C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 28. decembre !927. Posamezna itevilka 25 stoiink. lzhaja vsako sredo in petek. Stane za celo leto 15 L • » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. St. 93 V GoricL v sredo 28. decembra 1927 Letox. Nefrankirana pisma tt ne sprejemajo. OglaMi se računajo po dogo* voru in se plačajo v napre). — List izdaj* konsorci} »Gor. Stra* iem. — Tisk Katoliik* ti&karne v Gorici. i?f- v« Piazzutta it. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli itev. 5 (prej Scuole). Teles, int. Stev. 308. Ojacimo odmev! Zudnjič smo zapisali, ko smo kli; cali na delo za naš list: »Armada »Goriške Straže« mora biti močna in silna, du odmev njenega koraka ne bo udarjal na gluha ušesa.« Da; nes ponavljamo te svoje besede in jih podčrtujemo iz dveh vzrokov: »Goriška Straža« doseza svoj živ; Ijenjski namen in cilj samo tedaj, če najdejo njene besede odmev pri slovenskem ljudstvu, za katerega je pisana in kateremu je posvečena, in pri državnih in drugih oblastvih, ki naj po njej spoznajo naše razmere in nase potrebe. Odmev v ljudstvu! »Goriške Stra; ža« je in hoče ostati glasilo našega ljudsfva. Ona skrbi, da je naš clot vek poučen o političnih in drugih zadevah, ki z dneva v dan pretresajo javno zAvljenje, in mu daje jasne smerr.ice, po katerih naj te zadeve presoja. Stopinja splošne izobraz; be in znanja, ki smo si jo s tolikim trudom priborili tekom let, ne sme pasti, ampak se mora vzdržati vsaj na doseženi višini. Tudi za pouk v gospodarskih, socialnih in stanov; skih zadevah je »G. Straža« vedno radevolje na razpolago. Saj se ven; dar dobro zaveda, da je za naš ob; stoj izobražen in podkovan rod net obhodno in nujno potreben. Ker je pa za ohranitev naše samo; bitnosti poleg izobrazbe še bolj po; trebna značajnost, požrtvovalnost in borbenost, zato si je »Gor. Straža« nadela tudi nalogo vzgajati naše ljudstvo. V številnih člankih in se; stavkih smo pojasnjevali načela, na katerih mora sloneti naše gibanje, da bo ostalo zdravo in neporusno. Božja postava mora biti naša zvez; da vodnica v vsem našem trenju in vrvenju. Ljubezen do maternega je; zika in rodnega doma mora goreti v nas z nevgasnim plamenom. Skrb zu lastno in celokupno domačijo mora roditi v nas neugnano voljo za smotreno in požrtvovalno delo. Medsebojna strpnost in socialna pravičnost morata dati trdno pod; lago nušim zamislim in naporom. Tako bomo ustvarili rod zanesljivih in značajnih ljudi, ki bo prenesel vse viharje. To so nasu vzgojna na; čela, ki smo jih propovedovali do sedaj in ki jih bomo zvesto čuvali tudi v bodoče. Kadar je bilo treba, smo proti onim, ki so ta načela za; nemarjali ali celo blatili, nastopili z vso ostrino, kajti zdrav, pošten rod je naš vrhovni cilj. Odmev pri državnih in drugih oblastvih! »Goriška Straža« se ni omejila sumo na izobraževalno, vzgojno in delomu tudi razvedrilno delo med ljudstvom, temveč je sku; šala biti tudi posredovalka med njim in raznimi oblastvi. Tolmačila je ljudstvu razne postave in odred; be, merodajnim krogom pa ljudske zelje in potrebe. Kadar je bilo treba, je bila »Straža« tudi vneta glasnica in zagovornica naših teženj in za; hiev in se tudi ni plasila, če je bilo treba stopiti v borbo za naše pra; vice. Tako je naš list s svojim smo; trenim postopanjem lajšal oblasl; vom njihovo delo in jih opozurjal na ukrepe, ki so potrebni za zdrav in plod en sporazum. Kakšen je odmev, ki ga je našla »Goriška Straža«? Pri ljudstvu je odmev krepak in jasen. Tisoči na; ročnikov in čitateljev, ki so trdno sklenjeni okrog svojega glasila, to zgovorno podpričujejo. Pri oblastvih odmev ni tako oči; viden, vendar moramo z zadovolj; sivom ugotoviti, da oblastva našo besedo vpoštevajo. Marsikaka ne; prilika se je odpravila radi pisanja »Goriške Straže« in marsikak na; stavljenec je moral spremeniti svoje iravade, ker so se njegovi predstoj; niki potom našega lista prepričali o njihovi kvarljivosti. Tudi k ume; vanju našega ljudstva in njegovih teženj je »G. Straža« s svojo odkrU i tosrčno besedo veliko doprinesla. Kaj je naloga nas vseh? Odmev, ki ga rodi »Gor. Strata« moramo še povečati! Potem bodo načela, ki jih /astopa, imela med ljudstvom še irdnejšo oporo, pri oblastvih bo pa njena beseda še več zalegla in bo ra; zumevanje naših potreb obrodilo tudi blagodejne sadove. Zato: pomnožite, prijatelji, v teh dneh armado naročnikov »Goriške Straže«, ojačite odmev njenega ko; raka, da ne bo nihče mogel presli; šati njenega pohoda! Kaj se godi po svetu? Časopisje nc pišc v tch dnch sko* , ro o drugcm ko o zlati valuti,. ki jo j je vpeljala vlada s poscbnim odlo* kom dne 22. deccmbra. Tudi v naši deželi se ljudje razgovarjajo zelo o »zlati liri« in si bclijo glavo, kai to pomcni. Nekateri misijo, da bo vlada potegnila iz prometa scdanjc bankovce in iih zamenjala z novi* mi, drugi se boie celo, da se bodo založbe pri posojilnicah in bankah prisilno spremenile v nov denar itd. Vsa taka ugibanja so popolnoma brez podlage in nespametna, kakor bomo v tem pregledu razložili. Z zakonskim odlokom od 23. de* cembra se v denarnem življenju dr= žave ne spremeni prav nie. to se pravi: denar, ki je v prometu, osta* ne tak kakor ie, bankoveev, ki jih ljudje imajo, nc bo nihče spremi=> njal. ampak ostanejo v njihovi po« sesti v istem številu in v isti vred? nosti, kakor so jo imeli doslej. V čem obstoji torej pomen Äzla* te lire«, ako ostane vse pri starem? Tako se bo vprašal marsikateri c\; tatelj »Goriške Straže«. Da bodo bravei boljše razumeli važnost vladne odredbe, moramo poseči malo nazaj. Vojna in denar. Vsi se dobro spominjamo tistih časov iz pred vojnc, ko je denar imel polno veljavo in so srebrnjaki in cekini bili vsakdanja rcč. S sre= brnim <>oldinarjem si kupoval v tr* tjovini blago in zlatnikov ljudje ni* ti marali niso, öes, da se prav lahko , z.aubijo in so raje imeli desetak v papiriu. To je tudi razunvlijivo, ako nomislimo, da sta bila papir in zla= to isto. saj je državna banka spre^ menila vsak čas bankovec v zlato, če si to zahteval. Po tedanjih za? konskih predpisih je morala imeti državna banka tako velike zakxje zlata, da je lahko v vsakem trenut* ku dala državljanu cekin za banko- vec in čez to mero banka ni smcla tiskati papirnatega denarja. Sve=- tovna vojna je preobrnila to lepo na« vado in uničila zlato valutc. Države so nujno potrebovale denarja in ti* skale kar naprei bankovce, čeprav ni bilo v zalo.aah dovolj zlata. Ker je bilo bankoveev vedno vec in zla* ta čim dalje manj, se je vcljava pa- pirnatejia. denarja stalno manjšala. Teßa za easa vojne ni bilo šc tako I hudo O'bcuditi, ker ni bilo med dr* žavami velike tr^ovine in so vladc držale s silo denar pokoncu. Prave bolečine so se pojavile šele po voj* ni: en amerikanski dolar, ki je stal leta 1914. približno 5 avstrijskih dobrih krön, je veljal po vojni v neki dobi nie manj ko 2880 tisoč miljonov papirnatih avstrijskih krön in 4200 tisoe miljonov nem? ških mark. Te številke dokazujejo, da sta sc bila avstrijski in. nemški denar spremenila v čisto navaden papir za kurjenjc peči. Neštcto ^o* spodarjev v Avstriji in Nemčiji je prišlo na beraško palico. Toda nc le prema^ane dežclc, temvee tudi zmaqovalci so imeli z valuto stra* hovite težave. Ena izmed prvih na* log povojne dobe je bila torej ta, da so se vse države lotile prav res* no zdravljenja financ. Denar se zdravi. Ob sklepu miru so stale v denar* nem oziru naj bolj še Združcne dr* žave Severnc Amerike. Njihov do* lar je bil ohranil polno zlato velja* vo tudi za časa vojne in ni bilo to* rej treba zdraviti valute. Dobro so stale tudi nevtralne dežele, kakor Holandija, Švica in Norveška, ki se vojne niso bile vdeležile. Izmed vo* jujočih se držav si je najprej opo* moßla Anßlija. Nastavila je oster daveni vijak na prebivalstvo in po kruti, a kratki operaeiji ie an^leški pfund dosegel staro zlato veljavo. Nemčija in Avstrija si nista mo^la pomagati z lastnimi silami, temvec so jima priskoeile na pomoč tuje države. Nemška marka stane danes okoli 4 lire in pol in za avstrijski šiling (krona je odpravljena) dobiš 2 italijanski liri in 60 vinarjev. Tu* di valuta Italije je preživela hude ' ease. Nikdar sicer ni bila prišla v položaj avstrijskega in nemškega denarja, toda tudi njena vrednost je skakala in bili so časi, ko si moral plačati za dolar 30 lir, to se pravi šestkrat toliko kakor v mirnem easu. Mussolini je brž po nastopu vlas de leta 1922. naznanil, da smatra za eno potflavitnih dolžnosti ozdra* viti finance države. Govor v Pezaru. Najprej je odpravil iz državnega proračuna primanjkljaje s tem, da je povišal davke in dobil tako drža* vi novih dohodkov, in pa tudi s tem, da je uvedel v državno upra* vo yeč varčnosti. Nato je poravnal dolgove, ki jih je imcla Italija na Angleškem in v Ameriki. Za časa ! vojne se je zadolžila Italija pri teh j dveh državah za velikanske svote, in sicer za tisoče in tisoče miljonov i lir. Mussolini se je zmenil, da so [ mu Angleži in Amerikanci dplg znižali in da ga bo Italija odplace* vala v 62 letih. Toda če vzamemo stvar natančno, teh dolgov ne bo plačevala Italiia, ampak Nemci. Nemci so namrcč obvezani odraj* tovati Italiji vojno oškodnino, ki znaša približno toliko, kolikor dol* govi Italije Amerikancem in An= aležem. Ko sta bili te dve stvari urejeni, se je lotil Mussolini denarja. Kljub temu da se je njogova vlada trudi* la, lira ni bila stalna in je padala na ceni v mednarodni trgovini. Za an* glcški pfund si moral plačati v letu 1926 časih 150 lir, dočim je stal isti angleški denar leta 1914. približno 25 lir. Tedaj je v juliju 1926. imel Mussolini v mestu Pezaro govor, kjer je naznanil, da bo branil liro »do poslednje kaplje krvi«, in na* povedal ozdravljenje valute. Najel je v Ameriki veliko posojilo in iz- ročil denar državni banki, da po? množi zaloge z zlatom. »Pomanjkanje denarja«. Istočasno je sklenila vlada, da sežge velike množine bankoveev in res je od avgusta 1926. do današ* njih dni šlo štiri tisoč miljonov lir v ogenj in se spremenilo v pcpel. Ako je pa državnih bankoveev vedno manj, zlata pa vedno vee, potem je iasno, da mora veljava papirnatega denarja rasti. Sai se je zaloga dr? žavne banke v enem letu in pol po* množila s petkratno lnnožino tuje* ga denarja, ali zlata, ker je inozem* ski denar enak zlatu. Državnih bankoveev je bilo v avgustu 1926. v prometu 20.000 miljonov, danes jih je približno 16.000 miljonov. Prva posledica take politike je bilo obeutno pomanjkanje denarja. Banka d'Italia ni mogla dajati po* sojil ne trgoveem, ne industrial* cem in ne zasebnikom, ker je ban* kovce sežigala in novih seveda ni mogla tiskati. Ljudje so vzdihovali in tožili in mnogo podjetij je šlo v konkurz, ali take žrtve so vselej pri višanju valute. Zato ie pa šla lira kvišku in medtem ko so plačali za pfund sterling leta 1926. 150 lir, je stal pfund v maju 1927. le 90 lir. Od maja 1927. do božiča tega leta se je bila lira ustalila in nihala med 89 in 90. V novembru tega leta je bila vlada razglasila, da bo lira ostala na visini 90, in pozvala go« spodarske kroge, naj uredijo temu primerno svoje ravnanje. Zakaj je izdala vlada odlok? Toda kljub vladnim zagotovit* vam so bili ljudje, ki niso verjoli v stalnost lire. Nekateri so računali, da se še dvigne, drugi, da pade. In* dustrijski krogi so pritiskali na via» do, naj veljavo lire zniža na 1(X) lir za pfund sterling, čcš da je za trgo* vino boljše, ako lira ni previsoka. Občinstvo ie bilo zvedelo za pritisk industrijalcev in tako se \e bil po* lastil trgovskega sveta doma in v inozemstvu nemir. Trgovci se niso upali nakupovati blaga, industrijal* ei niso hoteli staviti denarja v pod* jetja, inozemei niso marali nalagati kapitalov v Italiji, ker niso znali, kako bo z liro. To je bila velika škoda za gospodarstvo države. Tej negotovosti je hotela nanraviti via* da konec in zato je izdala imenova* ni zakonski odlok. Ž njim je uza* konjeno, da je veljava lire za nedo* ločen eas ustavljena na 92 lir 46 vi* narjev za angleški pfund sterling in 19 lir za amerikanski dolar. Sedaj imajo vsi gospodarski krogi brez* pogojno gotovost, kako je z liro, in se lahko brez skrbi spuščajo v kup* čije. Ali je lira res zlata? Pri tej priliki je vlada najela no* vo posojilo v inozemstvu. Pogajala se je z Angleži in Amerikanci ter deloma tudi z drugimi tujimi ban* Stran 2. »GORIŠKA STRAŽA« kirji ter dobila od njih posojilo v znesku 125 miljonov dolarjev ali 2375 miljonov lir. Ta denar se izro? či državni banki, ki tiska bankov? ce, to se pravi Banki d'ltalia. S tem se pomnoži iznova zlata zaloga in je lira tako še bolj varno krita, ka? kor je bila doslej. Da bi dokazala, da so njene besede popolnoma za? nesljive in vredne zaupanja, je via? da v odloku oznanila, kakšno ie na- tančno kritjc lire. Objavila je, da velja zlata lira 3 lire 66 vin. v pa? pirju in da mora Banka d'ltalia v Rimu izplačati vsaki osebi, ki prcd? loži v izmenjavo bankovec, izpla? čati takoj odgovarjajoči zncsek zlata, kar doslej ni bilo v navadi. Iz tega sledi, da lira ni popolnoma zla? ta, ampak le približno v eni tretji? ni. Glavno pa je, da vemo, kakšno je pravo krit.je našega denarja, in da se moremo zanašati na njegovo stalnost. Kaj pričakujemo? Od vladncga ukrepa pričakujc? mo, da sc gospodarska podietnost v državi polagoma oži-vi in dobe ljudjc nekaj več zaslužka. Nadalje prieakujemo tudi to, da se cene z\- viloni prilagode vrednosti denarja. Danes vcdo namrcč vsi, da so se sicer place znižalc, da sc pa niso znižale temu primerno tudi cene življenskiin potrebščinam. Tako stanjc je na dolgo nevzdržno. Scdaj ko ie denar stalen, se mora jo v j kratkem razmere spremeniti. Zad- nja posledica novega odloka mora biti pa tudi, da država polagoma zniža davke. kar bi silno olajšalo gospodarski položaj liudstva. Ni dvoma, da uvideva tudi vlada sama potrebo po znažanju davenih bremen, a mi želimo le, da bi se to čim prej izvršilo. Okno v svet. Jugoslovansko * avstrijska trgovska pogodba. Ljubljans'ki »Slovenski Narod« javlja, da bo belgrajska vlada naj? brž odpovedala trgovsko pogodbo z Nemško Avstrijo. Pri pogajanjih za novo pogodbo so namreč nastale prccejšnjc tcžave. Konkordat z Albanijo. Albanski ministrski svet je odo? bril najvažnejše točke načrta za korikordat z Vatikanom. Razgovori o podrobnostih se bodo vršili v kratkem v Rimu. Minister Sazonof. V Nici na Francoskcm je umrl bivši zunanji minister Rusijc Ser? gej Sazonof. Bil je nekoč zelo vpli? ven moz, ki je ig'ral veliko vlogo za casa svetovne vojne. Leta 1916. se j>e umaknil iz politike, ker ga je vr? gla nemska stranka na ruskeni dvo? ru. Casopisje pravi, da je bil Sazo? nof Italiji neprijazen in bil naspro? ten, da bi stopila v vojno ob stran antante. Prepovedani časniki. Notranje ministrstvo v Beogradu je prepovcdalo razširjanje Piccola, Piccola della Sera in Ultime Noti? zie na ozemlju Jugoslavije. Veliko posojilo se je posrečilo najeti jugoslovan* skemu finančnemu ministru v Lon? donu. Denar bo služil predvsem go? spodarski povzdigi Makedonije ali ju.žne Srbije. Angleži o naši manjšini. Veliki angleški dnevnik »Times« priobčuje članck o Trstu, kjer go? vori tudi o slovensko * hrvatski manjšini v Italiji. »Italijanščina« — pravi list Mje danes izključni ue? ni jezik v šolah in fašisti skušajo po naertu vlivati med prebivalstvo hribovskih krajev duh svoje stran* ke. Bodočnost Trsta in ecle pokra- jinc je odvisna od sprctnosti vladc, ki mora držati tujerodce v zado? voljnosti in živeti istočasno v mir? nih odnošajih s sosedi.« List trdi, da ni opažati v rFrstu takega so? vraštva proti Jugoslaviji kakor v Zagrebu zoper Italijo. Marinkovič — Bodrero, Pretekli netek se je vršil v Beo* gradu med jugoslovanskim zuna? njim ministrom in italijanskim po- slanikom Bodrerom daljsi razgo? vor, v katerem sta razpravljala o položaju med Italijo in Jugoslavijo. Francosko easopisje pripisuje raz? govoru precejšnjo važnost in pra* vi, da se jc vršil v «prijateliskem duhu«. Francoski vladni krogi upa= jo, da se bodo odnošaji med Italijo in Jugoslavijo zboljšali. Usoda ruske opozicije. Ruska opozicija se cepi. Zinovjev in Kamcncv sta na kongresu komu? nistične stranke podala izjavo, da izstopita iz opozicije in da se bosta podvrgla večini. Trocki pa je ostal zvest sveujm nazorom. Papežev govor. Papež Pij XI. je imel za božič pred zborom kardinalov govor, v katerem jc iznova obsodil franco? ske nacionaliste, zbrane okoli dncv? nika »Action francaisc,« ker po? vzdigujejo lastni narod v deveta ne? besa in mislijo, da se sme v imenu naroda delati drugim tudi krivica in nasilie. Papež pravi, da se taki nau? ki širijo tudi v Italiji. Sv. oče je iz? razil spet zadovoljnost, da se je vpeljal po državnih šolah Italije krščanski nauk. Zavod sv. Hijeronima v Rimu. Kakor poročajo iisti, se je med jugoslovansko državo in Vatika? nom doscgel baje sporazum gledc znanega zavoda sv. Hijeronima v Rimu. Po tch vesteh je Vatikan priznal jugoslovanski značaj zavo? da in bo vsled tega imenovan za ravnatelja kak odličen duhovnik, ki je jugoslovanski državljan. DNEVNE VESTI. Še enkrat o bankovcih. Večkrat smo že opozarjali čita? te'lje, da bodo bankovci po 5 in 10 lir prišli z novim letom iz redncga ]>rometa. V zadnjih dneh je pa izšel odlok finančnega ministra, ki do? loča, da ohranijo ti bankovci do 30. junija 1928 svojo postavno veljavo in ostanejo do tega dne tudi še na* proj v prometu. Pri bankah in dr? \ zavnih uradih se bodo pa lahko za? menjavali do 31. dec. 1928. Se le po tcm dnevu bodo izgubili svojo vred? nost. Bankovci po 25 lir izgubijo svojo vrcdnost 30. junija 1928. Zamenju? jejo se lahko pri bankah in drž. uradih. Odpuščeni učitelji. Iz Rima doznavamo, da bodo slovanski učitclji, ki so bili odpu? ščcni iz službe radi nepovoljnega znanja italijanščinc, vpokojeni po i kr. odloku od 13. avgusta 1926 St. 1500. Ta vest ie za naše učitclje ugodna. Smrtna kosa. \ ponedeljek zjutraj 26. t .m. je umrl po daljšcm bolehanju župnik pri sv. Roku v Gorici, msgr. Karel ßuubela, star 75 let. Rajnki je služ? I boval dolga leta v Gorici in jc bil v mestu zelo znana in spoštovana osebnost. Pogreb se je vršil dancs v sredo zjutraj• Pokoi njcgovi duši! V vednost! Goriški magistrat opozarja vse lastnike konj, mezgov in oslov, da • morajo predložiti v svrho določitvc \ davka na krmila posebno prijavo j do 10. jan. 1928 izterjevalnici dav? 1 kov v ulici Mazzini. — Tiskovinc za prijavo dobijo brezplačno pri iz? terjevalnici. Prizadeti si lahko ogle? dajo pravilnik o odmeri tega dav? ka pri tajništvu magistrata ali pri davčni iztcrjevalnici. Oproščenje pristojbin za tekoči ra« čun v glavnih mestih novih provinc. Generalno poštno ravnateljstvo jc doloeilo, da se od 10. januarja 1928. dalje tudi v glavnih mestih novih provinc ne bodo plačcvale pristojbine v poštno čckovncm pro? metu. To velja za vsako glavno po? što in za vse podružnice. Za naše izseljence v Južni Ameriki. Pred kratkim je odpotoval nek slovcnski duhovnik v Argentinijo, in sicer v Buones Aires, odkocler bo obiskoval slovcnske družine po Argentiniji. Ta gospod duhovnik prosi, da bi mu nabrali naslovc na jc biio kolo zopet pri* trjcno, smose veseli, da smo jo tako p-occni skiiDili, odpeljali naprej. Dohodninsli davek v Jugoslaviji. V belgrajski narodni skupščini je poscben odbor, ki sc posvetuje o tern, kako izenaeiti davke v državi. Prcd kratkim so razpravljali tudi o dohodninskcm davku, ki ga v Srbiji ne poznajoin nc plačujejo. Poznajo in plačujejo ga pa v drugih dclih države. Ker so se srbijanski po* slanci uprli uvcdbi tega davka v Srbiji, je bil odbor primoran pred* lagati odpravo v vsej državi. Vlada je sprejela pred'log odbora in ako ga bo spre.ela tudi skupščina, sc bo dohodninski davck 1. januarja 1929. v vsej državi odpravil. Mezdni spor. v nemški želczni industriji še vedno traja. Dmvni minister dela je iz* dal razsodbo, ki pa sta jo odklonili obe stranki. Upajo pa še vedno, da ne bo prišlo do stavke. Najbrž bo minister svojo razsodbo proglasil za obveznc. Ghandi zadet od kapi. Znanega voditelja indijskih ljud^ skih množic Ghandija je zadela kap. Njegovo stanje je nevarno. — Fo zadnjil' vcsteh je Ghandi umrl. Božični dar klavirski mladini! Va* silij Mirk: 10 povesti za klavirsko mladino. Zbirka lahkih rondojev na pod* lagi narodnih pesmic. Priljubljeni tržaški skkidatelj Mirk je s to zbir* ko podaril naši mladini zbirko ljubkih sHadbic, porabnih za šolo in dorn, opremljenih s prstnim re* dom, »Ljubljanski zvon« pa ie iz* daji oskrbel krasno opremo. Naj ne bo slorenske rodbine, v kateri bi pianistid in pianistkinje ne po* znali te mične izdaje! Dobiva se v Katoliški vniiijarni y Gorici. Strahovit mraz je bid ži božič na juž. Tirolskcm. I Jezera in potoki so vsi zamrznili in pondvod je doscgla tempera- tura 20 25 ih celo 28 stopinj pod ničlo. 2mrznilo je 6 oseb, od kate* rih so )budili samo štiri k življe* nju. Tali mrazovi so samo v Rusiji. Tudi poklici. Med posebnimi amerikanskimi poklici o tudi pokuševalci, oziroma vonja'le: šunke, profesorji jezikov za učene papagajcv in odkrivalci imen 7A novo iznajdcne predmete. ?ov višinski rekord. Italij^iski lctalec Donati se je pred ditvi dvignil s svojim lctalom v zrak n dosegel višino 11.827 m. Postavil je s tcm nov svetovni vi? šinski rkord. Dospel je v ozračje, kjer je kazal toplomer 60 stopini mraza. Goreča glava. V Belinu je na božičnico pral neki briec gostu glavo z alkoholom ! in jo zacl nato sušiti z elektrienim tokom. ^esreča je hotela, da je iskra švgnila v lasc, nakar je bila hipoma :e!a glava v plamcnih. Z brisačaifl je uspelo brivcem ogenj zadušitin gost je šel z velikimi ope* klinami i božienemu drevescu. >*verjetno izdajstvo. V ruso^japonski vojni se jc svet čudil, kko so mogli Japonci tako lahko ziagati. Zagonetno se je zdelo, d ie padla trdnjava Port* Artur nPoškodovana v roke Ja* poncem.da je japonsko voino bro* dovje š) nedotaknjeno skozi ru* ske minv da se je polotok Sahalin udal Jap>nceni brez boja itd. Sedaj e prišlo na dan, da so Ja* ponci teuspche kupili z denariem. Podkupii so bili tri ruske častnike, ki so iir izdali naerte ruske arma* de. Vsal ie dobil menico, glaseeo se na90niljonov zlatih mark. plae* ljivo Pavele leta 1915. Z ruskimi častniki e bila v zvezi lepa lahko* živka S(>iii, tudi ona vdeležena na mastnerr dobičku. Ker do današ* njih dniJaponci še niso izplačali obljubljtiih miljonov, je vložil pred kn-kim eden izmed treh iz; da.jalcev ožbo proti japonski vladi. Ostala da izdajalca ne živita več; ker sta iginila med tem na nepo* jasnjem ačin na oni. svet. Ista uso* da je za(?'la tudi lahkoživko. Valuta. Dn ^7. decembra si dobil: za 10U fraf- ^rankov 74 42 do 74.75 Lii za 100 belL frankov 265.75 do 2t>7.- „ za 100 švicfrankov 3(>5.75 do 367.50 „ za 100 češ.slov. kron 56.05 do 5(5.35 „ za 100 din?jev 33.25 do 33 55 „ za 1 šterng 89.87 do 90.07 „ za 1 do 13 19.- do 19.43 „ Novci po 2 frankov 71.— do 73.— „ za HO avstkron 00.264 do 00*270 „ Vojno odškodninske obligacije dne 27. dcembra 1927: 71.50. ko mirno i;ovori, ko da bi imel sam vse sovražnike pa nikakršne<>a orožja. Čez trenutek nadaliuje: »l'ore.j ste jo Daubrecqu vzeliV« »Moj Bog,« reee gospod Nicole smeje, »ko so privlekli dobrega Daubrecqa iz koša, sem že vse pri* pravil. Pa ni bilo treba sile. Sklo* njeni nad njega smo čakaii, da se prebudi. Klarisa, ki je kar trepetala nestrpnosti, je rekla: »Njegove oči, njegove oči, vanje moram gledati, da born videla, ee resnico pove.« Naenkrat se mi zasveti slutnja. Str* žem mu temne naočnike in mu s oalcem izderem levo oko, levo — stekleno oko.« Pri teh besedah prične Lupin ska* kati in plcsati kot norec. Igračka se s steklenim očesom, nazadnje ga vt.akne v žep telovnika in mirno izjavi: »Daubrecqovo levo oko! Ker r.i bilo moč najti liste izven Dau- brecqa, jo je bilo treba iskati pri njem.« »V njeovem očesu,« se norčuje Prasville. »Prav te dejali,« odvrne Nicole in vzamt zopet iz žepa stekleno kroglo te potrkuje z njo po mizi. »Stekle^o oko,« mrmra Prasville ves zmedn. »Seve,« Potrdi Nicole, ki je bil prav veseo razpoložen, 5>in v njem je talismfi skrit.« »Lista e še notri?« praša Pras- ville, tres>č se razburjenosti. »Še. D odprete, to cast prepu>- šeam van.« odvrne Lupin. Prasvil) stegne roko po stekleni krogli, k je popolnoma podobna očesu z Lnico in bcloto. Majhen pritisk naskrit gumb in oko se od* pre. V vc-lini tiči kroglica papirja. Brž jo rLProstre in podrži papir p.roti luči. »Je lotrnški križec?« vpraša Ni* cole. »Da, lisa je pristna!« (Dalie.) ORTOPEDICNI ZAVOD A. ZECCHI TURIN----------VIA ROMA 31/I. - - - - TURIN Aparat Zecchi ustavi Uspeh aparata Zecchi v našl pokrajini. Nov ozdravljenec iz Valvasone Dolžnost me veže izreči svojo priznanje in hvaležnost g. orto- pedu ZeCChi, ki mi je s svojo posebno iznajdbo ustavil in o- zdravil kilo, ki mi je delala zelo grenko življenje in me ovirala v mojem poklicu. Pippo JOŽef pok. Luke Via dei Fornasini Valvasone (pokr. Videin) KILO Važna objava! Ker prihajajo od vseh strani Stevilna povprascvanja bo ortoped Zeccttl obiskal naslutlnje kraje in bo v spodaj označenih prostorih prikazal pri/.adutim osebam uspešnost svojega posebnega aparata in jim bo dal dragocene na- »vete \z svoje dolge izkusnje. Videm: nedelja 6'. Jan., hotel »Italia" Palmanova: ponedeljek 9. jun., hotel „Rosa d'oro" üorlca: sreda 18. in četrtek 19. Jan., hotel „Anuelo d'oro". Kaj je novega na deželi? Miren. Obe. načelnik kom. Scolari, ki je vo'dil občini Miren in Sovodnje, je bil te dni postavljen na razpolože* nje. — V Rupi jie umrla pred ted* nom vzgledna mati Jožefa Ožbot, žena ključarja Ivana. — Na Silve* strovo začne v Mirnu sv. misijon, ki bo trajal do 9. jan. Vodili ga bo* do čč. oo. misijonarji iz Grada. Bog daj obilo blagoslova in milosti! Jageršče. Smrt kosi... V naši mali duhov* niji si je v zadnjih meseeih poiska- la svoie žrtve med mladimo, med katero neizprosno kosi. V ponede- ljek 19. t. m. je po dolgi in mučni bolezni zapustila to solzno dolino Franeiska Lapanje, stara 26 let. Pred dvema mesecema je umrla 18* letna Aniea Oblak. In pred petimi meseci je umrl Leopold Kejc v cve> tu 25. let. Naj iim bo Vsemogočni milostlijiv sodnik in naj počivajo v miru! Niihovim družinam iskreno sožalie. Dolgapoljana pri Vipavi. Dovolite g. urednik, da po dol* gern easu damo tudi mi Dolgopo* ljanci od sebe skromen znak življe* nja. Na sveti dan zvečer smo imeli v na.ši gostilni šaljiv prizor. Mocno letošnje vino je razgrelo dva že sta? rejša brata in njunega neeaka, da so si skoeili v razgrete läse. Po pre* cejšnjem lasanju in merjenju mo? či, ki je pa ostalo brez huj.ših posle* die, so se pomirili. Konec burke je bil zadovoljiv: vsi trije razvneti nasprotniki so se spet sprijaznili. Tako smo božični praznik tudi pri nas v miru zaključili. Pa drugič še kaj. Podbrdo. Umrl je tu v čctrtek, dne 22. t. m. Peter Kusterle, ki je bil do raz* pada Avstrije v službi na dunaj? skem dvoTU. — Rojen dne 21. febru* arja 1882 v podbrški Bači št. 9, je prišel od vojakov kot lep a tudi vzoren mladenič na dunajski cesar* ski dvor, kjer jc služil celih 28 let, najprcj kot dvorni orožnik in po* tem kot dvorni lakaj. Ker jc bil vi- sok, lepo zraščen ter v kretanju in nastopu ljubezniv in prijazen, ga je sam cesar Franc Jožef rad imel in se jc večkrat ž njim zgovarjal. Na Dunaju je bil posebno dobro znam med visokošolci. V potrebah in stis* kah so se visokošolci, ki so poznali njegovo blago sree in radodarne roke, zatekali k njemu kot k naj* boljšemu očetu, in Peter je rad po* magal, podpiral in lajšal trpljcnje in bedo visokošolcev. Marsikteri, ki je morda danes v visoki službi, se ga s hvaležnostjo spo^minja. — Kot dvorni služabnik je nesel k zadnje* mu počitku prestolonaslednika Fcr* dinanda ter cesar ja Franca Jožcfa, ki mu ie kot zvestemu svojemu slu* žabniku zapustil pol milijona kron in zlato uro. A mogočna Avstrija je razpadla, avstrijske krone so iz* gubile sv(^jo vrednost, cesar ski dvor je bil razpuščen in Peter Kusterle je prišcl iz Dunaja v Podbrdo, kjer si je kot preprost delavec s trdim de* lom služil vsakdanji kruh. Kasneje mu je bila nakazana pokojnina, s katero se je skromno preživljal. A njegovo zdravje je bilo tedaj že zru.šcno. Neozdravljiva bolczen, katero je vdano prenašal, ga je spravila v prezgodnji grob. Se ne 56 let star je moral zapustiti ta svet. Nj ego vim zemcljskim ostankom je bila priložena njegova lepa dolga sablja, katero je želel marsikdo od njega kupiti, a je on ni hotel pro* clati pod n oben im pogojem, ker jo je hranil kot drag spomin na svojo službo. — Pogreba, ki sc je vršil«na božično vigil jo, so se udclcžili pri* jatelji in znanci in mnogo drugega ljudstva. — Blagi Peter, počivaj v miru in večna luč naj ti sveti! Sveto pri Komnu. V ponedeljek 19. t. m. se je vrši* la pred gorižkem kazcnskim sod* nim dvorom obravnava proti nase» mu rojaku, g. učitclju Ludviku Jaz* becu iz znane tukaišnje družine. G. Jazbec, ki se ie pred časom izselil v Jugoslavijo in zato ni bil navzoč, je bil obdolžen, da je svoji sestrični Ernesti Jazbec iztrgal iz prsi znak z italijansko trobojnico in ga nato poteptal z nogami. Gdč. Ernesta Jazbec je kot priča izjavila, da je ona sama pokazala svojemu bra* trancu znak in mu rekla, da ga u je kupil Abram — (mladenič iz naše vasi, ki je bil pri dogodku navzoč in zaslišaji tudi kot priča) —, g. uči* telj jo je krcnil po roki, da je padel znak na tla, ni ga pa pohodil. Ker se ta izjava, podana pod prisego, ni vjemala z obtožnico in deloma tudi ne z izjavami prič, zlasti ne s pričevanjem Abramovim, ki je tr* dil, da je g. Jazbec znak pohodil, je predsednik na predlog drž. pravd* nika dal gdč. Jazbec aretirati. Od* vedli so jo iz sodne dvorane v za* por. Drugi dan je pa bila izpuščena na svobodo. G. Jazbec ie bil v od* sotnosti obsojen na 1 leto zapora. — Nenavadno zimo imamo letos. Zgodaj kakor še skoro nikoli smo dobili mi in sosedne vasi sneg, ki si ga nismo prav nič želeli. Bali smo se že, da se ga ne homo več kmalu znebili. — No, naš strah ni bil opra» vičen. Obnovite naročnino __^________________________- J za üorisko Stražo! Stran 4. »GORIŠKA STRAŽA« Grahovo. Danes v sredo 28. t. m. se je po ročila gdč. Marija Rcjc iz znanc tu* kajšnje družine z g. Kendo s Kne* že * Temlin. Mlademu paru želimo obilo sreče na novi življenski poti. — Naš obč. tajnik g. Mavri je ne* varno obolel. Želinio mu skoraj* šnje^a okrevanja. Zakriž pri Cerknem. Prejeli smo in priobčuiemo, da se sliši tudi druga plat zvona: Kakor ima vsak človek dosti pri* jateljcv, a tudi kakšnega sovražni* ka, tako jih imamo tudi mi fantjc iz Zakriža. Eden tch nas je tako slo* vcsno počastil in očrnil v naši »G. Str.« od 21. t. m. Kcr pa ni nič res- nice na zlobnih očitkih, zato se lah* ko postavimo. Mi nismo nikoli no? benih ncumnosti u^anjali v cerkvi pri sv. maši, zato nas ni treba biti sram. Če so pa bili na našem koru kakšni drugi »biki in kozli, ki so se porivali«, kakor je pisal obrekova- lee, za to nismo mi odgovorni. Mi fantje se še zmirai obnašamo kakor se spodobi, posebno pa šc v cerkvi. Toliko v vednost bravcem »G. S.« Boj za edinstvo anglikanske cerkve. Ljubljanski »Slovenec« je o tern predmetu prinesel sledeče zanimivo poročilo: Anglija je zopet postala torišče boja čisto verske^a, oziroma cer* kvene^a značaja. Dokaz, kako ta dežela, ki jo imamo poleg Amerike za središče materijalnc^a in tehnič* ne kulture moderne^a človeštva, v svojih koreninah živi od globokega verskega čustvovanja in usmeritve. Topot tfre za dolgotrajno krizo pro«* testantizma, ki zahteva nujne in te* meljitc rešitve. Anglija je zapadla protestantizmu takorekoč slučajno. Vpliv Wide* fovega krivoverstva in pozneje Lu* trovega nastopa je bil na težko do« s-topnem otočju majhen. Do ločit* ve angleškega naroda od Rima je prišlo najbolj po samodrških tež* njah Henrika VIII. in njegovih na* slednikov. Protestantizem se je v Angliji le počasi ukoreninil in od Henrika naravnost zaukazani raz* kol se je uveljavil po hudih borbah, krvavem preganjanju in uporih proti temu absolutizmu. Protestant tizem &am ni izšel iz teh borb nera* njen, anrpak kot angli'kanska držav« na cerkev, od katere so se ostro ločile druge cerkve kot »neskladnc«, ki ne priznavajo državne cerkveno* sti, ki so taiko proti »rimskemu pa* pizmu« kakor proti od države pri* viligirani »high curch«, visoki cer? kvi anglikanstva. Nekaka magna charta (veliki za* konik) te cerkve je skupni molitve* nih in obrednik, Common Praver Book, ki ga je uzakonil Edvard VI. leta 1549. Od tedaj spada obrednik med ustavne parlamentarne temelje angleške države. Okoli Prayer Bo* öka so se bile že ljute bitke, o kate* rih je težko podati tu tudi samo obris. Danes se je ta borba ponovi* la. Tudi v državni »high curch« s-o se namreč pojavljale čedalje večje in globlje razlike. Imaimo strogi pro* testantizem, imamo že brczverstvo, imamo vedno bolj k Rimu nagiba? joöo se in zelo hitro naraščajočo »anglokatoliiško« strujo. Zadnje case so se vršili po nekaterih cer* kvah naravnost škandali, kajti eden uči to, drugi ravno nasprotno. Tudi v liturgiji vlada že popoln nered. Zlasti strogi protestanti so razburi; jeni, ker se čedaljebolj uvajajo rims'ko'katoliski obredi. Anglikanski škofje so v vedno mučnejšem polo? žaju, ker jih nihče več ne posluša. Iz te krize naj bi jih rešila reform ma obrednika. Ta naj bi obstojala v tern, da se polieg starega dovoli upora'ba novega reformiranega, to* rej zelo slab in zgolj začasen kom* promis. Na eni strani so škofje ho* teli s tern potolažiti stroge prote^ stante, na drugi povečati svoj ugled in upostaviti vsaj upravno edinstvo anglikanske cerkve, pa tudi ne za* preti popolnoma poti novim dog* matičnim in kulturnim smerem, da tako izpodmaknejo tla h katoliciz* mu se nagibajočim strujam. »Reforma« jc prišla te dni pred zbornico lordov, kjer je bila spričo velikega števila konservativcev in škofov v tej zbornici z 241 proti 88 glasovom sprejeta. Debata je bila ena najsijajnejših v zgodovini an* gleškega parlamentarizma. V zbor* nici poslancev, kjer se je razvila istotako naravnost bogoslovska in dogmatična razprava pa je bila »re* forma« z 247 glasovi proti 205 od* klonjena. Vzrok je v tern, da člani liberalne in delavskc stranke niso prijazni ne visoki cerkvi ne Rimu. Mnogi vidijo v reformiranem ob* redniku povratek h katol. nauku o transsubstanciaciji. Posredovalni poizkus anglikanskih škofov se je tcdaj končal s katastrofalnim izne* nadenjem, kajti upali so, da bo spre* jet, oeprav z majhno večino. Angli'kanski škofje so se v pon* deljek 19. t. m. zbrali v Canterbu^ ryju, da se posverujejo o nastalem položaju. Ako uvcdejo reformirani obrednik samooblastno, bo parla* ment, ki je v tern vprašanju po za* konu edino merodajen, odgovoril nato z ločitvijo cerkve od države, kar bi s stališča parlamenta tudi bi* lo najboij logično. To bi pa pome* nilo ogroženje materijalnega polo* žaja anglikanske cerkve, ki je od države bogato dotirana. Če škofje iz novega obrednika odstranijo do* ločbo o Sv. Evharistiji, bodo defi* nitivno odbili od sebe vse »katoli* kujoče«, če pustijo vse po star em, se bo anarhija nadaljevala. Pozdravi in voščila. Mondehmge v Franciji. Pošiljamo pozdrave in voščila za srečno novo leto v prvi vrsti tebi »Goriška Straža«, potem staršem, bratom, sestram, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem dekletom. — Bajt Anton, Log pri Kanalu, Samec Leopold Velike Žab* lje. Chatelineau. Iz Belgije pošiljamo tople po* zdrave, čeravno je zimski čas, star* šem, bratom, prijateljem, znancem in dekletom, posebno pa čitateljem »Goriške Straže«. Sporočamo vam tudi, da se je gle* dc delavskih razmer veliko poslab* šalo od lani. Sedaj de'lamo le 5 dni v tednu, in začeli so nam tudi pla* čevati vsako plačo manj, čeravno imamo vedno isto delo. In mnogo« krat je treba ddati za žive in mrtve in se plaziti po teh malih luknjah kakor krti. Posebno za miner je je slabo. Dajo jim 8 dni časa; kdor noče delati za vlačilca, lahko vza* me svoje buk vice in gre. Toda kje dobiti zdaj po zimi delo? Poprej smo zaslužili od 45 do 50 fr., sedaj moramo delati za 36 fr., da človek skoraj še živeti ne more. Prihodnjič kaj več o tern. Voščimo vsem sku* paj veselo novo leto. Podgornik Alojzij, Podgornik Alojzija, Pod* gornik Stanislav, Podgornik Feliks, Podgornik Dionizij, Vrata pri Če* povanu. Pavšič Jožef, Žuligoj Jožef, Šuligoj Ivan, Murovec Rafael, Pav* šič Franc, Podgornik Jožef, Loko* vec pri Čepovanu; Šavle Jožef, Fe* liks Kokošar, Lom Tolminski; Al. Žbona, Fabijan Rudolf, Fabijan Alojzij, Bate; Kavčič Franc Volarji. * * # Buenos Aires. Staršem, bratom, sestram, fantom in dekletom in vsem našim roja* kom, ki še žive v naši dalnji do* movini, želimo iz dna srea, da bi jim novo leto bilo v veselje, da bi v njem uživali v polni meri zdravje, mir in vesele dni in vse karkoli si kdo po* želi. — Curk Alojz, Zvokelj Alojz, družina Bat iz Gorenje Branice, družina Grbec iz družina Jamšek iz Štanjela, Emil Bändel in družina iMarc iz Dolenje Branice, Jožef Gu? lie, Alojz in Rafael Orel, Ponikve; Alojz Širca, Kosič Danijel, Štolfa Avgust, Štolfa Franc, Žerjal Franc, Leopolda Širca, Pliskovica; Švara Viktor, Švara Anton, Jerič Štefanja, Bändel Marija, Bändel Alojz, Šva* ra Marija, Švara Viktor, Švara Vik* tori ja, Gabrovica; Jerič Rafael, Lu^ kove; Krpan Anton, Modere Kristi* na, Renče; Jež Anton, Gradišče; Franc in Anton Furlan, Vincenc 2vanut iz Lozic; Malči Vitez, Bre* stovica; Sebastjan Mozetič, Bilje pri Gorici. * « * Parana v Argentiniji. Mnogo pozdravov pošiljamo vl* seljenci v Argentiniji v Parana. Obenem voščimo veselo novo leto »Goriški Straži« in vsem njenim čitateljem, nadalje staršem, bratom, sestram, sorodnikom, prijateljem in prijateljicam, sploh vsem Sloven* cem. — Terčič Albin iz Podsabo* tina pri Gorici; Jan Peter iz Gore* nje Tribuše; Leban Ivan iz Čadrga pri Tolminu, Leban Andrej, Leban Poljubina pri Tolminu; rdgo rdg rd Janez, Leban Anton, Krapelj, Ru* tar Leopold, vsi iz Poljubina pri Tolminu, Jelenčič Matija, Žabče pri Tolminu. Zgubljeno — najdeno. Našla se jc svota denarja, ki je shranjena pri blagajni mestnega žu* panstva (Tesoreria comunale). Last« ni'k jo lahko tarn dvigne. Tržne cene. Česen L 1 do 1.20 kg; zelje sveže 60 do 70 cent, kg; zelje kislo L 1.60 kg; cvetača 1.10 do 1.40 kg; čebula 90 cent, do L 1 kg; fižol navaden L 1.80 kg; fižol koks L 2.60 kg; solata endivja L 1.60 do 1.80 kg; krompir 60 do 70 cent, kg; repa sladka cent. .20 do .30 kg; repa kisla L 1 kg; radič rdeč L 2.60 do 3.40 kg; špinača L 1.20 do 1.60 kg; zelena L 1.20 do 1.40 kg; motovilec L 2.40 do 2.80 kg; ohrovt cent. 50 do 60 kg; kostani L 1.10 do 1.30 kg; lim one 15 do 20 cent, komad; jabolka L 1.20 do 2.80 kg; maroni L 2.50 do L 3 kg; hruške L 1.60 do 3 kg; sveže maslo L 15 kg; mas'lo presno L 18 kg; mleko 1 Lira liter, jajca cent. 60 do 70. Darovi. Za Slovensko sirotišče: P. n. g. Franc Simčič, zidarski mojster v Gorici 50 L, p. n. g. Valentin Rudolf 100 L, tvrdka Katoliška Bukvarna razne šolske predmete in molitveni* ke v vrednosti :20 L, tvrdka T. Hri* bar raznega blaga za obleke v vred* nosti 450 L. — Bog povrni stotero in obudi mnogo dobrotnikov! Fanica Pojavnik Ivo Lenardič zaročena Vrhovlje - 26-12-1927. - Kojsko Izučen kovač z lastnim orodjem iščem prostora za lastno delavnico ali pa kot delavec. Naslov pove »Goriška Straža«. V St. Petru pri Gorici St. 249 se odda prosto stanovanje v najem, sestoječe iz 1 kuhinio, 2 spalnih sob, hleva, kleti in shramb ter Vi njive zemlje obdelano s trtami in sadjem. Na prodaj sta dva bika švicar^ ske pasme, eden star 18, drugi 12 mesecev, potrjena in priznana od komisije, prvovrstno pleme. Kdor želi kupiti, naj se hitro pobriga. Okretič Franc, Kostanjevica na Krasu St. 94. POZORÜ Velika zaloga mrtvaških potreb* ščin 20% ceneje kot povsod dru* god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmeti. Dornberg št. 3. PRSNE BOLEZNI (Zdravljenje prsne votline) REVMATIČNE BOLEZNI Dott. A. Mazzocca Cividale — Via Carlo Alberto 8 Kabinet za žarke X, diatermijo, za zdravljenje z ultravioletnimi žarki, termolux in microscopia. Sprejema vse delavnike od 10—12. PLJUČNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 1.5 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre* dah in petkih ob pop. urah). A CO II si DELL' ALABABPA proti izpadanju laa. Vsebuje kinin in je vsled tega po* sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich. lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Zavod Dr. B0NC1H9-FINETTI TRST, Via Fabio Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10-12 in od 15-17. Ztfravnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRAIGHER sprejema v GORICI Piazza della Vittoria Štev. 20 H Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Villho zalogo češhegB platna iz znam totorne Regenchapt 1 Raymond, iiaho- ipstno blBDQ ZB poročence hahor tudi vellha izblra mashegn In zinshcgo BUHnB. Blago solidno! Cene zmernel