NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Bronko Stamejiiic
Urednico NT Milena Brečko Pokliü
ŠT. 13 - LETO 54 - CELJE, 1. 4.1999 - CENA 280 SIT
Morje Je odplavilo skrbi
ZASKRBLJENI
EARADI VOJNE
maj obujeni stiki slovensicih podjetij s podjetji iz ZRJ zaradi
posega Nata pod veiiicim vprašajem. Stran 6.
DDV za kmete
Slovenske kmetije lahko izbirajo med statusi. Stran 7.
I devetletko
brez službe
Ogroženih več kot 60 delovnih mest v celjskih vrtcih. Stran 10.
DAVEK NA
POPULARNOST
Viktorji za leto 1998 so razdeljeni. Reportaža na strani 33.
Aprllili
Ta številka je izšla i. aprila, zato je v njej več prvoaprilskih
l^tegavščin. Odkrijte jih in prejmite nagrade. Pojasnila na strani 2.
Na 27. izletu 100 kmečkih žensk na morje je bilo polno dobre
volje. Izlet smo spremljali v sliki in besedi, o tem. kako je bilo in
kakšno je življenje nekaterih udeleženk izleta, pa berite na
straneh 16 in 17. Ne pozabite tudi na prijave za srečanje vseh
dosedanjih potnic na izlete, ki bo 16. maja v Dobrini.
Nekoč je živel
jajčni kralj
Kronika s Celjskega na strani as.
2
DOGODKI
Pomagaj si sam, morda
bo tudi država
V Celju potrdili program ukrepov za povečanje poplavne varnosti - Letos za lokalne ukrepe 148 milijonov tolarjev
Naložbe v potrebne ukre-
pe za lokalno zaščito Celja
pred poplavami presegajo
650 milijonov tolarjev in od-
govorni v mestni občini na-
črtujejo, da bi jih lahko iz-
vedli v treh letih. Samo za
letos so za najnujnejše ukre-
pe celjski svetniki v torek
potrdili naložbe, vredne 148.
milijonov tolarjev. V prime-
ru, da bi ministrstvo za oko-
lje in prostor sofinanciralo
vsaj del potrebnih ukrepov,
pa bi program lahko izvedli
v dveh letih.
Med nujnimi ukrepi zago-
tavljanja poplavne varnosti je
za letos v Celju predvidena
sanacija desnobrežnega nasi-
pa Savinje in odvod zalednih
in lastnih padavinskih voda na
območju Lise (vrednost 51 mi-
lijonov tolarjev), izvedba levo-
brežnega nasipa Voglajne od
mostu pri Topru do mostu v
Čretu, sanacija izpustnega ob-
jekta v levobrežnem nasipu,
sanacija zalednih in lastnih pa-
davinskih voda ter sanacija čr-
pališča teh voda na območju
Skalne kleti (67 milijonov to-
larjev), izvedba visokovodne-
ga nasipa in odvoda lastnih
padavinskih voda ter sanacija
odvodnih kanalov zalednih
voda na območju Ostrožnega
(14 milijonov tolarjev) in iz-
vedba desnobrežnega nasipa
ob vzhodni Ložnici ter oboje-
stranskega nasipa ob potoku
in sanacija odvoda zalednih
voda na območju Bežigrada in
Gajev (16 milijonov tolarjev).
Med najnujnejše ukrepe pa ni-
so zajeta dela na območju Špi-
ce in Medloga, saj zagotavlja-
nje poplavne varnosti na tem
območju v celoti sodi v pristoj-
nost države.
Celjski svetniki so v torek
prižgali zeleno luč za izvedbo
teh ukrepov, hkrati pa sprejeli
še nekaj zavezujočih sklepov.
Z njimi Zavod za planiranje in
izgradnjo Celje zadolžujejo,
da skupaj s Podjetjem za ure-
janje voda Celje in celjsko iz-
postavo Uprave RS za varstvo
narave pripravi predlog za do-
polnitev vodnogospodarske
zakonodaje, ki bo temelj za
izvedbo vseh ukrepov za po-
večanje poplavne varnosti. Žu-
pan Bojan Šrot mora svetni-
kom septembra poročati o po-
teku sanacije in izvajanju pro-
tipoplavnih ukrepov, Jože Bu-
čer (DeSUS) pa se je še zavzel,
da si prav vsi svetniki preko
svojih strank in državnozbor-
skih poslancev' iz regije priza-
devajo, da bi bilo besedilo
uiugega miervenmega zaKo-
na zastavljeno kar najbolj ce-
lovito^ bi zakon prinašal reši-
tve v prid večje poplavne var-
nosti ogroženih območij.
I. STAMEJČIČ
Svetniki so sprva izglaso-
vali tudi sklep, po katerem bi
na poplavno ogroženih ob-
močjih občine omejili novo-
gradnje. Vendar pa so kasne-
je sklep razveljavili, saj je
poplavno ogroženih območij
v Celju preveč, ob tem pa že
veljavna zakonodaja natanč-
no določa pogoje gradenj.
Vseeno pa so v Celju zadolži-
li pristojne občinske službe,
da novograditelje že ob izda-
janju lokacijske dokumenta-
cije opozorijo na specifične
Doeoie na teh območjih.
Številke na mizi
Celjski svetniki bodo za svo-
je delo v mestnem svetu me-
sečno prejemali po 21 tisoč
tolarjev, sejnina za posamez-
no zasedanja delovnih teles bo
za člane 6 tisoč, za predsedni-
IreBI gáiíS^/íilf
za razliko od preteklega man-
data, ko so svetniki prejemali
sejnine za vsako zasedanje,
neodvisna od števila zasedanj
mestnega sveta, brez denarja
pa bodo ostali le v primeru, da
se mestni svet v posameznem
mesecu ne bo sestal.
V Mestnem svetu Mestne
občine Celje so v torek sprejeli
pravilnik o plačah in sejninah
občinskih funkcionarjev ter
sejninah zunanjih članov de-
lovnih teles in članov nadzor-
nega odbora, s pravilnikom pa
je urejeno tudi področje povra-
čila stroškov. Skupna izplačila,
ki jih svetnik lahko mesečno
prejme za svoje delo, pa ne
smejo presegati 15 odstotkov
županove plače. Na županovo
plačo so vezana tudi izplačila
za delo podžupanov, pri čemer
v celjskem primeru, ko gre za
nepoklicno opravljanje funkci-
je, lahko podžupan prejme naj-
več 40 odstotkov županove
plače.
Mestni svetnik AlêKsanaer
Jezernik (SDS) se je v torek y
korist občinskega proračuna
odrekel kakršnikoli sejnini
oziroma plačilu za svoje delo
v mestnem svetu.
Zunanji člani delovnih teles
bodo prejemali po 6 tisoč tolar-
jev sejnine za vsako sejo, na
predlog Zdeneta Podlesnika
(LDS) pa so nekoliko popravili
sejnine za člane in predsednika
občinskega nadzornega odbo-
ra, tako da bodo člani prejema-
li po 18 tisoč, predsednik pa 27
tisoč tolarjev. S pravilnikom pa
v Celju urejajo tudi področje
povračila stroškov ter nado-
mestil in drugih prejemkov, do
katerih so upravičeni skladno s
črko zakona funkcionarji.
IS
Zaprijolelje
mladine
Na sobotni skupščini re-
publiške Zveze prijateljev
mladine so na ljubljan-
skem gradu podelili priz-
nanja ob 45-letnici delova-
nja te zveze.
Med dobitniki Zlatih zna-
pešno delo z otroki, so iz
celjske regije Irena Erjavec
(občinska zveza Šentjur),
Marija Cajšek (občinska
zveza Slovenske Konjice)
ter Silva Dermol in Janko
Dolenc (medobčinska zve-
za Velenje). Priznanja je po-
delila predsednica republiš-
ke zveze, ljubljanska župa-
nja Vika Potočnik.	BJ
Ekologija daje
delo in izzive
v Velenju je bila od 26. do
28. marca mednarodna oko-
Ijevarstvena konferenca, na
kateri so opozorili na mož-
nosti zaposlovanja na po-
dročju okoljevarstva pri nas
in obravnavali izkušnje, ki
jih prinašajo strokovnjaki z
Nizozemske.
Konferenco je organizirala
Združena lista socialnih de-
mokratov s pomočjo Kalan-
drovega društva in nizozem-
ske fundacije Alfred Mozer.
Nizozemska vlada je bila pri
izvajanju okoljevarstvene po-
litike dosledna in izkazalo se
je, da strogi ekološki normati-
vi in standardi ne povzročajo
izgubljanja delovnih mest.
Prav področju okoljevars-
tva, ki lahko postane nov mo-
tor za zaposlovanje, bi morali
v Sloveniji v prihodnje posve-
titi več pozornosti, so pouda-
rili na konferenci. Tudi zapo-
slovanje skozi javni sektor na
področju okoljevarstva bi naj
ponudilo nove zaposlitvene
priložnosti. Ekološko področ-
je v programih javnih del
(urejanje prostora, divjih od-
lagališč, vodnih virov, obale,
čiščenje...) trenutno zaposlu-
je pri nas približno 200 brez-
poselnih.	K.L.
na kratko
Sprejel statut in poslovnik
CELJE - Svetniki so v drugem branju sprejeli poslovnik o
svojem delu in s potrebno dvotretjinsko večino potrdili spre-
membe in dopolnitve občinskega statuta. Besedilo statutarnih
sprememb je bilo prečiščeno že na politični koordinaciji, zato
se je tokrat razprava razgrela le ob sestavi delovnih teles
mestnega sveta. Obveljala je inačica, po kateri bo odbore
oziroma komisije mestnega sveta v Celju sestavljalo po 7
članov, od tega po najmanj 4 svetniki. Vendar ne zgolj iz
političnih strank, kot je bilo doslej zapisano v statutu, ampak
lahko tudi iz list volivcev. (IS)
Spet svet za preventivo
CELJE - Svetniki so sprejeli odlok o ustanovitvi in delovanju
Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v MOC, ki ga bo
sestavljalo 7 članov. Ob rednih nalogah se bodo v svetu zavzemali
zlasti za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost v
prometu in dvig varnostne prometne kulture ter humanih in
solidarnih odnosov med vsemi udeleženci v prometu. (IS)
Aprilili
Po dolgih letih je Novi tednik izšel prav na 1. april, dan
šaljivcev. Priložnosti, seveda, nismo zamudili in smo zJ
številko prvoaprilsko obarvali. Med množico resnih n^
skih besedil smo po straneh Novega tednika »skrili« y
prvoaprilskih potegavščin. Z njimi smo se malo pošaliiij
nekaj pa je tudi takšnih, ki bi lahko dale misliti odgovoj
Misliti pa dajemo tudi vam, kajti med tiste bralce, ki |
odkrili vseh 13 prvoaprilskih potegavščin, bomo razdJ
lepih nagrad. Če boste do torka, 6. aprila, do 10. ure posj|
naslov Novi tednik, Prešernova 19, Celje dopisnico!
pismo), kjer boste našteli naslove vseh 13 potegavščin,!
prišli v poštev za žreb nagrad. Nagrade so: udeležbi
hišnem izletu aprila ali maja za dve osebi, trenirka, vetu
in dva kompleta knjig Ohcet po stari šegi in Mož treh ste
Prijazno povabljeni k sodelovanju in razkrivanju prvo^
skih potegavščin!	Uredni
Maja 21 poslovnik
sekretarjev
v sodelovanju s celjsko
območno enoto Zavoda RS
za zaposlovanje je mari-
borski zavod za izobraže-
vanje Doba pripravil eno-
letni program za izobraže-
vanje brezposelnih. Maja
bo s šolanjem zaključilo
prvih 21 slušateljev, ki bo-
do po uspešnem zagovoru
zaključne naloge prejeli
veljavne listine o usposob-
ljenosti za poslovnega se-
kretarja.
V izobraževanje so zajeti
brezposelni s končano 4-let-
no srednjo šolo, enoletni
program pa temelji na pri-
dobivanju znanj tujega jezi-
ka (angleščina ali nemšči-
na), računalništva, poslov-
nega sporazumevanja, orga-
nizacije tajniškega poslova-
nja, gospodarskega poslova-
nja in strojepisja v modular-
ni izvedbi, samostojnem
učenju in praktičnem i
sabljanju.	j
V programu izobraževj
se brezposelni usposobifn
delo poslovnega sekreS
ob tem, da pridobijo poj
pa se tudi praktično usi
bijo za delo, saj so 3 mes
vključeni v delo manjšihj
jetij, torej neposredno pri
lodajalcu. Študij zvečine
melji na samostojnem!
nju, dva ali trikrat tedea
dopolnjenem s pogovoj
predavatelji. V zavodu za;
poslovanje pa delodajalci
ki se prijavijo za praktii
usposabljanje brezposelJ
krijejo stroške zdravniški
pregleda ter plačo, obï<
delodajalca pa je, da takoi
posobljenega poslovnega
kretarja zaposli v skladu
svojimi možnostmi, a d
manj za pol leta.
IVANA STAMEJČ
Cvetna nedelja na Ljubnem.
Potice med butarami in snopi
Nedelja je na Ljubnem mi-
nila v veličastnem blišču cvet-
nonedeljskih butaric, ki jih v
tem kraju imenujejo potice.
Posebno težo je letošnjemu
prazniku dal apostolski nun-
cij, nadškof Edmund Farhat,
vatikanski diplomat. Ljubenci
so ponovno dokazali veliko
domiselnosti pri izdelovanju
potic, saj je bilo videti ogromno
orodij in pripomočkov iz
kmečkega življenja, razna glas-
bila, ki služijo za popestritev v
družabnem življenju, veliko iz-
delkov je ponazarjalo dogaja-
nja v naravnem svetu, k blago-
slovu pa so prinesli tudi simbo-
le iz cerkvenega sveta. Med
ljubenskimi posebnostmi - po-
ticami, pa je bilo videti tudi
veliko drugačnih butar in sno-
pov, ki po blagoslovu prav tako
varujejo dom, ljudi in pridelek.
»Odmevi med ljudmi so izred-
ni, večina jih je navdušenih in
ponosnih, da smo v goste po-
vabili apostolskega nuncija. Za
Ljubno je bil to veličasten do-
godek, ki ga bomo mnogi
pomnili,« je povedal ljubenski
župnik Martin Pušenjak.
Ljubno je poleg zgornjesa-
vinjskih županov in poslancev
obiskal tudi italijanski velep
slanik Massimo Spineti z
žino. Nadškofu Edmundu F^
hatu, ki je blagoslovil potice'
vodil sveto mašo v farni cer''*
svete Elizabete, so LjubeH^
voščili ob 40-letnici duhovn';
tva. Vsi gostje so se po коп^^
ni sveti maši odpravili na
led mašnih plaščev v zaklad"^^
ci cerkve sv. Frančiška Ksa^
rija v Radmirju, se pogosti''
gostišču Prodnik pri Jurjev^
vih v Juvanju, nat(^a je mj
signor obiskal še Logarsko
lino.
US, Foto: C. Sl^
DOGODKI
3
j^el kadilski
takonl
pvno sodišče RS je
nobudo skupine priza-
^¡¡1 državljanov presoja-
ustavnosti zakona, ki
'" oveduje kajenje v jav-
prostorih. Ugotovilo
I Јјд je zakon povsem v
l^protju z ustavo, saj
^(j pravico kadilcev, da
[jodno odločajo o tem,
^jj in kje bodo prižgali.
Pfžavni zbor bo tako
še enkrat obravna-
¡1 omenjeni zakon, ob
J, pa imajo prizadeti dr-
^jjani že pripravljenih
,10 sprememb in dopol-
Tako naj bi zakon po
j¡em določal, da je pogoj
vstop v gostinske lokale
j^gana cigareta, v neka-
[iti javnih ustanovah pa
sicer ne bi bilo nujno,
if pa zaželeno (zdravs-
fne ustanove, vrtci in šo-
¡. Zlasti v slednji bi mo-
i omogočiti učencem in
akom, da prižgejo tudi
p(j poukom, še posebej
ed kakšno kontrolno ali
Isko, ko so z živci na
i
Inšpektorji bi nadzirali
rajanje zakona in kazno-
livse zoprne nekadilce,
bi z neprimernimi pri-
imbami motili kadilce
¡opravljanju njihove us-
vno zagotovljene pravi-
i	L.K.
Zakaj nekadilski slog
novih generacij?
V Sloveniji, kjer danes kadi 40 odstotkov manj odraslih kot pred 25 leti, umre zaradi
posledic kajenja kakšnih 3600 ljudi na leto
Na tretji nacionalni konfe-
renci o nekajenju Zdravi v
tretje tisočletje, ki je bila 29.
marca na Dobrni, so strokov-
njaki iz vladnih in nevladnih
organizacij opozorili na po-
men strategije za vzgojo ne-
kadilskih generacij. Kajenje
je v današnjem času primer-
ljivo z epidemijo črnih koz
pred 200 leti. Čeprav se prvi
uspehi pri preprečevanju
razširjenosti te odvisnosti že
kažejo, so podatki o umrlji-
vosti in hospitalizacijah, ki
jih v Sloveniji pripisujemo
posledicam kajenja, izjemno
zaskrbljujoči.
I. • •	_ • 1
Ena od ocen umrljivosti za-
radi kajenja kaže, da so pri
nas leta 1997 zabeležili 3606
smrti zaradi kajenja, kar pred-
stavlja 19,1 odstotka vseh smr-
ti v tem letu. Po besedah So-
nje Grobovšek Opara iz Inšti-
tuta za varovanje zdravja RS je
bilo pred dvema letoma kar
15.254 hospitalizacij, ki jih
pripisujejo kajenju. Takrat
smo pri nas zabeležili 214.036
oskrbnih dni v bolnišnicah,
kar znese glede na ceno oskrb-
nega dne za skoraj štiri mili-
jardç. tolarjev stroškov zdrav-
ljenja na račun kajenja.
»Zaradi kajenja umre v sve-
tu 3,5 milijona ljudi na leto.
po ocenah Svetovne zdravs-
tvene organizacije pa naj bi
leta 2030 zaradi kajenja umrlo
približno 10 milijonov ljudi,«
je povedala mag. Vesna Ker-
stin Petrič. Udeleženci konfe-
rence so se strinjali, da bi mo-
rala država več vlagati v varo-
vanje zdravja. »Prioritetna na-
loga slovenske zdravstvene
pohtike bi morala biti uvelja-
vitev koncepta reproduktivne-
ga zdravja,« je poudarila mag.
Dunja Obersnel Kveder iz In-
štituta za medicinske vede, saj
se kazalci reproduktivnega
zdravja v Sloveniji slabšajo.
Zdravje v rodni dobi vpliva
tudi na zdravje naslednjih ge-
neracij. Po podatkih Irme
Urh, profesorice zdravstvene
vzgoje iz Pediatrične Klinike v
Ljubljani, kadi med noseč-
nostjo 13 odstotkov žensk.
Nosečnica kadilka ie Doeostp-
je manj izobražena, opravlja
manj zahtevno delo, veliko-
krat je ločena, ovdovela ali
samska. Ženske s poklicno in
srednješolsko izobrazbo pred-
stavljajo več kot polovico ka-
dilk med nosečnicami. Med
zdravstvenim osebjem kadi 23
odstotkov zaposlenih, med
njimi 8 odstotkov zdravnikov.
Kako uspešen je nadzor iz-
vajanja Zakona o omejevanju
uporabe tobačnih izdelkov,
sprejetega oktobra 1996? Inš-
pekcijske službe so opravile
12.185 kontrol v zdravstvenih
in pedagoških ustanovah, v
uradih in gostinskih lokalih.
Inšpektorji so 295 kršiteljev
prijavili k sodniku za prekrš-
ke in izrekli 49 mandatnih
kazni. Največ kršiteljev je bi-
lo med gostinskimi lokali:
opravili so 7559 kontrol in
odkrili 257 kršiteljev.
»Leta 1975 je kadilo v Slove-
niji 39,7 odstotka odraslih, da-
nes kadi 23,6 odstotka odra-
slih,« je dejala Viktorija Re-
har iz Društva za promocijo in
vzgojo za zdravje Slovenije.
»Preveč govorimo o kajenju,«
je še dejala Reharjeva, »v slo-
venski prostor moramo vnesti
miselnost nekaienia. Zdrpvip
namreč ne moremo promovi-
rati z negativnimi miselnimi
vzorci.«
■■N■■■■1 KSENIJA LEKIĆ
Rekonstrukcifa
Mariborske do poletja
1 Mestni občini Celje
aajajo, da morajo biti vsa
h L faze rekonstrukcije
riborske ceste med Hudi-
lin križiščem z Dečkovo
Bežigrajsko cesto oprav-
la v roku, torej do konca
14a oziroma začetka juli-
h smo že poročali, naj bi v
slednjih dneh za promet od-
pnovozgrajena vozna paso-
Mstočasno pa zaprli »staro«
kma obstoječo traso Mari-
i^rske. V naslednjih treh me-
№ bodo tako v najtežjem
*''ožaju najemniki oziroma
"stniki poslovnih in stano-
'^jskih prostorov ob levi stra-
■ Mariborske v smeri od sre-
^ia mesta proti Hudinji, saj
'mogoč dovoz do njihovih
^'(ilov oziroma domov le iz
^í^ásno urejene dovozne ceste
'dvoriščni strani objektov.
Kot nam je zagotovil po-
močnik načelnika oddelka za
okolje in prostor ter promet
Mestne občine Celje Iztok
Uranjek, so se o zapori pro-
meta na obstoječi trasi Mari-
borske pogovarjali včeraj (v
sredo) zjutraj, preusmeritev
prometne zapore pa bodo iz-
vedli takoj, ko bosta nova voz-
na pasova dokončana, zača-
sna dovozna cesta za objekte
ob obstoječi trasi Mariborske
pa v celoti urejena.
»Vendar pa bo dvoriščna
napajalna dovozna cesta osta-
la začasna in v funkciji le do
izgraditve oziroma zaključka
del L faze rekonstrukcije, saj
je speljana preko zemljišč v
zasebni lasti. Z lastniki pa
smo sklenili dogovor le za čas
do zaključka rekonstrukcij-
skih del,« je še dodal Uranjek.
IS
Leto ostarelih
Svetovna zdravstvena orga-
nizacija je leto 1999 razglasi-
la za leto ostarelih, saj je sta-
rejšega prebivalstva v mno-
gih državah, med njimi tudi v
Sloveniji, vedno več. Starost-
nikom je namenjeno tudi ge-
slo ob 7. aprilu, svetovnem
dnevu zdravja, ki poziva -
bodimo dejavni v tretjem živ-
ljenjskem obdobju.
Starostniki, ki živijo v na-
šem okolju, večkrat niso tako
aktivni, kot bi si vsi želeli.
Razlogov za to je več, o neka-
terih pa bodo govorili tudi na
okrogli mizi, ki jo ob letoš-
njem Svetovnem dnevu zdrav-
ja pripravlja Zavod za zdravs-
tveno varstvo Celje.
Na okrogli mizi, ki bo v
torek. 6. aprila, ob 12. uri v
stranski dvorani Narodnega
doma v Celju, bodo sodelovah
strokovnjaki iz različnih po-
dročij. Pogovorili se bodo o
težavah, ki jih imajo starostni-
ki, o programih, ki so jim na
razpolago, o načinih, kako k
sodelovanju pritegniti čimveč
zainteresiranih, kako jim po-
nudbo približati in kako jih
vzpodbuditi pri odločitvi za
sodelovanje.
Ker smo vsi na poti v tretje
življenjsko obdobje, v zavo-
du želijo, da se jim pri pogo-
voru pridruži čim več ljudi.
Le skupaj je mogoče poiskati
načine in poti. da bi starejše
opogumili za dejavnejše
vključevanje v aktivnosti
tretjega življenjskega obdob-
ja.
Župan sme letno razdeliti 5 stanovanj
jKako v Celju obdržati kar največ
.'^dih strokovnjakov, kako doseči, da
mladi, ki končajo.študij, vrnili v
ob Savinji? Kaj jim v Celju lahko
■budimo? So to vsaj stanovanja?« se je
tedni vprašala mestna svetnica
'^D Mojca Jereb Kosi.
,Odgovor na vprašanja so pripravili v ob-
l^skem oddelku za pravna in premoženj-
^ Vprašanja ter gospodarstvo in kmetijs-
¡Ij ' Pod drobnogled pa vzeli zlasti možno-
jih imajo za pridobitev stanovanj v
mladi strokovnjaki. Upravni odbor
jj^^fjovanjskega sklada občine Celje je prav
Q dobrim mesecem obravnaval in potrdil
1 ^iTiembe Pravilnika o dodeljevanju služ-
stanovanj v najem, v dopolnitvah pa
so nekoliko razvezah roke tudi županu, ki
bo poslej smel po svoji presoji - tudi mimo
razpisa, s katerim se sicer dodeljujejo občin-
ska službena stanovanja v najem - letno
razdeliti do 5 službenih stanovanj med pers-
pektivne mlade strokovnjake.
Po pravilniku, ki velja v Celju, so do
najema službenega stanovanja upraviče-
ni delavci, ki so kot vodilni ali vodstveni
kadri, delavci s posebnimi pooblastili ali
strokovnjaki zaposleni v občinski upravi
ter javnih zavodih ali podjetjih, katerih
ustanoviteljica (oziroma njena pravna
naslednica) je Mestna občina Celje. Med-
nje sodijo še zaposleni v javnih zavodih,
katerih ustanoviteljica je država, kadar je
njihova zaposlitev v posebnem občin-
skem interesu, znanstveno-raziskovalni
delavci, samostojni kulturni delavci in
športniki z vrhunskim statusom, pri če-
mer morajo biti zaposleni ali ustvarjati
oziroma delovati na območju mestne ob-
čine. Po spremembah pravilnika pa so do
službenega stanovanja upravičeni tudi
strokovnjaki, ki delajo pri pravnih ose-
bah s sedežem na območju mestne obči-
ne, njihova zaposlitev pa mora biti v
posebnem občinskem interesu.
Ta posebni interes na predlog občin-
skih strokovnih služb ugotavlja župan,
službena stanovanja - zgrajena oziroma
pridobljena z namenskim denarjem - pa
se v Celju praviloma dodeljujejo v najem
z razpisom.	IS
po svetu
z Odločno silo
proti
Miloševicu
Zveza Nato v Zvezni repub-
liki Jugoslaviji izvaja operaci-
jo Odločna sila, s katero naj bi
Slobodana Miloševića prisili-
la, da sprejme mirovni spora-
zum o Kosovu. Zračni napadi
zavezništva so usmerjeni
predvsem v letališča, položaje
zračne obrambe, telel^omuni-
kacijske sisteme, poveljniške
postojanke, skladišča orožja
in streliva ter druge infra-
strukturne objekte. Nato pa je
tudi že napadel položaje srb-
ske vojske na Kosovu, ki niso
del srbske protiletalske
obrambe. 2^radi napadov je
vlada ZRJ po vsej državi raz-
glasila izredne razmere.
Poleg tega se je odločila, da
Jugoslavija prekine diplomat-
ske odnose z državami napadal-
kami - ZDA, Veliko Britanijo,
Francijo in Nemčijo. Iz države je
tudi izgnala tuje novinarje, ker
ali prihajajo iz držav »agresork«
ali pa so s svojim poročanjem
pripomogli k odločitvi o Nato-
vem napadu. Zaradi pomanjka-
nja neodvisnih novinarjev v ZRJ
številne informacije iz države
prihajajo potvorjene. Kljub te-
. mu pa redne tiskovne konferen-
ce na Natu razblinijo marsikate-
ro nejasnost. Tako so jugoslo-
vanski viri že večkrat poročali o
w	.^Аж«. « « ч/v/f «.«^./.^AXiti X4.lUXj i\Ul ОУЈ
na Natu vztrajno zanikali. V
nedeljo zjutraj pa je odjeknila
senzacionalna novica o strmo-
glavljenju ameriškega lovca F-
117, tehnološko enega najbolj
razvitih letal na svetu, ki je na-
menjen uničevanju obrambnih
sistemov. Njegov vzdevek je
»nevidni«, kar pomeni, da ga
radarski sistemi naj ne bi zazna-
li. Jugoslovanska vojska je leta-
lo, ki je kar 16-krat dražje od
navadnega lovca, sestrelila v va-
si Budjanovci blizu Rume, med-
tem ko v Pentagonu pravijo, da
vzrok strmoglavljenja ni znan.
Pilotu se je uspelo pravočasno
izstreliti in so ga rešili v bliskovi-
ti helikopterski akciji. To pa naj
bila tudi edina izguba med na-
padalci. Sicer pa v Pentagonu
trdijo, da so sestrelili oz. uničili
že tretjino vseh letal vrste Mig-
29, ki jih premore jugoslovan-
ska vojska. To pomeni od 5 do
15 letal.
Cilji napadov
v operaciji sodelujejo letala
F-16, F-17, B-52, ameriški bom-
bniki B-2, nevidni F-117 ter lad-
je, s katerih izstreljujejo vode-
ne rakete. Tarča napadov je
doslej bil Beograd z okolico -
zavezniška letala naj bi tako
zadela kemični tovarni v Srem-
čici in Batajnici. Letala so udari-
la tudi po letališču Surčin. O
eksplozijah so poročali tudi iz
Košutnjaka, med tarčami pa se
je znašlo tudi elitno Dedinje,
kjer so domovanja visokih
funkcionarjev na čelu z Miloše-
vičem. Od večjih mest, ki so
bila raketirana, velja omeniti še
Novi Sad, pa Kraljevo z okolico.
Napadom se niso izognili niti
cilji na Kosovu. Mesta Priština,
Gnjilane, Prizren, Djakovica,
Kosovska Mitrovica so se znaš-
la pod Natovim udarom, Srbi
pa poročajo tudi o poškodova-
nju srednjeveškega samostana
Gračanica. zibelke srbstva in
njihove svetinje.
Katastrofa na
Kosovu
Jugoslovanska vojska vedno
bolj oblega Kosovo, vse več pa
je tudi poročil o pokolih alban-
skega prebivalstva, ki naj bi jih
izvajale paravojaške enote Šeš-
Ijevcev in Arkanovcev. Tako je
med žrtvami tudi pet znanih
pohtikov kosovskih Albancev,
med njimi 66-letni Fehmi Aga-
ni. eden od ustanoviteljev De-
mokratične zveze Kosova Ibra-
hima Rugove in koordinator
kosovske pogajalske delegacije
v Rambouilletu, Iz pokrajine
beži na tisoče ljudi, razmere pa
so že blizu humanitarne kata-
strofe. saj je v pokrajini razse-
ljenih že več kot pol milijona
ljudi. Med begunci je največ
žensk in otrok, medtem ko naj
bi Srbi večinoma moške zaprli
v improvizirana taborišča. Za-
Solana izdal ukaz za drugo fa-
zo operacije Odločna sila. Gre
za široko akcijo letalskih napa-
dov, ko letala Nata v nizkem
letu napadajo enote zvezne voj-
ske. Tako na Natu kot v Beli hiši
zaenkrat na vroča jugoslovan-
ska tla še nimajo namena po-
slati kopenskih sil.
Dejavna ruska
diplomacija
Za diplomatsko rešitev stanja
v ZRJ si zdaj najbolj prizadeva-
jo tradicionalni srbski zavezni-
ki Rusi. V Varnostnem svetu
OZN so tako vložili osnutek
resolucije za ustavitev letalskih
napadov na ZRJ. Za so glasova-
le le tri od petnajstih članic,
ostalih 12 je bilo proti. Ruski
zunanji minister Ivanov je Nato
obtožil, da z operacijo Odločna
sila podpira albanske separati-
ste. Moskva se je zato odločila,
da bo iz države izgnala pred-
stavnika zavezništva. Na pot v
Beograd pa se je podala trojica
politikov na čelu z nekdanjim
premierom Gajdarjem, v Beo-
grad pa se je podal tudi sedanji
premier Primakov. Menda na
bi se kmalu sestala tudi Jelcin
in Miloševič. V italijanski po-
slanski zbornici pa so s 318
glasovi za in 188 glasovi proti
sprejeli predlog, s katerim vla-
do pozivajo, naj si prizadeva za
takojšnje nadaljevanje poga-
janj in prekinitev bombardira-
nja. Do napadov je bil kritičen
tudi premier D'Alema, ki je de-
jal, da upa, da bo operacija
kratka in bo omejena na zastav-
ljene cilje. Po njegovem mne-
nju je uporaba sile za razoroži-
tev agresorja legitimna, vendar
skrajna možnost. Ob tem ne
gre pozabiti, da Italija (oporiš-
če Aviano) daje gostoljubje Na-
tovim napadalcem.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
D
DOGODKI
komentiramo
Razkazovanje mišic
žalskim pozicijskim svetni-
kom se je že drugič »zgodila«
opozicija - v torek popoldne je
po približno dveurni razpravi
ponovno zmanjkal en glas za
sprejem občinskega statuta.
Glede na razprave ob spreje-
manju tega pomembnega ob-
činskega akta bi lahko dom-
nevali, da je le malokdo od
občinskih svetnikov prebral
cel statut - večina seje ustavila
pri 35. členu, ki je določal 3
podžupane v občini. No, po
torkovi seji bo v statutu pisa-
lo, da bo v občini Žalec naj-
manj eden podžupan - svetni-
ki so namreč za mišjo dlako
izglasovali amandma poslan-
cev DeSUS. Opozicijo, torej
svetnike iz vrst SKD in SDS,
najbolj moti, ker je imela biv-
ša večja žalska občina enega
podžupana, ker bi 3 podžupa-
ni še bolj obremenili prora-
čun, ker niso bili upoštevani
njihovi predlogi, in predvsem,
ker niso »zraven«. Prepričani
so, da tretjina glasov v občini
pač zadošča vsaj za eno po-
džupansko mesto in vsaj v
tem bi jim veljalo pritrditi.
Pozicija, predvsem župan,
je prepričevala, da podžupani
niso zato, da so, temveč zato,
da delajo; da si bi vsi trije
razdelili eno podžupansko
plačo in da župan preprosto
potrebuje toliko sodelavcev.
Da županov predlog ni politič-
stranki na volitvah nista pod-
prli, pač nista zraven.
Vmes je bilo slišati še trdi-
tve, kako opozicija ni bila pri-
pravljena sodelovati pri uskla-
jevanju; kako ne bo sprejela
predsedniških mest v odbo-
rih, v katerih sicer bo sodelo-
vala; političnih pogajanj pa,
kot je znano, žalski župan ne
podpira in jih (vsaj v občin-
skem svetu) niti ne dopušča.
Omenjeni so bili obstrukcija,
nagajanje in nepripravljenost
za dobrobit občanov, da o ža-
ganju, kaj bo, ko bodo pri-
hodnje volitve, niti ne govo-
rim.
Vse to se dogaja v bistvu na
začetku življenja nove, dru-
gačne, predvsem veliko, veli-
ko manjše občine Žalec. In
nehote se vsili vprašanje, ka-
ko kratkega spomina so v Žal-
cu? Se nihče ne spomni, kam
so pripeljali prepiri v bivšem
občinskem svetu? Verjetno Ga-
licija ali Šempeter nista bila
neposredna posledica, zgodila
pa sta se. Bodo v Žalcu, ker
pač nimajo statuta in s tem
niti odborov, ki bi pregledova-
li sporazume o delitveni bilan-
ci, kasneje zavrli in izpodbili
vse dogovorjeno? Ne prepriča-
jo jih niti krajevne skupnosti,
kjer ne bodo mogli razpisati
jesenskih volitev.
Žalski župan rad primerja
občinski svet s pevskim zbo-
rom (žalski zbor pač trenutno
»fuša«), tokrat pa je vsaj dva-
krat uporabil prispodobo mi-
šic, ki da jih svetniki razkazu-
jejo. Verjetno bi bilo bolje, ko
rabljali pamet in se^ogovòrilì
tako, da bi bil statut pravoča-
sno sprejet; podžupan, podžu-
pana ali podžupani pa celi.
URŠKA SELIŠNIK
Sentjursici zgled za vsakogar
Občani južnega konca
šentjurske občine, ki meni-
jo, da namenjajo njihovemu
koncu premalo skrbi za hi-
trejši razvoj, bodo odslej
najbrž rešeni takšnih skrbi.
Njihov občinski svet, ki se
bo danes zbral na izredni seji,
naj bi namreč v prihodnje vse
sejnine namenil za reševanje
najbolj perečih problemov
južnega konca, saj menijo, da
je nujen dober zgled. Predlog
je navdušeno pozdravil žu-
pan in poslanec Jurij Malo-
vrh, ki je predlagal, naj mu
odtegujejo po 1 odstotek od
njegovih županskih in po-
slanskih prihodkov.
Njegovemu zgledu naj bi se
pridružili občinski funkcio-
narji, poznavalci šentjurskih
razmer pa menijo, da bosta
podobno storila tudi svetnika
Jožef Artnak, upokojeni po-
slanec mag. Franc Kovač in
drugi svetniki na vodilnih me-
stih, ki na sejah pogosto gla-
sno ter natančno opozarjajo
na različne krivice. Kot je sli-
šati naj bi predlog veljal do
začetka aprila prihodnjega le-
ta, nato pa bi sklep podaljšali.
V Šentjurju namreč pričakuje-
jo, da bodo njihovo odločitev
posnemali tudi v drugih obči-
nah regije.
Občani gospodarsko šibke-
ga južnega konca, ki se obča-
sno zberejo na različnih pro-
testnih akcijah, so pred dnevi
pripravili pozdravno manife-
stacijo. Kljub neprijaznemu
vremenu, jo je pozdravil prvi
človek občine (na fotografi-
ji), vsi svetniki pa so poslali
pozdravne telegrame.
LK.
Bilka za šolarje
Špitalska podružnica k Osnovni šoli Pod goro
Ker se konjiški šolniki v
večmesečnih pogajanjih ni-
so uspeli dogovoriti, ali bo
podružnica v Špitaliču iz-
pod okrilja Osnovne šole Ob
Dravinji prešla pod okrilje
Osnovne šole Pod goro, so
se bili o tem vprašanju pri-
morani odločiti konjiški
svetniki.
Država je pred časom obja-
vila uredbo, s katero je občine
pozvala, da naj definirajo šol-
ske okoliše - stare ali spreme-
njene. K Osnovni šoh Ob Dra-
vinji sta vrsto let sodili po-
družnici v Tepanju in Špitali-
ču. Ker pa je Osnovna šola
Pod goro v začetku tega šol-
skega leta ostala brez edine
podružnice na Stranicah (ta
zdaj sodi k zreški osnovni
šoli), je izrazila interes po
prevzemu podružnice Špita-
lič. Tej pa se vodstvo Osnovne
šole Ob Dravinji nikakor ni
bilo pripravljeno odreči. Da je
stvar še kako resna, sta svet-
nike prepričali ravnateljici
omenjenih konjiških šol Ani-
ca Vehovar in Marija Pre-
mru, ki sta na sejo prišli sprti.
V odločnem in nepopustlji-
vem tonu sta svetnikom po-
jasnjevah, zakaj je smiselno,
da ena šola obdrži oziroma
da druga prevzame špitalsko
podružnično soio.
Anica Vehovar, Osnovna
šola Ob Dravinji: »Podružni-
ca Špitalič ne more biti nado-
mestilo za izgubljeno straniš-
ko podružnico. Očitki o pro-
storski stiski naše šole so ne-
smiselni, saj podružnico v
Špitaliču obiskuje peščica
otrok; za naslednje šolsko le-
to sta denimo za vpis eviden-
tirana le dva otroka. Pa tudi
sicer smo prostorsko priprav-
ljeni na uvedbo devetletke.«
Marija Premru, Osnovna
šola Pod goro: »Z izgubo
straniške podružnice smo-njs-
tali brez štirih oddelkov, ima-
mo jih le še 19. Ker število
otrok upada, bo oddelkov v
naslednjih letih še manj, in
ker je sistematizacija delov-
nih mest odvisna od števila
otrok, bomo sčasoma postali
neupravičeni do hišnika, taj-
nice, računovodkinje... Me-
nim, da bi se šolski okoliši
morali definirati glede na pro-
storsko zmogljivost šole. Na-
ša šola ima nov, sodoben pri-
zidek. Kolikor mi je znano, pa
so se tudi krajani Špitaliča na
enem od posvetov že odločili,
da bodo njihovi otroci poslej
obiskovali našo šolo.«
Mnenja svetnikov o proble-
mu so bila različna. Menili so,
da bi se o tem vendarle mora-
li dogovoriti šolniki sami. Pa
je bilo glasovanje nato ven-
darle opravljeno. Z dvema
prekinitvama in številnimi
medklici negodovanja. Svet-
niki so tako izglasovali, da
podružnica Špitalič poslej so-
di k Osnovni šoli Pod goro.
RR.
Izgube za 62
milijonov tolarjev
Lanski prihodki v celjski
občinski proračun so znaša-
li nekaj manj kot 4,6 milijar-
de tolarjev, odhodkov pa je
bilo za dobrih 62 milijonov
tolarjev več. Proračunska iz-
guba, kot je razvidno iz za-
ključnega računa, ni za-
skrbljujoča, saj je občina la-
ni v tekočem poslovanju us-
ivdiiid ceiu zd ¿.Ч iiiiiijonuv
tolarjev boljši rezultat od
predvidenega.
Tisto, kar odgovorne v Ce-
lju najbolj skrbi, pa so prene-
sene obveznosti in viri, ki se
iz lanskega prenašajo v letoš-
nji proračun. Tu gre kar za
preko 620 milijonov tolarjev,
pri čemer prednjači področje
komunalne infrastrukture z
200 milijoni tolarjev, nova os-
novna šola na Ljubečni s 170
milijoni tolarjev in seveda tu-
di 62 milijonov tolarjev lanske
proračunske izgube. Letos
morajo v občini realno pokriti
dobro polovico tega zneska
oziroma 350 milijonov tolar-
jev.
Svetniki so odobrili tudi od-
pis za nekaj manj kot 60 mili-
jonov tolarjev terjatev, pri če-
mer gre za blizu 40 milijonov
terjatev do Celjskega sejma
d.d., ki za leto 1996 občini ni
priznal plačila najemnine za
športne objekte in plačila za
koriščenje parkirnih prosto-
rov od konca septembra
pac pa )e družba za lani.
skladno z dogovorom, zad-
njega decembra občini naka-
zala dobrih 21 milijonov tolar-
jev.
Svetniki so odlok o potrdi-
tvi zaključnega računa spreje-
li, največ negodovanja pa je
bilo zaradi tega, ker občinske
strokovne službe k odloku ni-
so priložile premoženjske bi-
lance. Vendar pa so se zado-
voljili z obrazložitvijo, da je
bilanca stanja v Mestni občini
Celje narejena, in je bila v
celotnem obsegu tudi posre-
dovana predsednikoma od-
bora za finance in premoženj-
ska vprašanja ter Nadzorne-
ga odbora MOC.	IS
Podžupani že imenovani
žalski župan Lojze Posedel je napovedal, da bo danes
kljub nasprotovanju opozicije in zaradi posebnih poobla-
stil, ki mu jih daje zakon o lokalni samoupravi, imenoval
tri podžupane.
Podžupani bodo Ferdinand Haler, Janko Kos in Gregor
Vovk Petrovski, torej imena, o katerih se je govorilo v vsem
tem času, ko so (ne)sprejemaH statut. Podžupani bodo svojo
funkcijo opravljali polprofesionalno, zadolženi pa bodo za
posamezna področja v občini. Kakor je pričakovati, bo to
imenovanje naletelo na precejšnje nasprotovanje svetnikov
iz vrst SKD in SDS, vendar župan Posedel pravi, da bo vzdržal
pritisk in se ne bo uklonil njihovim zahtevam.	L.K.
Delavci za ciireiclor¡a
Občinski svet Rogaške Slatine se je prejšnji teden seznanil s
pismom delavcev javnega komunalnega podjetja OKP, ki so ga
zaprosili, da bi znova obravnaval predlog njihovega statuta.
Delavci, ki so se podpisali (33 podpisov), so izrazili razočara-
nje zaradi sklepa, ki onemogoča njihovemu direktorju Zlatku
Kvesiču, da se javi na javni razpis. Po sklepu, ki ga omenjajo,
naj bi bilo onemogočeno, da postane direktor kandidat s
srednješolsko izobrazbo, kar preprečuje direktorju Kvesiču,
da bi vnaprej vodil OKP. Podpisniki omenjajo njegovo 30-letno
delo v tem podjetju, 12-letno vodenje tozda Komunala ter 8-
letno direktorovanje v OKP.
Na seji so pojasnili, da postopek sprejemanja statuta ni
končan, saj ga morajo sprejeti v vseh šestih občinah ustanovi-
teljicah.	BJ
po držai
Suklje prisegel
ljubljana, 24. nja.
(Delo) - Kot je bilo prj
vati je Borut Šuklje па^
nem glasovanju v držav^^
zboru dobil večino in poj
novi notranji minister. ¿
je glasovalo 55 poslancev,j
jih je bilo proti. Šuklje jij
peti notranji minister, ц
gov mandat pa bo trajal ц
več slabi dve leti, do nasj«
njih parlamentarnih volitç
Slovenija ni
ogrožena
ljubljana, 25. шац
(Delo) - Zaradi napada Na
na ZRJ so se na^izredni ¿
zbrali poslanci državnS
zbora in ugotovili, da splj
šna varnost ni ogrožena]
da Slovenija ni izpostavljJ
vojaški nevarnosti. Ra^
SNS so se vse poslansï
skupine strinjale s posrei
vanjem Nata.	j
Uničevanje min!
ljubljana, 26. ma«!
(Delo) - Slovenija je zafá
uničevati protipehotne
ne, ki jih ima v skladišč
Slovenska vojska. Naša i
žava je namreč lani podpis
la konvencijo, ki podpisnii
zavezuje, da ne proizvajaj
skladiščijo in uporabljî
protipehotnih min. Prvih!
min so uničili na vojaške
vadišču pri Postojni, Slov
nija pa naj bi vse mine, kij:
ima, uničila do leta 2003.
Do 1. julija
ljubljana, 29. man
(Delo) - Člani sindikata a*
toprevoznikov so obljubi
predstavnikom vlade, da (i
1. julija ne bodo grozili
zaporo cest. Če do tata
vlada ne bo izpolnila obljul
bodo brez opozorila zapi
vse ljubljanske vpadnic
Pravilnik o izrednih previ
zih mora začeti veljati 1
maja, spremembe zakona
prevozih v cestnem prom
tu morajo biti sprejete c
junija, zakon o finančne
poslovanju pa do 1. julija.
Pokojninski
zakon
ljubljana, 29. man
(Delo) - Vodstva sindikaln
central in samostojnih sine
katov so pozvala poslaw
državnega zbora, naj odloi
tev v zvezi z novim poke
ninskim zakonom ne spr
jemajo mimo socialnih pai
nerjev. Sindikati menijo, <
je še pred obravnavo v p^
lamentu, začela naj bi se
teden, treba oblikovati ene
ni pogled na zakon, in op
zarjajo, naj poslanci z nek
terimi sklepi ne pokvari
razpoloženja med pogajal'
Protest
ljubljana, 30. mar«
(Delo) - Srbska skupnost
Sloveniji je pripravila p^
testno zborovanje proti n
padMn Nata na ZRJ. Pf
testniki so se zbrali pr'
pravoslavno cerkvijo
opravili cerkveni obred, ^
to pa so se s svečami odpf
vili pred ameriško velep
slaništvo.
DOGODKI
5
logorìijesavin¡ska železnica postaja realnost
Predsednik parlamentarnega odbora za infrastrukturo in okolje Jakob Presecnik o razlogih za gradnjo železnice po Zgornji Savinjski dolini
fp dlje časa napoveduje-
^jp skupaj z državnimi
"ani obljubljamo dokonč-
^sanacijo ceste med Ljub-
' in Lučami, Kakor kaže,
letos napovedana dela
'jjie bodo opravljena, za-
jg v parlamentarnem od-
za infrastrukturo in
^^Ije vse bolj zavzemajo za
jjfl, da bi po Zgornji Sa-
ijsKi dolini speljali želez-
jj O tem smo se pogovar-
lj z zagovornikom tega
ojekta, predsednikom par-
jentarnega odbora za in-
istrukturo in okolje Jako-
bi presečnikom,
Џ^---
,Ideja o gradnji železnice
iZgornji Savinjski dolini je
zelo stara. Končno se Zgor-
^avinjčani lahko ponaša-
z eno prvih železnic na
ki so jo zgradili v Solča-
Ta podatek je malokomu
¿n, saj je šlo za gravitacij-
Î železnico, dolgo približ-
300 metrov, ki so jo zgradi-
a potrebe spravljanja lesa.
drobnejših tehničnih po-
àov o tej železniški progi,
je nehala obratovati verjet-
kmalu po vojni, ko je spla-
itvo po Savinji začelo za-
ati, na žalost ni,« pravi
iečnik. »Vendarle pa ob-
iajo izjemno dobri idejni
ekti, izdelali so jih v Av-
ji, za gradnjo železnice
izi celotno Zgornjo Savinj-
idolino, idejo pa so spreje-
ïsi člani parlamentarnega
tora.«
îrasa nove železnice ni
ískrivnost...
'o mnogih študijah, ki so
izdelali strokovnjaki, bi
o najbolje, če bi se zgor-
îsavinjska trasa v Šmart-
® ob Paki priključila na
ptoječo železnico, samo
p pa bi speljali mimo
p večjih zgornjesavinjskih
rjev. Če gremo od Šmartna
Rgor, bi bila prva postaja
iHušu, v Soteski bi bila
^'febna izgradnja krajšega
l^ora, nato pa mimo Mo-
l'lä. železniško postajo bi
Mli tudi na Prihovi, na
'^'ci, verjetno v Okonini, na
'"bnem, v Lučah in v Solča-
i^ajpomembneje je, da
projekt podpirajo tudi Av-
strijci, ki so ponudili, da bi
sami sfinancirali predor pod
Olševo in našo železnico
približno 30 kilometrov pred
Pliberkom priklopih na av-
strijski železniški sistem. Iz-
deluje pa se tudi študija od-
cepa proge v Radmirju, ki bi
se preko Gornjega Grada in s
predorom pod Menino pri-
ključila na kamniško progo.
Verjetno bi gradnja proge
pomenila precejšen strošek?
Kot sem že omenil, so idej-
ni projekt podprli člani parla-
mentarnega odbora. To ima
precejšnjo težo, sploh ob iz-
jemni podpori Avstrije, s tem
pa tudi Evropske skupnosti.
Dejstvo je, da bi za gradnjo,
prav zaradi pomembnosti
proge, pridobili precej denar-
ja iz programov Phare, kar bi
samo gradnjo zelo pocenilo.
Kolikor smo se pogovarjali,
bo gradnjo podprl tudi slo-
venski premier dr. Janez Dr-
novšek, podpredsednika vla-
de Marjana Podobnika smo
znotraj SLS tudi prepričali, tu
smo štirje zgornjesavinjski
poslanci... Verjamem in pre-
pričan sem, da bodo projekt
podprli v slovenski vladi, pa
tudi v parlamentu ne pričaku-
jem posebnih težav pri spre-
jemanju zgornjesavinjskega
železniškega projekta. S tem
bi prihranili del denarja pri
cestnem programu, ki je, ka-
kor vemo, kar precejšen ka-
men spotike. Naj samo ome-
nim, da je izgradnja te proge
bistveno boljša rešitev kot pa
izgradnja avtoceste, ki bi na-
mesto preko Trojan potekala
po trasi Šempeter-Mozirje-
Gornji Grad-Kamnik-Domža-
le, ki se je pripravljala dokaj
skrivnostno, pa je zaradi
preozke doline odpadla.
Kdaj pričakujete začetek
gradnje?
Vsekakor se v gradnjo ne
gre zaleteti čez noč - poleg
strokovnih mnenj, ki vsa po
vrsti podpirajo gradnjo, bi ra-
di pridobili tudi mnenja veči-
ne Zgornjesavinjčanov. Treba
je vedeti, da bi se z izgradnjo
železnice razbremenil cestni
promet. Potem bi lahko ure-
dili precej uničene ceste in
hkrati zmanjšali promet sko-
zi Luče in Mozirje - s tem pa
bi bile rešene cestne zagate.
Odločili smo se, da bomo v
Letušu, ki bi bilo nekakšno
železniško križišče, postavili
maketo zgornjesavinjske že-
leznice ter v gostišču Pirnat
organizirali tudi javne razpra-
ve. Prva javna razprava bo 17.
aprila ob 18. uri, nanjo pa že
sedaj vabim vse zainteresira-
ne krajane. Pri tem projektu
tudi ne gre zanemariti drugih
učinkov, kot so vpliv na raz-
voj turizma, gospodarstva in
storitvenih obrti. Če bodo tu-
di ljudje zato, bi sredi poletja
opravili prve meritve, s samo
gradnjo pa začeli v začetku
prihodnjega leta, ko bo spre-
jet državni proračun.
Kako bo železnica vplivala
na izgradnjo ceste Ljubno-
Luče?
Če bi zgradili železnico, ne
bi bilo treba širiti zadnjega
dela ceste, kar bi izjemno
pocenilo izgradnjo in tudi
precej olajšalo dela. Poleg te-
ga bi bilo manj komplikacij
pri gradnji mejnega prehoda
Pavličevo sedlo... Skratka,
večina slovenskih in tujih
strokovnjakov je prepričana,
da bo železnica po Zgornji
Savinjski dolini prinesla sa-
me izboljšave in precej pos-
pešila razvoj obeh dolin, ta-
ko doline ob Savinji kot doli-
ne ob Dreti.
V državnem zboru že pri-
pravljate teren, če tako re-
čem, za gradnjo železnice...
O gradnji bomo podrobne-
je spregovorili 9. aprila, ko
bosta vseh šest zgornjesavinj-
skih občin obiskala minister
za promet in zveze Anton
Bergauer in minister za oko-
lje in prostor Pavle Gantar.
Takrat bomo poleg popoplav-
ne sanacije spregovorih tudi o
Zgornjesavinjskem železniš-
kem projektu in takrat bodo
znani že prvi konkretni dogo-
vori.
«■■■■■■■■■ШШВ L.K.
Jakob Presečnih
z občinskih svetov
Kdo bo vodil odbore?
VITANJE - Svetniki so končno ustanovil nove občinske
odbore. Odbor za razvoj podjetništva in malega gospodarstva
vodi Alojz Gornjak. Odboru za kmetijstvo predseduje Viktor
Kotnik, odboru za razvoj turizma in kmečkega turizma pa
Anton Ošlak. Gustimir Lamot je predsednik odbora za druž-
bene dejavnosti. Odbor za premoženje, finance in gospodar-
ska vprašanja bo vodil Jože Hribernik, odbor za okolje in
prostor ter komunalne zadeve pa Pavel Trnovšek. Predsednik
nadzornega odbora je Janko Petaci.
Trška in vaške skupnosti
VITANJE - Trško in vaške skupnosti bodo vodili: Trško
skupnost Vitanje Jože Jakop, Vaško skupnost Brezen Milan
Lončarič, Vaško skupnost Spodnji Dolič bo vodila Agica Kot-
nik, Vaško skupnost Paka Vinko Kranc, Vaško skupnost
Hudinja pa Milan Hrovat. Vaško skupnost Ljubnica, ki je
razdeljena na dva dela vodita Pavel Črešnar in Jože Pesjak.
Vaško skupnost Stenica vodi Alojz Kušar, vaško skupnost
Vitanjsko Skomarje pa Ivan Kranjčan mlajši.
Nie vec profesionalno
VITANJE - Vitanjski župan Stanislav Krajne je na zadnji seji
svetnikom sporočil, da od maja dalje ne bo več opravljal svoje
funkcije profesionalno, ampak zgolj voluntersko. To pomeni,
da odslej ne bo več na občini vsak delovni dan, dosegljiv bo le
še nekaj ur na teden, ko bo imel uradne ure. Za ta korak se je
župan odločil iz zasebnih razlogov. (BP)
Taborcani o denarju
TABOR - Tudi svetniki v najmanjši spodnjesavinjski občini
so sprejeli zaključni račun bivše žalske občine, hkrati pa so
potrdili tudi zaključni račun KS Tabor za lani. Na ponedeljkovi
seji so prvič obravnavali proračun, ki bo znašal približno 80
milijonov tolarjev. Taborski proračun je sedaj v javni razpravi.
(US)
Slatincani bodo vlagali
ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so po drugi obravnavi spreje-
li letošnji občinski proračun. Prihodki in odhodki znašajo nad
809 milijonov tolarjev, pri čemer je 677 milijonov tolarjev
prihodkov iz primerne porabe. Odhodki, ki omogočajo delo-
vanje proračunskih porabnikov so v znesku 569 milijonov
tolarjev, za investicijske odhodke pa namenjajo nad 232
milijonov. Med letošnjimi pomembnejšimi naložbami so do-
končanje telovadnice in plačilo pogodbenih obveznosti v 1.
osnovni šoli, nadaljevanje gradnje slatinskega kulturnega do-
ma, dokončanje nove promenade, širitev pokopališča Bresto-
vec, nadaljevanje del na atletski stezi II. osnovne šole, projekti
za gradnjo telovadnice v Kostrivnici, glasbena šola in podob-
no. (BJ)
Štern drugi podžupan
LAŠKO - Predstavniki političnih strank, ki imajo svetnike v
občinskem svetu, so soglasno podprli pobudo demokratične
stranke upokojencev o imenovanju svetnika Roberta Sterna
(SLS) za drugega podžupana občine Laško. Predlagatelji me-
nijo, da bodo le na takšen način lahko popravili krivico, ki so jo
naredili opozicijskim strankam, ko njihovih predstavnikov
niso vključili v občinske odbore in komisije. Svetniki bodo o
imenovanju Sterna odločah 7. aprila. (LK)
Med naložbami nov blok
ŠMARJE PRI JELŠAH - Svetniki so sprejeli osnutek odloka
o letošnjem proračunu, ki bo v javni obravnavi do 20. aprila.
Po osnutku znašajo prihodki nad 878 milijonov tolarjev,
odhodki pa nad 841 milijonov. Presežek nameravajo porabiti
za vračilo lani najetega premostitvenega kredita. Med odhodki
je 34 odstotkov predvidenih za naložbe: asfaltiranja in prepla-
stitve, za gradnjo novega bloka s socialnimi stanovanji, za
obnovo zdravstvenega doma, zamenjavo strehe na šoli v
Zibiki... (BJ)
/ Ne bo dovolj denarja
ŠENTJUR - Na ponedeljkovi seji so se svetniki seznanili z
delovnim gradivom letošnjega občinskega proračuna. Po pri-
čakovanju bodo prihodki 1 milijardo in 382 milijonov tolarjev,
odhodki pa 1 milijardo in 477 milijonov tolarjev. Letošnji
prihodki so od lanskega plana višji za 29 odstotkov. (BJ)
O igralnici brez pripomb
ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so prejšnji teden dali soglasje
k opravljanju igralniške dejavnosti v obstoječem Casinu Ro-
gaška Slatina. Gre za postopek, po katerem je novogoriška
delniška družba Hit zaprosila za podelitev koncesije, ki jo
podeljuje vlada, pri čemer je potrebno soglasje lokalne skup-
nosti. Svetniki so sprejeli odločitev brez pripomb. (BJ)
Večje pristojnosti
ZREČE - Svetniki so na županovo pobudo krajevnih skupno-
stim povečali pristojnosti v primerjavi s prejšnjim statutom.
Doslej so krajevne skupnosti lahko sklepale pravne posle le do
20 odstotkov od njihovega letnega finančnega načrta. Po
novem pa smejo sklepati te posle v okviru svojih lastnih
prihodkov, to pomeni, da lahko v celoti upravljajo s svojim
denarjem in zato ne potrebujejo soglasja občinskega sveta.
Statut s kar 133 členi so svetniki potrdili zdaj že v drugi
obravnavi.
Raje Spodnje Stranice kot Graben
ZREČE - Lani so v krajevni skupnosti Stranice določili več
novih naselij, med njimi naselje z imenom Graben. Očitno je
pri tem prišlo do nesporazumov med prebivalci s tega območ-
ja in posebno komisijo, ki je izbirala ime naselja, saj se krajani
z novim imenom ne strinjajo in so zahtevali preimenovanje v
Spodnje Stranice. Svetniki so ugodili želji krajanov. Zaradi
spremembe imena bo potrebno zamenjati 50 hišnih tablic.
Dražja voda
ZREČE - Od prvega maja bodo začele veljati nove cene
pitne vode za uporabnike vode iz vodovoda Stranice (s
katerim upravlja KS Stranice), saj bodo povišane na ceno, ki jo
plačujejo uporabniki vode iz vodovoda Zreče (s katerim
upravlja KS Zreče) in znaša: za gospodinjstva 55 tolarjev za
kubični meter, za industrijo in pravne osebe pa 85 tolarjev za
kubični meter. Uporabniki vode iz zreškega vodovoda bodo
po novem plačevah tudi števnino in vzdrževalnino, in sicer po
373 tolarjev na mesec v enostanovanjskih hišah ali po 157
tolarjev v večstanovanjskih hišah. (PR)
Najvišje priznanje Soku
KOZJE - Letošnje najvišje občinsko priznanje. Plaketo obči-
ne Kozje, bo po odločitvi svetnikov prejel Božidar Sok. Prizna-
nja občine bodo prejeli trgovina Švajger, Ivan Jagrič in Martin
Šinalčič, denarni nagradi pa so namenili gasilskemu društvu
Lesično-Zagorje in šoli Lesično. (BJ)
Ambulante in čistilna naprava?
KOZJE - Osnutek letošnjega občinskega proračuna so svet-
niki potrdili kot delovno gradivo. Predvideni letošnji prihodki
ter odhodki znašajo 253 milijonov tolarjev. Primerna poraba
za občino Kozje znaša 271 milijonov tolarjev, ker pa občina z
lastnimi prihodki ne more ustvariti 75 odstotkov primerne
porabe, ji je treba zagotoviti dopolnilna sredstva. Med po-
membnejšimi letošnjimi naložbami naj bi bila preureditev
ambulant v Kozjem ter gradnja čistilne naprave v Podsredi.
(BJ)
Višje premije
УрШпа Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
•oklenila, da se bodo 1. maja premije za prostovoljno
^®rovanje za doplačila do polne vrednosti zdravstvenih
■ povečale za 6,8 odstotka. V zavodu so tudi poveda-
Ifci^-	davka na dodano vrednost zavarovalnih
^ij ne bo prizadela, saj so le-te oproščene tega davka,
^fedstavniki zavoda pojasnjujejo, da gre za usklajevanje z
^«cijo in da naj bi bila podražitev prva in tudi zadnja v tem
^ ' spremembe cen premij pa so nujne za stabilno izvajanje
jSodbeno dogovorjenih obveznosti z zavarovanci in izva-
J' zdravstvenih storitev.
j^i'ernije se bodo v maju v absolutnem znesku povišale od
,,214 tolarjev, odvisno od višine in vrste popusta. Tako
sedanja spodnja meja z 2730 dvignila na 2916 oziroma
1,.: tolarjev, zgornja pa s 3139,50 na 3325,50 oziroma
tolarja.
) Podražitvijo bo Zavod za zdravstveno zavarovanje zago-
L tudi sredstva, ki jih potrebuje za oblikovanje garancij-
sklada ih solventne meje, ki sta pogoj za ustanovitev
^iel ^^ vzajemno zdravstveno zavarovanje, ki naj bi
ulj^'a delovati 1. novembra letos in bo nadomestila prosto-
° zavarov¿yije v okviru zavoda.	JI
□
GOSPODARSTVO
Zaskrbljeni zaradi vojne
Zaradi Natovih posegov v ZRJ naša podjetja ne bodo utrpela veliko škode - Prekinjeno obnavljanje nekdanjih poslovnih vezi
Ker podjetja s Celjskega v
Zvezno republiko Jugoslavi-
jo ne izvozijo pomembnejše-
ga dela svoje proizvodnje,
jim Natov poseg na tem ob-
močju trenutno ne bo pov-
zročil večje gospodarske
škode. Bodo pa najnovejše
razmere pokvarile sicer
skromne izvozne načrte.
Vpliv jugoslovanske krize je
vse bolj čutiti tudi na bosan-
skem tržišču, zaradi česar so
zelo zaskrbljeni v Pivovarni
Laško, širitve konflikta pa se
bojijo tudi v Gorenju.
»Vojne razmere v ZRJ vse
bolj vplivajo tudi na poslova-
nje z Bosno in Hercegovino,«
je povedal direktor Pivovarne
Laško Tone Turnšek. »Odpo-
vedi sicer ni, vendar imamo
vse večje težave s transpor-
tom, saj zadnje dni bosanski
kamioni nočejo iti na pot,
vožnjam v to državo pa se
izogibajo tudi naši vozniki.«
Pivovarna je lani v Bosni in
Hercegovini prodala kar 17
odstotkov celotne proizvod-
nje, zato je vodstvo družbe
zelo zaskrbljeno, kaj bo v pri-
meru, da se kriza razširi tudi
na to območje. »Ni nam vsee-
no, kaj se bo zgodilo, saj bi
bila izguba bosanskega trga,
četudi le začasna, za pivovar-
no hud udarec,« pravi Turn-
šek. Natov poseg pa bo vseka-
kor za nekaj časa ustavil pro-
cese oživljanja prodaje piva
na jugoslovanskem trgu. Pi-
vovarni je namreč na sejmu v
Novem Sadu že uspelo zopet
vzpostaviti nekatere poslov-
ne stike, vendar sedaj iz vse-
ga skupaj ne bo nič. Toneta
Turnška tudi skrbi, kako bo
vojna na Balkanu vplivala na
prodajo laškega piva na Hr-
vaškem, saj v sosednji državi
pričakujejo v turistični sezoni
prav takšno katastrofo kot je
bila leta 1991.
Razmere v Zvezni republiki
Jugoslaviji so prekrižale stra-
teške načrte Gorenja, ki se je
letos pričelo pogovarjati z ne-
katerimi tamkajšnjimi part-
nerji o obnovi sodelovanja in
povečanju prodaje. Čeprav ve-
čino izdelkov izvozi na zahod-
noevropska tržišča, je za Go-
renje tudi jugoslovanski trg
dokaj pomemben. V ZRJ izvo-
zi letno za okrog 3 milijone
mark izdelkov, če bi bile raz-
mere normalne in politični
odnosi med državama urejeni,
pa bi glede na povpraševanje -
gospodinjski aparati iz Vele-
nja so namreč še vedno zelo
cenjeni - lahko tudi petnajst-
krat več. Gorenje ima v Beo-
gradu lastno podjetje Goretra-
de z izpostavama v Novem
Sadu in Podgorici, v ZRJ ima
tudi dve skladišči. Kot je pove-
dal član uprave Franjo Bobi-
nac, dosedanji Natovi napadi
niso povzročili nobene škode
na njihovem premoženju, di-
rektor podjetja Goretrade, ki
je slovenskega rodu, pa se je
že varno vrnil domov. »Zaradi
vojne se je naša celotna proda-
ja v ZRJ ustavila in vprašanje
je, na kaj lahko letos sploh še
računamo,« pravi Franjo Bobi-
nac. »Skrbi nas tudi, ker se
konflikt širi še na sosednje
države, kjer je obseg našega
poslovanja precej večji. V Ma-
kedonijo bi letos izvozili za 13
milijonov mark aparatov, v
Bosno in Hercegovino pa za
38 milijonov mark.« V Gore-
nju pravijo, da bodo izgublje-
ne posle poskušali nadomesti-
li z agresivnejšim nastopom
na drugih trgih, z optimiz-
mom pa gledajo tudi na jugo-
slovansko krizo. »Če pomeni-
jo trenutne razmere začetek
konca neke politike, ki je na
vse načine ovirala normalno
gospodarsko sodelovanje, po-
tem si lahko v prihodnjih letih
obetamo še kaj dobrega,« me-
ni Bobinac. »Žal pa bo cena, ki
jo bodo plačati zlasti nedolž-
ni, zelo visoka.«
Natov poseg je pokvaril si-
cer skromne izvozne rezulta-
te na tržišču ZRJ tudi podjet-
ju SIP Šempeter. Lani so tja
izvozili za milijon mark iz-
delkov, na takšen obseg pro-
daje so računali tudi letos,
vendar so zadnje dni večino
sklenjenih poslov morali raz-
veljaviti. »Nihče ne more na-
povedati, koliko časa bodo
takšne razmere trajale, zago-
tovo pa se ne bodo prav kma-
lu izboljšale, ker se je že
sicer negativno mnenje do
Slovenije zaradi zadnjih do-
godkov še poslabšalo,« meni
direktor SIP-a Bojan Voh in
poudarja, da prekinitev po-
slov nikakor ne bo ogrozila
podjetja, saj predstavlja pro-
daja na jugoslovanskem trgu
le 2,5 odstotka njihovega ce-
lotnega izvoza. SIP je kot
kompenzacijo za del izvoza
v ZRJ nabavljal tudi surovi-
ne. Ker tudi ti posli niso bili
obsežni, bodo lahko brez
večjih težav poiskali druge
nabavne trge.
JANJA INTIHAR
Perutnina zahteva
jamstvo
Perutnina Ptuj tudi v torek z ministrstvom za kmetijs-
tvo ni podpisala pogodbe o letošnji pridelavi hmelja na
hmeljiščih žalskega Kmetijstva v stečaju. Se vedno so
namreč sporna jamstva države za najetje posojil, ki jih
Perutnina potrebuje za financiranje proizvodnje.
Na Ptuju so v torek povedali, da brez trdnega poroštva
države ter zagotovila ministrstva, da bo vlada še letos pokrila
predvideno razliko med proizvodno in tržno ceni hmelja,
pogodbe ne bodo podpisali. Zatrdili pa so tudi, da se bodo
zadeve zagotovo razpletle še ta teden. S pogodbo ali brez nje.
Kaj o vsem skupaj menijo v Ljubljani, nam, žal, ni uspelo
izvedeti, saj so bili odgovorni ves dan »zasedeni«.
Na podpis pogodbe med Perutnino in ministrstvom najbolj
nestrpno čakajo v Žalcu. Delavci Kmetijstva v stečaju namreč
že razmišljajo o tem, da bi prenehali delati, čeprav je stečajni
upravitelj Zlatko Hohnjec pred enim tednom s 156 delavci
podpisal pogodbe o zaposlitvi za določen čas in čeprav vsi
dobro vedo, da kljub dosedanjemu delu v hmeljiščih pridela-
va hmelia že kreoko zamuia.	JI
Celjsica podjetja v BiH
Od 6. do 10. aprila bo v
Tuzli mednarodni sejem
Promo International, na ka-
terem bo sodelovalo šest-
najst podjetij iz Slovenije.
Nastop na sejmu, na katerem
se bodo naša podjetja pred-
stavljala na 200 kvadratnih
metrih razstavnih površin,
je organizirala Območna
gospodarska zbornica Celje.
Od večjih podjetij s Celjske-
ga se bodo sejma v Tuzli ude-
ležili Pivovarna Laško, Cinkar-
na, Koplast Slovenske Konji-
ce, Steklarska šola Rogaška
Slatina, Mlekarna Celeia in
Celjske mesnine. Večina od
teh podjetij je sodelovala tudi
na nedavnem sejmu gospo-
darstva v Mostarju, kjer je ne-
posredno razstavljalo deset
slovenskih podjetij, osemnajst
pa se jih je predstavilo preko
predstavnikov, ki jih imajo v
Bosni in Hercegovini. Edo Ga-
beršek, ki je v imenu celjske
gospodarske zbornice organi-
ziral nastop naših podjetij v
Mostarju, je povedal, da so bili
naši predstavniki zadovoljni z
obiskom in s poslovnimi stiki,
ki so jih navezali, njihov raz-
stavni prostor, ki je meril 160
kvadratnih metrov, pa je dobil
priznanje za najbolj opazno
skupinsko predstavitev. V Mo-
starju sta se poleg Cinkarne,
Steklarske šole. Celjskih me-
snin in Mlekarne Celeia pred-
stavila še žalski Jutex in SIP
Šempeter.	JI
Kakovost ostaja vodilo
Certfikat kakovosti tudi delniški družbi Schiedel-Gradnja iz Latkove vasi
Med dobitnike certifikata
ISO 9001 se bo v četrtek vpi-
salo tudi podjetje Schiedel-
Gradnja iz Latkove vasi pri
Preboldu. »Sistem kakovosti
gradimo že četrt stoletja, pri-
dobitev certifikata pa bo na-
šim prizadevanjem postavila
zadnjo piko na i,« je na pone-
deljkovi novinarski konfe-
renci poudaril Dejan Bošnak,
ki v preboldski delniški druž-
bi skrbi za tehnično področ-
je.
Schiedel-Gradnja d.d. je
pravni naslednik Industrije
gradbenega materiala Gradnja
Žalec, ustanovljenega v letu
1953. Zaradi težav v poslova-
nju so se leta 1973 v podjetju
preusmerili v proizvodnjo
gradbenega materiala, glavna
dejavnost pa je postala izdela-
va dimnikov po sistemu Schie-
del. Pet let kasneje je podjetje
pokrivalo 85 odstotkov potreb
po dimnikih na prostoru bivše
Jugoslavije. Vendar se je zaradi
splošnih gospodarskih razmer
in razpada bivše Jugoslavije
položaj v podjetju zelo poslab-
šal, zato so v letu 1992 začeli
ponovno aktivno poslovati z
avstrijsko firmo Schiedel. Fir-
mo so vključili v proces last-
ninskega preoblikovanja kot
strateškega partnerja z večin-
skim deležem, sedaj pa imajo
Avstrijci 98-odstotni delež v
podjetju. Letos načrtujejo
preobrazbo delniške družbe v
družbo z omejeno odgovor-
nostjo.
Po privatizaciji so v podjetju
pridobili nove programe. Naj-
prej so začeli izdelovati dim-
niška vratca, letno jih izdelajo
približno 120 tisoč in so edini
dobavitelj za koncem. V pod-
jetju je pomembna tudi proi-
zvodnja dimniških plaščev, s
proizvodnjo steklobetonov pa
so začeli lani, ko so prevzeli
proizvodnjo za celoten kon-
cem Schiedel Evropa - na za-
hodni trg izvozijo 95 odstotkov
celotne proizvodnje. Letos bo-
do v podjetju uvedli nov dim-
niški sistem Avant, pri katerem
gre za prilagoditev najzahtev-
nejšim sistemom ogrevalnih
naprav.
V podjetju so lani prodali za
1,35 milijarde tolarjev izdelkov
in storitev, od tega 40 odstot-
kov v tujino, zaposlenih pa
imajo 143 delavcev. »Ravno
proizvodnja dimnikov in vseh
elementov, ki sodijo k njim, bo
ostala še naprej glavna usmeri-
tev podjetja,« je na novinarski
konferenci poudarila Jelka
Srebre, direktorica za gospo-
darsko komercialo in zastopa-
nje družbe. Hkrati je povedala,
da večinski lastnik ne izplačuje
dividend, temveč ves dobiček
namenja za reprodukcijo. Pod-
jetje Schiedel-Gradnja s svoji-
mi izdelki obvladuje približno
60 odstotkov slovenskega trga,
tako Bošnak kot Srebretova pa
sta izrazila zaskrbljenost zara-
di nedorečene zakonodaje na
tem področju.
»Lani smo na novo zaposlili
23 delavcev, ki pa smo jih
kljub visoki stopnji nezapo-
slenosti s težavo dobili. Drža-
va namreč omogoča, da se
ljudje izmikajo in na koncu
smo bili prisiljeni iskati za-
poslene v drugih podjetjih,
saj delavcev preko zavoda za
zaposlovanje preprosto ni-
smo dobili,« sta omenila čla-
na uprave podjetja Schiedel-
Gradnja Jelka Srebre in De-
jan Bošnak.
Certifikat kakovosti ISO
9001 bodo podjetju iz Latkove
vasi slovesno podelili danes, v
četrtek ob 12. uri. Podjetje zno-
traj koncema Schiedel čaka še
nadaljnje preverjanje kakovo-
sti poslovanja, saj je v sklepni
fazi sprejem internega standar-
da za kakovost, ki presega me-
rila standarda ISO 9001.
URŠKA SELIŠNIK
Robot, ki prekaša delavca
Avtomatizacija proizvod-
nje in robotizacija v velenj-
skem Gorenju je napredova-
la z najnovejšo uvedbo para
robotov za operacije leplje-
nja v montaži Kuhalnih apa-
ratov in uvedbo robotske ce-
lice za izdelavo nosilnih
mrež v obratu Galvana, kjer
je poskusna proizvodnja ste-
kla pred kratkim.
Celotna robotizirana in ra-
čunalniško vodena naprava
je namenjena izdelavi ploš-
čatih nosilnih rešetk za plin-
ska kuhališča. Prednosti celi-
ce so predvsem v hitri prila-
godljivosti izdelavi različnih
tipov rešetk. Izboljšana je
kakovost zvarnega spoja.
Stroj je energijsko varčen in
nadomešča delo enega delav-
ca v izmeni. Od ročnega dela
je sedaj ostalo le še enostav^
no nalaganje elementov v va-
rilno paleto in na koncu sne-
manje rešetk. Ostalo delo -
od prenosa varilnih palet do
varjenja in prenosa na razla-
galno mesto - je avtomatizi-
rano. Robot SK 120 v Galvani
je po ocenah strokovnjakov
iz Gorenja in Motomana iz
Ribnice eden največjih te vr-
ste v Sloveniji. Odlikuje ga
velika zmogljivost, saj ima
šest prostorskih stopenj in
lahko doseže vsako točko v
delovnem prostoru. V izme-
ni bodo lahko izdelali pred-
vidoma'do 750 mrež. Za zdaj
načrtujejo delo v dveh izme-
nah. Od ideje do njene ure-
sničitve je minilo pol leta.
Začetki avtomatizacije proi-
zvodnje in robotizacije v Go-
renju segajo že v leto 1981, ko
so razvili družino robotov Go-
ro in jih zaposlili kot brizgalce
v emajlirnicah in posluževalce
stiskalnic. Nato sta pred dese-
timi leti v programu kuhalni
aparati začela z delom robota
ABB Tralfa MF 502 na liniji
barvnega direktnega emajlira-
nja.
HINKO JERČIČ
barom™
Juteks o
dividendah |
Delničarji žalskega 1
teksa so na skupjJ
obravnavali zaključni jj
čun podjetja, ki je lani^^
tvarilo 2,8 milijarde tolj,
jev bruto prihodka in i^j
milijonov tolarjev čiste»
dobička. Uprava je predig
gala, da bi za dividend,
namenili dobro tretji^
dobička, kar pomeni, da^
dividenda, ki jo bodo ц
plačali že drugič, znašat
90 tolarjev bruto na deluj
CO. Preostanek dobička J
ostal nerazporejen. V jü
teksu sta največja delniiai
ja kapitalski sklad in ai
gleška finančna družb
SFM, ki ima 14-odstotii
lastniški delež.	^
Alpos dobro
posloval
Alpos Šentjur je lansl«
poslovno leto sklenil z?
milijoni tolarjev dobička
ki naj bi ga letos poveia
še za 16 odstotkov. Celoi
ni prihodki družbe so zna
šali 9,2 milijarde tolarjei
kar je za nekaj manj koti
odstotkov več kot so nači
tovali in za skoraj tretjini
več kot leta 1997. Alpo
naj bi svoje delnice kmali
uvrstil na proti trg. Naj
večji, 38-odstotni lastnišk
delež ima v Alposu češki
podjetje Nova Hut, drug
večji lastniki pa so zapo
sleni z 22,85-odstotnÌD
deležem.
Drugačni čeki v.
NLB
S 1. aprilom poteče ve
Ijavnost starih čekovnit
blanketov NLB, ki jih j«
banka že lani pričela postoj
poma zamenjevati z no\i-
mi, ki zagotavljajo večjo,
varnost tako za imetnito
kot prejemnika čeka. Me(i
tem ko bo stare čeke
naprej mogoče brezplačne
zamenjati, pa so se s 1
aprilom spremenili postop;
ki njihovega vnovčevaniJ
pri banki. Prejemniki bod«
za čeke prejeli kritje šelepj
predhodnem temeljite®
preverjanju v matični p^
slovalnici imetnika. To p*^
meni, da bodo postopl^
daljši, za vsak star ček P'
bo treba plačati višje stroSj
ke.	!
Celjski trojček k
Mercatorju
Direktorji Potrošnika Cf
Ije, Žane Žalec in Savinjsl^'
trgovske družbe so spo^"
čili, da so pričeli postopa
za kapitalsko združitev
ljubljanskim Mercatorjei"^
Za takšen korak so se
drugim odločili tudi zat«;
ker je večina ostalih trg"^
skih podjetij s Celjskega
podjetjem Tuš podpis^^
pismo o nameri o ust^i^^
vitvi združene trgovsj
delniške družbe. NJ
družba naj bi bila obli^.
vana najkasneje do jes^^
njen prvi cilj pa fe pr^^'jj,
dati vse večjo tujo коп^
renco v Се1јц.
GOSPODARSTVO
□
DDV za kmete
jlovenske kmetije lahko izbirajo med tremi statusi - Bo vecina ostala izven sistema
davka na dodano vrednost?
^¿eraj ј^ potekel rok za
,j,jo dohodninske napove-
'J/leto 1998. bil pa je tudi
jijjj dan za registracijo
.¿nih in trošarinskih za-
jjncev. Med zavezanci je
I nekaj nad trideset kme-
liaterih katastrski doho-
na gospodinjstvo je v
jieklem letu presegel 1,5
jlijona tolarjev. To pomeni,
I bo večina slovenskih
jjtij ostala izven sistema
ика na dodano vrednost in
bo vanj lahko vključila
„stovoljno.
r
posedanji sistem prometne-
davka je vsem kmetom z
ijvo omogočal nabavo veči-
reprodukcijskega materiala
»z davka, ostali vhodni ma-
jala, oprema in storitve pa
bili obdavčeni z najnižjo
jžno 5-odstotno stopnjo. Iz-
¡la je bila le nafta, ki je
siavčena s 104-odstotnim
¡metnim davkom. V mini-
itvu za finance so ocenili,
jev takšnem sistemu delež
ika v pridelovalnih stroških
kmetijah v povprečju zna-
okrog 5 odstotkov. V siste-
; idavka na dodano vrednost
j se bo zaradi povečanih
mih stopenj in ob nespre-
njenih cenah vhodnih ma-
i^lov delež davka povečal
okrog 9 odstotkov. Ocenili
tudi, da bo vsem tistim
kmetijam, ki ne bodo davčni
zavezanci in zato svojim kup-
cem ne bodo smele računati
izstopnega davka niti poraču-
nati vstopnega, ta delež pome-
nil 5-odstotno povečanje pri-
delovalnih stroškov.
Njihova proizvodnja bo to-
rej obremenjena s stroškom
vstopnega davka, ki se bo za-
radi zvišanja davčne stopnje
(8 in 19 odstotkov) seveda po-
večal. Po vzoru držav Evrop-
ske unije je zato tudi Slovenija
kot obliko olajšave za kmete z
nižjo stopnjo obdavčila ves
pomembnejši vhodni mate-
rial. na primer umetno krmo
za živali, plemenske živali in
živali za nadaljnjo rejo, valilna
jajca, živalsko seme za umet-
no osemenjevanje, semena in
sadike, organska in rudninska
gnojila ter storitve v kmetijs-
tvu, gozdarstvu in ribištvu. V
skupini blaga in storitev, ob-
davčenih z nižjo stopnjo, pa
na primer ni posredništva tr-
govskih podjetij in zadružnih
organizacij, storitev poslovne-
ga svetovanja kmetijskih stro-
kovnjakov in tudi veterinar-
skih storitev, ni nabave kme-
tijske mehanizacije in drugih
investicijskih vlaganj.
Poleg nižje davčne stopnje je
Slovenija, zopet po vzoru Evrop-
ske unije, za male kmete, ki ne
bodo vstopili v sistem DDV. kot
olajšavo uvedla tudi možnost
delnega oziroma pavšalnega na-
domestila vstopnega davka. Gre
za pavšalni dodatek k ceni, ki ga
plača kupec, ki je v sistemu.
Kmetje, ki želijo uveljavlja-
ti pravico do pavšalnega na-
domestila vstopnega DDV,
bodo vloge lahko oddali od
maja dalje. Do takrat bo
Davčna uprava izdala poseb-
ne obrazce za izdajo dovolje-
nja in navodila za izpolnitev s
kratkim pojasnilom. Vloge
bodo na voljo na davčnih ura-
dih in njihovih izpostavah.
Kmetje v Sloveniji se bodo
torej s 1. julijem znašh v treh
različnih položajih. Poleg ne-
kaj več kot trideset kmetij, ki
so obvezni davčni zavezanci,
bodo kmeti lahko prostovoljni
zavezanci za DDV, lahko bodo
izkoristili možnost za uvelja-
vitev pravice do pavšalnega
nadomestila, ali pa bodo ostali
povsem izven sistema. Stro-
kovnjaki ocenjujejo, da bodo
izven sistema ostale majhne
kmetije, ki velik del svoje pri-
delave namenijo lastni porabi,
ali pa tiste, ki svoje manjše
presežke prodajajo neposred-
no končnemu porabniku.
Med prostovoljne zavezance
se bo izplačalo vključiti tistim
kmetom, ki nameravajo vlaga-
ti. ostali pa naj bi uveljavili
pravico do pavšalnega nado-
mestila.
JANJA INTIHAR
V žalski poslovalnici Abanke so ločili storitve in svetovanje.
Osebni bančni svetovalci
Abanka je pred kratkim v
Žalcu odprla novo posloval-
nico, v kateri uvaja drugačen
način poslovanja s stranka-
mi. Bančna enota je sodobno
zasnovana, z večjim poudar-
kom na osebnem pristopu
pri urejanju bančnih zadev.
Nova poslovalnica na Šlan-
drovem trgu 28 je razdeljena
na hitro cono z dvema blagaj-
nama in na svetovalni del, ki
je namenjen osebnemu pogo-
voru med stranko in bančnim
uslužbencem. Po nasvet lahko
pridejo tako fizične kot prav-
ne osebe, posebno pozornost
pa namenjajo zahtevnejšim
strankam, ki želijo imeti oseb-
nega svetovalca. Ob vhodu v
^)oslovalnico stranko sprejme
bančni uslužbenec in jo glede
na želeno storitev usmeri v
hitro cono ali v svetovalni del.
pomaga pa tudi pri opravlja-
nju storitev na bančnem avto-
matu in uredi prvi obisk pri
svetovalcu. V Abanki so pre-
pričani. da bodo s tem skrajša-
li nepotrebno čakanje pred
bančnimi okenci.
V novi žalski poslovalnici
imajo tudi dnevno-nočni tre-
zor za plačilni promet in na-
jemne predalčke za zahtevnej-
še samostojne podjetnike in
občane. Poleg zunanjega
bančnega avtomata, kjer je
mogoče opravljati storitve 24
ur na dan, bodo v kratkem
bankomat namestili tudi v
svetovalnem delu, vendar bo
namenjen le tistim, ki bodo
obiskali osebnega svetovalca.
V Abanki bodo nov način
poslovanja z ločenimi stori-
tvami in svetovanjem postop-
no uvedli v vseh enotah.
JI, Foto: GK
O Jeklu še ta
teden
'komisija, ki jo vodi držav-
sekretar za industrijo dr.
"is Šuštar, kljub napove-
di v ponedeljek še ni izbra-
nca za Jeklo Štore. Od-
^'tev naj bi bila znana ko-
^ tega tedna, do zamude
"laj bi po besedah pred-
alnika uprave Slovenskih
^'«zarn dr. Matica Tasiča
''^lo zaradi težav pri revidi-
'"14 bilanc enega od kup-
'Hradno je slišati, da naj bi
železarski koncem Aic-
I''zaradi česar mnogi meni-
naj bi država pri izboru
' Ца1а prednost nemške-
Uupcu. Vodstvo Sloven-
železarn je prejšnji teden
iiovinarski konferenci po-
da Unior Zreče sodelu-
Pri obeh ponudbah, in sicer
1^^'Odstotnim deležem. Tb je
I .Za mnoge presenečenje,
bilo doslej znano, da
sodeluje z drugim kup-
^Vedsko Inexo. vendar je
J bedeti, da je zreško pod-
j^^lo zainteresirano, da se
il^^odnja v Štorah ohrani.
J Jeklu na leto kupi 14
l^^^^on jekla.
Л znano, sta vodstvo
občine in kovinarski
¡'•^at bolj naklonjena šved-
kupcu, ki že vseskozi
^■"јз. da namerava v Što-
rah ohraniti proizvodnjo in jo
tudi razvijati, obstoječim pro-
gramom pa bi dodali novega,
in sicer proizvodnjo izdelkov
za ladijsko industrijo. Inexa
tudi napoveduje, da bo obdr-
žala sedanje število zaposle-
nih. Prav to pa je tudi cilj. ki
ga, vsaj uradno, želita s proda-
jo Jekla doseči vlada in vods-
tvo Slovenskih železarn. Oba
namreč poudarjata, da pri
prodaji cena ni najbolj po-
membna. ampak da so na pr-
vem mestu ohranjanje tehno-
loškega razvoja in delovnih
mest ter ekološko sprejemljiva
proizvodnja.	JI
Nova uprava v
Kovinotehni
Nadzorni svet celjske Kovinotehne je v ponedeljek
potrdil nove člane uprave podjetja, ki jih je predlagal
predsednik uprave Saša Geržina.
Poleg Saše Geržine so v novi upravi še Medeja Lončar, ki
bo vodila področje maloprodaje in marketinga. Danijel
Šumej, ki bo zadolžen za veleprodajo in logistiko, in delav-
ski direktor Vinko Žgajner. Dosedanjim članom uprave -
Mileni Sedovnik. Janezu Marovtu in Vinku Žgajnerju, ki so
bili julija lani imenovani le začasno, je namreč potekel
mandat.
Nadzorni svet, ki mu predseduje direktor Gorenja Jože
Stanič, je v ponedeljek sprejel tudi gospodarski načrt Ko^rino-
tehne za leto 1999, ki predvideva 200 milijonov bruto
dobička. Ali so načrti realni, bodo po mnenju predsednika
uprave Saša Geržine pokazali že polletni rezultati poslova-
nja. Člani nadzornega sveta so obravnavali tudi pobudo
Kovintradea o povezovanju obeh podjetij in jo podprli,
predsedniku uprave pa naložili, naj s tem v zvezi še naprej
vodi vse potrebne aktivnosti.	JI
Pod eno streho
v prostorih Zadružne zve-
ze Slovenije je v ponedeljek
dvanajst mlekarn podpisalo
pismo o nameri o kapital-
skih povezavah na področju
mlekarstva. Do danes naj bi
pismo podpisala še Pomur-
ska mlekarna.
Med podpisniki je tudi Mle-
karna Celeia. ni pa Ljubljan-
skih mlekarn, ki kapitalskemu
združevanju sicer ne naspro-
tujejo. vendar si ga zamišljajo
drugače. Pismo o nameri so
podpisali tudi Zadružna zveza
Slovenije - povezovanje mle-
karn je doslej podprlo okrog
70 odstotkov vseh kmetijskih
zadrug, GIZ mlekarstva in
podjetje Mlekodel. ki so ga
ustanovili kmetijski proizva-
jalci Ljubljanskih mlekarn.
Cilj kapitalskega združevanja
dvanajstih mlekarn, na katere
odpade 67-odstotni delež do-
mače predelave mleka, je kon-
centracija in specializacija
proizvodnje. Iz več podjetij
naj bi nastalo eno, z enotnim
vodstvom ter skupno komer-
cialo in financami, mlekarne
pa naj bi ohranile že uveljav-
ljene blagovne znamke. Priča-
kovati je, da se bo zmanjšalo
število zaposlenih - sedaj je v
štirinajstih mlekarnah zapo-
slenih 1400 ljudi, zapreti pa
bo treba tudi katero od manj-
ših in finančno šibkejših mle-
karn.
Na osnovi pisma o nameri
bo predvidoma čez pol leta
narejena študija o razvojnih
možnostih mlekarstva. Mar-
jan Jakob, ki v zadružni zvezi
vodi komisijo za povezovanje
v mlečni industriji, je povedal,
da računajo na finančno po-
moč države. Če pa bo študija
postala vladni projekt, potem
je veliko možnosti, da bi iz
Bruslja dobili denar za pre-
strukturiranje živilske indu-
strije.
Končno besedo o predlaga-
nem kapitalskem povezova-
nju bodo imeli lastniki mle-
karn. glede na napovedi, ki jih
je mogoče v teh dneh slišati,
pa naj bi v mlekarstvu kljub
podpisu pisma že kmalu priš-
lo do konkretnih povezav med
nekaterimi mlekarnami.
JI
Potrditev kakovosti za Е|ч> Koplai
v podjetju Era Koplas
d.o.o., hčerinski družbi Ere
d.d. iz Velenja, so prejeli cer-
tifikat kakovosti po standar-
du ISO 9002. Minister za
evropske zadeve Igor Bavčar
je v torek, 30. marca, izročil
certifikat direktorju Ere Ko-
plas d.o.o. Bojanu Kladniku.
V Eri Koplas, kjer so lani
ustvarili promet v višini 1.2
milijarde tolarjev, že dvajset
let utrjujejo vlogo drobnega
gospodarstva v skoraj vseh pa-
nogah domače industrije. Pro-
grame izvajajo v okviru po-
slovnih enot Kovina, Les, Pla-
stika in Grafika. Kakovost po-
slovanja želijo v podjetju, v
katerem je zaposlenih 12 lju-
di, ohranjati s spoštovanjem
dogovorjenih rokov in konku-
renčnostjo cen. učinkovitost
pa povečati z zmanjševanjem
stroškov. S širitvijo programov
na področju inženiring in koo-
peracijskih storitev, ki pred-
stavljajo temeljno dejavnost
podjetja, se povečuje tudi
konkurenčna sposobnost
družbe.
K.L.
Ogroženi tekstilci in usnjarji
v luči ukinitve dela proi-
zvodnje šoštanjske usnjarne
so na seji upravnega odbora
savinjsko-šaleške območne
gospodarske zbornice zao-
strene razmere slovenske
tekstilne, oblačilne in us-
njarsko predelovalne indu-
strije, v kateri število zapo-
slenih iz leta v leto močneje
upada.
»Dosežki naših podjetij so
pod povprečjem skoraj na
vseh področjih. V pozitivnem
pogledu izstopa proizvodnja
tekstilij in tekstilnih izdelkov,
v negativnem pa proizvodnja
usnja in izdelkov iz usnja,« je
povedal Franc Grašič, sekre-
tar združenja tekstilne, obla-
čilne in usnjarsko predeloval-
ne industrije pri Gospodarski
zbornici Slovenije. Lani se je
število zaposlenih pri usnjar-
jih zmanjšalo za 8,4 odstotka,
proizvodnja usnja pa se je
zmanjšala kar za 20,8 odstot-
ka. »Podatki kažejo, da so la-
ni v 18 podjetjih naših dejav-
nosti uvedli stečaj ali prisilno
poravnavo, od začetka leta
1995 pa je bilo že 80 takih
primerov,« je še dejal Grašič.
Eden izmed ukrepov, ki 'bi
olajšal poslovanje teh delov-
nih panog, v katerih je med
zaposlenimi večji delež
žensk, se nanaša na znižanje
prispevne stopnje delodajal-
ca, hkrati pa bi država morala
poskrbeti za regresiranje
obrestne mere in vsaj na ta
način prispevati k posodab-
ljanju tehnologije.
K.L.
□
KULTURA
Komorni moški zbor Celje z dirigentom Cirilom Vertačnikom.
Prepevajo že pol stoletja
; - i ; Razstava in slavnostni koncert Komornega moškega zbora Celje
Pevsko društvo Komorni
moški zbor Celje, ki je na-
stal leta 1949 za potrebe te-
danjega Ljudskega gledališ-
ča v Celju in je hkrati nada-
ljeval tradicijo predvojnega
Celjskega okteta, je vse do
danes ostal v vrhu sloven-
skega zborovskega petja
med moškimi pevskimi zbo-
ri.
Za njegov nastanek so bili
pred petdesetimi leti najbolj
zaslužni ravnatelj gledališča
mag. Fedor Gradišnik, skupi-
na posameznikov na čelu z
Ristom Gajškom, ki so prepri-
čali proL Egona Kuneja, ki je
kot profesor glasbene peda-
gogike in ravnatelj Glasbene
šole prevzel umetniško vode-
nje zbora. Botra zboru je bila
Marica Frece Zorko.
Praznovanje 50-letnice se
je začelo v četrtek, 25. marca,
ob 18. uri z odprtjem razstave
o 50-letnici neprekinjenega
delovanja zbora, ki je na og-
led v Muzeju novejše zgodo-
vine Celje. Ob odprtju razsta-
ve, kjer je navzoče najprej
pozdravila direktorica muze-
ja Andreja Rihter, je o času
nastanka zbora govoril Risto
Gajšek, ustanovni član in
poudaril, da je bil to značilen
čas ponovnega prebujanja
številnih kulturnih in umet-
niških sestavov v Celju. Raz-
stavo je predstavila njena av-
torica, zgodovinarka Barbara
Šoster, ki je dejala, da je sle-
dila kronistični doslednosti
dogodkov, ki so bistveni za
pot Komornega moškega zbo-
ra, hkrati pa je želela prikaza-
ti delovanje zbora tudi z dru-
ge, bolj družabne plati in
poudariti vse zanimive oblike
življenja znotraj zbora. Jubi-
lanti so tudi tokrat zapeli pod
obokanim stropom muzeja,
ki hrani glavnino arhiva
KMZ.
Slavnostni koncert je bil v
petek, 26. marca, v Narod-
nem domu. Pred nabito pol-
no dvorano je dirigent prof.
Ciril Vertačnik, nosilec zlate
Gallusove plakete, povedel
svoje pevce v prvi del koncer-
ta z deli Gallusa, Čopija, Kro-
pivška (krstna izvedba pesmi
Pater noster, ki jo je sklada-
telj posvetil dirigentu in zbo-
ru), Tajčevića, Gabrijelčiča in
Ježa.
Drugi del koncerta se je za-
čel s posamično predstavitvi-
jo pevcev, ki sta jo opravila
povezovalca večera Minka
Tihle Sodin, ki že osem let
spremlja zbor v tej vlogi, in
Jože Grobler. Podpredsednik
Zveze kulturnih društev Ja-
nez Gril in tajnik zveze Živko
Beškovnik sta podelila Gallu-
sove značke: bronasto sta
prejela Darko Bohorč in Mar-
jan Zavšek, srebrno Niko La-
vrenčič in Marko Jagrič, zlate
pa Franc in Mirko Bahčič, Bo-
žo Godnik, Milan Hrnčič, Bo-
žo Jager, Rado Pinter, Janez
Sešlar, Pavle Urankar in Slav-
ko Vošnjak.
V drugem delu koncerta so
peli dela in priredbe Srebot-
njaka, Prelovca, Deva, Lipar-
ja, Marolta, Adamiča, Močni-
ka, Gotovca, Mokranjca,
Slomška in Vremška. Solisti
so bili Franci Gril, Ivan Grob-
ler, Jože Dimec II., Božo Ja-
ger, Stane Bizjak, Štefan Fras
in Janko Jutriša. Povezovalca
koncerta sta ob napovedova-
nju pesmi nizala dogodke in ^
osebe iz dolgoletnega življe-
nja zbora in tako smo spet
slišali za profesorja Kuneja,
pa prof. Gustava Grobelnika,
dolgoletnega pevca, tajnika
in predsednika, predvsem pa
doslednega kronista zbora in
njegovo soprogo Bogdano
Grobelnik, ki je vrsto let na-
povedovala koncerte. Spomin
se je dotaknil tudi skladate-
ljev in pomembnih dogod-
kov. Vse to je zajeto v jubilej-
ni brošuri, ki je izšla te dni.
Kakor se ob takem jubileju
spodobi, so se vrstile čestitke
in dobre želje zboru, ki je že
leta 1951 je osvojil prvo me-
sto na republiškem tekmova-
nju pevskih zborov v Ljublja-
ni, leta 1957 pa prvo mesto na
mednarodnem tekmovanju v
Llangollenu v Veliki Britaniji.
Komorni moški zbor Celje,
ki ga vodi prof. Ciril Vertač-
nik, je doslej nastopil več kot
dvatisočkrat. Bil je med vse-
mi slovenskimi pevskimi zbo-
ri največkrat na tekmovanju
Naša pesem v Mariboru. Sne-
mal je za znane radijske hiše
doma in v Evropi, leta 1969
pa je prejel zlato Gallusovo
plaketo. Do danes je izdal dve
veliki plošči, štiri avdio kase-
te in eno zgoščenko. V letoš-
njem jubilejnem letu bodo iz-
dali še eno zgoščenko. Zbor
so doslej vodili dirigenti prof.
Egon Kunej, prof. Ciril Ver-
tačnik, prof. Vid Marčen,
prof. Janez Bole, prof. Katja
Kovač in od leta 1993 spet
prof. Ciril Vertačnik. Navzo-
čima nekdanjima dirigento-
ma prof. Katji Kovač in mag.
Vidu Marcenu so podelili tudi
video kasete z njihovimi na-
stopi pred zborom, za kar je
poskrbela Jasna Nemec No-
vak. Dobro voščilo zboru je
izrekla občinska svetnica Ja-
nja Romih, ki je zastopala od-
sotnega župana Mestne obči-
ne Celje Bojana Šrota, sicer
častnega pokrovitelja jubilej-
nega koncerta, ter seveda šte-
vilni glasbeni sestavi. Tele-
gram s čestitko je poslal tudi
nekdanji dirigent zbora prof.
Janez Bole iz Ljubljane. Pevci
so se zahvalili svojemu diri-
gentu prof. Cirilu Vertačniku,
predsedniku zbora Marijanu
Podgoršku, ki je že polnih 32
let tudi korepetitor zbora, in
Minki Tihle Sodin za zvesto
sodelovanje z zborom.
Komorni moški zbor, ki je
doslej opravil neprecenljivo
kulturno in umetniško po-
slanstvo doma in v tujini, ča-
kajo že nove naloge: 11. apri-
la bodo v Šmartnem v Rožni
dolini peli Menagerjevo mašo
in po maši izvedli še koncert.
Za praznik Mestne občine Ce-
lje bodo nastopili na osrednji
prireditvi, na kateri bodo tudi
prejeli Zlati celjski grb. Od
13. do 17. maja bodo gostova-
li v nemškem partnerskem
mestu Singenu, v začetku ju-
nija bodo prepevali na kon-
certu na Bizeljskem v sklopu
Slomškovega cikla in 19. juni-
ja peli mašo na veliki letni
svečanosti Evropskega reda
vitezov vina, ki bo tokrat v
opatijski cerkvi v Celju. Na-
stopili bodo tudi še na neka-
terih drugih prireditvah, tako
da si bodo letošnji dopust po-
šteno zaslužili.
«||H||H| DRAGO MEDVED
■ИИ^И Foto: SHERPA
zapisovanja
Romantični bofevniici
Piše: TADEJ ČATER
V svojih spominih na drugo
svetovno vojno seje Ernest He-
mingway, saj veste, tisti ame-
riški pisatelj, za katerega vsaj
polovica Chicaga ne ve, da je
bil njihov someščan, tisti ame-
riški pisatelj, ki na svoji rojstni
hiši ne premore niti spominske
plošče, pa čeprav velja za ene-
ga največjih ameriških piscev
dvajsetega stoletja, same vojne
dotaknil le v tistem sestavku, v
katerem popisuje občutke, ki
so ga prevevali, ko je s puško
na rami vkorakal v osvobojeno
francosko prestolnico. Čeprav
verjamem, da tiste puške, kije
tako ponosno krasila njegova
ramena, ni bogve koliko ali
skorajda nikoli uporabljal. Er-
nest Hemingway je bil pač ro-
mantik. Ne po svoji literarni
usmerjenosti, marveč v svojem
duhu. In tako je dojemal tudi
vojno; skrajno romantično,
kot pustolovščino, kot borbo
za ideale, kijih niti ni poznal,
kaj šele dojemal. Georga Byro-
na, saj veste, tistega angleške-
ga pesnika predprejšnjega in
prejšnjega stoletja, ki je nepri-
čakovano podedoval plemiški
naslov in se nesramno oboga-
til, denar pa zapravil na poto-
vanjih - predvsem po Bližnjem
vzhodu in Balkanu, se pravi
vojnih žariščih - je vojna ujela
v Grčiji, kjer se je pridružil
grški osvobodilni vojski, ki se
je borila proti Turkom. Svojih
spominov na to vojno ni nikoli
končal, ker ga je vojna za tuje
ideale pokosila.
Hemingway in Byron sta le
dva izmed romantičnih bojev-
nikov, le dva, ki sta vojno do-
življala romantično. In le dva,
za katera se je vsa romantič-
nost v hipu sesula; za Angleža
v trenutku, ko je padel, za
Američana v trenutku, ko je
dobil poziv na sodišče, ker je
kot vojni poročevalec nosil
puško. Realnost ju je skratka
prehitela. Postavila na trdna
tla. Tako kot so pretekli teden
na trdna tla stopili tudi Beo-
grajčani. Vsa romantika se je
pod prvo bombo dobesedno
stopila. Največji srbski vojaški
poraz v legendi Kosovske bitke
je postal gola fraza. Beograjča-
ni so se morali podati v zaklo-
nišča. Tako kot pred njimi pre-
bivalci slovenskih, hrvaških in
bosansko-hercegovskih mest.
na KULtie so ugit^iju íziíajj
srbski vojaki in srbski ргоц
voljci. Romantično vojsko^
nje pred televizorjem s ple¿¡,
vico in slivovko v rokah,
poniknilo. Cinizem estradu
junakov in cineastičnih hei
jev se je izgubil. Njihove ide¡¡
o vojni so zamenjale reah
eksplozije. Ponosno dvigon
nje treh prstov v zrak tam де
je daleč stran od vojnih-žaji
je preteklost. Izzivanje inga
proslavljanje nekih патЦ
nih bitk tam nekje v pretep
sti in hkrati daleč stran, ^
postalo nesmiselno. Je posli
smešno. Treba se je boriti ¡
golo življenje. Romantiko
zamenjal trdi realizem. Noji
naturalizem. Srbski športni
lahko še vedno ponosno dvi§
jo tiste tri prste, toda s tem i
bodo rešili svojih domov. H
se še tako šopirijo, svojih i
mačih, ki so ostali ujeti v sri
skih od boga pozabljenih ii
seh, s svojim perjem ne boi
rešili. Treba bo nekaj žrtvoi^
ti. Žrtve pa niso v konteh
romantičnega. Povsem koi
kretno; Vlade Divac lahko iai
na košarkarskih igriščih à
guje tri prste, ko doseže k
toda v trenutku, ko prejem
plačo na svoj žiro račun v an
riških dolarjih, tisti trije nje§.
vi prsti ne pomenijo niàa
več. Siniša Jokanovič, noi-
metaš, lahko še tako zelo bä
nad zahodno Evropo, toda џ
gova plača se meri nemšk
markah. Tovrstno romantik
bojevanje paje kot edini ргб-
kal Predrag Mijatovič, по^
metaš madridskega Reala, '
se je odpovedal nastopom i
svoj klub. dokler bo
bombardiranje Jugoslavije.^
veda se je s tem odpovedal
nekaj milijonom ameri^^^
dolarjev. Kapo dol, pa naj-
nam zdi Natov poseg v M-
slaviji še tako zelo uprad^
in potreben. Vsaj eden iz^''
romantičnih bojevnikov, k'-
je pripravljen soočiti s posl^^
cami, kije romantiko prip^;
Ijen zamenjati za trde red'
ideale.
Navsezadnje, romantični^
jevniki niso dobili še nob^'
vojne. V realnosti so nnl^
legende zamenjali drugi iä^'^
Razstava v Muzeju novejše zgodovine Celje je kar težko zajela obilico dogodkov, vrednih
omembe, v bogati zborovi zgodovini.
KULTURA
□
Slovenci se premalo smejimo
Nagrajenci slovenske Borze humorja v Rogaški Slatini
^^^aški Slatini, kjer so
pričani, da se Slovenci pre-
smejimo, so pripravili
'^j.jo Borzo humorja. Lani so
^ torji iz vse Slovenije pisali
^a temo Vse moje ljubezni,
"etos o Poštenosti po sloven-
sko.
^¡ezà borzo, ki jo je pripravi-
la slatinska občina s pomočjo
sponzorjev ter pokroviteljev
¿zpis je bil objavljen tik pred
ßovim letom v različnih sloven-
jl^ih medijih, prispevke pa so
sprejemali do konca januarja.
Pismonoša je prinesel 141 raz-
ličnih prispevkov, podobno kot
v času lanske borze.
Avtorji so poslali humoreske,
basni, novele, pesmi, črtice in
podobne prispevke, vse seveda
z bolj ali manj šaljivo vsebino.
Februarja jih je pregledala stro-
kovna komisija, ki ji je predse-
doval Jože Volfand iz Celja,
skupaj z Jožetom Jakošem iz
Šmarja pri Jelšah in Francetom
Forstneričem iz Maribora.
Komisija se je odločila, da bo
prvo nagrado (zlato plaketo in
priznanje ter 100 tisoč tolarjev)
prejel Dimitrij Kralj iz Izole, ki
je pisal o Žabici. Drugo nagrado
(srebrno plaketo in priznanje
ter 80 tisoč tolarjev) so namenili
Tatjani Čobal-Špelec iz Mari-
bora za njen Pošten obraz leta,
tretjo (bronasto plaketo in priz-
nanje ter 50 tisoč tolarjev) pa
slovenskemu pisatelju Franju
Frančiču iz Pirana, ki se je lotil
Policaja.
Med petimi prejemniki priz-
nanj letošnje Borze humorja so
Slavko Toplišek iz Gostince pri
Lesičnem, Irina Kralj iz Vele-
nja, Meta Maksimovič iz Ljub-
ljane, Lili Potpara iz Ljubljane
in Marjan Vraničar iz Maribo-
ra. Nekaj najzanimivejših pris-
pevkov bo objavljenih še v kata-
logu letošnje borze, ki je izšel
včeraj, na dan slavnostne raz-
glasitve najboljših prispevkov.
Med njimi je tudi delo Darinke
Uršič iz Bistrice ob Sotli.
Predstavitev nagrajencev so
napovedali za včeraj zvečer, ko
so v slatinsko Kristalno dvorano
povabili igralca Metko Trdin in
Braneta Šturbeja ter glasbenika
Vlada Kreslina. Nagrade naj bi
podelila slatinski župan mag.
Branko Kidrič ter predsednik
komisije Jože Volfand.
i	BRANE JERANKO
V vesoljstvo plesalcev
Mladi kulturni ustvarjalci, sicer dijaki L Gimnazije v Celju,
pripravljajo jutri, v petek, ob 20. uri. Večer sodobnega plesa,
|y so ga zasnovali v duhu Proustove misli: »Užitek, ki nam ga
nudi umetnik, je v tem, da nam pokaže še eno vesoljstvo.«
V vesoljstvo sodobnega plesa vabijo plesalci Boštjan Anton-
£ Polona Dolžan, Tina Majcen, Polona Peunik, Anja Rebek,
Sanja Slapar in kot gostja Tjaša Cepuš, večer pa bodo pripravili
5l(Upaj z Gašperjem Pianom, Markom Požlepom in Hano
Vodeb. Mark Požlep je pripravil sceno, avtorsko glasbo sta
prispevala Gašper Piano in Aleš Dvoršak, koreografije pa so
delo plesalcev samih. Z Večerom sodobnega plesa, ki ga
gimnazijci pripravljajo pod okriljem šolskega Kulturnega druš-
!va Anton Aškerc, se mladi kulturniki vključujejo v program
prireditev ob 190-letnici I. Gimnazije v Celju.	IS
Izvirnost in izpovednost
v Mestni galeriji Šoštanj bodo jutri, 2. aprila, odprii razstavo
slikarja Oskarja Rotovnika Okija. Zanj je umetnostna zgodovi-
narka Andreja Borin menila, da je zavoljo izvirne tehnike,
razpoznavne tematike in globoke izpovednosti gotovo eden
listih umetnikov v slovenskem prostoru, ki je vreden velike
pozornosti. Po besedah Borinove so vsa njegova dela od začetka
do danes nastajala v tradicionalnem postopku oljne tehnike, ki
zahteva precejšnjo mero znanja in izkušenj. •	K.L.
Vil. Novačanova
gledališka srečanja
Novačanova gledališka
srečanja, ki jih v Celju že
šestič pripravlja KUD Zarja
Trnovi j e Celje ob sodelova-
nju z Območno izpostavo
Sklada RS za ljubiteljske
kulturne dejavnosti in Zvezo
kulturnih društev na odru
kulturnega doma v Trnov-
Ijah, so se pričela prejšnji
petek, 26. marca.
Prvi je gostoval Teater »Afri-
ka in otroci« Mladinskega kul-
turnega centra iz Medvod s
komedijo s petjem Milana Je-
siha Afrika. Mladi izvajalci so
navdušili gledalce s svojo ra-
doživo in sproščeno igro.
V letošnjem programu Nova-
čanovih gledaliških srečanj je
še osem predstav. Najprej bo-
do 9. aprila gostovali stari
znanci iz Jesenic s Kleistovim
Razbitim vrčem, v soboto, 10.
aprila, pa bo Oder treh herojev
iz Pirnič pri Medvodah uprizo-
ril Rabadanovo farso Kadar se
ženski jezik ne suče. Prireditve
se bodo vrstile do 16. maja.
Novačanova gledališka sre-
čanja ponujajo letos tudi
ugodne abonmajske vstopnice
za vse predstave.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Mladi virtuoz
na koncertni
harmoniki
Priložnosti, da lahko
prisluhnemo koncertni
harmoniki ali strokovno
akordeonu, so redke. Z
. bogastvom zvokov, so
marsikdaj že zelo blizu
orglam, je v koncertni
dvorani celjske glasbene
šole poslušalce nedavno
navdušil mlad Celjan To-
maž Marčič. Koncert je
25. marca ponovil v Mari-
boru.
Tomaž Marčič je diplo-
mant srednje stopnje glas-
bene šole v Celju, sicer do-
ma iz Vojnika. Harmoniko
se je pričel učiti z enajstimi
leti pri Matjažu Krušiču, na
tekmovanju mladih sloven-
skih glasbenikov je prejel I.
nagrado leta 1993 in leta
1996. Leta 1993 je nadalje-
val pouk akocdeona (kon-
certne harmonike) na sred-
nji stopnji glasbene šole v
Celju pri prof. Andreju Lor-
berju, na 27. mednarod-
nem srečanju harmonikar-
jev v Pulju je prejel II. na-
grado, leta 1997 pa je bil
sprejet na Državno visoko
šolo za glasbo v Trossinge-
nu v Nemčiji, kjer sedaj
študira pri prof. Hugu Not-
hu.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Ne pozabimo in Grmičev zbornik
^ Občinsko matično knjižni-
^ Žalcu so prijatelji knjig
^rmičevega dela spet po-
, napolnili. Založba Uni-
I iz Ljubljane in petrovš-
^^ Založba Znamenje sta ob
(^^^^nici Grmičevega rojs-
šk f"^ 35-letnici njegovega
^^^lovskega posvečenja iz-
'^'^jigi Ne pozabimo in
2^'čev zbornik.
¡^ пгапе je najprej pozdravi-
,/direktorica Zavoda za kul-
0 Žalec Anka Krčmar, kije
da je gospod Grmič
vç^^^l^ajkrat bil njihov gost,
ostaja zanimanje za
njegovo delo vedno živo, kar
dokazujejo številni obisko-
valci srečanj z njim in bralci
njegovih del. V uvodu je dr.
Vekoslav Grmič govoril o slo-
venski upornosti in živosti,
pater Ivan Arzenšek pa je
predstavil Grmičev zbornik.
Ljudje so s številnimi vpraša-
nji živahno sooblikovali ve-
čer, dr. Vekoslav Grmič pa je
bil kot vedno imeniten in is-
kriv sogovornik.
Za obisk in lep večer se mu
je zahvalil tudi žalski župan
Lojze Posedel, ki mu je ob
njegovem delovnem in živ-
ljenjskem jubileju zaželel ve-
liko zdravja, klenosti in v
imenu zbranih izrazil upanje,
da bo spet kmalu prišel med
svoje somišljenike oziroma
bralce.
T. TAVČAR
Alma vabi
KUD Alma Karlin vabi
vse mlade in idej polne ljudi, da se vključijo v
oblikovanje celjske kulturno-umetniške scene.
Zainteresirane vabimo na srečanje, ki bo
7. aprila ob 19. url v zgornjem prostoru
Kljuba v Celju, kjer bo tudi
avdicija za novo predstavo.
prireditve
GLEDALIŠČE
SLG Celje - Mojca Pokrajcu-
Ija - 6. 4. ob 10. in 12. ter 7. 4.
ob 9.30 in 11. uri, zaključene
predstave; Sadna opera - 7. 4.
ob 16. uri, za abonma Čebeh-
ca in izven.
I KONCERTI
Narodni dom 7. ob 19.30
dobrodelni koncert Lions kluba
Celje: Pihalni orkester Velenje.
Cerkev Sv. Jožefa Celje 5.
ob 11. uri koncert Mešanega
komornega pevskega zbora
Celje.
RAZSTAVE
Kulturni center Laško
Leon Koporc, do 30. 4.
Občinska matična knjižni-
ca Žalec Janez Repnik, do 15.
4.
Likovni salon Celp Žiga
Kariž in Sašo Vrabič, do 4. 4.
Mestna galerija Riemer
Slovenske Konjice Gasparije-
ve razglednice, do 15. 4.
terme Zreče Gorazd Jor-
dan, do 15. 4.
Splošna bolnišnica Celje
»Matematika na Internetu«, do
2. 4.
Galerija Volk stalna razsta-
va slik Antona in Janeza Rep-
nika.
OSTALO
Pokrajinski muzej Celje -
pomladni delavnici od 15.30
do 17.30; L in 2. 4. barvanje in
razstava pirhov, 6. 4. muzej-
ska delavnica: »Svoboden kot
ptica.«
Osrednja knjižnica Celje 1.
4. ob 19. uri predstavitev dveh
knjig: Pesek v pesem, Bine
Štampe-Žmavc in Petelinji zaj-
trk, Ferija Lainščka.
Atomske toplice Podčetr-
tek 3. ob 20.15 večer folklor-
nih plesov s folklorno skupino
Dolga gora.
Jožef Muhovič
Muhovičeva dela v
mozirski galeriji
»Iz ilovice, ki jo jug spro-
sti« je naslov razstave grafik,
Skulptur in del na papirju
Jožefa Muhoviča, razstavo
pa so minuli petek odprli v
prenovljeni Galeriji Mozirje.
Jožef Muhovič prihaja iz Le-
narta pri Gornjem Gradu. Po
diplomi je na Akademiji za li-
kovno umetnost Univerze v
Ljubljani opravil podiplomski
študij slikarstva in grafike. Vzpo-
redno je študiral filozofijo na
Filozofski fakulteti, kjer je pred
več kot desetletjem doktoriral.
Sedaj je Jožef Muhovič zaposlen
kot redni profesor za likovno
teorijo na Akademiji za likovno
umetnost, ukvarja pa se s sli-
karstvom, grafiko in kiparstvom
ter objavlja razprave s področja
likovne teorije in estetike.
Vsa ta dejavnost se izraža
tudi v Muhovičevih delih.
razstavljenih v mozirski gale-
riji. Ob odprtju razstave je
njegova dela predstavila li-
kovna kritičarka Judita Kri-
vec-Dragan, ki je poudarila,
da želi Muhovič opozoriti na
čas, ki beži mimo nas, mi pa
ne znamo prisluhniti zvokom
in simbolom, ki bogatijo živ-
ljenje. Razstavo sta na pot
pospremila učenka nazarske
glasbene šole Eva Ribežl in
dijak srednje glasbene šole
Primož Kranjc.
S petkovo razstavo, ki bo na
ogled do 9. aprila, so odprli
tudi prenovljene prostore v
mozirski galeriji. Ob prenovi
so uredili Videčnikovo sobo,
ki jo bodo po besedah direk-
torja Zavoda za kulturo Mozir-
je Petra Širka odprii ob krajev-
nem prazniku 23. aprila.
US, Foto: CIRIL SEM
Slike velikih formatov
v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju bo
do 5. maja na ogled razstava akademskega slikarja Draga
Moma, ki je diplomiral pred tremi leti in zdaj nadaljuje
postdiplomski študij slikarstva. Njegovi začetki so močno
vezani na vpliv profesorja Emerika Bernarda, z razvojem pa
se po mnenju kritikov oblikuje v zanimivo slikarsko oseb-
nost, s slikami velikih formatov in kipi-objekti. Samostojno
razstavo nagrajenca kolonije diplomantov ALU 97 v Velenju
bodo odprii v Velenju jutri, 2. aprila ob 19. uri.	K.L.
10
AKTUALNO
Z devetletko
brez službe?
V celjskih vrtcih ogroženih vec kot 60 delovnih mest
Pred tednom so ponovno
odprli prenovljeno enoto vrt-
ca Tončke Čečeve na Aljaže-
vem hribu v Celju, ki jo je
lanska poplava zelo poško-
dovala. Prve ocene škode so
se gibale okrog 60 milijonov
tolarjev. Za 52 otrok so našli
nadomestno varstvo v dru-
gih enotah. Maries iz Mari-
bora pa se je lotil obnove,
notranjega opremljanja pa
Lik Atlas iz Ljubljane. Dela
so bila opravljena v predvi-
denem roku.
Še posebej so hvaležni
okrog 40 donatorjem - osnov-
nim šolam, vrtcem, podjetjem
in ustanovam iz vse Slovenije,
ki so pomagali z materialom
ali prispevali denar, da so
zbrali 1,1 milijona tolarjev, ki
so jih porabili za nakup drob-
nega inventarja. Pika na i pre-
novi naj bi bila še ureditev
otroškega igrišča.
Marec je bil v vrtcih name-
njen družinam. Namesto
klasičnih proslav za mate-
rinski dan ali dan žena pa so
pripravili 20 okroglih miz na
temo Vzgoja za bogato doživ-
ljanje v družini in vrtcu -
preventiva pred vsemi obli-
kami zasvojenosti, s čimer
so se vključili v občinski pro-
jekt o tem, kako pravočasno
prisluhniti svojemu otroku,
kaj storiti danes, da jutri ne
bo težav.
Po besedah Betke Vrbov-
šek, ravnateljice Vrtca Tončke
Čečeve Celje, sredstva iz Mest-
ne občine Celje redno doteka-
jo in zadostujejo za sprotna
popravila, zaškripa pa, ko se
pojavi kaj večjega. Takšen
večji zalogaj so otroška igrišča
pri vrtcih. V letošnjem šol-
skem letu bi radi poleg Aljaže-
vega hriba uredili predvsem
igrišče pri vrtcu ob Mariborski
cesti, ki je zelo problematič-
no. »Težave s sosedi so vse
hujše. Ob širjenju Mariborske
ceste bodo pri nas uredili pro-
tihrupno ograjo, za kar gre
denar iz republiških sredstev.
Radi pa bi, da bi k temu pristo-
pila še občina in bi uredili
zaščitno ograjo vzdolž sose-
dov, da bi bilo igrišče zavaro-
vano predvsem pred psi, ki
prihajajo nenadzorovano in
za katere ne vemo, ali so sploh
cepljeni. Povsem zaprto igriš-
če seveda ne bo, saj je javno,
želimo pa, da prihajajo pred-
vsem starši z otroki, ne pa, da
je to zbirališče mladine, ki
počne vse mogoče, ali spreha-
jališče za pse.«
Vpis novincev v celjske
vrtce za prihodnje šolsko le-
to bo od 12. do 23. aprila med
7. in 15. uro v vrtcih: Zarja -
Zagajškova 8; Anica Černeje-
va - Kajuhova 5 ter Tončka
Čečeva: enota Gaberje - Ma-
riborska 43, enota Hudinja -
Ulica frankolovskih žrtev 38
in enota Center - Kocenova
10.
Drugi večji projekt, ki ga ne
bodo mogli rešiti brez sodelo-
vanja občine, pa je streha na
enoti Hudinja. Spomladi je
nad kuhinjo spustila, za silo
so jo popravili, kakšen dež bo
še zdržala, hujšega naliva pa
ne. Zagotovo pa ne bo zdržala
še ene zime. »Rešiti bi bilo
treba predvsem predel, kjer so
predšolski otroci in kuhinja,
jaslični lahko za leto ali dve še
počaka. Ocene popravila se
gibljejo med 4 in 5 milijoni
tolarjev za celotno streho, za
najnujnejši del pa 3 milijone.
Tega denarja pa vrtec nima kje
vzeti. Zagotoviti ga mora obči-
na, kar izrecno pravi tudi za-
kon,« pravi Vrbovškova. Obči-
na Celje redno zagotavlja raz-
liko do ekonomske cene, že v
proračunu pa je treba zagoto-
viti tudi sredstva za investicij-
sko vzdrževanje in naložbe v
opremo. V vrtcih pričakujejo,
da bodo njihove težave nalete-
le na posluh pri občinskih
svetnikih, ki te dni razpravlja-
jo o proračunu.
To je gotovo pomembno tu-
di zato, ker se v prihodnjih
dneh pričenja vpis novincev v
celjske vrtce. Do 10. aprila vpi-
sujejo stare varovance, od 12.
do 23. aprila pa bo v vseh
celjskih vrtcih vpis novincev.
Letošnja novost v vrtcu
Tončke Čečeve bo ta, da bo
oddelek priprave na šolo na
Ljubečni jeseni v novih pro-
storih tamkajšnje šole, ki ima
za to zelo dobre pogoje. Že
naslednje šolsko leto namreč
pričenja OŠ Ljubečna z devet-
letko, takšna priprava otrok
pa pomeni mehkejši prehod v
šolo. Ob tem pa se kaže nov
problem. Betka Vrbovšek pra-
vi: »Po izračunih za vse tri
celjske vrtce smo ugotovili, da
bo s prehodom na devetletko
okrog 65 viškov med strokov-
nimi delavci in ostalimi zapo-
slenimi. Pričakujemo, da bo
država dala neke usmeritve in
da bodo imele šole razumeva-
nje ter da bodo jemale skupaj
z otroki tudi vzgojiteljic iz ti-
stih vrtcev, s katerimi sodelu-
jejo, in s tem ublažili veliko
kadrovsko stisko v vrtcih. To
bo tudi najbolj logično za na-
daljnji proces pouka ne samo
za polovični čas, kohkor so
vzgojiteljice predvidene v pr-
vem razredu, pač pa tudi za
jutranje varstvo in podaljšano
bivanje, ki bo potrebno.«
Reviji Ciciban in Cicido ter
vrtec Ajdovščina so letos že
četrtič organizirali likovni
natečaj za najmlajše. Med
2390 deli je bil nagrajen tudi
akvarel z naslovom Kozolec
5-letnega Gašperja Gašperca
z mentorico Blanko Rogač iz
enote Center.
Zaradi te spremembe pa bo-
do na Ljubečni z novim šol-
skim letom lahko odprli nov
oddelek za malčke do 3. leta
starosti za 13 otrok. Menijo,
da je takšen oddelek potre-
ben, ker je v naselju vse več
novogradenj.
атнпмтпмммшнш тс
Pri izviru, kjer so že pred skoraj letom dni posumili, da v njem ni le čista pohorska voda,
zbira vedno več ljudi.
Nafta na Rogli
Odgovorni v Unior Turizmu so sprva odkritje skušali prikriti - Spor med občinama Ш
in Vitanje o lastništvu Rogle ponovno vzplamtel	|
Odkritje nafte na Rogli je
pretreslo slovensko strokov-
no javnost, pa tudi odgovor-
ne v Unior Turizmu, v obči-
nah Zreče in Vitanje ter lju-
di, ki živijo na in pod obron-
ki Pohorja. Medtem ko stro-
kovnjaki analizirajo odkrit-
je, so v Uniorju že premislili,
kako bi ga lahko l^ar najbo-
lje unovčili, ne da bi ogrozili
težko pridobljeno podobo
Rogle kot klimatskega zdra-
vilišča in olimpijskega cen-
tra.
Ohranitev naravnih lepot
Pohorja je bil tudi razlog, za-
radi katerega so v Uniorju od-
kritje skrivali skoraj leto dni.
Da ni vse »normalno«, so naj-
prej opazili po nenavadnem
vonju, ki se je začel širiti pri
izviru vode, sicer namenjene-
mu uporabnikom Kneipove
metode zdravljenja. Ko so iz-
ključili vse druge možne vzro-
ke (onesnaženje in podobno),
so poslali vzorec vode iz tega
izvira v analizo, ki je pokazala
presenetljivo veliko vsebnost
ogljikovodikov. Očitno je v
zadnjem času prišlo do tek-
tonskih premikov, ki so nafto
potisnili ne le v obrobje Pa-
nonske nižine, ampak tudi v
višje lege. Sicer Še ni raziska-
no, v kakšni globini in kako
bogato je nahajališče. V Unior
Turizmu so namreč želeli, še
predno so obvestili o odkritju
strokovno in širšo javnost, te-
meljito premisliti, kaj jim lah--
ko različne ugotovitve prine-
sejo. Kot vse kaže, so se v tem
času sprijaznili, da je tudi pre-
senetljivo odkritje nafte nara-
ven pojav, ki ga je mogoče
vključiti v ponudbo Rogle. Kot
nam je povedal direktor Unior
Turizma Maks Brečko, želijo
urediti nov bazen, v katerem
bi bila voda, obogatena z za
nafto značilnimi minerali (ter-
momineralna, podobno kot v
zdravilišču Moravske Toplice)
in vrsto spremljajočih prosto-
rov, namenjenih najrazličnej-
šim oblikam terapije. Rogla
potem ne bi bila več zgolj
klimatsko zdravilišče - za ka-
tere indikacije vse pa bi bila
namenjena, strokovnjaki še
analizirajo. Skupaj s ponud-
bo, ki jo omogoča zdravilna
akrotermalna voda v Termah
Zreče, bi vsekakor lahko na-
stal edinstven zdraviliški cf
ter v Evropi.
Vendar pa je to le ena izra
možnosti. Zemeljski plin,
ga očitno ni malo, namera
Unior Turizem uporabiti
ogrevanje vseh kompleks
na Rogli, če pa bodo raziska
pokazale, da ga je dovolj,!
do naredili plinovod, zaenk
do Zreč, kjer že imajo plii
vodno omrežje, morda pati
do Slovenskih Konjic, Celja
še dlje. Dokler strokovnjaki
bodo opravili dela, je to neu
goče predvideti.
Ker torej še nihče ne ve, ka
bogato je najdišče nafte ini
meljskega plina in v kaki
glot3ini, se ob odkritju spleta
vrsta drugih načrtov, ki sega
celo do klasičnega črpanja n¡
te. Seveda ne preseneča, da
je ob vsem tem ponovno i
vrelišča razvnel že skoraj p
zabljeni spor med občinan
Zreče in Vitanje o tem, čigi
je Rogla. Vitanjčani so odloi
ni, da gredo tokrat do koncai
da bodo nesporno dokazali,'
je Rogla vedno bila in je njiK
va, s tem pa tudi bogastvo,!
ga skriva v svojih nedrjih.
L.K., Foto:W
ŠIRCEU CONSULTING d.o.o.
Davčno in poslovno svetovanje
vabi na dvodnevno
STROKOVNO DELAVNICO
O DAVKU NA DODANO VREDNOST
7. in 8. aprila v Celju
Strokovno delavnico bo vodil Andrej Šircelj,
Davčni svetovalec in publicist.
Delo na strokovni delavnici bo potekalo na podlagi
praktičnih primerov. Število udeležencev je omejeno.
Posebej vabljeni direktorji, finančniki, tržniki,
računovodje in računalničarji.
Za dodatne jnformacije in prijave nas pokličite na
telefonsko in faks številko PE Radenci 069/ 65-505.
Asfalt z avtocestnim denarjem?
Sporno plačilo 1,2 kilometrske asfaltne prevleke na cesti do lovskega doma na Svetini
v javnosti je zadnja leta vse pogosteje
slišati, da slovenski avtocestni program
požira in požira denar; sprva sprejem-
ljive številke, ki jih v programu gradnje
potrdijo državnozborski poslanci, na-
raščajo v naravnost vrtoglave presežke,
vse več ljudi pa terja odgovore, ali s
porabo denarja resnično ni prav nič
narobe. Tako tudi v primeru asfaltira-
nja ceste do lovskega doma na Svetini,
ki naj bi v veliki meri šlo na račun
gradnje avtocestnega odseka med Arjo
vasjo in Hočami.
Asfaltno prevleko naj bi na Svetini
menda dobili s pomočjo Darsa in celjske-
ga cestnega podjetja, z zadevo pa se
ukvarjajo tudi celjski kriminalisti, ki
zaenkrat v interesu preiskave podrobnej-
ših informacij še ne dajejo. Zato pa je bil
takoj po informativnem pogovoru s kri-
minalisti za javnost pripravljen spregovo-
riti štorski župan Franc Jazbec. »V občin-
ski upravi nimamo ničesar skrivati, vsi
dokumenti o našem sodelovanju pri as-
faltiranju 1,2-kilometrskega cestnega od-
seka do lovskega doma na Svetini so
skrbno shranjeni in na vpogled so jih
dobili tudi kriminalisti,« pravi Jazbec.
»Predstavniki Lovske družine Bojansko
Štore so leta 1996 zaprosili, da bi občina
sofinancirala asfaltiranje ceste, iskali pa
so tudi druge sponzorje. Ker v občinskem
programu urejanja komunalne infra-
strukture te ceste sicer nismo predvideli,
smo v drugi polovici februarja 1996 spre-
jeli sklep, da s 3 milijoni tolarjev pomaga-
mo pri urejanju, nikakor pa nismo mogli
prevzeti vloge investitorja. O tem smo
obvestili lovce in jim v dveh obrol"'
prvo polovico 8. maja, drugo pa f
ja, denar tudi izplačali. Dvakrat pû Pj
drugi milijon tolarjev je iz občinske"
gajne šel z jasno definicijo; sofinan'^''
nje rekonstrukcije ceste Svetina-Vrun
dom,« pojasnjuje Jazbec in dodaja,
bila cesta tudi resnično asfaltirana ^
leta 1996.
Ob tem župan Jazbec še zanika, f
članom Lovske družine Bojansko ^ ,
občina prav tako v letu 1996 pomagajj'
nakupu lovskega doma na Svetini. ^
na nakupa lovskega doma, ki je
last Slovenskih železarn, ni sofinanc"'^
Dopuščam pa možnost, da je bil obČ'"^
denar, namenjen za sofinanciranja^
konstrukcije ceste, porabljen v drug^
mene,« še dodaja Jazbec.
m-			
NAŠI KRAJI iN UUDJE
11
Brez nag na poti do novega cii¡(
Mirko Lebar na invalidskem vozičku na dvajset dni dolgem maratonu od Sydneya do Melbournea
Lebarja, ta čas glav-
3 ambasadorja Slovenije
" avstralskih prostranstvili,
f lahko primerjali z olim-
onikom Leonom Štukljem.
L slovenski turizem in nas-
loh za promocijo Slovenije
Lvetu je naredil več kot vsi
genski politiki in turistič-
'jjdelavci skupaj.
j^lirko ta trenutek poganja
j^joj invalidski voziček z roka-
po izredno prometni avto-
■jsti od Sydneya do Melbour-
0, Na njegovem vozičku vi-
Џ majhna slovenska zastavi-
jo na zadnjem delu vozička
Po piše v angleščini: »Mirko
Lebar iz Slovenije - maraton
invalidskem vozičku od
Sydneya do Melbournea«.
podvig Mirka Lebarja so
omogočili NT&RC, CBH Ce-
je, Celjski grof, ACI avto Ce-
le, Občina Žalec, Hotel Ža-
lec, Gostišče Konjiček, NES
sportswear, Mobitel in
Adriatic Koper.
. Vse se je začelo zares s star-
am pred Operno hišo v pone-
deljek, 29. marca 1999, kjer so
• se razen urednikov Glasa Slo-
jfenije zbrali še Alfred Brež-
, lik, častni konzul RS iz
I Sydneya, Ivan Koželj, pred-
j idnik Slovenskega društva
I ydney ter Hrušiški fantje s
I rojimi avstralskimi sloven-
kimi gostitelji. Naključje je
. lamreč hotelo, da so se v
¡Sydneyju zbrali ob istem času
in Mirku so za srečno pot za-
peli nekaj prelepih slovenskih
pesmi. Mirka in njegova
spremljevalca, Ludvika in Ni-
ka, je prisotnim predstavila
Stanka Gregorič, nekaj besed
je spregovoril Alfred Brežnik
in Mirko je pričel svojo dolgo
in naporno pot...
Dobro je vedeti
tudi to
Organizacija maratona je
zahtevala posebna dovoljenja
in tako sta Stanka Gregorič in
Florjan Auser teden dni pred
Mirkovim prihodom urejala
dokumente. Bilo je potrebno
dobiti dovoljenje od policije in
ta postopek ni bil enostaven.
Zbrati je bilo potrebno nekaj
zemljepisnih in avto kart in do
potankosti izračunati, koliko
kilometrov na dan bo Mirko
prevozil. Po Mirkovih predvi-
devanjih naj bi prevozil na
dan 50 km v desetih urah.
Potem je bilo potrebno dobiti
dovoljenje od Operne hiše, da
se lahko na njenih stopnicah
prične tak maraton z nasto-
pom pevske skupine. Tudi
Stadion Australia so morah
zaprositi za dovoljenje, da bo
Mirko lahko prevozil krog po
olimpijskem stadionu ob kon-
cu avstralske turneje.
Namen urednikov Glasa
Slovenije je bil, da bi na kon-
certih Hrušiških fantov pred-
stavili tudi Mirka Lebarja. To-
da v petek, 26. marca, ko se je
koncert odvijal v Slovenskem
društvu Sydney, je letalo za-
mujalo kar nekaj več kot dve
uri, tako da so Mirko, Ludvik
in Niko prespali prvo noč kar
v hotelu na letališču.
Tudi naslednji dan, v so-
boto, 27. marca, bi se jim
skoraj ponesrečilo... Po na-
mestitvi na domu urednikov
Glasa Slovenije se je skupi-
na zjutraj podala proti Palm
Beachu, na poti do tja pa sta
se Mirko in Ludvik želela
dvigniti s padalom na ob-
morski skali. Veter je bil žal
tako močan, da ju je že na
samem startu dobesedno
zagnal na drevo. Padalo se
je zavozlalo po drevesu, in
reševanje je trajalo, ob po-
moči še dveh Avstralcev, več
kot eno uro.
Čeprav je zato skupina za-
mudila pol koncerta, je bilo še
vseeno dovolj časa, da so Mir-
ku Lebarju in njegovima
spremljevalcema Triglavčani
oziroma voditelj koncertne
prireditve Hrušiških fantov
Peter Krope ter gostujoči fant-
je izkazali posebno čast. Tri-
glavčani so Mirku, tako kot
vsem Hrušičanom, podarili
pravi avstralski akubra klo-
buk.
Canberra, Aibury
in Melbourne
v Canberro je Mirka povabil
Avstralec Phil Whitelock, ki
bo organiziral sprejem v Slo-
venskem društvu Canberra na
velikonočno soboto. Za vsa
dovoljenja policije v Viktoriji
in za organizacijo sprejema v
Melbourneu skrbi Vinko Riz-
mal. Kot kaže, bo Vinko Riz-
mal Mirku in njegovima dve-
ma spremljevalcema Ludviku,
ki vozi najeti avtodom in kuha
za Mirka, ter Niku, Mirkove-
mu maserju, pripravil nepo-
zabno srečanje. Mirko naj bi
prispel do Melbournea okoli
17. ali 18. aprila, seveda če bo
njegovo potovanje potekalo
brez težav.
Želimo jim varno in srečno
pot! O Mirkovi poti pa več spet
v prihodnji številki Novega
tednika.
OSTANKA GREGORIČ
(Glas Slovenije)
Z MOJEGA OKNA
i	K	I
Strogo resno
Ne vem, kaj se bo danes
vam zgodilo, ampak jaz sem
se odločila, da grem z vzpe-
njačo na Celjski grad, kjer si
bom dala postreči Hermano-
vo malico. Potem bom pri-
sedla k stricu na koleselj, da
me odpelje do mestnega par-
ka, kjer me bo mestni foto-
graf postavil v vlogo Veroni-
ke Deseniške. Sličica mi bo
prav prišla zvečer, ko mi bo
služila namesto vstopnice za
nočno predstavo o njenem
ljubezenskem življenju, ki
jo bodo uprizorili pred Po-
krajinskim muzejem. Ker
imam Celjsko kartico dogo-
divščin, se bom potem s tak-
sijem odpeljala še na polnoč-
no otvoritev razstave norih
futuristov, ki razprostirajo
svoje ideje na največjem
dvorišču Celjskega sejma.
Potem bom šla pa najbrž
spat. In se bom zbudila, ko -
žal - ne bo več prvega aprila.
No, saj tega praznika lažniv-
cev tako ali tako že nekaj let
nihče več zares ne praznuje.
In zdi se mi, da so tisti, ki
trosijo ščepce hudomušnosti
naokoli, iz leta v leto manj
toplo sprejeti. Obsedenost s
kruto vsakdanjostjo je postala
čisto preveč normalna, pa če-
prav je čas tak, da kar kliče po
norosti. Je že tako, da smo
Celjani že po definiciji raje
zakrknjeni potomci knezov
kot norčavi predniki genijev.
Meni se pa toži po tistih časih,
ko so bili norčki povsod zaže-
leni in so bile prvoaprilske
šale izvirne.
In se mi toži po kakem celj-
skem genijalčku. Čisto zares
mislim, da bi nam prav prišel
kak tak um, ki se mu ne bi
zdelo bogokletno zastaviti na-
črtov za gondolo na Celjsko
kočo, za vzpenjačo na grajski
hrib ali celo za helikoptersko
zvezo s streho hotela na Celj-
skem gradu. Če bi si kdo upal
narediti kakšno prvoaprilsko
instalacijo tekočega pločnika
čez center Celja, bi se mi zde-
lo to vredno s kredo v dimnik
zapisati. Če bi se kdo čisto
resno začel zavzemati za
vzpostavitev novih zapoveda-
nih celjskih praznikov in obre-
dov in bi na primer dosegel,
da bi ob petkih zvečer ljudje
hodili v svojih najboljših izda-
jah gor in dol po Stanetovi
ulici, bi si zagotovo kupila vsaj
eno novo večerno toaleto, ki je
zdaj tako ali tako človek nima
kje pokazati. Če bi se našlo
nekaj pogumnežev, ki bi tan-
go razglasili za uradni celjski
ples in bi vsaj nekaj izbranih
sobot v soju romantičnih žaro-
metov plesali za svoj lastni
užitek pred Evropo, bi počila
od ponosa nad lastnim me-
stom. Če bi imeli več poguma
in strasti, pa malo več domiš-
ljije, bi v Celje na čakanje no-
vega tisočletja privabili čarov-
nice in alkimiste, pa tiste nore
futuriste, ki jim možganski
predalčki skačejo iz vodil čisto
drugače kot nam, ki si to samo
želimo.
Če bi bili častilci prvega
aprila, bi imeli več moči vsak
dan v letu. Pa nismo in je ne
bomo imeli. Tako kot še dolgo
ne bomo imeli niti tistega, kar
sem se namenila doživeti na
današnji dan... Želim vam (in
sebi), da bi bil z bolj hécnimi
lažmi zaznamovan!
P.S.: Čeprav je danes prvi
april, je najbrž očitno, da je
vsaka zgoraj zapisana bese-
dica mišljena strogo resno!
Piše: PIKA KUKERL
Literarni opoldan sicozi spomine
v sproščenem, klepetavem vzdušju je v telovadnici I. Gimnazije v Celju minil ponedeljkov
Literarni opoldan, v katerem so se nekdanji gimnazijci, zdaj uveljavljeni slovenski literati,
za zdajšnje gimnazijce spominjali svojih srednješolskih let.
Srečanje, ki so se ga udeležili hterati različnih generacij, je minilo v duhu spominov na
življenje, delo in šolanje, pripravili pa so ga v okviru programa prireditev ob 190-letnici šole. V I.
Gimnazijo v Celju so povabili Matjaža Kmecla, Vasjo Predana, Andreja Inkreta, Miloša Mikelna,
Petra Kolška, Andreja Arka, Igorja Kariovška, Marjana Marinška, Mateja Krajnca in Brigho Kobe,
njihovim spominom, prepletenim s številnimi anekdotami, pa so ob dijakih prisluhnili tudi
profesorji, nekateri tudi aktivno vpleteni v spomine hteratov.	IS, Foto: GK
Zavržen predlog
pravobranilice
v Upravni enoti Celje ne
bodo obnovili denacionali-
zacijskega postopka glede
vračila poslovno-stanovanj-
ske hiše.v Linhartovi 18, ka-
kor jim je predlagala druž-
bena pravobranilka RS mag.
Anica Popovič.
Po besedah načelnika UE
Celje Damjana Vrečka so mi-
nulo sredo po temeljitem raz-
misleku in vsestranskem
preizkusu predlogov, ki jih je
navedla družbena pravobra-
nilka, ugotovili, da ni razlo-
gov, zaradi katerih bi bilo do-
pustno začeti postopek obno-
ve zoper izpodbijano odločbo.
Predlog so tako skladno s čle-
ni zakona o splošnem uprav-
nem postopku zavrgli.
Da je družbena pravobranil-
ka RS mag. Anica Popovič za-
radi v postopku ugotovljenih
napak predlagala obnovo po-
stopka, so celjskega črkosli-
karja Ladislava Perčiča, ki je
v protest zaradi po njegovem
nezakonito izpeljanega po-
stopka že dvakrat gladovno
stavkal, obvestili tudi iz Komi-
sije Državnega zbora RS za
peticije. Predsednik komisije
Zoran Lešnik je Perčiču spo-
ročil, da bo družbena pravo-
branilka kot stranka v postop-
ku obnove z aktivnim sodelo-
vanjem zagotovila, da bodo
odpravljene ugotovljene ne-
pravilnosti in sprejete odloči-
tve po črki zakona.
IS
Dobro leto za
šaleško
zadrugo
v Gaberkah pri Šošta-
nju so člani Kmetijske za-
druge Šaleška dolina na
rednem letnem občnem
zboru, ki je bil 25. marca,
obravnavali poročilo o po-
slovanju v preteklem letu
in perečo problematiko
kmetovanja ter reformo
kmetijske politike, ki se
obeta ob priključitvi Slo-
venije v Evropsko unijo.
Šaleški zadružniki so na
področju proizvodnje mle-
ka in pridelave mesa v sa-
mem vrhu slovenske kme-
tijske proizvodnje in slo-
vensko povprečje močno
presegajo. Ob tej priložno-
sti so podelili priznanja in
denarne nagrade skoraj
dvajsetim najuspešnejšim
kmetom partnerjem kme-
tijske zadruge ter proizva-
jalcem in kupcem proizvo-
dov.	J.M.
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Droge med celjskimi dijalci
Najbolj razširjene so cigarete in alkohol - Skoraj četrtina je že poskusila marihuano
Minuli petek je bila v Na-
rodnem domu v Celju pred-
stavitev raziskave Razširje-
nost in značilnost uporabe
drog med srednješolci celj-
ske regije, ki so jo v minu-
lem letu opravili v Zavodu za
zdravstveno varstvo v Celju.
V	vzorec raziskave je bilo
zajetih 38 naključno izbranih
razredov s 1050 dijaki prvih in
tretjih letnikov vseh srednjih
šol celjske regije, vprašalnike
pa je izpolnilo 923 dijakov.
Ob predstavitvi rezultatov
raziskav so avtorji - ekipa
strokovnjakov Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje pod
vodstvom Cvete Avguštin, dr.
med., dijakom predstavili tudi
novega borca proti drogam -
vampirja Drogulo, katerega
podoba s plakatov, razglednic
in drugega gradiva mladim
svetuje, kako se izogniti sre-
čanju z mamili in opozarja na
nevarnost odvisnosti.
Glede na rezultate raziskave
je med celjskimi dijaki najbolj
razširjena uporaba legalnih
drog - cigaret in alkohola, ki so
tudi najlažje dostopne.
V	mesecu pred anketiranjem
(lani spomladi) je alkoholne
pijače pilo 60 odstotkov vseh
anketiranih dijakov, vsaj en-
krat opitih je bilo v istem ob-
dobju 33 odstotkov dijakov,
med temi 11,5 odstotka več kot
petkrat. Številni dijaki so zara-
di opitosti že imeli težave; naj-
večkrat poškodbo predmetov,
prepire, težave s starši, 13,6
odstotka dijakov pa je pod vpli-
vom alkohola doživelo nežele-
no spolno izkušnjo. Mladi so
do pitja alkohola zelo tolerant-
ni; manj kot polovica dijakov
obsoja tiste, ki^se napijejo en-
krat na teden. Še vedno je raz-
širjeno tudi kajenje; v zadnjem
mesecu pred raziskavo je vsaj
eno cigareto na dan pokadilo
27 odstotkov dijakov, 8 odstot-
kov jih je kadilo več kot 11
cigaret na dan, skoraj 22 od-
stotkov dijakov pa kajenju ene-
ga do dveh zavojčkov cigaret
na dan pripisuje rahlo ali nika-
kršnega tveganja.
Kot so pokazali izsledki ra-
ziskave, pogostost pitja, opija-
nja in rednega kajenja naraš-
čajo s stopnjo šolanja, fantje
in dijaki triletnih šolskih pro-
gramov pa se z drogo srečajo
večkrat kot dijaki štiriletnih
šolskih programov.
11,4 odstotka dijakov je že
uporabljalo pomirjevala, ki jih
ni predpisal zdravnik, prav
takšnemu odstotku dijakov pa
je takšna zdravila že predpisal
zdravnik, razlogi za uporabo
pomirjeval pa so različni, če-
mur bodo, pravijo raziskoval-
ci, pozornost posvetili pred-
vsem zdravstveni in pedagoš-
ki delavci ter seveda starši. In
prisotnost nedovoljenih drog
med celjskimi srednješolci?
Najbolj razširjena naj bi bila
uporaba marihuane, ki jo je
poskusilo 22,8 odstotka dija-
kov. Po pogostosti uporabe
med anketiranimi dijaki sledi
LSD (3 odstotki), ecstasy
(2,8), anabolni steroidi (2,1)
ter heroin (1,7 odstotka). Ve-
čina dijakov si je prvo nedovo-
ljeno drogo razdelila v skupini
prijateljev.
Kot v drugih podobnih razi-
skavah, je tudi iz celjske razi-
skave razvidno, da dijaki s
slabšim učnim uspehom po-
gosteje posegajo po alkoholu,
cigaretah in marihuani kot di-
jaki z boljšim uspehom.
NINA M. SEDLAR
Najprej so morali odstraniti podrtijo.
Solidarnost se živi
Zakonca Marija in Martin Stopar iz Galicije od življenja nikoli nista zahtevala, pa tudi ne
pričakovala, veliko. Kmeta sta vse svoje življenje, ki se že preveša v jesen, njuna zemlja pa
jima je dajala vsakdanji kruh.
Tudi s svojim skromnim domom sta bila zadovoljna, imela sta streho nad glavo, zadnji sneg pa
jima je vzel tudi to. Že dokaj trhlo ostrešje hudega bremena ni vzdržalo in pol hiše se je pod težo
zrušilo, druga polovica strehe pa je začela na več krajih prepuščati.
Sama si Stoparjeva iz stiske ne bi mogla pomagati. Toda spet se je, kot že mnogokrat v takih
primerih, izkazala solidarnost sosedov in sokrajanov. Stvar je, na pobudo Krajevne organizacije
Rdečega križa in KS Galicija, vzel v roke najbližji sosed Ivan Grebovšek in delo je steklo. V več
delovnih akcijah, ki se jih je udeležilo od 14 do 16 krajanov, so podrto ostrešje obnovili, z delom
pa nameravajo nadaljevati dotlej, da bo domovanje spet vredno tega imena.	T. TAVČAR
Aprilska
budnica
Zamorca
v prvem tednu letošnje-
ga aprila bodo v krčmi Za-
more celjsko publiko pre-
budili iz prvih pomladan-
skih dremežev kar trije
zanimivi gostje.
V četrtek, 1. aprila, bo še
zadnjič nastopil Zijah So-
kolović s svojim izrednim
kabarejem Cabares caba-
rei. Za vstopnice pokličite
še taisti hip, ko prebirate te
vrstice! Predstava bo ob de-
setih zvečer! Extasy je na-
slov novega CD-ja skupine
Panda, ki ga bodo zvečer,
pod sloganom »edini legal-
ni«, predstavili na veliko-
nočno nedeljo 4. aprila.
Vstopnine ni, lepo! Še zad-
nji dogodek uvodnega
aprilskega tedna pa je pred-
stavitev romana Nine Ko-
kelj Milovanje, za katerega
je avtorica dobila lanskolet-
no nagrado za najboljši slo-
venski knjižni prvenec. Po-
govor z avtorico bo vodil
urednik založbe Beletrina
Mitja Čander, ki bo v pri-
hodnjem mesecu, še nekaj-
krat poskrbela za živahnost
celjskega knjižnega vibrira-
nja, predvsem v času tedna
knjige. Predstavitev »Milo-
vanj« Nine Kokelj bo v sre-
do, 7. aprila, ob dvajseti uri
ali pa malce pozneje, kot je
pri »Zamorcu« že navada.
MOHOR HUDEJ
V občini Vransko novi gasilci
Trideset mladih iz občine Vransko je po trimesečnem tečaju opravilo izpite za gasilca.
Zaključna slovesnost s podelitvijo spričeval in činov je bila v gostišču Slovan - Filač. Tečaj je
pripravilo občinsko poveljstvo občine Vransko, vodja tečaja je bil Andrej Urankar, sodelovali pa
so tudi strokovnjaki Občinske gasilske zveze Žalec. Ob tej priložnosti sta mladim gasilcem
spregovorila župan občine Vransko Franc Sušnik in poveljnik OGZ Žalec Franci Naraks, ki sta jim
podelila tudi spričevala (na sliki).	T. TAVČAR
v spomin
Milena Štokojnik
»Moji ljubčki, golobčki,
hudički, moji fižolčki! Krep-
ko si stisnimo dlani, naj
njihova toplota greje in zlati
vaše srečne zvezde. Poma-
hajte mi, ko boste na meh-
kih oblakih želja drseli mi-
mo mene, ki...«
S temi besedami si se lani
poslovila od svojih osmošol-
cev, draga Milena. Nisi jim
mogla povedati do konca
svojih mislih, premagala so
Te čustva in tiha slutnja, da
si zadnjič med otroki, ki si
jih imela neizmerno rada.
Tudi nas. Tvoje kolegice in
kolege, je za trenutek sprele-
tel srh: »Se Milena poslav-
lja?« Ne, že naslednji dan si
nam polna optimizma govo-
rila o svojih načrtih, kako
boš »prešpricala« septembr-
ski pouk, kaj več pa verjetno
ne. Občudovali smo Tvoj op-
timizem. Ni dolgo tega, ko si
nam zatrjevala: »Ja, samo
da bodo te viroze mimo, pa
pridem na obisk v šolo.« Gri-
pa pojenja, Tebe pa ne bo
nikoli več med nas. Ostal pa
bo spomin, dokler bomo v
zbornici učitelji, ki smo dela-
li s Tabo. Veš, ko smo prišli
novinci na delovno mesto, je
bil razgovor z vodstvom šole
mačji kašelj. Pravi sprejem
smo doživeli šele v zbornici:
»No, zelenjava! Vsega po-
trebnega te bomo že še nau-
čili, a za tu notri je najpo-
membnejše, da znaš skuhati
dobro kavo. No, kar veselo
na delo!« Z mojo kavo nisi
bila nikoli zadovoljna; bila
je presladka in prerahla, a
kljub temu sva z leti postali
tesni sodelavki pri inovacij-
skih projektih in številnih
prireditvah. Vsi, ki smo ime-
li srečo delati s Tabo, smo se
ogromno naučili. Imela si iz-
virne ideje, pisala si scenari-
je, nikoli nisi bila nedoreče-
na. Ogromno si delala za,
šolo in to si pričakovala tudi
od ljudi okoli sebe. Ker nisi
marala laži, bom iskrena:
včasih je bilo težko slediti
vsem Tvojim željam in zah-
tevam. A že včeraj in danes
še posebno, sem Ti iz vsega
srca hvaležna za sleherno
novo znanje, spoznanje in
izkušnjo, ki sem jih pridobi-
la z delom ob Tebi.
Se spomniš, Štoca, naših
bolje rečeno Tvojih, meg¡¡
žurov v telovadnici: 500-lei.
nica odkritja Amerike, Kos(
koreninice tal zavedo, Smr-
ko fest... Pa ko si bila Ti moj-
ster in jaz Tvoj vajenec- »¡¡f.
grt« na prireditvi Odrasli
otrokom. Mejduš, še dobro,
da naju je s harmoniko
spremljal profesionalec, si-
cer bi bilo najino petje res
prava katastrofa.
Da ne pozabim! Še vel
kako so nas gledali v Can-
karjevem domu, ko si s sro-
jimi dramskimi »krožniki«
in vso multimedijsko tehni-
ko zahtevala oder Gallusovi
dvorane za generalko? Pav
Piranu na mednarodni kon-
ferenci Vzgoja za medije im
mediji. Vsi smo žareli od
ponosa, ko si obdana z otro-
ki, računalniki in vso video-
tehniko, prejemala čestitke
strokovne javnosti za izved-
bo in aktualnost Tvojegü
Sca-how-a.
Milena, odklanjala si tra-
dicionalnost, zato tudi to pi-
sanje ni takšno, kot bi gfl
morda kdo pričakoval. Pi-
šem s solzami in smehor^
hkrati. Poslavljam se nav-
zven, v srcu ne. Spremljali
me boš skozi preostala leta
mojega pedagoškega dek
Kdaj pa kdaj bom zmotiln
Tvoj mir in tiho prisluhnila
Tvojemu neizrečenema
mnenju. In takrat bom zno-
va podoživela Tvoj zadnji
obisk v šoli: »Pridi, mala
moja, da Te malo pacat-
tam.« Potegnila si me v svo-
je naročje in me kot otroka
zazibala. To si bila Ti, to si
Ti, Milena.
Obljubim Ti, pomahali Ti
bomo, ko bomo na oblaìà
želja in solza drseli mi0
Tebe.
MAJDA ROJC.
OŠ VOJNIK
»Kajuhovi« upokojenci s«
zborovali
V veliki dvorani Narodne-
ga doma v Celju je bil 17.
marca letni občni zbor druš-
tva upokojencev Karel De-
stovnik-Kajuh iz Celja.
Kot gostje so se občnega
zbora udeležili predstavniki
ostalih društev upokojencev
iz Celja, predstavniki Rdečega
križa, borcev in predsednik
Mestne četrti Kajuh, prišel pa
je tudi župan Mestne občine
Celje Bojan Šrot, ki je člane
pozdravil in jim zaželel mno-
go uspehov pri delu. Dnevni
red je popestril pevski zbor
Pevskega društva upokojen-
cev Celje, recitacije ter nastop
učencev 3. Osnovne šole*-'
Ije.
Predsednik društva
Batistič je izčrpno poroča''
delu društva v preteklem
Člane je seznanil z delovn'^
nalogami na področju re^^
cije in drugih aktivnosti
imajo namen čim bolj po^^,
vati starejše občane in ji'^™
pestriti jesen življenja. .
Letos, ko so Združeni
di razglasili leto starejših ^
čanov, bodo v društvu P^^.
tili posebno skrb bol"
osamljenim in vsem, ki
trebni kakršne koli poi^oj.'
SILVA НОСБ^'
NASI KRAJI IN UUDJE
13
f^jnice z novim
sodstvom
¡ginuli petek zvečer so se v
Iju na 3. skupščini zbrale
•jlice, ki delujejo v Klubu
'^Lic Celje, ta pa jih združu-
^^y2vezo klubov tajnic Slo-
fnij^- Izvolile so novo vods-
voin za predsednico imeno-
,jle Zoro Groznik, podpred-
sednica kluba pa je Anica
jepetavc.
y programu dela za letošnje
posebej izstopa skrb za
Izobraževanje. S pomočjo
.jjokovnjakov naj bi se tajnice
j^popolnile zlasti v znanju tu-
jil, jezikov, pravopisa, raču-
nalništva, poslovnega komu-
niciranja, pripravile naj bi ne-
izletov in ekskurzij, pred-
njem pa se veliko oziroma
(jaj enkrat mesečno, družile
na neobveznem srečanju. Do-
govorile so se, da se bodo
sestajale vsak drugi četrtek v
mesecu ob 18. uri v zimskem
iTtu hotela Celeia, prvo tak-
sno srečanje pa bo že prihod-
nji četrtek, 8. aprila, na kate-
rega vabijo vse svoje stanov-
ske kolegice.
Povabilu na skupščino se je
odzvala tudi Marta Pikalo iz
Slovenj Gradca, tajnica leta 97
in nova predsednica Zveze
llubov tajnic Slovenije, ki je s
prisotnimi izmenjala svoje
dolgoletne delovne izkušnje.
Povabila jih je tudi v Portorož,
kjer se bo letos že petič zapo-
red zbralo preko petsto tajnic
iz vse Slovenije, tolikšno števi-
lo pa jih vsako leto pritegnejo
¡lasti ugledni predavatelji iz
ajine.	M. M.
Darujte Ieri
Rdeči križ Slovenije vabi
na aprilske krvodajalske ak-
cije. V Ravnah nad Šošta-
njem lahko darujete kri da-
nes, v četrtek, 1. aprila, v
Slovenskih Konjicah jutri, 2.
aprila, v Zrečah 9., na Planini
15., v Žalcu 20., v Velenju
21, 22. in 23., v Korsu Ro-
gaška Slatina 22. ter v Šmart-
nem ob Paki 29. aprila.
Na zdravje, zlatoporočenca!
Hudo, da preklinjaš
in moliš obenem
Zlata poroka Tilike in Matije Arzenšek iz Jelc
Tilika in Matija Arzenšek
sta se vzela pred petdesetimi
leti na zimski dan konec fe-
bruarja, letos pa praznovala
zlato obletnico poroke in še
Tilikin osemdeseti rojstni
dan v začetku marca, skoraj
na gregorjevo, ko se ženijo
še ptički. Sorodniki so jima
pripravili praznovanje kar
doma in ju počastili v prvi
vrsti s svojo številčnostjo.
Pred petdesetimi leti je bilo
vse bolj skromno, saj sta se
Tilika in Matija poročila v letih,
ko sta se komaj navadila življe-
nja po vojni, obenem pa že
morala misliti, kako bosta po-
skrbela za kmetijo, ki jo je
Matija dobil v dar. Botrovo da-
rilo jima je prineslo poleg vese-
lja, da sploh imata kje živeti in
si ustvariti dom, tudi skrb s
tremi ostarelimi in nemočnimi
ljudmi. Matija je moral pustiti
delo na železnici in skupaj z
ženo sta se posvetila delu na
kmetiji, da sta ugodila ljudem
na oblasti, ki so v tistem kriz-
nem povojnem času zahtevali
pri kmetih obvezno oddajo pri-
delkov in živali. Da pa je bila
mera polna, so Matijo poklicali
še na orožne vaje in Tilika, ki je
bila že takrat bolehna, je ostala
sama z dvema otrokoma. Pa se
tistih časov Matija vseeno ne
spominja kot najhujših in to
obrazloži: »Mladost vse presta-
ne, čeprav je bilo včasih, da si
klel in molil obenem. Posledi-
ce pa čutim zdaj. Saj veste,
zdravje.«
Ko se je Matija »rešil« orož-
nih vaj, je vso energijo vložil v
obnavljanje in širjenje kmeti-
je. Tako je kmetija postala v
tistem času med najboljšimi
daleč okrog, saj je imela prva
žago, v šestdesetih letih se je
po zaslugi Matijeve trme in
vztrajnosti lahko pohvalila že
s trofaznim tokom in napelja-
no vodo v hišo.
Matija zna še danes napraviti
lesene vijake za stiskalnico, de-
lo, ki je v večini že pozabljeno
in ki Matijo poleg pletenja ko-
šev zaposluje na stara leta. Z
ženo, ki ji povzroča preglavice
slab spomin, a veselje dober
vid, rada prebirata časopise in
gledata televizijo. Matija še
spremlja vse politične dogod-
ke, oba pa se zanimata za delo
na polju, v hlevu, ki je tako v
večini prešlo na pleča ovdovele
hčerke. Sreča je, da njeni sestri
živita s svojima družinama bli-
zu in da so že domači otroci
toliko odrasli, da se mati lahko
zanese na njihovo pomoč.
Kljub vsem težavam in
preizkušnjam pa ostajata Ma-
tija in Tilika hvaležna, da ju
obkrožajo sami dobri ljudje in
da imata pridne hčere z mož-
mi in otroki.
f:::::......v,"/",.,	ng
Slončkov
milijon za
otroke
s pomočjo prodaje slikanice
Zakaj je bil Rožnati slonček
žalosten in kako je spet postal
srečen so pri Slovenski knjigi
uspeli zbrati 1,3 milijona tolar-
jev za izgradnjo nove pedia-
trične klinike v Ljubljani. Na
slončkovo akcijo so se najbolj
množično odzvali v osnovnih
šolah, vrtcih in tudi nekaterih
podjetjih, veliko denarja so
prispevali tudi posamezniki.
Akcija ni zaključena, saj želijo
zbrati za novo kliniko še drugi
slončkov milijon, morda celo
tretjega. Slikanica, ki ponuja le-
pe ilustracije in dobro zgodbo,
stane 2940 tolarjev in 1000 tolar-
jev od prodanega izvoda name-
nijo akciji Slončkov milijon za
otroke. V Pediatrični kliniki v
Ljubljani, kjer se zdravijo otroci
iz vse Slovenije, bodo ob medna-
rodnem dnevu zdravja v sredo,
7. aprila, prejeli doslej zbrani
denar, s katerim donatorji po-
magajo kliniki, da bi prišla hitre-
je do novih prostorov. K.L.
Idrija Ramšak iz Hramš z obiskovalci. Kljub težkemu življenju je še vedno dokaj dobrega
zdravja, predvsem pa zelo živahna in dobrovoljna.
Obiskali najstarejše
materinskem dnevu pripravljajo v KS Galicija v žalski občini vsako leto proslavo, svoje
"i^jane, stare 90 let in več, pa obiščejo na domu.
. ^ako je bilo tudi letos. V imenu krajevne skupnosti in krajevne organizacije RK so jih obiskali
3do Majer, Dragica Tratnik in Katica Petrin. Najstarejša krajanka je Marija Jelen iz Zavrha, ki bo
jI aprila dopolnila 99 let, po starosti pa ji sledijo Marija Ramšak iz Hramš, ki je v soboto
jpPolnila 95 let, leto mlajša je Antonija Naraks iz Galicije, po 91 let pa sta stari Frančiška Toman
p^rnovega in Marija Krušič iz Železnega, 90 let pa bo letos dopolnila tudi Frančiška Brinovec s
^^r^ovega.	T. TAVČAR
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Počastili
materinski dan
Ob materinskem dnevu so
bile številne prireditve, med
njimi tudi v Domu II. sloven-
skega tabora v Žalcu. Pripra-
vilo jo je tamkajšnje Kultur-
no umetniško društvo.
Po pestrem kulturnem pro-
gramu je predsednik Mestne
skupnosti Žalec Eran Sadnik
podelil zlato verižico Amaliji
Jančič iz Žalca, ki je rodila ,
deset otrok. Sklenili so, da
bodo ob tem prazniku vsako
leto obdarili eno od mater.
Prireditev so pripravili tudi
v osnovni šoli Braslovče, kjer
so dobrodošlico udeležen-
kani izkazali s šopki spomla-
danskih cvetlic. Program so
pripravili učenci OŠ, ki so s
pesmijo in besedo izrekli vse,
kar čutijo do svojih staršev, še
posebej pa do mam.
T. TAVČAR
Pomladni
pozdrav
Kulturno umetniško druš-
tvo Nova Cerkev združuje
štiri aktivne sekcije: moški
pevski zbor, pevski kvintet
Kristal, pihalno godbo in
dramsko skupino.
V soboto, 20. marca, so čla-
ni društva v sodelovanju z uči-
telji in učenci osnovne šole,
dekliško pevsko skupino Kar-
men ter pevskim duetom Bri-
gita in Jožica, pripravili prire-
ditev Pomladni pozdrav že-
nam, materam, dekletom. Na-
menjena je bila počastitvi dne-
va žena in materinskega praz-
nika. Zelo razveseljivo je bilo
videti nabito polno dvorano in
zadovoljne obraze obiskoval-
cev. Vsaka obiskovalka je bila
ob koncu deležna tudi skrom-
ne pozornosti - šopka cvetja.
J. ŽIBRET
Razborslce pasijonslce igre
Na Razborju pod Lisco so
po lanskoletni uspešni pred-
stavitvi pasijonskih iger te
letos ponovili.
V šestih predstavitvah je več
kot osemdeset igralcev s pri-
sotnimi obiskovalci podoživ-
Ijalo pot Kristusovega trplje-
nja do vstajenja. Sklepne
predstavitve se je na cvetno
nedeljo, v do zadnjega kotička
zasedeni razborski cerkvi,
udeležil tudi pokrovitelj Raz-
borskih pasijonskih iger mari-
borski škof dr. Franc Kramber-
ger. In kako so doživeli pasi-
jonske igre obiskovalci?
Dr. Branka Belovič: »Ne le
pri meni, videla sem, da so se
tudi pri ostalih prebujala naj-
globlja človeška občutja. Očit-
no globoka podoživljanja
igralcev so nas prisotne posta-
vila v dimenzijo resničnosti
Kristusovega in našega trplje-
nja in vstajenja. Ni besed...
Način izvedbe: od scene, ko-
stumov, glasbenih, svetlobnih
in dia efektov do igralcev je
odličen, nepozaben...«
Sanja Kološa: »Nisem vide-
la igralcev, ker je bilo vse
tako resnično in stvarno... To
je doživetje, ki ga ne poza-
biš...«
Tako kot je oče Romuald
postavil Škofjeloške pasi-
jonske igre v svoj čas in pro-
stor, tako so Razborčani
predstavili pot Kristusovega
trpljenja in vstajenja na na-
čin, ki je dojemljiv sedanje-
mu človeku. To pot je bilo
skupaj z njimi vredno podo-
živeti.	J. S.
Dorečeno financiranje
Mestna občina Velenje je s prostovoljnimi gasilskimi
društvi podpisala pogodbo o opravljanju javne lokalne
gasilske službe že pred dvema letoma, prejšnji teden pa so
podpisali še aneks, ki določa način financiranja prosto-
voljnih gasilskih društev za leto 1999.
Vsako društvo bo dobilo denar glede na kategorizacijo, število
opravljenih požarnih intervencij in ostala merila. PGD Velenje, ki
je v občini največje in najvišje kategorizirano, potrebuje za redno
delo brez naložb približno tri milijone tolarjev na leto. V Velenju
je sedem prostovoljnih gasilskih društev, ki združujejo blizu tisoč
gasilcev. Najnižje sta kategorizirani PGD Bevče in PGD Šentilj.
planinski
kotiček
Na Nanos
Planinsko društvo Grmada
organizira izlet na Nanos.
Odhod bo , 5. aprila, ob 6.
uri s parkirnega prostora Cin-
karne in ob 6.15 s parkirišča
Glazija.
Po osvojitvi vrha Nanosa bo-
do obiskali še Predjamski grad
in se v Celje vrnili okrog 19.
ure. Prijave sprejemajo na
Celjski koči, telefon 774-115,
ter v društveni pisarni na Vod-
nikovi 11 v Celju, ob torkih in
četrtkih popoldan, telefon 041
697-346.
Izleti planinskega
društva Zlatarne
Celje
Prvi izlet bo , 5. aprila, z
odhodom ob 7 uri z avtobu-
som z Glazije na spomladanski
pohod k Črnemu jezeru na Po-
horju. 18. aprila bodo odšli na
Goteniški Snežnik in od tam na
Krempo, Cerk in Firstov rep.
Odhod bo ob 6. uri s posebnim
avtobusom s parkirišča na Gla-
ziji.	M. MAROT
Dež okrnil čiščenje okolja
Kljub slabemu vremenu in
dežju se je v soboto zjutraj v
okviru letošnje akcije spom-
ladanskega čiščenja in ure-
janja okolja v Celju zbralo
126 ribičev, občanov in šo-
larjev. Skupne akcije pri-
pravljajo v Celju tri leta za-
pored, vreme pa je bilo orga-
nizatorjem doslej, žal, na-
klonjeno le enkrat.
Največ udeležencev akcije,
natančno polovica, se je zbra-
lo pri pregradi ob Šmartin-
skem jezeru, kjer je okolico
jezera pri Gradu čistilo še 20,
pri ribiški koči na polotoku
Brezova (na sliki) pa 13 ljudi.
Za okolico Šmartinskega jeze-
ra so poskušali poskrbeti zla-
sti ribiči in šolarji, oboji pa so
sklenili, da bodo v soboto pre-
kinjeno delo opravili še ta ali
pa prihodnji teden.
V mestu so se čiščenja oko-
lja in zlasti širše okolice svojih
šol že prejšnji teden temeljito
lotili osnovnošolci in srednje-
šolci. V soboto zjutraj pa se je
na zbirnem mestu pri Splavar-
ju v mestnem parku čiščenja
nameravalo lotiti še 30 obča-
nov. Po besedah Vinka An-
doljška kljub slabim izkuš-
njam z vremenom v Celju ter-
mina spomladanske akcije čiš-
čenja in urejanja okolja ne bo-
do spreminjali, saj bi prelaga-
nje akcije na kasnejši čas po-
menilo, da bi udeleženci akci-
je v okolje posegali takrat, ko
je vegetacija že bujna, v okoli-
ci Šmartinskega jezera pa bi
med gnezdenjem motili tudi
ptice. IS, Foto: F. BOGADI
Novice na mreži
Prejšajo sredo, ko se je za-
čel napad zveze NATO na
Jugoslavijo, je spletni del
ameriške televizijske mreže
CNN obiskalo 30 milijonov
deskarjev.
Ne boste vrejeli, toda CNN
Interactive (www.cnn.com),
kot se spletna stran imenuje,
je takšnih vrtoglavih obiskov
že vajen, čeprav je bil ta po
množičnosti šele drugi. Drugi,
se sprašujete? Drugi? Kaj pa
lahko še bolj pritegne deskarje
z vsega sveta? Enajstega sep-
tembra lansko leto je to stran
namreč obiskalo 34 milijonov
spletovljanov. Razlog? Tistega
dne so objavili Starrovo poro-
čilo z vsemi sočnimi podrob-
nostmi odnosa med predsed-
nikom Clintonom in priprav-
nico Levinskyjevo.
Navezava med Microsoftom
in televizijsko mrežo NBC,
MSNBC (www.msnbc.com) je
beležila podoben rezultat, če-
prav v veliko manjšem obse-
gu. V sredo jo je obiskalo malo
manj kot milijon in pol de-
skarjev, Starrovo poročilo pa
je lani v septembru pritegnilo
skoraj dva milijona obiskoval-
cev. Washingtonpost.com
(www.washingtonpost.com)
je imel v sredo le malo večji
odziv kot običajno in sicer bli-
zu tri milijone obiskov, med-
tem ko je spletni L.A. Times
(www.latimes.com) v sredo
zabežil 25-odstotni porast obi-
ska.
V tem trenutku vam je že
verjetno postalo jasno, da
takšno naštevanje dejstev ko-
majda sodi v našo rubriko.
Res je, navedel sem jih zaradi
tega, ker sem jih zasledil na
spletni strani NewsHub
(www.newshub.com), novi-
čarskem portalu, ki ponu
kopico naslovov z novicaii
iz vseh področij, vsega svei
in predvsem iz različnih \
rov. NewsHub je namreč ni
nehno spreminjajoči se se:
nam povezav, oziroma spie
no-časopisnih naslovov, ]
poleg že omenjenih servisi
črpa podatke iz vseh sveto
nih virov novic, ki v mei
mrežju trenutno kaj pomet
jo.
NewsHub obnavlja vsebii
vsakih 15 minut. Naslovi čli
kov so najprej razdeljeni'
tematikah, oziroma kanali
nato pa še po starosti, torej i
tem, kdaj so bile objavljed
Te kategorije se gibljejo v ra
makih po dve uri, tako da soi
novice z velikim N. Vsak a
slov je opremljen z virom i
časom nastanka, vsaka kati
gorija pa s številom novic,!
so prispele v zadnjih petna
stih minutah in skupnim šti
vilom novic v kategoriji. Prai
Eldorado za televizijske inr¡
dijske novinarje, bi lahkote
kU.
S klikom na naslov skoči®
naravnost na članek, ki gaf
objavila ta in ta medijska hi-^
ko pa smo že na njihovi stra«
si lahko pogledamo tudi še k)
drugega. Predvidevam, dafl
radi tega tudi ni spletnega n»
vičarskega medija, ki bi imi
kaj proti objavi v NewsHubt
Končno je to brezplačna re№
ma, povezava na doniat
stran, sam NewsHub pa je gf
tovo nepogrešljiv del v prilj^''
Ijenih naslovih vsakega ргз^^
ga deskarja.	^
NewsHub je spletna pr^®"'
kava tistega, za kar паш'
današnjih časih kar prevečl^«
zmanjka časa, mnogi pa zal^'
takega niti nimajo možnos"
preverjanje različnih virovi"
formacij. Sicer gre za sple^
aplikacijo, ki je orientira'''
predvsem na ameriški
kljub temu pa predstavlja ii-
meritev, v katero bi se mof^'
razvijati novičarstvo na sp
tu. Še zmeraj sem nani^^
mnenja, da bi se marsika)^
življenju razpletlo drugače-
bi ljudje informacije zajenijl
iz različnih virov. Hudo j^. ^
kadar za takšne metode ifi'"^
miranja ni kakšnega pos^^^,
ga zanimanja. Toda taK^
razglabljanja že ne sodijo
v to rubriko.	.i
Vasja Oc^.
vasja@eurocoi^'
Svet zavoda III. OŠ Celje
razpisuje delovno mesto
ravnatelja.
Prijavijo se lahko kandidati, ki ustrezajo pogojem določil 53. člena
Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Na
razpis se lahko prijavijo tudi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po
144. in 145. členu Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja
(Ur. list RS, številka 12/96). Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Začetek dela: 1.9.1999.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po
objavi tega razpisa na naslov:
Svet zavoda lil. OŠ Celje, Vodnikova 4, 3000 Celje s
pripisom »prijava za razpis ravnatelja«.
Kandidate bomo o izboru obvestili v zakonitem roku.
NASI KRAJI IN UUDJE
15
Mati, falco
preprosta beseda
Y prepolni dvorani kultiir-
ga doma minuli petek niso
"dele samo matere in žene,
gmljali so jih tudi možje.
nruŠtvo kmetic Slovenske
шЏе je z zanimivo in raz-
■ЏПО predstavo obeležilo
'¡aterinski dan.
pred prireditvijo so se obi-
.|(Qvalci zadržali še v predd-
Ф kulturnega doma, kjer so
jit, članice društva pogostile z
pgcivom, nato pa je sledil bo-
!¡t kulturni program. Najprej
■ç bila na vrsti modna revija
jj-ozi čas. Članice z njo nasto-
pajo že vrsto let po vsej Slove-
^j'i^ tokrat po so se prvič pred-
stavile domačemu občinstvu,
pokazale so oblačila, ki so se
josila na vasi in v mestu. V
ylogi manekenk in manekenov
50 se nastopajoči prav dobro
¡našli, pri predstavitvi delov-
nih oblačil so si pomagali celo
¡nekaterimi delovnimi orodji.
Nastopila je še folklorna
iupina, pa pevci iz Vitanja in
Ožbalta ob Dravi, trio Založ-
nik, posebej pa so navdušili
Širajharji, ki so glasbo izvab-
ljali iz kmečkiK orodij. Zbrane
vdvorani je dobro nasmejal še
Mihec, ki je prigode svoje ma-
me izpovedal prav za to pri-
ložnost.
Na prireditvi so predstavili
kar nekaj izjemnih in poseb-
nih mater in žena. Kot prva je
bila to Irena Jezovšek-Hudina,
ki izdeluje razne predmete iz
gline. Slavico Prah poznamo
kot ustvarjalko pesmi in črtic,
Slovenka Bošnjak je slikarka,
Danica Kokotec velikokrat po-
prime za kladivo in pomaga
možu pri kovanju, Marjetka
Beškovnik največkrat ročno
izdeluje tiste izdelke, ki si jih
zamislijo stranke, Leopoldina
Bruderman že vrsto let proda-
ja vstopnice v konjiškem kul-
turnem domu, Jožica Čakš se
ukvarja s kamnoseštvom, ven-
dar pa je na prireditvi ni bilo
zaradi bolezni. Ir) nenazadnje
je tu še psihiatrinja Cvijeta
Pahljina, letošnja nominiran-
ka za Slovenko leta.
Članice društva kmetic so se
odločile, da bodo denar, ki so
ga zbrale s vstopnino nameni-
le Varstveno delovnemu cen-
tru Slovenske Konjice z željo,
da jim bo še kdo sledil pri tem
plemenitem dejanju. Posebno
marmorno tablo je izklesala
Jožica Čakš.	K.Ž.
Snop sreče v sentil¡slci fari
Pred farno cerkvijo sv. Ilija
v Šentilju pri Velenju je 40-
metrski snop blagoslovil
tamkajšnji farni župnik Jože
Kužnik. Letošnji snop so iz-
delali člani športno-rekrea-
cijskega društva HOH, ki ga
vodi Jože Pečečnik iz Pod-
kožlja.
Že pred štirimi leti so se
fantje odločili, da bodo vsako
leto na cvetno nedeljo prinesli
k blagoslovu večji snop. Letos
so vanj spletli za 30 kilogra-
mov pomaranč, porabili veli-
ko leskovih šib in palic. Ob
koncu je tehtal 400 kilogra-
mov. Po blagoslovu so ga po-
nesli po fari, si pri vsaki kmeti-
ji malo odpočili in snop za
nekaj kilogramov in metrov
zmanjšali, pri vsaki hiši pa
pustili blagoslov sreče družini
in dobri letini.
LOJZE OJSTERŠEK
Bolero za Karitas
v velenjskem kulturnem domu je bila ob materinskem dnevu 10. jubilejna dobrodelna
Prireditev Bolero, na kateri so celotni izkupiček namenili v korist Karitas iz Velenja.
Odmevni Bolero je letos prispeval kar 782 tisoč tolarjev.
Na prireditvi, ki jo je vodil Jože Galič, so brezplačno nastopili Tomaž Domicelj, Sanja Mlinar,
Цапа Dremelj, Hajdi, Alberto Gregorič, kvartet Pesnica in drugi. Občinstvo sta v duetu zelo
"^vdušila Franc in Tina Kompare, oče in hči iz Mengša. Odlomke iz svojih pesniških del je brala
Mila Kačič. Med pokrovitelji prireditve, ki jo že vrsto let organizira Marjan Marinšek iz
^^lenjskega kulturnega centra, so bila številna podjetja iz Šaleške doline. Dobra dela lepšajo
Цепје in zbližujejo ljudi, je bila vodilna misel letošnjega Bolera. K.L., Foto: JOŽE MIKLAVC
Rimsico zlato za
zdravljenje z balonom
Na zemljišču v Vojniku,
kjer naj bi zgradili nov Cen-
ter za ostarele občane (grad-
njo so preložili za nekaj let),
so raziskovalci iz oddelka za
geologijo Filozofske fakultete
v Ljubljani minuli teden za-
ključili z raziskavami in ob
ostankih rimske nekropole
odkrili veliko posodo zlatni-
kov iz rimskega obdobja.
Kot je povedal župan Občine
Vojnik Beno Podergajs, so
med zadnjo sejo vojniškega
občinskega sveta odločili, da
bodo odkrite zlatnike podarili
Balonarskemu društvu Vojnik.
Člani le-tega bodo v sodelova-
nju z vodstvom vojniške Psi-
hiatrične bolnišnice na veli-
kem travniku ob kmalu odpr-
tem novem prizidku te bolni-
šnice, zgradili novo pristajališ-
če za balone, s katerim bodo
od pomladi prihodnjega leta
brezplačno vozili bolnike in
njihove obiskovalce. Direktor
vojniške bolnišnice dr. Danijel
Lajlar nam je razložil, da po-
staja letenje z baloni ena naj-
bolj uspešnih terapij za zdrav-
ljenje duševnih bolnikov, ki je
v nekaterih (doslej poskusnih)
klinikah v ZDA in bližnji Italiji
v zadnjih letih že pokazala
izredno dobre rezultate.
Prvi bolniki bodo z baloni
poleteli v začetku marca pri-
hodnje leto. Če se bo ta obhka
terapije pokazala kot uspešna
tudi v Vojniku, bodo počasi
začeli opuščati uporabo pomir-
jeval in drugih zdravil, zdrav-
ljenje pa bodo usmerili na tera-
pijo z letenjem in tečaji medi-
tacije za bolnike in zdravniško
osebje. Tovrstna oblika zdrav-
ljenja je tako uspešna, da naj bi
večina pacientov ozdravela v
nekaj mesecih, kar bo seveda
bistveno izpraznilo tudi doslej
prepolne postelje v vojniški
bolnišnici. Tako bodo, predvi-
devajo v vodstvu te ustanove,
novo zgrajen prizidek bolni-
šnice že v letu 2003 lahko
preuredili za potrebe Centra za
ostarele občane, ki bodo tako
slednjič vendarle dobili svoj
prostor tudi v Vojniku. LK
Makedonci med nami
v Celjskem domu je bil v soboto, 27. marca, redni občni zbor
Makedonskega kulturnega društva Vatroslav Oblak iz Celja, ki v
svojih vrstah združuje 40 članov, Makedoncev in njihovih družin-
skih članov, ki že dolga leta živijo v Celju in njegovi okolici.
Med prednostne naloge člani društva uvrščajo dopolnilni
pouk makedonščine za otroke in pa seveda številne prireditve,
ki združujejo in ohranjajo nacionalno identiteto Makedoncev
pri nas.	ŽIVKO BEŠKOVNIK
16
100 KMEČKIH ŽENSK NA MORJE
Morje je odplavilo skrbi
Na 27. izletu 100 kme^h žensk je bilo polno dobre volje - Mnoge kmečke ženske živijo v težkih razmerah - Življenje je trdo, a kljub vsemu lepo
Tudi v petek zjutraj so priž-
gali luči v 100 kmečkih doma-
čijah na Celjskem navsezgo-
daj. Toda to jutro je bilo dru-
gačno. Zgarane kmečke gos-
podinje so odšle na naš izlet
100 kmečkih žensk na morje,
sedemindvajseti po vrsti.
Pribhžno petina izžrebank je
bila na morju ter v Postojnski
jami prvič v življenju, nekatere
v visoki starosti. Tudi Dragica
Tomplak, ki živi na pragu Celja
ter Laškega, je morala prej skr-
beti za tri majhne otroke. Na 14
hektarjih hribovite zemlje v Ri-
fengozdu jnorajo s-taščo, mo-
žem in njenimi tremi šolarji
polovico trave pokositi na ro-
ke. Pred nekaj leti je med grab-
ljenjem nesrečno padla daleč v
dolino, zato čuti med hojo re-
sne posledice.
»Dohodek na takšni zemlji je
še posebno slab,« se prepričajo
v Rifengozdu vedno znova. Ali
naj na pragu dveh pomembnih
mest raste grmovje? Rešitev bi
bila v turistični kmetiji, vendar
denarja za začetek ni. »Sicer pa
občina Laško na nas z roba
pozablja, Celje pa ni pristojno.«
Presenetljivo je, v kakšnih tež-
kih pogojih živijo nekateri ljud-
je z roba velikega mesta. Pove-
dala je, da njen starejši sin pe-
šači v celjsko srednjo tehniško
šolo uro in pol navzdol, njena
mlajša šolarja pa na Polule po
eno uro. Nazaj v hrib potrebu-
jejo še več časa. Njeno upanje
so otroci. »Če ne bodo za ljudi v
Rifengozdu boljši pogoji, bodo
naši otroci odšli.«
Mlada mama
sedmih otrok
Ko sta dva avtobusa za dva
dni odpeljala s celjske avtobu-
sne postaje, so kmečke ženske
skušale pozabiti vsakdanje skr-
bi, napore.
Spremljevalna ekipa je želela
poskrbeti za stotnijo po naj-
boljših močeh. Na izletu nas je
sedemnajstič spremljala .medi-
cinska sestra Betka Novokmet,
vendar smo v enem od avtobu-
sov izvedeli, da je z nami celo
ginekolog. Pa ni bilo res, tako
se je predstavil humorist Jože
Križnik z Vranskega, eden od
obeh muzikantov (skupaj z
Jankom Mogujem), ki sta nas
marsikdaj nasmejala do solz.
Najprej smo se ustavili na
manjši pogostitvi 100 kmečkih
žensk, ki jo je pripravilo gostiš-
če Štorman v Šempetru, nato
pred Postojnsko jamo. Kmeč-
ke ženske so se veselile, da so
imele srečo pri žrebu. Na pri-
mer Hermina Povalej iz Svete-
ga Štefana pri Šmarju, ki je
pošiljala kupone 17 let, nato je
obupala, letos pa so jo razvese-
lili njeni domači ter žreb. Veliko
sreče je imela Jožica Vidic iz
okolice Laškega, ki je nalepila
kupone vsega dvakrat.
Med čudovitimi stalagmiti in
stalaktiti Postojnske jame smo
prisluhnili .koncertu vokalne
skupine Trs iz Nove Cerkve, ki
jo vodi Tone Sentočnik. Možje
so ponosni, ker so dvakrat реИ
celo olimpioniku Leonu Štuklju,
vendar je petje 100 kmečkim
ženskam izjemno doživetje.
Njihovo ubrano petje je bilo
všeč tudi mladostni mami Mar-
jetki Leben iz Zelč pri Vojniku,
ki ima rada pet lastnih otrok ter
dva rejenca, za katera pravi, da
čuti, kot da bi bila čisto njena.
Ko smo se pogovarjali o križih
in težavah kmečkega stanu, je
menila, da je kmetica v družbi
zapostavljena, kar se je posebej
izkazalo v njeni službi, po četr-
tem porodu. Izhaja z manjše
kmetije, poročila se je na večjo,
kjer živi in dela dve desetletji.
»Kmečke žene smo brez
dopusta. Niti zboleti ne sme-
mo,« je izrazila Lebnova tisto,
kar čuti vsa stotnija. »Doma
se ukvarjamo z mlečno proi-
zvodnjo. Od nas zahtevajo
vse naj-naj, plačilo pa ni v
skladu s tako visokimi zahte-
vami.« Opaža, da tudi z dedo-
vanjem kmetij ni, kot bi lahko
bilo. Starejši jih prepuščajo
mlajšim prepozno, po drugi
strani se spet pojavlja razko-
sanost zemlje. Njena najsta-
rejša hči je stara 20 let ter bo
študirala, najmlajši otrok 7
let. Meni, da morajo starši
otroke navdušiti za kmetova-
nje z lepimi zgledi, ne s silje-
njem. Celo njena rejenca iz
mesta imata veliko veselja do
kmečkega dela.
s trdno in dobro
voljo
v Portorožu smo se name-
stili v hotelu Lucija, kjer so nas
direktor Boris Butinar ter ho-
telsko osebje sprejeli s šopki
ter pogostitvijo. Mesto rož si to
ime zasluži že v zgodnjem
spomladanskem času, so ugo-
tavljale ljubiteljice cvetja.
Čeprav smo oba dneva po-
skušali povsem pozabiti na
skrbi, ki tarejo ljudi kmečkega
stanu, smo se v pogovorih
vedno znova vračali k njim.
Tudi v pogovoru z Marijo Vo-
dopivec iz Ostrožnega pri Po-
nikvi. Ta mama štirih otrok je
pri 77. letih zelo čila, kljub te-
mu, da je desetletja garala na
11 hektarjih zemlje. »Voljo mo-
raš imeti. Če je ni, potem ni
nič. In trden moraš biti,« se je
prepričala vedno znova. »Na
kmetiji je veliko lepih trenut-
kov. Pa tudi visoki stfoški, na
primer, ko zboli živina.«. Vča-
sih so si pri delu morali poma-
gati z živino, danes s stroji.
»Otroci mi ne morejo verjeti,
kako je bilo v starih časih.«
Mihaela Knez iz Sela nad
Laškim, ki je mlada 25 let, je
zaradi dveh majhnih otrok ter
12 hektarjev zemlje pustila služ-
bo ter se povsem posvetila do-,
mu. Zjutraj vstajajo ob pol petih,
pol ure pozneje je" s taščo in
tastom v hlevu, od koder se
vračajo po osmi uri. S 24 krava-
mi molznicami je seveda veliko
skrbi. Vsak dan pripravi kosilo,
v poletnih mesecih čez dan veli-
ko dela na zemlji, zvečer spç,
dolgo v hlevu. Odraščala je^
kmetiji, kjer je bilo delo še te|
»Doma mi veliko pomeni sW
Mislim, da bi je bilo povsod vw
če bi ljudje znali bolj potrpetjl
Izlet so omogočili inp^
li Gorenje d. d. Velenje, Agrj
na Žalec, Droga Portorož, ç
stišča Štorman, Kemopl^
Šentjur, Semenarna Ljublj
na, KZ Celje in Laško, Vj
narstvo Celje, Caffé tropic Za
lee, Avtotehnika Celje, Centei
Celje, Alpeks Celje, Savinjsl^
trgovska družba Žalec ter pej
Karli Zidanšek iz Loč.
Med udeleženkami 27 izleta
100 kmečkih žensk je bilo vel
ko sloge^ nastala so nova рф
teljstva. Tudi zvečer, ko smo ^
zbrali na bogati večerji ta
osrednji prireditvi v restavracif
Taverna. Na prireditvi, ki jo f
povezoval novinar radia Celjt
Tone Vrabl, smo' prisluhnili vo
kalni skupini Trs, triu Vikija M
ča ter ansamblu Cvet iz Radei,
Tone Vrabl je sporočil, dasti
najstarejši udeleženki izleta 84
letna Marija Tovornik iz Vodi(
pri Dobju ter Marija Tržanij
Paridola pri Slivnici, ki bo slavi
la 84. rojstni dan novembra
najmlajši udeleženki sta bili 25
letna Mihaela Knez iz Sela m
Laškim ter Sabina Perčič i;
Zabukovja nad Sevnico, ki jf
pred dnevi praznovala 26.
rojstni dan. Po 9 otrok sta rodi
Terezija Kos iz Studene pri Žal-
cu ter Amalija Horjak iz Sen;
truperta nad Laškim. Posebne
slovesno je bilo opolnoči, koj^
100 kmečkih žensk s petjem ii|
torto voščilo rojstni dan Marij
Brenk iz Jakoba pri Šentjurja
ki je dan pred tem godovala.
Sicer pa smo med izletom î
pomočjo sponzorjev obdarit
vse udeleženke, ki so prejel«
po dve vrečki s^raktičnimi da
rili. Med lepimi spominki Ш
izlet je gotovo sto prisrčnit
šopkov, ki bodo udeleženk
dolgo spominjali na lepa doži'
vetja (zanje jih je izdelala Elic^
Santi iz celjskega Pečovnika).
Kmalu so zaplesale skori
vse udeleženke in to v pričaki^
vanju napovedanega obiska;
portoroške policijske postajf^
Za kaj gre, smo se radovedn|
vpraševali. Kmalu se je v ро^
cijski uniformi pojavil omenja,
ni muzikant in humorist Kri|:
nik (z obvezno policijsko
čalko), ki je prebral takšno
dijsko poročilo OKC, da je P";
šotne nasmejalo do solz.
poročanjem je omenil, da raí
skuje dve grozilni pismi, ki
bi jih prejelo naše uredništvoi
prvem je grozil mož, ker
mu ženo odpeljali na izlet'I
drugem naveličani mož, ki^
je zbal, da se bo njegova sit''^
žena vrnila.
Najstarejše, najmlajše, matere devetih otrok...
Izžrebanke 27. izleta 100 kmečkih žensk na morje. Po ogledu stalagmitov in stalaktitov smo naredili pred jamo skupinski
posnetek.
100 KMEČKIH ŽENSK NA MORJE
17
0 najstarejši slovenski ladji. Nekaj časa nas je vozila Amalija Horjak, mama devetih
otrok, ki ima šestnajst vnukov.
Med nastopajočimi sta 100 kmečkih žensk razveseljevala vokalna skupina TYs iz Nove
Cerkve ter trio Vikija Ašiča.
Prav tako sta nas presenetila
jvinjski čarodej Jani Jošovc in
ijçgova Sabina. Čarodej je pri-
ji s takoimenovanim bab j im
ilinom, pomlajevalno napra-
ki je betežno starko spre-
lenila v brhko mladenko. Pra-
ji so, da sprejema naročila
seti tistih, ki se želijo vrniti z
Jeta takšne, da jih doma ne
odo spoznali. Zanimivo pe-
sta zapela tudi Milka Voh
: Maribora ter muzikant Jan-
iMogu. Veselju ni bilo ne
»ca ne kraja. Tudi takrat, ko
DO ugibali, kakšne oblike bo
rta, ki jo bo pripeljal glavni
Èar Ljubo, naših krajev list.
la Laubič iz Luterja pri Po-
ni je uganila, da bo pripeljal
dki avtobus. Ko je upihnila
(6e, je za nagrado prejela
a litra primorskega vina.
Dva Cvelova
Naslednje jutro smo si ogle-
ii Piran. Nežika Borine iz
fcje je povedala, da je po
lefonu izvedela, da na Štajer-
sem dežuje. Kmečke ženske
'ves čas mislile na svoje naj-
ožje. Borinčeva, ki izhaja iz
ftal pri Rogatcu, se veseli mo-
>in štirih otrok ter se je po-
»m posvetila kmetiji. Doma
F poleg živinoreje in mlekars-
P vsa leta veliko posvečajo
Ničereji, pri čemer opaža, da
Njihovo delo ovrednoteno
N slabše, še posebej na po-
f^ju prašičereje.
! î^jeni otroci, ki so pridni za
'^ko delo, se zanimajo za vse
4oče: od padalstva, kolesar-
Nä. rokometa, nogometa in
do pletenja ter šivanja.
Pri vsem skupaj pa se z mo-
žem vprašujeta, ali bosta na
kmetiji sploh imela naslednika.
Treba je tudi povedati, da je
Nežika Borine zelo razgledana
ženska, dejavna v različnih
društvih. Z družino rada odha-
ja na izlete na vse mogoče kon-
ce, bili so celo na Triglavu.
V soboto je bila skupaj z osta-
limi udeleženkami v Tartinije-
vem mestu, kjer je bil v čudovi-
tem okolju stolnice koncert celj-
ske vokalne skupine Cvet (pod
vodstvom Vide Bukovac). Sku-
pino sestavljajo pojoče medicin-
ske sestre. Navdušene udele-
ženke izleta so sprejele prijazno
povabilo ter na koncu zapele
skupaj z njimi. Izkazalo se je, da
so med kmečkimi ženskami
mnoge odlične pevke, ki prepe-
vajo v zborih.
V spremljevalni ekipi so bi-
li medicinska sestra Betka No-
vokmet, Izletnikova voznika
Anton Stiplovšek in Boris
Kroflič, zunanja sodelavca
Milan Petrovič in Vlado Koc-
man, iz NT&RC pa Tone
Vrabl, Mitja Umnik, Vojko
Grabar, Bojan Pišek, Gregor
Katič in Brane Jeranko.
Po koncertu nas je presenetil
dež, vendar smo se kljub temu
odpravili na ladjo. To je na
najstarejše slovensko plovilo,
ki se bliža stotemu rojstnemu
dnevu. Ime lepo obnovljene
ladje Laho, ki je kratica angleš-
ke besede »last hope« (zadnje
upanje) ni bilo ohrabrujoče,
kljub temu pa smo med vožnjo
proti Izoli ter nazaj proti Porto-
rožu lahko zaplesali. Poveljnik
lepo obnovljene (37 metrov
dolge ladje), štajerski Primorec
Gvido Potočnik, je povabil h
krmilu Amalijo Horjak iz okoli-
ce Laškega, ki nas je varno
vozila po valovih slovenskega
morja. Horjakova je mati deve-
tih otrok ter stara mama šest-
najstih vnukov. Povedala nam
je, da je doslej vozila le traktor.
Ure so minevale prehitro in
po kosilu v portoroškem hote-
lu Lucija smo morali domov.
Udeleženke izleta 100 kmečkih
žensk so povedale, da je bilo
lepo, nepozabno. Tudi Ivanka
Žlof iz Dobrine pri Loki pri
Žusmu, ki se je pošalila, da jo
doma pričakujejo dve kravi, tri
čunke, kure, zajci ter en priden
mož. »Življenje je trdo, a kljub
vsemu lepo,« je zaključila Jože-
fa Pohole iz Železnega pri Žal-
cu.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
S Celjskega sta prišla dva glasbena Cvetova. Na koncertu vokalne skupine Cvet, v piranski
stolnici, so nam prepevale pojoče medicinske sestre. Na koncu je 100 kmečkih žensk zapelo
skupaj z njimi.
Ц	---------
jo 7 ^^gradno igro je Ana Laubič uganila, da je torta, ki so
° 105 pripravili v portoroški Taverni, v obliki avtobusa.
Srečanje kmečkih žensk v Dobrini
Turistično društvo Dobrina
pripravlja z NT&RC 1. sreča-
nje kmečkih žensk, ki so so-
delovale na kateremkoli od
dosedanjih sedemindvajsetih
izletov »100 kmečkih žensk
na morje«. Srečahje bo v ne-
deljo, 16. maja, od 15. ure
dalje na prireditvenem pro-
storu v Dobrini. Prireditev bo
v vsakem vremenu, saj imajo
organizatorji šotor za več kot
tisoč ljudi.
Na zanimivo srečanje pa ni-
so vabljene samo udeleženke
vseh dosedanjih izletov na
morje (2700 udeleženk), am-
pak tudi njihovi svojci in prija-
telji, vabljene pa so tudi tiste, ki
na izletu še niso bile.
Pripravljen bo bogat kultur-
no zabavni program, osrednji
gost bo odlični ansambel Cvet
iz Radeč, ki je igral tudi na
letošnjem izletu v Luciji pri Por-
torožu.
V štirih aprilskih številkah
Novega tednika bomo objavili
kupone od 1 do 4. Te kupone je
treba shraniti in nalepiti na po-
sebno kartico. Kdaj in kje boste
te kupone oddali, bomo pravo-
časno sporočili, že zdaj pa lah-
ko povemo, da bodo vsi s ku-
poni imeli prednosti pri naku-
pu dobrot in pri žrebanju za tri
imenitne nagrade.
Prijavnina za udeleženko in
vsakega člana je po 1300 tolar-
jev. Prijavnino pošljite s polož-
nico na naslov:'Turistično druš-
tvo Dobrina, Dobrina 7, 3223
Loka pri Žusmu s pripisom
»Srečanje 100 kmečkih žensk«.
Podrobne informacije do-
bite po telefonu: 063/797-
103, kontaktna oseba Danica
Recko, predsednica Turistič-
nega društva Dobrina.
Za 1300 tolarjev bodo udele-
ženke dobile dobro malico
(spominsko skodelico boste
lahko odnesli domov), stekle-
ničko zdravilne dobrinske vo-
de, prospekt Dobrine, kozarec
vina in še nekaj drugih dobrot.
Popoldne, vse do večera, se
bodo predstavljale razne kul-
turno zabavne skupine, fol-
klorne skupine, pevci, humori-
sti, organizirane bodo družab-
ne igre in poskrbljeno bo za
otroke. Posebna nagrada čaka
skupino, ki bo najštevifneje za-
stopala enega izmed 27 izletov.
Posebno dobrodošle bodo
udeleženke prvih izletov!
Predhodna prijavnina je po-
trebna' zaradi pravočasne za-
gotovitve vsega, kar želijo or-
ganizatorji podariti obiskoval-
kam in obiskovalcem.
Srečanje vseh dosedanjih
udeleženk izleta 100 kmečkih
žensk na morje naj bi postalo
tradicionalno. Obudili bi spo-
mine na lepe izlete in poznans-
tva, ki so bila stkana na njih.
Povabili bomo tudi tiste, ki so
pomagali organizirati našo ak-
cijo. Lepo bi bilo, če bi se po
posameznih krajih zbrale sku-
pine in skupaj prišle na sreča-
nje!
TV
18
NASI KRAJI IN UUDJE
Jeleni ob Savinji?
V celjski mestni park poskusno naselili 10-glavo jelenjo credo - »Z vzdrževanjem bo
manj dela in stroškov,« se veselijo odgovorni
Potem, ko je še pred sla-
bim mesecem direktor Ko-
munalne direkcije Mestne
občine Celje Ivan Pfeifer ob-
ljubljal, da bo mestni park
urejen najkasneje do maja,
je zdaj bolj kot ne jasno, da
se parku dolgoročno pišejo
slabi časi, če še zadnji po-
skus z naselitvijo jelenje čre-
de na levi in desni breg Savi-
nje ne bo uspel. Na rezultate
bo treba počakati le nekaj
tednov.
Zaradi proračunske luknje,
ki ji odgovorni v občini še niso
dokončno izmerili globine, so
padli v vodo načrti, da bi
mestne parkovne površine do
pomladi temeljito sanirali po
lanski poplavi. Čeprav so ob-
novitvena dela v Celju zastavi-
li sila skromno - sanirali naj bi
travno rušo, preA^ovili klopce
in ostale parkovne objekte ter
namestili nekaj dodatnih
smetnjakov - zdaj vendarle
ugotavljajo, da stroškov iz ob-
činske blagajne ne morejo po-
kriti.
Zato so bili odgovorni v Ce-
lju toliko bolj veseli, ker je
župan Bojan Šrot za ureditev
parka, sicer kot izhod v sili, a
vendarle, ponudil alternativ-
no varianto. Pred dobrimi šti-
rinajstimi dnevi, ko je na po-
vabilo strokovnjakov Phare
obiskal Irsko, je širom večno
zelene dežele, kjer sicer pred-
njačijo ovčje črede, srečeval
tudi ogromno jelenov. Gostite-
lji so mu povedali, da so jelene
v sodelovanju z Evropsko uni-
jo začeli naseljevati predlani,
pospešena vzreja jelenov pa je
del Pharovih projektov, s kate-
rimi želijo med drugim tudi
zagotoviti večje količine jele-
njega mesa, ki je po vseh dose-
danjih ugotovitvah izredno
zdravo.
Ker so jeleni tudi sicer miro-
ljubne in prijazne živali, ki se
hitro navadijo ljudi, se je Šrot
zavzel, da bi celjski mestni
park spremenili v mini jelenjo
farmo, vse prihodke od prireje
jelenjega mesa, pa bi v mestu
ob Savinji namensko vlagali v
siceršnje urejanje parka, ki bi
seveda ostal odprt tudi za lju-
di. Poskusno so 10 jelenov v
celjski mestni park pripeljali
že ta konec tedna, večjo čredo
pa je pričakovati v kratkem.
Treba je zapisati, da bi vsi
stroški košnje s tem odpadli,
več denarja kot zdaj pa bi
odgovorni imeli za vzdrževa-
nje klope, postavitev smet-
njakov in obnovitev javne
razsvetljave. Odgovorni pred-
videvajo, da bi verjetno med
pomladjo in jesenjo odpadla
tudi redna dežurstva varnost-
nikov, saj se mladostniki naj-
verjetneje ne bi zbirali in ve-
seljačili med rogatimi štiri-
nožci. Z naselitvijo jelenov,
do njihovega prihoda je po-
trebno območje mestnega
parka ob levem in desnem
bregu Savinje v celoti ograditi
z dovolj visoko ograjo in po-
staviti napajališča in krmišča,
pa bi odpadla še ena skrb
oziroma strošek, ki kot Da-
moklejev meč visi nad občin-
sko blagajno: ureditev otroš-
kega igrišča, ki zdaj brez igral
in plezal sameva na obrobju
parka, saj bi imeli malčki do-
volj veselja z občudovanjem
prijaznih jelenov.
LK, Foto: GK
V celjski mestni park, na desni breg Savinje, so konec tedna v sodelovanju z lastnikom ene od
jelenjih farm s Celjskega poskusno že naselili 10-glavo jelenjo čredo. Po prvih odzivih
Celjanov, navdušeni so zlasti najmlajši, so rogati štirinožci v mestu ob Savinji dobrodošli.
Pisanice v ^
Vojniicu
v ponedeljek je bila vpL
ninski sobi v Vojniku ojJ
ritev razstave belokranjsk
pisanic, ki jih je izdelal^
mačin Jože Žlaus.
Razstavo si lahko ogle(k
do ponedeljka, 5. aprila, ш
deveto in dvanajsto uro ter^
soboto tudi med petnajsto k
osemnajsto uro ророШ
Na dan otvoritve je bilo рУ
nice mogoče tudi kupiti!
bo zanimanje za razstavo!
liko, pa jo bodo za nekaj I
podaljšali.	. Ц
Ostanimo
prijatelji
Na Osnovni šoli Frankolo
je bilo v nedeljo popoldne (
mo, tradicionalno srečanje (
tanimo prijatelji, ki ga pripis
Ija Prosvetno društvo Anti
Bezenšek iz Frankolovega.
V prvem delu so nastopili j
sambli iz občine Vojnik in go
je, ki na prireditvi sodelujejo
vsa leta. Prireditev sta popestr
humorista strašna Jožeta, po\
zovanje pa brezhibno izvei
Marija Sodin-Tihle. V triurne
programu so obiskovalci laü
spoznali tudi lepote občine Ч
nik in kraja Frankolovo. Na ko
cu so kot gostje nastopili Vitf
polk in valčkov, ki so dvora:
dobesedno spravili na noge.
Kvalitetno ozvočena dvoi
na, brezhibna organizacija, (
dovito vzdušje in dober obi
potrjujejo, da se lahko prire
tev primerja s podobnimi v S
veniji. RAFAEL GREGGI
izjemno bogata kopališka ponudba
v Zdravilišču Laško so mi-
nuli torek spet tehnično
prevzeli naslednjo etapo te-
meljite obnove in preuredi-
tve. To pot gre za kompletno
kopališko ponudbo, ki je po
23 letih doživela celovito
prenovo.
Prenovljena je kopališka re-
cepcija, garderobe s sanitarija-
mi, terapevtski bazen, v kate-
rem je nova školjka in nameš-
čene masažne šobe, nameš-
čen je nov masažni bazen in
namesto nekdanje sončne te-
* rase je urejenih 20 masažnih
ležišč s talnimi gejziri.
Za najmlajše so uredili ba-
zenček z vodnim ježkom ter
posebej uredili Kneippov hla-
dilni bazen z rečnim prodov-
cem za masažo stopal, razširi-
li obbazenski prostor proti Sa-
vinji ter dodali galerijo za son-
čenje s prelepim pogledom
proti, parku in seveda, v po-
sebni bleščavi bodo stare in
nove goste sprejeli v velikem
notranjem bazenu, ki je prek
vodnega kanala povezan tudi
z zunanjim. Poudariti je treba,
da so celoten kompleks nad-
gradili za eno etažo, kjer so
novi prostori fizioterapije.
Vsi bazeni so napolnjeni s
termalno vodo temperature 33
stopinj Celzija, zunanji bazen
bo mogoče dodatno ogrevati,
odprt pa bo v vseh letnih ča-
sih.
Poslej velja tudi nov delov-
ni čas:
Za goste hotela od 7.00 do
9.30, za zunanje goste pa od
9.30 do 20.00, ob nedeljah pa
za vse od 7.00 do 22.00. Notra-
nji veliki bazen bo
za zunanje goste
odprt od 9.30 do
22.00.
V prihodnje bo-
do v Zdravilišču
Laško za posebne
priložnosti pripra-
vili tudi nočno ko-
panje, o čemer pa
več podrobnosti v
prihodnji številki
NT. Tema prihod-
njega sestavka bo
Center zdravja in
lepote.
Zdravilišče Laško vabi svoje zveste in nove goste, da se
seznanijo z njihovo bogato kopališko ponudbo.
SPORT
19
Kako naprej?
pppolfinalnem polomu se v taboru ŽKK Ingrada sprašujejo o smiselnosti obstoja - Vprašljiv tudi novi pokrovitelj
Vigrad - Ravnikar se poslavlja? - Je Grobelnikova res tako pomembna?
^ jterska sestava Ilirijank je celjskim
jrkaricam že drugič v zadnjih treh sezo-
'u pošteno zagodla in jim zaprla pot v
' play-offa. Edini dqmaèi spodrsljaj - a
^еп - ј^ prišel prav v trenutku, ko so
jftovali naskok na Ježico, podpis pogod-
^ novim pokroviteljem in se pripravljali
jglitev v dvorano Gimnazije Center, kjer
Ijtudi bi opravili vse slovesnosti.
¡¡azočaranje je tolikšno, da domala nihče od
^jlnih ne zmore povedati dveh stavkov
»tresočega naglasa«. Poleg nedopustne-
poraza je vzrokov, da se je klub, ki (za
¡jjj) še domuje v ŠC Celje, odel v črnino, še
iilio: Celjanke imajo - za naše razmere -
ipQln profesionalni pogon in poimensko
brez sramu konkurirajo Ježičankam,
ijjnja sezona je pogoltnila 300 nemških
»čakov, evropski načrti so se izjalovili že
toj na začetku, zalet z novim pokroviteljem
likrati z obstojem kluba zdaj vprašljiv...
Fenomen Ilirije
Druga ljubljanska ekipa ima kar 6-krat
ifljži proračun od celjskega. Štublerjeva in
drekarjeva sta edini izkušenejši igralki,
tostale so stare med 17 in 20 let. Košarkari-
so amaterke, dobivajo le hranarino, štipen-
e in/ali potne stroške, a nikoli več kot 300
à. V prvenstvu niso bile
ove kako prepričljive. Nji-
V skrajni domet je bilo
(aiunavanje s Škofjeločan-
Biin Mariborčankami. Ce-
ike so z njimi lahko »po-
tale« vse do polfinala. In če
pišemo, da je bil za poraz
drugi tekmi v Ljubljani
» slab dan, za odločilni
jpad v Laškem ni bilo več
lavičil. Tudi brez operirane
:e Grobelnik bi se Ravnikar-
ja četa morala zlahka pre-
ti do želenega in pričakova-
la finala. Tako pa so lliri-
»ke edinega izrazitega celj-
Џ aduta Olivero Vasic do-
®zapirale, na trenutke tudi
tremi košarkaricami naen-
3t. Odrezanega centra sta
Ц uspešno zamenjali se-
'iVodopivec, ki sta dobro
"izvali, a ju je trener v kritič-
^ trenutkih poklical na
fP. Nasprotno pa je na tek-
'Ztnalo osebnimi in veliko
^rešenimi« napakami pu-
^Obrovnikovo igrati s štiri-
|Prekrški. Nizek izid ni po-
•''■ca dobre obrambe tem-
^ katastrofalnega napada
ali če hočete - pomanjkanja
agresivnosti. Prav veliko ni
pripomogla niti vrnitev Potoč-
nikove, ki si je po nekaj mese-
cih izven košarkarskih igrišč
spet zaželela poskakovanja
pod obroči.
Je Vigrad še v
igri?
»Poraz je glede na vložke
zame tragičen. Je posledica
slabega dela v tej sezoni. Zašli
smo v krizo igre in rezultata,«
pravi sekretar kluba Franci
Ramšak, ki je napovedal so-
delovanje tudi v pripravi eki-
pe za prihodnjo sezono, če bo
do tega seveda sploh ^prišlo.
»Dogovori s sponzorjem so
bili pogojeni tudi z rezultati.
Morda bomo lahko kaj . rešili
na skupščini kluba, katero
smo že nekajkrat prestavili.«
Ramšak ni želel izdati imena
pokrovitelja, po katerem naj
bi se klub v prihodnje imeno-
val, označil pa ga je kot ugled-
no celjsko podjetje z medna-
rodnim predznakom. Njego-
vo Ingrad gostinstvo se iz celj-
ske ženske košarke ne bo
povsem umaknilo, zagotovo
pa bo zmanjšalo vložek. Po-
tencialni novi pokrovitelj Vi-
grad je izrazil veliko priprav-
ljenost za sodelovanje, zato
računajo, da bodo dogovor
vendarle sklenili, ni pa znan
predvideni znesek njegovih
»košarkarskih sredstev«. Ge-
neralni pokrovitelji običajno
pokrijejo približno polovico
potreb kluba.
Kje iskati
zamenjave?
čeprav ne gre prehitro za-
ključevati, pa je najbrž že na
dlani, da bo Sergej Ravnikarji
je medtem podal strokovno
analizo sezone, sklenil celjski
odsek svoje trenerske poti.
Zagotovo s tem težav ne bodo
odpravili, saj z odstavitvijo pr-
vega moža stroke še zdaleč ni
izničen problem, ker bo potre-
bo poiskati primerno zame-
njavo, česar se zaveda tudi
športni direktor in vodja mar-
ketinga v klubu Matej Polut-
nik: »Ne vem, kje naj še išče-
mo primernega strokovnjaka,
ki bi dobro delal tudi z mladi-
mi. Med celjskimi bi po mo-
jem mnenju lahko izbrali le
trenerja KK Celje Marka Trobi-
ša, medtem ko je Kemoplasto-
vec Igor Pučko premalo agre-
siven, na Rudija Jeriča pa ne
računamo.« Se vodstvo torej
ozira za skrajno napadalnim
konceptom? Komu zaupati
nehvaležno nalogo in kar viso-
ko nagrado (Ravnikarjeva pla-
ča je 2700 mark in približno
tisoč mark potnih stroškov)?
Spremembe bo dočakal tudi
igralski kader. Kot napovedu-
jejo, bodo poleg Vasičeve, ki je
že podaljšala dogovor, skušali
zadržati še Jero Grobelnik, če
bo le hotela še igrati za ta
- denar, branilki Obrovnikova in
Juršetova pa bosta morali pri-
stati na manjši znesek, če želi-
ta ostati v celjskem dresu.
»Razhajanja v vodstvu so se
odražala v igri, saj igralke
zmorejo več. To so dokazale
na tekmah, kjer smo igrali os-
labljeni in zato neobremenje-
ni. Ko je potrebno poprijeti, pa
pozabijo na košarkarske vrli-
ne. Tako smo v tej sezoni izgu-
bili prav vse pomembne tek-
me, čeprav bi tudi v odsotnosti
Grobelnikove morali zmago-
vati«, razlaga Polutnik, ki je
krizo ekipe opazil po srečanju
z Mariborom, s katerim bi se
zdaj morali pomeriti za 3. me-
sto, a je KZS mali finale odpo-
vedala.
Mladih pa ni.
v obdobjih krize se klubi
ponavadi ozirajo po mladih
močeh, vendar takrat pogo-
sto opazijo, da teh domala ni.
Bodisi so bili v divjanju za
rezultatom zapostavljeni ozi-
roma se je zdela njihova nav-
zočnost manj pomembna ali
nepotrebna. »Ko sem prišel v
klub, smo si za cilj zadali tudi
vzgojo podmladka, za kar je
bil zadolžen trener prve eki-
pe, ki pa tega ni počel. Na
žalost tudi v upravi tega prob-
lema nihče ni omenjal, kar je
nedopustno. Igralke nam
uhajajo na študij, kar si v sko--
raj povsem profesionalni eki-
pi in upravi ne bi smeli dovoli-
ti,« je zaključil nekdanji pred-
sednik Vinko Debelak.
PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Mladinska reprezentantka Julija Perlič je za-
radi poškodbe kolena izgubila skoraj vso
sezono. Celjska branilka je kolegicam prisko-
čila na pomoč šele ob koncu prvenstva.
Nov rekord Razlagove
Clanica Miroteksa Andreja Razlag je na prijateljskem
poboju Slovenije in Avstrije postavila nov mladinski
fžavfti rekord, ki zdaj znaša 493 kegljev.
jj'zid je hkrati rekord tega dunajskega kegljišča, ki ga je
^^^zlagova dosegla prvi tekmovalni dan, nato pa ji je uspelo
še 439 kegljev, kar je bil najboljši dosežek drugega
Í' Slovenska izbrana vrsta je bila boljša v obeh dvobojih
p 61:3459 in 3367:3252), zanjo pa sta nastopili še Celjanki
Koštomaj (406, 430) in Maja Ratajc (429, 434). JK
Bambino 99 Olimpi ji
iMejski klub Celje je pripravil vsakoletni turnir hokej-
Ij^i^alčkov »Bambino 99 Celje«, na katerem je sodelovalo
2 ^i^ačih in hrvaških moštev.
na turnirju so si priigrali hokejisti Olimpije, ki so v finalu
odpravili jeseniški Acroni. Celjani, ki so zaigrali z imenom
,jj^oviteija Prevolnika, so s prvo ekipo v polfinalni skupini po
цр nad Bledom B in Mladostjo B osvojili 4. mesto, drugo
Ц pa je brez zmage končalo na šestem. Celjskega hokejista
¿^gfajenška so izbrali za najobetavnejšega na turnirju.
L ■ finale: Olimpija-Acroni Jesenice 6:5. Polfinale: Acroni
^'ce-Mladost 5:0, Ohmpija A-Olimpija B 3:1.	JK
Hokejski klub Celje
prirejo v soboto, 3. 4.
1999 ob 18. uri
prijateljsko tekmo
med clonskimo
ekipomo Slovenije in
Italije.
Vse ljubitelje hokejo in
športa nasploh
vabimo, do si po
dolgem cosu v Celju
ogledajo kvalitetno
hokejsko tekmo!
Prisrčno vabljeni!
Bosta Goljovič in Lisica v Treh lilijah dobila novo družbo?
KK PIL z enakim moštvom?
Ekipa Pivovarne Laško bo tudi v prihodnji sezoni, ko jih čaka
nastopanje v Evropski košarkarski ligi (Sloveniji so priborili
več točk kot Union Olimpija), na moč podobna letošnji.
V podpis so pogodbe za prihodnje leto dobili Dragšič, Kune,
Dončič in Bečirovič. Razen slednjega, ki ga močno mika prestop
k moštvu iz Tivolija, naj bi se po predvidevanjih vodstva kluba
vsi strinjali z določili pogodb, ki se od prejšnjih razlikujejo le po
(večjih) zneskih. Od vidnejših igralcev imata veljavni pogodbi za
prihodnje leto še Lisica in Hafnar, medtem ko se je Goljovič že
prej zavezal k dolgoročnemu sodelovanju. Ni še znano, kje in
kdaj bodo pivovarjih iskali že lani napovedani okrepitvi na
položajih organizatorja in centra.	PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIČ
Komu državni dres?
Na širšem seznamu kadetske košarkarske reprezentance,
ki bo našo državo julija zastopala na EP, je 7 igralcev iz
klubov celjskega območja.
Priložnost za zeleni dres je selektor Lojze Milosavljevič
skupaj s pomočnikoma Alešem Bremcem in Zoranom Romi-
hom med 17 izbranci namenil Domnu Ambrožu, Matjažu
Kosu (rezerva), Aljažu Fantinattu, Jaki Pirihu (vsi Pivovarna
Laško), Juretu Pavšarju, Gregorju Arčanu (oba Savinjski Hop-
si) in Andreju Mačku (Kemoplast). Kadeti bodo od jutri do
torka sodelovali na turnirju v Franciji, žreb skupin evropskega
prvenstva (Celje, Laško in Polzela) pa bo 29. aprila - izjemoma
v laškem Kulturnem centru.	PRIMOŽ ŠKERL
Spet kazni
Tik pred koncem drugega
dela nadigravanja v košarkar-
skih ligah sta si zaradi vsemo-
gočih nepravilnosti največji
kazni prislužila Banex in Sa-
vinjski Hopsi.
Konjičanom je KZS v uvod-
nem krogu II. dela naložila kar
114 tisočakov kazni, poleg tega
pa trenerja Franca Perkiča kaz-
novala še s prepovedjo vode-
nja ekipe na eni tekmi, kar je
medtem že odslužil. Krovna
košarkarska organizacija Ba-
nexu najbolj zameri žaljenje
udeležencev tekme z Zagor-
jem, metanje kovancev in vži-
galnikov na igrišče ter slabo
delo redarske službe, ki gledal-
cev ni uspela zadržati na tribu-
nah. V istem rangu bodo Šent-
jurčani zvezi odšteli 22 tisoča-
kov in se zamislili nad obnaša-
njem Sušina in Lapornika. 98
tisoč tolarjev bo zapustilo klub-
sko blagajno na Polzeli, ki sé že
tako otepa finančnih težav.
Vidnejši grehi polzelskih navi-
jačev na tekmi z Unionom
Olimpijo so zmerjanje (tretjič)
in pljuvanje sodnikov na poti v
garderobe, očitno pa imajo Sa-
vinjski Hopsi tudi probleme s
pošiljanjem statistike po mo-
demu - za odmerjeno kazen
(40 tisoč) bi si lahko privoščili
skoraj 3 tovrstne naprave.
PRIMOŽ ŠKERL
20
ŠPORT
Favorita na Icoieniii
Zaradi počitka prvoliga-
šev so se ljubitelji nogometa
pri nas minuli konec tedna
morali zadovoljiti z manj
kakovostnimi predstavami.
V ospredju so bili drugoli-
gaški obračuni, v katerih sta
oba predstavnika s Celjske-
ga gostila vodilni moštvi.
Esotech Šmartno je nada-
ljevalo v slogu prvih dveh sre-
čanj v spomladanskem delu. V
18. krogu je v Šmartno ob Paki
prispel Feroterm Pohorje, na-
juspešnejša drugoligaška eki-
pa, ki se je podobno kot Dra-
vograd pred desetimi dnevi
opekel prav z »vijoličastimi«.
Mujanovič je dvakrat zadel,
gostje so izid sicer znižali, a je
bilo to vse, kar jim je še uspe-
lo. Pri Esotechu so s štartom
izjemno zadovoljni. »Čeprav
še imamo nekaj rezerv v igri,
smo osvojili kar 7 od 9 mož-
nih točk. Kljub napornemu
razporedu nam gre zelo do-
bro, zato sem optimist in me-
nim, da se po prvenstveni les-
tvici lahko povzpnemo na
tretje mesto,« pravi Drago Ko-
stanj šek, trener Šmarčanov, ki
imajo kopico težav s poškod-
bami, vseeno pa delujejo zelo
suvereno in kompaktno. Se-
daj je jasno, da imajo eno
najboljših zasedb v ligi, slab
začetek jesenskega dela pod
taktirko Tonija Tomažiča pa
jim je onemogočil enakopra-
ven boj za sam vrh. V nedeljo
jih čaka še ena pomembna
preizkušnja. »Po Dravogradu
in Ferotermu Pohorju se bo-
mo pomerili še s tretjeuvršče-
nim Taborom iz Sežane. Lepo
bi bilo, če bi uvod v pomlad
končali neporaženi. Sežanci
so neposredni konkurent v bo-
ju za 3. mesto, zato bi bila
točka velikanski uspeh,« meni
Kostanjšek.
Dravograd, ki so mu »vijoli-
časti« v 17. krogu odščipnili
točko kar na Koroškem, je
minulo nedeljo prišel na noge
Šentjurju. Kljub finančni kri-
zi varovanci Draga Grbavca
delujejo zelo samozavestno.
Dravograd je bil večji del tek-
me boljši, toda domačini so
srečno povedli, potem pa je
sodnik Edo Kerčmar v 95. mi-
nuti nerazumljivo dosodil
najstrožjo kazen za goste, Šri-
bar je bil ob strelu Čavnika
nemočen, in dve točki sta
splavali pb vodi. »Tudi ena ni
neuspeh, prav nasprotno, toda
saj veste, kakšni so občutki ko
vodiš do zadnjega trenutka na
srečanju. Upam, da nam sreča
ne bo več tako nesramno obr-
nila hrbta,« je po tekmi - ne
preveč razočaran - pripovedo-
val Drago Grbavac. Šentjurski
trener pa že razmišlja o nada-
ljevanju, kajti v 19. krogu bo
moštvo spet na hudih preiz-
kušnjah: »Gostovanje pri Fe-
rotermu Pohorju bo zaradi
njegovega poraza še težje kot
bi bilo sicer. Nikakor se ne
bomo predali, kljub ogrom-
nim težavam. Bolezni, poš-
kodbe in kartoni so nas dodo-
bra zdesetkali, tako da nismo
cel teden izpeljali normalnega
treninga. Če se stanje danes in
jutri stabilizira, se lahko iz
Ruš vrnemo neporaženi, si-
cer...«
■■■■■■■ TOMAŽ LUKAČ
Steiciar se bo raztreščil
Najbolj črnoglede napove-
di o razpadu NK Steklar se
uresničujejo. Do popolnega
poloma ločujejo ta rogaški
klub s 54-letno tradicijo le še
trije dnevi.
Po skupščini, o kateri smo že
pisali, se razen pričetka trenin-
gov članskega moštva pod vods-
tvom trenerja Koražije in prve
tekme spomladanskega dela z
Odredom ni zgodilo ničesar.
Ker niso poravnali obveznosti
do MNZ Celje, na tekmo v
Šmarje pri Jelšah sploh ni bilo
sodnikov in Steklar je s 3:0
izgubil za zeleno mizo. V istem
vikendu sta doma ostali tudi
ekipi mladincev in kadetov, ki
bi morali gostovati na Prager-
skem. Minimalna možnost, da
bi se izognili razpadu, sicer še
obstaja, če bi NK Steklar v tem
tednu poravnal dolgove (za
mladince in kadete cca 300 ti-
soč, za člane 125 tisoč tolarjev),
vendar so možnosti za takšen
scenarij skoraj nične. Na Šport-
ni zvezi v Rogaški Slatini se ni
zglasil še nihče (zveza naj bi
bila plačnik), od obljub pred-
sednika Rebeka, da bo priskr-
bel denar za člansko moštvo,
pa prav tako ni nič. Agonija se
bo tako nadaljevala do urad-
nega konca, toda nogomet je
umrl že veliko prej.
JANEZ TERBOVC
Med teniško elito
Boštjan Doberšek, je po-
stal edini Celjan in eden red-
kih Slovencev, ki so pridobi-
li pomembno trenersko li-
cenco v svetu tenisa. Letos se
je udeležil seminarja organi-
zacije USPTR, ki izdaja li-
cence, s katerimi se teniški
strokovnjak postavljajo kot
»vrhunski«, certifikat pa je
priznan po vsem~ svetu.
Seveda je podobna pridobi-
tev naziva pomemben dejav-
nik v karieri teniškega trener-
ja, zanimiva pa je pot do sa-
mega seminarja in pridobitev
naziva »Profesionalni trener«.
»Enotedenski seminar poteka
v Hilton Headu, samem centru
organizacije USPTR. Seveda
to ne pomeni, da v sedmih
dneh osvojiš vso teniško zna-
nje. Na predavanja in delavni-
ce moraš priti 100-odstotno
pripravljen, tako teoretično
kot praktično. V tekmoval-
nem tenisu sem skoraj dvajset
let, kajti že leta 1985 sem
nastopal v pionirski in kasneje
mladinski ligi, osvajal sem dr-
žavne naslove, kasneje pa sem
uspešno nastopal za Prerov, s
katerim sem se iz prve češke
prebil v njihovo najmočnejšo
- Extra ligo. V vseh teh letih
sem si nabral ogromno izku-
šenj, ki so mi pri pridobitvi
najbolj cenjene trenerske li-
cence pomagale,« pripovedu-
je Boštjan Doberšek.
Po vrnitvi v domovino se
pripravlja na naslednje podvi-
ge. Z izobraževanjem je dodo-
bra spoznal delo vrhunskih
teniških strokovnjakov, pri-
dobljeno znanje žeh posredo-
vati igralcem, mnogi ljubitelji
tenisa pa opažajo le strokov-
njake najboljših teniških
igralk in igralcev. »No, do dela
z vrhunskimi asi se ne pride
čez noč, pa tudi moje ambici-
je so zaenkrat povezane s sku-
pinami. Želim si delati v do-
mačem okolju, kjer tenis stag-
nira, predvsem zaradi že ome-
njenega problema: preveč po-
zornosti je namenjene delu s
posameznikom. Potrebno je
delati z množico igralcev, iz
katere pride peščica vrhun-
skih. Drugi velik problem pri
dojemanju tenisa pri nas pa je,
da preveč ljudi meni, da sta za
opazne dosežke pomembna le
lopar in žoga. Več bo potrebno
delati na psihični pripravi in
še nekaterih podrobnostih, ki
so izjemno pomembne, vča-
sih celo ključne.«
Certifikat ameriške organi-
zacije ni le kos papirja, kot
poudarja Boštjan Doberšek,
gre za odpiranje novih obzo-
rij, spoznavanje kopice po-
membnežev v belem športu,
ter izhodišče za bleščečo tre-
nersko pot. »Licenca je dejan-
sko potrdilo, da nekaj znaš in
veljaš. Nezanemarljiv je po-
datek, da se je seminarja ude-
ležilo tisoč trenerjev iz 40
držav, med katerimi sva bila
skupaj z Boštjanom Mulejem
edina Slovenca. Ob vsem zna-
nju sva navezala mnoge nove
stike in poznanstva, od prve-
ga moža USPTR Dennisa Van
der Meera, do šefa za Evropo
Luciana Bottija in še nekate-
rih. V sodelovanju z njimi se
bom še izpopolnjeval in zna-
nje, jasno, prenesel na na-
slednje rodove, ki bi slej ko
prej morali dvigniti raven
slovenskega tenisa,« razmiš-
lja Boštjan Doberšek.
TOMAŽ LUKAČ
nakratko
Celje: Dan^s so na sporedu
prve polfinalne tekme ŠKL.
Pari - OŠ: Pod goro Slov. Ko-
njice-Pivka. Dijakinje: I.
Gimn. Celje-II. Gimn. Mari-
bor. Dijaki: L Gimn. Celje-
Gimn. Bežigrad, SKSM Mari-
bor-ŠC Celje.
Slovenske Konjice: OŠ Li-
tija je zmagovalec letošnjega
Pionirskega košarkarskega fe-
stivala, potem ko je v finalu s
74:57 odpravila OŠ Miran Jarc
iz Ljubljane. Ta je bila v polfi-
nalu boljša od domače OŠ Pod
goro, ki je po zmagi nad OŠ
Grm Novo mesto z 61:54 na
koncu zasedla 3. mesto.
Ortisei: Na mladinskem
ISO turnirju v umetnostnem
drsanju so sodelovali trije naj-
boljši slovenski predstavniki.
Celjanka Anja Bratec je bila
med 19 tekmovalkami po
kratkem programu osma, na
koncu pa enajsta, kar je naj-
vidnejša uvrstitev slovenskih
drsalcev.
Boštjan Mulej, Dennis Van der Meer in Boštjan Doberšek.
panorama
__ nogomet
XSNL
18. krog: Šentjur-Dravo-
grad 1:1 (0:0) Vahen 87/avto-
gol. Esotech Šmartno-Fero-
term Pohorje 2:1 (1:0) Muja-
novič 30, 59. Vrstni red: Dra-
vograd in Feroterm Pohorje
39, Tabor sežana 35, Esotech
Šmartno 30, Aluminij in Za-
gorje 29, Drava in Goriške
opekarne 27, Šentjur 25, Že-
lezničar in Elan 23, Nafta 18,
Slovan Slavija 16, Jadran Še-
pič in Factor 13, Rudar (T) 5.
3.SNLsever
15. krog: Gerečja vas-Mons
Claudius 0:2. Kungota-Dravi-
nja 0:0. Kovinar (MB)-TIM
Laško 2:0. Usnjar-Pobrežje
3:1. Unior-Hajdina 1:1. Vrstni
red: Montavar Rogoza 38, Pa-
loma Šega 30, Usnjar 25, Star-
še 24, Dravinja 22, Hajdina in
Pobrežje 20, Unior in TIM
Laško 19, MM Brunšvik 16,
Kovinar (MB) in Möns Clau-
dius 15, Gerečja vas 13, Kun-
gota 10.
MNZ
9. krog: Odred-Kovinar (Š)
2:2. Brežice-Vransko 3:0.
Vrstni red: Krško 18, Kovinar
(Š) 16, Vransko 11, Steklar 8,
Brežice 7, Odred 6, Šmarje 3.
Pri jafel¡ski tekmi
Šentjur-Publikum 1:5 (0:3).
Publikum-Spartak Telekom
0:0.
kosai^a
UgaKdinsIca
П. del, 8. krog: ZM Lumar
MB-Savinjski Hopsi 81:91
(39:48) Jagodnik 31, Stevič
23, Kobale in Trifunovič 14,
Udrih 7, Nikitovič 2. Loka
kava-Pivovarna Laško 72:95
(37:44) Goljovič 25, Bečiro-
vič 15, Lisica 11, Jurak, Drag-
šič, TiUnger in Čop 7, Kune 6,
Hafnar in Dončič 4, Kazafero-
vič 2. Vrstni red: Union Olim-
pija 58, Pivovarna Laško 56,
Krka 52, Savinjski Hopsi 49,
ZM Lumar MB 42, Loka kava
40.
1.BSKL
II. del, 3. krog: Rogla Atras-
Zagorje 68:77 (44:37) Zinrajh
25, Herman 13, Benič 10, Rav-
nikar 9, Pučnik 6, Temnik 3,
Šrot 2. Kemoplast-Banex
80:91 (39:48) Urbanija 22,
Jovanovič 14, Sušin 13, Rov-
šnik 11, Škornik in Lapornik
5,	Josipovič in Kočar 4, Košak
2 za Kemoplast, Sivka 20, Ri-
tonja 19, Ravnihar 16, Lušenc
14, Keblič in Novak 7, Jesenek
3, Marinšek in Makovec 2,
Strnad-1 za Banex. 4. krog:
Kemoplast-Rogla Atras 69:74
(33:37) Sušin 18, Urbanija 14,
Rovšnik 11, Kočar 10, Košak
6,	Škornik 4, Jovanovič 3,
Lapornik 1 za Kemoplast,
Temnik 22, Herman 14, Rav-
nikar 12, Zinrajh 10, Pučnik
8, Benič 6, Sedminek 2 za
Roglo Atrasa. Zagorje-Banex
81:89 (46:44) Sivka 26, Rito-
nja in Novak 21, Keblič 10,
Ravnihar 9, Lušenc 2. Vrstni
red: Zagorje 46, Rogla Atras
44, Banex 42, Kemoplast 38.
2^KLocl1.<lo4.iiiesta
5. krog: Yurij Plava Laguna-
Celje 90:70. Vrstni red: Beži-
grad 9, Yurij Plava Laguna 8,
Koper mladi 7, Celje 6.
1.SKL(Ž)
Polfinale, 3. tekma-1
Celje-ADD Ilirija
(21:19) Vasič 13, Jurše
dopivec in A. Vodo¿
Pertinač 5, Obrovnik,
in Veble 2.
rokomeT^
1JVDRL
19. krog: Slovan-Cei,
vovarna Laško 21:37 L
Stefanovič 8, PungarJ
Manaskov 7, Prazniki
Tomšič, Škrbič in Šerb^.
Šafarič in Marčen i, ^
nje-Termo 33:28 Qj,
Rozman 7, Bedekovičij
me 5, Plaskan in Sovi|
Kavaš in Cvetko 3, Kliii
henko in Tamše 1. Rg^
Prule 67 22:28 (13:14)$
7, Bon 4, Cvijič, Privšfi
Žvižej 3, Ivančič in Pla^j
20. krog: Celje Pivovj
Laško-Izola 36:16 (i
Pungartnik 9, Manaskoi
Stefanovič 7, Škrbič 5, j
rič, Vugrinec in Šerb«
Marčen in Tomšič 1. Ац
Radeče 23:18 (13:7) Ša«
Žvižej in Cvijič 3, Ivan
Bon in Privšek 2, Martii
I.	Prevent-Gorenje 2(
(13:10) Bedekovič 5, K;
4, Sovič 3, Plaskan, To
Rozman in Cvetko 2, Gj
lovski in Khimtchenko
Vrstni red: Celje Pivovi
Laško (-1) 36, Prevent
Trebnje in Gorenje 28, i
67 25, AFP Dobova (-1)
Termo 18, Radeče 17, Sk
II,	Izola 9, Andor 8, K
3.
1.DRL(Ž)
15. krog: Vegrad-Bf
22:17 (12:9) Topič 5, Juki
Nojinovič 4, Stevanovii
Raukovič in Ibralič 2, Ki
in Dešman 1. 16. krog: Jul
Gramiz Kočevje î
(15:11) Vydrina 13, Rani
Derčar 4, Zidar in Uranta
Strmšek in Jager 1. Burja
grad 22:27 (10:15) Krajni
Ibralič 5, Raukovič in Noj
vič 4, Jukič in Dešman 3,
vanovič 2, Topič 1. Vrstni
Krim Electa NR 32, R
Olimpija 28, Juteks 26, M
gro Piran in Vegrad 15,
miz Kočevje, Jelovica in'
Daewoo Izola 13, Brani
Burja 0.
........................................ : , Í0
odboma .
2.D0L
22. krog: Hoteli Sim"
Zaliv-SIP Šempeter
(15:11, 15:5, 11:15, 1-
Končni vrstni red: ^
Triglav 40, Granit 36, ^
Brezovica 34, SIP ŠemP'
in IGM Hoče 26, Ко^;
Kočevje 22, Termo
20, GLŠ Črnuče 18, №
Simonov Zaliv 16, ^
mer 10, VC Portorož
zenica 8.
2JK)L(i| ^
22. krog: Zgornja
ska-B&L Utrip ŠempetJ
(16:14, 15:11, 15:11)-
Šoštanj-Ruše 3:0 (15:6-
15:7). Končni vrstm.
Bell Rogoza 44, Asics
36, Frupi ŠOU K2 Spot'
Zgornja Savinjska, !
Branik (-1) in BenediJ,
B&L Utrip Šempeter 20''
kan 18, Kajuh Šoštanj 'J
miplas Koper II 16,
Partizan Prevalje 4.
SPORT
21
Utapljanje v sivem povprečju
, -
^néan je redni del odboj-
prvenstva v 2. ligi.
^"^'l^yalifikantov iz celjske-
^^območja ni, je čas za
nine ocene pravkar mi-
"t sezone, v kateri je ne-
^očna odbojkarska re-
Цј tokrat imela 4 predstav-
ite.	..........................
0&L':
fem se bo v prihodnji sezo-
pridružila še ekipa Šošta-
jTopolšice - letos edini pr-
IgaJki predstavnik s Celj-
ki odslej nima več klu-
! na najvišjem domačem
[^ovalnem nivoju,
jjabi se že v naslednji sezo-
I lahko povzpeli odbojkarji
Ijipeterskega SIP, ki so letos
esegli prvotne načrte in pri-
llili še novo dvorano. »Želeli
5. mesto, končali pa na
ftem. Za višje cilje potrebu-
no še dva dobra napadalca,
ki ju že pospešeno iščemo.
Letos je zelo napredoval De-
jan Udrih,« ocenjuje trener pr-
ve ekipe Uroš Dvornik.
V ženski konkurenci velja
najprej omeniti, da sta Zgor-
nja Savinjska in Kajuh Šoštanj
edini ekipi, ki ju vodita trener-
ki. Veteranke iz Mozirja so z
uvrstitvijo (glej Panoramo) v
prvi sezoni po vrnitvi lahko
zadovoljne, kar bolj velja za
spomladanski del, ko bi z ma-
lo sreče lahko presenetile fa-
vorita Bell Rogozo (zanjo igra
članica nekdanjih celjskih pr-
vakinj Biljana Šikman) in Fru-
pi. »Jeseni smo se pogovarja-
li, ali sploh nadaljevati z de-
lom, s čemer se soočamo še
zdaj. Prvenstvo smo igrale
okrnjene, saj je bilo malo te-
kem, ko smo nastopile z več
kot 6 igralkami,« razlaga tre-
nerka Vida Skok, ki je svoje
varovanke na treningu lahko
zbrala le dvakrat tedensko.
Lanski prvoligaš B&L Utrip
Šempeter je po besedah tre-
nerja Dragana Bojinoviča
lahko zadovoljen, da je sploh
ostal v ligi, kajti le štirikrat je
uspel zaigrati s popolno eki-
po. Problemi se v Šempetru iz
leta v leto ponavljajo. Na štu-
dij v Ljubljano odhajata Ana
Bojinovič in Ana Mlakar, za
katere se že zanimajo ljub-
ljanski klubi Tabor, Frupi in
Šentvid, zato jima bodo sku-
paj z Andrejo Vodeb, Katari-
no Skaza in Petro Ambrož
skušah zagotoviti zadostno
število treningov - če jih bodo
v klubu sploh lahko obdržali.
»S kadetsko ekipo smo v bis-
tvu odigrali ves zadnji del se-
zone. Moramo razvijati mlaj-
še selekcije, ki že zdaj nasto-
pajo v A ligi, saj smo obsojeni
na nenehno pomlajevanje,« je
potožil trener ene najmlajših
ekip v tekmovanju. Šoštanj-
čanke so se po zaslugi zad-
njeuvrščenih Prevalj, ki so
premagale Kemiplas IL, v
zadnjem hipu izognile kvalifi-
kacijam. »Sprva smo načrto-
vali več. Ko smo izgubili polo-
vico prve ekipe - Breda Golt-
nik je po sporu z upravo pre-
nehala trenirati. Taja Mihaljev
je odšla v Tabor, Jelena Ste-
vančevič pa je imela hudo
prometno nesrečo - smo za-
menjave iskali pri mlajših, kar
se je po mojem mnenju do-
bro obneslo. Cena tega pa je
veliko tesnih porazov v pom-
ladanskem delu,« ocenjuje
šoštanjska strateginja Nataša
Stevančevič, ki je še dodala
mnenje predsedstva kluba,
po katerem ekipa dolgoročno
ne bo naskakovala prvoligaš-
ke konkurence.
PRIMOŽ ŠKERL
- - Foto: GREGOR KATIČ
Dirigent šempeterskih odbojkarjev Uroš Dvornik se z vods-
tvom in svojimi varovanci že ozira po prvoligaški konkuren-
ci.
Banfro se vrača
jO-letni levičar Tettey
miro je sklenil sporazum s
Ijskim rokometnim gigan-
Ш - za sedaj le v obliki
dloga pogodbe.
Desni zunanji napadalec je
iiakratni Aero Celje dve se-
ni nastopal na prelomu
mdesetih let. V Celje je
Sel iz domačega Slovenj
ädca, kamor bi se v prihod-
sezoni moral vrniti, a sta
Prevent in Celje Pivovarna
ko sporazumela drugače
ompenzacija?). Pot ga je
Ito zanesla v Šabac k ugaša-
ti superiorni Metaloplastiki,
tudi je tedanji celjski trener
me Tisel) temu močno nas-
otoval. Kasneje je odšel v
ico in v prestolnici blestel
^Amiciti, bil v tem obdobju
iiii slovenski reprezentant
fejje nastopal za mlajše YU
lekcije), trenutno pa tem-
ati rokometaš še nosi
fs nemškega Grosswall-
äflta, s katerim je nekaj kro-
^ pred koncem prvenstva
'5. mestu z 11 točkami zao-
"änka za vodilnim Flensbur-
И- Banfro naj bi v Celju
'stal dve sezoni.
PRIMOŽ ŠKERL
Tettey Banfro na ligaški tek-
mi novembra 1986, ko je še
nosil celjski dres. Enajstica je
že dolgo rezervirana za Ro-
mana Pungartnika. Katera
številka bo pripadla Slovenj-
gradčanu?
Suslencv
komisip LP
Predsednika Upravnega
odbora RK Celje Pivovarna
Laško Andreja Šušteriča so
imenovali v komisijo za
pripravo novega tekmoval-
nega sistema Lige prvakov.
V komisiji EHF je 12 pred-
stavnikov, med njimi Rocca
(predsednik španske lige
Asobal), Classer (sekretar
EHF) in Wiederer (generalni
sekretar EHF). Komisija bo
prvi sestanek imela 24. apri-
la na Dunaju, kasneje pa
najbrž tudi v Laškem ali Ce-
lju.
Svetovna rokometna or-
ganizacija pa je s pomočjo
glasovnic iz . vsega sveta
medtem izbrala naj roko-
metaša leta. Naslov sta si
prislužila Norvežanka Trine
^Haltvik in Nemec Daniel
Stephan. Dragan Škrbić je
zbral 86 glasov in končal na
10. mestu (2. Stafan Lov-
gren, 6. Sergej Pogorelov, 9.
Patrik Čavar).	PŠ
Osire
kvalifikacije
Mladinska rokometna re-
prezentanca je po zaključku
priprav v Kozini danes od-
potovala v Francijo, kjer jo
že jutri čaka prvo srečanje v
kvalifikacijah za nastop na
SP v Qatarju.
Selektor Tone Tiselj stavi na
borbenost svojih izbrancev,
potrebno pa bo tudi nekaj sre-
če, saj gre za izenačeno skupi-
no, le prvouvrščena reprezen-
tanca pa se uvrsti na prvens-
tvo. Do prve tekme bodo sku-
šali povsem usposobiti še ved-
no poškodovanega Aleša Pajo-
viča. Naši se bodo v petek (15)
pomerili z Romunijo, dan ka-
sneje (17) s Francijo, v nedeljo
(15) pa še z Litvo. Ekipo sestav-
ljajo pretežno igralci iz Celja,
Velenja in Radeč: Slamnik, Pa-
jovič. Marčen, Praznik (vsi Ce-
lje Pivovarna Laško), Žvižej,
Šantl, Lesjak, Kozomara, Ivan-
čič (vsi Radeče), Gavrilovski in
Kavaš (oba Gorenje).
PRIMOŽ ŠKERL
Zaenkrat samo dvorana
Na občnem zboru so se v
petek zbrali mozirski šport-
niki, ki so za predsednika
imenovali Roberta Kleme-
naka.
V Športnem društvu Mozir-
je so med najbolj aktivnimi
lokostrelci in sekcije malega
nogometa, odbojke ter košar-
ke, vnaprej pa nameravajo
več pozornosti posvetiti delu
z mladimi. Prihodnje leto bo-
do Mozirjani praznovali 125-
letnico ustanovitve društva
Savinjski sokol, ki je bilo dru-
go sokolsko društvo v Slove-
niji. Sicer pa med mozirskimi
športniki ostaja velika neure-
sničena želja, gradnja večna-
menskega športnega objekta.
Večina potrebnega zemljišča
je odkupljenega, projekti so
prjpravljeni, največji problem
pa je seveda pri denarju. Po
predračunih naj bi objekt ve-
ljal 300 milijonov tolarjev, mi-
nistrstvo za šolstvo in šport
naj bi primaknilo tretjino po-
trebnega denarja, zato ostaja
še vprašanje, kako bodo
zbrali preostala potrebna
sredstva.
Tudi zaradi tega so se v ŠD
Mozirje odločili, da bodo le-
tos prenovili dvorano TVD
Partizan. Poskrbeli bodo za
streho, popravili centralno
kurjavo in zamenjali parket.
Knjižni lastnik dvorane je
Športna unija Ljubljana, za
obnovo pa je športna funda-
cija že lani namenila 2 milijo-
na tolarjev. Po predračunih bi
za obnovo potrebovali več
kot 6 milijonov tolarjev, zato
mozirski športniki računajo
še na sredstva športne zveze
in občinskega proračuna.
US
športni
sobota, 3.4.
Nogomet
l.SNL, 21. krog-Celje: Pub-
likum-Potrošnik, Domžale:
BST Domžale-Rudar (V) (obe
ob 16).
2.SNL, 19. krog - Sežana:
Tabor Sežana-Esotech Šmart-
no, Ruše: Feroterm Pohorje-
Šentjur (obe ob 16).
3.SNL sever, 16. krog - Ro-
gatec: Möns Claudius-Unior,
Hajdina: Hajdina-Usnjar, Laš-
ko: TIM Laško-Kungota, Slo-
venske Konjice: Dravinja-Ge-
rečja vas (vse ob 16).
MNZ, 10. krog - Vransko:
Vransko-Odred, Štore: Kovi-
nar (Š)-Šmarje.
Košarka
Liga Kolinska, II. del, 9.
krog - Laško; Pivovarna Laš-
ko-Krka (18), Polzela: Savinj-
ski Hopsi-Loka kava (19,30).
l.B SKL, II. del, 6. krog -
Zagorje: Zagorje-Rogla Atras,
Slovenske Konjice: Banex-
Kemoplast (obe ob 19).
2.SKL, od 1. do 4. mesta, 6.
krog - Celje: Celje-Koper mla-
di.
Prašnikar, Koren in Beve
pri Publikumu
Vodstvo Publikuma je na kolegiju potrdilo Bojana Bevca
in Zlatka Korena kot asistenta trenerju članske ekipe,
katero za sedaj še vodi Makedonec Nikola Ilievski.
Kmalu ga bo nadomestil trener državnega prvaka Maribora
Teatanica Bojan Prašnikar, ki je s svojim položajem vse manj
zadovoljen, s celjskim vodstvom pa se je hitro sporazumel.
Tako naj bi na Skalni kleti kmalu videli še nekaj zvenečih
okrepitev. Strateg iz Šmartnega ob Paki je Celjane nekoč že
vodil, podobno pa velja za oba pomočnika, ki izhajata iz
celjske nogometne šole. 37-letni Bojan Beve je igral za Kladi-
varja, pri Šentjurju (3 leta je tudi vodil nogometno šolo in
mlajše selekcije) in za islandski IBAF, leto mlajši Zlatko Koren
pa je igral v Celju, Šentjurju, Žalcu in Štorah. Nazadnje je
opravljal trenersko delo pri Malem šampionu.	L.K.
Roševa danes prvič v vodo
v Hong Kongu se danes pričenja svetovno plavalno
prvenstvo v malih bazenih. Edina celjska^ predstavnica
Urška Roš meri na uvrstitve med 10. in 15. mestom.
Roševa bo nastopila v štirih panogah: 200 delfin (danes), 800
prosto (petek), 400 prosto (sobota) in 200 prosto (nedelja).
Dvakratna državna rekorderka, ki na prvenstvu načrtuje svoje
najboljše dosežke, ima največ možnosti na petkovi najdaljši
preizkušnji (dr. rek. 8:48,99), brez izgledov pa ni niti v uvodni
disciplini (dr. rek. 2:16,05).	PRIMOŽ ŠKERL
Gobcu »Orden 1. reda«
Predsednik države Milan Kučan bo drevi na posebni
slovesnosti v Cankarjevem domu z Ordenom 1. reda odli-
koval celjskega športnega delavca Lada Gobca.
Odlikovanje si je trener kegljavk Miroteksa prislužil za
brezhibno pripravo lanskega SP v Golovcu, vzornim vode-
njem ekipe državnih prvakinj in - kot je poudarjeno v dopisu^
- nespornim zaslugam za razvoj nogometa, plavanja in
bodybuildinga v Celju. Lado Gobec je ob novici že napovedal
ustanovitev motokros kluba.	L.K.
22
ZA RAZVEDRILO
PISMA BRALCEV
23
тшш
Ismo
prijava
pod¡et¡a
Veiling
( sosed pokopališča Те-
ç (pri sv. Ani) in kot last-
['jgf voznik avtovleke opa-
nepravilnosti ter neodgo-
j„ost podjetja Veking do
Џ, ki jo opravlja.
010 utemeljujem s tem,
¡.jnirlega. ki ga pripeljejo v
I5l(0 vežico Teharje, položi-
la mrliško mizo, ki je preob-
; z raztrganim in umaza-
j žametom. Po tleh je uma-
^g luči ne gorijo. Sorodniki
jjjjh se zgražajo in opozarja-
loda to nič ne pomaga. Za
i2gražanja tudi ve gospa Mi-
^a Mahne, moja soseda. Ra-
fani so tudi sorodniki po-
bega Milana Turnška iz Vrh,
so to morali prenašati ob
jti svojega najdražjega,
ïoritve prevozov umrlih
javljajo z navadnim kombi-
1,	To je VW Transporter CE
llH, ki je bil kupljen kot
iiionet furgon, ne pa za njiho-
potrebe namenjeno vozilo,
ojihove potrebe bi tako vozi-
moralo biti ustrezno oprem-
io, z zračnikom, ustreznim
(j\'ozjem, sponami, morda tu-
Hima napravo, pri JP Ljub-
ski potniški promet - homo-
Kije atestirano ter preregi-
lano v specialno osebno po-
mo vozilo, kar pa brez te
?me gotovo ni. S tem kombi-
I prevažajo mrliče s kraja
metnih nesreč (dne 23. 12.
18 ob 14.45 uri Medlog, dne
2.	ob 19.50 Prožinska vas,
lin svoje grobarje iz Celja na
teharsko pokopališče. V kombi-
ju sedi eden zraven voznika, trije
pa zadaj v prostoru na tleh, kjer
drugače vozijo krste oziroma
drug material, kot so venci, in
opravljajo druge prevoze za po-
trebe pokopališča.
Sprašujem se, ali je potreb-
no imeti za prevoze umrlih
tudi licenco? Ce je to potreb-
no, je to vozilo zaradi svoje
neopremljenosti in dejanske
namembnosti zagotovo nima.
DANILO JEREB,
Teharje
Sporočilo za
javnost
Invalidi, strokovnjaki in vsi
ljudje dobre volje, združeni v
Združenju invalidov - Forum
Slovenije, z zaskrbljenostjo
spreinljamo napade NATO pak-
ta na Balkanu. Presenečeni smo,
da tehnološko najbolj razvite
države sveta ne najdejo drugih in
drugačnih možnosti za umiritev
očitno neuravnovešenih posa-
meznikov, kot je kaznovanje mi-
lijonov nedolžnih ljudi, ki s tako
politiko^ nimajo prav nič skup-
nega. Žal opažamo v izjavah
visokih oficirjev, obrambnih
ministrov in politikov Zahoda
simptome podobnih iracional-
nosti. Zato pozivamo vse invali-
de, humaniste, medicinske stro-
kovnjake, kulturnike in ljudi do-
bre volje v Zaliodni Evropi,
ZDA, Rusiji, Sloveniji in ZRJ, da
z vsemi sredstvi preprečijo na-
daljnjo morijo.
Vsaka vojna in uporaba sile
povzroča največ žrtev - invali-
dov med civilnim prebivals-
tvom. Tudi ta poseg vsako uro
povečuje število invalidov.
Zgroženi in zaskrbljeni smo
nad neznansko lahkotnostjo
usmerjanja smrtonosnih sred-
stev človeškega uničevanja, ki
naj bi »umirilo« etnične nape-
tosti na Kosovu in Metohiji.
Neverjetno je, kako se ta tim,
svetovni intelektualni vrh,
prav nič ne zmeni za stotisoče
žrtev in invalidov v Ruandi in
na drugih svetovnih žariščih
Bog Mars je nosil in stresal
nad Balkanom svoje smrtono-
sno vrečo že stoletja, v tem
zadnjem, pa je bila to grobni-
ca milijonov nedolžnih od So-
če pa do Egejskega morja in po
vsaki taki moriji se je svet
spraševal, kje so bili tisti ljud-
je širokih pogledov in etike, ki
bi lahko to preprečili.
Uporaba nasilja tako v Severni
Irski, Baskiji, Kurdistanu, Alži-
riji, Etiopiji, Timorju ali v new-
yorškem Harlemu ne bo nikoli
pripeljala do miru in sprave. Vse
oblike nasilja odločno zavrača-
mo in pozivamo vse vpletene k
razumu in miru, ki ga še posebej
postulira krščanska kultura Za-
hoda v teh dneh.
BORUT POGAČNIK,
predsednik Združenja
invalidov - Forum Slovenije
pohvale-
zahvale
Pomoč, kadar
¡0 potrebujemo
Težko je, ko mlad človek
izgubi roditelja. Ko pa mu
kruta usoda iztrga tudi druge-
ga, kot se je to zgodilo Toma-
žu Petrina iz Lipe pri Franko-
lovem, ki mu je pred dvema
letoma umrl oče, letos pa še
mama, je še kako pomembna
pomoč sosedov in prijateljev.
Tomaž obiskuje sedaj 2. let-
nik SLS v Mariboru.
Tako bi se po tej poti želela
zahvaliti sosedom Marici, Maj-
di, Tatjani in Karliju Pukmaj-
stru, gospe Francki, prijate-
ljem Jožici in Poldiju Kuzman
in podjetju Nega Celje ter vsem
članom tega kolektiva, ki ste
mu stali ob strani v najtežjih
trenutkih. Upam pa, da mu
boste v oporo tudi v bodoče.
MAJDA KAUČIČ,
Laško
Teden v
bolnišnici
Teden dni v marcu sem zara-
di operacije kolka preživel na
ortopedskem oddelku Bolni-
šnice Celje. Za uspešno oprav-
ljen pos'eg se zahvaljujem dr.
Vengustu, dr. Kotniku in celot-
ni ekipi. Hvala tudi sestram in
strežnicam na ortopedskem
oddelku za prijaznost in po-
strežbo. Še enkrat vsem pri-
srčna hvala.
IVAN GROBELNIK,
Poljane
Čestitke za
proslavo
Prav na vsem začetku bi naj-
prej rada pozdravila vse stare
mame, mame, bodoče mami-
ce in dekleta iz naše Slovenije,
še posebej vse, ki so prišle v
soboto, 27. marca, v Kulturni
dom Svoboda v Libojah.
Vse pohvale veljajo organi-
zatorjem, ki so pripravili tako
zelo bogat in pester program
za mamice, mame in dekleta.
Dobrodošli so bili tudi možje,
še posebej, ker je ob zaključ-
ku programa za veselo razpo-
loženje zaigral ansambel Mira
Klinca iz Liboj.
Najprej nas je pozdravila
pihalna godba iz Liboj. Med
prvimi so nastopili najmlajši v
našem kraju - otroci iz vrtca
Liboje z vzgojiteljicami, kjer
gre še posebna pohvala gospe
Darji Baloh. Potem je sledil
nastop otrok iz Osnovne šole
Liboje, ki jih je spremljal gos-
pod Kline s harmoniko. Dekli-
ce so zapele pesmico o mami-
ci in verjamem, da se je marsi-
kateri utrnila solza po licu.
Temu je sledila plesna točka
in nastop tamburašev iz Liboj.
Povezovalka programa je ime-
la tako skrbno pripravljeno vse-
bino, da velja iskrena hvala tudi
njej, seveda pa tudi vsem organi-
zatorjem, vzgojiteljicam, god-
benikom in pevcem. Vsa pohva-
la velja gospodu Frecetu, ki je
čestital in izročil darilo najsta-
rejši mami, ki je bila v dvorani -
gospe Hren. Prisrčna hvala tudi
gospodu Miru Klincu in njegove-
mu ansamblu.
Še enkrat iskrena hvala
vsem, saj to je bil zame nepo-
zaben dan - želim si še več
takšnih in podobnih.
SILVA ČAKŠ,
Petrovče
Pozdrav
mamicam in
invalidom
Kot vsako leto smo se tudi
letos zbrali, da smo počastili
materinski dan in dan invali-
dov v prenovljenem hotelu
Žonta. Iz celega šentjurskega
okoliša se je zbralo kar 150
obiskovalcev. Najprej nas je
pozdravil in nam čestital
predsednik Ciril Laubič, nato
pa je svoj pozdrav s pesmijo
dodala Anja iz Prevorja.
Lep program je pripravila
pevska skupina z dvema lastni-
ma recitaloma, za veselo po-
poldne pa je poskrbel ansam-
bel Dori. Udeležba na proslavi
je bila brezplačna, zato se že-
lim zahvaliti upravnemu odbo-
ru društva invalidov za lepe in
nepozabne spomine. Hkrati si
želim, da bi še naprej tako
dobro vodili delo v društvu.
MARIJA VOGA,
Šentjur
pritožna
KNЛGA
Sreča ¡e
opoteča
V začetku marca smo se ude-
ležila vsakoletnega pohoda na
Honi. Organizatorji so priredi-
li ob lepem programu tudi sre-
čelov, za kar se jim prisrčno
zahvaljujemo. Sreča je hotela,
da smo dobile narezek za dve
osebi v Matkah, na kmetiji od-
prtih vrat pri Potočnikovih.
Po enem tednu smo želele
izkoristiti nagrado. Ob priho-
du nas je pričakalo prijetno
vzdušje, na žalost pa se je to
kar kmalu pokvarilo. V sicer
prijetnem lokalu nas je prese-
netila zelo slaba postrežba.
Salame v narezku so bile zelo
sumljivega videza in okusa. V
košarici za kruh pa je bil poleg
kruha še »dodatek« - obgrizen
sendvič. To pa je bilo za nas že
preveč. Želja po hrani nas je v
trenutku minila. Zato smo se
kar najhitreje poslovile.
Mislimo, da bo kmetija od-
prtih vrat Potočnik v Matkah s
takšno postrežbo in kakovost-
jo postrežene hrane kmalu po-
stala kmetija zaprtih vrat.
RENATA NARAKS-HORVAT,
PETRA DOLER,
ANICA DOLER,
Galicija
KOSTRA d.o.o. CELJE
Aškerčeva 15
Opravičujemo se gospodu
Borutu Brancetu,
direktorju podjetja UNICUS d.o.o.
iz Zadobrove 23 v Škofji vasi,
ker mu je naš delavec 12.3.1999
ob 8.40 uri v Prešernovi ulici
pred vhodom na Okrožno sodišče Celje
neupravičeno nataknil lisice na njegovo vozilo.
)bčina vojnik
tìjavlja
lAVNI RAZPIS
^ oddajo javnega letnega kopališča
ia Frankolovem v upravljanje
Predmet oddaje je ograjeni kompleks
letnega kopališča na Frankolovem za izvajanje:
■osnovne dejavnosti,
■drugih dejavnosti.
Čas oddaje je od 15.5.1999 do 30.9.1999.
^•Najemnik mora:
■zagotoviti nemoteno in prioritetno izvajanje osnovne ko-
pališke dejavnosti,
■zagotoviti primerno gostinsko ponudbo,
•do pričetka kopalne sezone, najkasneje pa do
1.6.1999, opraviti vsa vzdrževalna in druga dela za ne-
nioteno delovanje,
■zavarovati dejavnost in prireditve,
■pridobiti uporabno dovoljenje.
^ Nemodajalec si pridržuje pravico kontrole kakovosti
storitev ter določanje višine cene vstopnic za kopanje, ki
'^ora biti v približno realno enaki višini kot lani.
Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika bodo
predvsem:
■reference o izvajanju osnovne dejavnosti ter kadrovska
Usposobljenost,
"tišina ponujene najemnine ter zavarovanje plačila,
■pestrost programov prireditev na kopališču.
^•I^okza oddajo ponudb je 15.4.1999 do vključno 13. ure
naslov:
OBČINA VOJNIK - služba za komunalo,
•^eršova 1, Vojnik
^ pripisom
"Letno kopališče frankolovo - ne odpiraj«.
'J^dpiranje ponudb bo dne 15.4.1999 v sejni sobi občine
^ojnik ob 13.30. pri odpiranju ponudb morajo imeti
Predstavniki ponudnikov pisna pooblastila.
8, Л .
izbiri najustreznejšega ponudnika bodo le-ti pisno
, ^Pveščeni v roku deset dni po odpiranju ponudb.
Djj 297/3-99/7
29.3.1999	Občina Vojnik
Republika Slovenija
Ministrstvo za znanost in tehnologijo
Urad za standardizacijo in meroslovje
Kotnikova 6, 1000 Ljubljana
tel.: 061 178 30 00, faks.: 061 178 31 96
objavlja javni natečaj za naslednje prosto delovno mesto
svetovalec I - vodja laboratorija
za volumen
(na Območni enoti za overjanje in nadzor Celje)
Pogoji:
-visoka izobrazba tehnične usmeritve,
-5 let delovnih izkušenj,
-aktivno znanje angleškega jezika,
pasivno znanje še enega svetovnega jezika,
-znanje uporabe računalnika.
Od kandidatov pričakujemo samoiniciativnost, prizadev-
nost in željo do izpopolnjevanja. Delovno razmerje bomo
sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-
mesečnim poskusnim delom.
Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo kandidati izpolnje-
vati tudi splošne, z zakonom določene pogoje.
Kandidate prosimo, da prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Rok
za prijavo začne teči z dnem objave javnega natečaja.
O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v
15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
24
INFORMACIJE - ROMAN
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
19.3.: Marjanca ŽLIČAR iz
Prebolda - deklico, Albina
LOKAR iz Celja - dečka, Alek-
seja KEBER iz Gorice pri Sliv-
nici - dečka, Alenka GRAB-
NER iz Šoštanja - deklico,
Damjana REHER iz Petrovč -
deklico in Brina POPOVIČ iz
Celja - deklico;
20.	3.: Marta OREŠNIK iz
Tabora - dečka, Stanislava JE-
LEN iz Žalca - dečka, Metka
LESJAK iz Celja - deklico, Dar-
ja OTAVNIK iz Šempetra - de-
klico in Marta ŠABIČ s Polzele
- dečka;
21.	3.: Darja KNEZ iz Vele-
nja - deklico, Rozalija NATEK
z Gomilskega - dečka, Klavdi-
ja KOROŠEC iz Celja - dečka in
Marjeta LIKOZAR iz Sevnice -
deklico;
^ 22. 3.: Alenka CENTRIH iz
Škofje vasi - dečka, Anica
FLECAR iz Huma na Sotli -
deklico, Anica HERCOG iz
Laškega - deklico, Janja ROZ-
MAN iz Šentjurja - dečka in
Mojca DEUTSCHBAUER iz
Velenja - dečka;
23.	3.: Silva ŠLOGAR s Pol-
zele - dečka, Anita MARGUČ
iz Loč pri Poljčanah - deklico;
24.	3.: Jelka BIDER REITER
iz Rečice ob Savinji - deklico,
Erika TRATAR iz Laškega -
dečka, Irena PUŠNIK iz Laške-
ga - deklico in Marija VRABEC
z Grobelnega - deklico;
25.	3.: Suzana KLAKOČER
iz Velenja - dečka, Marta FIK-
RET iz Celja - dečka, Anita
KRENČNIK iz Laškega - dekli-
co, Simona TAMŠE s Polzele -
deklico, Tatjana JEVŠENAK
HREN iz Zreč - deklico, Kseni-
ja AUŽNER iz Dramelj - dečka
in Damjana JAVORNIK s Fran-
kolovega - dečka.
POROKE
Celje
Zlato poroko sta sklenila
Avguštin in Viktorija FRELIH
iz Celja.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se Andrej TA-
CER in Jožica POTISK iz Lem-
berga pri Šmarju.
SMRTI
Celje
Umrli so: Ljudmila KROF-
LIČ iz Malih Dol, 80 let, Jožef
BLAZINŠEK iz Konjskega, 62
let, Terezija HRVATIN iz Dola
pod Gojko, 54 let, Bojan RIBIČ
iz Vrbnega, 48 let, Josip LU-
JANAC iz Celja, 67- let, Zdenko
TOPOLAK iz Celja, 39 let, Jo-
žef KRIVEC iz Brecljevega, 66
let, Marija SIVKA iz Štor, 82
let, Branko KUKIĆ iz Hrvaške,
38 let, Milena ŠTOKOJNIK iz
Nove Cerkve, 54 let, Frančišek
BEVC iz Malega Vrha, 85 let,
Božidar KOŽEL iz Celja, 72 let,
Mitja FIDERŠEK iz Rogatca, 20
let, Zofija FRAS iz Zvodnega,
75 let, Alojzija PLANINŠEK iz
Trnovelj pri Celju, 76 let,
Franc VITEZ iz Vinske Gorice,
62 let, Alojzij KROPOVŠEK iz
Šentjanža, 59 let, Dragotina
LIPOVŠEK iz Petrovč, Ivan KO-
RENJAK iz Mozirja, 74 let,
Ivan DOBERŠEK iz Celja, 76
let, Karol Just GRILANC iz
Celja, 94 let, Breda KUŠAR iz
Rateč, 59 let, Feliks ZALEZI-
NA iz Rogatca, 85 let, Marija
KRIVEC iz Zadobrove, 78 let,
Dejan NIKOLIČ iz Radeč, 57*
let, Dušan ŠEMROV iz Žalca,
72 let, Rajmund KOLMAN iz
Visoč, 63 let, Ana POTOČNIK
iz Žič, 69 let, Ernest HREN z
Brega pri Slovenskih Konjicah,
60 let, Štefanija VRBOVŠEK iz
Laškega, 57 let, in Ivan HOR-
VATIČ s Polul, 87 let.
Šentjur pri Celju
Umrla je Ana VEGEL iz Jelc,
44 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Josipa GALUN i^
Strmca pri Sv. Florijanu, 74
let, Marija PASARIČ iz Podče-
trtka, 50 let, Ivan PUSTIVŠEK
iz Grobelc, 72 let, Marija VR-
EŠ iz Donačke Gore, 54 let,
Franc PAVLOVIČ iz Lemberga
pri Šmarju, 73 let, Frančiška
KREGAR iz Sv. Florijana, 73
let, in Ivan ZAKOŠEK iz Vren-
ske Gorce, 59 let.
Velenje
Umrli so: Helena ZABU-
KOVNIK iz Dobriča, 88 let,
Ivan PEČKO iz Koz[aka, 70 let,
Frančišek ZUPANČIČ iz Per-
novega, 66 let, Ivan KARNER
4z Zagrada, 70 let, Vinko PRE-
VOLSEK iz Rogatca, 71 let,
Frančišek HAJNŽE iz Sv. Da-
niela, 68 let, Lucija POLŠAK
iz Celja, 87 let, ter Franc
HRASTNIK iz Slatine.
Žalec
Umrli so: Stanislav MOHOR
iz Jeronima, 73 let, Jožefa
SODJA iz Petrovč, 58 let, in
Marija HRIBERNIK iz Marija
Reke, 85 let.
Če vas boli glava, imate migreno,
revmo, bolno srce, slabo cirkulacijo krvi,
alergijo, poškodovan sluh ali vid, ste
energetsko izčrpani.
Pomagal vam bo
bioterapevt Magi.
Za pregled in terapijo se lahko naročite od
ponedeljka do petka od 10. do 13. ure
v hotelu Sava v Rogaški Slatini.
Telefon 063/ 811-47-49 ali 041/ 736-182.
Magi vam pomaga do boljšega
počutja in boljšega zdravja.
tržnica
»Anka, počakaj!« se je odločno oglasila Dolinarica.
»Nikamor ne pelje to najino izogibanje druga druge, ko pa
nama je očitno sojeno, da se najini poti neizogibno križata!
To sem ti nocoj želela povedati in vedi, da moji koraki po
poti proti vam niso bili lahki!« je govorila Anki, ki je
neodločno obstala pred hišnimi vrati, razmišljujoč, kaj naj
stori.
»Če moreš, pozabi na nekatere moje nepremišljene bese-
de in še enkrat vedi, Anka, da iz mojih ust ni govorila
hudobija, govorila je stiska matere, ki je obšla dušo v
trenutku spoznanja, da je pot, po kateri stopa moj sin, pot
nesreče!«
Med govorjenjem je prišla Francka tako blizu Anki, da jo je
mogla prijeti za roko. Močno jo je stisnila in solze so ji stopile v
oči, ko je znova spregovorila:
»Le kakšna mati bi bila, če bi se ne postavila v bran za svojega
otroka?! Takrat, ko začutiš, da je v nevarnosti, pozabiš, da je že
odrasel fant in najraje bi ga s svojim krilom zavarovala pred
vsemi nesrečami tega sveta. Vse se je tedaj tako čudno pomešalo
v mojih mislih, da sem v svoji brezglavosti pomislila, da si ti
tista, ki prinašaš nesrečo in zato sem te hotela tisto jutro spoditi
daleč proč od njega! Še isti dan sem spoznala svojo zmoto, a
vedi, da mi je bilo težko ukloniti svojo glavo in vse to priznati
tebi in še bolj sebi.«
Le drobni škržati so se slišali v svoji vedno ponavljajoči se
ljubezenski pesmi v tihoti poletnega večera, ko je utihnila
Francka s svojo izpovedjo.
Zdaj ni več samo ona držala za roko Anko. Vse močneje je
stiskala Anka s svojimi rokami njene roke, da sta obe čutili
toploto, ki se je prelivala med njima in za vselej pregnala iz
njunih src hlad sovraštva in nezaupanja.
»Prej ste vprašali, kaj mi je nazadnje pisal Peter,« je
poiskala Anka besede prekinjenega pogovora, v želji, da
pove svojo skrivnost prav sedaj, v trenutku sprave s Petrovo
materjo.
»Res sem radovedna, ko nam domov ni pisal nič posebnega v
zadnjem času. Zato le hitro povej o vsebini pisemca!« je, še
vedno držeč Ankino roko, govorila Francka.
»Najbrž bo dovolj, da vama povem samo zadnje besede, ki mi
govore, da naj pazim na sad najine ljubezni, pa bosta zagotovo
lahko vse uganih!«
Lažje kot je pričakovala, so šle Anki te besede z jezika in
začutila je v tem trenutku prej nepoznan občutek pričakovanja
materinske sreče.
»No, saj sem si mislila, da me ne vleče nocoj kar tako sem dol
na vas! A da bom izvedela tako veselo novico, tega bi ne uganila
za vse na svetu!« je pokazala Francka svojo resnično radost ob
nepričakovani novici.
»Jaz sem še bolj vesela, da si spet znala poiskati pot do nas in
končno spoznala, kako prava ljubezen ne kliče nadse nesreče!«
je vseeno malo oponesla mati Mara sosedi.
»Nocojšnje Ankine novice bi bila še bolj vesela, če bi tukaj z
nami sedel še Peter!« Tiho, z občuteno bojaznijo v glasu je
govorila mati Mara, z glasom, ki je tudi Anko in Francko
spomnil na nemirne čase, v katerih ni veliko prostora za veselje.
Vsa ta leta, kar so se priselili sem v Doljno vas, mati Mara
nikoli ni pozabila sanj, katere so mučile Anko tisto noč, ko je
prvikrat spala pod streho novega doma. Nikoli ni govorila Anki
o svojih občutjih, čeprav jo je pri srcu mnogokrat zbodlo ob
bojazni, kaj še čaka v življenju njeno prvorojenko.
Nocoj je v sebi jasno začutila, kako se je zganila speča ptica
nesreče in zares se je takrat v bližnjem grmovju zadri skovir
tako zateglo, da je uboga mati znova občutila bolečino bližajo-
če se nesreče. Prehudo jo je znova zabolelo v prsih, zato se je
mimo obeh molče umaknila v varno zavetje hiše. Anka in
Francka nista razumeli njenih stisk in strahov, zato sta začude-
no gledali za njo.
»Preveč na hitro si ji povedala, najbrž jo je zato tako
presenetilo in prizadelo!« je govorila Francka in brž pohitela za
njo v hišo, da jo potolaži in pomiri.
Anki se ni mudilo v hišo in prav nič je ni nocoj zanimal ženski
pogovor. Zaprla je oči in vse bolj čudna podoba njenega
notranjega sveta se je odgrinjala v njeni duši.
»Kako se vse prepleta in dopolnjuje!« je sanjarila. »Le zakaj se
mi vse rožnate barve moje sedanjosti razlivajo v brezoblično in
puščobno podobo moje bodočnosti? Čemu se mi tako oža
uhojena pot, po kateri stopam? Le kam se izgublja vse veselje in
sreča, ki jo pričakujem!?«
»Pim-pom! Ne verjemi pogledu, ki ti mnogokrat prinaša
samo popačeno sliko! Resnično podobo, ki je očem zakrita, pa
more prepoznati samo čuteča duša!« se je spomnila čudnih
starčevih besed, katerih pomen je šele zdaj razumela.
»O, Bog! Vse bolj se mi dozdeva, da mi je ušla usoda z vaji
se že poigrava z mano bolj kot si želim!« se je naei
predramila iz čudnega sanjarjenja in zasUšala Franckinel
de, katere je odhajajoč med vrati govorila materi: »Prav nil
te ne skrbi. Mara!« je glasno poudarjala svoje besede. »Jazi
da bo otrok, ko bo prišel na svet, naš, pa naj se zgodi karkol
tem nesrečnem svetu!«
»Otrok bo samo moj in Petrov!« se je iz teme tiho in odio
oglasila Anka, na katero je Francka čisto pozabila. »Vaš bosi
toliko, kolikor bova vaša midva s Petrom,« je nekam ću
dostavila.
»Nihče bi ne govoril tako, a kaj, ko nas vsak dan bolj stri
te novice o strašni vojni, ki naj bi kmalu privršala tudi nada
deželo!« je iz hiše govorila mati Mara, ne vedoč, da se Frai
pogovarja že z Anko in zares ne ve, kateri naj odgovarja.
»Takole me poslušajta obe,« se je hitro znašla, »le če®
okoličile, ko vemo, da je poštena beseda največ vreí
Takoj jutri napišem^inu pismo, v katerem mu vse povf
nocojšnjem večeru! Tako bom zapisala, da bo razumeli
željo in zagotovo med njegovim dopustom poskrbimo
bosta ti Anka in tisti, katerega nosiš pod srcem zares ii
vselej naša!«
»Tako bo za vse najbolj prav!« je odločno pritrdila mati"
s hišnega praga. Anka pa je samo molče prikimala.
»Zdaj pa le pojdita spat, da si odpočijeta in v miru poč^
jutro!« se je Francka poslovila in kmalu so njeni koraki zaH
mehki trati na poti proti Dolinarjevemu domu.
3.
Neopazno je tekel čas dalje in prenekatero pisemce, f
ljubečih besed in hrepenečih želja, ki jih lahko zaup^
papirju, je romalo od Anke do Petra in se vračalo ^
napolnjeno z ljubeznijo, pomešano z domotožnimi bol^
mi. Dolgi so bili za oba ti dnevi, ki so ju ločevali, a z vs^
novim jutrom se je prav tiho približeval dan, ki ju bo po'^"
združil.
Anka se je ravno vračala iz vinograda s polno košaro gr"^
ko je uzrla poštarja, ki ji je že od daleč mahal s pismom
»Toliko pošte dobivaš, da boš morala imeti svojega po^'
se je pošalil. »Pa sploh ni čudno, ko si tako prikupno de^^^
bi ti najraje še jaz sam napisal pisemce, da sem le
mlajši!«	^
»Tega bi bila gotovo vesela!« mu ni ostala dolžna Anka-
midva se moreva pogovoriti kar z besedami, ko se skora)'
dan srečava. Peter pa tam daleč težko čaka na moje pis'^
pa potlej še težje njegov odgovor!«	^^
»Se mi zdi, da boš današnjega pisma še posebej vesel3_^
stari poštar skrivnostno pomežiknil in se nasmehnil ^
brke.
MALI OGUSI. INFORMACIJE
25
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGUSI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGIASI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
29
30
KRONIKA
Trda roka pravice v zaporih ZDA
Vec kot 60 odstotkov zapornikov je rasno in etnično manjšinskega porekla - Amnesty International o zlorabah človekovih pravic
Oktobra lani je organizaci-
ja Amnesty International (Al)
začela kampanjo za spoštova-
nje človekovih pravic v ZDA.
Ob tej priložnosti je Medna-
rodni sekretariat Al objavil
obsežno poročilo o trenutnih
razmerah. Del tega poročila,
ki ga je Amnesty Internatio-
nal Slovenije priobčil v mar-
čevskem biltenu, posreduje-
mo v nekoliko skrajšani obli-
ki, nanaša pa se na kršitve
človekovih pravic v ameriš-
kih zaporih in priporih.
Vsak dan v zaporih in pripo-
rih po vseh ZDA kršijo človeko-
ve pravice in v številnih zaporih
je nasilje stalnica. V nekaterih
primerih stražarji ne ukrepajo,
ko zaporniki obračunavajo
med seboj, v drugih primerih
so stražarji sami kršitelji, ko
zapornike pretepajo in jih spol-
no zlorabljajo. V natrpanih za-
porih in priporih uporabljajo
mehanske, kemične in elektro
šok metode za nadzorovanje
zapornikov, ki so okrutne, po-
nižujoče in včasih celo ogroža-
jo življenje zapornika. Med žr-
tvami zlorab so tudi nosečnice
in duševni bolniki.
Prenapolnjeni
zapori
Sredi leta 1997 je bilo v ZDA
zaprtih več kot 1,7 milijona lju-
di, kar je trikj-at več kot leta
1980. Do povečanja je prišlo
zaradi dolgoročnega povišanja
stopnje kriminala, zaradi zvez-
ne in državnih politik izrekanja
daljših zapornih kazni, manj
pogojnih izpustov in zaradi ob-
veznih minimalnih zapornih
kazni, še posebej za prestopke,
povezane z mamili.
Več kot 60 odstotkov zapor-
nikov je rasno ali etnično manj-
šinskega porekla. Polovica jih
je afriških Američanov, kljub
temu, da ti predstavljajo le 12
odstotkov prebivalstva ZDA.
Prav tako se je povečal delež
zapornic, ki predstavljajo 10
odstotkov vseh, ki so zaprti v
ječah, in več kot 6 odstotkov
zaprtih v zaporih.
Polnim zaporom in ječam
primanjkuje prostora in oseb-
ja, da bi zaščitili šibkejše pred
agresivnimi zaporniki. Zaradi
tega v številnih zaporih in ječah
prevladujejo fizično in spolno
nasilje ter izsiljevanje. Do več-
jega nasilja med zaporniki pri-
haja tudi zato, ker v iste celice
zapirajo zapornike, ki bi morali
biti ločeni. Posiljevanje zapor-
nikov s strani sojetnikov je za-
skrbljujoče razširjeno. Razi-
skava med zaporniki v Nebra-
ski, izvedena leta 1991, je poka-
zala, da je 10 odstotkov zapor-
nikov bilo »prisiljeno v spolne
stike« s sojetniki.
Pritisk, s katerim se sooča
osebje zavodov zaradi prena-
polnjenosti in slabe opremlje-
nosti zavodov, je ponekod pri-
peljal do vse pogostejše upora-
be mehanskih in ostalih oblik
nadzorovanja zapornikov. V
zadnjih letih so razvili celo pa-
leto novih tehnoloških sred-
stev za nadziranje in onespo-
sobljanje jetnikov, vključno z
napravami za elektrošoke. Ker
lokalnim zavodom primanjku-
je prostora, vse večje število
zveznih držav premešča za-
pornike v ostale zavode, ki so
pogosto oddaljeni tudi več ti-
soč kilometrov. Številne zapor-
nice s Havajev, od katerih jih
ima velik del otroke, so na
primer premestili v nekdanjo
ječo - danes pa je to zasebni
zapor - v Teksas. Na tisoče
zapornikov z Aljaske pošiljajo
v zasebne zapore v Arizono.
Fizično nasilje
Zlorabe s strani osebja po-
pravnih zavodov, ki vključujejo
prekomerno ali nepotrebno
uporabo prisilnih sredstev so v
poročilu Al opisani z vrsto pri-
meri.
Tako so pazniki državnega
zapora Corcoran (Kalifornija)
namerno uprizarjali »gladiator-
ske« boje med zaporniki in po-
lagali stave na njihove izide.
Med leti 1988 in 1994 so oboro-
ženi pazniki ustrelili 7 zaporni-
kov in ranili na desetine dru-
gih. Odvetniki, ki so zastopali
družine žrtev, so dobili video-
trakove, ki so izpodbijali urad-
na pričevanja o streljanjih. Za-
porna paznika, ki sta dala do-
kazno gradivo preiskovalcem
FBI, so pozneje njihovi kolegi
nadlegovali in ju prisihli, da sta
dala odpoved.
Paznika, ki sta leta 1994 do
smrti pretepla nekega zaporni-
ka v enoti Terrell (Teksas), so
že po nekaj mesecih služenja
zaporne kazni pogojno izpusti-
li. Eden je bil obsojen na osem
let zapora, drugi na devet let.
Avgusta 1997 je prišel na dan
videotrak, ki naj bi bil name-
njen urjenju in na katerem so
prikazani pazniki zasebnega
dela pripornega" centra okraja
Brazoria, ki brcajo in pretepajo
zapornike in nanje ščuvajo pse
ter na njih streljajo s pištolami
za ohromitev.
Po nemirih v enoti Graham
državnega zapora v Arizoni av-
gusta 1995 so pazniki več kot
600 zapornikov prisilili, da os-
tanejo zunaj, vklenjeni v lisice
kar 96 ur ter da v tem času
opravljajo potrebe v hlače.
Podnevi je bila vročina nezno-
sna, zato jih je veliko dehidrira-
lo in dobilo sončne opekline.
Spolne zlorabe
Mnogi primeri kažejo na
spolne zlorabe zapornikov in
jetnikov po vsej državi s strani
uslužbencev. Spolne zlorabe s
strani osebja zavodov vključu-
jejo posilstva in ostala prisilje-
na spolna dejanja, rutinsko
uporabo spolno žaljivega be-
sednjaka, namerno dotikanje
intimnih delov telesa zaporni-
kov ali zapornic med telesnimi
preiskavami in opazovanje go-
lih zapornikov in zapornic, piše
v poročilu Amnesty Internatio-
nal. S posilstvom in drugimi
prisilnimi spolnimi dejanji so
kršeni osnovni mednarodni
standardi človekovih pravic,
kot je na primer konvencija
proti mučenju, in nacionalni ter
državni zakoni in pravilniki.
Eden izmed razlogov, zakaj so
posilstva in spolne zlorabe še
vedno prisotne, je strah žrtve,
da bi se pritožila. Kot so izjavili
v pravosodnem ministrstvu po
zaključku svoje preiskave v za-
porih v Michiganu, je videti, da
»ženske številne spolne odno-
se ne prijavijo zaradi vseprisot-
nega strahu pred maščeva-
njem in občutkom ranljivosti.«.
Zloraba prisilnih
sredstev
Kruta uporaba prisilnih sred-
stev, ki vodi v prizadejanje ne-
potrebnih bolečin, poškodova-
nje ali celo smrt, je v zaporih
ZDA široko razširjena, piše v
poročilu Al. Duševno motene
zapornike privezujejo in raz-
tegnjene vežejo za daljša ča-
sovna obdobja brez ustrezne-
ga zdravniškega pooblastila ali
nadzora. Prisilna sredstva na-
merno uporabljajo za kazno-
vanje ali kot rutinski nadzorni
ukrep, namesto da bi jih upo-
rabljali le kot izhod v sili, kar
pomeni kršenje mednarodnih
standardov. Ameriška zakono-
daja ne prepoveduje uporabo
verig ali okovov za noge, kljub
temu, da je njihova uporaba
(kot prisilnih sredstev) v med-
narodnih standardih eksplicit-
no prepovedana. Nekemu za-
porniku iz popravnega zavoda
Halawa (Havaji) so na primer
leta 1995 morali zdraviti več
kot 20 odprtih oteklin in ran,
ker so ga za kazen imeli dva
tedna vklenjenega v »goli« celi-
ci. S kovinskim okovjem so
skupaj vklenili njegove roke in
pas, na noge pa so mu dali
kovinske spone.
Najhujše zlorabe v zadnjih
letih so bile povezane z upora-
bo jeklenega prisilnega stola,
na katerem lahko zapornika
imobilizirajo tako, da mu pri-
klenejo vse štiri ude in ga prive-
žejo čez ramena ter prsa.
Michael Valent je marca
1997 umrl zaradi krvnega strd-
ka po tem, ko je bil 16 ur
privezan na prisilni stol. Scott
Norberg je junija 1996 umrl
zaradi zadušitve, potem ko so
ga posadili na prisilni stol in
obraz zavili v brisačo, ker ni
hotel zapustiti svoje celice.
Preden so ga privezali na stol,
so na njem več kot 20 krat
sprožili električno pištolo za
ohromitev. Stol še danes upo-
rabljajo. Leta 1997 so uradniki
delegacije Al, ki je prišla obi-
skat ječo, povedali, da imajo
16 prisilnih stolov, ki so jih v
šestih mesecih uporabili že
600 krat.
Številne ženske gredo v za-
por noseče. Leta 1996 so zapor-
nice v Ameriki rodile več kot
tisoč otrok. Zapornice iz Con-
necticuta in Kalifornije so poro-
čale, da so bile med nosečnost-
jo vklenjene.
V ameriških zaporih upo-
rabljajo tudi elektrošoke,
vključno s pasovi, ščiti in pi-
štolami za ohromitev, v
mu ječ Maricopa Соцд^"
pištole za ohromitev
Ijali za prizadejanje poj?
jočih se šokov na jçj
vključno s tistimi, ki so bj
vklenjeni in obvladanj
enem primeru so pig^
ohromitev uporabili cçIq
bujenje jetnika. Še poseb^
skrbljujoča je uporaba ¡
trošok pasov za ohromit^
daljinsko upravljanje, pjj
ga lahko paznik aktivira s
tiskom na gumb, proi^,^
močan električni tok,
zroča hude bolečine in t^
njo onesposobljenje. Pas,
rablja ameriški urad za zai
in več kot sto okrajnih s|
po vsej državi in' v
zaporih. Prav tako ga upo
Ijajo med sodnimi zaslij
kar je groba kršitev ше
rodnih standardov o ravn
z zaporniki, so (med dru|
zapisali v obširnem pon
Amnesty International.
mini krimići
Ni prišel po kruh
v nedeljo, 21. marca po-
poldne, je nekdo izkoristil od-
sotnost lastnika prodajalne
kruha in peciva na železniški
postaji v Zidanem Mostu in
mu s pulta ukradel mobilni
telefon Alcatel. Hallt L. je oš-
kodovan za približno 30 tisoč
tolarjev.
Zbil jo je na tla
v torek, 23. marca zvečer,
je neznani storilec, v bhžini
vodovodnega zbiralnika na
Konovski cesti v Velenju, na--
padel 39-letno Mirjano Č., ki
je šla peš proti domu. Napa-
dalec jo je zbil na tla in ji iz
rok iztrgal torbico, v kateri je
bila manjša vsota denarja in
osebni dokumenti. Mirjana Č.
je pri napadu utrpela telesne
poškodbe in je zato iskala
zdravniško pomoč.
Odpeljal tuje
bukve
Valentin V. je 24. marca ob-
vestil policiste PP Laško, da
mu je nekdo v njegovem goz-
du v Harju posekal in odpeljal
sedem bukovih dreves v iz-
meri okoli 25 kubičnih me-
trov in v vrednosti približno
250 tisoč tolarjev.
Ukradel blagajno
v noči na 24. marec je nez-
nani storilec vlomil v trgovino
z mešanim blagom v Šentru-
pertu nad Laškim. Ukradel je
registrsko blagajno, v kateri
je bilo nekaj menjalnega de-
narja. Marija A. je oškodova-
na za približno 40 tisoč tolar-
jev.
Izkoristil
odsotnost lastnika
Neznani storilec je 24. mar-
ca popoldne v čakalnici
zdravstvenega doma v Celju
izkoristil odsotnost Ivana P. in
mu iz plašča ukradel denarni-
co z denarjem in osebnimi
dokumenti. Oškodoval ga je
za okoli 15 tisoč tolarjev.
Težavni kršitelj
Policista PP Celje sta 24.
marca popoldne posredovala
v dnevnem baru Zoki na Te-
harju, kjer je javni red in mir
kršil 20-letni Gorazd Ž., ki spr-
va ni hotel izdati svojih oseb-
nih podatkov. Pred lokalom
se je v postopku besedno in
fizično upiral, zato sta polici-
sta morala ukrepati s silo. Ta-
krat se je v postopek vmešal
26-letni Andrej J., ki je hotel
preprečiti Gorazdovo vkleni-
tev, a sta policista uspela ob-
vladati oba kršitelja. Gorazda
Ž. sta odpeljala v prostore za
pridržanje, pri intervenciji pa
sta oba utrpela lažje telesne
poškodbe.
Vlomil v klel
V	noči na 25. marec je nez-
nani nepridiprav vlomil v
kletne prostore stanovanj-
skega bloka v Šaleku. Iz kleti
,Gorazda P. je ukradel avtora-
dio, dva zvočnika in digitalni
multimeter v skupni vredno-
sti okoli 30 tisoč tolarjev.
V	vikendu našel
denar
v Blatnem Vrhu na območ-
ju Laškega je v noči na 25.
marec nekdo vlomil v vikend
hišo Franca Z. Potem ko je
preiskal notranjost objekta, je
našel in ukradel denar in last-
nika oškodoval za okoli 30
tisoč tolarjev.
Iz odklenjene
blagajne
v četrtek, 26. marca do-
poldne, je neznani storilec
vstopil v nezaklenjeno pisar-
no trgovine Kmetijske zadru-
ge na Stanetovi ulici v Celju. Iz
odklenjene priročne blagajne
je ukradel 40 tisoč tolarjev
izkupička.
Vabljiva torbica
v garderobi splošne medi-
cine v Termah Zreče je v četr-
tek popoldne nekoga priteg-
nila ženska torbica, ki je vise-
la na obešalniku. Storilec je
iz torbice ukradel denarnico
z denarjem in osebnimi do-
kumenti. Lastnico je oškodo-
val za dobrih 40 tisoč tolar-
jev.
Zlatnina, devize L
Minuli četrtek je neznani
storilec vlomil v stanovanjsko
hišo Draga M. v Topolšici. Po-
leg zlatnine je ukradel večjo
vsoto deviz, pobral pa je tudi
potne liste. Lastnik je oško-
dovan za okoli 800 tisoč tolar-
jev.
Vlom v gostišče
v noči na 26. marec je nez-
nani storilec vlomil v gostišče
Bizeljčan na Cesti XIV. divizije
v Štorah. Ukradel je cigarete,
žgane pijače, prenosni tele-
fonski aparat in telefaks.
Lastnica Cvetka M. je oško-
dovana za približno 150 tisoč
tolarjev.
Podjetje NT&RC d.b.^
direktor: Jože Cerovšek.1
nadzorni svet: Milena Bređ
Poklič - predsednica, Mat3
Jamnikar in Tone VrablJ
poslovni sekretar: Suzana R|
Podjetje opravlja časopil^
založniško, radijsko inagenčB
tržno dejavnost. Naslov: Pre^
19,3000 Celje, telefon (063) |
50, fax: 441-032, |
Novi tednik izhaja vsak četrt
Cena izvoda je 280 tolarja
Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 930 tola
Za tujino je letna naročnina 22
tolarjev. Številka žiro računa: S
601-106900. Nenaročenihroko
in fotografij ne vračamo,.
Tisk: Delo, Tisk časopisov ini
d.d., Ljubljana, DunajskaS
direktor: Alojz Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministrstvi
informiranje z dne 23.6.1992!
časopis Novi tednik med proizi
informativnega značaja, za kat£
plačuje 5% davek od promei
proizvodov.
ШШШ
Odgovorni urednik
Branko Stainejčič.
UrednicaNovega tednika:
Milena B. Poklič.
UrednicarTatjana Cvira.
Uredništvo: MaijdaA^,Janjal
BraneJeranko, Ksoiija Lekidû^
Katič, UiškaSelišniklvanaStaffli
ŽeljkoZule.
Tajnica uredništva: Mqca w
Tfehnični urednik: Franjo Boi
Računalniški prelom: RobertM
IgorŠariah.
Oblikovanje: Minja Bajagü
E-mail: tednik@NTRCÎ

OdgovMTia urednica: ;
Nataša GeAeš-Ledniki'
Uredništvo: Simona Brglez.
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja?
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik; Stane
Vodja tehnike: Bojan П^
Telefon studia (za oddajevži
4900-880,4900-881
E-niaU:Radio<®NT-RC.5'
шшШ
Opravlja trženje oglasnega pr?
Novem tedniku in Radiu
ter nudi ostale agcncijske sn^
Vodja Agencije: Ftanček l'i'"®
l^paganda: Valter Lebeftjj
Grabar, Zlatko Bobinac,
Koprivica, Vesna
Koordinatortrženja; Mitja^
Tfeleion: 063/422-50
fa-x: 441-032,443-511
E-maü:Agencija@NT-KH
Prekinila nočni program
Gospa Greta (52) iz okolice Celja je imela svojega soproga
že dlje časa na sumu, da nekam zahaja, saj se je vse
pogosteje vračal domov v jutranjih urah in se zgovarjal na
službene obveznosti, na dežurstva in delo na terenu.
Tako ga tudi v petek popoldne ni bilo iz službe, čakala ga je
» vse do noči in khcarila po telefonu, potem pa vzela zadevo v
svoje roke. Sedla je v svoj avto in začela obiskovati diskoteke,
pip-showe in ostala nočna zabavišča v Celju in bližnji okolici.
Nazadnje je vstopila še v nočni bar v bližini Celja, kjer se je
okrog dveh odvijal program. Svojega soproga je zagledala
samega za mizo, tik ob striptizetah, se vreščeče zakadila vanj
in ga zlasala ter popraskala po obrazu. Potem je planila še nad
barske »umetnice« in eno izmed njih obrcala, ostali dve pa sta
ji uspeli uiti. Ušel ji je tudi soprog, o tem, kako se je zadeva
nadaljevala v družinskem okolju, pa nismo izvedeli. L.K.
KRONIKA
31
fnočne
[cvetke
^ četrtek ponoči je spet
Levalo nied stenami že-
•niške postaje. Tam si je
^ dušo zdravil Dejan
l(er t)ila njegova tera-
mnogo preglasna, ga je
'Li3 patrulja. Dejan se bo
tudi s sodnikom za pre-
Sàùià je v petek popoldne
jjvila, da ima težave s so-
jgm Tonetom, ki razgraja
iliiši in vpije nad njo. Polici-
' 150 ugotovili, da ima Marija
' . neprijaznega soseda, ki
' jjtudi to navado, da sosedi
' ¡ya vodo na njen vrt.
I Prago H. je v petek po-
I l¿ne robantil pred prodaj-
^ g, kioskom v bližini kina
\ jiropol. Naenkrat pa ga je
J gabila tako huda jeza, da
ugrabil in razmetal naokrog
, ¡ne časnike. Pred policijo je
5 pravočasno pobegnil, a
bližnjemu srečanju s sod-
om za prekrške le ne bo
gel izogniti.
\ja parkirišču na Stritarjevi
ie v petek ponoči drl alko-
prizadeti Bobert B., ki
ludi policijska patrulja ni
. |la utišati in umiriti. Mali-
i lOV se je potem otresal v
istorih za pridržanje.
' Policiste je nekdo obvestil,
■	jev bifeju MC v Višnji vasi
:do napadel tamkajšnjo
ђко. Ugotovih so, da je
li red in mir kršil Aleksan-
' R, ki je napadel svoje
danje dekle.
■	V nedeljo dopoldne je -za
cijsko posredovanje za^
! lila Tatjana in povedala,
; v Štorah pretepel pri-
i Silvester. Ker je Tatjana
' lolčala, da je bila pri prete-
' tudi sama aktivna, se bo-
I pri sodniku za prekrške
ala oba akterja te cvetno-
eljske cvetke.	M.A.
Prekrškarji se umirjajo
Na območju Policijske
uprave Celje so lani obrav-
navali za 7 odstotkov manj
prekrškov kot leto poprej,
prekrškov zoper javni red in
mir pa je bilo manj za 4
odstotke.
Občutno manj (32 odstot-
kov) je bilo tudi prekrškov v
zvezi z orožjem, za 29 odstot-
kov pa se je povečalo število
obravnavanih prekrškov po
zakonu o tujcih. Največji po-
rast prekrškov je bil na ob-
močju PP Mozirje, najbolj pa
se je to število zmanjšalo na
območju PP Šmarje pri Jel-
šah. Največ predlogov sodni-
ku za prekrške je podala PP
Celje (989), kar je za 8 odstot-
kov več kot v letu 1997. Ta
policijska postaja je obravna-
vala tudi največ prekrškov s
področja javnega reda in mi-
ru, največ kršitev po zakonu
o orožju in zakonu o mami-
lih, največ kršitev s področja
zakona o tujcih pa je obrav-
navala PP Velenje.
Največ kršitev zakona o
javnem redu in miru se je lani
zgodilo ob sobotah, zakona o
državni meji ob nedeljah, za-
kona o tujcih ob sredah ter
zakona o orožju ob četrtkih.
Zaradi najrazličnejših krši-
tev zakonov je bilo v letu 1998
na območju Policijske uprave
Celje potrebnih 2011 inter-
vencij ali za 10 odstotkov
manj kot v prejšnjem letu.
Privedenih je bilo 16 odstot-
kov več oseb, prav tako je
bilo število pridržanih do iz-
treznitve večje za 14 odstot-
kov. Glede na leto 1997 je bilo
20 odstotkov manj hišnih in 2
odstotka manj preiskav na
meji, primerov zasega mamil
je bilo 93 (105) in zasegov
orožja 124 (179).
Delavci Policijske uprave
Celje so v letu 1998 sodelovali
pri zavarovanju 2-58 (predlani
246) športnih prireditev, 481
(542) javnih prireditev in 18
(20) javnih shodov. Na teh in
drugih prireditvah niso zaz-
nali množičnih kršitev javne-
ga reda in miru.
M.A.
Marihuano so skrili v pakete krme
Tik pred zaključkom redakcije smo uspeli izvedeti, da so celjski kriminalisti v torek
zvečer na kmetiji v bližnji okolici Škofje vasi zasegli izjemno velike količine marihuane.
Uradnih podatkov o zaseženi količini prepovedanega mamila še ni, a po govoricah sodeč naj bi
šlo za véè kot 150 kilogramov. V preprodajalsko mrežo naj bi bil vpleten tudi kmet iz Zadobrove,
poleg njega še najmanj 12 drugih osumljencev. Kriminalisti so v začetku tedna vzeli resno
anonimen klic in preverili, kaj so na kmetiji naložili v spomladanske pakete krme (na sliki). V
enem jih je čakalo presenetljivo odkritje, v drugih je bila navadna trava.	L.K., Foto: L.O.
prometne nezgode
Otrok na kolesu
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Ljubno ob Savinji se je
v četrtek, 25. marca popold-
ne, pripetila nezgoda, v kate-
ri je hude telesne poškodbe
utrpel otrok.
Monika N. (19) iz Savine je
vozila osebni avtomobil iz
Rastk proti Ljubnem ob Savi-
nji. Ko je pripeljala v bližino
naselja Ljubno, se je z njene
desne strani z dovozne ceste
s kolesom pripeljala petletna
Janja P. z Ljubnega. Pri trče-
nju in padcu je mala kolesar-
ka utrpela hude telesne poš-
kodbe.
Trije ranjeni
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Zgornje Roje se je v
petek, 26. marca ponoči, pri-
petila nezgoda, v kateri sta
dve osebi utrpeli hude tele-
sne poškodbe, en udeleže-
nec pa je bil lažje ranjen.
Nastala gmotna škoda znaša
približno 210 tisoč tolarjev.
Goran R (25) je vozil kolo
po nasprotnem smernem vo-
zišču iz Šešč proti Šempetru.
V blagem desnem ovinku je iz
nasprotne smeri pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
22-letni Damjan K. iz Dolenje
vasi, nakar je prišlo do trče-
nja. Po trčenju je voznik Dam-
jan K. zapeljal z vozišča na
njivo, kjer se je vozilo večkrat
prevrnilo preko strehe in ob-
stalo na kolesih. V nesreči sta
se hudo telesno poškodovala
kolesar in voznik, triletni
Staš, ki je sedel v otroškem
sedežu na zadnjih sedežih av-
tomobila, pa je bil lažje ra-
njen.
M.A.
Radarji bodo
•	v petek, 2. aprila dopoldne na območju Laškega in Sloven-
skih Konjic, popoldne pa na območju Velenja in Rogaške
Slatine:
•	v soboto, 3. aprila popoldne na območju Žalca in Mozirja,
ponoči pa na območju Celja;
•	v nedeljo, 4. aprila popoldne na območju Šmarja pri Jelšah
in Slovenskih Konjic, v nočnem času pa na območju Velenja;
•	v ponedeljek, 5. aprila popoldne na območju Celja in
Šentjurja pri Celju;
•	v torek, 6. aprila dopoldne na območju Velenja in Rogaške
Slatine, popoldne pa na območju Laškega in Mozirja;
•	v sredo, 7. aprila dopoldne na območju Šmarja pri Jelšah in
Žalca, v popoldanskem času pa na območju Slovenskih
Konjic in
•	v četrtek, 8. aprila dopoldne na območju Rogaške Slatine,
popoldne pa na območju Velenja in Laškega.
•	Laserski merilnik hitrosti bo do 5. aprila pogosteje nameš-
čen na območju Žalca in Laškega, od 6. do 16. aprila pa na
območju Celja in Šentjurja pri Celju.
Ubila gafe elektrika
Smrtna nesreča pri delu se je pripetila 26. marca dopold-
ne v Andražu nad Polzelo.
Tega dne je 45-letni Anton R. prečrpaval nafto iz 200-
litrskega kovinskega soda, pri tem pa je prišlo do okvare na
trojnem razdelilen električne napeljave. Med popravilom raz-
delilca, ki je bil pod napetostjo, je Antona R. ubil električni tok.
M.A.
32
ZANIMIVOSTI
Lepa Manica rešila
celjsko čast
»Joj, kako je lepa,« je na
nočnem gala sprejemu v po-
slopju stare elektrarne v
Ljubljani, dobro uro po po-
delitvi letošnjih viktorjev,
najvišjih slovenskih medij-
skih priznanj, del denarja
zanje je dal celo slovenski
kulturni minister Jožef
Školjč in jih s tem povzdig-
nil vsaj blizu državne ravni,
vzkliknil eden od najbolj po-
pularnih poptevejevcev in
zagrizen samec Edi Pucer in
ves vzhičen gledal lepo Žal-
čanko Manico Janežič, no-
vo slovensko teve zvezdo.
Manica, ki jo je kamera ves
čas spremljala, je sedela poleg
prve osebe večera, novinarja
Jurija Gustinčiča, ki je dobil
Viktorja za življenjsko delo.
Takšni sprejemi, na katerih je
obilo hrane in pijače, nestorju
slovenskega novinarstva očit-
no niso všeč, saj si je postregel
z okusno hrano, nakar se je
izmuznil in šel spat. Do katere
ure je bila tam Manica, ki je
reševala in rešila celjsko me-
dijsko čast, saj je bil poleg nje v
tako imenovanem finalu le še
Velenjčan Srečko Meh in to
prav tako za obetavni televizij-
ski obraz, za katerega je dobila
Viktorja Manica, ne vemo, pa
tudi to ne, če se je Ediju uspelo
približati svoji simpatiji.
Kaj vse si domišlja vehki
Stopov šef in glavni pri Viktor-
jih Igor Savič, ne vemo, vemo
samo to, da novinarji in fotore-
porterji letos niso smeli v dvo-
rano, pa čeprav je bilo tam kup
otrok in ljudi, ki z mediji ni-
majo blage veze. Duša Pod-
bevšek, novinarka Dnevnika,
se je razjezila in odšla domov,
najbolj pa je kričal ta glavni pri
Slovenskih novicah Marjan
Bauer, ker njegov fotoreporter
Igor Mali ni mogel v dvorano.
Rezultat - v ponedeljek ni bilo
v Slovenskih novicah niti foto-
grafije in niti članka o Viktor-
jih. Večerov fotoreporter je
imel srečo, ker je imel naš
Gregor Katič karto več in tako
sta lahko oba slikala od blizu.
Sicer pa je v ljubljanskih
medijskih krogih zavladala
pravcata sla po mladih dekle-
tih. Tako je poslanec Zmago
Jelinčič sporočil, da sta se s
poslanko Polonco Dobrajc
dokončno razšla in da se je
zaljubil v mlado, 22-letno štu-
dentko filozofije. Le nekaj dni
pozneje je znani poptevejev
režiser Petar Radovič, ki je
režiral skoraj vse oddaje Pla-
neta in še bolj znanega Stoja-
na Auerja sporočil, da se lo-
čuje od svoje tretje žene in da
se je na smrt zaljubil v popte-
vejevo producentko, 28-letno
Vesno. Vedno glasnejše so go-
vorice, da je prikupna Vesna
noseča. Z mlado sodelavko je
videti vedno bolj pogosto ene-
ga od močnih poptevejevih še-
fov Janeza Ujčiča. No, mož-
no je, hmm, da gre samo za
poslovni odnos. Potem, ko se
je razšel s svojo ženo, čedalje
pogosteje videvamo v družlDi
lepih in mladih deklet brežiš-
kega podjetnika, direktorja
firme Kruno, Kruna Filipči-
ča, bolj znanega v maneken-
sko lepotnih krogih, saj je že
nekaj let stalni sponzor prire-
ditev miss Slovenije.
Sicer pa, ali veste, da je
najbolj popularni beograjski
grafit: »Jebo te Kolumbe ra-
doznali!« Beograjčani tudi v
teh za njih težkih časih niso
izgubili smisla za humor. Po
telefonu me je klical prijatelj
in me vprašal: »Ali veš, kateri
vaš ansambel in katera njego-
va pesem je najbolj popularna
pri nas? Vaši Kingstoni s pe-
smijo Cela ulica nori.«
NINA J. KAVRAN
Janez Ujčič v družbi lepotice.
kaj vozuo znani ceuani?
Težave s parkiranjem
Ernesta Marguča-Mica ve-
liko ljudi pozna kot direktor-
ja celjskega d(y)isništva
VTV, predsednika ZRK Celje
in nekoč prvovrstnega roko-
metnega vratarja, ki mu tudi
gostinstvo ni povsem tuje.
Le malo pa jih ve, da je Mie
velik ljubitelj štirikolesni-
kov, ki prihajajo s tekočih
trakov bavarskega avtomo-
bilskega giganta.
Dveletni BMW 520i je že tret-
ji po vrsti in v letu 2000 bo ta
dobil že svojega naslednika. Za
to znamko ga je navdušila žena
Alenka, sicer lastnica dveh koz-
metičnih salonov, ki se je vselej
rada vozila v prostornih avto-
mobilih. »Vedno sem vozil male
avtomobile, zato me je ničkoli-
kokrat opomnila, naj vendarle
kupim večji avto. Ko sem se nad
njimi navdušil, pa si je ona
omislila malega forda ka. Kdo
bi to razumel,« pripoveduje
Marguč, ne pove pa, da ga je
Alenka nedavno rešila iz kočlji-
vega položaja, ko je pohcista
prepričala, naj ne zaračuna kaz-
ni zaradi dvomljivih Ernestovih
parkirnih veščin. »Petstodvajse-
tica se kljub pogonu na zadnja
kolesa dobro obnese na snegu,
tudi z letnimi gumami. Je naj-
bolj varna, ta element pa je pri
Bavarcih zagotovljen,« še doda
podjetni ljubitelj modre barve.
PŠ, Foto: GK
(Od)kloiii
So korupcije navada,
grabežljivost je bonton,
z obema pač še laž sovpada
in kraja gre še v ta žargon.
A saj ni se za sekirat,
tu lepo je, tu ni vojne,
se treba malo je prepirat,
to zdaj so misli samostojne.
POPEVKAR
nasmeh, 1
prosim!
Bogdan Deželak iz Ojstre-
ga pri Laškem je naš tokrat-
ni nagrajenec. Maja načrtu-
jemo izlet prvih 50 nagrajen-
cev, ki se na našem seznamu
zbirajo že od lani.
Rojstni dan
Ob svojem rojstnem dnevu
je bila Maja nemogoča. Mama
seje razjezila in rekla: »Če se
boš tako obnašala, ne boš do-
bila darila za rojstni dan, ni-
kogar ne boš ßmela povabiti
in tudi torte ne bo!«
V strahu je mala vprašala:
»Ali tudi šest let ne bom smela
imeti?«
Vakum
Lojzka vpraša: »Kaj je to
vakum?«
»v glavi imam, pa se ta
trenutek ne morem spomni-
ti, « odgovori Lojze.
vitezibelegamesta
VIKTORJI '98
33
Ddvek na popularnost
Viktorji 98 so razdeljeni - Drugim je težl(o zaploskati
J Cankarjevem, domu v
jbljani je bila v soboto s\o-
podelitev viktorjev -
ffdiijih priznanj na sloven-
fni medijskem prizorišču,
uredništvu revije Stop so s
plavci znova poskušali
¡pravili vrsto presenečenj,
izadnjega trenutka tudi ni-
¿dali imena voditeljice, ki
poleg Bojana Emeršiča po-
jovala prireditev. Na oder je
Sla, takoj po telefonskem
tu, slovenska miss Miša
ик, ki je fotografom zada-
liar veliko dela.
i
¡lasbeni gosti, ki so sodelo-
ina podelitvi, so med dru-
ibili Pihalni orkester Svea
jorje, Tinkara Kovač, Big
Il Mama, Buldožer, Norina
äovan, Planet Groove, The
îj, Vlado Kreslin in Mia
iarič.
aj Viktorji so in kaj niso?
IV gotovo niso kazen za
i, ki jih ne dobijo,« pravi
pvorni urednik Stopa Igor
liÉ, »sicer pa Slovenci zelo
ko zaploskamo drugim.« In
nu smo ploskali in tudi
žgali ob podelitvi? Viktorja
lularnosti je dobil glasbeni
ijalec Adi Smolar, ki je
i dnevi praznoval 40.
stni dan. Zaradi Viktorja
Ropov ne bo podražil, sicer
pravi: »Glede na to, da sem
v treh letih trikrat nomini-
lin je to moj drugi viktor,
"predvsem vesel, da, kot
nisem muha enodnevni-
bi se pojavila in izginila
slovenske zabavne glasbe,
'Pak kontinuirano dobro
lam.«
^televizijsko osebnost mi-
Ф leta je Viktorja že tretje
leto zapored dobil Mario Ga-
lunič. »Vem, kaj sledi doblje-
nemu Viktorju. Svet se ne bo
spremenil, življenje bo teklo
naprej. Mogoče so Viktorji čas
za inventuro. Davek na popu-
larnost plačujem redno in pra-
vočasno. Obresti pobiram
sproti - to je tudi Viktor.«
Za najbolj popularno radij-
sko osebnost je Viktorja dobil
Andrej Karoli, eden najbolj
priljubljenih glasbenih ured-
nikov. Na »ta veliki« radio je
vnesel sproščenost in dokazal,
da se tudi na nacionalnem ra-
diu da osvojiti srca poslušal-
cev.
Med domačimi nadaljevan-
kami so ljudje izbrali Našo
krajevno skupnost, med tuji-
mi pa Esmeraldo. Poštar ji je
kar s kolesom odpeljal Viktor-
ja in vsa srečna nam je poveda-
la: »Ta Viktor je zame zelo
pomemben. Rada vas imam.«
Strokovna akademija Vik-
tor, ki je letošnja novost pri
odločanju o dobitnikih, je iz-
brala za najboljšo kulturno-
umetniško, igrano ali doku-
mentarno TV oddajo Odklop,
ki ga ustvarja produkcijska
skupina Mangart.
Za najboljšega radijskega
voditelja so izbrali Jureta
Longyko. »Koliko je viktor
težak? Ene pol kile obremeni-
tve za nocojšnji večer, sicer pa
sem malce zmeden. Je prizna-
nje, ki ga bom moral še prem-
ieti,« je dejal.
Najboljši televizijski vodi-
telj je Borut Veselko, ki se za
je za Viktorja zahvalil in na
prireditvi, potem ko je ugriz-
nil v jabolko, dejal: »S polni-
mi usti se ne sme govoriti.
Hvala.«
Za najbolj obetavni televi-
zijski obraz je Viktorja dobila
Žalčanka Manica Janežič.
Bila ga je zelo vesela: »To je
pohvala, priznanje za delo.
Delam v medijih in ljudje te
morajo opaziti. Če te ne opa-
zijo, mogoče to ni v redu.
Mene očitno so. Všeč mi je to,
kar počnem. Za mano je iz-
jemno leto. Veliko stari se je
zgodilo v tem času. Težko še
vse dojemam.«
Najboljša informativna TV
oddaja so Odmevi. To je že
drugi viktor za to oddajo, če
pa bodo dobili prihodnje leto
še tretjega, se bodo morali
začeti že tikati, tako to ne bo
več viktor ampak »tiktor«, so
se pošalili.
Za najboljšo zabavno TV
oddajo so izbrali oddajo Res
je!. Miša Molk, ki na banketu
nikoU nič ne je, je za oddajo
prejela že drugega Viktorja.
Nagrada ji vsako leto več po-
meni. »Zelo rada spreminjam,
iščem nove reči in to je potrdi-
lo, da naj nadaljujem«.
Viktorja za posebne dosež-
%ke je dobila Vita Mavrič, ki
bo čez dobra dva meseca po-
stala mamica. Vita ni vedela.
kaj bi rekla, tako je bila šoki-
rana. »Predvidevam, da se člo-
vek, kadar je nominiran, na to
pripravi. Vesela sem, da ni vse
zaman, kar počnemo in da
smo tudi kdaj opaženi.« Vik-
torja za posebne dosežke je
dobil tudi Matjaž Požlep. Za
življenjsko delo so Viktorja
podelili Juriju Gustinčiču.
Nekateri nominiranci, do-
bitniki viktorjev in ostali po-
vabljeni smo se nato preselili
v prostore nekdanje elektrar-
ne, kjer so pripravili banket in
kot je za Viktorje že običaj,
mize so se šibile od pijače, pa
tudi hrane.
Viktorji so za nami, začenja
se nova bitka - za Viktorje
popularnosti v letu 1999.
SIMONA BRGLEZ
Л Foto: GREGOR KATIČ
Mario Galunič: »Obresti pobiram sproti - to je tudi viktor.«
Vita Mavrič: »V tem trenutku se najbolj
veselim materinstva.«
Manica Janežič: »Ljudje so me
opazili.«
Adi Smolar: »Zaradi Viktorja moji nastopi ne bodo dražji«
^orut Veselko je od Srečka Meha dobil še jabolko, zato s polnimi usti ni mogel imeti
zahvalnega govora.
Miša Molk, dobitnica Viktorja za oddajo Res je!, in Rade Šerbedžija.
34
NASVETI
gremo po gobe
Gobarski maček
Gotovo poznate koga, za ka-
terega pravite: »Tale pa je pra-
vi gobarski maček, gobo naj-
de z zavezanimi očmi.« Na-
vadni gobarji takemu močno
zavidajo, saj najde gobe tudi,
če ne rastejo. Marsikdo reče:
»Na gobo bi lahko stopil, pa je
ne bi videl«. Kar nekaj se jih
izgovarja na dioptrijo. Vzrok
pa ni ne eno ne drugo.
Tisti, ki več najdejo aU imajo
košaro trikrat prej polno, pač
malce pobrskajo po literaturi
o gobah in poleg oči napenjajo
še možgane. Vedo, da gobe
rastejo v simbiozi z rasthnami
ali drevesi in povrhu tega zna-
nja vedo tudi, katere gobe in v
katerem času je pričakovati za
tem ali onim drevesom. Pravi
gobarski maček, če smo ga že
tako imenovali, si bo sestavo
gozda samo bežno ogledal in
takoj ugotovil, kaj lahko v
njem pričakuje.
Pa nanizaj mo nekaj najbolj
pogostih in tudi popolnoma
zanesljivih primerov: gabro-
vega dedka bomo iskali ob
gabru, brezovega dedka ali
turka ob brezi, karžlja (pazi-
te, zaščiten je!) bomo našH ob
hrastu na peščenem obron-
ku, pšenično gobo ali ciganč-'
ka (na sliki) utrgamo med
borovničevjem, slinarja zunaj
gozda ob smrekah, sirovke v
glavnem ob smrekah ali bo-
rih, lupljivke, še posebej krav-
Ijačo in peščenko, v mešanem
gozdu s poudarkom na borih
in borovničevju, borov glivec
ob boru, senožetno prašnico
v travi, vlažnice več vrst iz-
ključno v travi, črni goban ob
hrastu, ajdovko pri bukvi, bo-
rov goban ob boru...
Iz vsega tega torej lahko
zaključimo, da za to, da naj-
deš gobo, ni odločilen dober
vid ali dober nos, temveč je še
važnejše znanje.
Če je komu že zmanjkalo
gob, bo pač kupil gojitvene
kukmake ali šampinjone in si
pripravil obloženi kruhek.
Potrebujemo: ržen kruh,
surovo maslo, gnjat, kukma-
ke ali šampinjone, sol, limo-
nin sok.
Priprava: rezine rženega
kruha namažemo s surovim
maslom, ki smo ga dobro
vmešali z drobno sesekljano
gnjatjo. Šampinjone skrbno
operemo, narežemo na tanke
lističe, posolimo,- pokapamo
z limoninim sokom in naloži-
mo na kruhke.
AMADEO DOLENC
kozmetičarka svetuje
Kaj vse je v vaših kremolj
Kozmetične reklame nas
vsak dan presenečajo z novi-
mi tujkami. Ali sploh veste,
kaj pomenijo?
Allantoin: lahko je naraven
ali umeten. Pospešuje celično
obnovo. Zelo je priporočljiv
za izsušeno, poškodovano
suho kožo.
Alpha-hydroxy-kislina:
bolj je znana pod izrazom
AHA. Deluje kot mikorpee-
ling, saj odstranjuje površin-
ski epitel, ki se vedno lušči.
Pospešuje celično obnovo.
Vendar bodite pozorne, saj
pretirana uporaba lahko pov-
zroči razširjene kapilare na
obrazu. Posvetujte se z der-
matologom.
Azulen: izvleček iz olja ka-
milic, ki pospešuje pomirja-
nje in regeneracijo kože.
Antioksidanti: v posebnih
kozmetičnih preparatih vča-
sih oksidirajo predvsem olja
in maščobe. Antioksidanti, ki
jih kreme vsebujejo, prepre-
čujejo, da bi prosti radikali
poškodovali celice.
Beta-hydroxy-kislina: po-
doben učinek kot ga ima
AHA, vendar je dosd blažja.
Prav tako preprečuje nasta-
nek zadebelitev na koži.
Bisabolol: ekstrakt iz olja
kamihce. Preprečuje vnetje in
pomirja. Vsebujejo ga kreme
za občutljivo in suho kožo.
Ceramidi: so pomembni za
trdnost - stabilnost kožnih ce-
lic, trdnost nohtov in las.
DHA - dihydroxyaceton:
obarva zgornje kožne plasti
in je v sredstvih za hitro obar-
vanje kože (nujno potrebno
je prebrati navodila).
Esencialne maščobne ki-
sline (vitamin F): so pomem-
bne pri obnavljanju kožnih
celic.
Glicerin: uporablja se kot
podlaga kremam, ker pospe-
šuje vpijanje le-teh. Vendar
lahko izzove tudi alergije, po-
sebej v okolici oči.
Hyaluronska kislina: v
večji meri je prisotna v človeš-
kem lokomotornem sistemu
(mišice, kosti). Sicer pa tvori
zelo veliko vlažnost i^,
kožo kot zaščitni kisli pi^j
Lipo-proteini: uporaiji
se za čistilne lotione, s^
za tuširanje, kreme za ^
Sicer pa skrbijo za oskrboi
nih funkcij, da so v ravnoij
Liposomi: so mikro^
ce, običajno iz lecitina.
majhnosti, lahko transp,
rajo hranilne snovi v gi,
plasti kože.
'кпЈФЛт, Kozmetičarka VE¡
prehrana za zdrav
Sladkor
Sladkor je po vsem svetu
razširjeno živilo in ga upo-
rabljamo predvsem v pre-
hrani. V naravi se nahaja v
sladkornem trsu in sladkor-
ni pesi, vsebuje pa ga tudi
med.
Dokazano je, da okus slad-
kosti človeku že genetsko
predstavlja ugodje in občutek
varnosti. Aristotel je že 330 let
pred našim štetjem predpo-
stavil sedem temeljnih oku-
sov - sladko, slano, kislo, as-
tringentno, jedko in rezko.
Kljub temu pa se domneva,
da je bil sladek okus že,prej
vodilo pri iskanju hrane.
Povprečen obrok v prehra-
ni naj bi vseboval 65 odstot-
kov ogljikovih hidratov. Od
tega je največ polisaharidov -
predvsem škroba (60 odstot-
kov), manj pa dveh d.isahari-
dov; običajnega sladila saha-
roze (30 odstotkov) in lakto-
ze (10 odstotkov) ali mlečne-
ga sladkorja. S povprečnim
obrokom ponavadi zaužije-
mo manjše količine monosa-
haridov (grozdnega sladkor-
ja) in fruktoze (sadnega slad-
korja). Epidemiološke študije
kažejo, da je saharoza razme-
roma varno živilo v količini,
ki jo dnevno zaužijejo prebi-
valci zahodnih dežel. Nekon-
trolirano uživanje sladic vse-
kakor vodi v debelost in ne-
dohranjenost, vendar pa sa-
haroza ni neodvisni dejavnik
tveganja pri nastanku diabe-
tesa, koronarne bolezni, žolč-
nih kamnov, raka, hipertenzi-
je. Prav tako ne vpliva na bio-
loško vrednost esencialnih
hranil v organizmu: vitami-
nov in rudnin.
Slaba stran saharoze pa je
velik kariogeni potencial hra-
ne, kar pomeni, da večjo po-
rabo sladkorja v populaciji
spremlja tudi večja pogostost
kariesa.
V današnjem svetu izobilja
smo vsekakor pripravljeni
zmanjšati vnos. energije, kar
pomeni uživanje nizkokalo-
ričnih živil - hkrati pa si želi-
mo, da bi bila tovrstna hrana
enako okusna. Zato imajo ne-
kalorična sladila in nado-
mestki maščob velike mož-
nosti za razvoj in uporabo v
prehrani. Močno se je razvila
t. i. industrija nizkokalorične
prehrane, katere temelj so
nizkokalorična ali nekalorič-
na sladila, ki nadomeščajo sa-
harozo in ostala energijska
hranila.
Idealno sladilo naj bi
tako kot saharoza - brezi
no, brez vonja, nekarcen
no. Takšnega sladila dant
vedno nimamo, imamo
možnost, da za različna ž
izberemo najidealnejšo \
binacijo posameznih si
Ta sladila so: saharin, as
tam, ciklamat, acesulfam
Nekalorično sladilo s,
rinje300 do500-krat slaj!
saharoze. Kadar se upor;
kot samostojno sladilo,
rahel pookus (grenak, kc
ski). Leta 1977 so v ZDA p
lagali prepoved uporabe
harina, ker so posumili
visoke doze tega sladila
zročajo tumorje na mehi
glodalcev. Ta predlog so i
zavrnili, vendar pa predi
vajo, da bo v prihodn
predvsem zaradi velike I
kurenčnosti aspartama, s
rin popolnoma izginil s t
ča.
Aspartam ima popolni
čist, sladek okus in je z v
zdravstva zelo varen. Je
tivno 200-krat slajši od i
roze.	J
Ciklamat so v Ann
kmalu po dovoljenju za;
rabo (leta 1966) prepov
zaradi domnevne kancei
nosti. Kasnejši poskusi s
domnevo ovrgli. Ima :
vsemi sladili najnižjo ;
kost, saj je 30-krat slajši
saharoze.	'
Acesulfam-K je sladilj
pride do izraza v kombil
z aspartamom, saj ima ti
40 odstotkov večji sladilni
nek. Na zdravje človeka i
ugotovljenih negativnih
sledic, vendar pa ima |
pookus, če se uporablja
samostojno sladilo.
Glede na dopustne dn
količine uživanja raba £
loričnih sladil ne predst
rizika za zdravje, saj lahl<
kg težak človek vsak
nekaloričnimi sladili nad^
sd 805 g sladkorja. To
kot zaužijejo celo najveí)^
dokusci, vsekakor pa '''
krat nad priporočili o
prehrani (do 100 g sladk"
dan).
Sladkorja se torej ni P"'
no izogibati, vendar P^
pretiranih željah po sla^
raje sezimo po nadom^,
sladkorja in tako ob
okusu storimo nekaj zas
SIMONA RÜ^'J-
dipl. ing. živ "^
kultura bivanja
Prenova poplavljenih tal
Kot sem obljubila v pretekli
številki, bom danes spregovo-
rila o sanaciji tal po poplavi.
Če odštejemo škodo, ki jo je
voda povzročila na opremi in
stvareh, ki so bile poplavljene,
so bila verjetno prav tla med
najbolj poškodovanimi v po-
plavljenih objektih. Pod bese-
dico pod verjetno vsakdo naj-
prej pomisli na oblogo, s kate-
ro so tla obložena, toda ta so
običajno sestavljena iz večih
plasti in le zadnja je ta, ki jo
vidimo. Poškodbe in škoda pa
je predvsem odvisna od vrste
talne obloge ter konstrukcije
pod njo. Najobčutljivejše so le-
sene in tekstilne talne obloge.
Tla, ki so bila obložena s kera-
miko, kamnom ali samo beto-
nom, praviloma niso utrpela
posebne škode.
Toda tla so običajno sestav-
ljena iz večih slojev različnih
materialov, tako so lahko poš-
kodovane tudi plasti, ki so
očem skrite. Predvsem so to
toplotnoizolacijski sloji in različ-
ne vrste slepih podov. Če je bila
kot toplotna izolacija uporablje-
na steklena ali kamena volna
(toplotno izolacijske plošče ter-
vol, novoterm in podobno) je
le-ta praviloma uničena. Potreb-
no jo je odstraniti, kar pa seveda
predstavlja obsežen in drag po-
seg. Če ste prisiljeni, da se tak-
šnega posega lotite, poskušajte
sanacijo opraviti kvalitetno.
Ključnega pomena je dobra hi-
droizolacija. Nad hidroizolacijo
se namesti plast toplotne izola-
cije, za naše klimatske razmere
jo zadostuje približno 4 cm,
uporabite pa-plošče iz penj ene-
ga ekstrudiranega polistirena
(poznan pod blagovno znamko
stiropor) ali plošče iz kompri-
mirane poliuretantske pene.
Omenjeni materiali imajo struk-
turo z zaprtimi celicami, zato
skoraj ne vpijajo vode, so od-
porni na zmrzovanje ter imajo
dobro mehansko trdnost. Pre-
ko toplotne izolacije je pripo-
ročljivo položiti dve plasti PVC
folije ter izvesti cementni estrih
kot podlago za končno talno
oblogo. Različne izvedbe suho-
montažnih estrihov oziroma
slepih podov, kot so podlage iz
mavčnih ali lesenih plošč, ods-
vetujem, saj so zelo občutljive
na vlago.
In kot zadnje dejanje pride na
vrsto talna obloga. Postavljeni
smo pred dilemo, kaj izbrati:
les, plastiko, kamen, keramiko
ali tekstil? V prvi vrsti je odvi-
sno, za kateri prostor potrebu-
jemo oblogo - za dnevne bival-
ne ter servisne prostore lahko
izberete keramiko, lahko tudi
talne obloge iz PVC-ja. Dilema je
morda večja pri spalnih prosto-
rih. Če škodo v primeru ponov-
ne poplave vzamemo v zakup,
potem lahko izbiramo med le-
senimi podi, različnimi parketi
(klasični, lamelni, lamelirani),
laminatnimi talnimi oblogami
(izdelujejo se iz lesnega prahu,
skupaj z vezivom ga pod viso-
kim pritiskom stisnejo v homo-
gene plošče, na zgornjo stran pa
vtisnejo dekorativno folijo z
imitacijo različnega lesa ali
kamna ter prozorno zaščitno
prevleko). Odpornost lamina-
tov je izredna, odpornost na
obrabo je običajno izražena v
vrtljajih (po Taber testu 7000,
10000, 15000), za domačo upo-
rabo zadostuje od 7 do 10 tisoč.
Poleg tega pa je laminat tudi
sorazmerno odporen na vlago,
seveda to ne pomeni, da ga
voda ne poškoduje.
Med naravnimi materiali lah-
ko izberemo še linolej, pluto,
gumo ali kokos. Ob naštetih
materialih nam ostanejo še tek-
stilne talne obloge. Ponudba
tekstilnih oblog je ogromna, iz-
biramo med materiali, nači-
nom tkanja, podlago in nena-
zadnje tudi vzorci. Sodobne
tekstilne obloge so ognjeod-
porne, lahko tudi popolnoma
vodonepropustne, se hitro su-
šijo, se ne širijo ali krčijo in so
zelo enostavne za čiščenje, to-
da več o tem, morda kdaj dru-
gič. Vse, ki boste obnavljah ali
popravljali tla, želim opozoriti,
da je včasih nov pod lahko
cenejši kot popravilo starega.
Vzemite si čas in preglejte, kaj
ponuja trg.
KLAVDIJA SITAR
NASVETI
35
nasvet pred nakupom
Bela tehnika ni vec samo bela
\ kaj bi se morale kuhinje vedno zaljub-
• V bele gospodinjske aparate? Kaj pa, če
2ге1 les dotaknil prekipevajoče rdeče,
I !] modro ali se spogledoval s turkizno?
■Lj aparati vnesejo v prostor veselje in
Pomladijo klasične kuhinje in do-
I l^jjo moderne. Zunanja barva se nadalju-
"j,notranjosti aparatov, kjer se zaključi na
ifjjih, ograjicah, gumbih in drugih po-
I obnostih.
I3fve odsevajo čustva. Barvni aparati ko-
: ^icirajo z našim razpoloženjem in s svoji-
: odtenki poslikajo prostor. Vsi trije tipi
■podinjskih aparatov so na voljo v različnih
:fvah. V prostoru jih lahko razprostrete za
[g mavrico ali pa se odločite za enega same-
pokončno podobo kuhinjskega pohištva
^rabnik doreče z elementom, ki najbolj
ireza njegovemu osebnemu slogu. Z gospo-
; jjskim aparatom vzpostavi nov odnos med
i îvami, oblikami in materiali. Modra z mo-
j bela z rdečo, rumena z rjavo. Aparati so
i zadnje poteze čopiča, preden pred vami
stane slika.
5arve pa so samo del celostne podobe
¡dilnikov. Dopolnjuje jih oblika, funkcional-
' isi in tehnološke značilnosti. Širši štedilniki
i prilegajo razkošnim, masivnim ali klasič-
и kuhinjam, kjer prostor ni omejen. Ožji
idilniki pa so namenjeni dinamičnim, so-
tinim in racionalno oblikovanim kuhinjam,
ko kot okvir dopolni sliko, les kuhinjskega
hištva izriše končno podobo vgradnih ku-
Inih aparatov. Barvni vgradni aparati se
iiavni del vseh sodobnih kuhinj. So lepi,
Écionalni in vanje vnesejo življenje.
larvni hladilniki dajo prostoru novo vsebi-
1 V modri se skrivajo vode in barve njenega
krila, v zeleni svežina gozda in njene oči -
barvni aparati odsevajo notranjost ljudi. Rde-
ča barva odseva toplino, čutnost, ljubezen.
Rdeč aparat najde svoje mesto v kuhinji ljudi,
ki imajo radi drugačnost, vpadljivost in pusto-
lovščine. So neposredni in ljubijo rdečo v vseh
njenih vsebinskih različicah. S svojo vpadlji-
vostjo so barvni hladilniki okras kuhinje ali
katerega drugega prostora.
Kopalnica zašije v živahni, poletni barvi, ki
odseva z rumenega pralnega stroja. Tople
barve budijo prijetne občutke in v prostor
vnesejo vedrino. Pralni stroji niso samo rume-
ni, ampak tudi rdeči, modri, zeleni in črni.
SANDl URANC
urejamo okolico
Sanacija travne ruše
Kadar postane travna ruša
slaba ali se v njej pojavijo
številna plevela, jo moramo
narediti na novo ali pa sani-
rati. Travo lahko popravimo
z dodajanjem substratov in
gnojil ali pa dosejemo praz-
na mesta.
Sanacija travne ruše je
dražja kot setev nove trave,
saj je potrebno pred setvijo
odstraniti staro travo in sani-
rati ter globoko prerahljati tla.
Tudi obdelovanje tal na vrtu,
kjer že rastejo večje rastline je
v primerjavi z delom pri no-
vogradnjah težje, saj lahko v
vrtovih ponavadi uporabimo
le manjše stroje, potrebno pa
je tudi veHko ročnega dela.
Preden se odločimo prekopa-
ti celoten vrt, premislimo, ali
je bolje pristopiti k manj rigo-
roznim posegom. Naj nave-
demo nekaj primerov, kako
lahko popravimo trato, ki je
že nekoliko slabše kvalitete,
ni pa še povsem uničena.
Za sanacijo travne ruše
uporabimo posebne travne
mešanice (za regeneracijo
trave). V primeru, da je po-
trebno posejati travo povsem
na novo, pa uporabimo me-
šanice, ki so ustrezne glede
na vrsto tal in glede na njiho-
vo nadaljnjo uporabo.
Trato najprej očistimo in
prezračimo. Z vertikutirjem
odstranimo odmrlo travo,
mah in goste plevelne sklope.
Če tla niso ravna, trava pa na
splošno dobro uspeva, lahko
poravnamo le manjše površi-
ne. Po košnji potresemo v
vdolbine tanko plast substra-
ta. Trava mora sproti preraš-
čati substrat, zato potresemo
novo plast šele, ko je stara
plast preraščena. Substrat naj
bo kvaliteten: najboljša je me-
šanica šote oziroma kompo-
sta in kremenčevega peska,
zmešamo pa lahko tudi vrt»o
prst in nekaj komposta. Do-
datek kremenčevega peska
močno izboljša zračnost tal,
zato ga je smiselno uporabiti
vsaj tam, kjer so tla močno
zbita. Večje vdolbine lahko
napolnimo z zemljo in nanje
posejemo nekaj semena. Ro-
bov, kjer rasteta skupaj nova
in stara trava in novih zaplat
trave ne kosimo tako dolgo,
dokler ni nova trava ustrezno
visoka (15 cm).
Večje površine travinja, ki
slabo uspeva, poravnamo
drugače. Travo najprej nizko
pokosimo, po potrebi odstra-
nimo mah in večje splete ple-
vela, nato pa izravnamo teren
s plastjo kvalitetne prsti. Tudi
tu bo koristil dodati?k kre-
menčevega peska. Dodatno
posejemo nekoliko travnega
semena. Količina je odvisna
od tega, koliko stare trave je
ostalo in kakšne kvalitete je.
Na gole površine sejemo go-
sto, tako kot pri normalni se-
tvi, kjer pa še raste stara tra-
va, sejemo redko. Površino
redno zalivamo teden dni. Pri
prvi košnji mešanice nove in
stare trave moramo upošte-
vati dejstvo, da nekatere tra-
ve kalijo skoraj mesec dni. Ob
prezgodnji košnji lahko s ko-
silnico dvignemo kaleče se-
me, mlado travo, ki se je ko-
maj ukoreninila, pa izpulimo.
Za tovrstne ukrepe izberimo
čas, ko stara trava ne bo rasla
prehitro, tla za kalitev nove
trave pa ne bodo presuha.
Površine, ki smo jih sanirali,
pognojimo enako, kakor če bi
sejali travo na novo, saj bo
tudi stari travi gnojenje kori-
stilo.
Pogosto se nam zaradi na-
sipavanja terena zemlja v ka-
snejših letih še posede. Če se
je teren znižal le za kakšen
centimeter ali dva, lahko
spomladi na očiščeno in po-
košeno trato nasujemo tanko
plast kvalitetnega substrata.
V ta namen bo navadna zem-
lja premalo kvalitetna, izbolj-
šati jo bo potrebno s kompo-
stom ali ustreznimi substrati.
Postopek lahko ponavljamo,
dokler ne dosežemo ustrez-
nega nivoja. Nasipavamo le
tanko plast substrata, da ga
lahko trava sproti prerašča in
da ga ne dvigujemo s kosilni-
co.
Z nobenim od zgoraj našte-
tih postopkov ne moremo
popraviti slabe trate. Sanacija
trate je smiselna le v primeru,
da je zelenica še primerne
kvalitete. Če pa je trata res
slaba, pa jo je potrebno pri-
praviti na novo. Za pripravo
nove zelenice se odločimo tu-
di, če je trava povsem zaple-
veljena, tla pa zbita.
bio
koledar
Sejte, presojajte, sadite, zalivojte,
negujte rostlîne; rohijojíe in
prezročujte tla, pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je najugodnejši za
posamezne tipe rasriin în ki je
rozviden iz koledorja.
36
GLASBA
Punčka, ki je našla svojo srečo
Simona Weiss o novem albumu in sodelovanju z Al Banom
»Našla je svojo srečo, del
nje ste tudi vi, s pesmijo svo-
jo dobro voljo seje med lju-
di,« pravi Simona Weiss v
naslovni skladbi zadnjega
albuma »Punčka«, ki je mal-
ce avtobiografsko obarvana.
Govori o deklici, ki je z veli-
kimi očmi zrla v svet in si
predstavljala vse mogoče. In
tako kot je v življenju vseh
nas - eno si želimo, morda
pa se zgodijo čisto druge
stvari.
»Kot majhna deklica tudi
jaz nisem vedela, kaj se bo z
mano dogajalo, želela sem
postati zdravnica. Na žalost
se mi to ni uresničilo, mogoče
pa zdaj s pesmijo koga poz-
dravim.«
Kaj si želiš iz vodnjaka že-
lja, o katerem tudi poješ v
skladbi »Punčka«?
To je vodnjak izpolnjenih
želja. Moram reči, da sem v
tem trenutku čisto zadovolj-
na z vsem, kar imam in se mi
zdi, da mi je Bog doslej že
toliko lepega naklonil in dal,
da če bi želela še kaj več, bi
bila resnično neskromna. Če
bo vse ostalo tako kot je, bom
srečna in bom lahko z vese-
ljem delala naprej.
Črv, ki že nekaj let gloda v
tebi, je knjiga.
Rada pišem in imam veliko
zapiskov, samo ni časa, da bi
jih spravila v red. V vseh teh
letih, odkar se ukvarjam z
glasbo, se je zgodilo tohko
lepih in tudi manj lepih stvari,
o katerih bi se dalo napisati
neskončno debelo knjigo. Mi-
slim, da bi bila to uspešnica.
Ljudje poznajo samo odrsko
sliko, tiste bolj svetle trenut-
ke, ko človek dobi svojih pet
minut, ko lahko zablesti. Vse
ostalo, kar se dogaja, pa lju-
dem ni znano, niti si ne mora-
jo predstavljati. Začudeni so
včasih celo moji starši, ki vse
vedo o meni.
»Ti si ljubezen« je skladba
z albuma, ki so jo naredila
tudi v hrvaščini.
Dobila sem povabilo hrvaš-
ke televizije za nastop pri
njih. Z veseljem se bom od-
zvala, kajti to je prava red-
kost, da oni vabijo nas. Dru-
gače pa je to pesem, ki je
pisana za otroka.
O tvojem druženju z Al
Banom, s katerim si posnela
duet Ci sara, je bilo prelitega
veliko črnila. Tudi hrvaški
časopisi so se o tem zelo
razpisali.
Prvič v zgodovini naše glas-
be se je zgodilo, da je nekdo
stopil ob bok svetovnemu iz-
vajalcu in se z njim enako-
merno kosal. Naši časopisi so
takoj izkoristili svojo moč za
to, da so začeli natolcevati o
tem, da imam morebiti še kaj
drugega z njim. In ob tej pri-
ložnosti lahko povem, da
sem še vedno srečno poroče-
na, da sva z Al Banom zaljub-
ljena samo v glasbo, ki jo
prepevava. Imava vsak svoje-
ga partnerja, sem pa vesela,
da se je razvilo lepo prijateljs-
tvo, lep kolegialen odnos. On
je velika zvezda in včasih
zvezde svetovnega formata
ljudi iz majhne dežele, od ko-
der jaz prihajam, gledajo mal-
ce zviška. On me jemlje kot
enakovrednega partnerja in
mislim, da je to zame največja
zmaga.
Kako je prišlo do vajinega
druženja?	^
Do druženja je prišlo čisto
slučajno. Tako kot se ponava-
di zgodijo vse lepe in velike
stari. Prišlo je do snemanja
prve pesmi, potem tudi do
koncerti. Niti v sanjah nisem
verjela, da bo šlo vse tako
gladko, kot je bilo videti. Al
Bano ni nikoli prepeval z dru-
go pevko kot s svojo ženo.
Odločil se je, da bo z mano
zapel, ker sem mu ustrezala
kot človek in tudi po umetniš-
ki plati. Seveda ga je pred tem
zanimala moja priljubljenost,
moji dosežki... O najinem
glasbenem sodelovanju zdaj
sprašujejo iz vse Evrope. V
Slovenijo se je kar zalju^j,
povedal, da bi po копс»'
23. aprila rad nekaj dni о«'^
Sloveniji.	^
23. aprila pripravljaj
na Weiss koncert v м^З
ru, karte pa so naprodaj'
v prodajalni Lajna v Cely
Bosta še kakšno sklJ
posnela skupaj?	i
Ravno zdaj potekajo ra»
vori, da bi posnela kar ¡J
skladb, mogoče pripr^^
skupen projekt, seveda jç
odvisno od veliko faktori
Želela bi sodelovati z n|
ker je krasen umetnik,
pevec in glede na to, јој
velika zvezda je, zelo enosi
ven in preprost človek.
Pri 100. oddaji Zooma]
ni bilo vse tako, kot bi moi
lo biti...
Po njihovem ne bi snu
dovoliti, da mi ljudje plosj
jo, morala bi jih prekiniti,]
bi smela sprejeti šopka i
tistega otroka, ki mi ga
prinesel na oder, ker se to
televizijo ne spodobi. In ti
in podobne neumnosti. Pi
tresena sem nad tem in
sprašujem, v kakšnem sve
živim in kakšni ljudje meo
krožajo. Mislim na ljudi
medijev. Obsodili so me, da
bil ta otrok nastavljen. To
OUiiuič^k nesramnosti.
Z lune v močvirje
Koncert pop zvezdnikov The Cardigans v Ljubljani
Švedska glasbena industri-
ja je vse od prve polovice se-
demdesetih, ko so z zmago na
izboru popevke Evrovizije na
glasbeno sceno kot strela z
jasnega udarili ABBA, vsaki
generaciji evromladcev po-
stregla z bendom svetovnega
formata.
Po razpadu Abbe, ki še ved-
no velja za najuspešnejšo
evropsko klasično pop zased-
bo, so poleg številnih muh
enodnevnic po lestvicah rovari-
li še Europe, Roxette, Ace Of
Base, Stakka Bo in The Cardi-
gans. Slednji je tudi trenutno
najpopularnejši in najdono-
snejši švedski izvozni pop artì-
kel, po zaslugi Igorja Vidmarja
in agencije ŠKUC-ROPOT pa bo
moč njegove kvalitete prihod-
njo nedeljo, 11. aprila, v dvorani
Slovan v Ljubljani tudi v živo
preveriti.
The Cardigans za razliko
od nekaterih svojih sonarod-
njakov (Ace Of Base...) niso
uspeli preko noči. Ker pač ni-
so tipična instant pop zased-
ba, so za svoj pohod na vrh
lestvic najdonosnejših glasbe-
nih trgov (ZDA, Anglija, Nem-
čija in Japonska) potrebovali
pet let, kar pa je v tem poslu
tako in tako čisto normalna
doba za bend, ki se razvija in
dozoreva sam, dela z lastno
glavo in stoji za svojimi ideja-
mi.
Pevka Nina Persson (24, na
sliki), pianist Lars-Olof Johans-
son (26), basist Magnus Sve-
ningsson (27), kitarist Peter
Svensson (24) in bobnar Bengt
Lagerberg (25) so svoj prvi LP
»Emmerdale« posneli leta 1994
in z njim najprej prepričah do-
mače občinstvo. Z zanimivo
mešanico jazza šestdesetih,
popa sedemdesetih, alter-roc-
ka osemdesetih in plesne glas-
be devetdesetih so zapolnili tu-
di svoj drugi album »Life« in z
njim najprej osvojili evropsko
»indie« sceno, ob izidu singla
»Sick&Tired« pa je po njem po-
seglo še več kot milijon ljubite-
ljev drugačnega, bolj izraznega
popa. The Cardigans na tem
albumu po prvem poslušanju
mestoma sicer zvenijo kot ne-
koliko pretenciozen hotelski
bend (tudi zaradi nekaterih ne-
dorečenih in kar preveč lahkot-
nih besedil), po večkratnem
preverjanju pa le prepričajo, da
uporaba starih instrumentov
(Rickenbacker bas, stare Gib-
son kitare, klaviature Hohner)
in stare, že odpisane snemalne
tehnike, kombinirane s sodob-
nimi produkcijskimi prijemi,
stojijo na trdih temeljih. Te so
naslednje leto utrdili še na sve-
tovni turneji, na kateri so še
posebej navdušili Japonce, ki
so nato kupili več kot milijon
izvodov leta 1996 objavljenega
albuma »The First Band On
The Moon«. Slednji se je odlič-
no prodajal tudi drugod po
svetu, nič slabše pa se ni godilo
ironični poskočnici »Lovefool«,
ki so jo The Cardigans prispe-
vali za soundtrack filmske us-
pešnice »Romeo&Julia«.
Konec lanskega leta je pete-
rica objavila njihov do sedaj
najuspešnejši album »Gran
Turismo«, ki je bendu, tudi po
zaslugi s strani MTV-ja cenzu-
riranega provokativnega vi-
deo spota zdaj že planetarne-
ga hita »My Favourite Game«,
pomagal prestopiti v prvo ligo
aktualnega glasbenega doga-
janja. Da tja tudi dejansko spa-
dajo, so pred kratkim dokazah
z novo uspešnico »Erase/Re-
wind«, ki je trenutno ena iz-
med najbolj predvajanih
skladb na tej strani Atlantika.
Vstopnice za nedeljski pop
spektakel, ki ga bodo otvorili
švedski predvozači Sound-
track Of Your Life, so že napro-
daj, kupite pa jih lahko tudi v
Celju (Lajna, Ekopool, CD Stu-
dio NLP).
; STANE ŠPEGEL
Slovenska polka in valček 99
V Vinski Gori je bil v petek
izbor Slovenske polke in valč-
ka 99. Prireditev je vodila Na-
talija Verboten, gledalci pa so
s telefonskim glasovanjem
med dvanajstimi skladbami
največ glasov namenili valč-
ku z naslovom Rada bi še
plesala, ki ga je izvajal ansam-
bel Petra Finka, za naj polko
pa so izbrali skladbo Karame-
la Primorskih fantov.
Za zmagovalni valček Rada
bi še plesala je glasbo napisal
Peter Fink, besedilo pa Fani-
ka Požek. Zmagovalna polka
izbora je Karamela ansambla
Primorski fantje. Glasbo in
besedilo je napisala pevka
Ivica Vergan, ki pravi, da je
prišel čas, da tudi ženske ne-
kaj naredimo v slovenski na-
rodno zabavni glasbi.
Na letošnjem izboru je bilo
več valčkov kot polk. Poleg
ansambla Petra Finka so se z
valčkom predstavili še Bratje
iz Oplotnice, Ptujskih pet. Ve-
sele Stajerke, ansambel Ргг
ca Potočarja, Gamsi in a
sambel Vrisk. Polko pa so f
leg Primorskih fantov zaigr
in zapeli Slapovi, Šaleški fai
je, dvojčici Vesna in Vlas
Kidrič s prijatelji in ansami
7. raj.
Ob izboru Slovenske pol
in valčka leta je izšla taj
kaseta kot zgoščenka, na pj
daj pa so tudi video kasete.
SIMONA BRGij
Nočni val
Dobri dve leti deluje v Laškem zanima glasbena skupina Nočni val, ki jo sestavljajo šti^
preizkušeni glasbeniki.
Harmoniko igra Franc Vrbovšek, ki je tudi mentor mladim v Šentrupertu nad Laškim pri uČ^JJ
igranja na sintetizator. Klarinet igra Ivan Medved, sicer tudi uspešen kapelnik ene najstarf
slovenskih godb Laško. Valentin Belej igra trobento, poje in povezuje program, Alenka BeW"
poje, igra flavto in klaviature, sicer pa je izvrstna in uspešna pevovodkinja različnih pevskih zbof'
Vsi štirje glasbeniki so člani laške godbe, za svojo dušo pa so se ljubiteljsko združili v ansambla-
ima velike načrte. Igrajo vse zvrsti glasbe, nič pa nimajo proti, če se jim med igranjem
pridruži. Uspešno so skrbeli za veselo in dobro razpoloženje v Šentrupertu nad Laškim,
Vlado Kocman v dvorani domačega gostišča pripravil imenitno proslavo in srečanje krajevnih * ^
ob 8. marcu in 25. marcu. Nočni val razmišlja o prvih posnetkih, saj bodo z njimi lahko
radijskih valov razveseljevali tudi tiste, ki jih ne uspejo poslušati v živo.
GLASBA
37
glasbeni ex press
Vsestransko nadarjena fran-
coska pevka, igralka in mane-
^gnka OPHELIE WINTER je
,yoj 25. rojstni dan pred ne-
javnim obeležila s single
ploščo »Elle Pleure«, ki priha-
ij z njene oktobra objavljene
pfodajne LP uspešnice »Pri-
fäcy«. Album poleg omenjene
pesmi prinaša še cel kup po-
lencialnih uspešnic, izšel je v
[lancoskem in angleške jezi-
|[ii,obe verziji pa sta po zaslu-
»idistribucijske hiše Nika do-
segljiva tudi v Sloveniji.
Po treh No.l uspešnicah
^'est La Vie«, »Rollercoaster«
¡0 »To You 1 Belong« se je
prejšnji ponedeljek britanski
lekliški zasedbi B*WITCHED
uspelo še četrtič zapored za-
vihteli na najvišjo pozicijo
britanske lestvice single
plošč. Tokrat s pesmico »Bla-
me It On The Weatherman«, ki
je z vrha izrinila irske
BOYZONE in njihovo prired-
bo petnajst let stare uspešnice
»When The Going Gets
Tought« Billy Oceana. Na isti
dan je Ronan Keating, glavni
pevec najpopularnejšega
evropskega boy-benda Boyzo-
ne, postal srečni očka deset
funtov in štiri unče težka fanti-
ča.
Medtem ko je Liam How-
lett, idejni vodja tehno frea-
kov THE PRODIGY, promo-
vira pra\4ar objavljen 50 mi-
nutni mix album »The Dirtc-
hamber Sessions Volume 1«,
se njegov kolega in soborec
Keith Flint z motociklom podi
po angleških dirkališčih. Flint
si je lani celo pridobil stalno
članstvo v enem izmed znanih
britanskih teamov, za katere-
ga je prejšnji teden tudi dirkal
v Mallory Parku in tekmo s
padcem pri hitrosti skoraj 200
km/h neslavno zaključil z ne-
kajminutno nezavestjo in po-
tolčenim kolenom.
Angleški kitarski polbog
JEFF BECK je sredi prejšnjega
meseca končno le objavil dol-
go napovedovani in med fani
težko pričakovani LP »Who
Else!«. To je po skoraj desetih
letih njegov prvi album zapol-
njen z avtorsko glasbo. Poleg
55-letnega Becka so poleg ne-
katerih znanih studijskih glas-
benikov pri nastajanju tega iz-
vrstnega izdelka sodelovali še
klaviaturist in ko-producent
Tony Hymas, kitaristka Jenni-
fer Bates, češki pianist Jan
Hammer in pevka Chrissie
Hynde. Slednja je tudi organi-
zator dobrodelnega mini festi-
vala »Here, There and Everyw-
here«, posvečenega lani umrli
Lindi McCartney, na katerem
bodo 10. aprila v londonskem
Royal Hall nastopili George
Michael, Sinead O'Connor,
Heather Small (M People),
Des'ree, Tom Jones...
Ljubitelji najstniških in-
stant pop poskočnic in solza-
vih balad pa vse bolj posegajo
tudi po ploščah komaj šest-
najst letne pevke BILLIE (na
sliki), ki je z uspešnicama
»Because We Want To« in
»Girlfriend« že okusila slast
najvišje pozicije nekaterih
evropskih lestvic, kjer se bo
skoraj zagotovo znašel tudi
njen najnovejši single »Honey
For The B«.
Melanie Chisholm alias
MEL C alias Sporty Spice bo
odpela naslovno temo 19. fil-
ma angleškega tajnega agenta
Jamesa Bonda, ki ga bo že
tretjič zapored odigral šar-
mantni Pierce Brosnan. ^а pe-
sem in nekaj kadrov v videos-
potu je podjetna Mei C od
producentov, ki so v film »The
World Is Not Enough« vložili
70 milijonov funtov, iztržila
kar 250.000 funtov .
Vse popularnejšo newyorš-
ko zasedbo FUN LOVIN'
CRIMINALS je zapustil bob-
nar in ustanovni član Steve,
njegovo mesto pa je že zasedel
gologlavi Mackie, nekdanji
član znamenite temnopolte
funk-punk skupine Bad
Brains.
Na rock oddelku znameni-
tega londonskega muzeja voš-
čenih lutk so ob bok številnim
pop zvezdam v torek postavili
še voščenega dvojčka Jaya Ka-,
ya, pevca in šefa izvrstnih
JAMIROQUAI.
MANIC STREET PREA-
CHERS, ena izmed trenutno
najbolj vročih britanskih
rock zasedb, se po izjemnem
uspehu, ki ga na stari celini
beleži z albumom »This Is My
Truth, Tell Me Yours«, pod
okriljem založbe Virgin pri-
pravlja za naskok na ameriški
trg. Podprt z obsežno reklam-
no kampanjo bo najprej izšel
single »If You Tolerate This
Your Children Will Be Next«,
temu pa bo sledila še krajša
promocijska turneja in izid
LP-ja.
V	Mladinskem centru Vele-
nje bo danes (1. aprila) nasto-
pil ata beograjske hip-hop sce-
ne VOODOO POPEYE. Ljubi-
telji srbskega »repovanjS« bo-
do deležni tudi verbalnih iz-
bruhov domačih »gangsterjev«
BRONXTARZ. Na ta istem
prizorišču bo dan kasneje (2.
aprila) »Pesmi španskih Ži-
dov« predstavljal kvartet Du-
ma Levantina (Veno Dolenc,
Klarisa Jovanovič, Iva Vrbanič
in Tomaž Rauch).
Jutri, v petek, 2. aprila, se
bo v hali Golovec v Celju
zgodil velik rave party
SOURCE OF ENERGY. Orga-
nizator - Shocker production
- je V knežje mesto tokrat
povabil Philipa Scrapitcha
(F), Sputnika (Ita), Umeka
(Slo/Lj), Shockerja (Slo/
Mb), Blaža (Slo) in Suresa
(Slo). Party se bo začel že ob
22. uri in bo trajal vse do
jutra, ko se bodo tisti najbolj
vztrajni preselili na after-
party v klub Casablanca.
Vstopnina: 2500 SIT, z vabi-
lom pa 2000 SIT.
V	nedeljo, 4. aprila, bo v
krčmi Pri zamorcu veliko-
nočni koncert skupine
PANDA, ki bo celjski publiki
prvič v živo predstavila svoj
pred nedavnim objavljeni LP
»Ectasy«.
Kalifonijska superskupina
EAGLES bo po nadvse uspešni
come-back turneji »Hell Free-
zes Over« in skoraj dve leti
dolgem dopustu spet nastopi-
la skupaj in to na sam predve-
čer novega leta. Don Henley,
Glenn Frey, Joe Walsh, Ti-
mothy B. Schmit in Don Fel-
der bodo z enim samim nasto-
pom pred dvajset tisoč glavim
avditorijem v losangeleški
dvorani Staples Center zaslu-
žili neverjetnih 10 milijonov
dolarjev. Vstopnice so že na-
prodaj, dober sedež pa vas bo
stal 1500 dolarjev.
Še dražji pa bo ogled novo-
letnega koncerta BARERE
STREISAND. 58-letna pevka
in igralka bo prihod novega
tisočletja pričakala s petični-
mi izbranci, ki bodo za vstop-
nico odšteli 2500 dolarjev v
znamenitem hotelu MGM
Grand v Las Vegasu. Silvestro-
vo pa bosta v službi preživela
tudi ELTON JOHN in TINA
TURNER. Neuničljiva pop
zvezdnika bosta v veliki dvo-
rani zabaviščnega in kongre-
snega centra Thomas&Mack v
Las Vegasu skupaj zabavala
goste z nekoliko manj globo-
kimi žepi, saj bo vstopnice
moč kupiti za »le« nekaj sto
dolarjev.
STANE ŠPEGEL
Na 19. podelitvi »nagrad« Razzie, ki so kritika in parodija razvpitih Oskarjev, »neodvisna«
komisija pa jih podeljuje za najbednejše dosežke filmske industrije preteklega leta, so bile
SPICE GIRLS proglašene za najslabše igralke lanskega leta.
20 vročih rc
TUJA LESTVICA
vrtiuakpolkin
valčkov
časovni stroj
. April 1998
38
RADIO - TELEVIZIJA
Izbirali bomo
najlepše pisanice!
še ena uspešna radijska
filmska premiera je za nami.
V sredo smo jo Radio Celje
in Celjski kinematografi pri-
pravili v kinu Union, vanj
povabili 240 poslušalcev in
poslušalk Radia Celje, nekaj
županov, podžupanov in di-
rektorjev uspešnih podjetij,
da smo si skupaj ogledali s
sedmimi oskarji nagrajene-
ga Zaljubljenega Shakes-
peara.
Tovrstne premiere bodo
letos enkrat mesečno. V apri-
lu načrtujemo, da jo bomo
pripravili za otroke, radi pa bi
tudi vsem tistim, ki še niste
videli odličnega italijanskega
filma Življenje je lepo, poka-
zali le-tega. Dogovori so v te-
ku, v Celjskih kinematografih
pa so trenutno v lovu na film-
sko kopijo, ki je v Sloveniji,
potem ko je Roberto Benigni
prejel za film oskarja za glav-
no moško vlogo ter za naj-
boljši tuji film, razprodana.
Stereotip
če ste doslej preslišali Ste-
reotip, oddajo, ki jo ob četrt-
kih ob 20.uri pripravljata in
vodita Mohor Hudej in Borut
Kramer, napako nemudoma
popravite! V oddaji se loteva-
ta zanimivih tem na malo
drugačen način. Iskric in du-
hovitosti jima ne manjka, po-
guma tudi ne, zato oddaja
obeta, da bo v prihodnje vse
boljša. Nocoj, torej v četrtek,
bosta Mohor in Borut govori-
la o dobrodelnosti, dobrodel-
nih prireditvah in tudi zlora-
bah pod krinko dobrodelno-
sti. Vabljeni k sodelovanju, saj
je oddaja kontaktna. Naši stu-
dijski številki sta 490-08-80 ali
490-08-81.
Pirhast
velikonočni
. program
Tudi letos vas bo Mateja
Ported povabila, da na veliko
noč v studio Radia Celje pri-
nesete pirhe. Izbirali bomo
najlepše, podelili kakšno na-
grado, Tone Vrabl pa priprav-
lja Nedeljski zmenek z Vojni-
čanom Jožetom Žlausom, ki
je razstavo pisanic na grafič-
nih listih postavil na ogled že
v ponedeljek. Tudi verska od-
daja Luč sveti v temi bo v
znamenju velike noči, velike-
ga krščanskega praznika. Ne
gre pa preslišati tudi oddaje
Jureta Krašovca Iz domačih
logov, ki ima veliko poslušal-
cev vsako nedeljo ob 12.30.
Kuhajmo skupaj in
Zeleni val
ponavljamo
Oddaja Kuhajmo skupaj, ki
jo vodi Ivica Burnik, je izjem-
no poslušana. Poslušalke ve-
likokrat v njej kaj preslišijo,
zato smo se odločili, da z
aprilom pričnemo oddajo tu-
di ponavljati. Ob sobotah po
13. uri bomo ponovitev uvr-
stili v naš radijski spored. To
soboto je še ne bo, ker oddaje
v sredo ni bilo. Ivico so na-
mreč nesramno napadli viru-
si, prihodnjo soboto pa bo
prvič ponovitev oddaje že na
sporedu.
Tudi Zeleni val, ki ga vodi
Mateja Podjed, ima veliko po-
slušalcev. Z voditeljico poslu-
šalci odkrivajo skrivnosti
zdravilnih rastlin. In ker si
tudi v tej oddaji velja marsikaj
zapisati, smo se odločili, da v
naš spored umestimo pono-
vitev Zelenega vala ob nede-
ljah ob 19.uri. Prvič že na veli-
konočno nedeljo.
Ш NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
celjski radijci od b do v
Simona Brglez
Med najmlajšimi radijkami na Radiu Celje
je Simona Brglez, četudi je po radijskem
stažu ne gre šteti za najmlajšo.
Mlada Celjanka se je radiu zapisala takoj po
srednji šoli. Danes jo radi poslušajo predvsem
mlajši poslušalci, ki jim vsak teden namenja
otroško oddajo Full Cool, tudi Pop čvek, v
katerem klepeta s slovenskimi glasbeniki in
glasbenicami je njen, vodila je glasovanje za
Viktorje 98, poročala z Eme in se tudi sicer
udeležuje zabavnih prireditev, na katerih se
zbirajo znani Slovenci in Slovenke.
Simono Brglez sodelavci poznamo pred-
vsem kot prijazno, skoraj vedno nasmejano
sodelavko, ki ji ni težko vzeti mikrofona v
roke ter pot pod noge med ljudi na celjske
ulice. Ankete so zato običajno njene.
Na njeno mizo se zgrinja tudi veliko radij-
ske pošte, ki ji jo pošiljajo osnovnošolci in
vrtčevski otroci. Risbice in izdelki vseh vrst, ki
jih pripravijo bolj ali manj spretni otroški
prstki, krasijo tudi njen delovni kotiček. Še
posebej se je otrokom vtisnila v spomin s
prireditvijo Full Cool Demotop, ki jo je takore-
koč sama, v sodelovanju z Igorjem Korošcem
iz studia Coda, pripravila v diskoteki Jungle.
Otroci so žurirali do poznih večernih ur in
napolnili diskoteko do zadnjega kotička.
Simona se dobro razume tudi z večino
slovenskih glasbenikov in glasbenic iz sveta
popularne zabavne glasbe. Ker ni v lovu na
pikantne podrobnosti iz njihovega življenja,
vedno radi pristanejo na pogovor z njo in na
obisk naše radijske postaje. Tudi kadar jih
pokliče in jih povpraša, s kakšnimi željami
vstopajo v novo leto, kako bodo svoje izbran-
ke in izbrance razveselili ob valentinoveni
podobno, ji nihče ne odreče prošnje za soj
lovanje. Lepa beseda lepo mesto najde,
lahko bil njen življenjski moto.
In kaj Simona rada počenja v prostem čai
Neskončno rada ima morje. In Piran. Z ra?
gom. Ime mu je Branko. Poleg tega rada si
ča, kadar utegne in ta teden si je čas za smi
zasluženo vzela. Rada obiskuje Celjske ki
matografe, pa kakšno z letovanjem združ
potovanje enkrat letno ima rada. Še pes«
rada pa ima, se zdi, radijski mikrofon. N
v družbi s kanalom a
Pot domov
v soboto, 3. aprila, bo ob
20. uri na sporedu ameriški
pustolovski film Pot domov.
Režija: Duwayne Dunham,
glasovi: Michael J. Fox, Sally
Field, Don Ameche.
Zlati prinašalec Shadow, bul-
dog Chance in mačka Sassy
ostanejo sami, ko se družina,
pri kateri živijo, odpravi na po-
čitnice. Odločeni, da svoje gos-
podarje poiščejo, se odpravijo
na dolgo in nevarno pot po
ameriških gorah.
Nune pojejo
Ameriška glasbena kome-
dija bo na sporedu v nedeljo,
4. aprila, ob 20. uri. Režija:
Emile Ardolino, igrajo:
VVhoopi Goldberg, Maggie
Smith, Kathy Najimy, Wendy
Makkena, Harvey Keitel.
Barska pevka Deloris je po
naključju priča, ko njen pok-
varjeni ljubimec, gangster La-
Rocca, ubije svojega ovaduha.
Ker hoče ubiti še njo, jo policija
vključi v program za zaščito
prič. Skrijejo jo v ženski samo-
stan, kjer edino mati prednica
pozna njeno pravo identiteto.
Sfilski izzhr: čipke
V nedeljo, 4. aprila, bo ob
22. uri ponovno na sporedu
oddaja Stilski izziv, ki jo vodi
Aljoša Rebolj.
Tokrat bo v znamenju než-
nih prosojnih tkanin. Strokov-
njaki bodo pokukali v skrinje
babic in iz njih potegnil včasih
kar malce zapostavljeno čipka-
sto blago ter vanj odeli izzival-
ki, Sabino in Karin.
Brez očka
življenjska zgodba tokrat
govori o življenju brez očeta
in bo na sporedu v ponede-
ljek, S. april, ob 21. uri. Režija:
Joice Chopra, igrajo: Mary
McDonnell, William Russ,
Jack Coleman.
Linda Marsh živi popolno
življenje z možem Georgem in
tremi otroki, Drewom, Mandy
in Williejem. Njihova družina
marsikomu služi za zgled, do-
kler George, priljubljen ravna-
telj v mali šoli, ne zavrže svoje
žene Linde in jo zamenja s
»popolno Barbie«, Mandyjino
učiteljico. Linda se nenadoma
znajde sama, brez službe in
kakršnih koli možnosti za pre-
živetje.
Maska
Sredine filmske uspešnice
(7. aprila ob 20. uri) tokrat
prinašajo ameriško komedi-
jo Maska z Jimom Carrey-
jem in Cameron Diaz v glav-
nih vlogah. Režija: Chuck
Russell.
Ko plahi bančni uradnik
Stanley v reki najde starodavno
masko nordijskega boga trikov
in prevar Lokija in si jo nadene,
se spremeni v neuničljivega ju-
naka. Mladenič postane neran-
ljiv in lahko zadovolji vsako
željo. S svojimi dejanji navdu-
šuje ljudi, zaljubi pa se tudi v
dekle gangsterja Tirela, pevko
Tino, in se odloči, da bo iztrebil
vse zlikovce v mestu.
Od ponedeljka do petka lah-
ko ob 18.30 uri gledate hu-
moristično nanizanko Mal-
colm in Eddie.

•	Vsa prestižna priznanja,
imenovana Viktorji, so letos
pobrali ustvarjalci in popular-
ni obrazi s TV Slovenija. Njen
generalni direktor Janez Ča-
dež je ob tem vidno ganjen
dejal, da bodo vsi dobitniki
viktorjev od RTV Slovenija
dobih še posebno nagrado.
Kakšno, ni povedal. Nagra-
jenci zdaj v strahu pričakuje-
jo, da jih ne bi doletela enaka
usoda, kot nekatere predhod-
nike (Borut Veselko, Stojan
Auer, Jonas), ki so po tem, ko
so dobili to najvišje medijsko
priznanje, postali na nacio-
nalki naenkrat nezaželeni in
so jo morali zapustiti.
•	Med tem ko je nacionalna
televizija slavila zmago na po-
delitvi viktorjev, je ameriškim
lastnikom komercialne POP
TV padel mrak na oči. Pa ne le
zato, ker so ostali praznih rok,
ampak in predvsem zato, ker
je triumf nacionalke potekal v
živo, v prenosu POP TV. Eden
njenih šefov Tomaž Perovič je
ob tem modro ugotovil, da po
tem ko šo uspeli TVS speljati
nekatere voditelje, zdaj POP
dela reklamo tistim, ki so osta-
li na nacionalki.
• Voditeljica informativne
oddaje 24 ur na POP TV Darja
Zgonc je javno razkrila skriv-
nost njenega elegantnega ob-
lačenja. Oblačila so službena,
je povedala, zanje pa skrbi
posebej zadolžena stilistka.
»Ampak samo od pasu navz-
gor,« je dodal njen voditelj ski
kolega Boštjan Lajovic, ki ob
prav tako elegantnih vrhnjih
oblačilih, pod pultom, skrito
očem in kameram, najraje
nosi kavbojke.
• Eleganca Tajde Lekše, vo-
diteljice oddaje Besede, pa je
popolna, od glave do pet, me-
ni njena urednica Barbara
Volčič Lombergar, o katere
eleganci tudi ne gre dvomiti.
Obe dami nacionalne TV sta
sicer tesno povezani s pro-
gramskim direktorjem TVS
Janezom Lombergarjem.
Barbara je njegova soproga,
Tajda pa je pred leti z njim
prijateljevala. Druži pa ju, da-
mi namreč, tudi ljubezen do
slovenščine in želja po tem,
da bi lepo besedo čim bolj
približali širšemu krogu ljudi.
In kjer ni nevoščljivosti, je us-
peh zagotovljen, zato obe
složno pripravljata že četrti
niz oddaj Besede.
• Besede Lada Ambrožic
odgovornega urednika inli
mativnega programa, ki jih
večkrat izrekel novinarje!
da ne bo večno urednik ter;
se nekega dne utegne vrnio
njihove vrste, se lahko t"
uresničijo. Po tem ko je pi
padel v kandidaturi za P'
gramskega direktorja, Ü
kaj malo možnosti, da
ohranil tudi uredniški p"'
žaj, saj se mu mandat izt^
Vrabci na RTV-jevski strehi:
že čivkajo, da ga bo nasleii
ambiciozna novinarka nil^!
garde Rosvita Pesek, k'
menda po volji tako najviši'
šefom kot tudi zaposlenin^'
TVS. Da bi se Ambrožič no'
narsko udinjal pod njeno''
mando, pa nihče ne verjaH"
Tudi politiki, ki imajo v P'
meru Ambrožič slabo
ne. Zato je za ublažitev vs'
krivic, ki so se Ambrož'
zgodile pri izbiri direkt"'
TVS, iz strankarskih logoV;,
še vedno vedrijo in ob^'
na nacionalki, prišla idej^-'
naj se 51-letni urednik up"'^
ji po zakonu o izrednih i*^
kojitvah. Redakcija skrite J
mere se sprašuje, kdo bi
tem primeru bolj vesel-.'
politiki ali zaposleni v ii^
mativnem programu?
Boštjan Lajovic
Tajda Lekše
TV VODIČ
39
40
TV VODIC
TV VODIC
41
42
TV VODIC
FILM
43
l^eseno
E^íeieitje
IpedraA.
junak Mesenega
: ,gnja Victor Plaza (Li-
^^ Rabal) ni imel nikoli
•yljenju sreče. Rodil se
!)asu Francove vladavi-
j„ njegova mati, ki je
jostitutka, ga je neke
le noči med božični-
prazniki rodila kar na
Jiieni avtobusu. Župan
j|.j¿a je zato materi in
^rojenčku podaril do-
Ijgjijsko avtobusno vo-
nico.
dvajset let Victor
203 Eleno (Francesca
^ј^ edinko ovdovelega
j¿skega diplomata in z
.да javnem stranišču iz-
¡ nedolžnost. Prepričan
Ja je med njima nekaj
.zato jo čez nekaj dni
¡fe. Nerazpoložena Ele-
pričakuje preprodajalca
nil, Victorjev obisk pa
jžaj samo še poslabša,
labi živci, streljanje v Ele-
ЕШ stanovanju in prihod
fistov Davida (Javier
fjem) in Sancha (Pepe
icho) vsem spremenijo
|enje. Davida zadene
jodela krogla, ki ga spravi
ivalidski voziček, Victor-
a v zapor. Medtem ko on
ii prebira biblijo in študi-
edagogiko, se David po-
z Eleno in postane naj-
uspešen športnik na
telonskih paraolimpij-
[igrah, Victorja pa obse-
!a po maščevanju. Ko ga
istijo, Victor obišče mate-
grob. Na pokopališču sre-
Davida, Eleno, Sancha in
m ženo Klaro (Angela
Ba), ki so pravkar poko-
lEleninega očeta. Od tega
8itka naprej se njihova
lenja začnejo prepletati v
idnem vrtincu strasti,
i je režiral najbolj znan
najbolj uspešen) španski
kï Pedro Almodovar, ki
И napisal tudi scenarij,
glasbo je poskrbel Alber-
Jglesias, izvršni produ-
ipa je bil Agustin Almo-
rar.
NMS
Z roko v roki
Kako ohraniti družino, ko očka živi z drugo žensko, prava mama pa hudo zboli?
Jackie in Isabel nimata nič
skupnega. Prva je vzorna mati,
druga pa se zgolj trudi biti mati
in to kakršnakoli že. Tako je vse,
dokler ju okoliščine ne prisilijo,
da si delita družino in pozabita
na medsebojna nesoglasja. Sku-
paj začneta odkrivati, kako dra-
gocena sta življenje in ljubezen
ter kako tesne so naše medseboj-
ne vezi.
Film Z roko v roki je film o
resničnem življenju s smehom in
solzami, značilnimi za vsako pra-
vo družino, ki govori o radostih
in izzivih družinskega življenja
devetdesetih. Julija Roberts igra
modno fotografinjo, ki ji kariera
pomeni skoraj vse, prisiljena pa
je sprejeti nehvaležno vlogo ma-
čehe dveh otrok svojega partner-
ja Luka (Ed Harris): dvanajstlet-
ne Anne (Jena Malone) in se-
demletnega Bena (Liam Aiken).
Gre za težavo netradicionalne
družine: tako Isabel kot oba otro-
ka ljubijo Luka, drug drugemu pa
niti slučajno niso všeč, kaj šele,
da bi se imeli radi. Ko se v to
zgodbo vključi še Jackie (Susan
Sarandon), prava mama obeh
otrok, nastane komična, a vedno
zapletena vzajemna igra med
starši, mačehami, bodočimi in
nekdanjimi zakonci ter pomem-
bnimi drugimi. Ko Jackie odkrije,
da je neozdravljivo bolna in se
Isabelino razmerje z Lukom po-
globi, obe ženski spoznata, da
morata pozabiti na nesoglasja in
družino ohraniti skupaj. Navse-
zadnje jima to uspe; slednjič obe
ženski namreč odkrijeta stične
točke in način, kako se zares ve-
seliti življenja... dokler še imata
priložnost za to.
Julia Roberts, »nadomestna
mama« Isabel in izvršna produ-
centka filma, sodi med najbolj pri-
ljubljene igralce na svetu. Leta
1989 se je proslavila v filmu Jekle-
ne magnolije, največ slave pa si je
pred vlogami v filmih Tanka linija
smrti, V postelji s sovražnikom.
Pelikanovo poročilo. Čenče in
Teorija zarote, priigrala v Čednem
dekletu. Prihodnjič jo boste videli
ob Hughu Grantu v filmu Notting
Hill, trenutno pa snema Runaway
Bride. Tudi Susan Sarandon (Jac-
kie in izvršna producentka filma)
ni kar tako; najbolj se je proslavila
v filmu Thelma in Louise, zaigrala
pa je tudi v filmih Buli Durham,
Življenje za Lorenza, Čarovnice iz
Eastwicka, Čas deklištva, Klient in
mnogih drugih. Sama je mama
treh otrok in vloge skrbno izbira,
saj si želi čim več časa preživeti s
svojo družino.
Režiser Chris Columbus je naj-
bolj znan kot režiser prvih dveh
delov legendarne komedije Sam
doma, režiral pa je tudi filme Očka
v krilu, Devet mesecev ter Nori
božič, v katerem je igral tudi Ar-
nold Schwarzenegger.
NMS
Egipčanski princ
Dva moža - brata in princa v največjem
imperiju na Zemlji. Eden od njiju bo nekega
dne zavladal Egiptu, drugi pa bo postal eden
največjih junakov vseh časov. Zaradi laži sta
postala brata, a resnica bo uničila dinastijo in
ju za vedno ločila,
V animiranem filmu Egipčanski princ, ki pri-
poveduje zgodbo o Mojzesu, sta glavnima ju-
nakoma glas posodila Val Kilmer (Mojzes) in
Ralph Fiennes (Ramzesu). V ostalih vlogah
nastopajo: Sandra Bullock kot Mirjam, Danny
Glover kot Jetro, Jeff Goldblum kot Aron,
Steve Martin kot Hotep, Helen Mirren kot
kraljica in Michelle Pfeiffer kot Sepora.
Filmsko ekipo so vodili trije režiserji: Brenda
Chapman (prva ženska, ki je režirala celove-
černi film), Steve Hickner in Simon Wells, film
pa je bil nomiran za dva zlata globusa. Oskarje-
vec Stephen Schwartz (Pocahontas) je napisal
šest izvirnih pesmi, med njimi naslovno pesem
When you belive, ki je bila nagrajena z Oskar-
jem, zapeli pa sta jo Mariah Carey in Whitney
Houston.
Skladatelj Hans Zimmer, ki je prejel oskarja
za uspešnico Lion King, je napisal glasbo za
film. V njem boste slišali peti umetnike kot so
Ofra Haza, Brian Stokes Mitchell, Amick
Byram in druge.
Za to, da je Egipčanski princ prišel na filmsko
platno, se je dobra štiri leta trudilo več kot 350
umetnikov, animatorjev in tehnikov iz več kot
35 držav.	NMS
kino
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: 1. do 7. 4. ob 17.
komedija Mafija, ob 19. in
21.15 romantična komedija
Zaljubljeni Shakespeare.
Mali Union: 1. do 7. 4. ob
20. uri erotični triler Meseno
poželenje.
Metropol: 1. in 2. ter 6. in 7.
4. ob 16.30 in 18.30 risani film
Egipčanski princ, ob 20.30
pa drama Z roko v roki; od 3.
do 5. 4. ob 14.30,16.30 in 18.30
risani film Egipčanski princ
ter ob 20.30 drama Z roko v
roki. 3. 4. ob 23. uri romantič-
na komedija Zaljubljeni Sha-
kespeare.
Žalec: 2. 4. ob 20. uri drama
Moje življenje v rožnatem,
ob 21.30 pa akcijski triler Dr-
žavni sovražnik. 3. ob 20. in 4.
4. ob 18. uri kriminalka Ronin,
4. 4. ob 20.15 pa še akcijski
triler Državni sovražnik.
Gremo v kino!
Wa slavnega Lloyda Bridgesa sta igralca Beau in Jeff
fe, se glasi pravilni odgovor na nagradno vprašanje
'i^ega tedna. Nagrajenci so: Robert Kamplet, Grobelno 60,
Grobelno, Valentina Skaza, Gotovlje 55a, 3310 Žalec in
Petrovič, Miklošičeva 3, 3000 Celje.
^Harris, ki ga te dni lahko gledamo v filmu Z roko v roki,
""I letos nominiran za oskarja za stransko moško vlogo v
od znanih filmov, vendar nagrade ni dobil. Za kateri
? gre? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,
^ Celje, do ponedeljka, 5. aprila. Izžrebali bomo tri
pnike kino vstopnic.
44
ZAAVTOMOBILISTE
Fiat multipla pri nas
Italijanski Fiat je konec pet-
desetih postavil na trg zani-
miv avtomobil, ki ga je ime-
noval multipla. Narejen je bil
na osnovi pri nas še vedno
zelo znanega fiata 600.
To je bil (multipla 600) prvi
evropski enoprostorski avto-
mobil, saj je imel tri vrste sede-
žev, motor in pogon zadaj, pa
nobenega prtljažnika. Prav ide-
ja mulfiple iz petdesetih let je
pripomogla k rojstvu nove
multiple, torej enoprostorske-
ga avtomobila konca devetde-
setih. To novo multiplo je Fiat
rojeval precej časa, sedaj pa
avto vozi tudi na slovenski trž-
ni prostor. Avto je vreden ogle-
da, pri čemer se zdi, da bo
slovensko avtomobilsko pubU-
ko razdelil na dva dela - na
tiste, ki jim bo izrazito všeč, na
one, ki se zanjo sploh ne bodo
zmenili.
Multipla je posebnež ne le
zaradi oblike, ki je nekako dvo-
stopenjska (zgornji del je pri-
slonjen na spodnjega), z dokaj
velikimi okni in nasploh števil-
nimi stilističnimi elementi, pač
pa tudi zaradi notranje razpo-
reditve sedežev. Ima jih na-
mreč šest, vendar samo v dveh
vrstah. Torej to pomeni, da tudi
v prednji vrstì sedijo trije. To je
zanimiva rešitev, ki ima nekaj
prednosti, pa morda tudi kak-
šno slabost. Kljub takšni razpo-
reditvi avto ni brez prtljažnika,
ki v osnovni razporeditvi sede-
žev meri ne tako velikih 430
litrov, vendar obstaja možnost
povečanja na 1300 litrov. Multi-
pla je sicer, tako pravijo pri
tovarni, narejena okoli potni-
kov. Po drugi strani je zgoraj
nekaj širša kot spodaj, kar po-
meni, da so lahko okna odprta
tudi med dežjem, pa niste mo-
kri.
Zanimiva je dolžina, ki ne
presega štiri metre, kar po-
meni, da se lahko ta najnovej-
ši fiat primerja denimo z re-
nualtom scenicom kot najb-
ližjim konkurentom. Izvirna
zunanjost se nadaljuje v prav
tako izvirni notranjosti, ki je
ob že omenjenih šestih sede-
žih (te je seveda mogoče po-
ljubno razporejati in urejati,
preklapljati naslonjala ipd.)
zanimiva tudi zaradi tega, ker
ponuja številne odlagalne
prostore in predale (tudi pro-
stor za denimo 1,5-litrsko ste-
klenico), pa zelo drugačno ar-
maturno ploščo.
Pri motorjih je tako, da sta
slovenskim kupcem na voljo
dva, ki sta si zelo podobna.
Bencinski je 1,6-litrski štiri-
valjnik z močjo 103 KM pri
5750 vrtljajih v minuti (170
km/h in 12,6 sekunde do 100
km/h), turbodizelski je 1,9-
litrski JTD z močjo 105 KM
(170 km/h in 12,4 sekunde do
100 km/h).
Opremi sta dve (SL in ELX),
pri čemer nobena izvedenka
serijsko ni opremljena s pro-
tiblokirnim zavornim siste-
mom ABS (ta je na voljo za
doplačilo približno 200 tisoč
tolarjev). Multipla je že na
voljo slovenskim kupcem, za
začetek imajo 50 avtomobi-
lov, računajo pa na letno pro-
dajo od 250 do 350 vozil. Če
se bo posrečilo, bo morda
odvisno tudi od cen, saj je
najcenejša muhipla naprodaj
za 2,599, najdražja pa za 3,3
milijona tolarjev.
Na sliki: fiat multipla.
Odslej ludi
leyota corolla adria
Kot smo že pisali, se je japonska Toyota
pred nedavnim na novo organizirala na
slovenskem trgu, kajti ves posel je v svoje
roke prevzelo novoustanovljeno podjetje
Toyota Adria.
Prvi rezultati,nove organiziranosti se mor-
da že kažejo, kajti pooblaščeni trgovci so
začeh ponujati corollo adrio za 1,93 milijona
tolarjev. Tako ponujajo tri, štiri in petvratne
izvedenke, ki jih poganja 1,4-litrski bencinski
motor s po štirimi ventili na valj, poleg tega
pa je avto zadovoljivo opremljen, saj je v
serijski opremi tudi radijski sprejemnik
Sony. Kot pravijo, je na voljo le omejena
količina teh avtomobilov.
Ford puma (končno) n
slovenskem trgu
Ford je svoj mali kupe pumo predstay
zdavnaj, vendar avtomobil ni bil nai
slovenskim kupcem.
V tem času je šel avto dokaj dobro vpm
pri čemer drži, da je po oblikovni strani p
eden tistih fordov, ki so nastali v oi
oblikovne usmeritve new edge design.
Kakorkoli že, odslej je puma naprodaj
pri nas. Puma je izraziti kupe, zato je napi
samo v eni karoserijski varianti, vendar]
mogoče izbirati med dvema motorjema,
je 1,4-litrski štirivaljnik, ki zmore 90 KM,i
pa 1,7-litrski z močjo 125 KM. Znani sta
ceni. Tako stane šibkejša izvedenka 2,
močnejša pa 3,172 milijona tolarjev.
variant
Pisali smo že, da je Volks-
wagen postavil na ogled (in
kmalu v trgovine) boro tudi v
karavanski oziroma variant
izvedenki. Avto se navzven
očitno spogleduje s hišnim
golfom variant. Kakorkoli že,
VW se je očitno odločil, da bo
popestril ponudbo v tem raz-
redu, pa čeprav na račun kon-
kurence v lastni hiši.
Bora variant je dolga 440
centimetrov in ponuja ob nor-
malni postavitvi sedežev 460-
litrski prtljažnik, vendar z
možnostjo povečanja. Pri mo-
torjih zadreg ali presenečenj ne
more biti. Spomladi, ko naj bi
avto zapeljal na ceste, bodo
avtomobil opremljali s tremi
agregati: 2,0-litrskim bencin-
skim štirivaljnikom z močjo
115 KM, potem pride na vrsto
že znani in dokaj sloviti 2,3-
litrski petvaljnik z močjo 150
KM, ki bo po želji opremljen
bodisi z ročnim petsti^
skim ali samodejnim štiri
nejskim menjalnikom. Se
je na izbiro tudi turbodiz
motor. To je 1,9-litrski štit
nik z močjo 115 KM, kar P«
ni, da gre za zadnjo dii
novost iz hiše VW. Kot pi^
naj bi nekaj kasneje, veri
bolj proti jeseni, ponudili^
litrski bencinski motor z i
100 KM, še nekaj kasnej
tudi variant s stalnim štiril
snim pogonom 4motion.:
Na sliki: bora variant.
Nie novega pri trošarinah
če bo vse tako, kot napoveduje vlada, potem naj 1"
julija letos res začel veljati skoraj sloviti davek na do<*
vrednost. Kaj se bo zgodilo z avtomobili oziroma cen^'
je ta hip težko napovedati, kajti trgovci so silno razlik"'
mnenja. Na splošno pa drži, da se avtomobili zgolj
DDV ne bi smeli podražiti.
Vprašanje pa je, kaj se utegne zgoditi z napovedovat^
trošarinami. Pred časom so se že pojavile vesti o tem,
bi trošarino plačevali ob nakupu novega avtomobila,
pa naj bi bila na gibno prostornino motorja. Občutna ^
naj bi tako bila pri gibni prostornini motorja nad ^
kubičnih centimetrov, kjer naj bi bilo treba plačati celo
tisoč tolarjev trošarine. V vladi za sedaj molčijo in o t^^
mogoče dobiti nobene uradne izjave. Vse, kar je bilo
če v zadnjem času o tem izvedeti, je bilo to, da ne bo n^^^
govoriti o trošarini, pač pa o »posebnem davku na mo'
vozila«. Seveda pa to dejstva ne spremeni: trošaritt
davek - šlo bo za denar.	i
ZA AVTOMOBILISTE
45
Po limuzini kupe
¡j dober mesec, nekako
lini po tistem, ko je nemš-
0	postavil na cesto no-
ifrijo tri v limuzinski iz-
i, bo stekla tudi prodaja
ijevske izvedenke. Konec
oaj bi tovarna ponudila še
ioga, kar je oznaka za
lansko različico in ka-
(še kabrioleta, s tem pa
učila predstavljanje no-
[rije 3, s katero trenutno
¡veliko uspeha.
Iii kupe serije 3 je nav-
itipičen BMW, narejen na
m limuzinske variante,
lar za 17 milimetrov dalj-
il8 milimetrov širši in za
ilimetrov nižji. Čeprav je
ßgled avto seveda zelo
iben limuzini, pa pri
1	trdijo, da ima s to izve-
io skupne samo tri sestav-
đele: stranske utripalke,
ie ла vratih in seveda
Ivejev znak. Vse drugo
bilo spremenjeno ali vsaj
iliko drugačno. Sicer pa
nemška avtomobilska to-
la, ki ima precejšnje teža-
¡Roverjem, katerega last-
!e, s kupeji častitljivo in
1 dolgo tradicijo, kajti prvi
»nobil takšne oblike je iz
®jene hiše pripeljal res
iega leta 1937. Notranjost
fja serije 3 se seveda spo-
lie z limuzino, vendar z
iterimi spremembami.
" sta prednja sedeža za
•inieter nižja, poleg tega se
če je seveda treba, po-
jeta naprej za skoraj za
tflilimetrov, kar olajša
taje v avtomobil. Sicer
'^avto na voljo v 15 barv-
rombinacijah, notranjost
je mogoče izbirati v sedmih
kombinacijah, poleg tega pa
je na voljo šest različnih pla-
tišč, ki so serijsko 16-palčna.
Avto. je načeloma na voljo s
štirimi različnimi motorji; vsi
so znani in preskušeni že v
limuzinski izvedenki. Osnov-
ni je 318CÍ, ki ga poganja štiri-
valjnik z močjo 118 KM pri
5500 vrtljajih v minuti, sledi
izvedenka 320Ci (150 KM pri
5900 vrtljajih v minuti), nato
pride na vrsto 323Ci (170 KM
pri 5500 vrtljajih) in na koncu
328CÍ z motorjem, ki zmore
193 KM pri 5500 vrtljajih.
Najprej bodo trgom ponudili
323CÍ in 328CÍ, kasneje še
320CÍ, leta 2000 pa najšibkej-
šo varianto. Kot vse kaže, bo
novi kupe serije 3 pri nas prvič
na ogled na aprilskem sloven-
skem avtomobilskem salonu,
medtem ko naj bi prodaja ste-
kla dober mesec kasneje. Se-
veda bodo do tedaj znane tudi
cene, ki naj bi bile po sedanjih
napovedih za nekako pet od-
stotkov višje od cen za limu-
zinsko različico. Na sliki:
BMW kupe serije 3.
Ugodno pri YW, Renaullu in PSA
Sedaj so znani točni podat-
ki o lanskem poslovanju ne-
katerih pomembnih evrop-
skih avtomobilskih tovarn.
Tako je koncem Volkswa-
gen svojo prodajo povečal kar
za 65 odstotkov in imel za 2,2
milijarde mark čistega dobit-
ka. Pri gospodarskih vozilih,
kjer je prav tako pomemben,
mu je šlo nekaj slabše, kajti
posel je bil večji vsega za 8,5
odstotka, čistega dobitka pa je
bilo za 459 milijonov mark.
Francoski Renault je imel
lani za 8,8 milijarde frankov
čistega dobička oziroma za 63
odstotkov več kot leto prej.
Lani so dobro delali tudi pri
francoskem koncernu PSA, ki
ga sestavljata Citroën in Peu-
geot. Tako je bilo čistega do-
bitka za 3,1 milijarde frankov.
To sicer ni izjemno veliko, je
pa treba vedeti, da je imel
koncem še leta 1997 izgube za
2,8 milijarde frankov. Pri
vsem tem je zanimivo, da pri
VW in Renaultu nekoliko dru-
gače gledajo na prihodnost
oziroma letošnje leto kot pri
PSA.
Medtem ko sta prvi dve to-
varni zelo previdni pri napo-
vedovanju letošnjih rezulta-
tov, pa PSA meni, da bodo
njihovi letošnji dosežki še
boljši od lanskih. Naj nam bo
dano videti.
Na sliki: citroën xsara.
Xantia HDI in drugačni berlingo
Znotraj koncema PSA, ki
ga tvorita Citroën in Peu-
geot, je izmenjava motorjev
nekaj povsem običajnega;
enako velja tudi za nekatere
modele avtomobilov.
Tako se bolj ali manj ve, da
sta Citroën berlingo in peugeot
partner pravzaprav eno in isto
(t.i. badge ingeneering), razli-
ke so le v nekaterih malenko-
stih. Tako sedaj na slovenski
trg prihaja Citroën z dvema
novostma, ki jih je Peugeot
vsaj deloma tudi že predstavil.
Xantio poganja novi turbodi-
zelski motor z oznako HDI,
kar pomeni, da. gre za 2,1-
litrski šdrivaljnik, ki ponuja
največ 110 KM in ima 250 Nm
navora. Enak motor poganja
tudi peugeota 406.
Druga, morda še nekoliko
bolj pomembna ali razvese-
ljiva novost, pa je berlingo z
drsnimi stranskimi vrati. Do-
slej je bil berlingo na voljo le
v varianti s tremi vrati (dvoja
spredaj in potem zadaj), z
drsnimi vrati pa bo predstav-
ljal resno konkurenco pri nas
(in drugje) uspešnemu re-
naultu kangooju. Obe novi
izvedenki xantie kot berlinga
sta po napovedih Citroëna
Slovenija že na voljo, pri če-
mer je treba za osnovno izve-
denko xantie HDI odšteti do-
bre štiri milijone tolarjev,
medtem ko je berlingo s
stranskimi drsnimi vrati za
nekako 50 tisoč tolarjev draž-
ji od izvedenke brez teh do-
datnih vrat. Na sliki: berlin-
go s stranskimi vrati.
46
IZ OTROŠKEGA SVETA
staršem kratkohlačnikov
Naučite otrolca,
da vam bo pomagal
Kako vzpodbuditi otroka,
da vam bo pomagal in sodelo-
val pri vzdrževanju reda v va-
šem domu? Vaš štirinajstletni
sin je dobil od vas nalogo, da
pokosi travo okoli hiše, ven-
dar v treh tednih ni mignil s
prstom. Kako boste na to rea-
girali? Večina staršev bi naj-
prej kaznovala neposlušnega
sina, vendar se v tem primeru
deček ne bi naučil, kako si naj
razporedi svoj čas in to tudi
ne bi bila vzpodbuda, da po-
maga in sodeluje pri vzdrže-
vanju reda v svojem domu.
Dobra vzgoja pomeni, da
naučimo otroka, da tudi on z
delom doprinese k družinske-
mu življenju. Otroci morajo
imeti doma svoje obveznosti.
Mnogi starši pa na žalost nare-
dijo svoje otroke nesamostoj-
ne s tem, da jim popuščajo,
pretirano usmerjajo njihove
aktivnosti ali enostavno opra-
vijo delo namesto njih.
Naloga staršev je, da določe-
na dela prepustijo otrokom in
jim tako pomagajo, da posta-
nejo nekega dne produktivni,
odgovorni in zadovoljni odrasli
ljudje. Poglejmo, kako.
Organizirajte
hišna opravila
Mnogi starši ne uspejo vsega
narediti, ker gospodinjskih
opravil niso razporedili. Hišna
opravila so prepuščena slučaju,
družinski člani pa se ne znajde-
jo, ker ne vedo, kdo je za kaj
odgovoren. Če otroci sodeluje-
jo pri planiranju in razporeja-
nju hišnih opravil, bodo bolj
pripravljeni pri njih sodelovati.
Sestavite popis vsega, kar je
treba postoriti, vsako delo raz-
delite v segmente po petnajst
minut in potem določite naloge
vsakemu članu družine glede
na njihova nagnjenja in spo-
sobnosti. Otroke potem vklju-
čite v ocenjevanje opravljenega
dela.
Razložite mu
nalogo
Starši mnogokrat izražajo
zahteve, ki otrokom niso ra-
zumljive, ker so preveč ab-
straktne in nenatančne. Če
želite otroka naučiti dela, mu
po stopnjah razložite, kako
naj opravi vsako novo nalo-
Ce mora pospraviti kopal-
nico, mu pokažite, kako naj
opere umivalnik, poriba ko-
palno kad, pomije ploščice po
deh in stenah in kaj za vse to
potrebuje. Naloga naj bo pri-
merna otrokovi starosti.
Otrok bo tako začutil zado-
voljstvo ob dobro opravlje-
nem delu.
Če otrok misli, da naloge ne
more uspešno opraviti, nikoli
ne bo popolnoma samosto-
jen. Poudarite tisti del naloge,
ki ga je otrok dobro opravil in
ne tistega, ki ga ni. Če se ne
bo bal delati napak, se bo
hitreje učil in bo bolj svobo-
den za nove izzive.
Naučite ga, da imajo njego-
ve aktivnosti posledice. Mi vsi
se učimo iz svojih napak ta-
krat, kadar nam niso vedno
oproščene. Če pustite otro-
kom, da občutijo posledice
svojega ravnanja, bodo sča-
soma začeli opravljati svoje
delo odgovorno.
Nagradite, ne
podkupujte ga
Mnogi pedagogi nasprotujejo
temu, da se daje otrokom denar
za opravljanje gospodinjskih
opravil. Takšna dela so del dru-
žinskih obveznosti in nedenar-
ne vzpodbude mnogokrat delu-
jejo pozitivno. Če dajete otroku
žepnino, naj jo izkoristi kreativ-
no, da bo raje sodeloval. Če vas
prosi za dodatni denar, naj
opravi dodatno delo.
Pojasnite mu, kaj mora nare-
diti, potem pa mu zaupajte, da
je dovolj odgovoren, da bo de-
lo dobro opravil.
Pokažite mu na
primeru
Tako starši kot otroci so mne-
nja, da so hišna opravila dolgo-
časne in neugodne obveznosti.
Starši včasih preveč zahtevamo,
ukazujemo in kritiziramo, na
koncu pa smo frustrirani starši
in otroci. Zato je potrebno, da se
lotimo dela skupaj z otroki.
Gospodinjska opravila so iz-
vrstna priložnost, da se otroci
začnejo zavedati, da lahko s
svojim delom izboljšajo splo-
šno počutje cele družine. Na ta
način jim lahko pokažete, da
obstaja neposredna povezava
med delom, ki so ga opravili in
zadovoljstvom bivanja v ureje-
nem in organiziranem domom.
LIDIJA SENIČAR
Turizmu pomaga lastna glav^
Tokratni turistični festival,
že 13. po vrsti, je bil na OŠ
Polzela. Območnega tekmo-
vanja so se udeležile OŠ Fra-
na Roša iz Celja, šole iz Vita-
nja, Slovenskih Konjic, Zreč,
Podčetrtka, Rogaške Slatine,
Žalca, Braslovč, Slivnice pri
Celju, Šempetra in seveda na-
ša.
Učenci so v turističnih
krožkili s svojimi mentorji ra-
ziskovali posebnosti v svo-
jem kraju, ki bi jih bilo vredno
ohraniti in predstaviti turi-
stom. Potem izdelajo razisko-
valno nalogo, pripravijo raz-
stavo in odrsko predstavitev.
Ni pa naključje, da je bil
festival ravno na naši šoli. Pri
nas se je namreč tudi začel.
Bih smo pobudniki prvega
otroškega turističnega festi-
vala in smo v trinajstih letih
prejeli že več priznanj, med
drugim tudi turistični nagelj
in srebrno plaketo Turistične
zveze Slovenije. V raziskoval-
nih nalogah, ki so jih naredili
že precej, pa so naši učenci
raziskali številne lepote Pol-
zele.
OŠ Frana Roša Celje je na-
slovila razstavo Obudimo
življenje celjskih grofov, OŠ
Šempeter je predstavila Ja-
mo Pekel, Martjake in Rim-
sko nekropolo. OŠ Konjice je
predstavila Konjice kot me-
sto cvetja. Zelo domiselna je
bila razstava OŠ Slivnice pri
Celju. Ob njihovi razstavi so
se ti pocedile sline, saj so
poudarili domačo hrano. OŠ
Braslovče je usmerila svojo
pozornost na kozolce na nji-
hovem območju. OŠ Vitanje
je postavila na ogled domače
jedi in turistično prireditev
holcerija. Svojo že uveljavlje-
no turistično občino sta
predstavili OŠ Zreče in Pod-
četrtek. Pri razstavišču sled-
njih smo si lahko ogledali
barbike in kene, ki so jih
posadili v bazene in ležalni-
ke in nam tako priklicali pred
oči Atomske toplice. OŠ Ro-
gaška Slatina je pripravila
razstavo z naslovom Terme
Rogaška, naslov žalske raz-
stave pa je bil Vodnjak želja.
Na njem so predstavili vse
tisto, česar v Žalcu še nimajo,
pa si želijo imeti.
Seveda smo se najdlje usta-
vili pri naši razstavi. S seneni-
mi kopicami, starim lesenim
oknom, starim stebrom ko-
zolca, v katerem so slike najz-
namenitejših dreves iz šeneš-
kega parka, maketo gore Olj-
ke, predalnikom in nogavica-
mi so domiselno predstavlje-
ne največje znamenitosti kra-
ja ter uporabljeni materiali, ki
jih lahko najdemo v pretežno
kmečkem okolju Polzele.
Mentorica naše razstave je
Manja Petrovec.
Na vsakem razstavnem
prostoru smo si lahko ogle-
dali tudi raziskovalno м
ki so jo izdelali učenci s-
mi mentorji. Tudi naša^",
predstavljala svojo J)
Njen naslov je Moj kraj
stični kraj, v njej pa sq '
stavili glavne znaniei
Polzele s poudarkom
Oljki. Nalogo je izdelaij
učencev 7.a razreda z
rico Alenko Marovt. V ¡^
Svobode na Polzeli je poj^
la odrska predstavitev ^
lujočih turističnih poj
kov. Učenci so v svoji
uprizoritvi prikazali, Ц|
ko turistu ponudijo v svq
kraju.
Popoldne smo se spet
čali v dvorani. Tokrat jeg(
ril tajnik Turistične zveze
venije Alojz Šuster. Vse®
lam je podelil bronasta p
nanja za sodelovanje. Kj
tost v dvorani je narašj
Katera šola bo tista, ki
odšla na državno teknit
nje? Po dolgotrajni napet
nam je zaupal, da bo t
tokrat na državnem teki
vanju sodelovala ... Osno
šola Polzela. Zdaj jih čaka
in 16. aprila državno teki
vanje v Lendavi. Želimo
veliko sreče in uspeha, u
mo pa tudi,da se bodo nji
ve ideje o razvoju turizm
kraju tudi uresničile.
Marija VILČ,
Nataša ŠTEFANČIČ,
OŠ Pob
Obisk iz Avstralije
Nekega dne nam je učiteljica povedala, da bo naš razred
obiskala njena prijateljica iz Avstralije. Pogledali smo jo
začudeno, saj nismo vdeli, kako se bomo z njo pogovarjali.
Komaj pa smo čakali, da bo prišla.
Ime ji je Katarina. Stara je 14 let. Ima dolge črne lase, spete
v čop, in rjave oči. Z njo se je največ pogovarjala sošolka
Anja, ostali pa smo ji pomagali. Med odmori se je Katarina
igrala z nami, pisala na tablo angleške besede, mi pa smo
ugibali, kaj pomenijo. Med poukom je opazovala in posluša-
la, kako se učimo. Pomagala nam je delati plakate, pogledala
je, kakšne zvezke imamo, bila je zelo prijazna. Na obisku je
ostala dva dni, ki sta nam zelo hitro minila. Imeli smo se zelo
lepo in upamo, da bo še kdaj prišla.
VIJANA ZUPANC, 3.r.; POŠ Gotovlje
Športni dan
Bil je četrtek in imeh smo
športni dan. Prebudila sem se v
sončno jutro. Hitro sem se umi-
la, oblekla in odhitela v šolo.
Preden smo se odpeljali,
smo dobili malico, se prešteh
ter vsi neučakani odhiteli na
avtobus. Ko smo prispeli v
Terme Rogaška, smo en za
drugim poskakljali iz avtobu-
sa in se postavih v kolono.
Potem smo dobili kartice, da
smo lahko vstopili v bazen.
Nato smo se preoblekli v ko-
palke, se stuširali in odšli pla-
vat v prekrasen bazen. Večino
časa sem preživela pod
ogromno gobo. Malo sem
plavala, se zabavala, potaplja-
la, čofotala v majhnem baze-
nu in od časa do časa obiskala
zunanji bolj hladen bazen. Bi-
lo mi je zelo všeč. Ampak
kmalu je odbila ura enajst.
Morali smo se počasi odpra-
viti v garderobe. Nekateri so
se skrivali pod vodo, ker še
niso hoteli iz bazena. Ko smo
s prijateljicami prišle do naše
garderobe, se ni dala odpreti.
Dolgo smo se mučile, da bi jo
odprle, a ni šlo. Potem je pri-
šel reševalec in nam jo odkle-
nil. Ko smo se uredili, smo
odšli na avtobus.
Tako se je končal moj šport-
ni dan. Želim, da bi še veliko-
krat šli na plavanje.
KARIN MAŠIČ, 3.a
OŠ Hudinja
v MODNEM VRTINCU
47
Modna pomlad v Parizu
Utrinki iz pariške buticne ponudbe - V velemodnih centrih Les 4 Temps, Le Printemps in Galeries Lafayette že vonj po poletju
Vekaj P^ Francozom res
- da so imeli v nede-
jtirinajstega marca, ko se
( Parizu dogajal največji
tkanin na svetu, Pre-
Vision, ki vselej priva-
fgz 40.000 obiskovalcev,
^ »po francosko« zaprte
.trgovine. Filozgfija: »Ne-
Ija je gospodov dan«.
^ milanskih trgovcih v ča-
pret-a-porter sejma se to že
jgo ne kaže kot bistroumna
gfuntavščina, saj imajo v
¿¿rav številnim kupcem ta
p odprte trgovine celo do
jjste ure zvečer,
forej, v nedeljo se lahko po
¡[ovni modni prestolnici le
[etiajaš, prislanjaš nos na
kla izložbenih oken, sem ter
za osvežitev spomina upo-
i še fotoaparat - in se pri
J počutiš kar malce trapa-
I Čeprav ob misli na neneh-
iskušnjavo s plačilno kartico
avljivo vzdihneš - no, vsaka
ar je pač za nekaj dobra...
lahko seveda zavij eš v Lou-
¡pogledat, ali je tudi obsijana
loplim spomladanskim son-
atista stekleno-kovinska pi-
iidasta konstrukcija videti
o izven arhitekturnega kon-
a. Ali denimo na ogled
mive razstave starih gusar-
iladij. Vendar, ostanimo pri
i, zaradi katere sem pravza-
[tudi tokrat v Parizu nabira-
itiščance na nogah: modi.
n vrnimo se v sobotni vele-
itni vrvež ter raziskovalno
epanje po trgovinah, ki so
redi marca že nadele spom-
inski, marsikje celo čisto
îtni videz.
Za rožnate misli-
torbica »Don't
vorry, be happy«
'Najtežja je odločitev, kje za-
li maratonski obhod vseh
pomembnejših pariških modnih hramov, ki so
raztresena po skoraj štirimilijonskem veleme-
stu. Najhitrejše prevozno sredstvo je podzem-
na železnica, če človek seveda vzame v zakup
obupen prepih in vonj po... no, saj veste. V vseh
metrojih tega sveta je žal prisoten. Najprej v
tako imenovani pariški Manhattan, poslovno-
trgovski center na levem bregu Seine - La
Defense. Gigantsko nakupovalno središče Les
4 Temps oziroma štirje letni časi se je na
začetku spomladanskega časa odelo že v polet-
na modna vzdušja.
Za razliko od Italijanov, ki so se na veliko in
kričeče odeli v cvetlične vzorce, je Pariz za
nianso bolj zadržan. Snežno in smetanasto
bela barva, sivo-modri turkizni, roza in pešče-
ni odtenki oblačil ter modnih dodatkov najpo-
gosteje krasijo tamkajšnje izložbe.
»Don't
worry - be
happy« je bi-
lo napisano
pod roza pla-
stično torbi-
co za najstni-
ce, ki se na-
pihne, vanjo pa je vgrajen mi-
niaturni radijski sprejemnik.
Cena? 100 FF oziroma manj
kot 3.000 tolarjev je bila naj-
nižja številka, ki sem jo za
tovrstno modno pritiklino vi-
dela v Parizu.
Nekoliko več skrbi in
manj veselja, če imamo v
mislih ugodne nakupe, bi
imeli na Boulevarju Hau-
smann, v veleblagovnici Le
Printemps. Čeprav je bila ti-
sta sobota, 13. marca, tam
označena kot »Crazy day«, s
tem niso imeli v mislih kak-
šnih norih znižanj, kot bi
tovrstnih reklamnih potez
vajeni slovenski potrošnik
nemara pomislil.
Le Printemps-
spodaj metuljcice,
zgoraj angelci
Zanimivost veleblagovnice
Le Printemps je v nadstrop-
jih - višje se pelješ, višje so
cene. V zadnji etaži so torej
na ogled v povabilo za nakup
razstavljene pomladno-po-
letne kolekcije Cerruti 1881,
Yves Saint Laurent, Guy La-
roche, Gianfranco Ferre,
Chanel, Dior... Svetlo modre
in sive barve prevladujejo,
čeprav je vmes tudi precej
bele, rumene, kot akcent
rdeče. Zanimiva, futuristič-
no krojena torbica Chanel,
preoblečena v jersey, stane
natanko 8.700 FF.
Dior in še nekateri kreator-
ski velemojstri predlagajo za
letošnjo pomlad sončno ru-
meno barvo kostimov s krili,
ukrojenimi na zvon ter do ko-
len segajočimi.
In če ne znižane cene, kaj
je bilo torej norega tisti dan v
Le Printemps? Nakupovalno
vzdušje. Prikaz ličenja, ure-
janja pričeske, svetovanje
pri izbiri, pomerjanja na
mičnih hostesah, prodajalke
v kostumih z barvo in modno
vizijo, ki jo je posamezen
oddelek ponujal. Tako so bi-
le denimo v prvem nadstrop-
ju, na ženski galanteriji, ob-
lečene v modro-rumene me-
tuljčice. V najvišjem, že prej
omenjenem pa v - angelčke s
krilci iz prozorne plastike.
Duhovito ali ironično sporo-
čilo?
Orient expres-
tatuji in ratanvLa
Fayette
Najbolj prestižna pariška
veleblagovnica La Fayette, v
kateri je zbran cvet svetovne
kreatorske ponudbe, je to-
krat presenečala že s svoji-
mi izložbami. Na modni
piedestal je postavila orien-
talna modna vzdušja (vezen
kaftan za 4.900 FF), živopi-
san nakit, ki bi ga še včeraj
označili kot prvovrsten kič,
transparentna tesno oprijeta
oblačila z vzorcem, ki ne-
verjetno spominja na teto-
važo. Oblečeš denimo majč-
ko s prosojnimi rokavi v ta-
tu-vzorcu in pustiš mimoi-
doče v prepričanju, da si šel
skozi kakšen atelje ekspres
tetovaže...
Nekonvencionalna oblači-
la v stilu tehno, kovinskih in
gumi - vzdušij prihodnjega ti-
sočletja, čevlji in torbice iz
plastičnih trakov, pletenih v
stilu ratan pohištva, so vseka-
kor atraktivna, čeprav tudi po-
vsem uporabna, nosljiva mo-
da.
Asimetrija je prisotna še
močneje kot v pretekli sezo-
ni, večplastnost je znova pou-
darjena, barvitost več kot za-
želena. Skratka, optimizem
in smela inovativnost je - če
povzamemo pariška modna
videnja, na obzorju zadnje
tople mesece v tem tisočlet-
ju!
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Tipičen Diorjev kostim s krilom v A-liniji.
Pomladno-poletni tehno futurizem.
Parižanke se ne oblačijo tako atraktivno,
kot bi glede na francoski modni sloves priča-
kovali. Rade pa eksperimentirajo z vzorčasti-
mi nogavicami.
^tivna notranjost pariškega Le Printempsa. Foto: VCŽ.
Aerodinamičnost v jerseyju - torbica Chanel za 8.700 FF.
Modne hlače capri segajo do sredine meč, se glasi pravilni
odgovor na nagradno vprašanje prejšnjega meseca. Med
pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenko Barbaro Go-
renšek, Nad streliščem 1, 3220 Štore. Nagrado ji podarja
Kozmetika Kahne in sicer darilni paket v vrednosti 10.000
tolarjev.
Nagradno vprašanje meseca aprila
KDAJ SO ŽENSKE PRVIČ V ZGODOVINI MODE ZAČELE
NOSITI HLAČE?
a)	v rokokoju, leta 1755;
b)	v dvajsetih letih tega stoletja;
c)	po drugi svetovni vojni.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:
Točen naslov: .
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Nekoč ¡e živel jajčni kralj
V obsoteljski Pristavi so znani po poslovnosti - Z jajci do pravljičnega bogastva - Bo celjska zlatarna Pristavljanova? -Trefaltova kupčija z Aralico
če slovi kozjanska Zibika
po izjemno pametnih lju-
deh, potem je treba opozoriti
na poslovnost ljudi iz sosed-
nje Pristave pri Mestinju.
Nekoč je Pristava slovela po
jajčnem kralju, danes po Bo-
janu Albrehtu, poslovnežu
pristavških korenin in dru-
gih znanih ljudeh.
Slovenski jajčni kralj, prvi
izvoznik jajc iz Avstro-Ogrske,
je ustvaril veliki poslovni im-
perij v mali Pristavi pri Mesti-
nju. Začetnik Andrej Suppanz
je začel v Pristavi v Prešerno-
vem času (tako kot današnji
podjetniki) z majhno vaško tr-
govino z mešanim blagom,
skromno gostilno in srednje
velikim posestvom. Postal je
svetovno znan izvoznik jajc, ki
jih je 1. 1852, dve leti po usta-
novitvi trgovske družbe, izva-
žal že v Anglijo in Švico. V
letih pred drugo svetovno voj-
no je bilo v pristavški firmi
»Suppanz Ed. družba z o. z.
Pristava«, enem najpomem-
bnejših slovenskih podjetij,
več kot dvajset redno zaposle-
nih, ki se jim je pridružilo po
približno petdeset sezoncev.
Jajca slovite štajerski kokoši so
pošiljali predvsem v Švico, Ita-
lijo, Avstrijo in Nemčijo.
L. 1936, ko so vodstvo pod-
jetja prevzeli bratje Egon, Ed-
vard in Erih, so imeli podruž-
nico za nakupovanje jajc v
Poljčanah, ob Južni železnici,
številne zgradbe, lastno elek-
trično centralo in vodovod, ve-
liko pražarno kave ter mlin za
dišave na električni pogon. Iz-
važali so tudi fižol, vinski ka-
men ter orehe, uvažali kolo-
nialno in manufakturno blago
in semena. Med drugim so
imeli premoženje v Kristan Vr-
hu, Rogatcu in na Ponikvi, to-
varno bučnega olja v Framu,
veliko izvozno delniško druž-
bo Ovex v Zagrebu, ki je pove-
zala starojugoslovanske izvoz-
nike pridelkov, nekaj imetja pa
je bilo celo v daljnem Egiptu.
Starejši ljudje se jih imeli za
garače, v Krajevnem leksikonu
iz 1. 1937 pa so poudarih, da je
podjetje veliko pomagalo lju-
dem v socialnem oziru, pred-
vsem šolski mladini.
Potomec Suppančeve rodbi-
ne je Egon Suppanz, ki živi
med celjskim Otokom, Prista-
vo pri Mestinju in ZDA ter je
delal kot service manager letal-
ske družbe TWA. Bogastvo je
družini prineslo veliko nesre-
če. Najprej so nacisti zaprli
njegovega očeta zaradi pomoči
partizanom, po vojni pa moral
najprej v taborišče Teharje, na-
to pa še na Mariborski otok. Za
del zaplenjenega imetja je
ameriški Slovenec Egon Sup-
panz vložil denacionalizacij-
ski zahtevek. Egon je po svoji
mami Hildi (Avstrijki s sloven-
skimi koreninami v Kristan Vr-
hu, ki se je poročila v Pristavo
iz New Yorka) sorodnik evrop-
skega filmskega kritika, publi-
cista in novinarja Gtintherja
Straška. Hilda Suppanz je dol-
ga leta živela v Celju.
Iz pristavškega kraja je veli-
ko zanimivih življenjskih
zgodb. Iz Spodnjega Mestinja
pri Pristavi je zelo mlada odšla
služit v Zagreb Minka Vajs
(rojena Jeranko). Bil je čas
med svetovnima vojnama, ko
je srečala bogatega vojvodin-
skega industrijalca in velepo-
sestnika Šandorja Vajsa. Mla-
demu gospodiču češkega pore-
kla je bila izjemno lepa Slo-
venka tako všeč, da sta se poro-
čila, ljubezen pa tako vehka,
da je iz židovske vere prestopil
v katoliško. Minka Vajs je pred
desetletjem umrla v Somborn,
njena hči Valeria Vajs-Ognis-
santi, ki je italijanska držav-
ljanka, pa je v novi domovini
Nemčiji otroška pisateljica.
Današnji časi so znova naklo-
njeni podjetnim in premožnim
ljudem. Suppančevi so skladiš-
čili jajca med drugim v kletnih
prostorih pristavške pošte, v hi-
ši, ki je bila dolga leta po II.
svetovni vojni dom Bojana Al-
brehta. Nekdanji Pristavljan
Albreht je danes med naj pre-
možnejšimi Slovenci, ki trenut-
no kupuje celjsko zlatarno, lani
pa je odprl aparthotel v Atom-
skih toplicah (s štirimi zvezdi-
cami). Njegova mama Elza, ki
je bila od 1. 1945 do 1. 1968
upravnica pristavške pošte, je
bila poročena z možem plemiš-
kega rodu. Bojanov oče je bil
nekaj časa upravnik pošte v
Podčetrtku ter pozneje poštne-
ga hotela na Bledu. Sin se je
šolal v Pristavi, Šmarju pri Jel-
šah ter v Celju, kjer je imel z
učenjem manjše težave.
V	Mariboru so si Bojana Al-
brehta zapomnili kot pridne-
ga študenta ekonomije, ki je
bil nato zaposlen v šmarski
občinski stavbi, kot direktor
Atomskih toplic ter železni-
čarskega TTG, potem pa je
začel z Agencijo A&B ter AL
inženiringom. Danes živi v
Šmartnem pri Ljubljani, nje-
gova sestra Miša (bivša ravna-
teljica šole v Laškem) je v
okolici Rimskih Toplic, sestra
Inge pa je žena priljubljenega
frizerja Tončija Kamenška iz
Rogaške Slatine. Z njima živi
tudi mama Elza, ki je pri 84.
letih izredno čilega duha.
V	pristavškem kraju je pogo-
sto Štefka Lisjak. V zadnjih
letih druge Jugoslavije, ko se
počasi razmahnilo zasebniš-
tvo, so pogosto omenjali, da
sta najbogatejša Slovenca Štef-
ka in Martin Lisjak, podjetna
lastnika verige diskotek Super
Li (Li pomeni Lisjak) v Bizovi-
ku pri Ljubljani, na Bledu, v
Velenju, Murski Soboti, Trbov-
ljah, Slovenski Bistrici, na Ptu-
ju in v Zagorju. Treba je spom-
niti, da so prihajali v ljubljan-
ski Super Li plesalci celo iz
Avstrije, Italije in Hrvaške.
Štefka Lisjak se je rodila v
Sv. Florjanu pri Rogaški Slati-
ni ter se je s starši preselila na
kmetijo v Kristan Vrhu, nato
pa se je v Ljubljani izučila za
natakarico. Oče Janez Drofe-
nik je na začetku pomagal
tako Štefki kot njeni sestri, ki
je imela v Sodni vasi disko
Saša. Štefka živi v Ljubljani
ter pravi, da so njeno največje
bogastvo štirje otroci (tri hčer-
ke in petletni sinček). Lisjako-
va sta zdaj lastnika velikega
hotela na Ptuju (z restavracijo
in diskom Super Li) ter na-
jemnika ljubljanskega hotela
Bellevue.
O ekonomiji predava po vsej
Sloveniji prof. dr. Štefan Ivan-
ko, ki je odraščal v skromni
domačiji pod cerkvico Sv. Vida
nad Vonarjem. Doma, kjer so
imeli komaj 52 arov zemlje, se
je rodilo osem otrok, zato si je
Ivankov oče pomagal s prilož-
nostnim delom. Nadarjeni Šte-
fan je obiskoval šolo pri Sv.
Emi nad Pristavo, v Celju kon-
čal gimnazijo, v Ljubljani eko-
nomsko fakukèto, v Zagrebu je
na ekonomski fakulteti dokto-
riral, opravil pa je tudi specia-
lizacijo na sloviti michiganski
univerzi v ZDA.
Dr. Ivanko je najprej predaval
na višji šoli za organizacijo dela
v Kranju. Na mariborsld eko-
nomsko poslovni fakulteti, kjer
je preživel 24 let, je bil od 1.
1981 redni profesor za organi-
zacijo in management. Leta
1994 se je upokojil, vendar pre-
dava po vsej Sloveniji. Ob tem
je treba omeniti Ivankovih štiri-
najst knjig in učbenikov, ki so
plod njegovega izjemnega zna-
nja. Živi v Kamniku ter ima dva
sina, ekonomista in arhitekta.
Občasno prihaja k Sv. Emi nad
Pristavo, kjer je grob njegovih
staršev, ter v Atomske toplice.
V	okolici cerkve Sv. Vida je
bil doma tudi zdravnik dr.
Franc Gril, upoštevani internist
gastroenterolog celjske bolni-
šnice. Domači kraj mu veliko
pomeni, zato se z ženo Narciso
in štirimi otroki (med njimi
trije študenti in ter maturant)
pogosto vrača. Njegova sestra
dr. Karolina Gril-Dolenc je
prav tako zdravnica ter je v
ljubljanskem kliničnem centru
internistka pulmologinja. Brat
Leopold Gril je lesni tehnik ter
živi v Rogaški Slatini.
V	Kamencah nad Pristavo je
bil doma narodni heroj Janko
Sekimik-Simon, ki se je pridru-
žil partizanom v prvem letu voj-
ne. Pozneje je postal celo ko-
mandant 14. divizije. V letih po
II. svetovni vojni je dobil gene-
ralski čin, umrl pa je 1. 1996.
' Na Sv. Emi nad Pristavo pa še
vedno ne morejo pozabiti novih
maš nekaterih od petih Krašovče-
vih bratov-duhovnikov z Rudnice
(iz župnije Sv. Ema). To je Mirka
Krašovca (škofijskega ekonoma
in predsednika nadzornega sveta
Krekove banke), Edija (zaposle-
nega na srednji šoli v Franciji) in
Janeza (dekana v Rogaški Slati-
ni), medtem ko sta se Jože (naj-
bolj izobraženi Slovenec, ki ima
štiri doktorate ter je slovenski in
evropski akademik) in Lojze
(nekdanji misijonar v Ekvadorju,
župnik v Podčetrtku) vesel
Podčetrtku.
V središču Pristave pri M{
nju živi kulturni animatora
vilišča Atomske toplice
Žitnik, nekdanji Maribort
Pri Žitnikovih sta pogosta gt
Mitjev svak, slovenski pes
Tone Kuntner (poročen zi
nikovo sestro Sonjo) ter nd
Jernej Kuntner, igralec inj
vizijski voditelj iz oddaje)
bo šel (najprej Čeh Pšem^
Pravega biznisa). Popularni!
nej je igral lani na Lovrenčev
sejmu v Podčetrtku skupa
stricem Mitjo, s katerim su
razdelila vloge razbojnika I
žeja in župana.
Pristavška okolica je všei
enemu televizijskemu zve
niku. Mito Trefalt je bil da
leta lastnik počitniške hi
na koncu Sodne vasi pri
stav. Njegove štiri otroke, 1
njimi televizijsko vodite!
Špelo Trefalt, očitno bolj
kajo drugi kraji, saj je hiša
vode in elektrike. Trefaltov
jo pred nekaj tedni pro
bivšemu predsedniku šma
občinske vlade Marjanu i
lici (vodji sektorja za posli
nje z gospodarstvom v Prol
ki v Celju), ki živi v Mesti
Ali se bo Slatinčan Aralica
selil v Atomske toplice? J
BRANE JERAlI
Mitja Žitnik in Jernej Kuntner
Pred vilo jajčnega kralja v Pristavi. V času, ko je pomenilo
kolo veliko bogastvo, so Suppančevi odhajali po opravkih z
osebnim avtomobilom.
gorenje