Poštnina plačana v gotovini. MURSKA SOBOTA, 29. novembra 1931. Cena 1 Din. CENA : V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV t cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. Urednik. Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. Uprava: Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII št. 48. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28. 7 letna deklica — žrtev lovske pükše. Na lovi pod Sv. Križom pri šoštari je lovec po nesreči strelo sedemletno deklico Marijo Štiftarovo, ki je pasla ovce v goščavi. Tragičen dogodek se je zvršo etak : V četrtek 19. novembra se je vršo v lovišči g. Rožiča splošen lov lovcov tukajšnjega okoliša. Nekak ob 1 vüri popoldnevi je opazo nekši gonjač, da prodirajo psi v dol, kde je opazo med grmovjom miganje živoga bitja. Misleč da je to srnjak, je strelo . . . Počo je strel i gonjač je vido, da je žrtev spadnola, Kda je nato prišeo na kraj k žrtvi, se njemi je stemnilo pred očmi, ar se njemi je nüdo grozen prizor : namesto živali je ležala pred njim deklica — mrtva... Gonjača se je dolastila silna düševna potrtost. Šteo si je pognati kroglo v glavo, a so njemi to tovariši, ki so pribežali na kraj nesreče, zabranili. Vroče žganje ga je bujlo. V Marenbergi se je te dní dogodo žalosten slučaj zagiftanja z žganjom, šteroga žrtev je postao 43 letni hlapec posestnika Mravljaka Josip Lorenci. Imenüvani je vozo na žago les i v občini Sv. Primož naleto na nekšega posestnika, ki je žgao žganje. Naproso ga je za nekaj vroče pi- jače i si na düšek privoščo toga čemere več osmink. Naskori so se pokazale strahotne posledice: šče nekaj sto metrov so ga nosile omahüvajoče noge, potom pa se je zgrüdo i so ga najšli drügo jütro že mrtvoga. Vroča žganica ga je zagiftala i spravila v grob. Krvavi konec ciganskoga veselja. Adam Kuš, bogati kmet v Temeni je celi den slavio svoj rojstni den. Igrali so njemi štirje cigani. Kesno v noči, kda so se cigani vračali domo, so se sprli zavolo penez. Bili so naimre popunoma pijani i ne so znali, šteri ma bogato nagrado, štero so dobili pri Kuši. Mimo je slučajno prišeo nekši Jüri Jankovič, ki je pravo, da ma peneze Cigan Pištika. Te je užaljeni vdaro Jurija z goslami po glavi s takšov silov, da je Jurij težko ranjeni spadno na tla, gosli so se pa razbile. Kda je ciganski primaš vido Usodo gosli, se je tüdi on Spravo nad siromaškoga Jürija, rekši zakaj ma tak trdo glavo, da so se na njej potrle gosli. V bitje se je vmešao tüdi tretji Cigan. Štrti Cigan pa je z bližnjega dvorišča prineso rasoje i začno mlatiti po četvorici, ki se je kotala po blati. Posledica je bila, da so trije cigani i Jüri dobili težke poškodbe i so obležali v blati. Zmagovalec v Pretepi je vse štiri zvlekeo na kraj ceste i odišao po zdravnika, nato pa se je javo orožnikom. Hüdo poškodüvane so odpelali v bolnico. Kak je to? Med „gospodarstvom“ podajamo tržne cene, po šterih se küpüje i odava v Maribori. Cene smo vzeli iz „Slovenskoga Gospodara“. Od teh cen ne bomo na tenci pisali, nego vzememo samo cene krav. Kak je iz poročila razvidno, so se na zadnjem senji tüdi najslabše krave (klobasarice) odavale za 1.50 Din. i više po kili žive vage. Podobno je poročao „Domoljüb za Ljubljano. „Jutro“ poroča iz Gornje Radgone, da so se na zadnjem senji odavale krave za ceno 1—1·50 Din., bolše krave pa tüdi dragše. Ka vidimo istočasno v našoj krajini? To, da se na senjaj zadnji čas pri nas niti ta že itak smešno nizka cena ne plača za krave. Pri nas ne bilo govora od 1.50 Din. skoro niti od 1 Din. ne, nego od 50 par i 75 par. Zadnji čas pa se že skoro niti za to ceno na küpüje, ar je cela küpčija nekak zastala. Odked ta razlika v cenaj ? Če bi bio Maribor bogzna kak daleč, bi to razmeli, ar pa je naš sosed, skoro nemremo razmeti. Tüdi bi razmeli to, če bi bilo pri nas drügo blago bole fal kak tam ali če bi plačüvali menje dače. Ar pa plačüjemo skoro še več dače kak tam i je drügo blago tüdi skoro dragše, nemremo razmeti. Nadale bi tüdi razmeli, če bi se pri nas v mesnicaj meso, salame, mast itd falej odavala kak v drügih krajih, ar pa so cene vsemi tomi iste kak tam, nemremo razmeti. Ta razlika v cenaj nam je vganka i ne vemo, kak bi jo rešili. V Ljubljani se nam čüdüvajo, kda poročamo, da se pri nas krave Odavlejo po 50 par, 75 par i v dobrom slučaji po 1 Din. i pravijo, da je to nemogoče. Da mora poleg vsega toga naše sirmaštvo na nikoj priti, je očivestno. Če se položaj ne spremeni, bomo morali hoditi napol nagi, napol lačni, dače pa sploh ne bomo mogli plačüvati. Še zna, da od toga ne bomo meli škode samo mi, nego de trpelo velko škodo tüdi državno gospodarstvo. Zavolo toga pa se obračamo na vse merodajne oblastí s prošnjov, da pazijo na našo Usodo. Če že moramo svoje pridelke skoro šenkavati, naj delajo na to, da se v vednakoj meri zniža tüdi cena drűgomi blagi, posebno pa, da se zniža dača. Dokeč se to dvoje ne dosegne, se kopa vsem grob. 2 N O V I N E 29. novembra 1931. Nove poštne in brzojavne pristojbine. Na kratko srno že v zadnji številki sporočili, da še poštne in brzojavne pristojbine zvišajo, da pa bo vsak o vsem poučen, podajamo tu vse izpremembe. Na podlagi člena 3. zakona o pošti, brzojavu in telefonu je prometni minister v sporazumu s finančnim ministrom in s soglasjem predsednika ministrskega sveta sklenil, da se spodaj navedene poštne in brzojavne pristojbine takole izpremene. V tuzemskem prometu. 1. Pisma. A) V krajevnem prometu do 20 gr 1 Din, nad 20 gr kakor v medkrajevnem prometu. B) V medkrajevnem prometu do 20 gr 1.50 Din, nad 20 do 50 gr 2 Din, nad 50 do 250 gr 3.50 Din, nad 250 do 500 gr 5 Din, nad 500 do 1000 gr 10 Din. 2. Dopisnice, odprte komad 75 par. 3. Priporočene pošiljke. A) Pristojbina za priporočenje v lokalnem prometu 2 Din — B) Pristojbine za priporočenje v medkrajevnem prometu 3 Din. 4. Pisma z označeno vrednostjo. A) Po teži (kakor za Priporočena pisma). B) Po vrednosti, dosedanje pristojbine. 5. Zavoji (paketi. A) Po teži, do 1 kg 3 Din, nad 1 kg do 5 kg 8 Din, nad 5 kg do 10 kg : prvi pas do 100 km 10 Din, drugi pas do 300 km 15 Din, tretji pas nad 300 km 20 Din. Nad 10 kg do 15 kg: prvi pas 15 Din, drugi pas 22 Din, tretji pas 36 Din. Nad 15 kg do 20 kg: prvi pas 30 Din, drugi pas 35 Din, tretji pas 40 Din. B) Po vrednosti : iste pristojbine kakor za pisma z označeno vrednostjo. 6. Nakaznice. A) Pristojbina za nakaznice znaša : do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 6 Din, do 2000 Din 8 Din, do 3000 Din 9 Din, do 4000 Din 10 Din, do 5000 Din 12 Din, V tej pristojbini je vsebovana tudi pristojbina za izplačilo nakaznice na domu. — B) Pristojbina za izplačilo na domu, ki se bo pobirala od prejemnika samo za nakaznice iz inozemstva in za čekovne nakaznice, znaša : do 50 Din 0 5 Din, do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din. 7. Brzojavna služba. A) Pristojbina za besedo 0.60 Din. B) Pristojbina za potrdilo 2 Din. Najnižja pristojbina je tista, ki velja za brzojavko z 10 besedami. Ka novoga v Belgradi ? Novi minister. Finančni minister dr. Djurič je podao ostavko. Za njegovoga naslednika je imenüvani dr. Djordjevič. Za znižanje proračunov. Kritično gospodarsko stanje je prisilno finančnoga ministra, da je izdao navodilo, da se pri banovinskih proračunih izdatki znižajo do najnižje mere. To vala tüdi za občinske proračune Nova ustava pravoslavne cerkve. Nj. Vel. kral je podpisao na predlog pravosodnoga ministra ustavo srbske pravoslavne cerkve. Po čl. 46. ma patriarh 35.000 Din. mesečne plače i automobil i drüge ugodnosti. V. Z. S ukinjeni. S posebnim zakonom je ukinjeni Vrhovni Zakonodajni svet. Njegove posle prevzeme novi parlament. Svetovna politika. Grška mirolübna politika. Na seji parlamenta je govoro ministerski predsednik Venizelos od zvünašnje politike. Naglašao je, da Grčija šče živeti z vsemi sosednimi državami v miri i de si prizadevala, da potom sporazumov dosegne z njimi prijatelske odnošaje. Sama pogajanja. Med Francijov i Nemčijov se vršijo že dugo časa pogajanja, ki naj bi pripelala do mirnoga živlenja med obema državama. Do sporazuma še ne prišlo, ar Francija nemre sprejeti nemških zahtev. — Pogajajo se tüdi Rusi i Poljaki, Razgovori se süčejo okoli poljskoga predloga, da obe državi ne bodeta edna drüge napadali. — Pogajata se nadale Rusija i Madžarska. Razgovori so pred vsem trgovskoga značaja. — Pogaja se takrekoč celi svet, a je malo vüpanja, da bi vsa ta pogajanja vodila do trajnoga uspeha. Premalo je dobre vole. Italija—Amerika. Ob priliki obiska italjanskoga ministra za zvünašnje zadeve Grandija v Ameriki, sta izdala Grandi i ameriški državni tajnik Stimson sküpni komunike, v šterom sporočata sveti, da sta se razgovarjala od zadev, ki neso važne samo za Ameriko ino Italijo, nego za ves svet. V mednarodnem prometu. Priporočena pisma. Pristojbina za priporočenje v mednarodnem prometu znaša 4 Din. Sedanje pristojbine ostanejo še nadalje v veljavi, v kolikor niso izpremembe navedene. Plačevanje pristojbin se bo vršilo kakor dozdaj. Vse nove pristojbine stopijo v veljavo dne 1. decembra 1931, razen pristojbin za zavoje nad 5 kg, ki stopijo v veljavo 1. marca 1932; do tega časa bo uprava pošte izdelala vse potrebno za določevanje pasov. Kalendar. november (30 dni) 49. teden. Murska Sobota — Razrešen slüžbe. Z odlokom bana dr. Marušiča je razrešen slüžbe honorarnoga verovučitela na gimnaziji g. kaplan Fr. Kolenc. Naslednika še nega i tak so dijaki brez verouka. — Povratek delavcov. Naši sezonski delavci se pomali povračajo. Prihajajo iz Francije i Nemčije pa tüdi iz drügih krajov. Iz Bačke se jih je naednok pripelalo okoli 400. Zaslüžili so poprečno 2000—2500 Din. Pripelali so se z večernim vlakom i ar neso meli zveze na Goričko, so morali sirmaki celo noč čakati. Delavski dom je pač krvavo potreben, da delavci najdejo v njem v takših slučajih streho i postrežbo. — Martinovanje v „Martinišči“. Preminočo nedelo so v Martinišči slovesno obhajali god zavodovoga Patrona sv. Martina. Predgao je g. Klekl Jožef, slovesno mešo pa je meo mil. g. kanonik Szlepecz Ivan. Popoldne je bila gledališka prireditev. — Na naslov progovne sekcije. Skladiščni prostor na tukajšnjoj železniškoj postaji je v skrajno slabom stanji. Po leti so se dvigali z njega oblaki praha, zdaj v mokrih dnevaj pa je na njem takše blato, da je človeka strah stopiti na njega. Bilo bi jako dobro, če bi progovna akcija priskrbela za te prostor nekelko kamna. — Darila za Miklavža i Božič. V papirnoj trgovini Hahn dobite po jako zmernoj ceni raznovrstna darila za Miklavža i Božič : pisemski papir, albume, spominske knige (po 30 Din.), fotografske aparate, nalivna pera, mladinske knige itd. itd. Zaloga je velka, tak da si vsaki lehko zbere po miloj voli. 29. novembra 1931. N O V I N E 3 Slovenska krajina. — Okradjene sirote. Občinski i Župni urad svedoči v Velkoj Polani, ka sta okradnjenivi dve Siroti, mati i hči: Hozjan Ana i Kata. Sta obe brezi vsakoga premoženja i potrebüjeta na zimo obleko. Smilenim bogatcom jivi zročimo v srce, naj njima pomagajo. —Navuk za tretjired kak vsako leto i letos je 8. decembra v Črensovcih po večernici. Večernice so ob 2. Po navuki ponovijo kotrige ki majo zaoblübo čistosti, to pali za edno leto. Ponovitev se vrši pred Marijinim oltarom. Po navuki je tüdi odveza s popolnimi odpüstki. — Naročnikom i širitelom na znanje ! Konec leta je tü. Prosimo naše naročnike, naj nam poravnajo naročnino, ka mo mogli duge v tiskarni plačati. Delavci, ki so prišli z dela, naj nemüdoma to napravijo. Mi smo v lastno škodo mesto njih plačüvali drago Poštnino, zato naj bodo za našo dobroto zdaj velikodüšni i plačajo včasi ka so dužni i dajo šče kakši dinarček za Marijin fond. — Širitelje ! Začnite že zdaj nabirati naročnike za novo leto. Vsaki Širiteo dobi eden blok okoli novoga leta i po tom bloki de se pobirala vsaki mesec naročnina. Eden deo papira se odtrgne i da kak potrdilo vsakomi naročniki vsaki mesec kda plača. Plačati se mora vsaki mesec nekaj. — Uprava Novin i Mar. Lista v Črensovcih. — Krog. Preminoči teden se je otvorila kmetijsko nadalüvalna šola. Vodi jo g. šolski udravitel Horvat Bela. Zvün njega poučujeta tüdi g. Deškovič Milan šol. upravitel v Bakovcih i g. kaplan Kolenc. Za šolo Vlada velko zanimanje. Obiskavle jo nad 35 moškov i dečkov. — V nedelo popoldnevi je bila Pokopana Splošno prilüblena dovica Kovačič Helana. Pokojnica je bila dugo časa betežasta. Vse trplenje je prenašala z najvekšov potrplivostjov. Na zadnjoj poti jo je sprevajala velka vnožica ne samo iz Kroga, nego tüdi iz sosednih vesnic. — Nesreče. Čačinovič Emerik, krčmar iz Rakičana i sin sta se pelala v Mačkovce. V Dankovcih je pribežao na cesto nekši pes. Konj se je zosagao i skočo. Moža sta spadnola z bagrlina. Oča je tak nesrečno spadno, da si je nogo potro. Isto nogo je že prle ednok meo potreto. — Nogo si je potro tüdi Jeneš Marko iz Lipovec. Po nepriliki njemi je bik pri- šeo na nogo i pod žmečavov se je noga potrla. — Cigana Cener Štefana iz Borejec pa je zadela nekelko drügačna nesreča. Našeo je nekšo staro revolvo. V ednoj cevi je bio patron. Cigan se je z revolvov Igrao. Naednok je počilo i ciganova roka je postala krvava. Krugla njemi je predrla dlan. — INKA, francosko žganje se porablja že več kak 10 let z velkim uspehom pri reumi i protini. Pri zobnih bolečinaj i glavoboli, nervoznosti i nespanji. Kak vüstna voda i pri potenji nog, rok ali tela. Dobi se po Din 10,- v Lekarni pri Sv. Trojici, Dol. Lendava. — Pozdrav v tüjino. Pasičnjek Štefan iz Markovec je prišeo iz Argentine. Doma se je zmislo na svoje tovariše : Pasičnjek Emerika, Bojnec Franca i Žlebič Jožefa, ki so še tam ostali. Pošila njim pozdrave i žele vesele božične svetke. — Tolvajom je prišeo v roke. Jerič Mihael iz Gančan se je v začetki novembra vračao iz Nemčije domo. V Berlini je šteo miniti 424 mark (okoli 5400 Din.) Prišeo je v roke dvema brezvestnima agentoma, ki sta njemi vkradnola vse peneze. Penezi neso bili samo njegovi, nego sta njemi zročili svoj zaslüžek tüdi dve delavki. Tak sta brezvestna agenta odnesla zaslüžek treh sirmakov. — Bakovci. K tomi, da se na tom mesti oglašamo, nas sili grozno stanje vulice, ki vodi mimo šole. Ta vulica je takša, da gotovo daleč na okoli nema para. Strašna je posebno pred šolo. Če je malo dežja, se blato kar vleče. Sirmaška deca si morajo zmočiti obüteo, če ščejo ali ne. V premočenoj obüteli potem sedijo cele vüre, ka za zdravje nikak nemre biti hasnovito. Občinsko poglavarstvo bi pri Müri že našlo telko kamna, da bi dalo to vulico zavoziti. — Še edna stvar. Čüdno se nam vidi, da kmetijsko nadalüvalna šola letos spi. Je mogoče premalo zanimanja ? Skoro nemogoče, če celo Krog spravi vküp okoli 40 obiskovalcov. — Na prvi pogled je simpatičen človek, iz šteroga zdrave kože na obrazi i rokaj brez lišajov i güb se da sklepati na čistost i nego. Skrbni lüdje nücajo zato samo medicinsko Zanesliva sredstva kak so : Fellerova Elsa-poma za zaščito lica i kože i Fellerova Elsa-pomada za rast vlasi (2 lončka brez dalnih stroškov 40 Din.), dale Fellerova Elsa-žajfa zdravja i lepote (5 falatov franko 52 Din.): Naroča se pri lekarnari Eugen V. Feller, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banovina. G. kaplan Oberžan odlikovani. Preminoči čertrtek večer se je vršila v Heerleni na jugoslovanskom konzulati pomembna slovesnost. Povableni so bili od g. konzula g. P. Teotim, holandski frančiškan, ki je jako navdüšen za Slovence i ki že za silo gučijo slovenski, nadale g. Drago Oberžan, tukajšnji izseljeniški dühovnik i g. Alojzij Žalar, delavski kaplan iz Hrastnika, ki že tjeden dni z lepim uspehom misijonari med holandskimi Slovenci. Pred zbranov drüžbov je g. konzul Dupont razglaso, da je krao Aleksander v znak priznanja za požrtvovalno delo med jugosl. izseljenci i büditev nacijonalne zavesti odlikovao g. Drago Oberžana z redom Jugoslovanske krone V. razreda. G. konzul je odlikovanci taki izročo odlikovanje s prisrčnimi čestitkami. Tüdi vsi navzoči so z veseljom čestitali delavnomi düšnomi pastiri k njegovomi odlikovanji. Tomi smo vsi tukajšnji Jugoslovani jako veseli i radosti nas priznanje, izkazano dühovniki, ki se teliko trüdi za nas. Ve je g. Oberžan kak oča tukajšnjih Slovencov. V vseh težavaj nas tolaži i če je potrebno, na vseh straneh za nas Posredüje. To pa dosta zaleže, ar ga domačini jako cenijo i spoštüjejo. ZA NEDELO. V adventi prva. Evang. sv. Lukača vu 21. táli. Vu onom vremeni pravo je Jezuš vučenikom svojim : Bodo znamenja vu sunci, meseci i zvezdaj ; i na zemli mantránje národov od morskoga šümlenja i válov: kda lüdjé sehnoli bodo od stráha i čakanja onih, štera pridejo na ves svet. Ar jakosti nebeske se bodo gibale i teda bodo vidili Sina človečega pridočega vu oblaki v velikov znanostjov i dikov. Kda se pa eta začnejo goditi, preglednite i prizdignite glavé vaše : ar se približava pdküplenje vaše. I pravo je njim spo- dobnost: gledajte figovo drevo i vse drevje: kda spüščáva že s sébe sad, znate, ka je blüzi leto. Tak i vi, kda te i vidili eto se goditi, znájte, ka je blüzi králestvo bože. Zaistino Velim vam, ka ne prejde narod, dokeč eta vsa ne bodo včinjena. Neba i zemla prejde ; reči pa moje ne prejdejo. Kalendarje za 1932. leto v slovenskom i Vogrskom jeziki se dobijo v trgovini HAHN IZIDOR v M. Soboti. 4 NOVINE 29. novembra 1931. Darovi za Delavski dom. Za Delavski dom v Murskoj Soboti so darüvali v dinaraj sledeči delavci : Iz Murske Sobote : Zrinjski Matjaž i Hedviga 70, Šiplič Marija 20; iz Bakovec : Prkič Katarina 30 ; iz Lipovec : Vinkovič Ludvik i Treza 60, Vinkovič Štefan 30, Rengjeo Marija 20; iz Borejec : Gomboc Štefan 50 ; iz Kupšinec : Barbarič Ana i Treza 40, Rituper Vilma 20, Šiftar Ilona 20 ; iz Vančavesi: Seršen Helena 30 dinarov vsega 390 dinarov. Zadruga Delavski dom v M. Soboti se vsem darüvalcom najlepše zahvaljüje i prosi Vsemogočnoga naj vsakomi stoterokrat povrne, ostale delavce pa prosi, da posnemajo gornje darüvnike v tom hvalevrednom deli. Razgled po domovini. Tajnik Marko Kranjc, ki je bio osem dni deloma v policijskom, deloma v sodnijskom zapori je dobo od državnoga sodišča v Beogradi naslednjo rešitev : „D. T. Broj 1625/81. Okrožnomi sodišči Maribor. Vračam priložene spise s pripombov po § 96 k. p., da za kazensko preganjanje Kranjca Marka nesam našeo nobene podlage zavolo kakšegakoli kaznjivoga dejanja. Beograd, dne 10. novembra 1931. Državni tožilec Državnoga sodišča za zaščito Države.“ Podpis. — To sporočamo vsem, posebno onim, ki mogoče majo podobno zadevo sami, da se proti vsemi pritožijo i tak spravijo zadevo pred sodiš- če, štero bo postopalo po zakoni, ki v takih slučajih ne predvideva nobene krivde. Nekaj številk od izseljencov. Iz Slovenije se je izselilo po vojni 18 000 lüdi v prekomorske države. V teh številkaj neso všteti Slovenci s Primorskoga i Koroškoga. V evropske države pa se je izselilo v zadnjih štirih letaj nad 15.000 oseb. Računajo, da je zdaj v Franciji nad 16 000 Slonencov, v Nemčiji nad 30.000, v Holandiji nad 3000 i v Belgiji nad 3000 Slovencov. V zadnjih 50 letih se je iz Slovenije izselilo nad 100 jezer ljüdi. Računati trbe, da so se ti v tüjini potem razvnožili, tak da je zdaj v severnoj Ameriki okoli 250 000 Slovencov, v Argentini nad 20.000, v ostaloj južnoj Ameriki 6000, v Kanadi 6000 i v Avstraliji 200 Slovencov. Potači so ga raztrgali. Dne 6. nov. zjutraj so našli v Šmartnem na Poh. v samotno ležečoj Božičovoj žagi raztrganoga med potači i z razbitimi kotrigami žagara Antona Dobnika. Smrtno Ponesrečeni se je v noči poškalo i spadno na podajalni potač, ki ga je pognalo med drüge potače, ki so ga grozno razmesarili. Preroküvanje za I. 1932. Francoski prorok R. Coulomb, ki na podlagi zvezdoznanstva napovedüje prišestnost i dogodke v prihodnjem leti, napovedüje za leto 1932 sledeče: V horoskopi (lega zvezd, na podlagi štere se napovedüjejo bodoči dogodki) se toti jako opažajo neugodni vplivi. Te pa ne bodo tak močni, da bi mogli prevladovati. Ugodni vplivi so v takšoj premoči, da se lehko misli, da bo Evropa doživela precejšnja napredüvanja na gospodarskom polji. Izhod iz kaosa gospodarske svetovne krize bodo našli diplomati na posebnoj konferenci, ki se bo vršila v poslednjem frtao leti. Ta konferenca se bo vršila v Parizi i bo najvažnejši Zgodovinski dogodek leta 1932. Še pred tov konferencov se bo izvršilo znatno zbližanje med Francijov i Nemčijov. Na vzhodi Evrope bo izbruhnila vojna med Rusijov i ednim od njenih Sosedov. Ta vojna pa se ne bo dokončala. Francija i Anglija bosta nastopili i s svojov intervencijov uspeli, da se vojna prekine i spor mirno konča. Leta 1932 bosta Vmrla dva vladara. Na kulturnom polji bo zaznamüvati velike napredke, posebno na tehničnom polji. V tom bo prednjačila Amerika. Tak bo iznajden prvi motor, ki ga bo gonila sila pridobljena iz sunčne toplote. Nemški prerok M. Grimm napovedüje v glavnom slabe stvari. Mesec stoji v kvadraturi nasproti solnci i Marsi i v opoziciji nasproti Urani. Zato vzbüja vznemirljivosti vseh vrst v političnom i gospodarskom pogledi, težave za vlade, delavske nemire, stavke, upore ljüdstva, nalezljive betege, nasilja, krvo- Angel usmiljenja. (Legenda iz življenja sv. Elizabete Turinške.) Medli solnčni žarki so obsevali z zelenjem poraščeno grajsko zidovje. Na enem izmed številnih balkonov sta sedeli dve ženski in izdelovali ročno delo. Toda vsak je lahko opazil, da sta bila njiju jezika spretnejša od rok; „Ah ! to je strašno, da si je moj sin vzel tako neumnico za ženo“, je spregovorila starejša. „Boljša bi bila za deklo, kakor da je kneginja!“ „Gotovo, mama“, ji je odgovorila njena hčerka Agnes, zaročenka vojvode Henrika Avstrijskega. „Toda, moja svakinja ima tudi dobro stran, predsem to, da jaz tega, kar zmore ona, nikoli ne bi mogla storiti.“ Ponosno in nekam izzivalno si je popravila mlada deklica pri tem plave lase in s pikrim nasmeškom mrzla pogledala po strani. „To verjamem in tudi pričakujem od tebe ! Saj si prava podoba mene. Ludvika pa nikakor ne morem razumeti. Pa ko bi se vsaj posrečilo, iztrgati mu iz srca misel na ženo, bi bila igra dobljena !“ „Ha, to bo malo težko, mama ! Ludvik se je do ušes vanjo zaljubil.“ „Ne blebetaj neumnosti, Agnes ! Tako vendar ne more iti naprej.“ »No, mama, kaj pa vendar vidiš tako hudega v tem, če Elizabeta vsak dan zahaja k revežem v njih domove ter obiskuje bolnike v bolnišnici, ki jo je sama postavila?“ »Kot vidim, si še otrok in ne razumeš teh stvari ! Preveč sama sebe ponižuješ. — Radi mene lahko napravi s temi nesnažnimi bolnišnicami, kar hoče. A pomisli, koliko denarja požro te naprave ! Ni mogoče povedati, koliko razmeče Elizabeta beračem denarja, hrane, pijače in obleke. Če bo šlo tako naprej, bomo morali mi sami beračit ! Kdo pa bo potem nam dajal miloščine ? To naj bi vendar Ludvik uvidel in to neumnico, ki si toliko drzne, zapodil od hiše !“ Agnes se je hudomušno nasmehljala. „To se motite mama. Najbrž niste Slišali, ko je nekoč dejal Ludvik : ,Da le ne bo podarila Elizabeta moje ljubezni ubogim redovnicam v Wartburgu in Eisenachu, pa bo vse dobro !“ Začudeno je pogledala stara kneginja svoji hčerki v obraz, a takoj se je razvedrila : „Šaljivka! Toda vendar ne more biti tako še dalje.“ Nenaden ropot na grajskem mostu je vzbudil pozornost obeh. Na dvorišče se je pomikal nenavaden sprevod: Elizabeta, z razpuščenimi lasmi, oblečena v navadno volneno obleko, je v vsej svoji mladostni lepoti hitela v spremstvu dveh služabnic za nosilnico, na kateri so štirje moški nesli bolno osebo. „Oj, poglejte no!“ je vzkliknila Agnes zaničljivo, „kaj je Elizabeta spet storila !“ Na nosilnici je namreč ležala neka bolnica iz sirotišnice, ki jo je Plemenita grofica Elizabeta poslala v bolnišnico v Wartburg. — Bila je izmed nesrečnih najnesrečnejša. Vsakdo se je zgražal nad njenimi gnusnimi ranami. Zapadla bi gotovi smrti, zapüščena od vseh, Če ne bi bilo tega angela usmiljenja — kneginje Elizabete. 29. novembra 1931. NOVINE 5 prelitja, boje, nesreče, eksplozije, velike požare, nevarnost vojne. Predvsem se bodo te nesreče vršile vzhodno od meridijana. Sploh napovedüje ta prerok za te dežele še razne drüge neugodne dogodke. Edina sreča je, da stojita mesec i Venera v trigoni. Zavolo toga se te nesreče ne bodo dogajale po vsem sveti. Tüdi vse te nezgode bodo vnogo bole blage. Jupiter pa napovedüje mirno ureditev sporov, ka se njemi bo posrečilo, kda po dukšem časi premaga ovire. Tak sodijo vučenjaki, pravi gospodar pa je Bog. Za gospodinje. Pravilno postopanje s šparhetom i s pečjov. Prvle kak zakürimo v šparheti ali v peči, moremo vsigdar dobro spucati rešetko, da so vse lüknice odprete. Pepeo moremo izprazniti vsaki den ; lüft more priti neoviran do premoga, ali küriva sploj, to je glavni pogoj, če ščemo, da bi nam dobro gorelo. Jemati pepeo, posebno iz peči, je kaj neprijeten poseo, ne teliko zaradi trüda, nego zavolo toga, ka se pri tom vse naokoli spraši. Zato ne jemlimo pepela nikdar iznad rešetke, nego zapremo Spodnja dverica i teliko časa drezamo s popečkom, da se izsüje ves pepeo skozi rešetko. Če ima peč pepelnik, ga samo potegnemo vön i strosimo pepeo na smetišče, nigdar pa ga ne pretresajmo v hiši. Če pa peč nema pepelnika, si pomagamo s tem, da pokrijemo vrč, ali posodo, kama stavimo pepeo z mokrov cotov i pod coto strosimo pepeo z lopaticov v posodo. Za podküriti imamo trske, ki smo je prvle dobro posüšili. Tüdi papir lehko ponücamo poleg trsk, ali samo male falajčke, štere zmečkamo. Če denemo v peč velike falate papera v več mestaj papir ne zgori dobro i se nam rešetka zamiši. Na dobro razgorela drva damo samo teliko kak jajce debeli premog, da ne zadüsimo plamena. Preci važno je, da je vedno cela rešetka pokrita s kürivom, ovak pride v peč preveč lüfta. Če kürimo s premogom, nücam o za podküritev po kg sühi na drobno raskalani drv, štere podkürimo z malo papirja, kda so drva v plameni, strosimo kakši 2 kg za jajce debeloga premoga. Kda ne videti na premogi nikšega plamena več, ga potisnemo bole v ozadje i nasüjemo na sprednji deo rešetke nov premog. Naskori začne tleti iz ozadja naprej, dimni plini se razširijo prek žerjavice, ki püstijo skoz zadosta zraka i za- gorijo. Kda pozneje nalagamo premog, vsikdar prle potisnemo žrjavico na zadnji del rešetke i damo novi premog na prazen srednji del. V gradi Szapary v Murskoj Soboti se dobijo dobre plemenske kokoši. Več se Pozvedi pri g. ŽALIGI v M. Soboti TON KINO z najmodernejšo opremo Lastnik G. DITTRICH MURSKA SOBOTA. Noći u Port Saidu (Die Nӓchte in Portsaid) Gustav Diessl, Oskar Homolka, Roberto Bey. 100% nemški tonfilm. Predstave se vršijo: v SOBOTO, dne 28. novembra ob ½9 uri in v NEDELJO, dne 29. novembra popoldne ob uri in zvečer ob ½ 9 uri. VSTOPNINA : I. prostor 15 Din., II. prostor 12 Din. in ӀӀӀ, prostor 7 Din. Razglas. V pondelek, 30. novembra to je na Andrašovo se vrši v VERŽEJI velko Živinsko i kramarsko senje. Županstvo. „Kam pa vendar misliš sedaj ž njo?“ je zavpila stara kneginja vsa razjarjena. „Oh, ko pa ni prostora več na velikem Wartburgu Vsled premnogih revežev“, ji je vsa potrta odgovorila Elizabeta. Zato pa ji je prišla rešilna misel : Ludvik je odpotoval. Tedaj kratkomalo sklene, položiti bolnico v njegovo posteljo. t „Na, to je pa že skrajna nesramnost ! Bog nas obvaruj, ali je sploh mogoče še kaj hujšega“, je vzdihovala tašča, ko je videla, da vse grožnje, psovanje i oštevanje nič ne pomagajo. „Bodite mirni, mama“<, je mirila Agnes razdraženo mater. „Ko se bo Ludvik vrnil, bo vsaj to nesramnico za vedno vrgel iz hiše. Zato pa tudi prav, da je tako prišlo !“ Ni še izgovorila zadnjih besed, ko se je nenadoma začul peket konjskih kopit za gradom. — Povsem nepričakovano se je vrnil Ludvik s potovanja. Mati Zofija se je v srcu vzradostila. Ni bilo dvoma, da je sina mogel to uro sam Bog poslati . . . Končno, končno se je vendar približala ura, ko bo zanjo konec jeze in trpljenja . . . S hčerko vred je urno pohitela Ludviku naproti in že od daleč klicala: „Požuri se in poglej, kaj ti je tvoja dobra Elizabeta v postelje položila! Okuženo in umirajočo žensko . . .“ Več mu ni hotela povedati, da bi nadaljne besede položaja ne poslabšale. Ludvik pa je iz materinih besed takoj zaslutil, kaj se je moglo pripetiti. V sprejemnici je srečal ženo. „Ne bodi hud, moj dragi jaz danes nisem pričakovala tvoje vrnitve. Ubogo bolnico, za katero ni bilo nikjer zavetja, sem položil v tvojo posteljo, dokler ne bi kak način zanjo našla primernega mesta.“ Srdit pogled moža ji je bil odgovor. Zlobno sta se na tihem radovali mati Zofija in sestra Agnes : Torej je vendar prišel enkrat čas . . . Ludvik je stopil k postelji, odmaknil zavese, pa glej iznenadenje ! Kaj je to ? To ni bolnica, polna ran in turov kot so mu dejali, to je — neverjetno čudo — to je sam božji Zveličar, ki so ga grešniki pribili na križ . . . ! Grof Ludvik se nikakor ne moti. Saj natančno vidi pred seboj ležečega : njegovo belo, čisto telo se sveti kot alabaster; od njega odseva ljübezniva, bleščeča svetloba ; na njegovih rokah i nogah je videti rane in iz njegove strani teče vroča, ljubezni-polna srčna kri. Grofa je to močno pretreslo. Ves prevzet ljubezni se je s solzami v očeh obrnil k soprogi Elizabeti: Take goste lahho vedno polagaš v mojo posteljo, moja draga ! Nič me ne more na svetu bolj osrečiti !“ Vsa srečna je Elizabeta spoznala čudežno pomoč in plačilo božje. Zdelo se ji je, ko da sliši Kristusove besede : Karkoli ste storili najmanjšemu izmed mojih bratov, ste meni storili ! V naslednjem trenutku je čudežna podoba izginila in rajska blaženost ter nepojmljiv mir je prešinil usmiljeno grofico . . . 6 N O V I N E 29. novembra 1931. Za naše male. Draga dečica ! Na Malo mešo ste nam starejšim napravili veliko veselje, kda ste prišli Marijiko častit i kda ste se v svetom veselji zdrüžili iz cele naše Slovenske Krajine. To vaše veselje, odnosno to vašo zdrüžitev bi mi radi vtrdili, ka več nebi Prejšla. Kak bi mogli to napraviti ? Gledajte draga dečica, spleli smo edno vože i s tem vožom vas bomo vküp držali. Vsaki, ki se primle za to vože, je naš i de veseli. To vože pa bo eden list za vas dečica. Mala Marijika nam ga je sprosila. Vüpamo se, da ne zavržete njenoga darü. Nede veliki, ar ví tüdi neste veliki. Dragi tüdi ne, ar peneze nemate. Vsaki mesec bo prihajao, de meo 4 vekše, ali 8 menših strani. Bo samo za vas. Koštao de pa samo 4 Din. na leto. to je na frtao leta eden dinar. Vsaki naročnik dobi, ki plača naročnino, tüdi en dar letno. Zglasite se vsi za njega pri širitelaj Novin i Marijinoga Lista. Pa Zglasite se pri njih tüdi tisti, ki bi radi širitelje i širitelice bili i bile za dečinski list. Širiteo dobi svoj list brezplačno, a mora vküp spraviti najmenje 10 naročnikov. Samo deca se lehko zglasi do 16 let starosti za Širitela. List bi šteli pisati v knižnoj slovenščini, kak se včite v šoli. Če bi pa vi ali vaši stariši želeli, da ga pišemo popolnoma po domačoj reči, te mo ga tak, ali to nam morete javiti do božiča. Če pa prle javite, bo tem bolše. Odgovor naj dajo Širitelje Novin i Marijinoga Lista, a smete pa tüdi vi dečica sami odgovoriti ino le pisati širitelom, da z vami vse vred spravijo. Po Marijiki vsa dečica pozdravljena ! Uprava Novin i Mar. Lista v Črensovcih. Danilo Gorinšek : Naša trobojka. Prvo, modro : Kot v nebo čestokrat se zastrmimo, tak poglede svoje vse v domovino zdaj uprimo ! Drugo, belo : Kot kristal čist ves v solncu se svetlika, tak nam svetla naj bo v srcu Jugoslavija velika ! Tretje, rudeče : Kakor kri za svobodni dom prelita, tak v vseh srcih naj gori nam ljubezen vekovita ! Danilo Gorinšek : Domovina. Solnce sije, v polja zlata lije, v polja in na bele, tihe hiše, razcvetena vesna je zelena, vse nebo opojnosladko diše. Mladec Gregor z doma se odpravlja: „Bolje kamorkoli, na vse konce, kakor v dolgočasni domovini, pa četudi zlato sije solnce !“ Je tujina vselej šola fina, kdor jo blagoslavljal je, jo kolne spiš tam na lesenih golih deskah, ni ležišča tam iz mehke volne. Burja piše čez razpale hiše, neprestano lije z neba ploha, breg je gol in nemo, mrzlo sega kvišku do nebesnih dalj kot soha. Starec Gregor vrača v domovino s srcem bolnim se, ki trudno pije : „V domovini vsaj želim umreti — pa čeprav tam tudi ploha lije !“ AGRARNE ZADEVE Okt. 10. kak so Novine že objavile, je izdala banska uprava v Ljubljani pod brojom III. No. 11833/2 odlok, v smisli šteroga bi se smeli agrarni interesenti sporazumeti z veleposestniki za Odküp agrarne zemlje prle kak pridejo vö agrarne komisije. Naj sem nam dovoli, da mi damo tü svoje mišlenje gledoč na te tanač. Zakon je cene agrarne zemlje določo. Samoobsebi se razmi, ka v višiše cene niti za eden dinar agrarni interesent ne more privoliti, kak so zakonske. Zakaj bi se delao sam kvarnoga, kda njemi zakon dobro žele. Da stem, če naprej küpi, nikaj več ne pripova. Tü se ide samo zato, da li bi ta ranejša pogodba mela kakše haske, kakše olejšave za siromaškoga interesenta, ali ne. če pomislimo na denešnjo veliko sükešino v penezaj, po düšnoj vesti bi mogli te priporočiti te sporazum, šteri samo tanačiva, ne pa zapovedava, če: 1. veleposestnik püsti kaj s cene, štera je po zakoni določena ; 2. poskrbi za peneze, štere dobi agrarni interesent bar na 10 letno odplačilo i če bode pri tom posojili menši intereš, kak bi mogeo odplačüvati državi skoz 20 let. Državi bi plačüvao 5% intereša i 5% za kolonizacijo. Če interesent dobi bar na 8% i če se veleposestnik tabulira samo na agrarno zemljo, ne pa z ednim na njegovo prejšnjo lastnino, je ugodnost dana. 3. če plača izmeritvene stroške interesent oral ne više kak 50 Din. Izmeritvene stroške najmre pri toj pogodbi nosi interesent. To so glavni pogoji, pod šterimi bi mogla iti agrarna zadruga s svojimi kotrigami v razgovore i pogodbe. Mi razmimo bojazen veleposestnikov proti agrarnim bonom. Vsaki ma raj peneze, kak pa bone v tej teških časaj. Ravno zato pa, naj dobi peneze, je bogše za veleposestnika, čeravno kaj menje dobi za zemljo, kak pa či bi čakao 20 let z bonami i to samo te dobo svoje peneze po kurzi bonov. Naprej plačan penez de njemi več noso, kak najdragši boni. Pripomnimo, da ugodnost, ka če što tak küpi, kak se tü priporoča, ka te lehko tüdi oda, nikoga ne vleče. Agrarna zemlja je neobhodno potrebna za preživlanje našega naroda, zato je nišče ne proso zato, ka bi jo tržo, nego ka bi živo ž nje. Pa če je ravno po zakoni plačüje skoz 20 let, jo lehko oda, če pride v nevole. Dobra žajfa ne sme samo prijetno dišati, temveč tüdi po svoji sestavinaj v medicinskom smisli delati očiščüjoče na kožo. Samo tak lejko hasni pri negüvanji tela. Ravno zato so Fellerove Elsa-žajfe zdravja i lepote tak Cenjene. Paket s 5 vrstami žajfe za 52 Din. brezi daljnih stroškov pri apotekari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Ban. Pošta uprave. Ratnik Anton, Vančaves. Obečani penez ne prišo, če ravno je že mino dober mesec po naznanili. Iščite ga gor, če ste ga poslali. Korpič Štefan, Šülinci 33. Nam neje izročeno. Pitajte tam, kde ste izročili, komi se je dalo. Zgübilo gotovo ne se je. Za smeh. Pred sodiščom. „Ali ste vkrali blazino ki je visela prek plota?“ — „Sem gospod Sodnik.“ — „Zakoj ste jo pa vkrali?“ — „Ker se morejo s blazinov odevati lüdje, ne pa ograje.“ Nikaj ne škodi. Micika pomaga mami i nese krožnik z župov iz kühnje v hišo na sto. Mati: „Micika, če že neseš župo, ne smeš pomakati prstov v njo.“ Micika: „O, nikaj ne škodi. Ve župa ne močno vroča !“ 29. novembra 1931. NOVINE 7 ŠTEFAN LAZAR : S STRELOV i PLINOM. Brinkley se je zravnao. — To, da če Alice nede njegova žena, na drügi den vniči predvaraš Sanfranciska . . . Eden ovoga so gledali. — Norc — je potom pravo Overton. — Bistra pamet, — je vzdihno stari znanstvenik — Nepreračupliva bistra pamet . . . Bojim se. — Koga? — se je smejao Overton omalovaževalno. — Da razrüši Sanfrancisko ? . . . — Pravite g. Brinkley, ali se vam vidi to mogoče ? — Ja, se je od skrbi zgrbalo znanstvenikovo čelo. — Iz Japonske ? — se je smejao Overton. — Od tistec, iz Japonske, vrže sem bombo ? — Ja, — je pritrdo Brinkley. — Za Boga vendar . . . Vi gučite tak, velki i slavni znanstvenik ? — Jaz se je zamislo. — Slabe slutnje mam. . . — Ali očka ! — se je splašilo dekle. — Ali ti ne si ustvaro mašin, s šterim lehko po svojoj voli reguliraš smrtonosne pline ? — To je orožje, strašno orožje, ali ne ustvaro tüdi bistroumni Mutsuhito Dsain ednoga, šteri je še strašnejši kak tvoj plinski regulator. Overton je mrko razmišlao. — Na koj mislite? — je pogledno potem Brinkleyja. — Na električnost. Deklina je ostrmela. — Nemogoče — je stroso z glavov Overton. — Nemogočnosti nega, — je donela v Brinkleyjovoj reči vera znanstvenika. — Misli na Hertzove valove. Če se statična električnost vužge skozi krog isker, povzroči v ozračji močne električne valove . . .! što zna, odkec i kak razvija Mutsuhito Dsain svoje električne valove? Do obupa me skoro spravla . . . Overton je zamahno. — Lehko razvija kakšekoli električne valove, ali kak pride v Sanfrancisko ? — se njemi je treseo iz grla negvüšen Smej. — V zračnoj neskončnosti se zblisne i . . . — Mislim — ga je prekino Brinkley — da je Mutsuhito Dsain ustvaro orožje, šteroga cev nevidno do nas sègne. I ta cev je ravno zrak . . . Ali pa je mogoče, da se mešam. Ali še zdaj se strosim, če pomislim na tisti strašen glas . . . — Kakši glas ? — sta se začüdila. — Ravno zdaj je Mutsuhito Dsain gučao z menov . . . — Kak? — Ne vem, — je mrmrao ves bledi. — Očka! — se je prestrašila Alicka. — Nemate vročino ? — Ne, — je pravo Brinkley ostro. — Betežen tüdi ne sam. I tüdi nori ne sam . . . — Ne razmim, — se je čüdio Overton. — Kde je radiobrzojav ? — Nemam ga . . . — Ste vendar pravili, da je Mutsuhito Dsain poslao iz Nagasaki radiobrzojav! — Ja, ali ne z Morze-znaki . . . — Nego kak? — Radiogoniometer je bilo v tom slüčaji moje vüho. — Gospod? — je strmeo Overton. — Ali se vam ne senja ? — Ne . . . No, povem . . . prle sem stao v laboratoriji i naednok se oglasi Mutsuhito D n: „Mr. Brinkley, dober den! Jaz, Mutsuhito Dsain čim iz Nagasaki! Ka ne, razmite vsako reč ? Elektromagnetično govorim ! Vaši hčeri se ne morem napovedati i če mi jo ne date za ženo, vütro večer točno ob šestih razrüšim predvaraš Sanfranciska! Potem de sledila cela Amerika. Prosim radioodgovor! Z Bogom!“ . . . Ali verjete to ? Z grozov sta poslüšala. — Vidim — se je smejao znanstvenik — da mata vse to za plod domišlije . . . Ali žao, vse je žalostna istina. Mutsuhito Dsainov elektromagnetični glas sem tak čüo, kak da je poleg mene gučao . . . Častna beseda ! Groza jiva je obišla. — Mislimo na napoved slavnoga profesora Ayrtona od električne sozvočnosti . . . — je vzdihno Brinkley. — Kda n. pr. nekak na dnu uralskih zlatih rüdnikov lehko guči s prijatelom, šteri je na rebri Andov ali nasredi Tihoga oceana . . . No, Mutsuhito Dsain je Ayrtonovo napoved obistino. Znanost je prinesla že teliko nepričaküvanih presenečenj i skrivno moč narave še tak malo poznamo dnesden, da smemo pričaküvati še vekše reči . . . Overton je otrplo stao. — Ne bojim se! — je potem trdno zdigno glavo . . . XV. — Po greenwich-škom štetji za pet minut šest... — je gledao Brinkley na vüro. — Radovedem sem, — se je smejao cinično asistent. — Živci so mi strašno napeti. Nekak močno misli na mene, čütim njegov žarek, ve so človeški možgani radiopostaja . . . — Jaz sem tüdi nemirna — je razmišlala teta Bettsy. — Oblasti bi mogli javiti Mutsuhito Dsainovo pretnjo. Ka ešče ! — je zamahno Brinkley. — Ka more oblast i cela Amerika proti Mutsuhito Dsaini, če je zaistino mogeo obistiniti tisto nevidezno nemožnost, na koj tüdi jaz mislim i ka od svoje strani ne držim za nemožnost. . . Tak strašno orožje ma v rokaj, proti šteromi so tüdi rüšeči streli najvekših morskih štükov samo neznaten plamenček vžigalice... Tri minute še! Overton se je špilao z Alickino roko. — Mutsuhito Dsain je umobolen ali svetovni prevarant — je pripomno razdraženo. — Ka ščé, če ga Alicka ne lübi? — Mutsuhito Dsain je gentleman — je pravila teta Bettsy. — Tüdi jaz ga mam za korektnoga gentlemana — je kimao Brinkley. — I ravno zato se bojim, da obistini, ka je oblübo . . . — Korekten gentleman, kda zahteva lübezen dame, štera ga je naravnost odklonila? — se je razvneo Overton. — Ta mali rumeni vrag ! Lübi jo — je prikimala teta Bettsy. — I prava lübezen tüdi gore premakne . . . Potem pa je tüdi rumenokožec človek. — Lübezen vse premaga — so se raztegnile Alicine vüstnice v ironičen smej. — Dve minuti še ! Brinkley je nemirno Pogledno na vüro. — Če bi samo bili že prek toga — je pravo ti- ho. — Dve minuti . . . Več presenečenja skriva v sebi kak dvejezero let . . . (Dale.) 8 NOVINE 22. novembra 1931. Uradno naznanilo. Prepoved prodaje tropinščice. Kralj. banska uprava je razglasila z odlokom od 12. novembra 1931 sledeče : „Kraljevska banska uprava dravske banovine opozarja na osnovi odloka gospoda kmetijskega ministra br. 55620/ӀӀ ex 1931 z razpisom No III. 11740/1 od 12. novembra 1931. na dejstvo, da nekateri brezvestni vinski producenti in trgovci v poedinih krajih države napravljajo in prodajajo tropinšnico, bodisi samo zase, bodisi pomešano s pristnim vinom, navzlic temu, da imamo tako ogromne neprodane zaloge dobrega vina pri poštenih vinogradnikih. Po § 9. zakona o vinu in čl. 28. pravilnika k temu zakonu je naprava tropinšnice potom izluženja grozdnih tropin z vodo brez dodatka sladkorja dovoljena samo čistim vinskim producentom, ne pa vinskim trgovcem in točilcem, čeprav so poslednji obenem vinogradniki producenti, toda izključno samo za lastni domači potrošek te pijače. Na dotični posodi mora biti napis : „Tropinšnica, ni za prodajo“. Proti kršilcem teh določb se bo najstrožje postopalo. Kazni po zakonu o vinu za to so: 7 dni do 3 mesece zapora in 300 do 30.000 Din denarne globe (§ 25), zaplemba in uničenje ali denaturiranje proizvoda (§ 28), razglas obsodbe v listih in odvzem obrtne pravice (§ 29) plačanle vseh stroškov procesa, analize, izvedenstva in izvršitve sodbe. (§ 32.) Vsi, tudi samo sumljivi slučaji takih in podobnih kršitev zakona o vinu naj se v interesu dobre stvari nemudoma prijavijo kletarskemu nadzorniku Dravske banovine v Ljubljani, Gosposka ulica 15, ki jamči za molčečnost o prijavi po slüžbeni dolžnosti.” Sreski načelnik: LIPOVŠEK. Gospodarstvo. Izvoz sadja. Centralna komisija za sadje pri ministrstvi trgovine i industrije je sestavila statistične podatke od izvoza sadja iz naše države. Od 1. augusta do 20. oktobra je bilo izvoženo: surovih sliv 4.604 vag., jabolk i hrüšk 1.544 vag., od toga v Avstrijo 661, v Belgijo 2, v Nemčijo 130, na Češkoslovaško 467, v Francijo 23, v Grčijo 98, v Holandijo 7, v Italijo 114, na Madžarsko 7, na Poljsko 6 vagonov, v Svico 23 i na Švedsko 1 vagon. Nadalje so izvozili 360 vagonov grozdja, od toga na Dunaj 137, v Nemčijo 54, na Češkoslovaško 153, v Italijo 4, na Poljsko 9, v Švico 2 in na Madžarsko 1 vagon. Tržne cene. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto 14. novembra so pripel jali špehari 142 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 13—14, slanina pa 13—15. Kmetje so pripeljali 14 voz krompira po 0.50-1.50, 3 lüka po 4—5 (česen 10—16), 8 sena po 80-90, 5 otave 75-80, 2 ržene slame 65-70, 1 Pšenične slame po 70. Pšenica 2, žito 1·50, ječmen 1.50, oves 1,25-1.50, koruza 1.50, proso 1.50, ajda 1.25, ajdovo pšeno 5, grah 2—2.50. Kokoš 30—40, piščanci 26—60, reca 16 25, goska 40 80, puran 40—80. Gobe 1—2, grozdje 3—8, hruške 4—5, jabolka 2.50-5. Mleko 2-3, vrhnj—e 10-12, surovi zmočaj 24—30. Med 1420. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjsko senje dne 13. novembra je bilo pripeljanih 217 svinj. Cene so bile sledeče : Mladi prašiči 5—6 tednov stari, falat 30—70, 7—9 tednov 80—100, 3—4 mesece 150—240, 5—7 mesecov 300 - 400, 8 do 10 mesecov 450—500, 1 leto 570—700 Din. 1 kg žive teže po 6—7, mrtve teže 8—10 Din. Odanih je bilo 123 svinj. Mariborsko Živinsko senje dne 10. nov. 1931. Prignanih je bilo 18 konj, 12 bikov, 172 volov 405 krav i 11 telet, sküpno 618 falatov. Povprečne cene za različne živalske vrste na senji so bile sledeče (za 1 kg žive teže): debeli voli od 4 do 5 50 Din, poldebeli 3 do 3.50 Din, plemenski 2.50 do 2.75 Din, biki za klanje 2.50 do 3.50 Din, klavne krave debele 2.75 do 4 Din. plemenske krave 250 do 3 Din, krave za klobasare 1.50 do 2 Din, dojne krave 2.75 do 3 Din, breje krave 2.75 do 3 Din, mlada živina 3 do 4.75 Din. Odanih je bilo 314 falatov, od teh za izvoz v Italijo 15 falatov. Mesne cene v Maribori. za 1 kg: volovsko meso I. vrste 12 do 14 Din, II. vrste 8 do 10 Din, meso od bikov, krav i telic 6 do 7 Din, telečje meso I. vrste od 14 do 16 Din, ӀӀ. vrste od 8 do 10 Din, svinjsko meso sveže od 10 do 22 Din. Cene pri nas. Penezi :USA dolar D. 55·50, Canadski dolar Din. 45·—, Austrijski šiling Din. 7·— Francuski frank Din 2·18 Talijanska lira D 2·80 Pengő D --Marka 12·90 Urugu- ajski peso Din —, Argentinski peso Din. —. Živina: biki, jünci i telice Din. 3, (jako debeli Din. 4), krave Din. —, teoci Din. —, svinje Din. Zrnje: pšenica Din. 160, žito Din., 160, oves Din. 160, kukorca Din. 140, krumpli Din. 65, ajdina Din. 130, proso Din. 130 lenovo seme Din. 250, grah črešnji Din 200, mešani Din. 150. Državni dohodki. Finančni minister objavlja sledeče številke o državnih dohodkih tekom prvih 8 mesecov tekočega proračunskega leta. Dohodki iz neposrednih davkov znašajo 869,290.000 Din, medtem, ko je v proračunu predvidena Din 1.035,000 000. Dohodki iz posrednih davkov znašajo 1.560,516 000 Din, medtem, ko je v proračunu predvidenih 1.670,199.000 Din. Doh. iz monopolov znašajo 1.140,172.000 Din, v računu pa je bila predvidena 1.210,-325.000 Din. Dohodki iz državnega gospodarstva znašajo 1.886,205.000 Din, medtem, ko je v proračunu predvidenih 2.584,381.000 Din. Skupaj je torej dohodkov 5 497.000.000 Din, medtem, ko je Predvideno v proračunu 6.692.897.000 Din in znaša torej primankljaj 1.155,357 000 Din. V primeni z lanskim letom znaša primanjkljaj dohodkov za isto razdobje 336426000 D. Vinogradsko imanje se taki oda z lepov hišov, (4 sobe, kühnja) lepa velika prostorna klet z novim vinom. Samo žlahtno trsje, i prvovrstno vino. Cena je jako ugodna i popolnoma primerni plačilni pogoji. Vse sobe i kühnja so opremleno z vsem, ka je potrebno. Imanja je okoli 5½ novih plügov (4 goric, 1 plüg šume ½ plüga sadovnjaka, njive i povanje). Posestvo leži na krasnoj razglednoj točki na Strmci blüzi Ljutomera. Ogledajte si osebno i potem Sodite. Vse pokaže VREG GOSTILNA LJUTOMER. 3 MLINARJE! MLINSKE KAMNE garant. kakovosti — MLINSKA SITA svilena i voln. — Ia REMNE za pogon i vse ostale mlinske potrebščine nüdi najceneje: Brcar & Komp. Ljubljana 4 Kolodvorska 35. Zahtevajte cenike! AMATERJE Pozor ! Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom HANH IZIDOH-a v M. Soboti. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC.