rAVGUST 1 N 11. poblnk. 2 P Alfonz 3 T Lidija 4 S Dbminik 5 C Marija Snei. 6 P Sprem, na Eori+ 7 S Kajetan_ 8 N 12. pobink. 9 P Roman 10 T Lovrenc 11 S Suzana 12 0 Klara 13 P Janez Berh.+ $ 14 S Evzebij_+ 15 N Vnebovzetje 16 P Sv. Rok Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. . C Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 151. CHICAGO, ILL., PETEK, 6. AUGUSJA — FRID AY, AUGUST 6, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Kitajska vlada namerava poslati proti Japonski ogromno armado. — K sodelovanju pristali razni generali, ki . so doslej nasprotovali centralni vladi, med njimi celo i poveljnik komunistične ajrmade. — Končni bojni načrti se sestavijo ta petek. Nanking, Kitajska. — Na Sto in stotisoče vojakov bo Kitajska v kratkem času postavila na noge, da jih pošlje Proti roparskim Japoncem, ki so ponovno pričeli grabiti kose njene zemlje. Bo to nekak °bupen boj do skrajnosti, v katerem bo sodelovala cela organizirana Kitajska in v katerem bo šlo takorekoč za življenje in smrt te države. Zavedati se je namreč pričela Kitajska, da je končni namen Japonske, da spravi polagoma pod svojo kontrolo vse tiste njene dele, za katere se »e po njih legah in narodnem bogastvu vredno poganjati. Dočim je Japonska že prej °dtrgala od Kitajske lepe kose na severu in jih spojila Pod novo, od nje kontrolirano državo Mandžukuo, je zdaj Proglasila provinco Hopei za snako samostojno državo in Japonski listi že kar očitno Povdarjajo, da prej ne bo miru, dokler ne bo pobita kitajska vlada v Nankingu, ki tvori glavno oviro nadaljnjim Japonskim roparskim težnjam. Napoved, da bo imela kitajska vlada ogromno armado na razpolago, s katero bo Udarila na Japonce, se je °bjavila zadnji torek po konferenci, ki jo je imel načel-nik vlade, Čiang Kai-šek, s Pokrajinskimi generali, ki so Se zbrali iz cele Kitajske v Pfestolici k posvetovanju. Pri tem se je ugotovilo, da je se-^nja kriza v resnici tako ze-dinila Kitajsko, kakor bi je ne mogla še tako intenzivna lacijonalistična propaganda, ^langu so namreč obljubili pomoč tudi taki genera-l> ki so mu bili doslej odloČ-110 nasprotni. K sodelovanju pristali celo komunisti,pro-j katerim je Ciang dolga e.a yodil notranjo vojno, in »Jih general, Cow En-lai, je °bUubil, da bo postavil vladi a razpolago do 100,000 volkov. ^Končni bojni načrti Kitaj-j. e se nameravajo sestaviti Petek na narodni obrambni onferenci, katero je sklical Kai-šek. Ob tej priliki '/.bo bržkone tudi odobrila nUjWa'.S katero se bodo uki-j diplomatski odnošaji z ^Ponsko, kar bo imelo nekak J vojne napovedi kit. °C,l!n Je v večjih severno-mirn mestih razmeroma ci s pa nadaljujejo Japon-dGlk0je napade na razne od-Pa * kitajske vojske,. kateri Slav,? Sele nekaka predstraža tla arinade, ki jo bo vla- st^ahu &la Pr0ti JaPoncem- v Se ci .,?red zračnimi napadi izšel , 8ti X vel'ikem številu bo],- v GJ0 iz mest in beže 1'azobP^Jaledje- Tujezemci pa sv0je hI0 na hišah zastave do g ^ zave, upajoč, da bo-iije_ Preprečili napade na vPragev. 1!eiPinfiru je tako po-a"Je po tujezemskih RAZPRAVA 0 MEZDAH Celotna poslanska zbornica se bo v kratkem bavila z mezdnim zakonom. Washington, D. C. — Delavski odbor poslanske zbornice je to sredo v glavnem odobril novi zakon o mezdah in delovnih urah, ki ga je zadnji teden sprejel senat, vendar pa mu je pristavil nekaj dodatkov. Pričakovati je, da bo predlog prišel v najkrajšem času v razpravo pred celokupno poslansko zbornico. Načelnik delavske federacije, Wm; Green, je v torek svetoval predsedniku Rooseveltu, naj v predlog vključijo trije dostavki, s katerimi bi se zasigurala varnost kolektivnih; pogajanj. -o-*- SMRTNA j KOSA Chicago, 111. — V bližnjem Brookfieldu, chicaškem predmestju, je v sredo preminul rojak Nikolaj Prežel, star 82 let. Pokojnik je bil doma iz Polan pri Škofji Loki na Gorenjskem. V Chicagi je bival kakih 32 let. Zapušča 5 sinov in 2 hčere ter eno sestro Mary, omOženo Mladič. Pokojnik je bil prejšna leta za časa Rev. Father Sojarjevega župnikovanja, cerkovnik pri cerkvi sv. Štefana. Sorodnikom so-žalje, pokojniku pa mir in pokoj! •-o- MORNARICA HEŠILA ŽENSKO TORBICO Portsmouth, Anglija. — Angleška mornarica je pokazala, da se ne razume samo na bojevanje, marveč zna opravljati tudi gentlemanski posel. Med gledalci, ki so pretekli torek opazovali mornariške manevre, je neki ženski padla v vodo ročna torbica. Mornariško vodstvo je takoj naročilo nekemu potapljaču, da se je spustil v vodo in je torbico v resnici tudi vrnil lastnici. ZAHTEVAJO PODRAŽITEV TAKSIJEV Chicago, 111. — Pododbor mestnega' transportacijskega odbora se je zadnji torek zedinil na tem, da se dovoli taksi družbam zvišati vozni-no za pet centov za prvo tretjino milje. Družbe so zahtevale zvišanje 10 centov. To-časno je cena za prvo tretjino milje 15 centov in za vsaki nadaljnji dve tretjini milje 10 centov. Obenem je v načrtu tudi znatno znižanje števila taksijev. ——o- Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine VATIKANOM-CIJ0NALISTIH Zanika vesti o uradnih diplomatskih odnošajih. Vatikan. — V torek je bilo iz vatikanskega tajništva izdano napol uradno obvestilo, s katerim se zanikajo vesti, da so se upostavili med špansko nacijonalistično vlado in med Vatikanom uradni diplomatski odnošaji. Poročilo povdarja, da je bil sicer poslan papežev zastopnik k Francovi vladi na Špansko, vendar ne toliko iz diplomatskih, marveč bolj iz humanitarnih ozirov. Vesti o upo-stavljenih uradnih diplomatskih odnošajih,katere je zdaj Vatikan zanikal, so izšle naravnost iz vrhovnega vodstva nacijonalistov. ■-o-- ZAGONETNA UGRABITEV OTROKA POJASNJENA Chicago, 111. — V torek proti večeru se je na severo-zapadnem delu mesta izvršila ugrabitev dve ln pol leta starega dečka Donald Horst, kateri je bil dobesedno iztrgan iz naročja svoje matere, ki ga je skušala braniti pred napadalci. Povod za ugrabitev je bil za policijo zagonetka. Ugrabitelji so sicer telefonično zahtevali odkupnino $5000, vendar se je takoj domnevalo, da denar ni bil glavni vzrok za ta čin. Deček je bil odpeljan, ko se je na dvorišču igral z nekim svojim tovarišem, in sicer pd nekega moškega in neke ženske, do-čim je v čakajočem avtomobilu sedel drugi moški. Ko je Mrs. Horst videla hevarnost, je skočila proti ugrabiteljema in se ji je posrečilo, da jima je otroka vzela, toda ta dva sta ji ga nasprotno zopet iztrgala iz naročja. Ugrabitelji so se otepli .tudi dveh sosednjih fantov, ki sta prihitela Mrs. Horst na pomoč na njene klice, in predno so se odpeljali, je ženska zaklicala Mrs. Horst: "To ni tvoj otrok, marveč moj !" Še isti dan se je nato zadeva pojasnila. Pod zasliševanjem je Mrs. Horst namreč priznala, da res ni bil to njen otrok, marveč samo reje-nec in da je bila ugrabiteljica otrokova prava mati. POGON ZA MAZAŠKIMI "ZDRAVNIKI" Chicago, 111. — Oblasti so pretekli torek podvzele v tukajšnjem mestu brez vsake napovedi ponovno gonjo proti raznim mazačem, ki so se izdajali za zdravnike in izvabljali iz nevednih ljudi denar za razna ničvredna zdravila in mazila. Rezultat te preiskave je bil, da je bilo aretiranih 20 oseb, ki so bile za drugi dan, v sredo, poklicane na sodišče, štiri druge pa je policija še iskala. 0 VLADNIH RE-LIFNIH DELIH Kratke določbe,kateri inozem-ci so upravičeni do relifne-ga dela pri WPA. ŠIRITE AMER. SLOVENCA KRIŽEM SVETA — Berlin, Nemčija. — Da se državnim uslužbencem o-mogoči zgodnja ženitev v mladosti, je vlada odredila, da se tistim, ki se poroče tekom prvih dveh let svoje službe, zviša mesečna plača od $14 do $34 na mesec. — Moskva, Rusija. — Uradno komunistično glasilo "Pravda" poroča, da se bo podvzelo strogo kazensko postopanje proti "nekaterim poljskim delavcev, kateri niso pravočasno izvršili žetve. Obenem se povdarja, da je žetev letos zelo bogata. — London, Anglija. — Anglija je končno razveljavila zaupno prepoved, da člani kraljeve družine ne smejo obiskati bivšega kralja Edwar-da, in tako boste v kratkim obiskali Edwarda dve njegovi, teti in morebiti tudi njegov brat, kentski vojvoda. -o-- UČINKOVITA KAZEN Chicago, 111. — Tukajšnje sodišče za varnost temeljito stopa na prste raznim brezobzirnim avtomobilistom, ki so z nepazljivo vožnjo povzročili kak nesrečo. Tako je bil zadnji torek obsojen 50 letni Albert Hartman, 6243 Eddy st., na $10 globe in na prepoved, da ne sme voziti avtomobila šest mesecev. Obsojenec je v pijanem stanju voz^l avto zadnji teden in treščil pri tem v neki drugi avto. Urad administracije za vladna relifna dela (WPA) je objavil nove določbe za zaposlovanje tujezemcev na teh delih. V kratkem so te določbe sledeče: Za delo pri WPA so upravičeni vojni veterani, četudi so morebiti inozemci. Enako se sprejmejo na ta dela tudi tisti inozemci, ki so vzeli prvi papir pred 30. junijem 1937, vendar pa šele tedaj, ko se zadostno poskrbi najprej za veterane in državljane. Inozemci, ilci so dob);li '-.prvi papir po omenjenem dnevu, se zaposle pri WPA, ako ostane še kako mesto izpraznjeno po zaposlitvi vseh gori omenjenih. Nasprotno pa inozemci, ki nimajo prvega papirja, niso pod nobenim pogojem upravičeni do dela pri WPA. Za vsa podrobnejša pojasnila o teh zaposlitvah naj se tisti, ki se za zadevo zanimajo obrnejo na najbližji di-striktni urad WPA. Iz Jugoslavije Huda nesleča s tovornim avtomobilom, ki je zahtevala življenje škofjeloškega trgovca Potočnika. — Toča je oklestila vinograde, sadovnjake in polja v okolici Ptuja. — Še druge vesti iz domovine. Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"! AKTIVNOST NAZIJEV V AMERIKI Washington, D. C. — V poslanski zbornici je zadnji torek prečital poslanec S. Dickstein iz New Yorka neki telegram, ki ga je prejel od neke zaupne osebe, v katerem se sporoča, da nameravajo naziji prihodnjo nedeljo otvo-riti svojo novo postojanko nekje blizu Milwaukee, pri čemer bodo nastopile celo njih čete v nazijski uniformi. V zbornici se je že parkrat prej razpravljalo o širjenju nazij-stva v Ameriki. -o- ENA PETORK ZBOLELA Callander, Ont. — Ena Dionne deklic-petork, namreč Emilie, je pretekli torek zbolela na neki infekciji na sapniku. toda bolezen ni nevarna, kakor izjavlja dr. Dafoe. Vendar pa je ta varuh deklic za vsak slučaj poklical nekega otroškega špecijalista iz Toronto. ZABARIKADIRANA AMERIŠKA HIŠA V M ADRIDU zastavah, da se izdelovalci nimajo časa ukvarjati s kompliciranimi ameriškimi zastavami in se morajo zato Arae-rikanci posluževati francoskih.. Na sliki je videti telefonsko poslopje, ki ga lastuje neka ameriška družba. Da hišo zavarujejo pred poškodbami obstreljevanja, jo obdajajo z vrečami napolnjenimi s pe6kom. Pomandralo ga je Škofja Loka, 14. julija. — Zadnji teden se je pripetila v Tuhinjski dolini nad Kamnikom huda avtomobilska nesreča, ki je zahteva človeško življenje.— Gostilničarka Jo-sipina Trduna se je odpravila iz Škofje Loke na Štajersko po vino. Najela je tovorni avto prevoznika Ravniharja iz Škofje Loke, s seboj pa vzela še svojega 11 letnega sinčka, obenem je prisedel na avto tudi škofjeloški trgovec Janez Potočnik. Ko so na Štajerskem prevzeli vino, so se čez1 Vransko vračali proti Škofji Loki skozi Tuhinjsko dolino proti Kamniku ter so nameravali čez Vodice v Škofi o Loko. Blizu vasi Laze na tako zvanem Kozjem brdu pa je na precej strmi cesti naenkrat odpovedala zavora. Šofer se je hbtel izogniti nesreči s tem,da je za-vozil po bregu navzdol, tako da bi ublažil padec strmine. Na bregu se je pa tovorni avto prevrnil in dvakrat pre-kopicnil. S tovornega avtomobila se je zvalilo vseh 10 sodov vina po bregu navzdol ter pograbilo s seboj tudi trgovca Janeza Potočnika in ga pomandralo. Janez Potočnik je bil takoj mrtev. Trgovka Josipina in njen sinček sta dobila sicer hude poškodbe, vendar pa je upati, da bosta okrevala. Lažje poškodovan pa je bil samo Ravniharjev šofer, ki je dobil le nekaj prask. -o- Strašno neurje nad Halozami Ptuj, 11. julija. — Huda nevihta v četrtek proti večeru je strašno opustošila Haloze. Debela toča je hudo poškova-la vinograde v Zavrču, Lovre-čanu, Goričaku, delu Turškega vrha in delu Hrastovca. Stolkla pa je tudi koruzo in druge poljske pridelke. Neurje je trajalo približno tri četrtine ure. Silen vihar med nevihto je odnašal strehe s hiš in ruval drevje s koreninami vred. Banovinska cesta v Zavrču in občinske cesta v Borlu sta bili zjutrai posuti z drevjem in ga je moralo cestno osebje odstraniti, da se je omogočil promet. Lastniki vinogradov cenijo škodo na oralu vinograda na nribližno 10.000 Din. V petek so zastopniki raznih ob-*in začeli uradno ocenjevati škodo. V ponedeljek pa bo komisiia ptujskega sreskega načelstva izvršila ogled in natančno ocenila nastalo škodo -o- Strela ubila delavca Med neurjem, ki je divialo v Žalcu in okolici, je strela ubila 32 letneea delavca Miha Obrezo iz Velike Pirešice. Obreza je bil z drugimi na polju in so ravno nakladali seno na voz, v katerega so bili že vpreženi konji. Naenkrat je švignila strela naravnost v Obrezo, ko je pravkar vrgel z vilami seno na voz in ga na mestu ubila. -o- Nesreča Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice je bil pripeljan Jakob Bitenc iz Zgornjega Kašlja. Pri delu na glavnem kolodvoru je tako nesrečno padel, da je dobil nevarne poškodbe, zunanje in notranje. -o- Drevo ga je zmečkalo Pri Sv. Ani v Slov. Goricah se je pripetila usodna nesreča ki je zahtevala življenje komaj 10 letnega posestniko-vega sina Ivana Weissa. Fantek je gledal kako so v gozdu podirali drevje in ko je neko drevo pričelo padati se nj dovolj zgodaj umaknil. Drevo je treščilo naj s toliko silo, da je obležal mrtev z razbito lobanjo in strto hrbtenico. -o- Velika škoda Iz Maribora poročajo, da trpi posestnik Anton Damjan 50.000 dinarjev škode, ker mu je v noči 15. julija ogenj uničil gospodarsko poslopje, veliko sena, več vozov in razne druge pridelke. Sodijo da je bil ogenj podtaknjen in osumljenca so že zaprli. -o- Nezgoda kolesarja Od Sv. Križa pri Litiji je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 34 letni delavec Lojze Martin, ki se je, ko je vozil po cesti, zaletel v neki voz in se nevarno potolkel po vsem životu. Dobrota — sirota K nekemu Adolfu Wudlerju v Mariboru je prišel nekega večera mlajši moški in ga poprosil za prenočišče. Wudler mu je odstopil posteljo v svoji spalnici. Ko se je zjutraj prebudil, ni bilo o neznancu ne duha ne sluha in tudi ne o denarnici, v kateri je bilo nekaj stotakov denarja. -o- Dober učenec Jovanu Hrnjaku, sinu revnih staršev z Like ni bilo dano, da bi nadaljeval šolanje na osnovni šoli. Moral je iti, da se uči trgovstva in tako je bil trgovski vajenec in nazadnje pomočnik., Svojega orostega časa pa ni uporab-ial po nepotrebnem. V 15 mesecih je brez inštruktorja, -am obvladal vse predmete sedmih gimnazijskih razredov in uspešno položil izpite. Nadarjeni in izredno marljivi mladenič je sedaj 20 let ^tar in se bo vpisal na vseučilišče, kjer bo študiral tehniko. Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikd»r »speh! T trail 9. ^ 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Petek, 6. augusta 1937 a Amerikanski Slovenec bdiji in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. lftwliii «redništva ia ipm*: W. Cormak RA, Chicago J _$s.oo CANAL. 5Sm O* celo Za pm ko iaide Ikt—Za zadnjo številko v tedna jo _ Ha dopise brez *e ne ozira. — Rokopisov POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, 3o kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tam veliko Efftered as second CUss matter November 10, 1925, at the po* otfiee at [Chicago, Illinois," under the Act of March 3, 1879.______ Na Daljnem vzhodu Od nesrečnega izida rusko-japonske vojne je Rusija na Daljnem vzhodu stalno na umiku. Po portsmouth-skem mini se je Japonska trdno zasidrala na azijski celini z aneksijo Koreje. Zadnja leta pa si je prilastila vso Mandžurijo, prodrla v Notranjo Mongolijo -ter zasedla tudi celo vrsto severnih kitajskih pokrajin. Zadnji umik Moskve na mandžurskih tleh je bila prisilna prodaja vzhodno-ki-tajske železnice in zdaj tvorijo cilj japonskega prodiranja rusko tihomorsko obrežje, severna polovica Sahalina in levi breg Amurja. Kolikor pa je s temi osvojitvami ogroženo najskrajnejše rusko krilo ob Tihem morju, toliko bolj si je Rusija ojačila položaj na svojih mejah od Afganistana do Mandžurije. Najprej si je znova osvojila ozemlje ob izvoru Jeniseja, ki ga je carska vlada anektirala že v teku svetovne vojne na temelju stare pogodbe s Kitajsko. Ta pogodba z ruske strani ni bila izpolnjena zaradi nepoznavanja zemljepisja. Rusi so mislili, da Jenisej izvira v Sa-janskih gorah in niso segli preko tega gorstva, dasi jim je omenjena pogodba s Kitajsko dajala v posest vse ozemlje današnje republike Tuve. Sovjeti so se aneksiji Tuve odpovedali, porabili pa so boje belih čet in so po zmagi svojih pristašev ostali v deželi ter zorganizirali republiko Tu-vo, ki je le na videz samostojna, v resnici pa vazalna država Sovjetske uniie. Popolnoma podobno so boljščviki postopali v Zunanji Mongoliji. Po porazu belih čet znanega barona Ungern-Sternberga je rdeča vojska zasedla Zunanjo Mongolijo in uredila tudi tu navidez svobodno republiko, ki ima zavezniško pogodbo z Moskvo. Po tej pogodbi so vojska, zunanja trgovina, zunanja politika in finance Mongolije popolnoma podrejene dotičnim ljudskim komisariatom v Moskvi. Ta republika je Japoncem tem bolj neprijetna, ker so ji sovjetski oficirji ustvarili močno armado, ki je že nekolikokrat v spopadih z mandžurskimi in japonskimi četami dokazala svojo veliko udarno silo. Tretja ruska pridobitev je najnovejšega datuma: kitajski Turkestan. Tu so sovjeti tako spretno manevrirali, da so v notranjih homatijah najprej nastopali kot zaščitniki zakonite kitajske vlade; ko pa se je slednja popolnoma onemogočila, so se zavzeli za zahteve vstašev in muslimanski Kitajci so popolnoma prešli na boljševiško stran. Vodite-ja vstašev generala Ma je znani azijski potovalec Peter Fleming predlanskim že videl v uniformi majorja f#)v,ietske vojske. Veliko je sovjetom pomagala pri njihovem prodiranju v Tarimsko kotlino turkestansko-sibirska železnica, ki je. potegnila nase vso trgovino Sinkianga in s tem deželo gospodarsko popolnoma odrezala tako od Indije, kakor od Kitajske. O dogodkih v tem delu Azije se f; Father Leo. zadnje čase ne čuje prav ničesar, očividno se tam dogaja isti proces sovjetizacije, ki se je v enaki tišini odigraval v'Ty obh'i jil«)' Tuvi in Zunanji Mongoliji. Moskva po vsej priliki nima interesa, da bi svoje prodiranje obešala na veliki zvon. Kljub sem velikim uspehom je rusko vzhodno krilo še vedno zelo ogroženo. Vse pa kaže, da se bo sovjetska sila turn v tem delu kmalu uveljavila ali vsaj skušala uveljaviti. Zabajkalje je z Mongolijo močno zavarovano in Japoncem za operacije ne preostaja drugega, kakor smer iz severnozapadne Mandžurije proti Čiti, s čimer bi jim v primeru uspešnega prodiranja kakor zrelo jabolko padlo v naročje rusko Poamurje in vladivostoško Primprje. Toda za enkrat je silna zapreka mikadovi vojski ruska armada, ki šteje baje že preko G00.000 mož ima razen strateško-taktičnega pomena še važnejšo nalogo civilizacije in kolonizacije vzhodne Sibirije. Japonci čutijo, da se jim izpodmikajo tla pod nogami in' da je čas proti njim, ko so ugoden trenutek za razbitje rtiske oblasti že zamudili. Zato skušajo izzivati z večnimi mejnimi spori zdaj ob džeholski meji, zdaj ob jezeru Han-ka v praven Vladivostoka, zdaj ob reki Amurju. Tu so jim dobrodošli otoki v reki Senufa, Boljšoj in otok Koza-keviča ob sotočju Amurja in Usufija. Z aziatsko loka-vostjo so dosegli, da so ruske čete izpraznile te otoke, na- TO IN ONO IZ LA SALLE La Salle, 111. Kašo slovensko naselbino so obiskali rojaki iz Penne in sicer Mr. in Mrs. Louis Godi-na, Mr. Martin Cvelbar in Mr. in Mrs. Joseph Cvelbar. Obiskali so Mr. Antona Pele-tiča, ker Mrs. Godina je sestra Mr. Peletiča. Prav prijetno so se imeli, ko so se po dolgih letih zopet sestali. Z zanimanjem so ogledovali tukajšnjo okolico in se izrazili, da se jim jako dopade, samo da bi se v tem času malo bolj delalo. Ob enem so obiskali tudi mnoge stare pi'ijatelje in prijateljice. Mr. in Mrs. Pe-letič se jim za ta prijazni obisk prav lepo zahvaljujeta in upata, da boste srečno prispeli nazaj domov v Sharon, Pa. Fara sv. Roka v La Salle, je dobila novega g. župnika v osebi č. g. p. Josepha Ca-grama, OFM. Vsi farani mu kličemo prisrčen dobrodošli in pozdravljeni in želimo, da bi imeli med nami veliko uspeha ter da bi pod vašim vodstvom fara dobro napredovala. Naš mladi Mr. Rajmund Tršalič se je dne 25. julija poslovil od svojih staršev in šel v Lemont, Illinois, k čč. oo. frančiškanom. Želimo mu v vsem najboljšega uspeha. Tukaj je bil več let mašni strežnik in dober pevec mladinskega zbora. Zopet se je moral izkopati nov grob in to pot za Mrs. Frances Bučar, katera je umrla v soboto 31. julija zjutraj ob 3:15. — Pokojna Frances je bila rojena pri Novem mestu na Dolenjskem in je umrla v starosti okolu 60 let, od katerih je tukaj v La Salle preživela* 35. Pogreb pokojne se je vršil v ponedeljek 2. avgusta iz Težak-Simkovec pogrebnega zavoda v slovensko cerkev sv. Roka. Pogreba se je udeležilo vse članstvo dr. sv. Ane št. 139, KSKJ. in članice podružnice št. 24, SŽZ., ki so ji izkazale sestersko ljubezen na zadnji poti. Sv. mašo in druge pogrebne obrede je j opravil č. — Pokojna Frances je bila zelo verna žena in je pogosto prejemala Zapušča moža in enem tudi kot vabilo, za vse članice SŽZ. za prijatelje in znance v bližini in okolici, kakor tudi za članice v Chicago, So. Chicago, Aurora,. Pullman in Bradley, da nas obiščete dne 8. aug. Drugih novic danes ne bo-dem poročala na tem mestu, ker za to skrbita naša poročevalca iz Jolieta. Vsem čitateljem in prijateljem tega lista, najlepši pozdrav, ter nasvidenje v Rival's Parku. Za podružnico štev. 20, S.Ž.Z. Josephine Erjavec LIST ZA LISTOM PADA... Cleveland, O Vsa znamenja kažejo, da se bliža naš prvi pijonirski rod svojemu zatonu. Lir,t za listom pada; padajo pa pogosto, vse preveč pogosto. Prehitro se odpirajo grobovi in. sprejemajo vase nam pri obema, pokojni pa večni mir in po'koj. Mr. in Mrs. Henry Krogulsky sta zelo vesela, ker ju je obiskala štorklja in ju obdarovala s ljubljene in drage, ki nas za-sinkom, ki je bil dne 25. julija j puščajo. — Vedno se oglaša krščen, kjer je dobil ime Henry- mrtvaški zvon, tako da so se Dogodki rod Slovenci po Ameriki Anton. — Mr. Rudy Peletič tudi precej pokoncu stopa in puši dolgo cigaro. Tudi k njemu je prišla na obisk štorklja in ga obdarovala s sinom. — Nadalje se je oglasila dolgokljunka tudi pri našem sopevcu Mr. in Mrs. Joe Peletiču in sicer 2. avgusta1 ter mu prinesla sinka, kateremu želim, da bi bil prav tako vnet pevec, kot sta oče in mati. — Vsem srečnim staršem moje iskrene častitke, novodošlim sinovom pa želim da bi se razvijali in postali krepka slovenska kri. — Mladi sinček Mr. in Mrs. W. Malitove družine je moral v bolnišnico na operacijo. Vsi želimo, da bi se mali Viljem kaj kmalu dobro pozdravel. — Pozdrav vsem bralcem tega lista. Poročevalec naša ušesa že privadila. Več nas ne gane in nekaj vsakdanjega je postalo to mrtvaško zvonenje, a vendar je to tako važno in ob enem tako tožno, ker oni ki odhajajo, se nikoli več ne bodo vrnili med nna Johna. a Moje sožalje PODRUŽNICA ŠT. 20, SŽZ. VABI NA PIKNIK Jolieta 111. Sedaj v tej letni sezoni, ko vročina pripeka dan za dnevom z veseljem pozdravimo nedeljo, dan odiha ter si poiščemo nekoliko prostora v senci, kjer si odpočijemo pod kakim košatim drevesom, od trudopolnega dela in skrbi, s katerim smo obremenjeni skozi ves teden. Da nam je pa ob nedeljah je bolj kratko-časno, so nam dosedaj prirejala razna moška društva pod okriljem Zveze Slov. Društev, piknike, ob kateri priliki so nam nudili tudi raznovrstne zabave. Tudi me žertske in dekleta Slovenske Ženske Zveze, po-dr. št. 20, bomo priredile tako zabavo in sicer veliki piknik dne 8. aug. v Rival's Parku. Imele bomo vse polno zabav za stare in mlade. Pijača in jedača se vam bode servirala po vaši želji, godba bo svirala celo popoldne in zvečer. Za plesa željne bo preskrbljeno v pavilijonu v parku, kjer bo svirala več ko-madna orchestra, in zraven tega bo pa kontest med udov-ci in udovami. Program skozi celi dan bo res nekaj posebnega. Vstopnina bode prosta. Naj veljajo te vrstice ob :____'. _JJJ LL-L'U!!____ nas; šele sodnji dan jih bomo po zagotovilu naše sv. vere zopet videli pri poslednji sodbi. Faro sv. Vida je prav v zadnjem času zadel težak udarec; trije pogrebi na en dan — v soboto 23. julija. Pokopali smo dve pijonirki in mladega vzornega moža Josepha Zavirška, katerega življenje nam ga kaže resničnega moža. Najprej naj bo par vrstic o dveh materah, katerih je škoda da so odšle in katerih spomin ne sme preiti mimo nas kar tako preko noči. — V torek 20. julija je preminula pijonirka Agnes Lušin, p. d. Burcova mati, stara 69 let, od katerih je preživela v Ameriki 45. Doma je bila iz Prigorice pri Ribnici, rojena Mrhar. Doma zapušča še dva brata in sestro, tukaj pa soproga in sina. Bila je spoštovana in zaslužna žena. — še isti večer se je izvedelo, da se je poslovila s tega sveta druga pijonirka in blaga žena Mrs. Marija Svete, rojena Počervina, v Jurki vasi, p. d. Svečarjeva, v starosti 66 let. Bila je dalje časa bolna irl slabotna, toda kakor so naše pijonirske žene, se ni udala, dokler ji niso opešale zadnje moči. Svetova mati je bila skromna in tiha žena, skrbna gospodinja in dobra mati družini ter ljubeča SO;-proga svojega moža Martina, ki je doma iz borovniške fare pri Vrhniki. V Ameriki je bivala 37 let in storila mnogo dobrega, zlasti kar se tiče vzgoje otrok. Poleg žalujočega soproga žalujejo za njo tri sinovi; Martin, Victor in William, hčer Mary, poročena Mrs. Frank Grdina, sestra Agnes Pečavar, več vnukov, v Chicago, 111. pa več sorodnikov. Pripadala je k štirim Mr. Gornik v Chicagi Chicago, 111. — Obiskal nas je te dni Mr. Joseph Gornik, pomožni šerif iz Cleve-landa, Ohio. Prišel je v Chicago še koncem zadnjega tedna ter prebil zadnji "weekend" v Chicagi med svojimi znanci in prijatelji. Nato se je podal na obisk še v Joliet, kjer si bo kot šerif, ki ga morejo take reči zanimati, ogledal državno jetnišnico v Jolietu, da bo vedel, kje imajo za razne "počitnikarje" boljše prostore ali v lllinoisu ali v Cuyahoga okraju v Ohio. — Hvala za obisk. Na poti v domovino Chicago, 111. — Zadnji ponedeljek se je poslovil od nas č. g. p. Salezij Glavnik, OFM., dolgoletni profesor v semenišču oo. frančiškanov v Lemontu, je poklican za nedoločen čas v domovino. —. Želimo mu srečno pot in če mogoče tudi skorajšnji po-vratek. Nesreča na ulici Cleveland, O. — Zadnjo soboto dne 31. julija se je vozil s kolesom po 61 cesti 15 letni John Rožič, pa je prišlo do nesreče, da ga je nekdo povozil s avtomobilom. Kljub poškodbam je še sam prišel domov. Domači so poklicali zdravnika, ki je velel ponesrečenca odpeljati v Glenville bolnišnico, kjer je v nedeljo popoldne izdihnil na posledicah hudih poškodb ki jih je dobil ko ga je povozil avto. / -Kap Milwaukee, Wis. — Kap je pred kratkim zadela tukaj-šnega gostilničarja Franka Praha, v starosti 49 let. Do- ma je bil iz Bučke na Dolenjskem in je živel v Ameriki °0 let. Zapušča ženo, pet sinov in hčer. Kratke vesti iz Clevelanda Cleveland, O. — Tukaj se je mudila na obisku pri Baragovi družini na 62 cesti vzhodno Mrs. Lahajnar iz West Virginije in njena hči, poročena Bradač iz Detroita. — V St. Luke's bolnišnico se je podala Mrs.. M. Samsa s Price Ave. — V Glenville bolnišnico je pa bila odpeljana Mrs. Mary Omerza z Daniel Ave. Nezgoda Sheboygan,Wis. — V avtomobilski nezgodi, v kateri so bili prizadeti trije lastniki avtomobilov je dobil znatne poškodbe tudi rojak Cenko Runtas z Indiana Avenue. Na operaciji Chicago, 111. — V bolnišnici sv. Antona se nahaja Mrs. Rose Rakovic z 1844 W. Cermak Rd., kjer je bila operi'-rana za "rupture". Želimo ji skorajšnjega zdravja. Nova dvorana Maple Heights. — Tukaj so se rojaki zedinili in si začeli graditi svojo lastno slovensko dvorano,— Dolgo pričakovana želja je enkrat postala resnica. Poroka Milwaukee, Wis. — Preteklo soboto 31. julija sta si v tukajšnji slovenski cerkvi sv. \Ianeza ■ Evangelista $>bljubia zakonsko zvestobo Mr. Luka Janžovnik in vdova Mary Dragan. — Obilo sreče. Srprtna kosa — V Chicago, 111., je umrl Stanley Archull. Podlegel je srčni bolezni, star 27 let, rojen v La Salle, 111. Pokopan je bil v Winona, 111. — Zapušča ženo, starše Ignaca in Johano Archull, brata Bill in sestre Anna, Verne, Rose in Sophie. društvom in imela velik pogreb, ki je bil eden izmed treh ki so se vršili v fari sv. Vida na en dan drug za dru-' gim, kar je bilo prvič v zgodovini te fare; namreč, da bi se vršili trije pogrebi iz treh pijonirskih družin na en dan vsi s slovesnimi žalnimi petimi črnimi mašami s tremi duhovniki. Tretji izmed teh pogrebov je bil pogreb mladeniča, ali bolje rečeno moža ki zasluži to ime po vseh okolnostih, Jos. Zavirška. Bil je sin pijonirske družine; bil je odvetnik, bil je mož, ki se je zrcalil in če bi ga ne bila smrt. pokosila, kakor so sporočali o njem iz Phoenix, A-r i zona, bi bil kandidat za go-vernerja v državi Arizona. Mož je bil, četudi je bil star šele 37 let in samski. Mož radi njegovega značaja in pravega verskega prepričanja, katerega je vse ljubilo in spoštovalo. Da je bil resničen katoliški mož, izpričujejo pisma, ki so jih pisali o njem duhovniki njegovim staršem v Cleveland. Pokojni je odpotoval v Arizono po nasvetu zdravnikov že leta 1925.; zaradi bolezni na pljučih je bil namreč že obsojen na smrt in nikdo ni mislil, da bo še kedaj okreval. Toda korajžen mladenič kot je bil in veren, .je upal, da bo okreval. Storil je vse, kar so mu zdravniki svetovali in bolezen je morala odnehati. Študiral je in bil aktiven; delal je in molil, kakor uči božja zapoved in napredoval je, da ga je vse občudovalo; napredoval je v telesnem zdravju, kakor tudi duhovno in versko. V vseh letih ni niti enkrat zamudih da ne bi vsake nedelje prejel sv. obhajilo. Sam se je tako izrazil, da je to zanj moč ifl vztrajnost. Medtem, ko je bil vodja pri Kolumbovih vitezih in govorniški uradnik, je bil prav tako visoko cenien Pr' vElks", ki ni verska organi' (Dalje na 3. strani) TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE (74) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BillTOUgllS Dolgo je tako ,hodil Tarzan reki in skakal z drevesa na drevo, piala opica Nkima mu je pa vseskozi zvesto sledila. Slednjič je Tarzan vendar zagledal precej daleč na drugem bregu reke skrivnosten tempelj, v katerega ni smel nihče kot Leopardski ljudje in pa /rtve, katere so tam pripeljali divjaki. Ko je Tarzan nekaj časa opazoval ta tempelj, je ugotovil, da je postavljen na malem otoku sredi reke in da nikakor drugače 110 more do njega, kot s plavanjem Plavanje v tej reki pa ni bilo brez nevarnosti, kajti v njej jo bilo veliko krokodilov in ravno pod Tarzanom se je pokazal eden prav velik . . . ... V tem jo čoln v katerem se je peljal Walter že priplul k tempeljskemu obrežju in za njim so bili takoj tudi ostali čolni. Straža ki je bila vedno pripravljena, je pristopila in Walterja potegnila na suho. Bobolo, ki je tudi bil z njimi, je stopil s čolna in se napotil v tempelj pred Lulimija. "Mar se je Jahla vrnil s svojimi vojaki in privedcl s seboj belega velikana in njegove tovariše?" je vprašal Lu-limi Bobola. Ko je Bobolo to zaslišal, jc. že tudi spoznal trenutek, kako bi Janlo očrnil pred Lulimijeni in si tako priboril fast vojnega poveljnika, zato je začel I.ulimiju ogorčeno govoriti: Petek, 6. augusta 1937 'AMERIKANSKI SLOVENfeC' Strah C Družba sv. Družine ti (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. r Zedinjenih Državah CJLlj.l III Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike. k?lUC1, »»WtlCl, Ml. 14 maja 1015 Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. 1. podpredsednik: Joseph Klepec, 901 Woodruff Rd., Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Mum, So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Jakob Strukel, Rout No. 1, Plainfield, 111. Joseph L. Drasler Jr., 925 Wadsworth ave., Waukegan, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1101 — 5th St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg Station, E. Pittsburgh, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Cnicago, 111. Do dne 1. januarja ie D. S. D., izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $155,757.00. Zavaruje se lahko za $2S0.00, T500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta in so lahko v tem oddelku do 18. leta. Rojaki(inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini 1 CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA. ustanavljati, izpreminjati, deliti župnije in tudi imenovati, prestavljati župnike in podeljevati cerkvene beneficije in službe, po kanonskem pravu. Škof bo sporočil vladi v vednost ,ako bo izvedel kako izpre-membo v mejah župnij; prav tako ji bo sporočil tudi imenovanje župnika, ko ga bo opravil. Na mesto župnika ali na druga stalna mesta, ki dopuščajo vodstvo dušnega skrbstva na do-' ločenem ozemlju, se morejo imenovati samo duhovniki, jugoslovanski državljani; ako posebne okoliščine zahtevajo popustitev od tega pravila, se bo škof sporazumel z vlado. V župnijah, ki pripadajo jezikovnim manjšinam, morajo župniki poleg jezika svojih vernikov znati tudi narodni jezik, da bi se ga mogli posluževati v dopisovanju s civilnimi in vojaškimi oblastmi. MARCONI NA MRTVAŠKEM ODRU Cerkev in manjšine narodne GLAVNIM ODBORNIKOM IN DELEGACIJI DESETE REDNE KONVENCIJE DRUŽBE SV. DRUŽINE NA ZNANJE. 1 ' Vsi, ki želite, da pripravljalni odbOr preskrbi stanovanje in hrano ob času 10. redne konvencije D. S. D., se prosite, da to takoj sporočite tajniku tega odbora, sobr. John Denša, 2730 Arthington Street, Chicago, 111. Navedite, želite samo stanovanje ali tudi hrano. Sobratski pozdrav, PRIPRAVLJALNI ODBOR. * * * Chicago, III. Prihodnja seja pripravljalnega odbora desete redne konvencije DSD. se bo vršila v ponedeljek, 9. avgusta, v cerkveni dvorani, ob pol osmi uri zvečer. Zelo važno je, da se te seje udeležite vsi zastopniki obeh društev. Pa ne samo zastopniki, tudi posamezni člani in članice, ki ste pripravljeni sodelovati, ste vabljeni. Pridite vsi, da bo nam mogoče veliko koristnega ukreniti glede banketa in veselice v nedeljo, 29. avgusta. Bratski pozdrav, JOHN GOTTLIEB, ;precis. pripravljalnega odbora. -o- I'2 URADA DR. SV. &RU- nalism of which the Slovenians play a major part in this locality. It is at times like these that real friendships are made and bound together by our one common aim of fraternalism amongst our people the Slovenian people. We the members of St. Bernards, No. 21 are giving this gathering our whole hearted support and hope to see all the Slovenians and their friends do like wise, so come on all you boosters of fun and happiness help make this affair a success. Besides the feature attraction of which you have all heard, refreshments will be served. Un-till we meet again at Gross Woods August 15. The location is a mile and a quarter north of the city limits on route 66 and two blocks west of route 66. John Rolih Secy. No. 21 ŽINE ŠT. 3, DSD. La Salle, 111. Cenjeno članstvo je prošeno, da se vsi brez izjeme vdeleže redne mesečne seje v nedeljo 8. avgusta v navadnih šolskih prostorih. — Ce vam je kaj za društvo in našo podporno orgarfi-Zac'ijo DSD, pridite na sejo, da Se določi in pove delegatu ako Sa pošljete na 10. konvencijo, kaj ima za storiti. Na predsed-mka se ne zanašati v tem letu, se ne ve, če bo sam šel ali ne, je Se vprašanje. — Z bratskim Pozdravom na vse članstvo. Anton Strukel, preds. -o-- PICNIC Joliet, 111. The annual picnic held by the j*oly Family Society, No. 1, D. k- D. (a member of the United Slovenian Societies of Joliet) Elects the progress of frater- KONKORDAT mcd Sveto Stolico in Kraljevino Jugoslavijo v imenu Presvete Trojice. Amen c (Dalje) Ji- .ne °8ebe ^ g, Ci. VIII. Porost* Stolica bo z ozirom na Usta! Zakonodavstva, ki so ce hn0vlJena z odredbami tega konkoSVOb0?° kato,iške Cerkve v kraP in varuJej° Pravi-°drerihtfVini Jugoslaviji, izdala kom p0 katerih bo duhovni-vijo V začasno ba p°vedaiinŽnim paatirstvom> Pre ja "" ........ .ia ni-, '"'iJrtujiu, uoKier ira-tičnim * aktivna služba< P°'i-»iihovni nkam in delovati v Z ob 0menWZ?' pod katero so prej 1 d»hovniki, pa se v ni- čemer ne omejuje poučevanje, ki ga morajo nuditi glede cerkvenega učeništva, bodisi na polju dogmatike, bodisi na polju mo-ralke. Jugoslovanska vlada bo glede politične delavnosti v strankah istočasno izdala enake odredbe z ozirom na nekatoliške veroizpovedi in obrede. Cl. IX. Sveta Stolica bo imela nuncija, akreditiranega pri Nj. Vel. kralju Jugoslavije in kralj Jugoslavije bo imel poslanika, a-kreditiranega pri Sv. Stolici. Cl. X. Nadškof,je in škofje imajo na ozemlju svoje jurisdikcije oblast Cl. XI. Ravnanje s katoličani, ki prebivajo v kraljevini Jugoslaviji in ki pripadajo narodnim manjšinam, glede na rabo njihovega maternega jezika pri verskih obredih, v verskem pouku in v cerkvenih združenjih ne bo nič manj ugodno kakor ravnanje, ki ga na ozemlju tiste tuje države, ki odgovarja omenjenim manjšinam, odreja pravni in dejanski položaj državljanov jugoslovanskega porekla in jezika. Ker je jugoslovanska vlada brez odlašanja sprejela to odredbo, ugodno za nejugoslovan-ske manjšine, izjavlja Sveta Stolica, da se bo v skladu z načeli, ki jih je v vprašanju rabe maternega jezika v dušnem pastir-stvu, v verskem pouku in v življenj u katoliških organizacij vedno branila, ob priliki sklepanja bodočih konkordatnih pogodb z drugimi državami zavzela, da se v nje vstavi enaka odredba v varstvo pravic jugoslovanskih manjšin. Čl. XII. Država priznava verskim re-dovom in kongregacijam, ki v kraljevini že obstojajo, pravno osebnost in njihovo versko in u-pravno organizacijo, kakor tudi pravico ustanavljati nove domove, proti obveščanju — iz pozornosti — državnih oblasti. Poleg tega jim država zagotavlja svobodno izvajanje njihove delavnosti v verskih obredih, v poučevanju, v dušnem pastirstvu, v strežbi bolnikom, v dobrodelnih ustanovah in katoliških organizacijah ali združenjih, kakor tudi svobodno in neposredno občevanje z hijerarhičnimi predstojniki. Sveta Stolica bo poskrbela, da hiše cerkvenih redov in organizacij, ki so v Jugoslaviji, ne bodo spadale pod pokrajinske predstojnike, ki so nastanjeni v inozemstvu, razen izjem, ki bi se mogle dopustiti sporazumno z vlado. Pokrajinski predstojniki, prav tako tudi krajevni predstojniki, bodo jugoslovanski državljani. Predstojniki, nastanjeni izven ozemlja Jugoslavije, imajo pravico, čeprav pripadajo kaki drugi narodnosti, obiskovati svoje domove, ki so v Jugoslaviji. Novim ustanovam, kakor tudi redovom in kongregacijam, uvedenim iz inozemstva, se bo pri- ROBI-NSONOV NAMESTNIK Truplo Marguisa Marconija, je le žalo v Rimu v prostorih Kraljeve Akademije, kjer ga je obiskalo na sto in sto tisoče ljudi iz vseh krajev. znala pravna osebnost po dolo- rupravno pomoč za izvršitev uka-čilih splošnega prava. Cerkvene osebe pred državnimi oblastmi Cl. XIII. Civilne oblasti, ki po svoji pristojnosti vlože kazensko tožbo proti kakemu duhovniku ali redovniku, bodo o tem obvestile pristojno cerkveno oblast in jo seznanile z obtožbo in s postopkom uporabljenim proti cerkveni osebi, ki je postavljena prčd sodišče. Ves čas postopka bodo sodne oblasti skrbele, da se varuje duhovniški značaj obdolže-nega, razen ako bi ga pristojna cerkvena oblast vrnila v laično stanje. Ako bo duhovniška oseba, ki opravlja neko javno službo, s strani pristojne oblasti postavljena pred sodišče zaradi zločina ali prestopka, bo tudi njen cerkveni predstojnik uvedel proti njej odgovarjajoče kanonsko postopanje in jo za vmesni čas suspendiral od njenih funkcij, ako bodo to zahtevale težina primera in odredbe kanonskega prava. Poleg tega bo cerkveni predstojnik vselej, kadar se bodo zaključki kanonskega postopka krili \ zaključki civilnega postopka, odstavil krivca. Ako bi bilo obnašanje kakega cerkvenega uslužbenca takšno, da bi postalo nevarno za javni red, bodo civilne oblasti sporočile cerkveni oblasti osnove obtožbe in se na njo obrnile, da bi se tak uslužbenec izmenjal. Kadar se cerkveni predstojnik v tem vprašanju ne zedini s civilnimi oblastmi, se bo primer predložil mešani komisiji, sestavljeni iz zastopnikov pravosodnega ministrstva in zastopnikov episkopata, ki se bo ravnala po pravilniku, izdelanem po medsebojnem sporazumu omenjenega ministrstva in jugoslovanskega episkopata. Ako gre v prej razmotriva-nem primeru za kakega škofa, bo vlada zadevo razčistila neposredno s Sveto Stolico. Cl. XIV. Država priznava pravno osebnost in sposobnost izvrševati vse pravice, ki od tod izvirajo, katoliški Cerkvi in njenim ustanovam, ki po kanonskem pravu u-živajo tako osebnost. Omennje-ne ustanove bodo predstavljali njihovi zak. predstojniki. Cl. XV. Vse državne oblasti in avtonomne uprave bodo na zahtevo cerkv. oblasti izkazovale svojo zov, odlokov in razsodb, izdanih s strani cerkvenih oblasti v skladu s tem konkordatom in v vseh primerih, v katerih so omenjene državne oblasti in avtonomne uprave dolžne izkazovati tako pomoč katerikoli drugi veroizpovedi. Imovinske pravice Cerkve Cl. XVI. Katoliška Cerkev more po svojih ustanovah skladno čl. XIV.) svobodno pridobivati in imeti premično in nepremično imovino, namenjeno njenim potrebam in jo uprabljati. Imovina katolišk« Cerkve služi edino namenom Cerkve in se ne more pod nobenim izgovorom niti zapleniti niti uporabiti v kak drug namen, razen v primeru razlastitve iz razlogov splošne koristi; v tem primeru bo vlada v nadomestilo dala odškodnino, ki odgovarja vrednosti razlaščene cerkvene imovine. Imovino izpraznjenih cerkvenih beneficijev bodo upravljale, po določilih kanonskega prava, cerkvene osebe, fizične ali pravne, katerim je začasno zaupana. Imovina in ustanove katoliške Cerkve ostanejo last omenjene Cerkve tudi takrat, ako bi prebivalstvo, ki mu ta imovina in ustanove služijo, prestopilo v kako drugo vero. Dohodki, ki jih prejemajo cerkvene osebe za svoja opravila, so glede zaplembe zaščiteni v isti meri kakor plače in nagrade državnih uradnikov. Cl. XVII. Cerkev krije svoje materijel-ne potrebe: 1. z dohodki njene lastne premične in nepremične imovine, ustanov, volil itd.; 2. s cerkvenimi taksami in pristojbinami; 3. z vplačili, ki jih more pristojna cerkvena oblast porazdeliti na cerkvene beneficije, za splošne namene, toda v korist škofij; 4. s prostovoljnimi darovi zasebnih ali pravnih oseb, občin, itd.; 5. s stalnimi državnimi podporami, kakor je določeno v čl. XVIII.; 6. z dokladami ali dopolnilnimi taksami v korist Cerkve v sorazmerju in na način, ki je pri- NE KAMENJAJTE! P. Bernard Ambrožič II. Danes naj pride tu prvi del onega spisa o Cerkvi in njenih slabostih, kot je bilo zadnjič napovedano. Takole piše nemški duhovnik v knjigi: "Novi čas in stara vera": Cim bolj smo veseli vsega božjega na naši Cerkvi, toliko bolj nas žali vsaka človeška slabost, ki jo vidimo na njenih predstavnikih in zastopnikih. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da tiči človeška slabost tudi v nas samih in stopa na dan na vseh koncih in krajih. Ko smo torej odkriti v presojanju cerkvenih zadev, ne pozabimo biti tudi ponižni in odkritosrčni do samih sebe, da ne bomo prezrli napak zgodovine, naših lastnih napak in vsega sedanjega časa. "Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen nanjo!" Te besede je izrekel božji Zveličar in se mu štejejo v veliko zasluženje. Toda čeprav veljajo za vse, ne samo za ono evangeljsko zako-nolomnico, jih vendar svet noče sam kdaj ne padem v take skušnjave! Saj sem neprestano v velikih nevarnostih, če mi on ne pomaga. Kadar je greh očiten in neprikrit, je seveda treba obsoditi, toda ne tako, da bi bilo potem vse obsojeno. Ce se je eden pregrešil, s tem še davno ni rečeno, da je grešen ves stan, da je vsa Cerkev zdaj zanič. Saj že tako ali tako ljudje stokrat hitreje opazijo za kakšen škandal, ki se je dogodil, kako ti govore o njem pri vseh barah od konca do kraja mesta. Kako malo se pa govori v javnosti o kakih zares dobrih stvareh in ljudeh, ki na tihem in na skrivnem narede neizmerno veliko dobrega! V bližini mojega domovanja se je pred nekaj časom izpozabil duhovnik in škandal je prišel na dan. V par urah so vedeli o njem na vseh sejmih in fantje so si pripovedovali o njem na kegljiščih. Prav blizu tam je pa živel svetniško življenje častitljiv starček župnik, ki smo ga obračati na cerkvene osebe, ka-) spoštovali kot duhovnega očeta dar ena ali druga kaj napačnega naredi. Kdo ve, na kak način so ti nesrečniki prišli do svojih krivih potov, do svojega greha? Kdo pozna vse podedovane slabosti, ki so se v njih nakopičile od roda do roda? Kdo ve za vse tiste okoliščine, ki so v srcih po-hujšljivcev razrahljale tla za vse hudo, ki so ga storili? Kdo more reči o sebi, kaj bi sam vse naredil, ako bi prišel v enake okoliščine? Kadar jaz slišim zgodbe o slabih duhovnikih in podobne reči, si vselej mislim: Sam Bog ve, kako je moral ta človek tako zagaziti? Bog ve, kakšne notranje in zunanje skušnjave so bile nad njim? Kdo ve, koliko je od takrat do danes že sam pretrpel zavoljo svojih slabih korakov, kdo ve, kako težko mu je danes pri srcu, kadar sam misli nazaj na one čase . . . Na koncu konea ni nič drugega ko nesrečna stvar, ki ne moremo drugega storiti z njo ko priporočati jo božjemu usmiljenju. Naj bo kakor hoče, ne bom izrekel nad njim zadnje besede obsodbe, rajši bom po svoje pomagal, da mu postane njegov padec pobuda za izpreobrnenje in posvečenje. Saj pozna zgodovina veliko število sijajnih spo-kornikov, ki so spoznali, da jim je greh postal vrvica, po kateri je milost božja našla pot v njihova srca. Saj je bila rešitev še celo za razbojnika ob križu Kristusovem. In nadaljnja moja misel je: Bog me obvaruj pred enakimi neumnostmi. Bog daj, da jaz sebične namene.) (Dalje prih.) vsi, ki smo ga poznali. Štirideset let je živel in delal za svojo majhno župnijo, živel sam zase nad vse skromno, pa kljub temu ni zapustil po smrti toliko, da bi se mu postavil primeren nagrobni spomenik. Tak je bil ta mož, toda med ljudmi si komaj kdaj slišal njegovo ime. Mislimo si, da bi se mu kdaj pripetil škandal. Oho, kako brž bi postal znan po celi deželi . . . Zakaj se dela taka razlika med ljudmi, zakaj ljudje toliko vedo o grešnih duhovnikih, o dobrih in gorečih pa tako malo? Pravijo: duhovnik je duhovnik, njegov zgled več pomeni, več zaleže. Resnica, toda če ima duhovnikov zgled odločiti, zakaj pa ne odločuje zgled dobrih in poštenih duhovnikov? Zakaj ne zgled tistih, ki so živeli in žive kot svetniki? Ce je duhovnik tako važna in odločilna osebnost, zakaj pa svet pozna samo slabe duhovnike, dobrih pa ne? Ali ni Cerkev vzgojila že tisoče in tisoče svetnikov v vseh stanovih in poklicih? Ali ne žive tudi danes pri nas in po vsem svetu cerkvene osebe obojega spola, tako neoporečne in tako čednostne, da ti mora spričo njih vsaka očitajoča beseda že v grlu zamreti? (Tu se nehote vriva misel, kako delajo tudi naši tukajšnji nasprotniki. Kakšen škandal tega ali onega znanega duhovnika bodo razmazali na dolgo in široko, o naših Baragih in Pircih in Buhih in dueatih drugih pa molče kot bi ničesar o njih ne vedeli ... ali pa celo njim podtikajo IZ t8? NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) zacija. Pri obravnavah na sodhiji je vedno zmagoval za svoje klijente. Bil je mož za pravico in tako mu je bilo mogoče zmagovati.— Po sporočilu onih, ki so se od tukaj udeležili pogreba tam, so ob veliki udeležbi in spoštova- znan ostalim veroizpovedim, ako | njem spifmili njeg°jV0 tru,pl° škofje spoznajo, da je primerno, da se tega poslužijo. (Dalje prih.) Slika kaže guvernerja Carl E. Bailey, katerega je centralni odbor demokratske stranke v Arkansasu nominiral za kandidata, ki naj v senatu nameBti pokojnega senatorja Robinsona. DENARNE POŠILJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu v vse dele sveta. — Prejemniki dobijo denar po pošti na dom brez vsakega odbitka. — Včeraj so bile naše cene: V JUGOSLAVIJO: V ITALIJO: V DOLARJIH: Pošljite: Dol.: $ S.75 za................$ 5.00 $10.85 za........ $10.00 $16.00 za................$15.00 $21.00 za................$20.00 $41.25 za.... .... $40.00 $51.50 za................$50.00 Pri večjih svotah še poseben popust. Za nujne slučaje pošiljamo tudi potoni kabla. Pošiljatvc naslavljajte na: Za: Din- Za: Lir: $ 2.55 ....... ... 100 $ 6.50 .. ......... 100 $ 5.00 ..... 200 $ 12.25 200 $ 7.20 ....... 300 $ 30.00 500 $11.65 ....... . 500 $ 57.00 . 1000 $23.00 ....... „1000 $112.50 2000 $45.00 . ... .2000 $167.50 .........3000 JOHN JERICH, 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILL. v sprevodu na postajo, kot iiajbolj zasluženega moža. — Njegovo truplo je bilo namreč poslano v Cleveland. Družina Frank in Mary Zaviršek, poznana kot prva družina (slovenske naselbine in družina, ki se je prva začela baviti z doma narejenimi posušenimi plečeti in klobasami, (to mimo grede omenjeno), 'žaluje za dinom, ki ie bil edini in na tako visoki časti in slovesu. Bil je staršem največja tolažba in upanje narodu, kateremu je de-1 lal čast s svojo značajnoftjo. Bil je mož, kakoršnih je malo. Bil je ponosen sin slovenskega naroda. Z njim sva si ob gotovih časih zmenjala dopisnico. — On ni bil samo odličen odvetnik in zaslužen, bil je tudi priprost in lju- bezniv. Njegovo ime, Joseph Zaviršek, je vredno da živi med nami, kot ime vzgledne-ga in značajnega moža. — Eden več je po številu velikih, četudi mladih mož, zapisan na dobro ime našega slovenskega naroda. A. Grdina, njegov prijatelj POPRAVEK V 141 številki Amerikan-skega Slovenca z dnem 23. julija so bili objavljeni darovi za pogorelo cerkev v Hi-njah, katere je nabral Mr. Joh n Papež v Oregon City, Oregon. Tam je bilo objavljeno, da je Mr. John Herbst daroval $5.00, kar ne odgovarja resnici. Svoto $5.00 je daroval George Herbst. Toliko v blagohoten popravek. _ Pom. mred. DR. J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. RezidenSni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. r Stran 3 W rAMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 6. augusta 1937 "Di ušic --/ 8 ROMAN Spieala B. Orczy Prevedel Paulus "Moj brat Armand tvega in žrtvuje življenje za Francijo", je odvrnila ponosno. "Jaz ne morem ničesar storiti — tukaj na Angleškem." "Da, vi, prav vi —!" je vneto poudarjal in njegov suhi, lisičji obraz je postal resnoben in dostojanstven. "Tukaj na Angleškem nam morete pomagati samo vi —. Poslušajte! — Republikanska vlada me je poslala semkaj, kot svojega pooblaščenega predstavnika. Jutri bom predložil po-verilna pisma angleškemu zunanjemu ministru. Ena mojih dolžnosti, ki jih naj tukaj opravim, je tudi ta, da razkrinkam ligo "Dušice", ki je trajna, grozeča nevarnost za republiko, ker se je zavezala, da pomaga našim plemenitašem — izdajalcem in sovražnikom domovine — uiti pravični kazni. Saj veste, vi prav tako dobro kakor jaz, da ti begunci tukaj na Angleške ščuvajo javno mnenje zoper mlado republiko, — radevolje bi se pridružili vsakemu sovražniku, ki bi se drznil napasti Francijo. Zadnje mesece se je izredno veliko veliko število teh ljudi izmuznilo na Angleško. Eni so bili samo politično osumljeni, drugi pa že obsojeni na smrt. Njihov pobeg je v vsakem slučaju zasnovala in izvedla družba mladih Angležev in tem poveljuje mož, čigar možgani so prav satansko iznajdljivi kakor je njegovo ime skrivnostno in nedolžno. Vse smo poskušali, da bi ga našli, vohune smo imeli razpostavljene vsepovsod. Zaman —. Nismo ga dobili. Celo četo pomočnikov ima, on pa je njihova glava, pod tistim bedastim imenom se skriva ter mirno in premišljeno deluje v pogin Francije. — In to glavo hočem udariti, pobiti, uničiti, in vi mi morate pri tem pomagati. Njegove pomočnike bomo izlahka polovi-li sami. Angleški plemenitaš je, ena prvih osebnosti v visoki angleški družbi, — o tem ni dvoma. Najdite tega človeka zame", je silil, "najdite ga za Francijo!" Tiho je poslušala Margareta Chauveli-nove strastne besede, ni se genila, komaj da je dihala. Kolikokrat je že cula o njem, kolikokrat sanjala v svoji romantični, živahni domišljiji o neznanem, skrivnostnem junaku, ki je o njem govorila vsa Angleška in se ga bala vsa Francija, ki je z nezaslišanim junaštvom, z nedosežno zvitostjo in prekanjenostjo rešil že sto in sto ljudi strašne, neusmiljene usoda. Republikanka je bila po prepričanju, ni marala za ošabne francoske plemenitaše, pa bila je svobodoljubna v pravem, plemenitem pomenu besede in je sovražila kruta in krvava sredstva, ki je z njimi mlada republika hotela udejstviti svoja načela. Vsa njena duša se je v grozi odvračala od strahotnih prizorov, ki so se odigravali dan na dan v Parizu, tembolj, ker se je bala, da postane tudi njen brat, ki je bil z njo vred zmeren republikanec, kedaj žrtev krvoločnih republikancev. In kadarkoli je čula o junaških, mladih! Angležih, ki so iz gole ljubezni do bližnjega reševali žene in otroke, starce in mladeniče iz žrela strašne smrti, takrat so ji lica žarela od veselja in ponosa in vse njeno srce, vsa njena duša je plamtela za plemenitega, skrivnostnega zapovednika drzne lige, ki je tvegal življenje iz ljubezni do človeštva —. In ko je Chauvelin govoril o njem, so se ji porosile oči, prsi so se ji burno dvigale, ni več čula šumnega veselja, ki je donelo iz gostilne, ni več čula soproga in njegovega bebastega, brezdušnega smejanja — njene misli, njeno srce je iskalo plemenitega, ljubljenega junaka. Ah, to je bil mož, ki bi ga ljubila, vse na njem je mamilo njeno romantično domišljijo: njegova osebnost, njegova telesna moč, njegova bistroumna iznajdljivost, njegov pogum, njegova požrtvovalnost, zvestoba njegovih tovarišev — in predvsem pa tajin-stvenost, ki ga je obdajala s čarom romantične slave —. "Najdite ga za Francijo, državljanka!" Chauvelinov šepet jo je zbudil iz njenih prelepih sanj. Skrivnostni junak njene domišljije je izginil, — v gostilni, komaj deset korakov od nje, je pil in se smejal, trapasto in brezdušno, mož, ki mu je obljubila zvestobo in ljubezen —. "Bežite, bežite —!" je pravila s ponarejeno šaljivostjo. "Mož, vi ste čudni —! Kje naj iščem tega človeka?" "Vstop imate v vse hiše, v vse družbe!" je šepetal vsiljivo. "Gospa Margareta Blakeney je prva dama angleške družbe, so mi pravili —. Vse vidite, vse slišite." "Počasi, prijatelj!" ga je zavrnila, se vzravnala ponosno in z lahno prezirnostjo gledala na suhljato, nizko postavo pred seboj. "Počasi! Ne pozabite, da stoji šest čevljev visoka osebnost gospoda Percyja Blakeney in dolga vrsta njegovih častitih prednikov med gospo Margareto Blakeney in med — dejanjem, ki ga zahtevate od mene —!" "Iz ljubezni do Francije, državljanka!" je silil resnobno. "Ne govorite neumnosti, mož! Ce bi tudi zvedela, kdo je "Dušica", mu ne morete ničesar, ker je — Anglež!" "To bi se že naredilo!" se je suho in hri-pavo nasmejal Chauvelin. "Za vsak slučaj bi ga najprvo poslali pod guillotino, da se mu nekoliko ohladi njegova prevroča kri. Če bi se nato oglasila angleška zunanja diplomacija, pa bi se opravičili, ponižno opravičili pri angleški vladi in bi po potrebi dali tudi zadoščenje in odškodnino prizadeti rodbini —." "Kar zahtevate od mene, je strašno, — je odurno P' je dejala in odstopila par korakov, kot bi bil strupena kača. "Kdorkoli je ta mož, pogumen, srčen človek je, plemenit — in nikdar, čujte, nikdar bi ne ponudila roke k takemu — izdajstvu —!" "Torej vam je ljubše, da vas žali in sramoti vsak francoski plemenitaš, ki pride sem čez vodo?" Dobro je pomeril Chauvelin svojo strupeno puščico. Margareta je pobledela, pa ugriznila se je v ustnice, da mu ne bi izdala, kako živo jo je zadel. "To je povsem drugo vprašanje!" je odvrnila končno, ko je obvladala valovanje užaljenega samoljublja. "Branila se bom, če me bo še kateri teh ljudi hotel žaliti. Odklanjam pa take umazane posle, pa najsi bi bili za vas ali pa za Francijo. Dovolj imate drugih sredstev na razpolago za take namene, te porabite, mene pa pustite, prijatelj Chauvelin!" (Dalje prihodnjič) NOV NAPREDEK V LETALSTVU Chicago, 111. — Aeroplan-ski inženirji štirih največjih letalskih družb v Ameriki so imeli v tukajšnjem mestu pretekli ponedeljek svoje zborovanje, na katerem se je objavilo, da se je končno našla iznajdba, po kateri so piloti hrepeneli že dolga leta, namreč, sredstvo, s katerim se bo omogočilo takozvano "slepo letanje", Kjer je upelja-na ta nova iznajdba, je pilotu mogoče popolnoma varno letanje tudi skozi gosto meglo ali snežne viharje1, kar je bilo doslej glavni povod večjim aeroplanskim nesre- čam. Aeroplan bo lahko varno pristal tudi v najbolj gosti megli. Ta iznajdba obstoji iz posebnih aparatov, instaliranih na letališčih, in drugih aparatov v aeroplanu. Aparati na letališčih oddajajo električne žarke, kateri delujejo na aparat v letalu in ta nasprotno vodi letalo na pravo mesto na letališču. Predno pa bodo vsa letališča in vsi aero-plani opremljeni s temi aparati, bo vzelo še nekaj časa, in inženirji domnevajo, da ne bodo prišli v splošno uporabo pred koncem leta 1938. Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. J zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS PO M AG A J IZDELAJ! ZIDAJ! To je geslo akcije za novi list-mesečnik Še nikdar ni bila potreba za jačenje in širjenje katoliškega tiska med ljudmi, kakor je v sedanjih časih. Še nikdar niso nasprotniki bruhali iz sebe toliko na-^ padov in udarov proti krščanstvu in njega nazorom, kakor v sedanji dobi. Protiverska fronta je aktivna noč in dan in neprestano preži, kje bomo popustili katoličani, da udi^e v naše vrste in da osvoji ljudska srca in v njih uniči ljubezen do Boga in vsega kar je katoli* škega. Zato moramo biti katoličani neprestano na straži. Naš najboljši stražar je naš lastni katoliški tisk, kolikor ga imamo. Potrebujemo pa še močnejši tisk. Obenem pa list, ki naj skuša zbrati in ohraniti našemu narodu v spfcmin zgodovino slovenskih pijonir-jev v Ameriki in zgodovino slovenskega naroda vobče v tej zemlji. Vse to tvori potrebo, da katoliški Slovenci pokličemo v življenje še en list — mesečnik, kateri naj bo posvečen namenu, ki smo'ga zgoraj navedli. Iz tega razloga ie razpisana posebna kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika. Ustanovnina je $3.00 ip enoletna naročnina pa $2.00. Skupaj $5.00. K ustanovnini se posebno vabi vsa slovenska katoliška društva, da pristopijo in postanejo člani ustanov-niki novega lista. Vzemite pri vseh katoliških društvih na Vaši prvi seji to stvar na znanje in v pretres. Vabi se tudi vse slovenske družine in vse posameznike, da pristopijo k tej akciji in postanejo usta-novniki in naročniki novega lista. Za prijavo k tej akciji se poslužite kar spodaj navedenega kupona, katerega izpolnite in pošljite na Upravo "Amer. Slovenca." — Storite pa to čimpreje. Kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika se zaključi z DNEM 1 OKTOBRA 1937. Za slučaj, da se z listom ne prične, dobi vsak, vsak cent, ki ga prispeva v ta namen povrnjen nazaj. Ne odlašajte, ampak še danes izpolnite spodnji kupon in se prijavite kot ustanovnik in naročnik predlaganega novega lista — mesečnika. rit upon--------- i UPRAVA "AMER. SLOVENCA", | 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. I Cenjeni: — S tem vam pošiljam svoto $............................. s katero ' se prijavljam kot ustanovnik ali naročnik novega lista — mesečnika, zakar prosim, da mi pošljete tozadevno potrdilo, To pošiljam s fem | pridržkom, da ako list ne začne izhajati, da mi to poslano svoto vr- I nete. Ko list začne izhajati, mi ga pošiljajte na sledeči spodnji naslov: . Ime .................................................................... Naslov .............................................................". Mesto................................................ Država.. V__ Pisano polje J. M. Trunk Iveri. Avstrijska vlada je prepovedala vojnim veteranom parado. Preveč so škilili čez mejo in vzdihovali po Hitle-ru. Najboljši avstrijski patrioti so koroški Slovenci, pa jih pitajo z iredentisti. Domovinska fronta je umetno narejena, pod kožo je vse po starem. * Amerikanska brigada v Madridu se je baje z velikim elanom zagnala na nacionaliste. Koliko je dosegla, ne vem. Komunizem je vera, če druge ni. V zadnji vojski so bili čisto drugi amerikanski vojaki. Tudi tam so naskočili z nepopisnim elanom, ker še niso poznali strojnic. Te so jih kosile, da nič kaj. Iz ust nemškega časnika sem slišal, da je bilo Nemcem žal junaških fantov. Pozneje so postali bolj oprezni. Ena strojnica, če ima municije dosti, pokosi lahko cele regimente. Mi imamo "short stories". Vrlo dobra roba včasih, dosti pleha pa tudi. Tudi Slovenci v starem kraju jih poznajo. Enako na obe strani. Nič ra tem, ampak duhovnikom ne- prijazni pisatelji skoroda ne morejo izhajati brez kakega — fajmoštra. Dovtipov med njimi res ne manjka, nasprotni pisatelj sicer grdo gleda farje, tu pa le odpade kaka paraj, ker fajmošlter 1 vleče> dasi je drugače storija bolj liberna. Angleži so hudo za Madrid. Morda radi demokracije ? Hm? Na svojo so zelo ponosni, dasi je vzelo stoletja preden so postali z njo malo bolj liberalni, ako so bili lastni podložniki katoliške vere. Ljubezen za Madrid se imenuje — ruda. * < Blum je že preden je postal predsednik vlade napisal neka, knjigo o zakonu in pred zakonom. Zdaj je bila prestavljena tudi v angleščino. Plitva roba. Nekdo pravi, da ne' bo za amerikansko mentaliteto, ampak Francozi so pač plitvi. Mogoče. Fakt je, da so najbolj plitvi glede moralnih zahtev — Judje, in sicer za druge, sami zase so precej oprezni. Blum ne more iz kože. Širite in priporočajte list 'Amerikanikj Slovenec"! ZAHVALA Učbenik Angleškega jezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdo vezan v platno-- $1.50 Broširan mehko - .........$1.25 Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois /( Chicago, 111. V prijetno dolžnost si štejeva, da izrečeva iskreno zahvalo vsem tistim dragim prijateljem in prijateljicam, ki so se naju na tako nepričakovan način spomnili ob priliki 25 letnice najine poroke. Ta dogodek sva obhajala v mesecu juniju in nameravala sva ga praznovati samo v domačem krogu, ne da bi javnost izvedela zanj. Pri tem pa sva se temeljito uračunala. Zadeva namreč ni ušla pozornemu spominu nekaterih naših znancev in tako sva doživela pravo resnično presenečenje, ko so nama od raznih strani pričela dohajati voščila, darila in cvetlice. Res kaj malo sva pričakovala, da bi naju imeli naši dobri prijatelji v takem spominu. Ko sva celo stvar že skoraj pozabila, pa naju je čakalo še eno in še večje presenečenje. V soboto, 24. julija, zvečer, sva, nič sluteča, sedela s svojo družino doma, ko ti začno prihajati skozi sprednja vrata v trgovino možje, znanci iz soseščine. Nabralo se jih je že precejšnje število in tedaj pa se odpro še zadnja vrata in v hišo se vsuje število žensk. Začudena sva gledala, kak pomen naj ima vsa ta stvar, kajti, kakor rečeno, sva na 25 letnico že skoraj pozabila. Kaj hitro pa sva se zavedla celega položaja, ko nama zabuči na uho gromovit "Surprise", da sva se kar stresla, in so nama pričeli navzoči izrekati svoje čestitke. Se danes ne veva natančno, kaj je potem sledilo, kajti nepričakovani dogodek naju je tako zmedel, da sva skoraj ves spomin izgubila. Povabili so naju nato v cerkv. dvorano, kjer so pripravili "party", toda moji že ni so živci tako odpovedali, da se ji ni bilo mogoče odzvati; naj v? ■ '.' ......., ii.......' .ti" 1» ■ * -Vf - ■ • f bote pili na partijah, društvenih veselicah, piknikih, če naročite "MONARCH" pivo od JOHNA KOCHEVARJA West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 W. 23rd Street CHICAGO, ILL. Telefon Canal 6177 prijatelji tega ne zamerijo. V dvorani je bila pripravljena prava ohcet z obilico vsakovrstnih okrepčil, ki so jih pripravile izvrstne kuharice, naše domače ženske. Poleg tega pa sva bila deležna tudi lepih daril, za katera so prijatelji prispevali. Vsa stvar je bila res nekaj takega, da nama ne bo šlo celo življenje iz spomina. Preslabe so najine besede, da bi mogla izreči dragim prijateljem in prijateljicam tako zahvalo, kakor jo čutiva. Iskrena hvala vsem, ki so celo stvar zamislili in jo tako mojstersko izpeljali. Hvala lepa vam, ki ste prispevali k tako lepim darilom-Dalje se zahvaljujeva požrtvovalnim ženskam, ki ste^ pripravile tako okusna jedila, in enako lepa hvala vsem, ki ste naju tako presenetili in ki ste se udele-'žili prireditve v dvorani ter za lepe, ginljiye govore, zlasti našemu č. g. župniku, Fathru Aleksandru. Še največja hvala pa vam vsem skupaj za izraze vašega iskrenega prijateljstva, ki ste nam ga izkazali ob tej priliki in ki nama bo ostalo za vedno v prijetnem spominu. Oprostite, da ne bova navajala nobenih imen, ker bi se lahko katero iz* pustilo, kar bi nama bilo zelo neljubo. Verjemite nama, dragi prijatelji in prijateljice, da nama bo dogodek ostal v prijetnem i11 globokem spominu za vedno, pripravljena sva, odzvati se ob enaki priliki, da se še komu drugemu pripravi tako nepričakovano veselje. Vama hvaležna Mr. in Mrs. John Terselich« z družino (Ogl ) ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite «-krasiti grobov- gvo-jih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastne«? rojaka. Postavljam in izdelujem vse vre t' nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerni delo jamčeno, postrežba solidna. priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite n® podpisanega za vsa pojasnila fn 1 cene. V Vaio korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 ^