Dvorana Zlatorog ni vec rokometna trdnjava Špekulanti čakajo se na cenejše nepremičnine Št. 91 / Leto 63 / Celje, 18. november 2008 / Cena 0,81 EUR Zbil 17-letnega Tomaža in pobegnil Policisti so v organizirani akciji našli povzročitelja nesreče v Prožinski vasi, potem ko je ta do smrti zbil kolesarja in pobegnil. • Ä ii w J » J > # ^^ I ^ Zvezda sije že 15 let Vrtiljak polk in valčkov Radia Celje je IS-letnico proslavil z drugim jubilejnim koncertom v Gorici pri Slivnici. Tokratni dogodek pod vodstvom Toneta Vrabla je bil nekaj posebnega tudi zato» ker je imel dobrodelno noto» DOGODKI NOVI TEDNIK Novogradnja se v Rimskih termah zaradi štemlnih telav še ni začala. A ja bojazen, da bi projekt obstal, odveč, pravi direktor term Maks Srečko. Negotova prihodnost Rimskih term? Maks Brečko ostaja optimist: »Ni ga heroja, ki bi lahko zaustavil dokončanje Rimskih term.« Potem ko je obnovljenj Sofijin dvor avgusta letos sprejel prve goste, je zdaj kot strela z jasnega udarila vest, da se je projekt oživitve lUmskih term znašel v težavah. Da so te resne> je v petek zvečer na Rimskem večeru namignil Drago Zupan, ki si že vse od leta 1991, ko je zdraviliški kompleks zapustila jugoslovanska annada, bori za njegovo oživitev. Drago Zupan je številnim krajanom, Ü so želeli slišati njegovo I7-lelno zgodbo o oživljanju zdravilišča, orisal ozadja in podrobnosti vseh neuspelih poskusov oživitve zdravilišča. Kot je dejal, je oživljanje Rimskih Toplic tako neverjetna zgodba, da mnogi ne morejo verjeti, ka- ko je sploh mc^oče, da je kompleks s tako bogato zgodovino in z naravnimi danostmi toliko let propadal. A boj za njegovo oživitev še ni končan» je dodal: »2e pred leti sem mislil, da smo v boju za oživitev zdravilišča dosegli tisto točko, ko se civilni in krajevni javnosti ne bo treba več prizadevati za obuditev zdravilišča. Ampak, kot izkazuje današnji čas. morda celo obstajajo možnosti za ponovna aktiviranja javnosti v podporo oživitve projekta Rimskih term. Pri predstavnikih kapitaia, ki sodelujejo pri projektu, čutim precej osebnih dvomov v nadaljevanje projekta. Veliko pa je odvisno tudi od podpore oziroma obnašanja nove vlade do term. Podpora vlade je za Borec za oživitev zdravilišča Drago i^pan (lavo) je nad nadaljevanjem projekta zaskrbljen. Spradaj Maks Brečko nadaljevanje projekta ključnega pomena.« Da so se Rimske terme res znašle v težavah, je potrdil tudi direktor Maks Brečko. Čeprav so terme že avgusta podpisaJe pogodbo z izvajalcem del, velenjskim Vegra-dorn. se novogradnja Še ni začela, saj terme še nimajo zagotovljenih sredstev za centralni objekt. Skrb zbujajoči so tudi naraščajoči stroški naložbe v oživitev term, ki ves čas strmo naraščajo in znašajo že 52 milijonov evrov, banke pa zaradi finančne krize ne odobravajo posojil. Terme želijo stroške investicije znižati vsaj za dva do tri milijone evrov, zato bodo naročile revizijo investicijskega programa. Sicer Brečko glede oživitve ostaja optimist in pravi, da projekt ni ogrožen. »Ni heroja, ki bi lahko zaustavil dokončanje Rimskih term. Projekt je namreč pripeljan do take stopnje, vanj je vloženih že skoraj 20 milijonov evrov, da ga ni več mogoče zaustaviti. Sicer pa se razne težave ves čas pojavljajo, tudi naravne. Znano je, da se je v gradbeno jamo vsu) p!az. Zaradi tega so se dela zavlekla, saj smo morah spremeniti projekte in sanirati pilotno steno. Če ne bo prišlo do kakšnih hujših zapletov z zagotavljanjem posojil, menim, da lahko celotno zdravilišče kljub vsemu spravimo v obratovanje do konca prihodnjega leta.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Bioloških odpadkov ne odlagajte v plastičnih vrečkah! V regionalnem centru za ravnanje z odpadki IRCERO) trenutno poteka poskusno obratovanje mehansko-biološke obdelave odpadkov. 2e čez slab mesec bodo najverjetneje poskusno začeli tudi ogrevati z odpadki in blatom iz centra Ine čistilne naprave. Zaenkrat odpadke v center vozijo iz 12 občin, čeprav je v RCERO vključenih 24 občin. Nekaj težav imajo v kompostami, vendar predvsem zaradi napačno odloženih odpadkov. Precej ljudi namreč biološke odpadke odlaga s plastičnimi vrečkami vred. Nekatere občine v RCERO odpadkov Še ne vozijo, ker njihova odlagališča še delujejo, recimo v Velenju, Rogaški Slatini in Laškem. Vendar imajo ta odlagališča dovoljenja le do sredine naslednjega leta, nato pričakujejo, kot pravi direktor Simbia Marko Zidanšek, da bodo občine začele odvažati od- padke v RCERO. Čeprav je bilo pred časom veliko govora o mariborskih odpadkih, odpadkov iz občin, ki niso v RCERU, praktično nimajo, kot pravi ZidanSek: »Drugih občin zaenkrat v centru ni, razen z izredno majhnimi ko-ličinami, tako jih je nekaj po pogodbi z Mestno občino Ma-ribor. Vsi ostaÜ izražajo velik interes, da bi svoje probleme vsaj začasno rešili v centrih, ki bodo imeli dovoljenje za obratovanje tudi po juniju 2009, vendar nekih konkretnih zadev še ni. Povpraševanje pa je ogromno.« Zi-danšek Še dodaja, da bi večja količina odpadkov, ki bi jih predelali oziroma odložili v RCERU, pomenila tudi večjo rentabilnost centra, kar bi se zagotovo poznalo tudi pri nižjih cenah za odvoz oziroma ravnanje z odpadki. Sicer pa imajo trenutno v centru, natančneje v komposta rn i, nekaj težav z obdelavo odpadkov. Biološke odpadke so začeli zbirati pred približno enim letom, med te odpadke pa sodijo kuhinjski in vrtni odpadki, ki jih je treba odložiti v rjave zabojnike, Težava je v tem, da veliko ljudi biološke odpadke zbira v plastičnih vrečkah in jih potem z vrečko vred odloži v rjav zabojnik. To povzroča nemalo težav v kompostarni, kot pravi Zi-danšek: »S tem se povečajo stroški, ker je treba vse prej ločili. V kompostarni lahko namreč obdelujemo le biološke odpadke, ki jih po obdelavi naredimo biološko neaktivne.« Zidanšek je še dodal, da bodo po poskusnem obratovanju in opravljenih analizah videli, ali bodo lahko te biološko neaktivne odpadke uporabiU kot Zemljino oziroma kompost za prodajo. Če bodo an^ize pokazale, da za to uporabo biološko neaktivni odpadki niso primerni, jih bodo odložili na deponijo. ŠPELA KURALT Foto: KATJUŠA IZJAVA TEDNA »v kolikor posluje proti lOO-odstotni izkoriščenosd razpoložljivih kapacitet, vemo pay da so dimenzionirane, kar se tiče MBO, kompostame in vseh teh objektov, ki morajo obdelati odpadke, preden jih po obdelavi lahko odložišy en del pa termično obdelaš, je možno zapolniti te kapacitete, kolikor bi bilo viška, ker to seveda vpliva tudi na nižjo ceno gospodarske jame službe za prebivalce teh 24 občin, ki so v projekt RCERO vključene.« Odgovor direktorja Simbia Marka Zidanška na vprašanje, ali bi družba Simbio pridobila veliko sredstev, če bi na RCERO odlagale odl^adke občine, ki niso vključene vanj. Očitno Zidanšek obvlada podredja ... m tt 91 • 18. november 2006 NOVI TEDNIK BjtOGODKI Špekulanti čakajo še na ■ v cenejše nepremičnine Cene nepremičnin poleti znova navzgor - Nepremičnine že za tisoč evrov za kvadratni meter Gospodarska kriza pečat puiča tudi pri tistem tržnem segmentu, pri katerem naj bi se pred leü v Ameriki tudi začela - pri nepremičninah. Imune na tržno dogajanje niso niti celjske nepremičnine, saj seje njihova cena $ 1.300 ali celo več evrov za kvadratni meter spustila na ponižnih 1000 evrov za kvadratni meter, l^hko gredo cene Še nižje? Prodaja nepremičnin se je poleti skorajda povsem ustavila, zadnja dva meseca pa se tu in tam znova kdo odloča za nakup. »Število transakcij sicer niti približno ni takSno kot je bilo lani,« dodaja direktor celjskega nepremičninskega podjetja Kapitol Nepremičnine Janko Parfant, »vendar lahko to rečem le za stanovanja. Prodaja poslovnih nepremičnin se je skorajda povsem ustavila. Situacija je precej slabša predvsem za investitorje, ki so gradili na lokacijah, ki niso nič posebnega, in povrh vsega še nepremičnine. ki glede kvalitete niso nič izstopajočega.« Da bi se lastniki zaradi tega, da so trenutno njihove nepremičnine iz dneva v dan manj vredne, m no žične je odločali za prodajo, Parfant ne opaža. »Še posebej pri tistih, ki so nepremičnino ku- pili za lastno uporabo ne. Sploh smo Slovenci pretežno vsi lastniki in ne najemniki stanovanj, zato se trg ne bo tako drastično spremerul. So pa res nekateri nepremičnine kupovali za naložbe. nekatere od teh, sploh tiste, ki so bile kupljene nepremišljeno, so izgubile na vrednosti. A v primerjavi z drugimi vrstami naložb se mi zdi, da so nepremičnine še vedno dobra naložba, ker so lastniki teh vseeno izgubili manj kot ostali, ki so viaga-U v nekatere bolj rizične posle.« Bodo cene še padale? Razlogov, da je transakcij pri nepremičninah manj, je več. »Nekateri ne morejo dobiti kredita. Še lani so lahko tudi tisti, ki so imeli slabe plače» z dobrimi poroki dobivali kredite v celotni vrednosti nepremičnine. Spet drugi čakajo, da bodo cene še padle. Vsi pričakujejo, da bodo nepremičnine drugo leto še cenejše. Ali bodo res, je vprašanje. Morda bodo letos zaradi manjšega povpraševanja cene še pada- »Na krizo gledam malce đrugače,<« pravi Partant. »Če so se cene nepremičnin v Celju izravnale, da se zdaj že dobijo za tisoč evrov za kvadratni meter, to ni nujno slabo. Vrednost nepremičnine se meri vevrih na kvadratni meter, realna vrednost pa je. koliko svojih plač moraš dati, da lahko kupiš nepremičnino. Zato je kriza, sploh pri mladih dni£nah, kvečjemu ugodnost in ne slabost.« le, ampak drugo leto pričakujem nekaj povsem drugega. Ce gradbinci zaradi krize (zaradi katere ne dobijo kreditov, op. p.) ne bodo toliko gradili, bo drugo leto manj novogradenj. Zopet bomo priča pomanjkanju nepremičnin, kar pomeni, da bodo obstoječe znova pridobivale na ceni. Pričakujem tudi, da se bo davek na dodano vrednost, ki velja za stanovanja, spremenil. Evropska unija nam ne bo več podaljšala znižane stopnje davka in bo verjetno do leta 2010 vrednost tega davka povišala. Torej, moja ocena je, da se bodo cene nepremičnin od poletja naprej kvečjemu znova višale.« ROZMARl PETEK Foto: SHERPA Vozili se bomo ceneje Cene naftnih derivatov so spet nižje. 95-oktan$ki bencin je cenejši za 5,9 centa na liter in stane 0,877 evra, 98-oktaD-ski pa je cenejši za 5,6 centa na liter in stane 0»899 evra. Dizelsko gorivo je cenejše za 2,1 centa na liter in stane 0,976 evra, enako se je pocenQo kurilno olje in liter stane 0,643 evra. 40 let teritorialne obrambe Letos mineva 40 let od ustanovitve teritorialne obrambe. Ob tej priložnosti pripravlja Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ceije proslavo» ki bo v četrtek ob 18. uri v Narodnem domu v Celju. Nastopil bo orkester Slovenske vojske. Proslavo pripravljajo prav na dan, ko je bila ieta 1968 ustanovljena teritorialna obramba. Pred dvorano v Narodnem domu bo postavijena tudi razstava o zgodovini teritorialne obrambe, ki so jo pripravili z muzejem vojaške zgodome in uredništvom Obramba, ki prav tako praznuje 40-letnico. Razstava je vseslovenska, celjski terito* riaid pa se bodo lahko našli na štirih panojih. Kot je^oja-snil zadnji poveljnik teritorialne obrambe v Zahodnošta-jerski pokrajini mag. Viktor Krajne, pripravljajo aprila prihodnje leto v Muzeju novejše zgodovine Celje razstavo o teritorialni obrambi le z našega območja. Sicer bo imela na proslavi v četrtek ^vno besedo glast^, saj bo osrednji del proslave koncert orkestra Slovenske vojske. Vsak ude-ležmec proslave bo prejet tudi spominsko značko, ki so jo oblikovali kot pol zvezde in pol slovenskega grba. To ponazarja, kako je teritorialna obramba prešla v Slovensko vojsko. Vstop na proslavo bo prost- ŠK Kili ^ J Kasaze 34 Petrovće PRODANO Zazidljivo stavbno 2»mljlačo (industrijska gradnja) Lokacija: Uboje (cca 5 km do avtoceste) Veliko^: cca 76.000m2 (venem kosu) Informacije: 135 let in štiri zvezdice Hotel Evropa v Celju je v petek praznoval 13S let. Je najstarejši hotel v Celju in po nekaterih podatkih tudi drugi najstarejši hotel v Slo* venijl. Prav v petek pa je Ho-tel Ewopa dobil de eno zvezdico Id se tako ponaša s štirimi. Pred nekaj tedni so v hotelu končali obnovitvena dela. Obnova je stala 1,7 milijona evrov, od lega so 680 tisoč evrov dobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in od države. Po novem je v hotelu 46 moderno opremljenih in obnovljenih sob, od lega je 18 nadstandardnih in predsedniški apartma. Ta se razprostira na kar 140 kvadratnih metrih in je opremljen z najmodernejšo multimedijsko opremo. Mimogrede, najem apartmaja za eno noč stane 350 evrov. Prve goste so v obnovljene sobe sprejeli že v septembru, ko so bile kapacitete skoraj polno zasedene. Kot je pojasnil menedžer hotela Zoran Podkoritnlk, je zanimanja zelo veliko, predvsem za nad-standardne sobe in rudi predsedniški apartma. Tako je hotel do konca leta že razprodan. Veliko gostov bo zagotovo pritegnil tudi obnovljen srednjeveški stolp iz 14. stoletja. V njem so uredili pro- stor za protokolarne sprejeme, poslovna kosila in večerje, možno pa ga je tudi najed za zasebne zabave. Prav nad tem prostorom je prej omenjeni predsedniški apartma, ki leži torej v zgornjem delu srednjeveškega stolpa. Čeprav je Hotel Evropa predvsem poslovni hotel in prihajajo večinoma tuji gostje, si v hotelu želijo, da bi se v Evropi ponovno srečevale Celjanke in Celjani. Kot pravi Podkoritnik, si namreč želijo, da bi bil hotel dostopen vsem. Prav zato bodo obudili tudi kavarniške večere. Prva dva sta bila že v četrtek in petek, ki so ju obarvali 135- A. / V f PredsddntŠid apartma prerrovljenags Hotela Evropa - it.91-t8.iiovoinb0r2OO8 letnici primemo. V hotelu so z otroškim kotičkom poskrbeli tudi za otroke, Podkoritnik pa napoveduje, da bodo za otroke pripravili tudi prihod Božička in podobno. Podkoritnik pravi, da so Štiri zvezdice velika obveza, kar pa ne pomeni, da bodo cene odletele v nebo. Eden od pogojev za pridobitev pete zvezdice je, da ima hotel bazen, ivlorda bo prav to tisto, kar bo nastalo v petem nadstropju, ki še ni obnovljeno. Vendar so to zgolj ugibanja, saj Podkoritnik načrtov zaen^at ni želel izdati. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA m a- GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Gradili manj, zaslužili več Lani gradbeniki zaslužili slabe tri milijarde evrov Vrednost opravljenih del leto VrHh»oft(«mnl«vrDv) 1998 ...................................... 0,92 1999 ........................................1,14 200 0....................................... 1,26 2001 ....................................... 1,30 200 2....................................... 1,43 200 3....................................... 1,60 200 4....................................... 1,86 200 5....................................... 1,99 200 6.......................................2,43 2007.......................................2,94 VrSlitBlünmdnS Zlati časi slovenskih gradbincev so (vsaj zaes-krat) mimo. Od leta 2004 se je vrednost opravljenih gradbenih del z 1>8 milijarde evrov dvigniia oa 2,9 milijarde evrov v Jetu 2007, čeprav so v primerjavi z enakim letom zgradili 150 stavb manj. Iz tabele je razvidno, da je gradbena panoga zadnja leta skokovito povečevala svoje prihodke. Po podatkih statističnega urada je vrednost gradbenih del leta 1998 znašala slabo milijardo evrov. To leto so gradbinci zgradili malo manj kot 22 tisoč stano-vanj. Leta 2005 so že skoraj prebili magični dve milijardi evrov, lani pa jemalo manj- kalo» da bi dosegli novo mejo - tri milijarde evrov. Pri tem so na primer lani zgradili slabih tri tisoč stanovanj več, skupno število zgrajenih stavb pa je celo iz leta v leto padalo - leia 2001 so zgradili osem tisoč stavb, lani le 5.933. Visoko rast so gradbinci dosegali tudi s pomočjo tuje delovne sile. Še posebej letos, ko so na celjskem zavodu za zaposlovanje izdali 4.500 dovoljenj za zaposli-tev in 1.320 dovoljenj za sezonska dela v gradbeništvu. »To je veliko večja Številka kot lani. Zaenkrat upada vlog za delovna dovoljenja še nismo zaznali. Prič^ujemo pa, da se bo število vlog. glede na razmere v gradbeništvu, enote zavoda za zaposlova-precej zmanjšalo,« je ob tem nje Karmen LeskoŠek. dodala direktorica celjske RP, foto: SHERPA Engrotuš z dobavitelji na nož Iz EngrotuŠa so sporočili, da so zavrnili zahtevo do* baviteljev po dvigu cen živilskih izdelkov. V zadnjih treh mesecih niso potrdili podražitve več kot 700 izdelkov različnih blagovnih skupin. Zaradi neupravičenih višjih cen so zavrnili nove cenike sedmim dobaviteljem: Klasju, Koroškim pekarnam, Mlinotestu, Pekarni Boč, Pekarni Srček, Ptujskim pekarnam in 2itu. Peki namreč niso znali pojasniti razloga za dvig cen, kljub temu, da na primer ceni pšenice in nafte na svetovnem trgu v zadnjem obdobju padata, so pojasnili v Tušu. Za naš časopis so v Klasju pred kratkim pojasnili, da so se pekom bolj kot r^ne osnovna surovine, torej pšenice, dvignili vsi ostali stroški, od energije do embalaže. Zaradi zavrnitve novih cenikov je verjetno, da določenih izdelkov na policah T\iševih trgovin ne bo, poskrbeli pa bodo za druge primerljive izdelke. Koliko se posamezne trgovske družbe resnično držijo svojih motov in obljub o najnižjih cenah, pa lahko po novem sami preverite na spletni strani RTV Slovenija, če kliknete ikono potrošniški portal. RP, US Prodaja Mercatorja šele marca Potem ko sta vodstvi družb Skupina Pivovarna Laško in Infond Holding objavili namero za prodajo 48-odstot-nega deleža v podjetju Mercator, sta pred kratkim pojasnili, da bo javni razpis zaključen šele marca 2009. Čeprav je pni mož Pivovarne Laško ob objavi namere o prodaji zatrdil, da bo razpis »zunaj« v tednu dni, bo do-kumentacija pripravljena konec meseca. Medtem, sporočajo iz Pivovarne Laško, se je oglasilo kar nekaj zainteresiranih kupcev - v glavnem mednarodnih podjetij trgovinske dejavnosti. Vodstvo družbe Pivovarna Laško še z nobenim potencialno zainteresiranim kupcem ni opravilo vsebinskih pogovorov. Strokovne službe namreč v teh dneh intenzivno pripravljajo dokumentacijo za javni razpis, ki bo zajemala vse ključne informacije o poslovnih deležih podjetja, njegovem poslovanju in ^avne kriterije za izbiro najboljšega ponudnika. Ta dokumentacija naj bi bila zbrana in pripravljena še v tem mesecu. Po javni objavi razpisa bosta vodstvi Pivovarne Laško in Infond Holdinga neposredno obvestili tiste, ki so v teh dneh izrazili interes za nakup deležev. O javnem razpisu nameravata posebej obvestiti tudi tiste potencialne kupce, ki bi lahko bili kakovosten strateški partner družbe Mercator, a pred javno objavo razpisa sami Še ne bodo izrazili interesa. Kdo bi to lahko biJ, niso izdali. RP - i«.91*f8.iioveinbM'2008 - Padec pod 5.000 indeksnih točk Delnice na Ljubljanski borzi so se po nekajdnevni ev-foriji v začetku meseca spet vrnile na stare tirnice. Slabe novice iz domaČega gospodarstva, nizka likvidnost in pomanjkanje tujih investitorjev so glavni vzroki za apatično stanje. Resne težave s servisiranjem dolgov nekaterih domačih borznih družb in napovedana odpuščanja se odražajo tudi na borzi. Ta pesimizem je pripomo* gel k padcu indeksa SBI 20 pod 5.000 indeksnih točk na vrednost 4.825 indeksnih točk, kar pomeni 4.Sl-odstol-nl tedenski padec. PAEGLED TEC AJEVV OBDOBJU MED 10.11.200B in 14.11.2008 Oznaka Ime Enotni tsiaj PromstvtEUR acG Cinkarna Celje 90.00 37,50 ^.26 CHG Cdtis 74.00 75,50 O.DQ 6RVG Gorenle 1ß,09 333.21 PItA Pivovarna lalko 48.57 231.92 •9.57 JTKS Jmeks 50.00 6,50 -1150 Etol 174.90 175.20 1.10 Letošnje že 58-odstotno znižanje vrednosti indeksa SBI 20 je tudi pripomoglo k občutnemu znižanju vrednotenja indeksa SBI 20, saj se domači indeks uvršča med svetovne indekse z največjim letnim znižanjem vrednotenja glede na kazalec P/E. Zmagovalec v tej »kategoriji« je bolgarski borzni indeks, ki je letos izgubil 79 odstotkov vrednosti, medtem ko se je njegovo vrednotenje s kazalcem P/E znižalo z48,46 na 5.23. Na 12. mesto na lestvici znižanja vrednotenja se uvršča indeks SBI 20, katerega vrednotenje se je letos znižalo s 24,27 na 10,59. To priča, da se je občutna precenjenost indeksa SBI 20 iz začetka leta spet vrnila na nivoje, kjer vrednotenja domačih družb postajajo znova zanimiva za dolgoročne nakupe. INDEKSI MED 10.11.200B in 7.14.2D08 Indeks ZBänßtBüi Xspr. SB120 4^825.73 ^ 4,97 V preteklem tednu je novomeška Krka objavila poslovne rezultate za tretje Četrtletje. Skupina Krka je v prvih devetih mesecih ustvarila 687,9 milijona evrov prihodkov, kar je 21 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. In 111,2 milijona evrov Čistega dobička, kar je 13 odstotkov več kot lani. Kljub objavi rezultatov v skladu s pričakovanji, pa so delnice Krke beležile padec v višini 2,7 odstotka, cena delnice pa se je zaustavila pri 64,46 evra. Med družbami, ki so beležile več kot ll-odstotni padec, so bile Aerodrom Ljubljana, Luka Koper in Intereuropa. Na drugi strani je kranjska Sava osamljena beležila pozitiven donos. saj je pridobila 3,8 odstotka in zaključila trgovanje pri 273 evrih za delnico, V zadnjih dneh je Sod objavil novico, da bo sklad primoran prodati 10-odstotni delež Telekoma Slovenije za namene ohranitve likvidnosti. Čas prodaje ter trenutna cena na borzi sta dokaj neugodna za prodajo, zato bo uspešnost te aktivnosti vprašljiva. Poleg tega je lO-od-stotni delež družbe dokaj nezanimiv za strateške vlagatelje, saj se večina tujih telekomunikacijskih družb trenutno sooča s težavami. Vsekakor lahko Sodu zaželimo veliko sreče pri iskanju potencialnih kupcev in upamo, da bo prodajna cena Teiekoma primerna tudi z vidika davkoplačevalcev, ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILfRlKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Kili d.0.0, ^ J KüS£ize34 ^^^^ Petrovce PRODANO Voć poslovnih prostorov |prolcvo4fi>|a, skladlićo) na lokse^l tovarne Informacije: od 7. do 15. ure NOVI TEDNIK IH KRAJEV Socialna stanovanja za krizne čase V Latkovi vasi v Prebol-du se končuje gradnja treh stanovaDjskib objektov. V njih bo 93 stanovanj, ki naj bi jih namesto junija dokončali že februarja 2009. Stanovanja bodo namenjena za prodajo na trgu. Potrebo po neprofitnih stanovanjih so v občini doslej uspešno zapolniti s pomočjo izpraznjenih stanovanj, za!o bosta v prihodnje na voljo le dve neprofitni stanovanji v novozgrajeni občinski stavbi, Še pred leti bi bili dve občinski stanovanji veliko premalo glede na povpraševanje po neprofitnih stanovanjih. Toda občani so po brezposelnosti, ki jil^ je na tem območju pred leti močno prizadela/pridobili delo in s tem kreditno sposobnost, se odločali za nova stanovanja in celo za gradnjo hiš. Zapo- V btiiovi vasi v Preboldu bodo prsdčasno končali gradnjo 93 neprofitnih stsnmnj. sienost se je povečala in stopnja brezposelnosti v občini je najnižja v zadnjih desetih letih. Napovedi za prihodnje niso obetavne, saj globalna gospodarska kriza najeda tudi promet z nepremičninami v občini, kar se bo med drugim močno poznalo v občinskem proračunu za prihodnje kto. Zaradi nestabilne situacije ima- jo v Preboldu na voljo zemljišče, na katerem naj bi s pomočjo republiškega stanovanjskega sklada zraslo Še nekaj socialnih stanovanj. MJ, foto: KATJUSA Kozjanska samopomoč Pri Območnem združenju Rdečega križa Šmarje pri Jelšah je začela prejšnji teden delovati prva skupina starejših občanov za samopomoč. To je skupina občank, starejših od 65 iet, v občini Kozje, ki se bo srečevala vsaka dva tedna. Članice prve skupine se bodo pogovarjale, izmenjevale mnenja o različnih temah, obiskovale predstave, odhajale na izlete in podobno. Voditeljici skupine za samo- pomoč v Kozjem, Anica SimuniČ in Silva Berk Bevc, sta se za opravljanje naloge usposabljali več kot leto dni, v območnem Rdečem križu pa napovedujejo, da bo kmalu začela delovati še podobna skupina v krajevni skupnosti Sveti Štefan. Naloga skupin za samopomoč je ustvarjanje kakovostnejšega življenja starejših, manj osamljenosti in socialnih stisk ter medgeneracijsko povezovanje. BJ Sadike iz Mirosana za tujce Patar Stmisnik inAvnr Nuredini pri priprevi sadik jaUan za am Po končanem obiranju jabolk na plantažah Sadjarstva Mirosan se Intenzivno delo nadaljuje v drevesnicah. Po besedah tehničnega direktorja Vlada Korberja so v teh dneh pripravili kompletno ponudbo sadnih sadik za ijubitelje tako v domači prodajalni v Kasazah kot tudi pri vseh poslovnih partnerjih po Sloveniji. Hidi za letošnjo sezono sajenja, ki se je ^ začela. so pripravili pestro ponudbo več kot 150 različnih sort sadnega drevja in grmičevja. Posebnost v letošnji ponudbi sta novosti, brusnica In aslmina. Prav tako so začeli tudi že izkopavati sadike za profesionalne sadjarje. Sicer bodo letos pridelal I skupno približno 250 tisoč sadnih sadik, od'katerih jih bodo približno petino izvozili v Belgijo, Italijo, Francijo in Avstrijo. Kot sadna vrsta pre-vladujejo seveda jablane, med njimi pa najnovejši tipi sort, kot so gala» fuji in granny smith, od starejših pa zlasti zlati delišes in ponovno idared. TT iiiiiiifw.novileilnil[.coii) Nepravilnosti v radeški komunali Polletno poročilo Nadzornega odbora Občine Radeče (NO), ki so ga na zadnji seji poslušali svetniki, za tamkajšnje komunalno podjetje ni nIČ kaj optimistično. NO )e namreč pri rednem nadzoru ugotovil kar nekaj nepravilnosti pri poslovanju radeške komunale. Nadzor je pokazal, da je delodajalec enemu od delavcev dal redno odpoved iz poslovnih razlogov, pri čemer mu ni ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, s čimer je krSil Zakon o delovnih razmerjih in mu s tem neupravičeno izplačal odpravnino v višini 12.300 evrov. Direktorju komunale NO očita tudi neracionalno poslovanje, saj je po nepotrebnem naročil revizijo o računovodskih izkazih. Revizorska hiša je ugotovila vrsto nepravilnosti, komunali pa za revizijo zaračunala 4.500 evrov. Kot ugotavlja NO, je direktor »odgovoren za pravočasno Izdelavo ter pravilnost računovodskih izkazov in poslovnih poročil In je zato naročanje zunanjih storitev za izražanje mnenj neracionalno poslovno dejanje, ki je negativno vplivalo na končni poslovni izid podjetja«. NO je še ugotovil, da ra-deška komunala posluje z visokimi stopnjami poslovnega tveganja, saj nima sprejetih ključnih strateških dokumentov. »To ne zagotavlja podlage za kakovostno poslovno odločanje in dolgoročno uspešnost podjetja,« menijo v NO, kjer so glede na ugotovljene nepravilnosti izdali mnenje s pridržkom, občina pa se je obvezala» da bo ukrepala po svojih pristojnostih. Ob komunali je NO pod drobnogled vzel tudi zasedbo delovruh mest na Občini Radeče in zaračunavanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Nepravilnosti ali pomanjkljivosti pri teh dveh nadzorih ni ugotovil, BA Prihaja »najboljši sosedcc v Laškem naj bi predvidoma do sredine naslednjega leta Mercator gradil nov trgovski center. Novi center bo prva vidnejša konkurenca Tuše vim ti^ovinam, ki so sicer trenutno edini tovrstni ponudnik v laški občini. Medtem ko je Mercator pred Časom že odkupil zemljišče» kjer je bil Distribucijski center Pivovarne Laško, ki zdaj deluje v Celju, odprtje trgovskega centra napoveduje že sredi prihodnjega leta. Obsegal naj bi malo več kot 4.300 kvadratnih metrov, poleg supermarketa Mercator v objektu načrtuje še odprtje Športne prodajalne in najemniških lokalov ter pisarn za oddajo v najem. V kleti in ob objektu naj bi zgradili tudi približno 160 parkirišč. Za nakup zemljišča ter izgradnjo bo Mercator skupno odštel 9,3 milijona evrov. V novem trgovskem centru bo delo dobilo 50 ljudi. PM. foto: KATJUŠA Plače udarile starše in nebogljene Prebod na nov plačni sistem zaposlenih v javnem sek-lorju je občutno zvišal stroške plač. Primer tega sta Vrtec Polzela in socialnovarstvena storitev pomoč družini na domu Doma Nine Pokom Grmovje. Posledice bodo močno udarile po žepu starše in uporabnike storitve. Cene v vrtcu se bodo prihodnji mesec dvignile za dobrih pet odstotkov in v zavodu za dobre Štiri odstotke. Z dvigom cen naj bi se polzelski vrtec po devetih mesecih končno izkopd iz rdečih številk. 31 tisoč evrov pridelane izgube polzelskega vrtca je signal, da |e bilo cene za programe prvega in drugega starostnega obdobja treba nemudoma dvigniti. Plače zaposlenih predstavljajo kar 80 odstotkov vseh stroškov, prav tako so močno narasli stroški živil in materiala ter storitev. »Od lanskega julija smo ceno povečevali dvakrat, prvič le za odstotek in drugič za odstotek in pol, in se vedli skrajno racionalno,« pojasnjuje ravnateljica Valerija Pukl. Izguba, ki je do konca leta najverjetneje ne bodo mogli popolnoma po-kriti> bi lahko bila dosti večja. »Veliko si pomagamo s kadri šole in na ta način blažimo situacijo.« Starši otrok v oddelku prvega starostnega obdobja bodo odslej namesto 398 plačali 420 evrov in bodo za otro- - it.91-ia.nowMibw2008 - ke v oddelku drugega starostnega obdobja namesto 322 plačali 20 evrov višjo ceno. Polzelski vrtec je polno zaseden z 201 otrokom. Stroški plač zaposlenih pa niso udarili le staršev otrok, temveč tudi uporabnike socialno varstvene storitve pomoč družini na domu. Število teh je v zadnjih mesecih na Polzeli naraslo na deset in bodo za uro storitve plačali 7,18 evra. Polna cena storitve znaša 16,34 evia, od tega krije občina subvencijo v višini 50 odstotkov» kar zna§a 8,17 evra. MJ m IZ MOŠIH KRAJEV HOVI TEDNIK S stroji nad strugo Dobrnice Ob potoku Dobrni ca že lep čas bmijo stroji. Po lanskem septembrskem neurju in poplavah je namreč ARSO na območju porečja Savinje pripravil program sanacijskih de], v katerega so v letošnjem letu med drugimi vključili tudi sanacijo vodotoka Dobmica na območju vojniike in dobmske občine. Delavci Nivoja tako odpravi jajo poškodbe brežin, čistijo korito potoka ter odstranjujejo naplavine in poškodovano grmičevje ob strugi. Z deli, ki bodo predvidoma zaključena še v tem mesecu, se bo Lzbolj šaia pretočnost vodotoka» poplavne varnosti pa s tovrstnimi ukrepi nebo mogoče zagotoviti. Država bo morala za dela na vodotoku Dobrnica odšteti približno 300 tisoč evrov. BA, foto: GrupA Znani Slovenci za invalide v Žalcu Medobčinsko dniStvo invalidov ŽaJec je pred 3. decembrom, svetovnim dne-vom invalidov, pripravilo tradicionalni dobrodelni koncert. Zbrana sredstva bodo namenili invalidom za nakup pripomočkov in bolnim ter težjim invalidom. Povsem polna dvorana obiskovalcev je dve uri uživala v pecju in glasbi letošnjega Ježkovega nagrajenca Adi ja Smolarja, v novi zasedbi je prvič zapela vokalna skupina Cantemus, sodelovali pa so tudi Damjana Goiaväek, ansambli Čar, Zapeljivke In Zreška pomlad, JoSkova banda» Alenka Lesjak ter Viki AšiČ in Andrej Bremec. Nastopajočim in obiskovalcem se je zahvalil predsednik Janez Meglič in povedal, da bodo 3.500 evrov s koncerta v Zadovoljni, da so ponovno s petjem pomagali pri dobrodalnl prireditvi (z leve): Adi Smolam Čarli Novak, decembru razdelili med čla-AlankaUsjakinDamjanaGolavsek. ne invalide. IV Petrovčani Petrovčanom v Kulturnem društvu Petrovče delujejo tri pevske sek> cije, ki se na pobudo Jasne S. Meško predstavljajo na skupnem koncertu, namenjenem vsem krajanom. Koncert Petrovčani Petrovčanom je postal sinonim za zbore, ki skupaj xapojejo domačinom. Najprej moški pevski zbor, potem Vokalna skupina Candela, nazadnje še MePZ A Cappella. Gostje so bili Petrovški vandrovčki, ki sicer ne sodijo pod okrilje KUD Petrovče, Pevci so s skupno pesmijo, ki so jo zapeli na koncu, obljubili, da se bodo na oder vrnili drugo leto. TT /ETROVCKMI 9% 9 m.___^ -^iđ'l t Mollu pavsfcl zbor Pdlitivča, ki ga vodi Metka Beve Dergan. m Podražitev velika, a nujna Cena takse na onesnaževanje voda bo v občini Vojnik dražja kar za 70 odstotkov. Podjetje Vodovod Kanalizacija je sicer predlagalo lODn^dstotno podražitev, kar pa se je občinskemu odboru za okolje in komunalo zdelo preveč, zato so svetnikom predlagali povišanje cene za 70 odstotkov. VojniŠkim svetnikom se je tudi ta odstotek zdel previsok, a glede na to. da se cena cakse na onesnaževanje voda v Vojniku ni povišala že vse od leta 2003, so predlagano podražitev na seji občinskega sveta minuli teden potrdili, Nova cena takse tako znaša 29 centov za kubični meter vode. S tolikšnim dvigom cen so se svetniki nenazadnje strinjali tudi zato, ker občina pridobljeni denar iz tega naslova namensko porablja za prepotrebne naložbe na področju kanalizacije in vodovodnega omrežja. Občina iz tega naslova letno dobi okoli 130 tisoč evrov. BA Podnebje in zdravje DniStvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije pripravlja 11. nacionalno konferenco Vpliv podnebnih sprememb na zdravje in okolje, ki bo v Četrtek ob 9. uri na I. Osnovni šoli Žalec. Stanje in ogroženost planeta zaradi Čbvekovih posegov v naravo in način življenja ni vzpodbudno. Zadnji čas je, da naredimo nekaj zase, za skupno dobro in ohranjanje planeta» kakovost življenja in zdravja, pravijo v društvu. Povabili so strokovnjake z različnih področij, med njimi Natašo Goi^k Mencin, vodjo informacijske pisarne EU za Slovenijo, Tanjo Cegnar iz Agencije RS za okolje. Ivana Eižena tz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ^Uko CrepinSek z Biotehniške la-kuhete... Prisluhnejo jim lahko vsi, ki jih ta tematika zanima. Po pločniku iz Konjic v Zreče v Zrečah sta v petek konjiški župan Miran Gorinšek In direktor Direkcije RS za ceste Gregor Picko slavnostno predala v uporabo novozgrajen pločnik na odseku regionalne ceste Slovenske Konjice-Stranice. Denar za naložbo, vredno 238 tisoč evrov, je v celoti zagotovila direkcija za ceste. Pred začetkom gradnje pločnika je Občina Slovenske Konjice na tem območju uredila kanalizacijo za fekalne in meteorne vode. Pločnik, dolg 556 metrov in širok 1»6 metra, ter ureditev javne razsvetljave in odvodnjavanja so zaupali podjetju Gradnje Žveplan iz Celja. Delati so začeli julija letos, pri čemer naj bi končali v začetku novembra. Pločnik je zdaj zgrajen vse od Slovenskih Konjic do križišča pri Ulipiju in naprej do Zreč- Zagotavlja večjo varnost v prometu predvsem pešcev in kolesarjev. MBP Milijon za Iconjeniški center Kot smo že poročali, je ministrstvo za Šolstvo in Šport na razpisu za sofinanciranje športno-rekreacijsko-turi-stične infrastrukture dodelilo milijon evrov tudi Mestni občini Celje za konjeniški center. Tega v Medlogu gradi celjski podjetnik Hugo Bosio. Hugo Bosio pravi, da bo denar zelo pripomogel k dokončanju centra: »S tem denagem bi lahko dokončali še zunanje maneže, zunanje jahališče, tribune, prostor za jahanje v letnem Času na odprtem, omogočil bi oi^anizacijo večjih prireditev in predvsem šole jahanja za najmlajše in tudi tiste, ki že dlje časa jahajo.« Bosio še dodaja, da bodo projekt predvidoma končali čez tri leta, vendar bo veČina del dokončanih že prihodhje leto. tako da bodo rezultati tega milijona evrov vidni že konec leta 2009. Sicer pa uradno odprtje centra načrtujejo že čez slaba dva meseca, v januarju. ŠK EPSON STYLUS DX 4400 • barvni tiskalnik, čitalnik in kopirni aparat • hiirost liska/\)a 25 scr/čb/rain - ločena vodoodpoma ćmila po 9,99 EUR FTNOMEHANIKA [>rB|ica Dobrajc s.p. Ns okopih 2c. 3000 Celi«. TeJ.: 03/492 61 20 E-maiL rmomehuiikLdobr^cSsMl.nel KHi d.o.o. Kasaze 34 Petfovče OPDANO V NAJEN več proizvodnih prostorov različne vetiko8ti za potrebe proizvodnje ali skladUčenja Informacl/e: it. 91 • 18. november 2008 NOVI TEDNIK IH KRAJEV Herojski fantje Na Pobrežjah so člani Društva letalcev Zgornje Savinjske doline odkrili spominsko ploščo v spomin na 6. november 1944, ko je na travniku v občini Reči-ca zasilno pristalo zavezniško letalo, angleški šti-rimotomi bombnßc Halifax. Slovesnosti so se udeležili številni piloti» saj je na Pobrežjah zdaj tudi uradno registrirano vzletišče za manjša letala. V času druge svetovne vojne je bilo pobreško polje pripravljeno za pristajanje, a menda naj bi samo enkrat zavezniško letalo naložilo tri težke ranjence. Potem na vzle tišču zaradi vrnitve Nemcev niso pristajali vse do zasilne-ga pristanih zavezniškega letala, ki je predtem odvrglo pomoč partizanski vojski. Sedem letalcev je bilo nepoškodovanih in so se vmiii v svojo bazo v južni Italiji. Zgornjesavinjski letalci so potem po svetu iskali stike in odkrivali material ter druge podatke in so v stiku z edinim še živečim angleškim pilotom, kj živi v Londonu. Kot je poudaril predsednik druš- Predsednik Oništva letalcev Zgornje Savinjske doline MIfbh Bele in letahka legenda, eden od ustanoviteljev dniStva Matevž Lenarčič, ki fe pred itirimi leti uni obkrožil svet tva Miran Bele> gre pri postavitvi spominske plošče za obujanje spomina na herojske fante, ^ so pomagali, da živimo v svobodi, in hkrati neke vrste zahvalo vsem zavezniškim letalcem. V Društvu letalcev Zgornje Savinjske doline, kjer deluje več sekcij, imajo kar precej načrtov. Imajo sekcije športnih in ultralahkih avio-nov, ki so pravi evropski hit, balonarjev in Jadralni padal- cev, najbolj aktivni pa so modelarji. Člani društva bi radi dogradili hangar, razmišljajo pa predvsem o uporabi vzletišča za turistične name- ne. US Pohodniki na poti do andraskih zidanic, kjer se je letos nabralo kar nekaj mladega vina. Četrtek ob 11.15 na Radiu Ce/Je radiocelje 100.) 4«Ki Zupnikovo vino Na pobudo Turističnega društva Polzela so v nedeljo pripravili pohod po an-draških zidanicah in blagoslov mladega vina. Približno sto pohodnikov se je zbralo na igrišču v Andražu, skupaj pa so nato krenili proti Lovčam, kjer so obiskali zidanice ter okušali domače dobrote in mlado vino. Osrednji dogodek je bil pri župnijski zidanici v Lovčah, kjer je domači župnik Janez Furman blagoslovil mošt. Zbrane je nagovorila predsednica TD Polzela Alenka Žnidar» ki je poudarila, daje sveti Martin iz mošta naredil dobro vino tudi v kleti andraške župnijske zidanice v Lovčah, ki je druga najstarejša na tem območju, zgrajena leta 1837. Zanjo skrbi Jože Aclin ob pomoči številnih župljanov. Najstarejša na tem območju je Grabenško-va zidanica iz leta 1812, O vinu kot hrani in pijači je govoril tajnik Društva savinjskih vinogradnikov Martin Smrekar, učenci POŠ Andraž in domači glasbeniki pa so poskrbeli za Martinu primerno razpoloženje. TT BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE A lit'* se^^v S VOI pNIK TOREIC1S.11. 1 I ČEniTEIC20.11. 9,00 Inštitut Vir, Vmnčeva 9, Celje _ Vzgoja, komuDikacija, odnosi lo k^ko živeti v okolju z drogo brezgiočne delavnice za sioie 10.00 MNZ Celje Hermanov brlog _ Ostižek pri Heniuou deiamice l0.50-n.30 in 16.50-17.30 MNZ Celje Hem^ov b^og_ Cevl|an Anton Mužič demimstraäjaobrti .18.00 Medobčinska sploSna knjižnica Žalec_ Sprehodi skozi vrtove v Spodnji Savinji dolini predstmntev knji^ UroSaGo-veka 19.30 CUsbena Sola Velenje Gledali^a kvartet Tartini koncert 9.00 Knjižnica Rogatec_ Računalnik ie okno v svet tudi v tretjem življeni* skem obdobju brezplačen r^o/ 10.00 in 12.00 Kulturni dom Slovenske Konjice_ Predstavitev e-knjige vsodekwmiaz Večerom založbo RasUca 10.00 MNZCeljeHermanov brlog_ Ostržek pri Hermanu delmmke 10.00 Knjižnica Pri Mišku tojižku_ Čajanka z Miro Zelinka prireditev ob dr\£vu slovenskih spletnih hijižruc 10.30-11.50 in 16.30-17.30 MNZCelje Hermanov _briog_ Krojač: Ftanjo Podbregar demonsrraaja obrti 19.30 Glasbena Sola Ftw 11.00 MNZ Celje Hermanov KonynA Koželjskega brtog Velenje Naredimo telovnik brez Godalni kvartet Tartini Šiv Anke koncert emološkad^avnka 20.00 Celjski doffl 17.00 Dom 11. slovenskega Visoka družba tabora Žalec kabaret Berlin Sneguljčica lulkovna predstava SREDAMI». It. 1 9.00 Knjižnica Rogžka Slatina Računalnik je okno vsvet tudi v tretjem življenjskem obdobju brezplačen tečaj 10.00 MNZ Celje Ustvarjalni atetje_ Spomin v fotografskem okvirju fotografska detaimica 16.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec Petpedi piesnadelamiax 17.00 Narodni dom Celje Imunska odpornost prediavanjeprizwmega kar-diologa dr. Janeza Thsiča 17.00 KnjižnicaPriMiSku Knjižku_ Bazilike: Zlati zaključek hakovnapredstoi/a 18.00 Knjižnica Mozirje_ Super mamica z napako z^dbe izknjižnkezavtori-CO /oyige Kmolino Vrtačnik 18.00 MüZQ Velenje_ Egipt in egiptomanija v Sloveniji predavanje in odprtje raz-sttwe IS.OO Knjižnica Rogatec_ Mehika potopisno predavanje s Sonjo Herič 19.00 Fakulteta za lo^stiko Celje Likovna skupina Pro tempore odprtje razstave 19.19 Knjižnica Velenje, Studijska čitalnica_ Simbiotski Človek praiapanjeozdjni/ju in Uteri življenja 20.00 Celjski dom_ Jamski človek nasmejane srede v Celjskem doma novitednik 17.00 in 19.30 Kulturni dom _Slovenske Konjice_ Ptičja gripa gledališka predstava 17.00 Knjižnica Vojnik_ S. pravljična ura pravljica z Bredo 17-00 Knjižnica W Miiku _Knjižku_ N^jhna možnost čajanka z Ido KreCa 18.00 Knjigama Antžka_ Fabula - prazni mnogo* boji vstoppvost ^8.00 I^sükova soba_ Besednica - Trubarjev album in razodetje predstavitev dveh novih knjig Dr Mihaela Glmxma 18.00 Knjižnica Roga^ Slatina Naravna mineralna voda Donat Mg predstoiAtev knjigß w;torjev A IjaM in Vladimira Čoha terzaČetekZ. bralneznač-ke za odrasle 19.00 Likovni salon Cdje Media Pokus: Željko Jerman pr&istavitev razstave 19.00 Knjižnica LaSko_ Moj tretji prostor prireditevob dnevu slovenskih splošnih knjižnic 19.00 Dom D. slovenskega tabora 2alec_ Siike so sanje Ux sanje so slike odprle razstave Mateje Logar 19.19 Knjižnica Velenje_ Srečanje b slovenskimi literarnimi ustvarjalci srečanje z Müanom Dekle-vo 20.00 Holel Paka, mala dvorana Petelinji zajtrk ciklusi let kina v Velenju vvww.novitednik.com 91 -18. november 2008 m 8 IZ üRiam KRAJEV NOVI TEDNIK Z vinom iz Rudekove gorce Mi2 pripovedovali zgodbe o skupini in svojili pesmih ter neizmerno zabavali Sobotni koncert priijub-Ijenih Mi2. ki so v okviru projekta Pripovedovalci zgodb nastopili v Celjskem mladinskem centru, je bil bolj kot koncert' dogodek. Člani skupine -Tone Kre-gar, Jernej Dirnbek • Di-mek. Egon Herman, Robert Novak in [gor Peter Orač -so razdirali ^e kot za stavo» občinstvo pa je izvedelo, kako je skupina sploh nastala. Kriva je bila seveda zloglasna Čnica, ki sta jo ustanovna člana Dimek in Robert Firer - Fiki »skovala« na »sin-tisajzerju« s šestimi ritmi In tipko »mute«. Potem pa v skupino zvabila Še ostale Člane. Prve, po Dimekovo, »na špri-cer, druge z obljubo, da se bodo kot skupina vsaj za nekaj časa rešili svojih žensk, če ne že redili, jih bodo pa lažje dobili - TonČi pa je prišel šele, ko smo začeli za koncerte kasirati ,..«0 ozadju pesmi smo sicer izvedeli bolj malo. Le Tone je bil konkreten z zgodbo o Samo tebe te imam, ko je razkril, da je bil tisti mali bar pravzaprav slovaški bordel, pianist pa ru bil Madžar, ampak Romun. »A na Romun se nič ne rima.« Vrhunec večera je biia, pričakovano. Oda gujdeku, v katero so Mi2 vpletli še kar neka; zgodbic, ob žalostnem Mi2 na odni Celjskega mladinskega centra. V ozadju« na sliki, gorca, kije mati večine inspiracij skupine. »guj deko vem« koncu pa tudi Serfezijevo Suze liju plave oči. Izvedeli smo tudi vse o sloviti Dimekovi gorci, ki je na sliki obvladovala sceno, premore pa. ob obveznem kavču, zlasti sode ruj-nega, ki je bil ob mnogih koncih tedna inspiracija za številne uspešnice, ki so tam nastale. Tudi zato so se Mi2 na tem koncertu predstavili kot (zelo uspešna) skupi- na za samopomoč. In potem smo izvedeli, kako so se po faksih razgubili (»Kakšnih 23 jih je bilo, a fax je vseeno cenejši kol ariel«), izvedeli, da je bil ta večer njihov tehnik omejen (a zgolj prostorsko), tn se dodobra nasmejali še ob paradi kletvic, ki jih je Tone med občinstvo poslal skozi pesem Dure Jakšiča Drina. Na kaj se rima Drina pa bržkone ni treba pojasnjevati. In Še en presežek - Mi2 so svoje občinstvo počastili ne le z zgodbami, z izbranim ko-lažem svojih uspešnic. Privlekli so tudi sto litrov vina iz Rudekove gorce, ki jo v čudoviti baladi z zadnjega albuma tako lepo opisuje Dimek. [n potem se je po dvorani, s krepkim sodelovanjem občinstva, razleglo: »Spet sn naredo (šubidubidu) konja iz sebe...« BS, foto: GrupA Študentje nocoj v belem Klub študentov občine Celje nocoj v Bowling baru Planeta Taš pripravlja tradicionalno brucovanje. Zapoved je tudi »dress code«, zaželeno je, da se brucovanja študentje udeležijo oblečeni v belo. Obiskovalci bodo lahko brezplačno igrali bowling Id biljard od 21. do 24. ure. Najbolj pogumni bodo svoje pevske sposobnosti preizkusili na karaokah in zapeli najljubšo pe sem. Posebna komisija bo zatem izbirala še naj bruca in brucko, ki bosta z zmagovalci karaok nagrajena z nagrado potovalne agencije za mlade. Za popestritev programa bosta poskrbeli plesni skupini iz Celja, ki bosta zaplesali v ritmih dobre glasbe. PM Vodnik do zdravja Gospodinjstva na Celjskem so v preteklem tednu prejela brezplačen Vodnik do zdravja, Id ga je v sodelovanju z več zdravstvenimi ustanovami izdala Fit medla. Priznani strokovnjaki na malo majij kot 150 straneh bralca seznanjajo s ključnimi zdravstvenimi težavami na Celjskem, svetujejo k^o zdravje ohraniti ter katere so poti za njegovo povrnitev. Nastanku vodnika so botrovali rezultati raziskav, da je zdravstveno stanje prebivalcev na Celjskem mnogo slabše od slovenskega povprečja. Kot pravi vodja uredniškega odbora Vodnika do zdravja prim. doc. Ivan Eržen» so v porastu predvsem bolezni srca in ožilja, določena rakasta obolenja in nekatere duševne bolezni. Prav zato je poslanstvo publikacije promocija zdravja ter zlasti nuđenje brezčasnih informacij o programih preventive, zdravega načina življenja in pa konkretne informacije o izvajalcih zdravstvenih storitev. MG vljenje brez Novega tednika je l»S sošolcem sva pri kemiji izdalala poseben avtomobilček na smodnik. Smola pe je hotela, da sva znjim skoraj poškodovala profesorja. Grdo naju ja prijel, poslat pred tablo in temeljito izprašal, kako sva to izvedla, tta koncu jo vsakemu napisal petico, la obljubiti sva morala, da v prihodnja ne bova ogrožala njegovega zdravja,« se prigod iz gimnadje • ob Častitljivi obletnici bo svet obkrožila tudi na postni znamki -spomi-nja znani farmacevt Boris Jagodič. (Foto: GK) Prof. dr. Ma^až Kmoel je izročil priznanja vsem nekdanjim ravnateljem I. gimnazije. Sprejeli so jih sorodniki. Edini še avoči nekdanji ravnatelj ja namreč Jože Župančič, ki jo gimnazijo vodil več kot tri dasatletja. PLUSI Dvorana Zlatorog se je kljub drugačni namembnosti spremenila v doicaj prijetno gostiteljico dogodka, na katerem so pričakovali kar tri tisoč ljudi. Glamuroznost so pričarali cvetlični aranžmaji« raznolikost časa pa kot kulisa domiselno simbolizir^ različni stoli. Pogostitev je bila vrhunska, vina izbrana. Strežba in delo dijakov pa vredna vse pohvale. Sama ideja medgeneradjskega druženja je bila izvrstna in vabilo na večer 200-letnjce marsikomu prijeten obet druženja ob častitljivi obletnici. Ravnatelj Anton Šepetavc se je ob petih ^utraj po izredno napornem dnevu in noči vrnil v dvorano po neko pozabljeno reč. Mimogrede je skupini dijakov, ki so bili zadolženi za čiščenje, pomagal odnesti nekaj miz. Pn deiu in zabavi, v dobrem in slabem - skupaj. Najmlajši gimnazijci, letošnji »fazani«, so podpisali slovesno prisego, da bodo leta 2058 organizirali obletnico, ki bo brez vseh organizacijskih spodrsljajev ter oh in sploh veiičastnejša od tokratne. Vojko Vidmar, baletnik: »Priznati moram, da sam nisem hodil na I. gimnazijo v Celju. Iz tega časa imam sam namreč vpisano eno posrečeno kombinacijo izobraževanja, in sicer strojništvo in balet (smeh). Je pa tole resnično velik dogodek in vesel bi bil, če bi imel priložnost biti dijak te šole.« Nastja KlemenČiČ Schmidt, visoka evropska uradnica: »Za to priložnost sem se vrnila iz Bruslja, Vedno se rada vračam, na obletnice še posebej. Gimnazijski spomini so pač nekaj nepozabnega. Dopoldne sem sodelovala tudi na delavrucah, tale večer pa je Čudovita priložnost, da spet srečam drage prijatelje,« Janek Musek, psiholog: »Ker sem v Celje prišel iz Maribora, sem tu opravil samo tri letnike. Bili pa so usodni. Tako za mojo nadaljnjo kariero, da sem se zapisal psihologiji, kot osdjno življenjsko srečo. V gimnazijskih Wopeh sem namreč našel svojo ženo. Ja, gimnazija res ni bila kar tako.« Ivan Moser, zdravnik: »Ko človek po dolgem Času pride v gimnazijo, je skoraj tako, kot bi se po dolgem času vrnil domov. Isti pogled skozi okno, isti ročaj na stopnicah ... V tistih časih smo bili dobri športniki, Brez prave opreme, v slabih pogojih, nikoli na škodo učenja, a vendar izvrstni.« Lila Prap, pisateljica in pesnica: »Gimnazijski čas imam v spominu kot enega najlepših v življenju. Resda se takrat zdi, da mora biti še kaj lepšega in boljšega. A kasneje v življenju se bolj ali manj z nostalgijo oziramo nazaj. Zato vsem sedanjim in bodočim gimnazijcem polagam na srce - uživajte v ^mnazijil In učite sel NikoU kasoeje v življenju se človek ne uči s tako lahkoto kot prav takrat.« ki ^ Uradni program, ki ga je prenašala tudi lokalna televd-zija, se je začel zelo obetavno, a je s preveč pogovori v občinstvu izgubil rdečo nit in na žalost tudi pozornost raztresene množice v dvorani. Medgeneracijsko druženje očitno zahteva nekoliko več prilagajanja, kot so organizatoiji predvidevali. In pravila bontona bi zahtevala, da se mlajši prilagodijo star^širo, zaradi česar ne bi bilo nič narobe, če bi ob drugačnem -bolj umirjenem in malce tišjem - izboru glasbe tudi malo zazehali. A na ta način bi imeli poleg Nudov priložnost opaziti še koga od »svojih« velikih sošolcev. Slednjim pa ne bi bilo treba ostali v preddverju, od koder je bilo samo še koiak do (pre)zgodnje vrnitve domov. Pošiljanje vabil na domače naslove se je izkazalo za misijo nemogoče. Zato so mnogi ostali brez pisnega vabila. Gospe, ki so se z leti poročile in odselile, je na primer res težko izslediti. Pa tudi maturanti izpred mnogih let izkušenj z iniemetom niso imeli prav veliko. Če vas je vabilo slučajno zgrešdo, imejte v mislih, da se je motiti Človeško in da je bilo spletno medijsko povabilo iskreno mišljeno za vse. iL 91 - 18. novembOT 2008 m Obramba gostov ni imela prav dosti lukenj. Dvorana Zlatorog ni več rokometna trdnjava Č«U Toneta Tislja ni zgolj doživela domači poraz pro-ti ekipi, ki sploh ni francoski prvak, temveč je ob tem dosegla neslavni rekord -Chambery je v Cetju zmagal višje od vseh ostaiib tekmecev v elitnem evropskem tek-movanju. Evropsko sezono pa so brez pripomb začeli ro-kometaši Gorenja, črnogor-ski Lovčen pač ni dorasel njihovi kvaliteti. Doslej so v Celju zmagovali zgolj lampioni> torej najboljši v pokalu prvakov ali ligi prvakov, Teka, Barcelona, Portland. Magdeburg. Ciudad Real in Kiel, (er tudi Veszprem, Jd je bil že finalist elitnega tekmovanja. Bar<;a )e s petimi goli razlike slavila tako v Golovcu kot Zlatorogu, Ciudad Keal v slednjem z enako razliko. Celje so sicer zmagoslavno zapuščala tudi moštva Gorenja, Pre-venta, Prul in Gold Cluba ... Vsi poskusi zaman Roko meta ši Celja Pivovarne Laško so poraz v 5. krogu doživeli pred manj kot tri tisoč gledalci, potem ko so odlično začeli tekmo in zgolom Gajrča, pa Peskova ter dvema Bedekoviča p o vedli s 4:0, Francozom pa omogočili zadetek Šele po šestih minutah. Za vse skupaj jebiJ najbolj zaslužen zelo razpoloženi vratar Beno Lapajne. Celje je še šestkrat vodilo s štirimi goli prednosti, a nikakor ni preskočilo psihološke prepreke, da bi povedlo za pet. Prezgodaj je moral brez razloga z Igrišča David Špiler, v zadnjih sedmih minutah prvega dela sta popustila tako napad kot obramba in Francozi so dobili polčas, ko se je razigral drugi vratar Robin. Še slabše pa je bilo po odmoru, varovanci Phillipa Gardenta so nenadoma pobegnili na varnih plus štiri, da bi, ko je prepozno vstopil na igrišče Mirsad Terzič, še poviševali prednost. Poteze Toneta Tislja so bile sicer dokaj logične, toda kot streli mimo tarče. Navijači niso popuščali, toda vse je bilo zaman. Celje je pogrešalo Mi-ladina Kodino, ki je žal poškodovan. »So boljši atletiu Trener Celja Tone Tiselj je pojasnil vzroke za poraz: »Čestitke gostom za zasluženi zmagi na obeh tekmah. Strinjam se, da smo odlično začeli. Zadnjih pet minut prvega polčasa je bilo odločilnih, ko smo se zlomili in storOi veliko število tehničnih napak v fazi napada. Zadnje štiri gole so Francozi dosegli iz hitrih protinapadov. Mi se ni- smo več uspeli pobrati. Obe tekmi sta se glede poteka rezultata odvijali podobno. Na prvi smo odlično igrali v napadu, tokrat smo bili neprimerno boljši v obrambi. Ce bi združili dobre lastnosti, bi nam bilo lažje, žal pa nam to ni uspelo.« Tiselj je še dodal: »Moje osebno mnenje je, da bi motorični testi pokazali, da so rokometaši Chamberyja veliko boljši atleti od mojih fantov ter da so glede telesne priprave močnejši od nas. To so izkoristili v finiših obeh obračunov.« Trener gostov Phillipe Gar-dent je po angleško dejal, da bo govoril francosko, prevajal pa je Jure Natek: »Za nas je bila tekma zelo pomembna zaradi točk, ki jih s seboj nosimo v glavni del lige prvakov, da bi tam morda postorili kaj več- Malo moštvom je uspelo zmagati v Celju, nam je, to je velik uspeh, kajti Celje je spoštovan evropski klub.« Potem je Jure Natek, $ šestimi goli drugi strelec gostov, ki je s svo-jim odhodom iz Zlatoroga povzročil največ preglavic, podal svoje mnenje: »Vedno se je lepo vračati domov. Žal mi je le, da ni bilo v dvorani več ljudi, da bi bilo vzdušje bolj vroče, Čeprav je bilo že tako prijetno. Vsekakor je lepo zmagati doma. V evropskem pomenu smo manjši klub od Celja, zato smo dosegli super uspeh.« Miha GorenŠek se je zgledno boril in dosegel en gol: »Obljubljali smo borbo in jo prikazali v prvi tretjini tekme. Sledile so črne minute, ko smo napade prehitro zaključevali. Tedaj smo bili premalo zbrani in ponudili nasprotnikom, da so nas s polkontrami dotolkli. V nadaljevanju smo se taidüi za priključek, a nam Mirsad Tvzić je vlil nekaj upanja, pa vendar je priložnost dobUprepozno. Grofom točka, »knapomu skalp prv« Moštvo MIK CM Celja se je v Ljubljani zlnterblockom razšlo z neodločenim rezuU tatom 1:1, Rudar pa je na šta-dionu Ob jezeru gledalcem polepšal sobotni večer, saj je z golom Edina Jumizovića premagal državnega prvaka iz Domžal. Po osvojeni točki in šestemu remiju v jesenskem delu prvenstva Celjani Še naprej zasedajo odlično 3. mesto, Velenj-čani pa so se po 7. prvenstveni zmagi povzpeli na S. mesto, pred Domžale in Interblock! Odličen prvi polčas Pri Celjanih sta manjkala kaznovani KeJhar in poškodovani Lovrečič, pri domačih pa zaradi bolezni ni büo Zaho-re. Gostje so bili boljši v 1. polčasu, nevarni so bili Kačič-nik, Močič in Biščan, potem pa je Ntame podrl Sacripan-lija. Z bele točko je Celjane v vodstvo popeljal Uroš Konm: »Danes sem zadel jaz, drugič bo kdo drug. Žai vodstva nismo uspeli zadržati.« Priložnost se je ponudila še Andel-koviču. Nažalost grofje imenitnih akcij niso uspeli kronati še z drugim zadetkom. V 2. polčasu se je slika obrnila, domačini so se prebudili in razigrali, tako da je bilo sre- čanje bolj dinamično. Jzena-čLii so v 57. minuti, podajo Grabusa je lik pred golom v vrata preusmeril Aleksandar Rodič, ki je bil hitrejši od Gobca in Močiča. Celje bi z zmago prehitelo Nafto, po drugi strani pa je bQo zadovoljno s točko. Vratar Aleksander Šeliga dejal; »Če sem pošten, bi pred srečanjem biii zadovoljni s točko, Vendar pa po tistem, kar se je dogajajo tukaj, mi lahko žalujemo za ostalima dvema točkama. V 1. polčasu smo imeli dve ali tri Izrazite priložnosti, a jih nismo uspeli Izkoristiti. Potem smo v 2. polčasu prejeli neumen zadetek. Nimamo kaj, takšen je nogomet.« Približno 50 navijačev Celjskih grofov je po tekmi pred štadionom z bučnim vzklikanjem »Slave, Slave« pričakalo trenerja Slavilo StojanoviČa: »Mislim» da smo bili bližje trem.točkam, pa vendar tudi točka ni neuspeh, tako da se v Celje vračamo veseli. Moramo pa biti še bolj trdni In ko se nam ponudi priložnost za zadetek, jo je treba izkoristiti. Čaka nas še ogromno dela.« Celjani bodo v soboto pričakali zadnjeuvrščeni Koper. Rudarji presenetili prvake Velenjčani so pripravili prijetno presenečOTje. Dokazali so, da so gospodarji na štadionu Ob jezeru. Pred 1.400 gledalci se je igra razživela v drugi polovici I, polčasa. Po ^loh prvi pravi priložnosti so ddmači povedÜ. V 33. minuti je po levi strani Vse tri prvenstvene gole je v tej sezoni Uros Korun dosegel 12 enajstmetrovk. Velen|sko meglo je s prafekdom n^nmaU* Eibi Junuzow. prodrl JeseniČnik, podal na drugo stran do Edina Junuzovi-ča, ta si je lepo nastavil žogo in neubranljivo zadel. V nadaljevanju bi lahko »knapi« srečanje skoraj dokončno odločili, vendar so bili predvsem v zaključkih akcij, ko bi morali priložnosti spremeniti v zadetek, premalo odločni. Najlepšo priložnost je zagotovo zapravil Zaje. k) se je po podaji Junuzo-viča sam znašel pred vratarjem Brijakom, a mu je slednji strel ubranil- Domačim navijačem je nedvomno zaostal dih, ko je s prostega strela Brezič zadel okvir Rudarjevega gola, V 86. minuti je Benko z lobom že premagal Saviča, tudi že dvignil roke in se skoraj že pričel veseliti zadetka, ko je v zadnjem trenutku pred golovo črto žogo izbii Fabijan Cipot. »Moji fantje so tako kot na Ptuju odigrali zelo agresivno in srčno. S to srčnostjo pa so si priigrali tudi kanček sreče. Če bi mi kdo pred začetkom prvenstva ponudil, da bomo po 17 kro^ pred Domžalami, bi takoj sprejel, Skromno in delovno moramo nadaljevati ter ostati na realnih tleh,« previden ostaja trener Marijan Pušnik. Tekmo je ocenil Denis Grbič: »Mislim, da smo tekmo odigrali predvsem taktično dobro. Pravilno smo se postavili na IgrBču in tako Dom- \m it. 91 - 18. novMnbar 2008 ni uspelo, čeprav smo dali vse od sebe.« Celjani se bodo v zadnjem krogu prvega dela tekmovanja v dvorani Zlatorog v soboto pomerili z litovskim Granitasom, nato pa bodo počakali na žreb glavnega dela lige prvakov, ki ga bodo začeli brez točk in le s teoretičnimi možnostmi za drugo mesto, Chambery, za katerega bodo nasJednje leto stiskaJi pesti. pa s štirimi. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA 5. krog skupine A li^e prvakov Celje Pivovarna Laško -Chambery 25:32 (13:14) CELJE - Dvorana Zlatorog, gledalcev 2.800, sodnika Ivan Cacador in Eurico Nicolau (PortugaJska), delegat Klaus Lang (Avstrija). CELJE: Lapajne 10 obramb. Rezar 6; Sulić, Gajič 4. Bede-kovtč 3. Toskić 2. Špiler 5, Ko-jić. Furlan 2, Gorenšek I, Peskov 2, Rezniček, Terzić 4. KokSarov 2 (1). Trener Tone Tiselj. CHAMBERY: Dimiouün 2 obrambi, Robin 12; Busse-lier 1, Barachet, Nočar 3, Roi-ne 3, Clemencon, Gille 3, Na-tek 6, Narcisse 4, N'Diaye 1, Paty 2, Detrez 1, Joii 8 (4). TYener Phillipe Garden!. $edemmetrovke: Celje 2 (1). Chambery 4 (4]. Kazenske minute: Celje 8, Chambery 2. Bistveni potek rezultata: 4:0, 6:2, 6:4, 8:4, 8:6, 10:6, 11:7, \2:8. 12:11, 13:11. 13:17, 15:18, 15:20, 18:21, 18:26, 19:27, 22:27, 24:29, 25:30. 25:32 a kov Žalam preprečili, da razvijejo svo/o igro. Sledi gostovanje pri Nafti, ki na domaČem igrišču Se ni izgubila, tako da je temu potrebno naredili konec!« Rudar bo v zadnjih treh krogih jesenskega dela igral proti najboljšim, najprej v Lendavi in Celju, nato pa doma proti Mariboru. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Zopet je bil mož odločitve Edin Junuzović, ki je dosegel že svoj 13. prvenstveni zadetek, tako da ima sedaj pred Zahoro dva prednosti. Pojavljajo se namigovanja» da naj bi že med zimskim prestopnim rokom zapustil Rudar. Opazili smo ga na tekmi Interblock • Celje skupaj z menedžerjem. »Interblock je zgodba zase. Zame je številka ena v siovpniji. Nikoli se ne ve,« je odgovoril na vprašanje, če je prestop res pred vrati. LESTVICA 1. SNI t.lURIBOR 17 Z.MAFTA 17 a.MIKCMCSUE 17 4.HircomcA 17 5.AUMft 17 CDOMŽAIE 17 7.WTCnK0CK 17 a.USOOCMAVA 17 S.niMORJS 17 70.LUKAKWBI 17 S 9 36:22 33 21:16 28 Hl\9 27 27:2» 3$ 24:19 24 21.2S 33 22:2i 23 17:24 18 20r2S 17 18^33 14 King kralj Dve zmagi in dva poraza naših štirih moštev v ligi UPC so pričakovan dosežek 7. kroga, čeprav smo morda optimisti pričakovali še eno zmago. A jasno ]e že. da so Laščani in Polzeiani vse bližje ligi os-merice (ligi za prvaka), medtem ko sta Elektra in Alp os vedno bolj daleč. Samo šest igralcev dovolj Pred gostovanjem Heliosa so v Laškem imeli veliko težav s poškodbami, zaradi katerih nista igrala Uroš Lučić in Miguel Berdiel, medtem ko gre Edin AlispahiČ na novo operacijo inje zanj sezona znova izgubljena. Kljub temu je Zlatorog, pri katerem je trener Aleš Pipan rotiral samo šest igralcev, prišel do pomembne zmage. Po njej bo zdaj lažje prav vsem v Wubu. Domači so vodili vse od začetka do konca, imeli ob polčasu že +17 in zdržali vse pritiske tako igralcev Heliosa kot njihovega trenerja Kadeta Mijanoviča, ki je v Treh lilijah deloval kot kakšen Šerif, se sprehajal po igrišču in pretil sodnikom, za kar je bil tudi izključen. Sicer pa je bila obramba Zlatoroga naravnost sijajna, medtem ko sta v napadu niti držaia Nejc Str-nad (21 točk] in Ante Mašić (22). Tudi preostaia četverica je dala svoj prispevek, Še posebej Miloš Miljković, ki je ob 8 točkah zbral še IS skokov. Laščani že jutri igrajo nov derbi, saj odhajajo k §e neporaženi Krki, ki je ostala velik dolžnik še iz lanske sezone, ko je izločila Laščane iz boja za vrnitev v Jadransko ligo. Brez težav Hopsi so brez posebnih težav ugnali Postojno, ki je prišla na Polzelo okrepljena z novim tre-nerj em Predragom Milovičem in igralcem Davidom Morom. Moštvo Boštjana Kuharja je stopnjevalo ritem in višalo razliko vse do konca tekme, ko je bilo +21. Sijajni Shawn King, ki postaja pravi polzelski kralj, je tudi tokrat blestel, saj je ob samo treh zgrešenih metih iz igre (13:16) dosegel 31 točk in zbral še 15 skokov. T\idi drugi Američan Terence Hundley {16,4 trojke) se je znova pokazal v lepi luči in očitno je, da so Hopsi čez lužo opravili dobra nakupa. Dodobra napolnjena dvorana na Polzeli je tako lahko uživala v novi, četrti zmagi Hopsov, ki jih pelje pod sam vrh tabele. V naslednjem krogu čaka PoJzelane Še eno domače srečanje, proti Zagorju, kar bo nova priložnost za zmago in veselo košarkarsko soboto v Savinjski dolini. Padli v finišu Moštvo Elekue Esotech jemalce nepričakovano izgubilo v Zagorju, kjer so se pred tekmo okrepili s še dvema Američanoma. Očitno trener Zagorja Dušan Hauptman ničesar ne prepušča nidjučju. Elektra je sicer večji del srečanja vodila in imela dobrih šest minut pred koncem pri izidu 76:71 še vse v svojih rokah, äsern izšlo. Conska obramba Zagorja jih je namreč povsem zaustavila, pre- postaja na Polzeli Nocoj se bosta spst spopadla Emest Novak (na fotografiji z žogo) in Shawn King. Pnri obračun slovanskega pokala med Eteküo in Hopsi se je v Šoštanju končal neodločeno. jeli so zapored 12 točk in Za-savd so povedli s 83:76. Te prednosti nato niso več izpustili iz rok za drugo zmago v sezoni, s katero so ujeli ŠoStanjČane na tabeli. Nlk Ivanovič 18 (9 skokov) . Jäde) Horvat 16 (štiri trojke) in Ernest Novak 16 toČk so bili premalo za zmago, za katero bi trener Elektre Borut CerarpoU'eboval večji delež visokih igralcev. HekU'o zdaj čaka regijski obračun proti Alposu v svoji dvorani, ko enostavno mora zmagati» če še želi upati na ligo za prvaka. Brez pravega odpora Šentjurčani so med tednom doma izgubili proti Krki. Bili so le soliden partner za trening novomeški ekipi. Od vsega začetka so namreč bili v povsem podrejenem položaju, že do polčasa zaostajali za 16 točk in jo na koncu še dobro odnesli. Krka je namreč Že vodila za 25, a na koncu le dovolila razglašeni domači ekipi, da pride do solidnega zaostanka v novem, še šestem porazu. Bolj kot sam poraz skrbi igra, ki je bila tokrat, proti sicer zelo dobri Krki, zelo skromna. Očitno je. da selekcija moštva ni narejera najbolje, to pa je posledica sestavljanja ekipe Se tik pred začetkom prvenstva. Glede na to. da se ostale ekipe še krepijo (in to kot kaže precej uspešno), ne Čaka Šentjiučane niČ kaj rožnata sezona. Odgovorni v klubu bodo morali začeti razmišljati o zamenjavah na igralskem področju, kajti nekateri igralci ne sodijo ali nočejo soditi v ta rang tekmovanja. Morda bi za začetek izboljšanje lahko prinesel resen pogovor, vsaj glede igre, če že ne rezultata. Za nameček gredo zdaj Šentjurčani Se k ranjeni Elektri v Šoštanj, kjer niso imeli ravno veliko uspeha v minulih sezonah. JAN£Z TERBOVC Peterka 7. kroga: Mašič, Strnad (Zlatorog), King, Hundley (Hopsi), Ivanovič (Elektra Esotech). Igralec kroga: Nejc Stmad (Zlatorog). PANORAMA NOGOMET L SL, 17. krog: Interblock -MIK CM Celje 1:1 (0:1); Ro-dič (57); Korun (36-11 m), Rudar - Domžale 1:0 (1:0); Ju-nuzovič (35), Gorrca • Maribor 2:0, Koper - Nafta. Dram - Primorje. 3. SL - vzhod, 8. krog, zaostala tekma: Möns Claudius -ČrenŠovci 4:2; Firer (5, 40), Špoljar (48. 70). Vrstni red: Dravinja 34, Kovinar Štore 30. Dravograd, Šmartno 28, Odranci 25, Siojncl, Veržej 21, Malečnik 20, Simer Šampion 17, Čarda, Möns Claudius 12» Črenšovci 11, Paloma 10. Šmarje 8. MALI NOGOMET 1. SLMN. 7. krog: Seimica • Živex 2:3 (2:2); Deiamea (4. 33), Kolar (8), Kobarid • Do-bovecS-.l (3:l);Mordej (11). Vrstni red: Puntar 21, Kobarid 16, Gorica 15. Benedikt, Bronx 10, Dobovec 10, Sevnica, Litija 6, Živex 4, Ajdovščina 3. KOŠARKA 1. SL. 7. krog: Hopsi • Postojnska jaina 93:72; King 31, Hundley 16, Rituper 12, Bre-že 9, Šamanič 7, PodvrSnik 6, Godler 5, Vaši 4, Vujasinovič 3; Jovanovič, Kobe l4,Zag0Tje - Elektra 92:85; Goodrich 32, Paris 19; Ivanovič 20, Horvat 19, Novak 16. Ćup !3, Kara-lič 8. Sjekloča 5, Lekič. Džam-bič 2. Vrstni red: Krka 14, Geoplin Slovan 13, Helios, Zlatorog 12, Hopsi, Koper, Škofja Loka 11, Elektra, Zagorje 9, Nova Gorica, Aipos, Postojnska jama 8. 1. B SL, 8. krog: Rogaška • Hrastnik 84:60; Smajlovič 16, Ambrož 11, Pungannik 8, Pe- ZRK CELEIA ŽALEC Sanja Potočnjak Sanja je stara 20 let in prihaja iz rokometne družine, saj sta rokomet igrala tako njen oče kot tudi stric. Doma je iz Om^ ža, kjer je tudi začela svojo rokometno pot v drugem razredu osnovne šole. Poteg očeta In strica je bi^ tu še njen dedek, jo je vozil na treninge In tekme. Prav dedek vodi poseben album« kj^r beleži Vse njer^e rokometne korake. Že v sedmem razredu osnovne šole so jo domaći zaceli voziti na treninge v Celje, kjerjeigra^ la§tiri leta v RK Celje. Po Cetju joje pot vodila na Ptuj, po dveh sezonah pa je odšta v svoj sedanji klub RK Celeia Žalec v sezoni 2005/06. Nesrečna poškodba križnih vezi na evropskem kadetskem prvenstvu na švedskem jo je oddaljila z igrišč naslednjo sezono. Njeni večji dosežki v mlajših kategorijah so povezanizigranjem v Celju, kjer je postala 3-krat državna prvakinja v kategoriji mlajših in starejših deklic. Naslednji njeni uspehi so povezani z igranjem v državni reprezentanci: 2005-4, mesto neevropskem kadetskem prvenstvu na Duna- ju» istega leta 4. mesto na olimpijskih igrah mladih vitkiji, 2006 - 7. mesto na evropstem kadetskem prvenstvu na Švedskem in 4. mesto na svetovnem prvenstvu v Kanadi. Njene nadaljnje želje so r^ajprej povezane s sanacijo vseh poškodb» želi odigrati uspešno na poziciji svojega desnega krila, kjer igra kot levićarkater se uvrstiti tudi v člansko reprezentanco. Zaveda pase, da vsega tega ne bo brez trdega In kvalitetnega dela. tranović 7, Pale • Kosovec, Petrovič 6, Markovir^ovič 4, Šu-čur, Ravnikar 3, Pešič - Plav-čak 2; Koritnik 12, Šketako 10. Šenčur - Rogla 93:77; Go-renec 23, Crešnar 22; Sivka 26. Smaka 14, Marčič, Jereb, Remus 8, Marguč 5, Majstorovi«, P. Matevžič 3. R. Ma-teviič 2. Konjice'Janče 80:91; Novak 20. Skaza 15, Gačnik 11. Ciganovič9» Keblič 8. Go-leS 6. SkrbinSek 5, Muzel 4» Kozar 2; Novakovič. Rozman 14. Vrstni red: Parklji, Rudar 15. Rogaška, Branik 14, Kralki zidar, Triglav 13, Šenčur. Gradišče 12, Hrastnik. Janče. Rogla n, Litija 10, Konjice Radenska 8. 2. SL - vzhod, 7. krog: Dravograd • Celjski KK 89:92. Terme OUmia • Podbočje 78:88, Kavgič 32, Struc 16; Turnšek 30, Ribežl 29. Cizej 12, Soto-šek 6, Grilanc 5. Vujasinovič, Hajdaraj 4. Vrstni red; Grosuplje. Celjski KK 14. Maribor 12, Ježica, Ilirija. Dravograd 11. Podbočje 10, Pakman Celje. Terme Olimia 9, Mavrica 8. Union Olimpija ml., Lastovka 7. ROKOMET Pokal EHF, 3. krog, prva tekma: Gorenje - Lovčen 35:16 118:5); Čupič 15, Harmandič 5. Rnič 4. DobelSek, Goičar 3, Šlefanič 2, Oštir, DatukaS-\oIi, Mlakar I; Markovič 7. Pe-tričevič 3. 1. SL (ž), 8. krog: Olimpija - Celje Celjske mesnine 38:30 (21:15); Gros 8, Jeriček 6; Jankovič 10. Gerič Koren» Stipanova5,Plememta$ 2, Novak» Klakočar 1, Zagorje • Ce-leia Žalec 29:2S (16:14); Lju-bas 12. Oven 6; Petrinja, Krh-likar. Sirmšek 7, Poiočnjak 3, Grčar2. Korun, Debelak 1. Velenje - Škofja Loka 32:24 (14:11); Guberinič, Stevano-vič 7, Nojinovič. Halilovič 5. Oberžan 3, Jankovič. Rauko-vič 2. Nakič I; Ilc 10. CanCax S. Vrstni red: Olimpija 18, Zagorje 12, Celeia Žalec. Celje, Krka, Ptuj 10,KočevjeS,Kranj, Brežice 6, Velenje 4. Piran, Škofja Loka 2. ODBOJKA 1. DOL, 6. krog: Galex Mir •S/p5empecer3:ö. Vrstni red: Marchiol 16, Triglav 14, Krka 13, Maribor 12. Galex Mir, Calcit 7, Sip Šen^peler 2. Knau/ Insularion 1. 1. DOL (ž), 6. krog: A/iVin-sa Šempeter' Nouo mesio 3:0, Vrstni red: Vital 17, Kamnik 15. Aliansa 12, Koper 10, Ptuj 7, Novo mesto, Benedikt 3, Grosuplje 2. (KM) ŠPORTNI KOLEDAR KOŠARKA Pokal KZS, 5. krog. povratna lekma. Polzela: Hopsi • Elektra (19). 2. SL - vzhod. 7. krog, Ljubljana: Union Olimpija ml. -Pakman Celje (19). Sreda,. 1S> 11. KOŠARKA L SL, 8. krog, Novo mesto: Krka - Zlatorog (20). 1.SL (ž), 7. krog: Rogaška-Konjice (19.30). ROKOMET L SL. 10. kro^ Celje Pivovarna Laško • Škofja Loka U8,30), Velenje: Gorenje-Tri-mo (18). 'Ü Ii. ■i št. 91 -18. november 2008 m 14 NOVI TEDNIK Ulica Maksima Gorkega je v Celju na Lavi. Od Gorkega do Dalmatina Danes bomo pojasnili poi> menovanje Ulice Maksima Gorkega, ki je v Ce)|u na Lavi. Poimenovali so jo po ruskem književniku Maksimu Gorkem. Maksim Gorki, s pravim imenom Aleksej Maksimo-vič PjeSkov, se je rodil 16. marca 1868 v Nižjem Nov-gorodu> nedaleč stran od Moskve. Že v otroški dobi je izgubil oba starša, tako da je že kot otrok izkusil vse tegobe siromaštva. Po končanem osnovnem šolanju se je preživljal kol pomivalec posode, nosač, pisar, delaJ je tudi kot pomočnik v pekami in kot statist v potujočem gledališču. Vseskozi se je kot željan znanja družil s študenti. Veliko je bral, potoval in se udeleževal strokovnih debat. 2e pri 19. letih ga je življenje. ob zavedanju pomanjkanja osnovnih sredstev za kolikor toliko normalno življenje, pripeljalo v situacijo, ko je s samomorom želel končati svoje do takrat bedno živ-Ijenje. Poskus samomora pa je bil neuspešen. Sledila so leta. ko je postal izraat nasprotnik režimu carske Rusije. V takratnem vladajočem režimu je videl mračno silo, ki je povsem razvrednotila smisel in lepoto človeškega življenja, To je izkazoval tudi v tajnem društvu narodnih revolucionarjev - t.i. anarhistov, katerega član je bil, svoj svetovni nazor pa je izkazoval tudi z objavami Številnih Člankov v takratnem ruskem tisku. Prvo povest Makar Čudra iz leta 1892 je objavil v enem izmed lokalnih časopisov, Je-ta 1898 pa je objavi] že svoje drugo delo Črtice in pripovedke. Že naslednje leto je bil Maksim Gorki, star komaj 34 let, izbran za častnega Člana ruske akademije znanosti in umetnosti, vendar je takratni ruski car Ni- r'O Kom 5€ im€nuj€ ... kolaj IL Romanov njegovo imenovanje zavrnil. V Času prve ruske revolucije, leta 1905, se jeMaksim Gorki postavil na stran ruskih delavcev. Obsodil je prelivanje krvi in ostro nastopil proti policiji, vojski in carju. Zaradi odkritega nastopa proti carju so ga takratne oblasti poslale v zloglasne zapore v Pe-tropavlovsko trdnjavo, vendar so ga po hudih protestih moskovskih intelektualcev kmalu morale izpustiti. Ker so mu carski tajni agenti nenehno sledili, je Maksim Gorki že leta 1906 emigriral v tujino, kjer je ostal do leta 1913. Kot politični emigrant je vseskozi deloval proti carskemu režimu, podpiral je de lavski razred In od tujih vlad zahteval, naj finančno ne podpiraj o vladajočega carskega režima v Rusiji. Leta 1907 se je Gorki udeležil tudi kongresa ruske socialdemokratske stranke, katere član je postal, v tem času pa je začel sodelovati tudi z Leninom. Dve leti kasneje Je Gorki na Capri j u ustanovil strankarsko* Šolo za delavce, veliko pa je pisal tudi v taleatne levičarske Časnike. Zgodbo o Maksimu Gorkem je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. V času oktobrske revolucije se je postavil na stran boljševikov. to je skrajne levičarske stranke ruskih komunistov, in postal čJan komisije za ohranitev umetnin in objektov zgodovinskih vrednosti, pomagal je tudi pri ustanovitvi t.i. »delavsko kmečke univerze«. Zaradi bolezni je leta 1921 odpotoval na zdravljenje v italijanski Sorrento, kjer je nato živel in delal celo desetletje. Leta 1931 se je vrnil v domovino, kjer se je spet vključil v aktivno kulturno politično življenje takratne komunistične Sovjetske zveze. V tem času je ponovno veliko objavljal. Njegova dela so bila prežeta z zgodbami iz vsakdanjega življenja ruskega delavca in kmeta. V njih je izoblikoval življenje siromakov, potepuhov in lačnih ter opisoval njihov boj proti družbenemu zlu. V Pesmih o sokolu je prišel do izraza njegov idealizem o svobodi- V številnih nadaljnjih delih je manifestiral svoje sovraštvo do fašizma in malomeščanske sebičnosti. Verjel jevde-lovne ljudi, v njihovo vitalnost in zdravje. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Dalmatinove ulice, ki se odcepi od Vrunčeve v bližini nekdanje pekarne Mlakar. Maksima Gorkega so sodobniki označevali kot pisca - umetnika, ki je spregovoril z »besedami pravih pro-letarcev, besedami ljudi iz družbenega dna«. Maksim Gorki je umrl v svojem rojstnem mestu Nižji Novgorod 18. junija 1936, star 6d let. Kmalu za tem je takratna sovjetska oblast mesto preimenovala njemu v Čast, v Gorki. Foto: KATJUŠA Raznolikost izraza generacij V Muzeju novejše zgodovine na ogled razstava vizualne umetnosti nekdanjih gimnazijcev Obletnici 1. gimnazije v Celju so se na svoj način poMoDili tudi tisti nekdanji dijaki, ki jih je življenjska pot vodila v likovno oziroma vizualno umetnost Razstavo del so odprli v soboto v muzeju novejše zgodovine. Skupni imenovalec razstave je> da vseh 20 umetnikov, ki razstavljajo svoja dela, izhaja Iz gimnazije. Sicer pa je razstava prav posrečen prikaz različnih slogovnih in drugih usmeritev, ki sta jih prinesla čas in razvoj umetnikov samih. S pripravami razstave je Imel največ dela celjski slikar Adolf Mljač. »Z organizacijo in navezavo stikov z avtorji je bilo kar nekaj težav. Nekateri so se odzivali primerno in s pripadnostjo. Bilo pa je tudi nekaj primerov» ko sem to pripadnost pogrešal in je bilo treba tudi veliko prepričevanja,« je povedal Mljač ob odprtju razstave. In dodal, da je slogovna raznolikost razstavljenih del povsem logična. »Iz gimnazije so izšli različni umetniki z različnimi slogi. Ti slogi so vsi enakovredni - od realizma do multimedijske umetnosti. Kritika je tu enotna. Vsi so sodobniki današnje vizualne umetnosti.« Odprtja razstave se je ob številnih profesoijih gimnazije In dru^ Celjanih, ki so si razstavo množično ogledali, udeležila tudi Častna občanka Celja Darinka Pavie-lič Lorenčak. »Razstava je zelo lepa in res sem vesela, da je sploh nastala. V tistih časih. ko sem sama hodila všo-lo, smo kaj takšnega videli zelo poredko. Razstav ni bilo. Tudi slikarjev je bilo manj.« Uljana LiparwiS je za razstavo prispevala svojega žalostnega krokodila, ki pri otrocih vedno »vžge«. Svoja dela razstavljajo Marija i^vrenčič, Alenka Dom-jan. Nina Eržen Remic Šu-§tar§ič. Karla Tislinger Pri-stovšek, Darinka Pavletič Lorenčak, Marko Šuštaršič, Vladimir Mušič» Franc štolfa, Adolf MJjač. Jana Vizjak, Irena Spendl, Franc Skrbinek. Dalibor Zupančič, Liljana Praprot nik Zupančič. Jelka FÜS, Terezija Bastelj, Simon Macuh> Mark Požlep, Danijel Hrovat in Polde Oblak. V programu je nastopila instrumentalna zasedba Cam-ma. Razstava bo na ogled še do sobote. BRST Foto: KATJUŠA Linhartov konec tedna Minuli konec tedna je bil na odru kulturnega doma KUD Zarja IVnovlje Celje, v okviru programa letošnjih XVI. Novačanovih gledaliških srečanj» tako rekoč v znamenju Antona 'Hima-Ža Linharta. Ce izvzamemo sobotne predstave gostov iz Čme gore. Petkov nastop gledali ščni-kov s Polzele s komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi je občinstvo razveselil, igrdka večera pa je po izbiri žirije poslušalcev postala Ta- mara Hren za vlogo Nežike. Županova Micka, ki so jo v nedeljo izvedli Člani Gledališča Toneta Čufaija z Jesenic pa je bila zanimiva zato» ker so jo Jeseniški gledališč-niki začinili s plesom in z na-pevi, kar je občinstvo še posebej navdušilo. Igralec večera je postal Božo Tabaj v vlogi pisarja Clažka. Soboto so v Trnovljah namenili gostovanju gl^ališč-nikov iz Čme gore, ki so se predstavili s svojsko monodramo, ki jo je odlično izve- del njihov Igralec, sicer profesor na Filozofski fakulteti v Nikšiču Predrag Krkeljič. Letošnja Novačanova gledališka srečanja so se s temi tremi predstavami v svojem standardnem delu tako rekoč končala, saj napovedane petkove predstave Butal cev Amaterske^ gledališča Vrba Iz Vii>ja pri Žalcu zaradi smrti v družini ene od igralk žal ne bomo videli. Čaka nas le še prvo srečanje zamejskih gledaliških skupin. BS Koncert glasbenih pedagogov Jutri» v sredo, nas v celjskem Narodnem domu čaka prav poseben koncert. Predstavili se bodo namreč pedagogi Glasbene šole Celje. Podoben lanski koncert je izjemno uspel. Zaradi velikega zanimanja občinstva so ga le- tos iz svoje dvorane prestavili v Narodni dom, kjer bo začetek ob 19.30. Z deli predvsem tujih skladateljev se bo na odru predstavilo kar 25 mojstrov, ki s svojim delom vlivajo celjskim rnladim glasben&om vrhunsko znanje. BS m it. 91 • IS. november 2008 NOVI TEDNIK niUiLTURA 15 Križ je ključ do srca Križev pot v knjigi in na razstavi Pot srca akademske slikarke Jane Vizjak v Slovenskih Konjicah v Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah so v četrtek predstavili knjigo in odprli razstavo Pot srca akademske sUkarke Jane Vizjak. Izjemen kulturni dogodek so izkoristili tudi za podelitev štipendij Likovnih prijateljevanj. Knjiga Pot srca je izšla pri celovški Mohorjevi družbi v slovenskem in nemškem jezi- ku. Monografijo je na prireditvi predstavil direktor Mohorjeve družbe Celovec v Ijublja-ni Martin Lisec. Kot je pou-dani» je najstarejša slovenska založba ponosna, da je !ahko sodelov^ pri izdaji te monografije. »Veličasten ustvarjalni duh se skriva v tej gospe,« se je poklonil avtorici. V knjigj je tako kot na razstavi predstavljenih 14 oziro- Miran Gorinsek, Jana Vizjak, Jože Vogrin m Martin Li&ae O Likovnih prijateljevanjih In podeljevanju štipendij je na prireditvi spregovoril Mitja MerŠol, ki tradicionalno vodi tako dražbo likovnih del kot vin posebne polnitve, iz katere se napaja Štipendijski sklad. ma 15 postaj kiiževega pota. O njihovem svetopisemskem pomenu je spregovoril konjiški nadžupnlk Jože Vogrin, Jana Vizjak pa je doživeto predstavila svoje videnje in občutenje vsake postaje. »Križ je ključ do srca,« je začela sva- Trojni umor v galeriji Mark Požlep »pokončal« tri supeijiinake v Galeriji Plevnik Kron-kowska v Celju je na ogled svojevrstna razstava celjskega umetnika Marka Pož-lepa. Ta se je s tokratno razstavo. ki je postavljena v dveh delih, odzval na van-dalizem, ki ga je doživel na razstavi v Ribnici, Neznan neljubitelj Markovih super-herojev je namreč s sekiro razdejal njegovo postavitev zadnje večerje superjuna-kov. Zdaj je Mark dogodek s filmom o smrti Superma-na» Batmana is Banananja-ma ponovil sam. V dokumentarnem delu razstave v zgornjih prostorih galerije so na ogled policijske fotografije s prizorišča dogodka. V kJeti galerije pa je postavljena razdejana so-ba saperherojev s p okončanim! junaki. Gledalec je ob razstavi kar nekako šokiran. V demolirani sobici ležijo po tleh trije mrtvi superjunaki v svojih stumih. Odgovor, zakaj je tako» dobi gledalec šele po ogledu filma, ki ^odbo zasuče nazaj in jo pripelje do točno dst^ stanja, v katerem se gledalec znajde na prizoi^ču. Res izvirno. In zakaj je Mark na tako grob način obračunal s temi tremi pop ikorami in njihovo ikonografijo? »Vsak od junakov propade zaradi svojih idealov in svojih lastnih relikvij» ki ga pripeljejo do propada, Superman s totalno krščansko reli^oznostjo zagovarja, da je proti nasilju, a prav nasüje ga pnvede do uporabe istega. Batman s slavo in samovšečnostjo propade, ko mu raztrgajo njegov plakat. Banananjam pa se spotakne na svoji lastni banani in pade na seloro ter umre,« pove zgodbo filma Mark Požlep. Ali je to na nek način tudi konec avtorjevega zanimanja za superjunake? >vZagotovo ne bodo več glavna tema mojega zanimanja, še naprej pa jih bom uporabljal kot pop ikone, s katerimi se rad poigravam v kontekstu svojega dela. Pa naj gre za Srečnega Luko ali Che Guevaro ali Kristusa. Vsem je skupno, da so v današnji družbi povsem izkoriščeni v kapitalistične namene in imajo enake vloge,« pravi Požlep. V tokratnem projektu Marka Požlepa so sodelovali Ja-ša, Ludvik Bagari, Velibor Ba-rišič. Hana S. Vodeb» Nik Jarh in Samo Letonja. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Letošnja dobitnika štipendij sta Polona Noner, ki končuje Študij veterine in je hkrati Študentka 3. letnika dentalne medicine, ter Matej Kotnik, študent računalništva in matematike. jo pripoved avtorica, ki se je šele leta 1993 po ogledu razstave The Cave poglobila v Sveto pismo in spoznala, da je temelj naše kulture duha in civilizacije. »Ciklus slik Pot srca sem posvetila križevemu potu. Vsebine so me nagovarjale več kot deset let in kot slikarka (figuralik) sem Jih bila sposobna prevesti v slikarski jezik šele po osmih letih priprav, ki so bile do takrat izrečene simbolno v abstraktnem jeziku barv. Spoznala sem, da je križev pot moli- tev, ki razloži pot življenja, pomaga sprejemati te^e situacije in gradi moč, da stopamo po pravi poti, ki jo narekuje naše srce.« Razstavo je odprl konjiški župan Miran Gorinšek. Doslej si jo je bilo mogoče ogledali že v Berlinu» na Dunaju in v Stuttgartu. V Sloveniji je prvič v celoti predstavljena prav v Slovenskih Konjicah, kjer je Jana Vizjak preživela deset let svojega otroštva. MILENA B. POKLIC Kroži, kroži galeb Ob osemdesetletnici pisateljice, dramatičarke» ese-jistke in prevajalke 2ore Tavčar, rojena je bila v Loki pri 2jdanem Mostu, je pri Celjski Mohorjevi družbi pred kratkim izšla knjiga z njeno kratko prozo in dramskimi humoreskami» ki ho prijetno branje za vse generacije. Književnica, ki je po poklicu profesorica, se v svojih pripovedih na značilno še-gav način spominja vrste dogodkov iz svojega življenja in druženja z ljudmi - tudi z nekaterimi znanimi postavami iz slovenskega kulturnega življenja. Premalo bi bilo, če bi tem njenim zapiskom rekli spominski utrinki, saj gre za povezane pripovedne celote, napisane z literarno roko in razpete med Zasavjem in Primorsko, Dunajem in Zagrebom, Milanom in Rimom, med italijansko Apuhjo in ameriškim Koloradom. Knjiga, odprta v svetle pokrajine našega bivanja, bo brez dvoma prijetno in zanimivo branje s polic Celjske Mohorjeve družbe. Slane 20 evrov. MP iiiiwiiif.ra(liocelje.coin Med |»kor>canimi supeijunaki so (z leve) Jaia, Marit P(đep. Uri« Gortič, Manja Vstfla, Matija Plevnik in Ludvik Bagari. Udeleženci likovne kolonija Tlnsko- Zibika Z likovne kolonije Tinsko - Zibika v juniju je bila v Šmarju pri Jelšah tretja likovna kolonija Tinsko - Zibika, zdaj pa je do 12. decembra v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah na ogled razstava takrat nastalih del. Levji delež pri organizaciji kolonije, v kateri je sodelovalo devet likovnih ustvarjalcev, je opravil slikar Janko Orač skupaj s Kulturnim dnaštvom Zibika. Kolonijo je v okviru občinskega praznika v juniju podpria tudi Občina Šmarje pri Jelšah. Motive Tinskega in okoDce so na platna prenesli Igor Banfi, Lucijan Braiuš, Milena Gregorčič. Lado Jaicša, Jože Ku-mer. Klavdij Palčič, Karel PlemenitaS, Marija Mojca Vilar in oi^izator Janko Orač. Dela, ki so nastala na koloniji, so občinsrvu predstavili minuli petek, na odprtju razstave v KuJtumem domu Šmarje pri JelSah. Razstava bo na ogled do 12. decembra. ŠL 91 • 18. Mvambar 2008 TO 16 NOVI TEDNIK Iii jit 115 JA m ' 7 NesrB$8 mladega Tomaža Žnidarja in nato iskanja voznika brez vesli sta pretresla tudi vse pelictsta. Zakaj ni ustavil, pomagal, se opravičil? Ni Še znano, ali je povzročitelj nesreče v Prožinski vasi vozil vinjen in prehitro - Pretreseni tudi policisti, ki so ga iskali noč in dan Na prizorišču tragične ne-sreče na cesti v Prožinski vasi je v petek zvečer vladala srhljiva tišina. Policisti, krimi Dal isti» preiskovalni sodnik so opravljali svoje delo. pred policijskim trakom je nemo Čakalo nekaj mladih. Vpraiali smo jih, ali morda vedo, koliko je bil star kolesar» ki ga je zbil neznani voznik in od-peljal dalje. Po nekaj sekundni tišini je mlajši fant povedal, da je bil kolesar star 17 let: »Bil je moj brat,« je Še dodal z bolečino. Videl ga je, nemočnega In mrtvega ležati ob cesti... 17-letni Tomaž Žnidar. Umrl je ravno na dan in uro» ko so po vsem svetu prižigali sveče za žrtve prometnih nesreč. Nesreča se je zgodila med 17.50 in 18.05. Tomaž se je s kolesom vračal domovz dela. Kol dijak Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko je opravljal prakso v avtomehanični delavnici v Štorah. 2 delom bi moral končati menda ob 17. uri» a je bil fant verjetno priden in je začeto delo tistega dne želel opraviti do konca. Kolesaril je pravilno, po desni strani, z odsevniki in luč-jol Pil ni, bilje vzoren in marljiv fanl. Pri stanovanjski hiši Prožinska vas 15 ga je dohitel takrat še neznani voznik avtomobila in z desnim sprednjim delom silovito trčil vanj. Trčenje je bilo tako silovito, da je Tomaža odbilo v hišo, poškodbe zaradi trka in padca so bile za mladeniča prehude. Umrl je na kraju nesreče. Voznik je odpeljal dalje, fanta pa je ob cesti opazil nek drug voznik, ki je poklical policiste. l^krat se je začela zanje ena večjih iskalnih akcij na na- Policijske Goršek. uprave Janko n-latni Tomu Žnidar. Priden, marljiv, pri^azea Zal se je njegovo avife-n)e končalo zamfi napake tfaugega. šem območju v zadnjem času. Pogled na mladega fanta, kije obležal mrtev zaradi voznika, ki v ilstem trenutku ni imel niti toliko vesti, da bi mu pomagal, je bil za policiste prehud. Na petkov večer so bili iiarm^eč trdno odločeni, da bodo povzročitelja izsledili, pa četudi bi morali prečesali vsak del območ-ja. Požrtvovalni policisti »Odredili smo dodatno pomoč policistov. Več kot 50 jih je bilo na terenu poleg vseh ostalih enot in patrulj, oblikovali smo posebno delovno skupino. Voznik očitno ni pokazal niti kančka vesli, da bi se ustavil, da bi se vsaj opravičil družini zaradi tega, kar je sioril. S pomočjo medijev smo apeJi-räii na vse njegove znance, morebitne sopotnike v vozilu, kleparje... Umrl je namreč 17-letni fant. Ljudje se morajo zavedati, da bi to lahko bil njihov sin, prijatelj ...«je razlagal direktor 45-letnika z območja U£ Šentjur, šlo naj bi za Planino pri Sevnici, bodo ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in zaradi opustitve pomoči poškodovanemu. Glede na Kazenski zakonik mu grozi večletna zaporna kazen. Toda do sojenja oziroma do Izreka sodbe je težko pričakovati, da povzročitelj te tragične nesreče ne bo sedel za volan ... S)o je za eno težjili preiskav. saj je bilo sledi na kraju nesreče zelo malo, »Pri ogledu kraja smo ugotovili le, da je bilo vozilo rdeče barve. Sprva smo menili, da gre za osebno vozilo, a smo z natančno analizo sledi kasneje domnevali, da je šlo morda za kombinirano ali manjše tovorno vozilo,« razlaga vodja oddelka za promet Sektorja uniformirane policije v Celju ElvisA.Herbaj. Takoj po nesreči so postavili blokade predvsem v smeri proti državni meji, saj je obstajal sum, da bi storilec lahko tudi zapustil državo. »Dovolj je smrti na cesti. Povzročiteljem se mora hitreje in učinkovito soditi. Državi, predvsem pa sodni veji oblasti mora biti vendar jasno, da so to resnične zgodbe, ki razbijajo In uničujejo slovenske družine ...« nam je minuli teden povedal predsednik Zavoda Varna pol Robert Štaba. «Ker se velikokrat zgodi, da se storilci vračajo na kraj dogodka, smo opravili številne oglede neposredne in širše okolice nesreče, predvsem Štor, Kompol in zaselkov vse do Šentjurja. Na terenu nismo našli dodatnih oprijemljivih informacij, zato smo zaprosili za Izpis vseh rdečih osebnih, kombiniranih in manjših tovornih vozil z območja upravnih enot Celje, Laško, Šentjur in Šmarje pri Jelšah,« dodaja Herbaj. Policisti so delali vso noč. Vedeli so namreč, da vsaka ura njihovega neuspeha pomeni manjšo možnost dokazovanja zoper voznika, predvsem pa dokazovanja njegove možne vinjenosti v času nesreče. Na terenu so preverjali vsa rdeča vozila, vse kleparje in avtoličarje, na seznamu je bilo kar 13 tisoč vozil! »Hvaia ljudem!« v času od nesreče so policisti sprejeli ogromno kUcev občanov, preverili so vsako informacijo. Znova se je pokazalo. da je pomoč ljudi nepogrešljiva. Nato je poklicala oseba, ki se je le nekaj trenutkov pred nesrečo vozila skozi Prožinsko vas. »Občan je dejal, da je sam prehitel kolesarja, da je bil ta dobro viden in da je vozil pravilno. Nekaj sto metrov zatem je za njim pripeljalo večje vozilo rdeče barve, na katerem ni delovala desna luč. Klicatelj je dejal, da je v Šentjurju zavil levo, rdeče vozilo pa je peJjalo dalje proti Šmaiju. Takrat smo nekoliko zožali ob- Diraktor PU Celja Janko Goršak in vodja Sektorja uniformirane policija vCelju Robert Vidac: »Šlo ja za eno težjih preiskav prometnih nesree.u močje iskanja. Osredotočili smo se predvsem na območje Šentjurja in na večja vozila, morda kombinirana, eno-prostorna ...«je pojasnjeval Edi Baumkirher, komandir Postaje prometne policije v Celju. Medtem ko so 45-letnika izpustili na prostost, še ve^-no pre^edujejo njegovo vozilo. Odrejen je tudi izreden tehnični pregled. Izvidi obdukcije pokojnega Tomaža pa bodo jasneje pokazali, ali bi povzročitelj, če bi se ustavil in mu pomagal, morda celo rešil njegovo življenje. Sledil je še drugi, tokrat najpomembnejši klic. Nek občan je namreč pred stanovanjsko hišo na območju upravne enote Šentjur, po naših podatkih naj bi šlo za Planino pri Sevnici, opazil rdeč. manjši kombi s poškodbo na desni strani in poklical policijo. »Ravno v času, ko so se tja opravljali policisti, je do omenjenega vozila prišel tudi policist Policijske postaje Rogaška Slatina na podlagi preverjanja vozil iz seznama. Prijel je voznika, ki je dejanje priznal,« dodaja Baumkirher. Moškemu, staremu 45 let, so takoj odvzeli prostost, a so ga izpustili. Razlogov za nadaljnje pridržanje ni. dodajajo na policiji. Ali je vsaj pokazal obžalovanje, povedal, zakaj je pobegnil, vprašamo. »Glede konkretnih iz- Oa js bolečina v družini Žnidar še večja: 24. avgusta lani je v promatni nesreči umrl 54-^6tnl Tomažev s^c Alojz Znider. Medtam ko seje peljal z motorjem, je med prehitevanjem vanj trčilo tovorno vozilo. 2S. avgusta letos je umrl k dnigi stric. Na cesti ^a vas-Velenje je žMjenje izgubil v silovitem trčenju dveh vozil (na sliki). jav na zaslišanju ne moremo govoriti, na splošno povedano pa nekih pojasnil ni bilo ...«doda Baumkirher. Je morda stari znanec policije, je že kdaj povzročU prometno nesrečo? Podatkov o tem, da bi 45-letnik do zdaj povzročil že kakšno nesrečo, policija nima, kar pa Še ne pomeni, da je tako, saj se policijska evidenca vodi za določeno obdobje. »Te stvari še preverjamo,« Se pripomni Baumkirher. Ib nikakor ni edina prometna nesreča s pobegom. Na leto se jih na Celjskem zgodi okoli 20, preiskanost je 75-odstotna. Pred 20 leti se je smrtna nezgoda zgodila na Ljubečni, povzročitelja, ki je pobegnil, do danes niso našli. Morda vsaka takšna zgodba le potrka na njegovo, vest in (ne)mimo spanje... Toda po naših neuradnih podatkih, ki pa nam jih ne želi uradno ali javno potrditi še nihče, kažejo drugače. Moški naj bi pred leti že povzročil nesrečo s hudimi poškodbami, prav tako pobegnil, a zatem naj bi se vrnil na kraj nesreče. In zdaj najpomembnejše: aLi je vozil prehitro in vinjen? Zal včeraj na to vprašanje Še nismo dobili odgovora. »Odredili smo strokovni pregled, vendar rezultati še niso znani,« pravi Baumkirher. Velik zalogaj bo, ko bo primer romal na sodišče, predvsem za sodne izvedence izračun hitrosti vozila v času trčenja. Toda ne glede na to, da so policisti svoje delo opravili korektno in predvsem hitro ter uspešno, je težko pričakovati hitro sojenje. vsaj glede na prakso naših sodišč. Sojenja za tovrstna kazniva dejanja se v povprečju začnejo šele nekaj let po oesreči. Ko bodo Žnidarjevi vsaj malo ublažili tako hudo bolečino ob izgubi sina in brata, jo bodo znova boleče obudili sodni postopki... SIMONA ŠOLfNIČ Foto: MARKO MAZEJ SHERPA Tomaž je bil eden izmed Štirih otrok Žnidarjev iz Pro-žinske vasi. Mama Cvetka in oče Ivan imata še sinova Simona in Urbana ter hčerko Marjeto. m it. 91 - 18. nommber 2008 NOVI TEDNIK KRONIKA 17 Kardveverižnitfunji in^vita pločevina na avtocesti Ob smrti tudi hudo poškodovani Poleg smrtne nesreće, ki je zaznamovala minuli konec ledna, sta se v petek zgodili še dve hudi nesreči. Obe na velenjskem območju. Na lokalni cesii v Topolšici je 2Metni voznik med prehlteva-r^em trčil v vozilo, ki ga je iz nasprotne smeri vozila 4l-letna voznica. Oba voznika sta sevtrčenju močno poškodovala. Kljub zaviranju je nato v eno od vozil trftl Še 19-letni voznik, ki se je prav tako poškodoval. Hude posledice promeine nesreče bo nosil tudi 74-letni pešec. V škalah je v levem blagem ovinku vanj trčil 48'letni voznik osebnega vo^a, ki je pripeljal iz Velenja proti Gaberkam. Z dosti manj twieömi posledicami pa so }o, prav tako v petek v zgodnjih večernih urah, odnesli vozniki na avtocesti. Neprimerna varnostna razdalja med uvozom Vransko in cestninsko postajo v smeri proti Celju je bila razlog za kar dve verižni trčenji. V prvem primeru so trčila tri vozila in v drugem Šest. Vsi so jo na srečo odnesli z materialno škodo. MJ. foto: GrupA HALO, 113 Odpeljali renauita in audija Konec tedna so policisti obravnavali dve tatvini vozQ. V soboto popoldne je nekdo s parkirišča na Koroški cesti v Velenju odtujil vozilo Renault Megane Coupe rdeče barve, registrskih številk CE J7-639 in lastnika oškodoval za okoli 2.200 evrov. V noči na nedeljo je s parkirišča na Ljubljanski cesti v Celju izginil osebni avto Audi A4 z registrsko številko CE T9-519, letnik 2004. črne barve, Podjetje, ki je lastnik avtomobila, je oškodovano za 14 tisoč evrov. Vlomilci v hise in lokale v Vrbju pri 2alcu je bilo v petek zjutraj vlomljeno v sia-novan^ko hišo, od koder je nekdo odnesel nekaj gotovine. Vlomilcu tudi ni ušla hiša v Laškem v Čedejevi ulici, iz katere )e odnesel nekaj gotovine in zlatnine. Na udaru sta bila tudi gostinska lokala na Koroški cesti v Velenju in Letu-ŠU- lastnika pogrešata gotovino in več zavojev cigaret. Nedotaknjen ni ostal tudi trgovski prostor v Podjavorškovi ulici v Ceiju, kjer lastniki pogrešajo dva LCD-monitorja, vredna okoli 800 evrov. Oropala 29-letnika V nedeljo popoldne so celjski policisti obravnavali rop. Zgodil se je malo pred 16. uro na Teharski cesti v Celju. Neznanca sta ukradla denarnico 29-letnemu moškemu in ga lažje telesno poškodovala. MJ Žrtvam prometa Ttetjo nedeljo v novembru je OZN razglasila za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Dan spomina so obeležili tudi v mnogih krajih na Celjskem. Na pokopališču na Polzeli je občina v spomin in opomin postavila spominsko ploščo, pri kateri so člani Združenja Šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline v soboto zvečer prižgali sveCe. Predstavniki Občine Žalec so sveče prižgali v Podlogu, kjer 50 pred leti v nesreči ugasnila življenja štirih otrok. Velenjčani so dan spomina počastili v Vinski Gori, s čimer so opozorili na zaskrbljujoče dejstvo, da se na območju Policijske postaje Velenje kar četrtina vseh prometnih nesreč zgodi na cesti Arja vas-Velenje. T\jdi letošnja bilanca je žalostna, saj je v številnih nesrečah osem udeležencev utrpelo hude telesne poškodbe, kar štirje udeleženci pa so izgubili üvljenje. Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Rečica ob Savinji so se žrtvam poklonili v središču kraja, dan spomina pa združili z akcijo Bodi viden, bodi previden. Tako so v sobotnih večernih urah pešcem, ki so še vedno brez svetlobnih znakov, po različnih krajih v občini delili svetlobna telesa in zloženke. Kot je povedal predsednik Aleš Krančič, so na občinski svet že naslovili predlog za ureditev prometnega režima v občini. Pobude so zbrali s pomočjo občanov, ki opažajo različne pomanjkljivosti in nevarnosti v svoji okolici. US. foto: TT živite cenejei I Naročniki časopisa sle deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih matih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste clan kluba naročnikov, lahko $ kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, kijih najdete na spodnjem seznamu. PDPUSniZPOSEBltlH AKCIJSŽNESEŽTEVAJO SPOPliSTOMNAlOUniCt fljRITDRIZNUL S59iiiiiiiit riri fiiiti — KERAMIKA Kili SKI HAUT SMuCjuauMu CELJSKA inf«rmj%a 23.3000 Celja, telefon; 0349014 20, »posta: kn jigama^a^ljska^horjeva 6% popust na kniSna izdaja caijska Mohoqove druäa SiHEr Va /TA ZIVEX Trgfrviu u iiMuai» orv^mi Tiso^^kd IB MmM luiuuUuo potQeQe. dA MOO Cell«. Iptvem BIMSI •Pfflffikt MR infefliritu?. da o Bar Dub Tgazza. Aikerčeva 14 (Celeiapark}, 3000 Celje-10% popusta pri cooktatlih »Zljtarstvg Gaižek MHan Ž.D.. Đfoferukova 16.3230 Šen^r 1D% pt^HBt na veljavne m^oprodajne cene HRÜSTUAVA SKUŠNJAVA -pHMlaialna Žalec. Savinji cesta 77. prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 86. Celje 10% po^ist M vse vrste kr;ihe • [jsnina d.d.. Lev« 16-3% poocst na eblazin>eno potötvo (sadona |ft, trosadi, pocivahufci...) .AVTQC£UEit.d. Ipaviava ulica 21 Celje Si^oini servis - ipavčeva 21 • 25% na pakat menjava pnavmatik'^optilna nastavitev vozila Pfodajni canter Medlog 15 • 20 % popust na pranontazb gum kupljmih v Avto Ctlju Velja do prodale zalog, popusti se seštevajo. it. 91 - 18* november 2008 m ^ 18 ^^^šia ČASOPIS NOVI TEDNIK 0TR05W: ČA50PI5 O pasjem dediču in prezrtem Strahku l\irobni jesenski dnevi so kot nalašč za branje. Ida KreČa iz Knjižnice pri Mišku Knjižku tudi tokrat v branje priporoča dve knji-gi. Prva je novost na knjižnih policah» druga pa je že malo prezria in bi bilo spet dobro obrisati prah z nje. Kot novost Ida KreČa priporoča knjiga norveškega pisatelja Ingvarja Ambjorn-sena Samson & Roberto: Dediščina po stricu Rin-Hn-Taju. Zgodba pripoveduje o grdem psu z velikimi rumenimi zobmi, ki sliši na ime Samson, in o njegovem pri- jatelju mačku Robertu. »Oba sta bila lena, predvsem sta veliko spala in malo jedla. Nekega dne pa se vse spremeni. Samsonu je stric Rin-Tin-Taj zapusti) penzion Fjordski razgled. Z Robertom sta se odpravila poiskat (a penzion, čeprav nista natanko vedela> kaj neki bi to bilo. A našla nista le penziona, temveč tudi veliko novih znancev. Doživela sta tudi številne pripetljaje, ki so nadvse zabavni in vabijo k branju ne samo te zgodbe ampak tudi vseh naslednjih dogodivščin iz Fjordskega no^^clnik' -—-BEREM OSRCOMJAKNJtZNICA CELJE MCÜA NAjUU&SA KNJIGA je: Ime In priimek: Naslov: D»voI}u)wn, cb M inpf ^ddalfci lavno ofaravf)«ni. Tokratna nagrajenka je Ajda Kužnik iz Andraža pri Polzeli, ki je glasovala za knjigo Mandy dobi sestrico. razgleda, ki bodo še priro-male na knjižne police,« je vsebino knjige predstavila Ida Kreča, W se ji je ob prebiranju te zgodbe kar sama od sebe ponudila že nekoliko prezrta knjiga Strahek, kije med mlade bralce prišla že davnega leta 1966 izpod peresa nemškega pisatelja Otfrieda Preusslera. Zgodba je pred dvema letoma v novi izdaji ponovno prišla na knjižne police» zato jo Ida resnično priporoča vbranje. Nadvse prikupna zgodba govori o Strahku, ki živi na gradu Sovjaku, pravzaprav spi v težki, okovani skrinji na podstrešju. Natanko ob polnoči se vsako noč odpravi s svojimi 13 ključi naokrog, največkrat v sobano grajskega muzeja in na obisk k prijatelju čuku Uku Huku. Pa vendar si Strahek nadvse želi videli mestece Skovirje tudi pri dnevni svetlobi. Nekega dne se na tak potep tudi odpravi. Tedaj se imenitne dogodivščine malega Strahka šele zares začnejo, z njimi pa tudi prijetni trenutki za mlade bralce ali poslušalce. Med najljubše knjige se v mesecu novembru uvrščajo tudi knjige Princeskin dnevnik (vsi naslovi), zbirki Vražja nogometna druščina in Pel prijateljev, Ar tur in Minimojčki ter zbirka Moč petih. BOJANA AVGUŠTINČIČ Tetka Jesen obiskala II. OŠ Žalec Jeseni se narava odene s toplimi barvami. Listje dreves se obarva v nežne odtenke namene, le-ti v toplo rdečo barvo, ki se zaključi z rjavo. Jutranje meglice se po^i, a zanesljivo vijejo po poljih. To kmeta, ki ga na polju čakajo še zadnji pridellu, ne moti. Z veseljem pospravi še stoječo koruzo in veDke rumene buče. Vse to naravo naredi rahlo skrivnostno. In tako skrivnostno je na vrata naše šole potrkala tetka Jesen s svojimi prijatelji - s soncem, z vetrom in oblaki ter s košaro, bogato z jesenskimi plodovi. Učence posebnega programa ter 2. in 3. razred osnovne Šole s prilagojenim programom je s svojo zgodbo popeljala v svet jesenskih zakladov in Čudes. Po koncu potovanja jih je odpeljala v ustvarjalne delavnice, kjer so pod strokovnim vodstvom nastajali izdelki iz jesenskih pridelkov in plodov. Učenci prve skupine posebnega programa so Izdelovali denarnice, krasili in gubah papirnate vrečke, pripravjh stojnico za prodajo jesenskih pridelkov, plodov In izdelkov; medtem ko so učenci druge skupine izdelali denar z imenom Bučko (z njim so vsi učenci kupovali na pripravljenih stojnicah), tetko Jesen, ki krasi večnamenski prostor Šole, ter ježke, ki se pripravljajo na zimo. Prijetno je dišalo tudi iz šolske učne kuhinje, kjer so učenci Z. in 3. razreda s pomočjo staršev pripravih dišeče in slastne dobrote (kostanjev pire, polnjena pečena jabolka, jabolčni zavitek, pečen in kuhan kostanj, bučnice...). Vse tri delavnice so se predstavile v večnamenskem prostoru šole, Udeleženci so zadnjo uro v dopoldanskem času uživali vkupovanju jesenskih pridelkov in izdelkov ter v pokušanju dobrot iz Šolske učne kuhinje. Vsi skupaj smo preživeli lep in nepozaben dan ustvarjanja in prijetnega ter poučnega druženja. Posebej bi se radi zahvalili Metki Manfreda, ki dela in ustvarja na II. OŠ Celje, za prečudovit obisk cetke Jeseni in njene zlate in bogate pripovedi iz jesenskega cekrč-ka. Mi vsi smo ob tem spoznali, da jesen, kljub vsemu neprijetnemu, še vedno ostaja zlata in bogata. To spoznanje je bilo tudi namen našega naravoslovnega dne, vključno z lepimi, toplimi in barvitimi pozdravi za tetko Jesen, • MARJANA CONFIDENTl Stik med generacijami Učenci OŠ Polzela so oskrbovancem Doma upokojencev Polzela polepšali enega od jesensko obarvanih dni. Mesec oktober sla namreč zaznamovala dva pomembna dneva, dan otroka in dan starejših, s tovrstnimi srečanj I pa na Polzeli ustvarjajo topel stik med generacijami. V jedilnici se je zbralo lepo število oskrbovancev, ki so se jim učenci predstavili s kulturnim pro-gramom in jih obdarili s skromnimi izdelki. Starostniki so prisluhnih petju zbora Sonček in glasbenim toč- kam učencev izbirnega predmeta ansamblske igre pod mentorstvom Mije Novak, si pozorno ogledali nastop folklorne skupine, ki jo vodi He lena Lah> pesmi sta recitirala Veronika Zupane in Urban PUsk^n. Kprijetnemu vzdušju je svoje dodal harmonikar Rok Novak, program sla povezovala Maša Krajne in An-žej Hvala, izvedbo srečanja pa sta koordinirali mentorici Šolske organizacije RK Dragica Vidmar in Mateja Aubreht. Vse zbrane je pozdravila ravnateljica OŠ Polzela Valerija Pukl, v imenu oskrbovancev pa se je za prisrčen program zahvalila delovna terapevika Ne-venka Salamon. TT S prireditve v jedfinia Dtrnia upokojencev na Polzeli Trubarjevo^ leto na POŠ Trje Leto 2003 je Trubarjevo lelo. Praznujemo 500 let Trubarjevega rojstva, pisca prvih slovenskih knjig. V la namen 50 učenci 4. razreda z učiteljicama Heleno 'Hirnšek in Natašo Grobeinik pripravili stalno razstavo v avli šole. Učenci so risali portrete Trubarja in ostalih pomembnih protestantskih piscev: Bohoriča, Krelja in Dalmatina. Raziskovali in brskali so po literaturi, zbirali fotografije, dokumente, knjige ... Nastala je razstava v sliki in besedi, ki otrokom 1. in 2. triletja na prijazen in razumljiv način predstavi Trubarjevo veličino ter pomen obdobja, v katerem je avtor ustvarjal. Lotili pa so se tudi dramatizacije. Z igrico Primož Trubar med nami so se predstavili učencem šole. Nastopili so policist, branjevka, poslovnež, snemalec, bivša učenka ... in novinarka, ki je naključne mimoidoče spraševala o dnevu reformacije. Skozi vprašanja in odgovore so občinstvu risali slike, učili in naučili ter osvežili znanje o dnevu reformacije. Na koncu jih je obiskal sam Trubar, ki je še podrobneje razložil pomembnost tistega Časa. Bili so odlični! In kar je najpomembnejše, čas reformacije so otrokom predstavili in približali tai^, da so vsi razumeli, tudi najmlajši. NG www.radiocelje.com ^ m št. 91 -18. novMitber 2008 NOVI TEDNIK NASVETI 19 ZDRAVJE - NASE BOGASTVO y .A.I_____ Sladkorna bolezen - 1. del Vprašanje: Kakšno naj bo zdravo življenje bolnika s sladkorno boleznijo, na kaj naj bom pozorna> je dovolj da redno jemljem zdravila, kaj pa prehrana in delo? Kar nekaj vprašanj, na katera je ležko na kratko odgovoriti, zato bom o sladkorni bolezni pisali tudi prihodnji torek. S temi vprašanjem sem počakal, saj smo 14. novembra obeleäli svetovni dan sladkorne bolezni. Takšni dnevi so prava priložnost, da opozorimo na posamezne bo-lezni> ki prizadenejo veliko število ljudi, saj lahko s pravočasnim osveščanjem in odkritjem bolezni preprečimo številne nezaželene komplikacije. Letos se posveča pozornost predvsem zgodnjim znakom bolezni, ki nas lahko opozorijo, da imamo težave s presnovo sladkorja. Bolezen je v hitrem porastu po celem sveiu in že čez nekaj let bo na svetu preko 250 milijonov sladkornih bolnikov. Bolezen ni le posledica sprememb, ki nastanejo zaradi obolelosti ali okvare trebušne slinavke, temveč je povezana tudi s spremenjenim načinom življenja, ki omogoča uživanje velikih količin hrane s prečiš- Sledhoms bolezen se vse pogosteje pojevlja tudi pri mladih. Eden od ućmkovhih ukrepov, dajo preprečimo, je vsekakor redna rekreacije. čenimi ogljikovimi hidrati in maščob ob zmanjševanju fizičnih obremenitev» kar vse vodi v porast telesne teže in s tem povezanega nezadovoljstva. Tudi stresno življenje pristavi svoj delež. Pogosto je bolezen vezana na dedne dispozicije In je pogostejša v družinah» ki so z bolezrüjo že obremenjene. Ta oblika (diabetes (ip l}je na srečo redkejša, a zahteva zgodnje zdravljenje z inzulinom. Veliko bolj pogosta je druga oblika ali diabetes ti- Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog pa 2, ki se javlja pozneje v odrasli dobi in jo okarakterizira relativna odpornost (re- • VEZAVA ZA 6 MESECEV fiksna obrestna mera 5,50% SA/MODO '•^2.2008/ • VEZAVA ZA 13 MESECEV fiksna obrestna mera 5,65% OD 1000€ DALJE ^ banka celje www.banka-celje.si zistenca) na delovanje inzulina. relativno pomanjkanje inzulina in zaradi tega povišan krvni sladkor. Ta oblika prehaja v bolezen preko različnih faz, ki so pogojene tudi z načinom življenja, kar se zopet oblikuje znotraj družine. Bogata in kalorična hrana ob majhni fizični aktivnosti vodi do večjega izločanja inzulina. Ponavadi je vzrok slaba občutljivost na inzulin, saj celice organov slabo reagirajo na inzulin, zaradi česar se povečuje sladkor v krvi. To vodi do novega izločanja Inzulina, nato padca sladkorja, izločanja sladkorja iz jetrnih rezerv, a tudi do lakote in želje po dodatru hrani, kar vodi do povečane telesne leže. Kaj je vzrok, da se pojavi ta rezistenca na inzulin, se danes še ne ve natančno, saj je diabetes tipa 2 pogosto po-ve7.an s povišanim holeste-rolm v krvi in tudi povišanim pritiskom in povečano telesno težo. Zaradi porušene presnove imenujemo to obliko presnovnih motenj kar s skupnim imenom: me-tabolni sindrom. Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19» 3000 CeJje, ali na elektron-ski naslov te*^y^'k<§>nt-rc.si. Ker samo zdravljenje bolezni zahteva veliko truda, je boljše, če bolezen preprečimo. To je relativno lahko, a le če se že pravočasno držimo navodil zdravega življenja. Raziskave, ki so opravljene na har-vaniski univerzi, so dokazale, da lahko preprečimo kar 90 odstotkov sladkorne bolezni s prehrano in redno fizično aktivnostjo! Torej je pomembno, da bolezen odkrijemo čimprej. Še v fazi nastanka in razvoja bolezni, torej v fazi prediabetesa. Zato šte^Hl-ne preiskave krvi, predvsem ob sistematskih pregledih, zlasti pa pri ljudeh, ki so družinsko obremenjeni in pri vseh, ki imajo katerega od že navedenih dejavnikov tv^-nja. Že določuje glukoze v krvi na tešče je v 95 odstotkih dovolj specifičen test za postavitev diagnoze. Še višjo specifičnost pa nam daje določanje glikemiziranega hemoglobina v krvi {98-odstot-no). V preventivi se priporoča določanje krvnega sladkorja vsem, katerih indeks telesne teže presega 29. (Tega si lahko izračunate po formuli iz podatkov o teä in višini ali pa vam ga določijo v Posvetovalnici društva Za Srce, Glavni {fs 10, Celje). ROŽICE IN CAJCKI Koruzni laski za sečila Hjy^tAIMJi 8 12 kg ni««*6rtO Dr. PIRNAT 5S,01/519 35 !5il www.pl mat fti » Pr««««» I ] Koruza (Zea mays), ko-ruzDo zrnje, koruzna moka» koruzni kalčki, koruzni kruh, koruzna polenta ali žganci, ličkanje koruze ... Brez omenjenega svoj čas ni bilo poštene slovenske kmetije. Koruza |e bila vsakdanja tirana, tu io tam pa tudi zdravilo. Kot slednje so se najbolj izkazali koruzni lasid, ki uspešno zdravijo bolezni sečil. Koruzo so, še preden so jo spoznali Evropejci, na veliko uporabljali ameriški staroselci. Podobno se je godilo tudi s krompirjem, papriko, tobakom in mnogimi drugimi kulturnimi rasdina-mi. Koruza je bila sveta rastlina Majev in mehiških Indijancev. Z njo so se radi hranili tudi Inki In Azteki. Na staro celino so jozanesli kmalu po Kolumbovem odkritju Amerike leta 1492. Po Evropi so jo razvažali Benečani na svojih trgovskih poteh. Tako je prišla v Turčijo, od tam pa naj bi jo v 17. stoletju zanesli tudi v naše kraje. Zatorej ne preseneča» da se je koruze pri nas dolgo držalo ime turščica ali tudi turška pšenica. Brez turščice, polente ali koruznega kruha bi slovenski kmet liste dni težko preživel. Kadar se mu je skrhalo zdravje, mu je koruza služila tudi kot zdravilo. Uporabljal je zrnje, moko tn kaJčke za čaj proti revmi, pro-tinu, kužnim boleznim, vodenici ter srčnim boleznim. Pri pljučnici si je na prsi polagal koruzno moko, Koruza je predstavljala moč, obil-nost in mir. Prav takšne so tudi njene zdravilne odlike. Jedi iz koruze ali koruzne moke so zelo bogate z energijo. Krepijo mišičje in srce ter imunsld sistem. Izgrajujejo vezna tkiva, prispevajo k močnim lasem in lepi koži- Povečujejo možganske sposobnosti in zmožnost koncentracije, krepijo živčevje» nas poživljajo ter naredijo odpornejše proii stresu. Koruza vsebuje do 16 odstotkov vode» veliko ogJjikovihhidra-tov, beljakovin in mineralov. Čepravje najbolj poznana koruza z rumenim zrnjem, obstajajo tudi sorte z modrim, rdečim, črnim in celo večbarvnim zrnjem. Bolj kot sa- PiŠe: PAVLA KLINER ma koruza pa so zdravilni koruzni laski (Stigmata maidis) ali koruzne brazde, kol jih tudi imenujejo. Morajo pa biti pravilno posušeni, sicer izgubijo zdravilno moč. Poberemo jih takoj, ko se pokažejo iz storža in še pred opra-šilvijo. Na hitro jih posušimo v senci ali pri umetni toploti, kjer moramo bili zelo previdni, Laski,kisoŽeopra-šeni, postanejo lepljivi in niso več zdravilni, Ker vsebujejo veliko kalija, koruzni laski spodbujajo izločanje seča in koristijo pri mnogih boleznih sečil. Blažilen vpliv imajo na sluznico sečnih poli in mehurja, zmanjšujejo draženje in izboljšujejo odtekanje seča. Kot koristni se izkažejo tudi pri prepogostem uriniranju» pa ludi pri oviranem odtekanju seča, ki je lahko posledica obolenj prostate. Laski ugodno vplivajo tudi na ledvice, zmanjšujejo nevarnost nastanka ledvičnih kamnov ter blažijo težave pri že nastalih kamnih. Dobro dej-ni so pri srčni vodenici, edemih, katarju mehuqa, pro-cinu in revmi. Pomagajo tudi pri izgubi odvečnih kilogramov. Caj, ki zdravi vnetja sečQ, topi ledvične kamne, blaži bolečine pri protinu in topi Id-lograme, pripravimo v obliki poparka: 30 gramov koruznih laskov poparimo z litrom vrele vode io pustimo pokrito stati 15 minul, nato precedimo. Čaj pijemo čez dan po požirkih. Popijemo lahko tudi do 6 skodelic čaja na dan, saj laski ne dražijo ne želodca, ne črevesja, ne sečil ...Za odvajanje seča lahko komzne laske mešamo s fižolovimi luš-činami. Po koruznih laskih lahko sežejo tudi povsem zdravi ljudje. Uničili bodo strupene snovi, lajšali delovanje jeter in srca in izboljšali delovanje vseh njegovih organov. Št. 91 -18. november 2008 m ^ 20 INFORMACIJE NOVI TEDNIK ISCEMO TOPEL DOM Ljubljenčki niso plišaste igrače! v zavetišču je doma prikupna, eno leto stara muca z imenom Kiti. Je zelo prijazna, card j iva, navajena ljudi in čistoče, a kot vsaka muca ima tudi ona svoje zahteve in določene stvari, ki ji niso najbolj všeč. Tako, na primer, ne mara krtačenja, tudi za žogo in ostalimi mačjimi igračkami se ji ne da najbolj' tekali in divjati, vendar to še ne pomeni, da ni igriva. Kar pa se tiče hrane, poje samo suho mačjo hrano, saj za tisto »mokro« iz vrečic in pločevink pravi» da ji uničuje zobe (kar je tudi res). Drugače pa je Kiti nezahtevna muca. A to še ni pogoj, da bo dobila dom. Kiti je namreč nekoč že imela lastnike, ki so jo odpeljali iz zavetišča, a so jo po dobrem tednu pripeljah nazaj. Raz-log? Ni dovolj igriva, ne mara krtačenja in je samo su-ho mačjo hrano. Ja. opro- NjaiijHija, njaiija. nja... jaz se $tiskam. ti pa nal Ampak ti Imas topa! dom. jaz pa na... Šmre, Imrc... (6312) stite, da živi! Saj muce so vendar živa bitja in ne plišasta igrača, ki jo lahko mečeš naokoli, ji počneš vse Sem Kiti, ne najbolj igriva, ne maram krtačenja, sem sterilizirana in jem samo suha mačjo hrano. Nisem muhasta, taksni so le ljudje, ki ne upoitavajo mojih lalja in namesto, da bi ma imali radi inmi nudili dom. me vmejo nazaj v zavetišče. Jaz pa si želim le toplega objama človeška roke. Zahtevam monfa preveč? Zdravo, sam Zlatko Zlatkovič in sem slaven slovenski pasji nogometaš. Dokaz? Moje »na o» noge In oboževalke. Tiptčen nogometaš, torej. (6361) kar hočeš in jo »basaš« s hrano. ki ji ni všeč. Če tega ne razumeš, nastane velik problem - razkol med človekovimi pričakovanji (kakšna bo muca karakterno, kaj ji bo všeč) in dejanskim stanjem (muca je takšna, kakršna je). In prav to se je zgodilo Kiti. zato je uboga revica spet v zavetišču. 3n kaj na celotno zgodbo pravi ona? Nič. Mirno le- ži na svojem ležišču in potrpežljivo čaka nove lastnike. Glede prejšnjih pa pravi, da je tako aU tako bolje, da je v zavetišču, kjer joima-jo vsaj radi, kot pa v hiši, kjer bi morala biti plišasta muca. Podobnih zgodb je v zavetišču še na tone. Če jih želite slišati, se oglasite v Jar-movcu pri D rami j ah od ponedeljka do petka, med 12, in 16. uro in prisluhnite pripovedovanju prebivalcev. Med vikendom ste prav lepo vabljeni na popoldanska sprehajanja psov, in sicer med 15. in 17. uro. Spletni naslov www, go. to /zonzani nudi ogled slik vseh kužkov in muc, ki so trenutno v zavetišču, telefonska Številka 03/749-06-00 pa ponuja odgovore na vsa vaša vprašanja. Do naslednjič pa lep pozdravi NINA ŠTARKEL Mmm. voham krta. Hb, samo malo, ne, ni kit, miška je. Ali pa je mogoče sma? Zajec? Jež? Ah, že vam. pasja ^ samickajel(6343) BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE Dru^o za POMOČ ŽIVALIM V STISKI S\0 ,'t M V akciji sterilizacij in kastracij lastniških mačk je nov termin za sterilizacije in kastracije po nižji ceni v organizaciji društva 29. november. Mucke, ki danes iščejo dom, so vse zdrave, dvakrat cepljene proti kužnim boleznim, sterilizirane ali kastrirane ali pa to v kratkem bodo, navajene bivanja s Človekom, Čiste. Za vse informacije v zvezi s posvojitvijo muck ali naročanjem na sterilizacijo ali kastracijo vaše lastniške mačke lahko pokličete na tel. 031 326*877. Kitty je 4^e$ečna izredno nežna in prijazna mucka. Baby je S^esečna i^iva mucka. Lumpi je S-mesecni zelo pnjazen, na Človeka navezan mucek. Sončioa je 3-fnesečna igriva in aktivna, na človeka navezana muca. m št. 91 - IS. november 2008 NOVI TEDNIK Kr lüALI OGLASI - INFORMACIJE 21 wDtednik ^ NaroCnkl Noveoa tedn&a boste iahlco > naročnicuoo^iostl* 4 irrale oglaM viHoiim^^dhiku cfa^ Izkortstik IzkUućrn s svojo io^^ naro&tiifco poiotnfco oziroma z osebnim Mumentom naroenka Novega tednica. HeMtoiWbene ugodnosti se ne prenesejo v naslednje leto! VIK£HD oli fiHo, lokodjo do 25 km, ploolo gotovino, kupim. Td^fon 031400473. 5696 STANOVANJE PRODAM DVOSOBNO stonovDnjBJI mVŠarongvi-čevi ulici, v bližini 4. osnovne sole, prodom. T^efon 041 78M66,pQl6.un. 554d STANOVAMIE v Storah, 35 m^ pnKkm n 31.OOOEUR.Telelon04141S022.574i PRODAM KIA pride, letnik 1999, ugodno prodom. Teirion (03) 5778-965. 5749 KUPIM RABLJENO osebno voslo, od lelniko 2000, n(jjnoku^ni.Tei»fon041 361-304. Ž1d8 PRODAM STAREJ^ hišo v centru Vojniko, no pofceli 6l}0m',prodQmJeMon03l 114^63, 041 706-980. 5761 MED Dobrno in Novo Cdfkvijo prodom zdm-^šče, 2.500 m^ zo grodnjo monj» hHe (gospodor^ bivolni objekt). Pridob^i^ no grodbeno dovolj^ije, ploćoni vsi prispevki, vodo in eMctriko no porteli. Tele-{on{]313mi6. 5520 PiUtCElO, vđ(ost 4.000 m^ vmlmem tky {ju, 4 km oddalisno od AC in 10 km iz Celjo, uvoz Ljubećno, prodom. Parcelo je v minum okolju, no lepi, sonoii legi. Telofon041 756*790,Andrej. Ssod 5737 KUPIM Hlkl, v okolid ali v centni C^jo, kupim. Nudim tokojšnje plodio. Telefon 041 601.555. ssd4 BIVALNI vikmd, v Celju z okdico, ku^. Pk)o!olGkoj.Telefon 031389-555.5694 KMHllO, v celjsld regip, pogoj je soočna lego, kupm.Tel^n031 309-555. 5&94 Prođsmo star^ mei&ensko sttn»- venj« v Celfu - center. VBiikfisi 120 m2. priUiu^ plin. caTV, pousbno obnove, csna 1.200 EUR/ml lnfo051/30B432ali041/e7M8e M«Umilij>n (d,o. Ijubljand^nm i. 300QCelji dUE-Otok-Truba^. Dvosdmo stonovo-nje, vdikosti 54,27 m^,piDdonio. Ceno 69.008 EUR. lnlormocije«5130M32 oli 041 876^88. Maksimilijon, d. o. o., Ljubljonsl(fl(«sh]S,3IHI0Cki«. n KUPIM STANOVANJE vC^u, dvooltmobno, kupim. Nudim takojšnje plodio. Telefon 041 601-555. 5594 ODDAM OVOSO^ stonowtje v^mjS pozneje možen odkup, oddom. Telefon (03) 5824^11. 5739 ONiEMlJEKO mole slonovonje, Gosposko ulico, Celjo, oddam. Telefon 041 733* 265. S75e NOVOstonovnnje, 36 m^ vTeponju, novoletno teno, prodom. Telefon 041 733-265. 5756 V STROGEM centru Celjo prodorno 74 m^ veliko obnovljeno stonovonje. Telefon 83] 770.943. S747 TtikOJ vseljivo dvosobno storwanje, 48 m^, v Oblakovi ulici v Celju, prodom zo 65.000 EUR. Telefon 831 307.612, po 17. uri. 5746 IRISOONO stanovanje v Gosposki uliti, v^h kost 65 m^ prodom. Telefon 031 366-549. 5767 TRISOBNO stonovonje, 76 m^v v cetrtru mesta, parkirni prostor urejen, prodom 20 106.000 EUR. Telefon 041 733-278. 5738 PRODAM KOTNO sedežno gomHuro prodom zo sim-b^KnocenoJelefon03l 604486. 5769 HLADILNIK, štedilnik, pralni sira^ zamrzovalno omoro. skrinjo, kotno sedežno, kovc, posteljo, prodom. Telefon 041 284.975. 5778 SPALNICO in bhinjo, vsetidi prodom. Telefon 041 220-246. 5779 GRAD MATE HITRO NAROČITE PRODAM METRSKA melona drvo, 20 m, pfodom. • Ielefon03T 241-540. las\ Hn Dvakrat na teden, ob toridh in petkih« zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. PoštDa dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov« do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnili nakupov. I 1®*"'*« 2008 dJiWjh M^ prilogo TV-OKNO! ^^ Vsak petek 41 bannA strm tetevizQskega ^wreda in laiOTHVo^ KOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA ime in priimek M Datum rojstva: ülics: NopreUim nanem tton tednft 2a najmanj 6 mesecev pod)H$: NT&RC d.0.0. bo podatke upoi^lj al samo zs poti^ uro^DiSke siužbe Novega tednika PRODAM STIRI koze prodpno. Ceno 50 RI0nQ. Telefon (03) 5774.795. S622 T1lllitein^tefiav9l0ldodl20do250 kg, prodom. Telefon 041 756-790. šeos?737 TEUĆKA, simentoko in i^o Me^o, sloro lritddne,prodQni.T6lefQn579H24. šao7 TIUQ sfmenfolki težki 4BĐ in 2B0 kg, ' prodom. Telefon (03) 572(^52,031 732-869. 2217 PRAŠI0, nMsnoto po$mo, 20 nodollnjo re|o oii zobi, 70 do 100 kg, prodamo. Telefon 031 54U53. š609 TlU0(Oumennilb,$toro1 mesec, zo no-doljnio rejo, prodom. Telefon 031 509-687. 5743 JAiOVO telico prodom. Telefon (03) 577S-965. 5749 PRAŠIČA, krmljenego 5 kuhono hrono^ tez-kego pribTižno 2D0 kg, celega oli polovico, prodom. Telefon 574{^273. 5760 DVE brep ovci pro^m. TeMon 031 507-519. 5774 PUJSilE, leike od 25 do 60 kg, prodom. Telefon 582404B. 57S8 TEUCXO »merlolko. storo 20 dni, pcodom. Telefon 103} 573-9356. L4d3 KUPIM BIKCA, simentolco oÜ šorole, ložkego od 100 (io 150 kg,kupim. Tdefon 041432-083. 5757 ZSEBICO, äoro 1 oli 2 leti in kobilo, kuplnt Telefon 041 245^94. šdto Sporočamo žalostno vest. da nas je zapustil dolgoletni sodelavec v pokoju FRANJO VELIKONJA Od njega smo se poslovili v soboto, 15. novembra 2008. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Kolektiv E. E. A. Medved PRODAM CIPR£S( tujo. zo zrro mejo, ugodno prodam. Telefon 031291-065, (03) 5718-839, Ž205 JKMEH^cmo 0,20 EU0g,prodom.!^ fon04l 291-053. 5606 ĆRNO redkev prodom. Telefon (03) 5743-982,D3l 292m 5772 BELO in rdeče vino prodom. Možno dostovo ve^ kolinneoli tm^ zo pridelke oli đroie.Tel^ (03)5605^98,03) 505-283. $763 OSTALO PRODAM Vino Toihin, 41, Iroktor fn>1560 m suho bukovo drvo, prodom.T^efon 04) 67B-221 57» TEU(K0, prtb^ 150 kg, prom mzokol, 180 kg in etnfazni elektro motor, 2,2 Kw,ugodno prodom.TeWfon 051 206-189. 5754 SHtATSU mosožno blozino, ki je vgorancij-^em roku do 4. 6. 2009, prodam. Tdefon041 421-538. ?7S9 GOMEs plofid posol ^5-55-16, nrn, štiri, in gume s plofiŠĆi opel, 185-55-15, m^, ^ri, ugodno prodom. Telefon 041416-678. 5773 m 30.000 posredovan), 11.000 novih po2/)anst«v Je bHo v preteklem letu sklenjenih z nelo pomočjo. Latos k^ že, da jth boäe već, Ženitna posredovalnica 23 vee ^ervaracije. Zaupanje, OdenjavBS 8S, Prebold. 03/57 26 319. 031 505 495, 031 636 378 ZENTTNA poyedovolnico Zouponje, kj je uponje v ljubezen v preteklem lelu povrnila već kot 35.000 osebam, poseduje 20 vso storostno obdobjo, brezplačno zoienske do 46 let. Telefon (03) 5726-319,031 505495. Leopold Ore-inik s. p., Oolenjo vos 85, Prebold, n lakreni fantje d&ejo preproata, zv^ eta dekleta. MnoQO ^ih ja, zato punce« pozabite na razočaranj ter jih brez str&Škov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gern: 031/936 376. Ucp0i4 IOota v VM 8S, SIMPATICHA, posteoo 474etno CeTionko zeli pnjoteljo. Telefon 041 248447. AgenrijaAion. 57ad IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA ^ POSOJILA!!! TTAKOJŠNJE CPLACILOI Zneski od SOO-1.500 EUR r» 11 mesecsv. IPREVERfTEt PE MARIBOR, Partizanska 5 tel: 08 20016 20. 040 633 332 PE CEUE. Ulica m divizije 14 tel: 06 20016 30, 040 €33 334 ISkUpIntB. FVi«r>eneetorttved.o.o.l niVAINiCA, 4l4efna, simpatično, zeli mos-kego do 58 let. Resno. Tdefon 041 248-647. Agencijo Akin. 5766 OIPlOttIRANI inženir, simpoticen, 48 fet, ur^fl, želi družbo ženske do 48 let. Telefon 041 248447. Agencija Alon. 5766 ŽELIM spozmjti momico oli vdovo oil ločenko 20 skupno inijenje. Pisne ponudbe pošljite no Novi tednik pod šifro PRIHAJA ZIMA. 67B4 VAfiUENl no delovnico refleksne masaže stopo!, 26.11.2009, se bomo koo-ß, kab z mosozo prepre^ oli omiliti doloćeae zdravstvene težove. Informo-cije in prijave, telefon 031 723448. Avtvo, Soro Jo^ s. p., ^iklovško ceđa 2,3202 ljubečo. Š613 VAEUENInatecojkioucnenHRQzelZoMi 27. II2008. Po uspešno oprovljenem tečoj u boste pridobiti cerftFikot, s kote-rim boste u^usobljen) zo delo moseno. tnfomiocijein prijove, telefon 031 723-848. Avrofo, Sora Jošić, & p., Smiklov^n ie$lD2,3202Ljijbečna. Š6i3 Spni—MM intifiin». iaavrtmii Hn^M ««ditote «a ruSM Ukiđi^ nso potretm. Ziietifc bifonw^ 0Ö & do 1430 VC Jsbmi dao. Mvitorsio t H 3000 C^. Tä:0342M1-6D. wwiiir.iiovite(liiil(.coiii NEMEC dMv TiL:Q3Se4e84t 6SM.04t6»913 ZAPOSLIMO; gradbenega tehnika» inseniija gradbeništva aii diplomiranega inienlijÜB gradbenietva Kontakt: 0<}-62S^f3 aii03-SMa44l Pođ|dieNT&RC, (I.O.O. DirekionSre&ošr^t Podjetje opravlja časopbno-zaiožnilko. radijsko inagen* djsko-trtno dejavnost Nastov: PreSemova 19.3000 Ceije, tdefoa (03) 42 25190, tax: (03) $441032, Novitednikizi^;avsđkiareklJipetd<. cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa l^S EIJR. Tajnica: leA Podpefi^ Veter. NatrtCnfike: Majda KlanSek. MeseCoa oaroCnina je 7,90 BUK. Za tujino fe letna naročnina 189,60 EUR. ^evUka Uansakdjsl^ računa; 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov Intbto- graßj ne vračamo. Tisk Delo, d.d., Tisk^ko središče. Dunajska 5. direktor: Bogdan Roniih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plaCuje 8,S% davek oa dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovoroa urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: (eor Šartah, Andreja Izlakar Oblikinaiijo: www.rQinjadeeign.com E-mailurMAiätva: tedntkd'nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva; ttiuuka.iediuk€^m-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Inühar E-mail: radio@^nt-rc.3i. E-mail v studiu: info@tadjocelje.com UREDNIŠTVO Milena BreČko-PokliČ, Br^ne Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, UrSka SeUšnik, Branko Stamejčič, Simona ŠoiiniC, Dean Šuster. SaSka T^ržan Ocvirk prostora v Novem tedni-ostale agencijske storitve. AGENCIJA Opravlja trženje ku in Radiu Celje (er nu Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: X^ko Grabar, 2atko Bobinac, Viktor Kienov^ek, Alenka Zapu^, Rok Zaiožnik l^ttofL (05)42 25 190 R» (03)54 41 032. (03)54 43 511 Spn^em oglasov po ei^ pošii: agencija^tit*rc.si iiL 01 -18. novembOT 2008 m 22 DELA NOVI TEDNIK Prosta delovna mdsta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljana vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav fzpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za dolofien £as, zahtevane delovna Izkuinje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za def o zavoda: • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://vwvw.e8s .gov. si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UtCBLJC DEUVECBflEZ POKUCA ^e2ba puaC v baru ka h CaiE • Rf/t' ^EŽBA mt DOLOC» ČAS. 5 M!SCCEV.24.1ü003;AD£UNASTQRrTVET1l6G-VINA m. CaiE. NA OTOKU 13000 (BJE NIŽJA PDKUCNAfZOBiUZBA IDO 3 LET) SKLADIŠČNIK V P0S10VAUIIQ • M/Ž: ONEVNI PR£V2M &A6A V SKLADIŠČU POSLOVAUIICE ^ DOLOČEN ČAS. 3 UESEd IS.lUOOa^ » SROTltS D.Oc TUS SüPCSMAf^n CBJE. MAO-BOR»A CESTA 128.3DlMCaiC AVTOMEHANIK AVmHOlANIK-M/t: fimviLi) VSEH ZNAMK OSERMH VOSL. WTDQPTIKA. MONTAŽA Am PlAärV: DOIOCER ČAS. 3 MESECE. U.}Um AVTtlMEKANfK-FRANC$DBAKSJi;B£Z£NSKOVA UUCAlUDOOtai! VOZNIK VOZNIK C KATEG0RU6 M/Ž: VOŽUA DOSTAVNIH vozil. PflQj^E OZIROHLA NAKUĐA* NJE W RASOAOANJE BIA6A. VZĐRZEVANJE VOZILA: OOLO^ČAS. 12 PISCEV. 22.11.2008.' TCCTHANSCOHMERCE POOJmE ZA NOTRANJO IN ZUNAKIO TneOVlNO IN STDRTTVi UiL & UE. KOSOVHJIVAUUCA16.3000 CaiE VOZNIK O umm • ujh VCIŽHIA DOSTAVNIH VOZIL PRELAGANJE ODROMA NAKUDA-NJE IN RAZKLADANJE BLAGA. VZDRŽEVANJE VOZILA.'ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 22.1fiOB8; TCCTRANSCOMMEPCE PODJETJE ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO IN STORITVI D.aa fl-Ul KOSOVELOVA UUCA16.3000 CEUE SflEONJASTFOKOVMAAU SPLOŠNA IZOBIIAZBA 0£L0 NA TD^£NÜ • H/l POLMÜIE Um-BUOISKIH AVTOMATOV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. )ai!J008: SKtIPINA CODE m^ PODiOJE 2AINVESTIOIE IN T1I60VIN0 D.O.O,' 2A6fiEBä(A CESTA 20.2000 MARIBOR SVÜOWiLK • Pf(ClQAlAl££4il/2 • N/t Sm VAME IN PRODAJA. DOLBČEN ČAS. 3 MBECE. mam k(an podjetje za TBfioviNa sto IN IN&NIPINB. M: OLISKA CESTA ^6. 2300 SLOVENJ »AOEC SAMOSTDJM IHŽNIK NATĐSKU • M/t' SAMO* STOJNO PnOCeiVANJE NAROČNIKOV. SKLEPANJE POSIOV, SKRfi Ik OfiSnUEČE STRANK^ PRIPRAVA VSEBIN»» PfOLOfiOV IPO. DELO JE VEZANO (ZKLAIČND NA TEREN; NEDOLOČEN ČAS. 21.11i008; MANPOWER aO.O.' Wm-m 0.0.0; PE CaiE. STANETOVA UUCA 14. 3000CEUE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA VARNOSTNIK • M/Ž: VAR0VAH;£ fROOAJNIH MEST. VARNOSTNIK/VARNOSTNICA. OOLOČO« ČAS. 8 MESECEV, miUDflS; PRDSI6NAIORUŽ* BA ZA VAROVAUE. D.O.D; KERSNIKOVA ULICA liSOOOCEUE MERILEC • H/h MERfTV! IN SvnUVAUE (ZA MONTAŽO OKEN. VRAT). DELO NA TERENU. NE* DOLOflN ČAS. \lMm: SKIPARIB DESIGN PROIZVODNJA IN PRODAJA. aO.OjŽEiEZARSKA a$TA3.3220 ŠTORE KUHARSKI POMOČNIK POMOČ ZA OaO V KtlHIKJI - M/t PRIJAVA ZELEKIAVI DEUKATES. SLADIC. POLNJENJE ZAL08. EVIOENTHUM PORABE ZAUIG: NEDO* LJIČEN ČAS. 21.11.2008: PICKATD GOSTINSTVO TfiGOVINA STORITVE aaO: TEHARJE 21.3221 TDlARiE KUHAR OEIM KUHAR IV - H/t PRIPRAVA DNEVNIH OBROKOV HRANE IN DODATKOV PO POSAME* ZNW DIETAH. VZDRŽEVAIUE OEIilVN»! PRIP& MOÖCOV. NAPRAV. POSODE IN (SIGVMK POVRŠIN. m DOLOČEN ČAS. a MESCEV. 19.11.2000; SPIOSNA BOLJUSNIU CEÜE. OBLAKOVA UUCA S.SSmCEUE DIETNI lOJHAR IV • H/l PRIPRAVA DNEVNIH OBROKOV HRANE IN DODATKOV PO POSAME-m DIETAH. VZORŽEVAUE OEUNNl» m POMOČKOV. NAPRAV. POSDEDE IN OEL0VNIH POVn^N. OD: DOLDftN ČAl 12 MESEIIV. 19.11.2008: SPLOŠNA SOINIŠNICA CEUl OBU-XOVAUUCA5.3QOQCEUE KUHAR • M/l SMIOSTÜJNA PRIPRAVA JED PO NAROČaU: NEDGIO&N ČAS. 21.11.2008: PIC^ KATO SOSTHSTVO TT^GOVMA STORITVE OÜ.O; TEHA{UE2l 322} TEHARJE MIZAR MIZAR • H/l RD^A IN STROJNA MIZARSCA DEH ISIEUVA IN MONTAŽA STAVNEGA P& HI^A, NOOLOČEN ČAS. 14.1L200B: STOPAR IB DESIGN PROIZVODNJA IN PRODAJA. 0i).0; ŽELEZARSKA CESTA 3,3220 !T0RE MIZAR • liVŽ; SAMOSnUND OVIJANJE MIZARSKIH Oa V OEL^VNIQ. NEDOLOČEN ČAS. 4.12JOOS; MIO OPREMA MIZARSTVO IN tugovina. aao: vojnik. viSaiA vas is, 3212 VOJNIK MIZAR • M/ž; SAMGSTIUNO Of^VUAfUE NA CNC STHJU. NEDOLOČEN ČAS. 4.112008.' MIO OPREMA MIZARSTVO IN TRGOVINA. 00.0: VO^ HK.V1SIUAVAS1S.3212VDJNIK PUŠKAR SUKOfUSKAR • FASADER • M/Ž: VSA SUK0PI£< SKARSKA IN FASADERSA SLA. NEDOLOČEN ČAS, 2B.I1i«ft H3GRAD SRADBENiSfVO IR GOVINA STOfffFVE DJXDrGOSPDS^ÜSKA UUCA 3,3«ioauE PRODAJM£C PRODAJAVTRfiOVUI UMALE ŽIVAU I PRODAJA OPREME ZA MAU ŽIVAU. NEOOL ČAS. 20.iii0Da: AifAPrr TRGOVINA ao.O: Li-TAUä(ACESTA2ä 1000 UU8ÜANA PHOOAJAIEC BLAGAJNIK • M/Ž: SKRB ZA URE JENOST PRODAJNIH POUC. VRto OELNEGA GOTOVINSKEGA INKASA DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. ai^iODS: ENOROTU! D.D; TUS Sit PERMi^KET caiE. MARIBORSKA CESTA 123. 3000 caiE PflOOAJAlfC DEUKATESE • M/^ STREŽBA DELIKATESE IN (^KATESNIH ISBm NA KLASIČNI NAČIN PG ŽEUI STRANK, OOIIIČEN CAS. 3 MESEK. mmit ENCRimiS 0.0; TU§ SUPERMARKETCaJE. MARIB9»SKA CESTA 128.3000 CEUE PRODAJAUC • H/l PROOAJA BELE TEHNIKE AKimi RAČUNALNIŠTVA. MAUH 60a>0 DIUSKIH APARATOV. KUHIIÜODLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 1&,1U0Q8: AOECCO H.R; KADRO VSKO SVETOVAHJL D.O^. PODRUŽNICA CEUE. UUCA)GV. DIVIM 6.3000 CEUE PRODAJA IN VODENJE • H/l PRODAJA. VODE* Ul SVnOVANJE ZA NOTRANJO 0Pfl»0: Oa UtČEN ČAS, 6 MESECEV. a^UDOS: GRADBENA $TVOtN TRGOVINA SITER 00.0.: SALUNTAfiOSS CEL^TEHAEUE 12.3221 TEHARJE PRODAJALEC • OELUVNO MESTO V CEUU - M/Ž: PRODAJANJE ŽIVILSKIH IZDELKOV V MANJŠI MALOPRODAJNI TRGOVINI. DEUIV DEUKATESI. DEiOZA8LAGAJNO. INVEVTURE: DDUJČEN ČAS, B MESECEV. \\mm: PEKARNA POSTOJNA. PROIZVODNJA. TRGOVINA IN GOSTINSTVO. D.O.D: KOLODVORA CESTA S C. 6230 POSTOM NA ZDRAVSTVENI nHNIK VARUHIUA1 M/Ž; ZAHTEVNEJŠE IZVAJANJE VARSTVA. SOdUAE OSKRBE IN PROSIOČA-SDVNIH AKTn^OSTlH TEH SODaOVANJE V PRO&tAMU VDDEUA UPORABNIKOV. VODEUE IZVAJANJA IN ZAOOVOUEVMJA OSNOVNIH ŽIVUEK2SKIH POTREB UPORABNIKOV. SOOE-UIVAHIE S STAR$l SKRBNIK. ZAGOVORNIKI UimBNIKDV TER VODENJE EVIDENCE IN OS^ŠČANJE VODJE PROGRAMA D VSEH PS^ HOSOMATSKiH IN DRUGIH SPAEMBIBAH. KI JIH OPAŽA PRI UPORABNIKIH. IZVAJANJE DEL lNNAL06VSKLADUZ[&0\niM PIANOM PO NAVOOLU NADREJENEGA; DDUIČEN ČAS. 3 ME-SEO. ig.1U008; CENHH ZA ISPOSABUJUilE. OEU) IN VARAVO DOBRNA. tOKOVMA 10.3204 OOBRNA TEHNIK ZDRAVSTVENE NESE* PRIPRAVNIK • H/ t USPOSABUARIE ZA POKUC THNfKA ZORA-VSTV»E NEGI 0IX0ČEN ČAS. S MESECEV. \l\Um ZDRAVSTVENI CHM COJE. GREGORČIČEVA (KICA S. M CEUE BOIMIČMINEGOVALEC GOSPODINJA DSKRBDVALKA • H/l IZVAJANJE VARSTVA IN S0QA1NE OSKRBE STiUlEJSlH. IZVAiARlf IN KOORCHNACUA 6OSP00IUSKJH OPRAVUVDOMUUVAJAUEINVKUUČEVMJE STANCVAUSV V ENOSTAVNA GOSPODINJSKA QPRAVUA. OPAZOVANJI UKREPANJE IN PORO* ČAKJE O SPREMEMBAH ZDRAVSTVENEGA STA* KM DOLOČEN ČAS. 3 MESECA 1S.IUOOB; DOM UPA. ORUŽBA ZA SOCIALE VtöSTVENE DEJAVNOSTI. 0j}.0: LAVA 11.3000 CEUE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK PRIPRAVNIK • ZAVARDVALJfl ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CEUA • U/l TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORTTEV. NEDOLOČSI ČAS. 14.12.2008; PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA ORUäA DXLO: PARTIZANSKA ULJCA m lOOO UUeLMNA ZAVAROVAUn ZASTOPNIK ZA OBMDČ^ CBJA • IVŽ.' T^E ZAVAROVALNIH STORTTEV. NE* DOUlČOI ČAS. Ii112088: PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA DJLO: PARTIZANSKA UUCA ia IDOO LlUBUANA KOMERCIALNI TBINIK KOKERCtAUST * M/Ž; PRODAJA. NABAVA. VD> DENJEiSRAČUNOV. FAKTVRURANJE. IZĐEUVA POROČIl NEDOLOČEN ČAS. t4.l2.20Q8; STOPAR LB DESIGN mZVODUAlN PRODAJA, DJLO: ŽHEZABSKA CESTA 3.3220 §TORE EKONOMSKI TEHNIK FINANČNI REFERENT • H/l VODENJE SALilA-KONTOV KUPCEV. PLAČIINI PROMET. UK^O-JA RAČUNOV. IZTERJAVA ZM»ADÜH TERJATEV; DOUlČEN ČAS. 16 IRSECEV. I3.1U00B; AL-PEKS. TBBDVSKO POOJETJE. D.Oi): MORIČEVA UUCA 5.3000 CEUE TAJNICA • M/Ž; SPRilEM TElEFONSKiH KUCEV. SPREJEM VBODNE IN IZHODNE POŠTI DRGAN!- ZKtNUE SESTANKOV. PtSAKJE ZAPISNIKOV. KO-I^SmOENCA. IZSTAVITEV POTNIH NALOGOV IN DNEVNIC TER DBRAČUN, ZBIRANJE PONUDB. PO^AUE IN SPREJEMANJE EAKS SPOROÖL SKRB }N KARAVA PISARNIŠKEGA MATERLAIA. VNOS PODATKOV V 8A2E PODATKOV: DCHOČEN ČAS. 12 MESECEV. lUUfftk KS TRANSCOM-MERCE PODJETJE ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRSOVINO IN STORITVE. OilD. CEUE. KOSOVELOVA UUCA 1^3000 CEUE POSLOVNA SEKRETARKA • H/l VODENJE KADROVSKIH ZADEV. PRIPRAVA PODATKOV ZA OSEBNE KHODKE. ADMINISTHATTVNaTEH-NI^A OPRAVKA; DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV. 27.11.2008: KOVINAR LAŠKO KOVINSKO PRE-OaOVAlNA STROJEGRADfUA 0.0.0: GAJI 47. 3000 CEUE LESARSKI TEHNIK KDMEitaAUST • H/l PROOAJA POHIŠTVA iN VODJA MANJŠE TRGOVINE S POHIŠTVOM, NEODLOČEN ČAS. 4.12J(H)6; MIO OPREMA MIZARSTVO IN TRGOVINA. D.aO: VOJNIK. VIŠNJA VAS IS. 3212 VOJNIK STROJNITEHNIK OIDDPERATER • H/l NASTAVITEV OBOaO-VANCA NA STROJU. NASTAVHEV ORODU. PRSSRAMIRAUE 20 08UK NA SAMEM STROJU lEANUC KRMIUtlK). SO&OVUJE PRI MONTAŽI; OOLOČENČAS. I2MESESV. 7.12.2008; PfUH. PR(NZVD(MJA. TRGOVINA. STORITVE. D.O.D; OB DRAGtS. 3220 ŠTORE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK 'Miß I^VOSOONI SVnOVALtC (POI) • m^ KOVNI SODEIAVEC* M/t PROUČEVAJUEZAI^. KI MU JIH DOtKIJ PRAVOSODNI RINKflONAR PRIPRAVA STROKOVNE PODLAGE ZA ODUtČrTVE. PRIPRAVA ODlDČrTVE. PRIPRAVA ODRAZLDŽnVE ODUtČTTVl ZASTOPAUE STRANK PO POODLASPLU FUNKCIONARJA PRED SfflKŠČI IN DRUGIMI ORGANI. SPREMUANJE IN PROUČEVANJE ffiAKSE TUIIH ^č TER TUJE STROKOVNE UHRATI^; ODLOČEN ČAS. ID MESECEV. 22.11.280B; DlGtOŽNO 9)0EŠ& V O* UU, PRESNOVA UUCA 22.3D0BCEUE ue LAtKO OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA tttöüi PROSTOROV • M/Ž: ČIŠČENJE ST& PNI^ BLOKOV. POSLOVNIH IN ZASEBNIH PRC^ ŠTOROV: DOLOČOi ČAS. 2 MESECA. 2I1U008.' /UfŠ CVETKA PIŠOTEK. S.P: SPODNJA REČICA Z6.327B LAŠKO FREZALfC BORWERKIST • FREZAiEC, VRTALE C- NVt DElO NA CNC IN KONV^CCOMAUyiH FREZ/UNm TALJflH STTHUIK. NED0U)CEN ČAS. 22.11.2008; MDffHNG PROIZVODNJA. TRGOVINA IN STWTTVl O aO: SPODNJA REČICA BO 0. 3270 LA^ MONTER KUMATTZACUSKIH NAPRAV MONTER PREZRAČEVALNIH NAPRAV • H/l MONTAŽA aEMENTÜV PREZRAČEVANJA IN KLIKAmUt NEDOUIČEN ČAS. \U22m INSTAliOlE MIBRA BRANKO fm S.P: KOLE* NOVAEN 4. ^433 RADEČE MOiniH VODOVODNIH NAPRAV VtCONŠTAlATER • H/l MONTAŽA VODOVI> DNIHINŠTALADJ IN OPREME. NED0U3ÖN ČAS. 1l.12i008: INSTALACUE MIBRA • BRANKO ČE* BIN SP: KOLENOV GRABEN 4.1433 RADEČE SREDNJA POKUCNA tZOBRA^ POSUJŽEVALECSTTttJA H-M/Ž; POSLU&VAWE STROJA ZA BRIZGANJE PLASTIKE. KONTROIA DELOVANJA STROJA. PAKIRAILS IZDELKOV. ROČNA DODELAVA' DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 25.1Un!6; SECA PLAST PROIZVDOUAINTRG& VINA.D.OXI;PODŠMIHEL 1,3270 LAŠKO KUHARSKI POMOĆNItL POMOČNfK DElO V RAORaH • H/l POMOČ Vam ni bilo nikoli jasoo, kAko vse koščke urinega mebaoizma sestavijo skupaj? Ste vedno ugibali katera sestavina naredi dober kruh? Ali pa danes ne veste, kako nastane papir? Novi tednik in R^dio Celje vam zdaj ponujata odgovore na vaia vpraianja in pogled v nastanek vsakdanjih stvari Na kupon napišite svoje podatke in nastanek f asa Želite spoznati. Srečne Izžrcbance čakA pot v odkrivanje skrivnosti. novi fcWLPfiimgk: Na^: Telefon: Spožnali ^eliriir kako nestene {ptaJapaju eno ali več stvBri); na ns^: NT6RC. Pretanm 18.3000 CeQt t pnpj:ofn: Pol v odkrfvM^ BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE PRI PRIPRAVI TOPUH IN HLADNIH OfiROKDV. DOLDČEM ČAS. 6 MESEQV. 23.1UD0S: SOOEXO PREHRANA IN STORITVE D.O.D; ŽE^A CISTA }6JDOO UUBLIANA KUHAR KUHAR • OaO V RADEČAH • H/l PRIPRAVA TDfUH IN HLADNIH O8ROK0V, DOLOČEN ČAS. O MESCEV. 23.11.^908: SDDEXD PREHRANA IN mfm ust: ŽELEZNA CESTA 16,1000 UUBUANA* NATAKAR NATAKAA liVtOaO V STREHI DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. Ž1.1U008: VUJJEMI: SAŠO OBOL-NAR S.P: eOSTIN^VD IN TURIZEM. SVIBNO \l 1433RADEi^ NATAKAR • M/Ž: STREŽBA V OOSTINSKSil LD-KAUL »aOLDČEN ČAS, lO.^UOOB: GOmAA JANEZ KRf^C. SP: ZIDANI MOST 16. 1432 ZIDANI MOST BOSnNSUnHNlK NATAKAR U/l STREŽBA HRANE IN PUAČE. NEDOLOČEN ČAS« 19.I1.2D0B: TRERMAMA 0.0: miEk DOBREGA POČLHJA. ZĐRAV1UŠKA CESTA 4.3270 LAŠKO ZDRAVSTVENI TEHNIK ZOBOZDRAVSTVENA ASlSTEm • H/l DELO V AMBULANTI. DOIDČEN ČAS, 3 MESECE. 2<.M.2008: ZASBNA ZOBNA AMBULANTA N^ GAMBER6ER DR. DENT. MED: UUCA XIV. (HVIZUEa,3272RrMSKSrOPUCE IN^NIR STROJNIŠTVA TEHNOlOG • KAIKIIIANT • H/l IZDELAVA P^ NUDS(NIH KALJ[UIACU V KOttERCUU. NEDD> LOČEN ČAS. mum MCmiNS SK. PROIZVU nUA, TR60VINA IN STC^VE. D.aOrSPOOKJA R^CA80C.aZ7DLA$KO DIPiOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS) KMEROAUST NA TERSIU ZA ZAHODNO U vaiUO-M/Ž: AKTIVNO PRODAJANJE IN KISPE* ŠEVAK^ rmUE FASAO OEHfT NA TER»U ZBIRANJE NAROČIL IZDEIOVANA P8NII0I. I^E NOVW KUPCEV: NEĐ(KJ]ČEN ČAS. ii\\2m OEirr. prodaja toplotno izdia* TWNIH FASAD. INŽENIRtNG IN ZAKLKIČNA OEU V 6RA0SEU$T>^, D.DÜ: SPODNJA REČICA ?7. 3Z7D LAŠKO ÜEMOaRJt ~ DEIAVKBRS POKUCA NATAKAR-M^SniEäA HRANE iN PUAÖ PO MIZAH. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. IS.MiOOB; ČETARA. GOSRNSTVa TRGOWIA IN STORITVI 0.0.0:0K0NIKA2.333S UUBNO OB SAVINJI GRADBENI TEHNIK TEHNOUK PRIPRAVE DELA -M/Ž: VODI PRiPRA* VE DELA POMAGA PRI VODENJU IN Df^lB* RANJU oa V PiSARNI IN NA ^BlSČU. SODE* LUJE m PROJEKTIRAHRI IN PRI POSAMEZNIH PROJEKTIH. SAMOSTOJNO AU PO NAVODIUH PRIPRAVLJA TEHNOLOŠKO DOKUMENTACUO ZA IZVEDBO PROJEKTA • GRADNJO HiSl OSTREČ JA. AOAFIACUD, NADGRADNJO. PREOEUVQ (EJEKTOV. POVEČANJE OBJEKTA S PRIZIDKOM. IPD: mi ZA TEHNOLOGUO IZDELAVE IZOELXA IN VZOR&VAKIE PROGRAMOV. Z RAČliNAINt im TEHN01D6U0 IN PROGRAMSKO OPREMO nSE PROJEKTE OBJEKTI CDEUUE NATANČNE IN JASNE OELAVNIŠfS RISBE. NAVODILA, NAI^ TE MONTAŽE NAIOAOAUA IPaZNEfOSREONO NADREJENWISEPOSVETLUEO DOKUMENTACUl STRANK. REŠITVAH PROBLEMOV. PO POTREBI VOO^ RAZGOVORE S POSLO^IMI PARTNERJI IN NAROČNIKI NEDOLOČEN ČAS. m TB MONTAŽNE GRADfUE 0.0.0: LOKE 40.3333 UOBNODG SAVINJI UE SLOVENSKI KOfUjCe OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNA IN SAHDSnUNA DELA V KAHNOSE §TVU OSTALA DEIA PO DOGOVORU • M/Ž: OEIO V DEiAVNU IN HMTAŽA NA TERENU. TER OSTALA L£LA PO NAROČILU OBRTNIKA, DOLA Čn ČAS. 8 MESCEV. 23.l1i(tt8; KPU FRANC ŠPES $.P: TAT^NBACHOVA UUCA H. 3210 SLOVENSKE KDUlCE äSTILKA V ZREČAH • M/Ž; t^k^ POSLOV. NIH PROSTOROV. DOLOhN ČAS. 3 MESECE. t9.11.20Q8; PANKYSA CiSČENJE IN TRGOVINA 0.0X1.'ARJAVASm3a0l PETBOVČE AVTOKlfPAR AVTOKLEPAR • M/i AVTOKLEPARSKA DELA. PRIPRAVA AVTOMOBILOV IN HilHDVIH DEIOV ZA POPRAVILO. BARVANJE. LANRANJE NEDOLOČEN ČAS, 23.1ÜDQ6: AVTOHEHANIKA IN AVTUKLEPARSTVO TER PRODAJA OSEBNIH AVTOMOBILOV AVTOSERVtS KAVČIČ ANDRLI KAVČiČ SJ^ SPOOfUE Pf^LOGE 40. 321^ SLO' VENS« KONJICE NATAKAR STREŽBA PUAČ • U/l NATAKAR. DOLOČEM ČAS. 12 MESECEV. 7.112008: HLASHC, m ZVODMIA. TRGOVINA. GOSTINSTVO, PROHH IN STORITVE. aO.0: KffiŽE^S?. 3206 STRAMCE DIPLOMIRANI INŽENIR KEMUE FAAMACEVT/KEMIK • N/t'RAZVOJ IN PRffIU-VAIZDBKOV V I^tOtZVDOUI NARAVNE KOZME-TK. NEDCUlČEN ČAS. 19.11.2008: MEHCATOR fit IMVALiDSKO PDQJET.S 0.0.0: DUNAJ»A CESTA 107.100GLIU8UANA DOKTOR DENTALNEMEĐIC1NE OOKTI» DENTA1XE MEDICINE M/tZOBOZMA VSTVENA DEJAVNOST ZA OORASU. NEDOLOČEN ČAS. 23.11il30B: ZOBOZHUVSTVEtt ZAVOD VERIAČNIK. DOBRAVA PRI KDNJfCAH 3 6.3210 SID^SKE KONJICE UE iEHTJUH PHI CELJU OSNOVNOŠOLSKA IZOflRAZBA POLASAWE PLOŠČ • U/l POLAGANJE GIPS PLOŠČ IN ARMSTRONG STROPOV. NEDOLOČEN ČAS. 4.12JD&6: POLAGANJE GtPS PLOŠČ ANDREJ KAVKA SP: DUCAL CEUSKE ČTTE 22. 3230 ŠENTJUR SUKOPIESKAR M/Ž: SUKOPLESKARS(A DElA. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. m.im: SUKO-PLESKARSTVD. EIEKTROINŠTAUGUE. PREVOZI BOJAN JURJEC S.P: OO^INA 36 A. 3223 LOKA PRIŽUSMU STRUGAR STRUGAR H/l IZVAJANJE OPERACU STRUŽE-UA PO TEHNOLOŠKEM POSTUPKU. DOLOČQ< ČAS. 3 MESECE. 19.1UD0S; TAJFUN PLANINA PRI^ZVOOUA mUEV. aO.0: i^NA PRI SEVNia 41 A. 32Z5 PLANINA PRI SEVNO VARIL£C VAHLE C M/Ž: PRIPRAVLJAJUE MATERIALA ZA VAlUErUE IN VARILNEGA A?iUUTA IZVAJANJE DPERACU VARJENJA PO TEHN. POSTOPKU. IZVAJANJE Of^RAOJ ČIŠČENJA ZViUtOV IN OSTRIH ROeOV Z BRUŠEUEM, IZVAJANIE IHRACU RAZREZA, STISKANJA IN TOPtOniE OOI^VE: DOLOČEN ČAS. 1ME^. 19.11.2008.' TA^N PLANINA Pf^DNJA STROJEV. D.O.D; PLANINA PRI SEVNIO 41 A 32S PLANV NAPRISEVKia SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA GRADBENI DELAVEC H/l VRTANJE IN REZA* UE BHONA IN ČIŠČENJE BETONA Z VODNIM CURKOM NA m% PRITISK. DDLOČEN ČAS. 12 MESCEV, imm: m moiveo. storitveNO PODJETJE. 0.0.0; DCIGA GDRA 16. 3232 PONIKVA ELfKTRIKAR ENERGEHK STROJNIK KOTLA • H/l UPRAVUAKjE VROČE-VODNEGA mK DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 23.11iOS8: BDHOR ŽAGA IN ajRNIRNICA D.DO ŠENTJUR. IXSTA l^NA DOBROT^ 9.3?3D ŠENTJIA aEKTRIČAR. ELfKTTKKNŠTAlAOJE • a^ KTTtOH^IKA. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 19.11.2008: ELEKTRDINSTAIACUE IN SRVIS ELEKTRIČNIH IN 60SPOOMJSKW APARATOV, ELEKTROMEHANIKA PETER ŠANTEJ S.P: PIA» NA PRI SEVKa 13.322S PLAMNA Pfll SEVMO EL£KTROTIHNIK ENERGETIK ELEKTROTEHNIK • ENERGETIK • H/t VODENJE mmi SKUPIN. NADZOR LN VODENJE ELfKTREI^RGETSKIH OBRATOV. MONTAŽA IN VZDRŽEVANIE aEKTROENER^ETSNH NAPRAV: OOlOČEN ČAS. 6 MESEOV. 23.11^008: BOHI» ŽAGA IN RJRNIRNICA D.OJX ŠENTJUR. CESTA LEONA DOfiRCTlŠKAS. 3Z30 ŠENTJUR STROJNI TIHNIK MONTER • U/l SESTAVUARIE IN MONTIRANJE SESTAV. DELOV. KUNTR.M0NT1RNIH ^AV. DE* LOV, VOOERUE EVIO: SESTAV. DEOV, IZVAJAM! OPERAQJ VAR.' RAZ. IN KUUČ. KI DCIDČEN ČAS, I HESEa ai1.?0D8: TAJRJN PlANiNA PROIZVODNJA STROJEV. O.O.O; PUNINA Pfll SEVNia 41A 3225 PLANINA PRI SEVNICI UPRAVUALEC CNC STROJEV • PRIPRAVLJANJE CNC STROJEV tN 060ELCVANCA. PROGRAMIRANJE IN TESTIRANIE DELOVNEGA PROGRAMA. KONTROLA O^OVANCA Z ME RILNIM ORODJEM IN KOREKCUA NASTAVTTEV. IZVAJANJE RAZREZA, BRUŠENJA PO TEHN. POSTOPKU: NlOČa ČAS. 1 MESEC. I9.1UD06.' TAJFUN PLANINA PROtZVODNJA STTMV. D.D.O: PLANINA PRI SEVNIQ 41 A PLANINA PRI SEVNH3 UEiMAiUEMUJEtŠAir OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VARILEC • H/l VARJENJE CD'. ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. 2S.11.2008: SIREKS KADROVSKO SVCTOVANIEUJXO: TRŠKA CESTA 6.32S4PO& ČETRTEK POMOŽNI KERAMIK RETUŠER H. • U/l RETUŠniANJE KERAMIČNIH IZDELKOV, mm KERAMIČNIH IZDELKOV. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. I3.1IJ00B: ET1K UM: ETIK D.DO. POSLOVNA ENOTA ROGAŠKA SLATINA. CaiSKA CESTA 7. 32S0 ROGAŠKA SLATINA AVTOMEHANIK DELO V MEHANIČNI DELAVNIC - H/l OEID V MEHANIČNI DEUVNIQ. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 2S.}1.2DOB: ŽGAJNER SERVIS D.O.D: PCDJeJE ZA VZDRŽEVANJE VOZIL ROGAŠKA SLATINA, SPODNJE SEČOVD H, 3250 ROGAŠKA SLATINA miZER MOŠKO IN ŽENSKO FRIZERSTVO - H/l SAMOSTOJNO m FRIZERJA OSEBNA NEGA. DDL& ČEN ČAS. 12 MESECEV. 19.11.2008: FRISRSK/ SniDIO LN: HERNAVS NATALUA. S.P: 21AAW UŠKI m 6.3250 ROGAŠKA SLATINA m it 91«18. november 2008 NOVI TEDHIK IHpll DELA - BRALCI POROČEVALCI 23 KUHAR KUHAH • l^t PRIPf»VA \H KUHANJE mUl OaO&N bs. 6 MESEEfV, M2iQ08: ASSAN-DRl TBS0V1KA IN STORfTVl KlOfttCEVA UUCA96.3260 ROGAŠKA SlATINA PRODAJALEC PftODAJALfC • M/Ž: OaO V TBGOVINI, Hm LI^ ČAS. 23.11.20D8; TRGOVINA imk BOllC S?: ZtMVlUŠKI TRG It, 3280 ROGAŠKA SlATIKA VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA POMOCNIK VOOJE WEUAESSA IN BAZENOV * W I VODENJE IN KOORt»NIRANJE PDSLOVARtA V DAZENia POSLOVNO KONTAKHRNAJE 2 GOSTL SKfiB ZA VARNO^ \H 006R0 POČUTJE GOSTOV V WEUNESSU (N BAZfMIK: OOLOČEN \Z U£SEC£V.26.1U0QB:TEIME OUMlADÜrZORA' VlUŠKA CESTA H. 3254 POO^TEK UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST fROOAJNI REfERENT 2A TUJE THGE • PROOAJA KOSMETICNIH IZOEUOV NA TUJIH TRGIH. OOlt^EN ČAS, 3 ME^Cl H.I2i00e; KOZMETIKA AFROOITA PODJÜJE ZA PROIZVODNJO IN PROMO S KOZMETIKO KEMIČNIMI IN X0VIN»0 PUST^NIMI IZDEKI. OiXO: mffyj. zmnx, KIORIČEVA UUCA m ROGAŠKA SlATINA UNIVERZnUNI DIPLOMIRANI INŽENIR KEMUSKETEHNOLOGUE TEHNOLOG • M/l ORGANIZiRANJE IN VODENJE TEKNOUIGUI DOLOČEN ČAS. ^ H^ECE. I4.12.20QS: KOZMETIKA AFRODTTA POOJHA ZA PROIZVODNJO IN f^HET $ KOZMETIČNO KFMitetHI IN KOVINSKO PlASTIČNIHI IZDeiKJ. 00.0: POGA&CA SLATIKA. KJOftČEVA UUCA S4. 3?SOROCA^ SLATINA DOKTOR MEDICINE SPECIAUST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPEOAU^ • hVl' SAAVNIK SPE* (»UST SPUäM AU ORUZMSKE MEDICINE V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE • ZDRAVSTVENA POSTAJA ROU^SUTINA. (mVUANJE SPECIAIJSTIČNIH STBOKOVNIH OEL V AMBULANTI NEDOLOČEN ČAS, 4.12J0D8: ZDRAVSTVENI DDK ŠMARJE PRI JEl^. CEüSKA CB7A 16. 3240iMARJfPRIJELSAH UKVBLBUJB ~ SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA NATAKAR • U/h NATAKAfl DOUlČeN ČAS. 19.1UQ00; fiOSTIlNA UPA. RODERT ODER. IP: ^l?A.3320VEL£lüt KUHAR M/i KUHAR. DOLOČEN ČAS. 19.1UD0S: G0ST1UUUPA. RODERT ODER IP: äUEX n A. 332DVEL£NJE V/UINOSTNK . U/i VAROVANJE P8D0AJNIH m\, VARNOSTNIK/VARNOSTNICA. DOLOČEN ČAIB MESECEV. IS.lUOOB: PROSGNAI, DRUŽBA ZA VlUttVAHJE. OiLO; KERSNIKOVA UUCA ia3ooocaiE PQMOÜIK V ?ROI?VOOIU V VEi£IUU • VA^ NALOGE 8000 SKRB ZA PRPHAVO MATE WALA. PAKIHAUE MATBIAiA, SPHEMUANJE KOUČME mm, TRANSPORT IZDELKOV. NADZOR NAD KAKOVOSTJO IZDELKOV. SKRG ZA UREJENOST KLOVNEGA OKDUA.' OOLDl^ ČAS. 3 KESEa 19.IU008; TRINKWALKH KADROVSKE STO^TVl D.Oi); 1£SKDSKOVA CESTA 9E.10DQUUBÜANA LAKIREC V OKOUCI VEiEKJA • tt/2; VA^E NA-m ROOD fiARVANJE ELEMEffTDV. OSESAMJE IN SNEMAKJE UXm lEH PftEGLiO EL£> MEimiV; DOLOČEN ČA^ 3 MESECA lO.niOOB; THENKWALDER KADROVSKE STORITVE. D.Oi): lESKDŠKOVA CESTA 9 E. 1000 UUDUANA SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA MENJEVAIEC OROOU V V&EUU • M/l VAŠE NAlJ}6EeOI»MENJAVAORODU INNASTAVfTEV STHOJEV. OPRAVUAJUE KONTROIE STAH^ V PROIZVCONJI, PRIPRAVA ORODU ZA mm DNJa KOORDINIRANJE DEU V PRDIZVOOfUI V SUADU S flANL NiWR KAD PRAWLNIU OEUIVARIEM ORODU' DOLOČEN ČAS. 6 mL-CEV. I9.t1i008: TRENKWALOER KADROVSKE STam DiUt lESKOäüVA CESTA9 E. lOOD UURLUNA UREJEVALE PRODAJNIH POLIC Oao VOKOUCI ^LEUA. M/l VA^ NALOGE 80DD ZUGAKJč iN URUJWJE PRODAJNIH POUC. SKRB ZA Cai^ TENODDEIIK RJAČ, POZIDDNIRAfUE IZOHXOV 1 NAMENOM POSPEŠEVANJA PRODAJE; ODLOČEN ČAS. 3 MESS:E. 19.11iO08:THĐIKWALOeH KADROVSKE STORITVE. 0^0; L£SKO§KOVA CESTA9E.II]Ol3ÜUflLJANA MESAR MESAR • PRODAJALEC • K/t REŽE IN PRIPRA-VUA MESO ZA PRODAJ. SKRBI ZA OSKRBO 2 MESOM IN MESNIMI IZKLKI12 SKUOIŠČA. PRILAGAJA POHUOfiE IS)ELXOV lEÜAM KUPCEV. POMAGA KUPCEM PRI DOLOČITVAH. NAMEŠČA MESOIN V PRODAJNE PUITE PO DOGOVORJENA SHEMAH; NEODLUČEN ČAS. 24.1liOe8; SnRIIN^STTJESET. STORITVE M TB-OOVINA. OJ^J): SALŽK 24.3320 VEUNJE NATAKAR NATAKAR • M/Ž; PDIttč PRI STREŽBi V BARU NA BENCINA SERVSU. DOLOČ» ČAS, 12 MESECEV. 6.12.2008; PGSREDNiSm. ROMANA OGRAJSa iP-, OTDiNA 14. 3201 ŠMARTNO V ROŽNI DDUNI PRODAJALEC PRODAJALEC NA BS • N^l PROOAJA NA BEN QNSKEM SERVISU iN PRAMJE AVTOMOBILOV. DOLOČEN ČAS. 12 MESCEV. 6.112008: ROMA NA O&mSEK iP; BS VELf NS «MENJE. PAR-TQAN9(A CESTA 1S A. 3320 VUENJE PRODAiAlEC- U/l DELO 00 VHAT DO VRAT PO SLOVEHJI. NEDOLOCEHCAS. 20.11^6; TORRO TRGOVINSKE STORITVE UUBO SRNOVRŠNIK S.P:SEL07.3320VEli)UE KUHAR KUHAR V RESTAVRALUI ^AN VELENJE • M/Ž: PRIPRAVA IN KUHARJE MAUC. A lA CARm KtIHAfUE KOSU NEOOLO^N ČAS. 19.11.20D8: ANTON ZVONE tmm S.P. • GOSTILNE- HOrai ^TORMAN. RIMSKA CESTA 10. 33n ŠEMPETER V SAVlNJSia DDUNI ZDRAVSTVENI TEHNIK VARUHINJA I. • IZVAJARLE VARSTVA. SO-C1AÜ1E OSKRBE IN PROSTOČASNIK AKTTi^lDSTI Un$iABNlKOV. IZVAJANJE IN ZAOOVOUEVA-NJE OSNOVNIH ŽVUENSiOH POTREB UPORABNIKOV. SOOELOVAUE V PROCESU IZVAJAHU INDMD. PROGRAMOV UPORABNIKOV. VODENJE Evioatao PSIHOSMATSKiH IN DRU^ SPREMEMBAH UPORi^lKOV. OBČA^O SPREI» STVO UPORABNIKOV PRI PREVOZU IZVAJANJE DRUGIH DEL IN NALOG V SKIADU Z OaOVNIM PUNOM ZAVODA.' DOLO^ ČAS. 12 MESEt». I5.11.20B8: VMtSTVENDOELOVNICENnR SAŠA. KIDRIČEVA CESTA 19 A. 3320 VEl£UE \flŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA VODJA CKNE - DELO V VEIBÜU • M/Ž: VAŠE NALOGE BOOO VODENJE. DRGAKUIRANJE IN KOCROINIHMJE DELA CUOTNE IZMENE V PROIZVODNJI. RAZPOREJANJE iN USMERJAfUE DEtAVCEV. NADZIRAKTE POTEKA IN IZVAJAMJA DOA, AŽURNO VODENJE PREDPISANE EVIDENCE. SOOOOVANJE m UVAJANJU NOV^ iZDELXA UJ SPROHEMBE V REDNO PROIZVODNJO. POROČANJE NADREJENIM; NEDOLOČEN ČAS. 19.11iOOS: TRÜU(WALi)ER KADROVSKE STDRfTVE. D.OA liSKOŠKOVA CESFA 9 E. lOOO UUDUANA UNIVERZITETNA IZOBRAZBA TEHNOLOG - M/l NAČRTOVANJE IN PRIPRA-VUANJE ZAPOSUTVENIH ZM06UIVOSTI Un^NlKOV. PRIDOBIVANJE PRIMERNIH KOCmACUSlUH DEL NAČRTOVANJE lASINIH PROGRAMOV TEH FLASIRAfUE IZDELKOV NA IKB. VISENJE TBINIČNE IN DRUGE DOtOJMEN* TACUE IZVAMU! ORUGIH Oa IN NA106 V SKLADU Z DELOVNIM PIANOM ZAVODA; D0il> ČEN ČAS, 12 MESECEV. 22.11.200S; VARSTE OELOVN! Wm SAŠA. KIDRIČEVA CESTA 19 A. 3320VEIIUE UNTVERZntTNI DIPLOMIRANI INŽENIR GR/U)BENiŠTVA VODJA IZVAJAHJA INV^L^K PROJGOOV - K^' VOt^E IN IZVAJAUE VEČ^ INV^ CU9UH PROJOOGV. DCL0^ ČAS. t2 MESE CEV. 22.1UIN&' PROJEKTEN STORm^ D.0.0; PRESNOVA CESTA 19.3320 VELENJE UNrVERZfTFNI DIPLOMIRANI INŽENIR 6E0DEZUE GEODET - M/Ž; IN&NIRSKA GEODEZUA. KARTO-GRAfUA OSTALA m PQ NAROČILU NADRE^ NEGA. NEDCaOČEN ČAS. 19.11^008; PV INVEST 0.0 A NALOäE. UREJANJE OKOUA IN SODET-SIC STOffTVE. VELfNJi KOROŠKA CESTA 62 B. 3320 VELENJE UE iAUC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR V BARU KAPUS. LATKOVA VAS 206. PRE60UI • Wl STREŽBA PUAČ& ČIŠČENJE. NEDOLOČEN CAS. 22.11.200B; MONTAŽA POHIŠTVA DUŠKO FAJDIGA Sf: lOKOVICA 14a 332S ŠOŠTARI VIUČARIST • PREMEŠČANJE DREHEN Z BUČARJEM. RAZKiADARIE tN NAKUOAME MATERIAU. RAZPOREJANJE IN POSPRAVLJANJE BIAGA. POMOŽNA OQA V PflOIZVODNJL' DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 28.1UQOS; UNIFO PROtZVOOfUA. TRGOVINA IN SR)RITVE. ao.0; DCenŠA VAS 14 a. 330i PETROVČE POMOŽNI OEIAVEC - M/t* OPRAVUAUE PREPROSTIH KL V KMETUSTVU Z ROta OROOJL TRAKTORJEM NATOVARJANJE IN RASTOVAR* JANJE KMETIJSKIH PRIDELKOV NAPEUEVANJE m, Q6REZ0VARIE HMEUA. NAVUAI^ HMEUNIH POGAlLflCaV. ŠKROPUENJE. POBIRALE IN SPRAVILO HMEUA PREGLfDOVAfUE IN SER^RANJE STROJEV. VZORŽEVAfilE STROJEV IN DRUGA ENOSTAVNA IBA V DEIAVNID IN NA TERENU ^ DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 28.11.2008; UNIFOREST PROOVOONJA. TRGOVINA IN SFORITM ĐiLD:D06RlŠAVASUA. 33D1 PETROV^ POMOŽM DELAVEC - M/l OPRAVUAWE PRE PROSTIH OaVKMEnjSTVU 2 HOČNiMI OROOJl. THiUOCUEM NATOVARJANJE A RASTOVAR-JAIUE KMETUSKHI PfllOEU(OV NAPQJEVAUE VRVI. OBREZOVANJ HMOJA. NAVUANJE HMEUNIH POGMUKJ^. SKROPUEJUt POBIRA-UE IN SPRAVUD NIGJA PRESliDOVAlU U SERVISIRANJE SNOJEV. VZDRŽEVANJE STRD* JEV IN DRUGA ENOSTAWA DELA V mm\0 IN NA TERENU DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 2L1Um%' UNIfOREST PROIZVODPLIA. TRS!^ VINA H STOf^ aO.O: DODRIŠA VAS 14 A. 33QIPETT{0VČE DELAVEC BREZ POKUCA ČIŠČENJE PROSTOROV - M/Ž: täSkil SESANJE. LOŠČEN.^' D(XOČEN ČAS. 12 MESE(^. Z2.1t.20D8; VS IP. ^ŠČENJE OGJEKHIV IN (ms, VODOVNIK SLVA SP; UATIS 36.3312 ffiEBOLO POMOŽNI DELAVEC 'ODLJKOVALK HI • PRfPRAVA MOOaOV ZA VLiVAK^ MEŠMJE SUNE. OBREZOVANJE IZDOKiJV. OSmERIE IN DRUŠEUE NOŽEV.'. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 19.11^008; ET1K D.0.0; Em oao. POSLJIVNA ENOTA ROGAŠKA SLATINA. CEUSKA ItSTA 7. 3260 ROGA^ SLA^A KUUCAVNICAR OBUKDVAiEC KOVIN II • M/Ž; IZOEIAVA (KlOU IZ TANKE PLOČEVINE (REZANJE. KRIVUENJE. OBUKDVMJl VRENJE. BRUŠENJE). NEDO-UIČEN ČAS. 24.11iOD8; APtAST PROIZVODilA IN TRGOVINA D.Oi): PETT^ 116 A. 3301 PETHOVb AVTOMEKANIK UČARII. • M/Ž: PRIPRAVUA POVRŠINE VITLOV IN OSTAUK KMETUSIOH STROJEV IN NAPRAV ZA BARVANJE. NANAM BARVO IN ZAŠČTTNE NANOSE. PftEGlEOUJE P(»ARVANE DOi ZVARJENE DELi IN NARUVE. SKRDI ZA ZiUOGO MA* TERtAUJV, UREJA ODKUMENTAQJD V ZVEZI S PORAfiUENIM MATERIALOM ODLOČEN ČAS. 6 MESESV. mim: UNIFOREST PROIZVO* DNJA. TROIVINA iN STDRTTVl O.OJL' ODBRfŠA VASI4A.33D1PnR0Vl!f ŠfVlUA UKARICA * ŠIVIUA * M/l' ÜKA ŽENSKA VRHNJA ODlAäLA V MAIOSERUSKI PROIZVODNJI IN OEl ČASA ŠIVA. OOIDČEN ČAS. 1 MESEC, mum ACttAN. PROIZVODNJA IN TRGOVINA O J)J): GRI-^ 26.3302 GRIŽE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA EKSPEOITOR VOKOUCI ŽAUAM/lVAŠENALD* GE BODO oao Z ROČNIM VlJČARJEM. IZDAJA IN SPRO£M SiABA. NADZOR ZALOG, PRIF^VA EMDALAŽE ZA PAKIRANJE IZDEUCOV. NüOIMO VAM MOŽNOST ZM^OSUTVE ZA NEDOLO^N ČAS S POSKUSNIM OBDOBJEM; NEDOLOČEN ČAS. 19.11.2008; TRENKWAIiKR KADROVSKE STORITVI 0.0.0; LISKOŠKOVA ^A 3 E. lOOD UUDUANA VOZNIK TOVORfilAKA M/l VOZNIK TOVORNJAKA V UIDNARDONEM PROMETU. DOlOäN ČAS. 12 leSECEV. 29.11i008; AVTOPREVOZMK STDJAKOVIČ BORISIAV S.P: UBOJE 42. 33D1 PETROVČE 'SREDNJA STROKOVNA AU SPlOŠNA IZOBRAZBA PROMETNIK - Wi ORGANIZIRALE IN POSRE-KOVANJE PREVOZOV V MEDNARODNEM PROME* m OOU)ČEN ČAS. 6 MESECEV. IB.II.^; ENES DRAGANOVIČ S.P^ TRANSPORTA'ORAGANOVIČ ENES, OSTA OB ŽELEZNIC 4.3310 ŽALEC MIZAR MIZAR. ^SARSKI TEHNIK- k^l MIZAH VDE-' LAVNia NEOOLOČ» ČAS. 29.11i008; MIZARSTVO IN NEPREMIČNINI DOMINIK KOGLfR Sf: KAPIA IB. 3304 TABOR KUHAR PICDi^K V RESTAVRAOII ŠTORMAN V ŽALCU • IVl PRIPRAVA TESTAIN PEl^E Pt. POMOČ V KUHfHIL NEDOLOČEN ČAS. 19.nJ088; ANTON ZVONE ŠTORMAN IP. • GOSTILNE HOTEU ŠTOfMAN, RIMSKA CESTA 10.3311 ŠEMI^ V SAVINJSKI OOUNt KUHAR KUHAR ZAČETNIK V KSTAVRACU ŠTORMAN PARtŽUE - Uft; POMOČ PRI KUHANJU MAUC. KOSU IZDAJI A U CARTE; NEDOLOČEN tß^ miUOOB.' (WTON ZVONE ŠTORMAN S^. • GO* STILNE- HOTEU ŠTDRMAN, RIMSKA I^A 10. 3311 ŠEMPETER VSAVIfUSKI OOUNI PRODAJALEC TRGOVKA AU POSLOVODJA • M/l mmiA V TRGOVINI Z WmCMi\ IN SPODNJIM PG^ LOM. DOLOČEN ČAS. 12 MESEEIV, mim MIU PODJETJE ZA IZDEUVO TĐGTILNiH I2DEI KOV IN DRUGE STORITVENE DEJAVNOSTI. D.O.D; ZABREZMCA? H. 4274 ŽIROVNICA PROOAJIE - hA' PRODAJA BIAGA. COIDČEN ČAS. 12 MESECEV. ZllliOOS; HMEZAO m TUSKA ZADRUGA 60TÜVUE Z.O.a GOTOVUE. GOTOVUE 71.3310 ŽALEC TRGOVINSKI POSLOVODJA PGSU3V00JA • M/l POSLOVODJA V TRGOVINI. K) PROOAJA TEHNlblO BLAGO. DELO JE ZA OQU)ČEN ČAS Z MOŽNOSTJO ZAPOSLITVE ZA NEIKIU3ČEN ČAS; DOLOREN ČAS. 6 IftSECEV. I6.IU00B; ADECCO H.R: KADROVSKO SVETOVALE. DD.O. PODRUŽNICA CUE. UUCA XIV. 0IV!ZUE8.300DCaJE ZOflOJHHNIK ZOGO^NiK PRIPRAVNIK - Wl DOA » NA LOSE ZOBOTEHNIKA. OOLOČENČAS, 6 MESECEV. 4.1I200B; ZOBNI UBORATORU. MARTIN PRA PROmiK S.P: ŠLAN0R0VTR61B. 3310 ŽALiC STROJNI TEHNIK S@nnSER M/l SERVlSRAkK IN MONTAŽA STnojEv ZA mm houstruo. določen ČAS. 8 MESECV. 2I.11i008; KROIS W SINOVI, ZA^PSTVA. TRGO^NA iN SERVIS. D.O.D: J^ VAS 102.330t PETROVČE VDOJA PAOiZVOONJE - H/l' KOORDINIRA IN ORGAKZIRA PROCESE DEU NA POOHO^ PROIZVODNJE, DPTIMIRA DBDVNE ČASE PO POSAMEZNIH FAZAH DELA-SOOELOIE PRI PLANU INVESTICU NA PODROČJU PROIZVODNJE. VODI EVIDENCO DEID ZAPOSLENIH. OPUMIRA ZALOGE. SXR812AV0TTVIRAUE IN USPOSASUAUE ZAPOSLfillH. SKRBI ZA REAUZACUD NAROČIL REŠUJE MOTNJE. nOLAGA IZBOUŠAVE.^ 0& LOČEN ČAS. 8 MESECEV. 28.11.2008: UNIFOREST f^ODNJA. TRGOS^NA IN STORfTVl D.DD; DOBRIŠA VAS t4 A. 3301 PETROVČE KEMUSKJ TEHNIK -ŽGAL«. OEUnrNO MB10 JE V KlU UBOJE -MOŠKI; KONTROURA OELOVANJE I^ČL PRITISK Pl^ DEiDVANJE VENTILATORJEV IN STAN» TEMPERATURE. KCWTROURA ČAS POMIKA IN ČiSTOST KANALOV. KONTRCßJRA KVAUTHD ŽGANIH IZDELKOV. KON^DURA ^EUE PUNOV(H)OV. GORENJE GORILNIKOV ITO00-UIČEN ČAS. 3 MESECE. 19.11^ m D.flJX: ERK D.0.0. PO&DVNA ENOTA RKAŠKA &ATV NA. CtUSKA CESTA 13290 ROGAŠKA SUT1NA Pm|Bmmlu plakete veterana s podpredsednikom zveze Frandjem Skokom in predsednico komisija za veterane QZ Žalec Savino Narak$. Srečanje gasilskih veteranov in veteranic V oktobru, mesecu po-žarne varnosti, je GZ Žalec oziroma njena komisija za veterane in veteran-ke po sprejetem programu gasilske dejavnosti organizirala že kar 48. srečanje gasilskih veteranov in veterank PGD in PIGD Žalec» ki je bilo 18. oktobra vdvo-rani Doma krajanov na Gomilskem. Srečanje se )e začelo s skrbno pripravljenim programom» ki ga je pripravila pred- sednica komisije za veterane GZ Žalec Savina Naraks, kulturni program pa so skrbno pripravili najmlajši člani in članice PGD Gomilsko. Po programu je sledila predstavitev programa za delo z gasilskimi veterani in veterankami GZ Žalec in poročila o realizaciji opravljenega dela v sliki in besedi v multimedijski projekciji. Vsi prisotni so z enominutnim molkom počastili tudi spomin na vse preminule gasilce in ga- silke. Vse udeležence srečanja veteranov in veterank, ki jih je bilo več kot 200, in prisotne goste je prav lepo pozdravila predsednica komisije za veterane GZ Žalec Savina Naraks in jim zaželela §e veliko aktivnosti na gasilskem področju, predvsem pa veliko zdravja tudi v bodoče in prijetno počutje na srečanju. Drugo leto se zopet vidimo in to v še večjem številu. FRANCI ČRETNIK M • ' v Taborski upokojend so mertinovali v prijetnem vzdušju. Upokojenci smo martinovali Na Martinovo soboto se je naša dvorana v Domu krajanov Tabor zopßt napolnila z upokojenci in ostalimi starejšimi občani. Ko smo vstopili, so se nam oči ozrle na Čudovito okrašeno dvorano, oder in mizo polno jesenskih dobrot.. Vse to so ustvarile pridne in ustvarjalne roke Danice Rožanc in Vere Kozmelj. Po dobrodošlici In aperitivu so gostje posedli za lepo pogrnjeno mizo in že so nas pozciravili veseli zvoki ansambla Pepelnjak iz Rim- skih Toplic, Ubrano petje Moškega pevskega zbora KD Ivan Cankar Tabor nas je popeljalo v drugačen, boij miren svet. Vmes nas je Se pozdravil župan Vilko Jazbin-Šek, ki nam je povedal nekaj aktualnih novic in nam zaželel prijetno praznovanje. Za^conec programa nas je čakalo veliko presenečenje» saj je dramska skupina društva upokojencev pod vodstvom Toneta Kozmelja odigrala krajšo enodejanko Dobri sosedje. Še enkrat vsem sodelujočim čestitke in zahvala za trud. Po okusni večerji nam je ansambel Pepelnjak neutrudno i^ai, mi pa smo plesali ali poslušali prijetno glasbo. Ob tej priložnosti je župan občanom starejšim od 60 let podaril simbolična darila in Čestitke za lep jubiWj. Na) Še omenimo, da smo imeli simbolično trgatev, saj je trta, ki je krasila oder, bogato obrodila. Prireditev je ponovno lepo uspela, za kar gre zahvala vsem, ki so sodelovali pri pripravah. DU Tabor im M t i«. 91 -18. november 2008 m ^ z^a.KMM.i/V-e-ct'i. 'W. " 1 » '-V ' S- ■S-:' m T» ^ » Na Martinovo nedelio sa je gobarska sreča nasmehnila Melrtt Bevc. Mihec ni n&tikal« za gobami, saj je gobana našel med sprehodom z babico. Koreh(jak) z domačega vrta Pravo čudo narave, ki ne potrebuje dodatnega komentarja. je na domaČem vrtu zrasel Ivani Kidrič iz Celja. Velikanka, ki jo je našelJoŽaPalir.je bila ^tozdrBva, tako da si joje njegova drvzina privoščil IVI a rti nove gobe, ne gosi Letošnji november je očitso več kot rado^en z - gobami. Kdo ve, koliko gobarjev se je zadnje dni veselilo, v uredništvu smo se ču-d ili sreči treh. Na Martinovo nedeljo se je sreča nasmehnila Meliti Bevc, ki je približno kilogram težko lepotico naS-la v okolici Crobelnega. Istega dne je bila sreča naklonjena tudi malemu, komaj dve in poJ leti staremu Mihcu, ki je še 20 dekagramov težjega gobana utrgal med sprehodom z babico Majdo Rukše v Slivnici pri Celju. 2a piko na i se je prav tako na Martinovo nedeljo Joža Pa-lir, doma z Vrha nad Grobelnim, že nadvse zgodaj zjutraj podal v lov ' ne na gobe, pač pa na kostanj. Ko so v Sentrupertu nad Laškim še vsi spali, je zagledal jurčka in čeprav sicer veliko goban, na tolikšnega $e ni nikoli naletel. Jurček je tehtal kar 2,6 kilograma in Se dobro, da je bil sam, saj bi sicer gobarski srečnež kršil zakonska določila, ki gobarjem dovoljujejo, da dnevno naberejo le do 2 kilograma gob oziroma eno samo gobo poljubne teže. novitednik www.novitednik.com FOTO TEDNA Foto: Grup A m iL 91 • 18. november 2008