tudi molčala?® «Izganjati moraš slabe spomine in vžigati pogum. Kako svečo boš včasih prižgala v ta namen; šla boš tudi kam na božjo pot, kar izbriše veliko grehov.« «Nisem strahopetna, a vendar se bojim. Ali ne veste, kaj je pripovedovala Peregrinka o tisti krivoprisežnici? Vse je videla krvavo, kamor se je obrnila. Ako so ji dali kruha, ji je bil krvav; obleka, ki jo je nosila, se ji je zdela namočena s krvjo. Vse to zaradi ene same krive prisege.» «Ne bodi mevža in ne vdajaj se takim mislim. Domišljija te bo ugonobila. Saj vidiš, da Pavletu nimaš kaj vzeti, Ivana bomo pa že prisilili — za to so postave in sodniki.» ePosledic me je strah ...» «Nič se ne plaši. Naposled bom še jaz začela trepetati. Predvsem me ne spominjaj Peregrinke in tiste babnice, groza me je, kadar mislim nanjo. Kdo ve, če ni imela kake bolezni!« «Verujte mi, odnehala ne bom. Pogum premaguje bojazen.« «Dekle, groza me je obšla. Ali ni nekaj zašumelo?« Mica je namesto odgovora vztrepetala v glasnem kriku. Z vrha lope se je spustil nekdo po senu z močnim šumom in je obstal na tleh pred begunkami. «Izvrstno, Mica!« jo je pohvalil iz teme moški glas. «Bodi stanovitna v hudobiji, vrag naj te osrčuje!« «Pavle!» je kriknila preplašena. «Ti me - «JJUj» način se dajo pridelki dvigniti, reja živine pa močno podpreti. Sedanja plevelnost naših travnikov, njih pičle in slabe košnje so naravna posledica naše maloskrbnosti, ki jo kažemo na travnikih. Večinoma poznamo le koso in grablje. Uspeh letine je pri nas najbolj odvisen od ugodnosti vremena. Če je vreme dosti vlažno, je košnja dobra, v nasprotnem primeru pa slaba. Preveč prepuščamo travniško rušo naravnim vplivom in premalo pomagamo sami, da bi nam bolje uspevala. Preveč se zanašamo na vreme in premalo storimo sami, da bi se travniška ruša izboljšala. Na travnikih se da z gnojenjem še dosti več doseči. Pomisliti moramo tudi, da dobivamo v vlažnih letih res več krme, toda krmo, ki je bolj prazna in puhla. Nasprotno pa dosezamo z gnojenjem razne in velike koristi Prva in glavna korist tiči v tem, da dobimo košnje, ki so bolj bogate in bolj tečne, kar je za napredek naše živinoreje predvsem važno in potrebno. Drugič nam z gnojenih travnikov izginejo razne plevelne rastline, kar je tudi velikega pomena po naših krajih. Vsa ruša se bolj zgosti in postane bolj travnata. Izmed zelišč se pa pokažejo razne dobre detelje. Slednjič se pa gnojeni trav niki bolj uspešno upirajo suši kakor pa negno-jeni travniki. Vzroka tedaj dovolj, da se popri-memo rednega gnojenja tudi na travnikih. Največ uspeha bomo dosegli, če bomo z domačimi in umetnimi gnojili menjavali, tako kakor delamo na njivah. Izmed domačih gnojil uporabljamo z najboljšim uspehom kompost, hlevski gnoj in gnojnico. Vmes si pomagamo pa z umetnimi gnojili. V poljedelskih krajih, kjer rado primanjkuje gnoja, so umetna gnojila posebno važna. Sedaj jeseni, ko mine čas paše, je treba z gnojili na travnike« Izmed umetnih gnojil sta se najbolj priljubili Tomasova žlindra in kalijeva sol. Tomasova žlindra vpliva ugodno tudi zaradi apna, ki ga rado manjka našim rastlinam. Sicer moramo pa tudi za dušik skrbeti, če ga manjka v zemlji. Rastline ga potrebujejo za tvorbo beljakovin, ki so najtečnejša snov v krmi. Umetno dodajamo dušik z apnenim dušikom in sicer že jeseni ali pa v zgodnji pomladi. Zaradi enostavnega gnojenja postajajo danes za travnike pa tudi mešana gnojila važna. Izmed OVINA» št. 37 ==> prej omenjenih gnojil jemljemo za en oral po 200 do 300 kg Tomasove žlindre, 100 kg kalijeve soli in 100 kg apnenega dušika. Tedenski tržni pregled ŽITO. Cene žitu na svetovnih tržiščih so zopet oslabele. Na novosadski borzi so bile zadnje dni naslednje cene: pšenica 255 do 265 Din, oves 151 Din, turščica 154 do 160 Din, moka «0* 435 do 440 Din. ŽIVINA. Cene ne beležijo znatnejših izpre-memb. Kratke vesti = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je .dobilo 7. t m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 798 Din 10 p do 802 Din 10 p, 100 nemških mark za 1344 Din 69 p do 1348 Din 68 p, 100 madžarskih kron za blizu 8 par, 100 italijanskih lir za 206 Din 99 p do 209 Din 19 p, 1 dolar za 56 Din 38 p do 56 Din 65 p, 100 francoskih frankov za 166 Din 71 p do 168 Din 71 p, 100 češkoslovaških kron za 167 Din 50 p do 168 Din 50 p. = Živinorejci gornjegrajskega okraja, pozor! Dne 21. t. m. se bo vršil velik živinski in blagovni sejem v Rečici ob Savinji. Sejem bosta posetila tudi dva velekupca iz prevaljskega okraja, ki si nameravata na ta sejmski dan nakupiti okoli deset visokobrejih telic in par dobrih krav molznic. Živali morajo biti marijadvorskega plemena, vendar se ne bo gledalo natančno na pasemske znake in na krepak izraz konstitucije. Glavno je: dobra zajamčena mlečnost. Živinorejci iz gornjegrajskega okraja, ne zamudite ugodne prilike, da prodaste vaše plemensko blago za razmeroma višjo plemensko ceno, zato priženite na ta sejem odvišne visokobreje telice in krave marijadvorskega plemena! Prilika prodaje plemenskega blaga za plemenske cene se nudi le poredkoma. = Čvrste cene hmelju. Na hmeljskem tržišču v Žatcu so cene v zadnjem času zelo poskočile in dosegle okrog 4000 do 4200 Kč za 50 kg (to je r- Stran 4 = spomladi setev preorati in kaj druzega sejati na tisto mesto. Proti takim boleznim se je treba varovati. Danes imamo nekatera sredstva, ki so preizkušeno dobra ne le proti snetjavosti pri pšenici, ampak tudi proti tako imenovani zimski rženi plesnji. tudi proti tako imenovani zimski rženi plesnji ah snežnji plesnji. Kot priznano tako sredstvo velja cuspulun?. Uspulun je barvast prah, ki ga prodajajo v pločevinastih fn zalotanih pušicah (škatljah). V vodi je lahko raztopen. Rabimo ga na ta način, da z njegovo razstopino dobro poškropimo in zmočimo pšenično seme ali ga pa v njej namakamo. Za škropljenje je treba dosti manj tekočine kakor za namakanje. Za 100 kg semena zadostuje 10 litrov vode, v kateri raztopimo 50 gramov uspu-luna. Do dobrega poškropljeno in z mešanjem zmočeno seme pustimo potem 6 do 8 ur v kupu ležati, da se čim bolje navzame vnanja kožica tega sredstva in pomore bolezenski trosi, ki tiče na njej. Če pa hočemo seme namakati, je treba za 100 kg semena 40 litrov vode in 100 gramov uspuluna. Seme je namakati po eno uro, da je učinek uspuluna popolnoma izdaten. Če hočemo namočiti na pr. 250 kg semena, je treba po tem računu 100 litrov vode in 250 gramov uspuluna. Uspulun se dobi za člane in podružnice pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Proti snetjavosti pri pšenici se danes uspulun še najbolj priporoča, bolj kakor modra galica, ki lahko napravi na počenem zrnju tudi nekoliko škode, če zaide do klice. Uspulun vpliva pa tudi sicer ugodno na kalenje in na krepko rast mladih rastlin. Pri rži se pa uspulun izvrstno sponaša proti snežni plesnji, ki je večkrat vzrok, da nam rž segnije. Z uspulunom obdelano seme se krepko upira taki bolezni. Uspulun rabimo z uspehom tudi pri spomlad-nem žitu, in sicer pri ovsu proti prašnati sneti. V tem primeru moramo seme po dve uri namakati. Na 100 litrov vode vzamemo tudi v tem primeru po 250 gr uspuluna. JESENSKO GNOJENJE NA TRAVNIKIH. Travniki potrebujejo jesenskega gnojenja s hlevskim gnojem ali pa z umetnimi gnojili. Na ta bukve pišejo, da je greh ... Res ne vem. kaj bi napravil. Ako mu dam kmetijo, bo moral plačevati, če ga pa razdedim, me bo preklinjal vse življenje. Kaj mi je storiti?« «Veš kaj, Brdar, naredi, kar hočeš, samo kmetije mu ne daj,« je branila nevoščljivka. «AJi ni škoda denarja za Kodreževo Mico? Trudil si se, da si postavil hišo na noge, zdaj naj pa drugi uživajo sadove tvojih žuljev!« «Prav imaš, Mica ne sme ničesar dobiti. Do pekla naj se rajši pogrezne celo posestvo; tam, kjer bi imela ona hoditi, naj nastane žvepleno jezero. Strašno bom trpel na onem svetu, če bom vedel, da gospodinji Mica na mojem domu.» •Verjamem, verjamem. Saj se pa tudi smiliš vsakomur, kdor te pozna. Zavoljo tega je vse proti fantu, ker te imamo radi in Mice ne maramo. Ne veš, kako smo radovedni, kaj boš naredil?« «1, kaj bom naredil? Dal mu bom nekaj 'dote, pa naj se poroči. Ampak ne na moje posestvo!« «Prav, prav, Brdar, prav, prav! Prišel si na srečno misel. Saj imaš Marjeto — hčer, ki ti je podobna v besedah in dejanju. Kmetijo ji zapiši, zeta ji poišči!« «Na to še nisem mislil. Glej, glej, s čim se bo treba še pečati! Saj res ni nazadnje slaba misel. Ampak izbirati bo treba. Tona, izbirati. To ni kar tako, ako človek išče naslednika!« Dobro moraš Dreudariti, pa tudi dekletu pusti kaj veljati. Dovolj si se trudil, odloži delo ter si spočij na stara leta. Marjeta je ustvarjena za gospodinjo.« «Pridna je, varčna in skrbna za hišo. Povsod je na mestu: v kuhinji in na polju.« «Saj vemo, saj vemo. Kar po petah se zasuče, da je veselje. Nobeno delo se ji ne ustavi.« «Gibčna je, gibčna, in pa urna, urna ...» «Kakor naš Lojze. Veš, ne hvalim ga, kakor nekatere matere hvalijo svoje otroke. To pa lahko rečem, da mu ni zlepa enakega v okolici. Priden je, varčen in previden pri vsakem koraku. To bi bil gospodar!« «Nič si v svoji hiši bolj ne želim, kakor vrlega gospodarja. Mirno bi se spočil na starost v zavesti, da je kmetija v dobrem vodstvu, v katero se zaman zaganja nevihta današnjih slabih časov.« «Vidiš, naš Lojze bi bil vreden tvojega zaupanja. Vse dobre lastnosti ima na sebi, slabe pa nima, kakor resnično živim. In na vsako delo se razume, da ga ni treba plačevati. Ne veš, kako hitro čevlje zašije, orodje popravi in novo naredi. Streho ti kar sam pokrije, povsod ga hvalijo kot dobrega pokrivalca. Potem pa dota, dota! Brdar, Lojze ne pojde prazen od doma! Pri nas imamo, čeprav ne bahamo, kot nekateri bahajo.« Sline so se cedile staremu Brdarju po vsem tem, kar mu je povedala zgovorna Kri-čajka, četudi je vedel, da se rada pohvali. Poznal je Lojzeta, ki mu je ugajal pri delu in v obnašanju. Tudi Marjeta bi se ga ne branila, če bi ji dal kmetijo. Vedno bolj sladka in mehka je postajala Kričajka, videč, da padajo njene besede na rodovitno zemljo. Samo Ivan ji je bil tisti bodeči trn, katerega mora iztrebiti, in Marjeta bo Lojzetova nevesta. Žalosten je Ivan opazil očeta v družbi vaške klepetulje na poti od maše. Slišal je izza ogla, kako mu je nekaj pripovedovala, pri čemer ji je bila vsaka druga beseda Lojze in Marjeta. Slutil je, da se nekaj kuha za njegovim hrbtom. Tisto popoldne je Kričajka neprenehoma lovila Marjeto. Povsod se ji je nastavljala, toda Ivan je bil vedno zraven in preprečil vsako srečanje. Zmirom pa jima ni mogel slediti in tako se je navihani sosedi posrečilo, da jo je zvabila k sebi na dom. Posledica temu je bila, da so imeli hči, mati in oče tisti večer zaupen pomenek. Pozno po tem razgovoru je poklical Brdar Ivana k sebi v sobo. Že dolgo nista spregovorila besedice, zato je bil sin radoveden, kaj mu ima tako nenadoma povedati. «Povabil sem te, da se nekaj pomeniva,«: ga je trdo nagovoril. «Stvar mora biti enkrat končana.« «No, le povejte, oče!« «Od hiše mi pojdi! Spravi se, kamor hočeš; čim delj greš, tem bolj mi boš ustregel. Nekaj dote boš že dobil, drugega pa pri hiši nimaš iskati.« «Ne pojdem. Ali mislite, da me boste po^ gnali kakor psa, ko se ga naveličate? Vaš sin sem in hočem svoje pravice...»: «Plačilo za sramoto, kajneda?« «Oče, moja vest je čista...» «Pojdi, čemu besedičiš. Pripelji mi pričo in odštel ti bom doto. ki ti je namenjena. Ali me razumeš?« «Ne maram denarja. Sin je vreden kaj . Doijšega in pričakuje kai drugega od očeta.«: okrog 1B4 do 141 Din za kilogram). Precej so cene poskočile tudi v Savinjski dolini. Nakupo-valci savinjskega hmelja so s kakovostjo precej zadovoljni. »EDINOST" VESTNIK ZVEZE DEMOKRATSKE MLADINE V LJUBLJANI S t r a h i n j, V nedeljo 12. t. m. ima tukajšnja (Edinost* svoj prvi občni zbor v prostorih g. Fer-janca. Na dnevnem redu so volitve novega odbora in raznoterosti. Vsi člani naj se tega zbora udeleže polnoštevilno in točno. Začetek občnega zbora ob 3. popoldne. Več tisoč rudarjev na cesti L j u b j a n a, 9. septembra. Te dni je prometno ministrstvo nenadoma odpovedalo vsem zasebnim premogovnikom dobavo premoga za državne železnice. S tem je bila najhujše prizadeta Trboveljska premogokopna družba, ki je zalagala poleg ljubljanske tudi zagrebško, subotiško in beograjsko železniško direkcijo. Dobava premoga za državne železnice je obsegala polovico dnevne proizvodnje, to je okrog 250 vagonov. Odpoved dobave premoga ni le velik udarec za naše gospodarstvo, temveč še večji za rudarje, ki so prišli s tem ob svoj kruh. Trboveljska premogovna družba, ki je največje podjetje te vrste v državi in ki zaposluje nad 8000 rudarjev, je bila zaradi tega koraka prisiljena, da je takoj odredila velike omejitve v svojem obratu. Takoj po sprejemu ministrske odredbe je družba ustavila ves obrat v Hrastniku, s čimer je izgubilo zaslužek 1500 rudarjev. Nadalje je bilo ustavljeno obratovanje v premogovniku v Kočevju, kjer je bilo zaposlenih okrog 500 rudarjev. Včeraj je družba ustavila še ostale doslej delujoče obrate. S tem je bilo postavljeno okrog 8000 rudarjev z družinami vred na cesto. Kakor pa se zatrjuje, se je danes delo v nekaterih obratih zopet obnovilo. Kaj pomeni taka nezaposlenost tik pred zimo, ni težko uganiti. Postopanje državne uprave je sploh nerazumljivo. Domneva se, da hoče ministrstvo s tem korakom izvajati pritisk na podjetnike, da bi se dosegle nižje cene. Še bolj neumljiv je korak prometnega ministra, ki namerava, kakor se govori, kriti potrebo državnih železnic za primer, da ne bo prišlo hitro do sporazuma, z uvozom inozemskega, predvsem poljskega premoga. Nerazumljivo je, zakaj naj se uvaža še dražji inozemski premog. Takšno varčevanje pomeni dejansko povišanje stroškov za polovico, obenem pa spravlja ob kruh na tisoče rudarjev. Upati je pa vendarle, da bo prometni minister uvidel strahotnost tega početja in preklical svojo odredbo. V Beograd se bo podala posebna depu tacija Delavske zbornice in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani pod vodstvom gospoda Ivana Mohoriča, ki bo posredovala v sporu med premogovniki in prometnim ministrstvom. Polom Jelačinovega shoda v Črnomlju Črnomelj, 6. septembra. Že nekaj dni pred shodom so se razpošiljala v Črnomlju vabila za Jelačinov shod, ki se je vršil v nedeljo dne 5. t. m. v hotelu Lakner v Črnomlju. Za ta shod so seveda z vsemi silami agitirali tudi naši klerikalci. Na dan shoda okrog 5. ure popoldne je prispel ogromen luksuzni avto z gg. Jelačinom in Ogrinom ter zapeljal na dvorišče omenjenega hotela. V Črnomlju kakor tudi v samem hotelu je bilo vse prazno, ker so se nekateri podali kopat, drugi na sprehod, tretji pa so se razgubili po zidanicah, tako da na shod Kastorja in Poluksa klerikalne politike ni mislil nihče. Videlo se je, da sta se nahajala oba gospoda v zelo slabem razpoloženju. Na njuno srečo se je vendar našlo nekoliko agitatorjev, ki so takoj, čim so čuli, da sta ljubljanska gospoda prispela, začeli begati na vse strani in bobnati ljudi na shod. Posebno vnet je bil neki klerikalni general iz Črnomlja, ki je nekatere napredne obrtnike naravnost vlekel v hotel Končno se je shod otvoril pred skoro prazno dvorano. Gospoda Jelačin in Ogrin sta na dolgo in široko razlagala vse ono, kar smo že neštetokrat čuli in čitali, nista pa nam hotela povedati, tistega, kako bosta veletrgovec g. Jelačin in vele-industrijec g. Ogrin skrbela za potrebe malih trgovcev, branjevcev in sejmarjev. Nista hotela povedati, da sta samo slepo orodje klerikalne politike, ki ima za cilj, da dobi v svoje roke važno korpora-cijo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Nervozna in obupna agitacija naših klerikalcev po vsej Beli Krajini nam jasno pove, za kaj gre pri teh volitvah. Naj nas Jelačinovi, Ogrinovi in Pucljevi agitatorji še tako prepričavajo o nasprotnem, mi zavedni in napredni trgovci ter obrtniki ne bomo šli z njimi pod nobenim pogojem. S klerikalnimi voditelji, ki pošiljajo v Rim naše žene, mož®, mladino in otroke zapravljat denar, nočemo imeti ničesar skupnega, ker jih predobro poznamo kot največje zlo Slovenije. Gospoda Ogrin in Jelačin sta doživela v srcu Bele Krajine tak polom, kakršnega smo jima mi želeli. Mi, zavedni trgovci in obrtniki v Beli Krajini, bomo glasovali za stanovsko listo trgovskih gremijev in obrtniških zadrug, to je za ono listo, na kateri so imena onib uglednih trgovskih in obrtniških delavcev, ki so že cela desetletja neumorno orali njivo našega obrtniškega stanu. Ti ljudje so nam garancija za našo boljšo bodočnost. -f- Za poštenost. Toliko sirovosti, varanja javnosti in vsaki logiki kljubujočega zavijanja kakor v (Slovenskem Gospodarju* ni zlahka najti v kakšnem drugem listu. Zlasti na (Domovino* zliva (Slovenski Gospodar* kar cela vedra gnojnice. Konzorcij (Domovine* je tožil urednika (-.Slovenskega Gospodarja* zaradi zlobnih in lažnivih člankov ter notic, v katerih kar mrgoli pro-staškik žalitev, kaznivih po novem tiskovnem t Molči! Drugače ti bom povedal nekaj, česar še nihče ne ve. Grdoba, kakšen jezik imaš, namesto da bi me prosil odpuščanja.® :«Če pa nisem kriv ...» -«Prisegla je in ti tajiš. Prav, da nisi moj sin...» «Oče!» «Nisem. Od danes naprej ne izgovori več te besede. Hotel sem ti biti oče, do česar si pa izgubil pravico. Nikdar ti nisem tega povedal in nikoli bi ne bil vedel te skrivnosti. Tako pa ... Pojdi!» Sinu se je stemnilo pred očmi. Oče je govoril tako resno, da je resnica odmevala iz vsake besede. O resničnosti torej ni mogel 'dvomiti. Težko pa je bilo verjeti nekaj takega, proti čemur je vse v njem nasprotovalo. Nenadoma se mu je pričelo svitati. Sosed Orač mu je nekoč namignil na nekaj slič-nega. In kje naj danes išče pojasnila? Kočarica Marta bi mu mogla kaj gotovega povedati. Te misli so mu v naglici šinile v možgane. Za njimi pa je bučal odmev očetove obsodbe kakor močan vihar, ki zatopi vse glasove. Zdelo se mu je, da sanja o vsem tem, kar se je pravkar pripetilo. «Oče, ali res nisem vaš sin?» je povzel obupno. «Samo moj rejenec si bil — sirota, katere sem se usmilil... Izkazal si se pa nevrednega moje dobrote.» «Oče! Nikdar ne bom nehal klicati tega imena. In da veste, živ ne pojdem izpod vaše strehe.* iVstal je od mize in planil pred omarico, vzidano v steni, iz katere je vzel steklenico ter jo pritisnil na ustnice. Oče ni vedel, da je prazna; sin ga je hotel oplašiti. da pije strup. Ganiti ga je mislil do usmiljenja in vzbuditi zadnjo iskrico sočutja. Pričakoval je, da bo oče preklical, kar je pravkar izgovoril. Napravil je navidezno nekaj globokih po-žirkov, nakar se je sesedel na klop. Brdar se je prestrašil in klical na pomoč. Prihitela je Marjeta z materjo, takoj za njima pa so že prihajali sosedje, ki so čuli obupno klicanje. Nekateri so hoteli imeti duhovnika, drugi pa so silili, naj mu pošljejo po zdravnika. «Čemu, če se je hotel končati,» jih je Brdar hladno zavračal. «Naša dolžnost je pomagati,« se je zavzel za Ivana sosed Orač. Spravil ga je v postelj ter ga je sočutno vpraševal po bolečinah. Vzlic zmešnjavi, nastali zaradi «zastrup-ljenja», je ostal Brdar popolnoma miren, tudi na materi in Marjeti ni bilo opaziti razburjenja. Ivan je uvidel, da po tej poti ne pride do prizanešenja. Ganil je sosede, dočim domačim ni mogel vzbuditi potrebnega sočutja. Poklical je Orača ter mu je povedal, da se mu je obrnilo na bolje. Z veseljem so sprejeli sosedje to novico ter so začeli odhajati. Tudi domači so se podali k počitku; ostal je le skrbni Orač. «Ivan, verjamem, da si nedolžen,« mu je zatrdil. «Nikdar nisem dvomil, a nocoj sem prepričan...» «Vendar imam enega na svoji strani, čeravno mi ne more pomagati. Lastni oče me ie zavrgel in pravi, da nisem njegov. Kakor psa me podi od hiše. In zdaj, kaj mi je storiti?« «Ali si res namenjen po svetu?« «Moram, dasiravno bo težka ločitev. Naj-rajše bi si kupil v bližini kako kmetijo za obljubljeno doto. Oče mi jo je pripravljen takoj odšteti.« «Oče? Ali še vedno praviš: oče?« «Ali morda ni? Kaj pravite, sosed?» «Ni, Ivan. Moj oče je bil poštenjak in je ljubil resnico, pa mi je o tem nekoč nekaj omenil. Nikomur nisem tega povedal, a tebi bom razložil, ker si vreden mojega zaupanja. Obišči me kak večer, da se pogovoriva.« «Najrajši bi ostal pri vas za delj časa ...» «Pridi, ako hočeš, za vse leto ...» «Hvaležen sem vam, dobri sosed! Vsaj toliko časa naj bom pod vašo streho, dokler se mi ne posreči kupiti kakega zemljišča. Dobroto vam bom povrnil s pridnim delom.« «Sprejmem te. Kar z mano pojdi!« Fant je presenečen skočil iz postelje, hitro se je oblekel in odšel za sosedom. (Dalje prihodnjič.) O, jej. Mlada ženka Evlalija je prvič napravila in skuhala cmoke. Njen mož je jed na vse pretege hvalil, toda med jedjo je moral pogosto pljuvati. (Kaj pa tako pljuješ,* je skrbno vprašala Evlalija. (O, nič, nič, ženka, samo jajčnih lupin je toliko v cmokih.* (Saj tako je prav,* je menila Evlalija, (poglej tukaj v kuharski knjigi je napisano, da moraš vzeti kilogram moke in pet celih jaje ...» zakonu. Zaradi naziranja, da je bil žaljen samo list «Domovina>, ne pa njegovi izdajatelji, je bil urednik »Slovenskega Gospodarja^ oproščen. Proti tej razsodbi se je vložila pritožba. Jasno je, da ta razsodba ne bo obveljala, kajti na ta način bi se lahko kakšnemu listu očitale najgrše stvari na svetu, a bi list, oziroma njegovi predstavniki ne imeli nikakšne obrambe. Recimo, da bi novi tiskovni zakon zaradi pomanjkljivosti dopuščal ludi najgrše obrekovanje lisla kot takšnega, pa bi vendar pošten nasprotni list, odnosno nekateri njegovi pisci morali imeti toliko čuta za dostojnost, da bi tega ne zlorabljali. ^Slovenski Gospodar* piše na omenjeno razsodbo, da je moral pokazati protiverske in protislovenske namere . To je ponovna prostaška laž, ki jo lahko potrdijo vsi naši čitatelji. razveseljujejo obiskovalce, ki dobe lahko takoj tudi telesno okrepčilo na razstavišču ali pa na običajnem veseličnem prostoru. Železniška vožnja za posetnike je polovična. Naj torej nihče ne zamudi ugodne prilike, pogledati si razstavo, ki pokazuje plodove slovenske sposobnosti in marljivosti. Več o tej razstavi čitajte v prilogi. * Kralj obolel. Z Bleda poročajo, da je Nj. Vel. kralj Aleksander dobil na potovanju v Split vnetje okostnice na spodnji čeljusti, ki mu je zaradi tega precej otekla. Stanje se je sedaj že zboljšalo." * Proslava prestolonaslednikavcga rojstnega dne. V ponedeljek 6. t. m. je postal prestolonaslednik Peter star 3 leta. Njegov rojstni dan se je proslavil po vsej državi na svečan način. V ljubljanski stolnici Sv. Nikolaja se je vršila slovesna služba božja z molitvami za kralja, kraljico in prestolonaslednika. * Poslanec dr. Pivko t Dravski dolini. Narodni poslanec dr. Pivko je imel v nedeljo 5. t m* nekoliko sestankov in zborovanj v Dravski dolini in na Pohorju. Prehodil je občine Brezno^ Pod Velko in Lehen. Večje zborovanje se je vr« šilo popoldne v prostori g. Maksa Urbanca v Leh« nu, kojega so se udeležili tudi pristaši iz Ribnice^ Josipovega dola in okolice. * Kmetje, pozor! Iz Laškega nam pišejo:! Posledice splošne gospodarske krize se tudi v našem okraju kažejo. Osobito pa trpijo pred njo: naši kmetje. Kar je delavnih moči, gre v službo k premogokopom in v tovarne, tako da jih potem kmetom primanjkuje in peša njihovo gospodarstvo. Cela vrsta javnih dražb kmečkih posestev se bo vršila tekom jeseni pri okrajnem sodišču v Laškem. Dne 11. septembra ob pol 9. uri dopoldne se bo prodalo posestvo v Luko v i c i tik poleg Rimskih toplic. Posestvo meri približno 5% ha in obstoji največ iz njiv, travi nikov, pašnikov in tudi gozda. Prodale se bodo tudi pritikline in razno gospodarsko orodje. Najmanjši ponudek znaša 14.000 Din. Posestvo ima najlepšo lego in je blizu železnice. Dne 2. oktobra ob pol 9. uri se bo prodalo posestvo v Turškem lesu nad Šmarjeto pri Rimskih toplicah, ki meri približno 15 ha in obstoji iz njiv, travnikov, pašnikov in gozdov. Posestvo se nahaja v neki višji legi, vendar ležijo njive v ravnini. Najmanjši ponudek znaša 5600 Din. Isti dan ob 10. uri dopoldne se bo prodala hiša v Studencih nad Hrastnikom v neposredni bližini hrastniškega premogokopa. Pri hiši je prij meren vrt in travnik, hiša sama je pa zidana in spada k njej tudi gospodarsko poslopje. Najmanjši ponudek znaša 11.000 Din. * Prva križarka naše vojne mornarice. Te dni je prispela prva križarka naše vojne mornarice «Dalmaci*a» v Gjenovič, kjer je bila slavnostno sprejeta. Ves Gjenovič je bil v zastavah. Kmalu nato je križarka odplula v Tivat, glavno bazo naše vojne mornarice, kjer je bila istotako svečano sprejeta. * Pozdrav naših vojakov iz Bafke. Iz Baj-moka v Bački nam pišejo: Pionirji rezervisti tukajšnjega pionirskega bataljona pošiljamo vsem bralcem in bralkam «Domovine> prisrčne po- Fr. Wernig: Savinjski kmetje na Koroškem i. »Besedice mičejo, vzgledi vlečejob Ta misel nas je navdajala, ko smo sklenili, da priredimo enkrat poučni izlet tudi iz Gornje Savinjske doline. Letošnje izredno deževno vreme, ki je oviralo in mnogokrat docela onemogočilo sušenje ter spravljanje krme, nam je dalo pobudo, da smo se odločili napraviti izlet na Koroško, kjer je bila na licu mesta prilika poučiti se o spravljanju krme brez sušenja, nego samo potom okisanja, potom tako zvane ansilaže. Prednosti te krme so bile takoj vsakemu kmetovalcu jasne: predvsem dobimo polnovredno krmo, ne da bi bili odvisni od vremena. Pri okisanju se ognemo izgubam na re-dilnih snovčh ter si prihranimo čas in delo. Mlečnost krav nam je mogoče z okisano krmo pozimi ohraniti na isti višini kakor poleti pri zeleni krmi. V Ameriki velja farmer že za zakrknjenega nazadnjaka, ako še nima ansilaže. Zbralo se nas je 16 kmetovalcev iz gornjegrajskega okraja, ki smo se odločili, da se podamo na pot, da se poučimo o gospodarskih prilikah drugih krajev in da spoznamo tudi druge načine gospodarjenja. Prva lepa solnčna nedelja je bila 22. avgusta, ko so se naši podjetni, živahni in dovtipni gornjesavinjski kmetje zbrali ob železniških postajah Rečica in PaŠka vas. Dolgo smo čakali, preden se je pokazala izza visokih zelenih hmeljskih nasadov mogočna črna kača — naš počasni savinjski vlak. Naglo in veselo smo stopili v vozove. Prav prijetno smo bili presenečeni, da nam je vlak pripeljal dragega tovariša, višjega sadjarskega nadzornika g. Goričana, ki je kot strokovni starosta počastil naš izlet. Vedno severneje in severneje nas pelje železnica skozi solnčno Šaleško dolino mimo Šoštanja in Velenja v ozko sotesko Paške doline. Ob vsaki postaji izstopajo potniki in le redkokje vstopi kaka stara ženica ali kak grčav, molčeči kmet — planinec, ki gre ob nedelji po svojih opravkih v bližnji trg ali mesto. Skozi ozko sotesko drdramo. Za naše Savinjčane nenavaden svet in nenavadni prizori. Vedno višje in navagor se pomikamo, dokler se soteska povsem ne zoži in nas pri Hudi luknji ne objame romantični planinski svet. Na levi in desni navpične skale, v globini Sumeča Paka in ob njej bela gladka cesta. «Der siid-steirische Semmering® (južnoštajerski Semmering) so imenovali nekdaj Nemci to slikovito, nam tako malo poznano sotesko. Dviga se vedno strmeje in se širi proti Mislinju. Na postaji Mislinje smo; nad 600 m morske višine. Utihnili smo sedaj in smo postali redkobesedni. Gledamo in opazujemo. Vsi občutimo in se zavedamo, da smo iz naše Savinjske doline prišli v čisto novi planinski svet. Tu je razvodje dveh voda, tu je tudi meja med dvema ljudstvoma. Resnejši, počasnejši ln pre-udarnejši je narod, ki stopa v vlak proti Slovenjgradcu. Pohorje. Nič več ni opaziti brezskrbnega in srce poživljajočega veselja Savinjske doline. Nedeljski mir in otožnost ležita nad Mislinjsko dolino. Ob vsaki strani doline se razprostirajo obsežni gozdovi: vse gospodarsko življenje se vrši tu v znamenju lesa. Nič več ni zanimanja in ljubezni do polja in živine, vso duševnost kmetovalca so prepojili gozd, les in kupčija. Enolično beži mimo nas pokrajina: Turiška vas, Šmartno in mesto Slovenjgradec. Od tam zopet proti severu, proti Dravogradu. Bližamo se našemu cilju. Na prometnejšem mestu smo zopet in vlak krene v živahnejše industrijske kraje proti Guštanju. Tu izstopimo. Pričakuje nas že g. Osiander in se nam pridruži naš savinjski znanec, učitelj domačin g Kotnik. Baš poldne je in solnce pripeka s prav poletno intenzivnostjo, pa se porazdelimo po gostilnah v trgu, da se odpočijemo, okrepčamo in pripravimo za naš popoldanski gospodarski pouk. Medtem poskrbim tudi potne listine za prestop državne meje. Ob pol 2. uri krenemo iz trga navzgor k graščini, ki dominira na prijaznem zelenem gričku nad celim trgom. Tu je dom g. Osiandra, znanega racijonalnega gospodarja, ki kmetuje in gospodari naravnost s fanatičnim navdušenjem in ki bi v tem pogledu našim kmetovalcem pač v prvi vrsti moral služiti za vzor. Ko se razgledamo po prostranem pestrem dvorišču in pogasimo našo veliko žejo s še večjimi vrči pristnega koroškega mošta (jabolčnika), se podamo takoj na ogled raznih gospodarskih naprav. Najprej nam pade v oči razno izredno praktično orodje: ročni okopalniki za žito itd., potem praktične kopačice z dvema ali tremi zobmi za izkopavanje krompirja, nadalje izredno praktična motika, s katero je mogoče na dan opleti in očistiti plevela površino, ki jo zmaga sicer samo dvajset žensk na dan z ročno pletvijo. Na bližnjem polju vidimo vsakovrsten krompir. Gospod Osiander ima namreč zastopstvo dveh semeno-gojskih postaj, švedske postaje SvalSf in nemške postaje Kamnecke. S primerjanjem posameznih parcel smo se prepričali, kako povsem različno uspevajo na Isti zemlji in v istih okoliščinah različne sorte krompirja in v koliki meri je gospodarski uspeh odvisen od prave vrste in od odbiranja semenja. Prepričali smo se tudi. da je bolje saditi krompir plitko med grebene, kakor pa globoko pod brazdo. Presenetilo nas je tudf, da so bila vsa strnišča že plitko oprašena in z njiv^ sko vlako poravnana. Na ta način je zaštiteno bakteri-jelno življenje, ki je predpogoj rodovitosti zemlje in je omogočena tudi regulacija vode v prsti. Iznenadil nas je nadalje enostaven način sušenja žita. Žito je pokošeno s koso in ostane v redeh kakor trava ter se suši štiri do pet dni in je potem godno za spravljanje. Ako med tem pride dež. se redi po dežju obrnejo in se sušijo naprej. Velika posestva in nikjer nobenega kozolca! Zadivila nas je krasna eckendorfska pesa in široko polje cvetoče ajde. Vse ostalo polje obstoji iz travnikov in predvsem iz umetnih pašnikov. G. Osiander se je prepričal, kakor so se prepričali tudi že mnogi drugi praktični, naobraženi gospodarji, da donaša umetni pašnik v planinskih krajih največji čisti dohodek iz zemlje. Tudi z najboljšega travnika ne moremo dobiti toliko krme, redilnih snovi in posredno tudi mlečnosti pri kravah kakor z umetnega pašnika. Intenzivnost izkoriščanja zemlje je z umetnimi pašniki največja. Najbujnejše raste mlada trava in največ amidov in vitaminov, ki so najvažnejši faktor mlečnosti, je v mladih rastlinah in v mladi travf. In te je na bujnem, redno gnojenem umetnem pašniku vedno dosti na razpolago. Nato smo si ogledali še raznovrstne gospodarske stroje, žitnico in hleve. Zelo presenetilo je naše kmetovalce, ko so opazili pri molži, da ta posel ne opravlja kaka slabotna, površna dekla, ampak inteligentni, zelo naobraženi domači sin, ki je bil kratko poprej še v obleki finega gospoda in je sedaj z največjo spretnostjo molzel krave. Ko je obavil ta važen posel, se je umil, preoblekel in sedel zopet h kaki poučni knjigi ali pa h klavirju. Pač znak prave kmečke in narodne kulture, ki je v običaju v vseh severnih deželah! In tudi naša kmečka mladina bi se morala zavedati, da zdrave: Lovrenc Kos (Vičanci pri Vel. Nedelji), Anton Pongračič (Stara cesta), Mart in Petek (Litmerk), Anton Tnrk (Središče ob Dravi), Jakob Lesjak (Leskovec), Jakob Letonja (Sv. Vid pri Ptuju). Želimo obilo sreče vsem oninij ki pridejo skoro za nami. * Smrtna kosa. Iz Moravč nam pišejo: V nedeljo 5. t m. smo položili na moravškem pokopališču v grob dninarja Lovrenca Kvasa iz Gornje Javoršce. Pokojnika, ki je bil star 56 let, je zadela kap. Bil je ves čas svojega bivanja v Ja-voršci priljubljen pri svojih sosedih. Bodi mu lahka žemljica! * Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. V Ely je nagle smrti umrl rojak Rudolf Krže. Star je bil 35 let in doma iz Gore pri Sodražici. Isto-tam je preminul 191etni Janez Pucelj. V John-etownu je umrla žena Marija Respetova, rojena Prezlova. Stara je bila 42 let in rodom iz Za-križa pri Cerknem. V Braddocku se je pri delu zgrudil na tla Jakob Branzel, ki je naslednjega dne umrl. Pokojnik je bil star 50 let in doma iz Borovnice na Notranjskem. * Vročina in suša v Južni Srbiji. V Južni Srbiji je zaradi velike vročine nastala občutna suša. Zlasti veliko pomanjkanje vode je v Skoplju. * Požar. Na Utiku pri Dobrovi so posestniku Andreju Jankoviču pogoreli hiša, hlev in gospodarsko poslopje. Kakor se domneva, je požar zanetila zlobna roka. * Rešil jih je. Iz Prečne nam poročajo: Velika nesreča bi se bila kmalu dogodila pretekli četrtek 2. t. m. na potoku tik Prečne. Delavci so se vračali popoldne s travnika. Med njimi je bil tudi posestnik Franc Drenik iz Bršljina. Da si prihranijo pot do oddaljenega mostu, so se hoteli pri Pečariču prepeljati v čolnu preko potoka. Vanj se je nabasalo menda osem ljudi, moških in žensk, kar je bilo za razmeroma majhen čoln vsekako preveč. Sredi potoka se je čoln hipoma prevrnil. Eden izmed delavcev je imel celo koš na ramah. Ta je bil največji revež. V skrajni sili so vsi lovili koš in na ta način tlačili fanta pod vodo. Šum v vodi in kričanje obupanih ljudi je privabilo v bližini se nahaja-jočega paznika Tešarja, ki je nadziral kaznjence pri košnji. S pomočjo palice je hladnokrvno spravil vse ponesrečence zaporedoma na suho, tudi onega, ki je v košu vodo nosil. K sreči je namreč potok na omenjenem mestu ozek, bregovi pa so obrasli z vrbami, drugače bi bila katastrofa neizogibna. Struga je ondi več metrov globoka. Plavati menda ni nihče znal. * Požar zaradi strele. V ponedeljek popoldne je med nevihto udarila strela v leseno, skoro novo hišico voznika Ivana Pirca na Ilovici. Zaradi zbeganosti Pirčeve žene je zgorel tudi konj v hlevu, ki bi ga bilo mogoče še rešiti. Zgorel je tudi pes, ki je bil privezan pri hiši. Ker je bila hišica lesena, je bila vsak pomoč izključena. * Smrtna nesreča. V Breznem pri Trbovljah je padla 18mesečna hčerka Valerija Zupanova v stranišče in se zadušila. * Smrt zaradi opeklin. Pišejo nam: Strašna nesreča se je zgodila Antonu Lukmanu, posestniku v Vodrancih pri Središču. Kuhal je žganje iz sliv in ko je izlil iz kotla za žganjekuho vroče slive, mu je padla njegova triletna hčerkica v vroči močnik ter se strahovito opekla. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je kmalu podlegla težkim opeklinam. Huda nesreča, ki je zadela obi-telj Lukmanovo, je vzbudila splošno sožalje. * Pod kolesjem vlaka. Nad postajališčem v Notranjih goricah je povozil vlak 231etnega pro-govnega delavca Jerneja Kušarja z Brezovice. Kolo mu je odtrgalo levo roko v zapestju. Razen tega je dobil težke poškodbe po vsem telesu. Nezavestnega so prepeljali v bolnico. * Smrtna nesreča. Med postajama Verd-Lo-gatec je padel po nesreči iz lokomotive kurjač Mihael Klemenčič iz Ljubljane. Pri padcu se je strašno ranil na glavo, obenem pa mu je kolo lokomotive odrezalo obe nogi. Prepeljan v bolnico je nesrečnik kmalu izdihniL * Utonil jc. Pišejo nam: Pri kopanju v Muri je utonil 4. t. m. na Meleh pri Gornji Radgoni 191etni Franc Bohinjec. Bil je trezen in pošten mladenič. Bohinjec je hotel preplavati široko in globoko Muro, toda je na sredi reke omagal. Blag mu spomin! * ^Brezalkoholna produkcijam, Ljubljana, Poljanski nasip 10 7, pošlje vsakemu naročniku nas telesno delo ne ponižuje, ampak obratno, da nas dvigne, fizično in duševno krepi, izravna naša čuvstva in nas poplemeniti. Ogledali smo si potem še leseni stolp, v katerem pripravlja g. Osiander svojo kislo krmo, oziroma an-silažo. Letos, žal. nismo mogli videti že pripravljene ansilaže. ker je g. Osiander vse odvišno seno zaradi razmeroma dobre cene odprodal po 100 Din. Pač pa nam je obširno pripovedoval o tako zvanem sladkem okisanju. Bistvo ansiliranja je, da se vsakovrstna zelena krmila od najfinejše detelje do zadnje krompir-jevke in koruznice spravijo v povsem neprodušno kad. jamo ali stolp in v tej posodi čim boli mogoče stlačijo. Načinov ansiliranja je mnogo vrst, in vsaka vrsta zahteva svojo tehniko. O. Osiander je vzpodbujal naše kmetovalce, da tudi oni napravijo v malem z raznim zelenjem, ki ga ni škoda, prve poskuse in da se ne pustijo od prvih, mogoče neuspelih poskusov uplašiti in zbegati. Hitro nam je minul čas ob različnih razkazovanjih in gospodarskih razgovorih. Niti opazili nismo, da smo se vrnili zopet k našemu izhodišču. Tu nas je čakala na senčni terasi ob gradu s krasnim razgledom na Ouštanj in na dolino proti Prevaljam že bogato obložena miza z jedili in z domačo pijačo. Poslužili smo se prav po domače in se nismo prav nič sramovali manifestirati očitno naš pristni kmečki tek. In večer se je že bližal, ko smo se šele dvignili z udobnega, gostoljubnega mesta in smo šli v trg. Pridružil se nam je tudi g. P. Močnik, šolski nadzornik, priznani sadjar in čebelar, in nas je spremljal ter nam je poskrbel za prav zabaven večer. Povabil je pevsko društvo, ki nas je s pestrim programom umetnih in narodnih pesmi zabavalo pozno v noč... II. Drugo jutro je bilo treba zgodaj na noge in zopet na vlak proti Dravogradu. Hitro smo opravili običajne formalnosti glede prestopa državne meje in smo se vsedli v vlak, ki nas je odpeljal proti Labudu. Prijazno nas je pozdravil avstrijski sprevodnik ln še prijaznejša in galantnejša je bila kontrolna komisija v Labudu. Takoj, ko smo izstopili iz vlaka, smo čutili, da se nahajamo v drugi deželi. Kljub delavniku je bilo razmeroma mirno povsod: na cesti, po ulicah, trgovinah in gostilnah. Nikier nenriiaznega kričanja in robatosti. Kmečka poslopja stara in častitljiva, cerkve starodavne s sivimi stolpi in značilne koroške kapelice po polju. Začudenje in radovednost, ki pa ni bila vsiljiva, smo vzbudili pri prebivalstvu, ko smo korakali kot skupina v trg Labud. Po več aH manj izdatnem zajtrku so se naši kmetje razkropili po raznih trgovinah. Naravnost zabavno je bilo gledati veliko zadrego naših ljudi, ko so jim trgovci za vsako malenkost napovedovali cene v visokih tisočakih in stotisočakih avstrijskih kron. Vendar pa se je izvršila izmenjava denarja gladko in z vso vljudnostjo. Ko smo si že zadosti ogledali razne posebnosti trga, smo se podali čez ozek most preko Drave in smo krenili po dolgi in lahno se vspe-njajoči cesti stalno navzgor ob strmem obrežju deroče reke. Ko smo dospeli na vrh. se nam je odprl krasen pogled čez široko ravno polje in čez vso visoko ravnino nad Dravo. Solnce je posijalo skozi tanko jesensko meglo. Levo in desno smo videli zelena deteljišča z neštevilnimi piramidami, na katerih se suši krma. Žal, nismo mogli več videti stoječih žit, ker so bila že vsa spravljena. Začuli smo vendar pred nami ropo-tanje motorja in ko smo se ozrli, smo videli, da se je vozil nekdo sem ln tja po polju z nekim posebnim črnim strojem, kateremu so naobešeni kar trije razru-ševalci. Bil je fordson-traktor, najmodernejši in naj-praktičnejši stroj na velikih posestvih; ta sedaj osvaja tako rekoč ves svet. Pet oralov zemlje se z lahkoto globoko zorje s tem motorjem na dan. S tem strojem se opravljajo potem lahko vsa druga dela v gospodarstvu: košnja, žetev, prevoz raznih stvari itd. Naravnost veličasten in mogočen je pogled košnje žita s traktorjem. Tako naglo in obsežno pada visoko, sloko žitno bilje, kakor bi klonilo pod pošastno divjo fu-rijo. In v zemlji rije traktor in orje, kakor bi se igral in bi mešal žganke. Resen konkurent je postal ta stroj konju in kjer se je uvedel, se je stalež konj zelo znižal. Močno je že razširjen v vseh severnih pokrajinah. Med tem, ko smo si ogledovali traktor, nam pride nasproti že njegov lastnik g. Notzli, švicarski naseljenec, h kateremu smo se danes napotili. Prisrčno, pa vendar resno, s pravim švicarskim dostojanstvom nas je pozdravil g. NStzli in nam jel prav vzradoščen zaradi našega obiska razkazovati svoje posestvo ln svoja polja. Na levo proti jugoslovenski meji se razprostira že lahno belordeča ajda in par hektarov velika njiva krasne temno zelene turščice, kakor je nismo vl- 'Domovine) zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! 52 * Težka nesreča pri sekanju drv. Na Kalu pri Trbovljah se je pri sekanju drv ponesrečil 191etni posestnikov sin Ivan Češnovar, ki je na posledicah poškodb umrl v dveh dneh. * Kolesarska nezoda. Na cesti na Viru je ne-znan kolesar povozil Katarino Bednovo z Vira^ ki je dobila pri padcu lahke notranje poškodbe in težje poškodbe na levem komolcu. Kolesar ja pobegnil. * Padec z voza. Minulo soboto je vozil Jakob' Paser, hlapec pri Permoserju v Gaberju pri Celju, voz žagovine skozi Šmarjeto v Celje. Ko se je hotel tam izogniti drugemu vozniku, so se konji splašili. Hlapec je padel tako nesrečno na tla, da je dobil težje notranje poškodbe in da so ga morali prepeljati v celjsko bolnico. * Padec z motorja. 231etni Ervin Zelenko, sin veletrgovca s pohištvom v Mariboru, je imel opravka na Polzeli. Ko se je vozil z motorjem domov, je padel v Drešinji vasi tako nesrečno^ da se je nevarno poškodoval. Tovarnar g. Lorber iz Žalca, ki je ponesrečenca slučajno našel, gai je spravil v celjsko bolnico. * Roparski umor. Posestnik Miko Kos ia Mraclina pri Veliki Gorici je šel pred kakimi štirinajstimi dnevi v svoj vinograd, odkoder pa se ni več vrnil. Vse iskanje je bilo brez uspeha* Te dni pa so našli Kosa mrtvega v gozdu. Truplo je že razpadlo. Kos je bil z nožem zaboden v srce, na glavi pa je imel težko rano. Roke in noge so bile zvezane z vrvico. Kdo je roparski morilec, še ni znano. * Zlatnike so našli v terpentinovem milu «Zlatorog>: Helena Kunaver (Ljubljana, Sv. Kri« štof), Alojzij Poharc (Šmartno pri Ljubljani), Ivana Kozamernik (Rožna dolina), Marija Repau-šek (Duplica pri Kamniku), Marija Kaučič (Sv. Ana pri Tržiču), Marija Borišek (Sklendrovo pri Zagorju), Marija Nahtigal (Polje pri Toplicah), Alojzija Zupet (Škocjan), Anton Armiš (Vareja pri Ptuju), Marija Šnajdar (Litmerk pri Ormožu), Marija Holz (Nuaska Graba pri Ljutomeru), Ger-truda Stich (Zagreb, Paromlinska c. 84), Franjo Forstnik (Karlovac), A. Hrebačka (Kobasičari kod Bjelovara), Stjepan Zivica (učitelj, Potok deli v celi Savinjski dolini. Na vprašanje, kedaj bo turščica dozorela, nam smehljaje odvrne g. Notzli, da turščice sploh ne misli pustiti zoreti, nego jo bo pokosil meseca oktobra tik pred zorenjem, ko je še zelena, in jo bo vso stlačil v že pripravljene stolpe za okisanje. Nemalo so se začudili pri tem pojasnilu naši kmetje in so majali z glavami, kakor bi ne mogli verjeti. Smehljaje je nato pripovedoval g. Notzli, da je letos pokosil tudi rž v zelenem stanju, ko je dosegla toliko višino, da so se uhlji konj pri košnji samo od časa do časa pokazali Iz visokega žita. Naravno so okoliški kmetje mislili, da je znorel, vendar se on ni oziral na kritiko, ker ima bogate izkušnje v Švici, V Nemčiji ln tudi na Koroškem ter je prepričan, da mu prineseta turščica in rž, pokošena v zelenem stanju in pohranjena v okisanl obliki mnogo večji dobiček, kakor pa. če bi jo pustil dozoreti in bi uporablja! od žita le zrnje in olesenelo slamo. Peljal nas je nato g. N. v svoje velikanske skednje in žitne shrambe ter nam je razkazal hlev, ki ga prenavlja povsem na novo po švicarskem vzorcu. Razkazal nam je potem namakanje z gnojnico potom škropljenja s posebnimi cevmi. Razkazal in popisal nam je natančno svoje orjaške betonirane stolpe za ansilažo ter je pripovedoval o svojih zelo zanimivih tozadevnih izkušnjah. On uporablja tako zvani mrzli način okisanja. Bistvo: povsem neprodušni prostor in visoki tlak ne oziraje se na temperaturo krme. Ogledali smo si še živino (84 glav, od teh nad 50 krav, sive švicarske pasme, ki mu pa ne ugaja in bo zaradi tega prišel k nam, da za svoje »molzno gospodarstvo« nakupi naše cenene marijadvorske krave. Vsak dan odpošlje po železnici 400 do 800 litrov mleka v mlekarno v Wolfsberg. Ko smo si ogledali tudi še vsakovrstno orodje in stroje, smo se prijaznemu gospodu Notzliju, pravemu kršnemu švicarskemu kmetovalcu, zahvalili za poučne besede in za vsa razkazovanja ter smo se napotili proti Labudu. Prav važen nauk smo odnesli od tega ogleda: da je namreč tudi pri nas v Savinjski dolini potrebno čimprej začeti s komasacijo (zložitvijo) zemljišč, da je čim prej odpraviti nepotrebne, kvarne in popolnoma neutemeljene, ogone oziroma kraje, in da nam je povsem res misliti na uvajanje strojnega dela na polju — če že ne za posameznika, pa vsaj za par posestnikov] skupaj, za strojno zadrugo, kakor jih imamo že več na Gorenjskem. Izkušnje so pokazale, da se na pr. upO< kod Popovače), Milka Lipovec (soproga ravnatelja učiteljišča, Čabar). Poštenjak (Dogodbica iz starih časov.j Mrčunov Nacelj iz Borovine je bil korenjak. Po svojem lastnem priznanju je bil prvi v pretepanju; poguma je imel za deset enakih in po irrhu še levjo moč. Pantje iz Borovine pa so bili drugačnega mnenja. Pravili so, da je Nacelj prvi pri skledi, kjer použije žgancev za deset enakih ter se ne boji deset privezanih. O svoji moči in junaštvu je Nacelj govoril zelo bahavo. Najrajši se je pohvalil po večerji dotna pri peči, kadar ni mogel spati. Pravil je, Itako je zdelal celo gručo fantov — brez kola in palice — z golo pestjo. Rad se je primerjal s Samsonom, trdeč, da je ustvarjen iz enega mesa. Kdor mu je ugovarjal, temu je pomolel pod nos svoje pesti, češ: cPoglej jih, šape, ako ne verjameš besedami® cSvojo moč mi moraš dokazati,* ga je nekoč pozval njegov tovariš. cDajva se poskusiti.* t Bog obvaruj,® je odjeknil, cako te primetn, ie zdrobim. Prosim te, prijatelj, izogni se mi, kadar bom jezen; ne veš, kaj bi se vse lahko pripetilo.® Tako je živelj Nacelj v vednem strahu, da bo 'nekoč v usodnem trenutku izbruhnila njegova 'jeza, ki bo napravila v vasi veliko nesrečo. Tolažil se je s tem, da se bo kolikor mogoče premagoval, in če bodo za mir tudi drugi, se jim ni treba bati nobene sovražne sence. | Ta svoj sklep je moral Nacelj pokazati tudi Sv dejanju. V Borovini so priredili predpustnico, katere so se udeležili fantje in dekleta iz domače okolice. Prišel je tudi cSamson®, kakor so imenovali Nacelja, s svojo izvoljenko Štorževo Katarino. Veseli pogovori so krožili okrog široke hrastove mize, pomešani z dovtipi in zadovolj-Inim smejanjem. Pijača, ki je najprej vzbudila dobro voljo, je pričela netiti pogum. Močen fant Matija je 2a-{vihal rokave, za šalo seveda, kar so nekateri smatrali za žaljenje svojega dostojanstva. raba sejalnih strojev prav imenitno izplača tudi pri ; manjših posestvih. Počasi korakamo zopet čez široko polje proti La-budu. Naš razgovor se giblje še vedno okoli raznih gospodarskih vprašanj in o nenavadnih gospodarskih napravah, ki smo jih videli danes. Vendar postajamo polagoma redkobesednejši in tišji, kajti tudi nas je jel osvajati posebni čar koroške pokrajine. Navdajalo nas [je spričo krasnega dneva praznično razpoloženje. Kakor da bi odsevala iz te tajinstvenotihe narave mehka zasanjana duša... in kakor da bi poslušali pravljice iz davnih dni... Pod nami je šumela mo-igočna bela reka. Sem in tja se v daljini dvigajo majhni črni otoki iz Drave In hrepeneče se upirajo naši pogledi proti zapadu. kjer se daleč, daleč do sinje modrine jasnega neba razprostirajo valoviti nizki hribčki in tihi, temni logi. Le tu in tam navpična skala sredi gozda ter samotna kapelica. Marsikdo od nas je tukaj mogoče prvič razumel bridko bolest in hrepenenje, ki ju izraža naša narodna pesem cMav čez jizero, ma/ čez gmajnico ...» Tudi naše savinjske kmetovalce, ki spričo trdega dela in borbe za vsakdanji kruh ne pridejo zlahka iz ravnotežja, je prevzela otožnost in mehkoba. Marsikdo je vzkliknil: «Skoda je teh krajev! Škoda je naše Koroške!« Marsikdo je izrazil željo, da bi nadaljevali pot in bi šli v Celovec ali Wolfsberg. toda dovoljenje za bivanje v Avstriji nam je, žal, že poteklo in morali Smo se vrniti nazaj čez mejo. Ker pa nam je izlet tako dobro uspel, smo bili vseeno zadovoljni in dobre volje, |ko nas je odpeljal vlak po solnčni, prijazni krajini zopet v naše domače kraje. Hiter odgovor. Lastnik inenežarije je stal pred svojim šotorom in kričal: cKoža bobna, na katerega tol-čem, je koža afriškega zamorca.* ' cSaj ni res,» je zaklical neki gledalec, epotem |bi morala biti vendar črna.» Lastnik inenežarije je za hip obmolknil, potem pa odgovoril: «Nikakor ne, gospod, kajti za-taorec je obledel od strahu, ko je izvedel, kakšen (namen imamo z njim.> cJaz sem najmočnejši v vaši sredi,® se je potrkal na prsi. cSeveda, dokler močnejši ne pride,® mu je odvrnil tovariš, nekoliko užaljen. «Saj je že tukaj,® se je oglasil drugi izza mize. «Kdo?» je vprašal ponižan v svoji moči. «Samson! Ali ga ne poznaš?® «A Nacelj! No, koliko pa jih je že premagal?® cNe vem.® «Jaz pa vem in tudi drugi veste — lanskega žegnanja še gotovo niste pozabili...» »Nismo ga, nismo,® so pritrdili nekateri, »grdo si nas premlatil.® «No, vidite. Ali vam je zdaj prav? Ako vam ni, mi povejte!® cNacelja ni bilo takrat zraven,® je ugovarjal Jaka izza mize, «zato se morata poskusiti.® «Tri take stlačim v žep tako globoko, da jih tri dni ne najdeš,® ga je zavrnil razkačen. «Nacelj, ali slišiš?® se je krohotalo vse omizje. «Vržem ga čez plot kakor žabo,® je omenil Nacelj svoji Katarinici, ponosni na njegovo moč. cAli slišiš, kaj je rekel?® je hujskal Jaka, ki je hotel na vsak način napraviti razdor. cAko bo še dva dni zima, bo zmrznil z vsem, kar ima na sebi,® ga je Matija pogledal zaničljivo. «Razbijem ga, kakor kepo ledu,® se je izrazil proti Katarinici ter je dostavil: «Dekle, prosi Boga, da me ne premaga jeza.® To je slišal Matija, ki je planil pred Nacelja z vprašanjem: «No, kaj se bo pa zgodilo, ako se razjeziš?® cMeni nič, ampak tebi... mu je Nacelj mirno odgovoril. Jaka je dražil zdaj enega, zdaj drugega, ne toliko iz hudobnosti kolikor iz radovednosti, aii bo Nacelj res pokazal svojo korajžo. cNacelj, postavi se in vrzi ga na cesto,® ga je spodbujal, pomežikovaje Matiji, da misli le za šalo. Matija je slekel jopič, zavriskal je in letel na dvorišče, kar je pomenilo, da mu mora Nacelj slediti, da se pomerita. Katarina je bila zelo ponosna in vesela obenem, ker bo njen Nacelj zdajpazdaj vstal izza mize ter pokazal svojo moč. Že se mu je odmaknila, da mu tako olajša pot na bojišče. Tudi drugi B. B.: Za sina* Povest. (Dalje.) Mož, ki je odvedel nič hudega slutečega Tončka ni bil nihče drugi kakor Milan, ki se je hotel s tem maščevati za vsa ponižanja s strani Jttlke in mladega Podlipca. V svoji pokvarjenosti si je domišljal, da se mu je zgodila krivica, ker je njegove izpade Julka tako odločno zavračala. V ciganskem taborišču se spočetka mali lonček še ni prav zavedal, zakaj ga je stric, ki mu je tako lepo govoril, odvedel med zamazane, strgane in tako grdo govoreče cigane. Tudi «stric» se je družil s cigani, čeprav je bil boljše in lepše oblečen kakor prepirljivi cigani, ki so se po cele dneve klatili neznano kje, zvečer pa prišli domov vsi obloženi s kakšnimi dobrimi jedačatni in tudi pijačami. Dnevi, tedni so potekali. Moški člani ciganske drhali so bil napram Tončku sirovi in marsikatero solzo je potočil ubogi dečko. Ko bi ne bilo nekaterih mlajših cigank, ki so v vsej pokvarjenosti vendarle čutile malo usmiljenja, bi se Tončku godilo še hujše. Nekega dne, ko je poteklo že več tednov po ugrabljenju, je vodja ciganske tolpe dejal Tončku: «Sedaj je pa čas, da greš tudi ti na delo.» In tako so se začele bridke ure za Tončka. Cigan mu je zaukazal, da se mora k neki kmečki hiši splaziti in nakrasti perila, tako da ga ne bo nihče videl. * Zaradi piščeve bolezni nadaljuje B.B. so se pripravljali na prisostvovanje zanimivemu prizoru. Nacelj pa je sedel ter se ni ganil od mize. «No, ali se ne upaš?» so ga dregali fantje od vseh strani. cTak hrust, pa nima poguma!® Tudi Katrica ga je sunila s komolcem, češ: Pojdi in zgrabi ga, da bo pomnil predpustno veselico. cSrce mu je zlezlo pod kolena,® so ga fantje sramotili. «Meni?» je porasel, cše dolgo ne!» cPotem pa pojdi in začnita!® Naj zdravi ostanejo gospon urednik. Vaš zvesti prekmurski demokrat. ZANIMIVOSTI KOLIKO ŽUŽELK UNIČIJO PTICE. Važna vloga ptic kot uničevalk žuželk se v današnji dobi, ki se s tako vnemo bavi z vprašanjem uničevanja mrčesa, vedno bolj priznava. Ptice so najboljše pomočnice v boju proti nadležnim ter nevarnim komarjem in muham. Neki profesor je izračunal, koliko teh drobnih živalic spravijo ptiči v želodčji grob. Ugotovil je, da je neka ptica od 3. ure zjutraj do 6. ure zvečer priletela okrog 500krat k gnezdu in hranila mladiče. Samec in samica sta prinesla pri vsakem takšnem obisku svojega gnezda najmanj po eno KOLINSKA ClKORIJA* iS^US. žuželko, kakor muhe, komarje, metulje, gosenice in drugo, tako da en sam par uniči dnevno najmanj en tisoč žuželk za hrano mladičev. K temu pride še lastna prehrana samca in samice, ki se ceni dnevno na dvakratno do dva-inpolkratno težo lastnega telesa. Kljub temu občudovanja vrednemu uničevanju pa seveda ptice same ne zadostujejo na pr. v boju proti muham, kajti muha lahko postane v enem poletju mati okrog 120 milijonov potomcev. MRAVLJE UNIČILE VAS. Bele mravlje so v Španiji velika nadloga in povzročajo strah ter grozo, kjer nastopijo. Sredstev za obrambo pred temi nevarnimi potujočimi živalicami ni nikakih, tako da so ljudje prisiljeni zbežati, čim se pojavijo bele armade, ki korakajo nevzdržno naprej v gostih pravilnih vrstah. Neka vas pri Valenciji na Španskem je nedavno postala žrtev teh mravljinskih rojev, ki so se pojavili popolnoma nepričakovano. Trajalo je več dni, preden se je končal mogočni pohod. Bele mravlje so se ob prihodu v vas takoj lotile hiš in so zrahljale zidove tako, da je večina hiš v opasnosti, da se bo porušila. Več hiš se je v resnici tudi razrušilo. Kmetje so začeli uničevalno borbo proti strašnim živalicam z vsemi mogočimi sredstvi. Pobijali so jih z raznim orodjem, zažigali, polivali s strupenimi tekočinami, a vse skupaj ni pomagalo. Ljudje so morali zbežati pred strašnimi živalicami, ki so se takoj lotile tudi ljudi, ki so jim prišli preblizu. Čim so roji te nadlege odkorakali naprej, so se kmetje zopet vrnili, a našli so svoja domovanja popolnoma opustošena. X Strašen vrtinčasti vihar na Japonskem. V nedeljo proti večeru je nastal na Japonskem strašen vrtinčasti vihar, ki je zahteval številne smrtne žrtve in ranjene ter napravil ogromno škodo. V mestu Tojohaši se je podrla šola. Dvanajst otrok je bilo ubitih, devetdeset ranjenih. Pri Hamamatu je vrgel vihar s tira več vlakov. Okrog petdeset potnikov je pri tem izgubilo svoje življenje ali pa bilo ranjenih. Kakor se ceni, je vihar porušil nad 300 hiš, okrog 700 pa težko poškodoval. Brez vsake poškodbe ni v območju viharja nobena hiša. X Odkritje neznane vasi. Ruski oficir Popov je potoval po Severni Sibiriji in prišel daleč na severu do neke vasi z 38 prebivalci. Vas se nahaja več tisoč kilometrov od najbližjega človeškega bivališča ter je od treh strani obdana z obširnim močvirjem. Prebivalci vasi še niso nikdar videli kakšnega tujca. Vaščani govore sicer rusko, a je njihova ruščina zelo izpremenjena in pomešana z besedami drugih narodov. STAROZNANA RESTAVRACIJA „PRI ŠESTICI" („PRI ZEKSARJU") V LJUBLJANI NA DUNAJSKI CESTI SE PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU IZ MESTA IN DEŽELE TUDI ZA CAS JESENSKE RAZSTAVE 2i6a JRESZI ZALAZNIK. vrzite m stare in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni PraviTranckov kavni prida la pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. Tudi k žihj spada neobhodno Pravi Franck. za smeh in kratek čas Razlika med mojstrom in pomočnikom. Razgovarjala sta se dva čevljarska pomočnika in je dejal Boltežar: «Čuj, Gašper, ali veš, kakšna je razlika med mojstrom in pomočnikom?* Gašper: «Ne;* Boltežar: «Ce je pomočnik bolan, pravijo, da je pijan; če je mojster pijan, takrat pa rečejo, da je bolan.* Molčečnost. Kozina: «Bodite prepričani, gosopd Damijan, da jaz prav malo govorim.* Damijan: «To vam prav rad verjamem. Tudi jaz sem oženj en.* Jurček in konj. Jurček je bil na sprehodu s svojim očetom in je videl na paši konjička. cTegale bova pa s seboj odvedla,* je menil Jurček. «To se ne sme,* je ugovarjal oče, «ker bi bila to tatvina.* je menil mož, * stcgmUller, Maribor. --------- '--- JOSIP OLUP 217 Iijabljana, Stari trg št. 2 (na vogala) Trgovina z manufakturnlra blagem in nekimi oblekami domačega Milka. Priporoča tudi svoio gostilno ,Pod Trančo* v kateri se točijo najboljša štajerska in dolenjska vina. ParMjei! 7 ps lastni izberi / dobi vsak t deseti kupec pri ® nrwn<' LJUBLJANA, Prešernova )|UUnU ulica št. 9, na dvorišču. Poleg tega pa kupite tu najboljšo obutev, izdelano ročno v lastni tovarni. ML »J *> C3 H. JL ML j zadovoljnost lM" izraža obraz gospodinje, katera uporablja za namakanje perila TRI in za izpiranje ZlatOPOg teroentnavo milo. TRI j° produkt nafte, zato tudi najfinejšem pe-,rilu popolnoma neškodljiv. TRI razkroji sam od sebe vso nesnago, ter se ne uporablja samo za namakanje perila, nego tudi pomivanje kuhiniske posode, stekla, čiščenje podov, parketov itd. Zlatorog terpentinovo milo je simbol neprekosljive kakovosti in čistosti. Vsaka gospodinja, ki je Ie enkrat prala z njim, ne vpo-rablja več drugega mila. S TRI in ZLATOROG terpentinovim milom oprano perilo je lepše kot novo, bleščeče-belo in ima prijeten vonj! [LiaiiaiiajL P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem s 1. septembrom 1.1. prevzel ter se slavnemu občinstvu za cenjeni obisk najvljudneje priporočam TOMO MAJER Parobrodna družoa „Lloyd Sabaudo"- Genova v/.držujo s svojimi krasnimi parobrodi najoeneje, najhitreje in naj prikladne je redne zveze z Južno Ameriko, Severno Ameriko in Avstralijo. Vsa pojasnila daj8 : ,Lloyd Sabaudo' zastopstvo za Slovenijo Ljubljana, Dunajska cesta 33. 209 ■< Izdaja za konzorcij »Domovine. Adoll Ribnikar. Urejuje Filip Omladlč. Za Narodno tiskarno Fran /ezeršek.