't
s £
l-Stt <W iUOOltp
I id	v» >*’	'r^
1	«žL#£	*.	«&ife* ... ^ V ji
Ji
us?# . •-. *,>:•. ;.# ^srmt*" ?/;;
K'v* • w ;.	•*. -fc *	**•	. ..	*,-•» :*T * . ”•/*>/	i.*' fJ i
iL »«y/	-.•^k	i
/1 jgl&r^PttflA VL\\1
. ^mr w^m	,	y	^	4	/
-. C* '''• 4I' V|
N*
F* ;	W4/.V	*tv
® ® & Bistrion na Travi
1	ooo slovansko zgodovino vao tja člo rc-volueijskoga 1.1848,incnujono dobe slovenskega j ozikovnC(';a in litorarnora preroda.V ton Sasu a-: jo c°vorioa slovenskega 51 ovčka izobrazila do tisto stopnje,da jo nogol dr.Prancc Prešeren, največ ji slovenski pesnik d c. danes,v njej izraziti na najbolj unetniški na.čin najintinnejša dc vetja sto j o dušu.Slovanski jezik je z njegovo pesnijo stopil v vrsto drugih kulturniii jezikov, s kat,-rini sedaj plcncnito t oknu j e za najvišjo afimacijo slavonskega genija«
Lotli 184-8.pa je vtisnilo našenu n^rodnenu življenju njegovo najvidnejše politično zna-nenje.So^a lota jo zadobil naš narod prvič v svoji zgodovini svoj politični program.Postavil ri jo nalogo..da nora biti prvi politični snoter slovenskega naroda ZEPILJENA SI/OVENIJA.Vse de-
lo	aleven-ke z oni j c je trob~ atriiiti v ono upr a vno ti.lo z nn;} višja zakonodajno obla: tjo,katero ae'ež bodi Ljubljana.Ljubij~na nora dobiti tudi univerzo,ovoj najvišji znanstveni zavod.V šoli in uradu nor a n.-' ^Icvcn-ki zcrlji postati nlo— venski jezik uradni jezik. To jc bil tako imenovani slovenski riininalni politični prebran iz lo ta 18-18. :d nje{;a naš narod odtlej ni nikoli več
I11 kor -ponenja lastne dr5 atms t višek ' politi&aega življenje, v zgddq(vini vsakega , nar oda j z at o ši jo naž* narod zlasti o S 1»
19o8,	,	j	,od	bosenske	asieksi qe f poct aVil za
svoj maksir.^lni politični smoter,po katerem so hrepeneli zlasti sle ver, eki visokošoloi na Dunaju in v Gradcu, že v letu 1848-, ftarodno osvoboditev in združitev s Hrvati in Srbi v eno državno rdr< nost.
Prva*svetovna vojska jo uresničila tudi ta ideal našega naroda..3o.najnika
1917.50 v dnaajskca «*S^M5ž5!?»Seinoml avstrijskih južnih Slovanov pr obral/M. a j— s k o d e k 1 a r a c i j o, ki pomenja . prvi korak k naši popolni narodni svobodi. Oktobra naslednjega leta je dr,.Anton Korošca kot predsednik IJarodnoga Veča. Že sklonil v 2-cncvi s srbsko vlado 2 c n e v s k s p a. k t, ki jo za porajajočo sc Jugoslavijo določal federativno državno ureditev slovenske— gaj hrvaškeca in srbskega sožitja. V neaali meri tudi po zaslugi Sle vene ov je kontno v dneh 23-29»oktobra 1918* avstropgrška monarhija razpadla in naa narod jo prvič* v svoji zgodovini začel svoje popolnoma svobodno politično živi j on j o ,
V	novi državi jo proti volji Slovencev in Hrvatov in tudi dela Srbov prišlo do centralistične državne ustave,kar jo nočno motilo našo* skupno državno sožitje.
X-
/
Nato je pri2Ir. druL';r svetovna vojska in zn nas in za našo državo katastrofalno loto .1941»
Čno okupacijo naše de.žolc in državo jo pc oni strani streznil našega političnega duha, pc drugi pr. jo zanetil v njej ogenj rdečo revolucijo, v krtori sc danes prom j n zr novo življenje«
Iz dole okupacije ponenja N A H C I H A IZJAV hfsklonjena n,o narodni praznik 29*
»oktobra 1944 ^ -"od zaetepniki sl venskega javnega živi j en j a, ponenjr slSck nr š l. drnršnjo politične dc jrvnosti,Prav z at'; jo tudi danes ob obl o t niči njunega postanka sl:verne obnavljano,Glasi so:
NA TEMELJU ETNIČJIIE SAMOBITNOSTI SLOVENSKEGA NARODA IN NA TEMELJU NARODNOSTNEGA NAČELA ZAHTEVAMO :
1,‘ 'DRŽAVNC-PRAVMO ZDRUŽITEV VSEGA SLOVENSKEGA NARODNEGA OZEMLJA V ZEPINJE-N O SLOVE N I J O ylCI MOR;.. BITI. V GEOGRAF' SICEM, GO SP C PAR SKEM, PROMETNEM IN STRATE S KEM POGLEDU TAKO ZAOKROŽENA CELOTA,DA BOSTA ZAVAROVANA NEMOTENI NARODNI I1T GOSPODARSKI OBSTOJ IN RAZVOJ SLOVENSKEGA NARODA}
2	a/PEDER-.T IVN O, NJ. LEI.IOKRAT I ONI P ODLAGI IN SOCIALNO PRAVIČNO UREJENO KRALJEVINO JUGOSLAVIJO POD VLADARSKO HIŠO KARADJORDJEV16EV,KATERE SESTAVNI IEL JE TUDI NARODNA DRŽAVA ZEDINJENA SLOVENIJA;
%/TAKr PEDER/ TI VIT O DRŽAVO, DA BODO NARODFE DRŽAVE KOT SESTAVNI IELI IMELE TAKO STVARNO POD—
ROG JE, DA BO IZVRŠEVALA OSREDNJA ZVEZNA OBLAST LE TISTE NALOGE IN II.ELA LE TISTE PREROGATIVE,KI SO JI Z ZV. iZITC UST TO IZREKE PRIZNANE IN IZVZETE IZ PRISTOJNOSTI OBLASTI N. .ROBNIH DRŽAV
ZVEZNO USTAVO JUGO SL 0V.' IIS IG DRŽAVE SPREJME USTAVODaJNA SKUPŠCINa - SESTAVLJENA IZ ZAKONITIH PREDSTAVNIKOV POSAM33ZITIH IT. -RODNIH DRŽAV TAKO t DA GLASUJE ZA NJO KV. JA! IIC IRANA VAGINA ZAKONITIH ZASTCPITIECV IS VSAKE N.1R0DNE DRŽAVE;
4,/ TEMELJITO SOCIALNO IN GOSPODARSKO PREOSNOVO .IH SC UNIČILa GOSPODSIVO KAPITALA NAP DELOM, PRI ZNALA VSEM DELOVNIM SLO JEM ? DRUŽI N.JI IN POEDINCEM NJIH SOCIALNO-GOSPODARSKO PUNKCIJO TER JIM ZAGOTOVILa ČLOVEKA VREDNO ŽIVLJENJE,
z;. UVEL J AVL JENJ E TEH NARODNIH ZAHTEV , USTANOVLJENI NARODNI O D 3 O R ZA SLOVENIJO KOT VRHOMA NAUCDNA OBLAST ZDRUŽUJE ZJSASNO, DOKLER NE NASTOPIJO UREJENE RAZMERE j,- V SVOJIH ROKaH PRAVICE SUVERENA IN NAJVIŠJE UPRAVNE OBLASTI*
NA. IL HODNI PRAZKIE? A „ ektebra 1944.
-K
N S	k. • »—I	L	0 N	I	T E
KER	P	R	1 B	7;	I Z
0 D	R E	Š	E N	T O	A11
ff L A V
O	'Tj'
U	Jh
DAN VAŠEGA
/ ■>\
Dr. Anton KcroSeo :<.& pogrebu čir.Janeza Evangelista Kreka.
11 Slovenski taboriščnik",št.94.
Bistrica na Travi 29.okt.1945.
Stran 5.
SVETLI PLAMEN ZA GCRAMI HREPENI,
V	SINJO DALJG ČEZ OBLAKE SI ŽELI,
BRATJE NAŠI J KAKOR PLAMEN ČEZ G-ORE , VODE-. NEB C ,
ČEZ VALOVE7 ČEZ OBLAKE,
K M VAM HREPENI OKO.
Z
BRATJE, KMALU SE ZAKRIL BAN BO NOV;
SREČA Z ZARJO 30 SVOBODNO ZABLESTELA IR H£ TC. OV.
+ VIRANT BRANICO
Padci 5«oktobra 1944 Zalog - Komenda
A V ! 	j		T'	 '
	
A	. /v
	'V . » i
“Slovenski taboriščnik11,št.94. Bistrina na Dravi 29.okt.1945»
Stran 6.
SLOVENSKA AKADEMSKA MI ADUTA je bi Iris narodovi vedno najtesneje pove zena. Ž n j in se j c veselila, ž njin trpele, in vztrajala. Slovenska katoliška akademska nladina jo vedno naj, .lasne jo poudarjala narodno pravice in Mia v boju za nje predhodnica, ki je najv •• trpela.
vi gniti nad vsakdanje taborišča" - danes - ko razen vere v znagc Sne j o dojemamo , kakor sno jih.
I . V ' _
ter-: a o
C/oprav sc jo živijenje9 svoj nerodne pravnike Pravice nimamo ničesar ve c, vse dona v urejenih raznerah.
Kod vseni narodni ai prazni M pa je gotovo največ ji t. sti, ko»narod praznuje začetek svojo neodvisnosti v kulturnem, verskem, gospodarskem in politične:" pogledu. Da, vsestranske ne od snosti, ki dobi najvišji izraz v oblikovanju sanostojne državnost'*
29.oktobra 1913» jc naš narod iz največjih težav našel sanega sebe in tako dokazal svojo življenjsko zrelost. Han, ki- sno' se odločili, da za cono narodno svobode vse preneseno, je 29»oktober bodrilo v prenašanju vsakodnevnih žrtev,pa tudi v znamenje, da jo narodna svoboda vredna vsakega truda in"napora.
Slovenski narod danes nima več neodvisnosti, ki si jo jo pridobil 29»oktobra 1918. -^e.nes je naš narod nasilno usužaj-tujin idejen in kupljeni hlapci izkoreninjenci ga vladajo. Toda zgodovina narodov jasno govori, da je še vsaka tiranija, ki je čl4-* veka oropala osnovnih naravnih in božjih pravic, propadla.
Tudi danes se slovenska katoliška akademska nladina zaveda velikih dni, ki jo čakajo. Praznik 29.oktobra za njo ni dr/ objokovanja izgubljene narodne svobodo, marveč za njo jo 29* oktet-tudi danes dan manifestacijo vedrega, upanja v zmago Pravice.
'yfiia svob >dr.:.enu svetu_- naj
rr
:,il.esj 29«oktobra 1945., kliče demokratska slovenske kat o li skotilsvob >dr,enu svetu- naj slovenskemu narodu vrne
tiste o,qri'ovnc
vice
gre.'d vsake:.vu narodu po božjem in narav-'
'ravu.
nase pravice naj ao'oe
stin o s t o j n e Slove ni j e.
ž njo v lepšo' bodočnost.,
priznanje in izraz v oblikovanju
zastavo
pojdeno v Jugoslavijo in
%
y Španska11 jr- zavladala tudi v naši Lisi*Tisto popoldne jo pri Sol. oče is urada nenavadno sl oves on domov* Lazvil 30 na kuhi n iški nizi bel,moder in rdeč j^apir in ni naročil, ni: t' £a razrežem in zle-pifi7d^ io za vsako okr.o po dvoje papirnatih zastavic, Jutri zjutraj da 30 praznik in da nora hiti hiša okrašena 3 teni zastavicami, Pri prvi ni jo &BS& ponašal, Sekaj rui jo zalesketalo v o Se h, ko sva prvo prilepila na vrbovo p-61išir>o, Oče jo hi J 'jinjen; so nikoli are.] ga nišam'videl takšnega. jPf. ni s on vedel zakaj« Mis-151 ■sen.. da ga skrhi-nama in sestrico,. kj. so so v spalnici kuhale v'vročici nove bolehni«, Pa ni bilo tako*
fvEno pa si zlepi zase; jo boš jutri zjutraj vzel s sčboj ,k slovesnemu obhodu*"
Khnlu sva šla spat,de ne bova zjutraj zamudila*
f'spočil je 29.oktober .Zonaj da sen popol popil 6 mleko-, oeii že zdirjal » svojo papirnato tribarvni c c proti šoli,. Pa m je kmalu obšla tesnoba* Vsa okna 00 bila sicer v r.l oven skali zastavioah«Iz nno&ih lin to plapolale dolge slovenske zastave, a nikogar ni sen srečal.
"Kaj čc nič ne 1 c *?' C• a - kdo vidi s helo-nodro-rdečo zastavico? I "Zvijči. ,70 in 30 oprezno skrijem v ograjo Sive meja,,
Sen se pri š li«Ku.cc le otroci vsi praznično oblečeni, anpak toliko narodnih noš in še drugih ljudi,da j in ne vidim konca. "Iz vseh vasi v okraju so prišli",vedo n-.k at eri povedati r Vsi pa mahajo z zastavic eni, le jaz je nimam: 3ra: • ne je v dno duše, Srr>n ves čas sprevoda*ki je. kot ogromna procesija na ^elovo.Iso : nogof; inogo daljša je in še vsa bolj praznična je,Ildcči dežniki,irhaste hlače in srebrni gumbi in krivci za k.-storci^Pa pravi bohinjski pastirski širokekra j ni ki in ooklje.pa zlatih avb in oklepank in "širokih svilenih kril in pisanih rut!’se brez konca in kraja! Le nekatere poznan« Vse drugi je tuje, pa vendar tako donečo.»aj vso vriska in neprestano pritrjuje govornikom,ki za par ninut ust;>.vijo to čudovito procesijo pod mogoč-nini lipani sredi ne sta in sredi vasi* Žar govore o svobodi,o slovenskem narodu,utone v gromovitih. vzkil*v_ kih pritrjevanja in sreče« Zastavice v stotine roi* kah,v 2ulj avin in .cestno nehkih,v noških in otroških .Le jaz je ninari?Edina bolest,bole st sramu v ten lepen jesenskem dnevu,ki ri je vedno ostal v spominu kot sončno top sl dr n,-čeprav je bilo najbrž še precej hladno pod gorenjskimi planinami•
Končne pridemo tudi do noje skrite zastavice,N,?, redi/i se,kot <?a zavezujem čevelj »Posreči se ni neopazno dooiti -krito z--' st a vi c o »^ele sedaj j.: praznik čisto sončen,ko tudi v noji l*'" -i plapola znak sreče»
Jajbrž je h: li ta n.* \ ra-šib mladih dneh najbolj preždi1',ki ga et aoc :	' odi niti napol niso doumeli,
ko sem jim v drug.«-. ^ojoki pogosto govoril u njem.
" Slovenski taboriščnik11. St94 .• 29 «■ 'kt v 1945» str<.$* Kmečki fant:
0
n
Leto
et on
zgodovini„ Danes n ja Slovenije — 2 o <-zadostni neri zavedeli nisno sani doživeli tis
Sel 29* okt beifskoraj neopažen nimo nase Preveč sn * lili zaverovani v svojo ženijo« V obdobju nirnega življenja se ni sne zavedali; kaj je prava sebna in narodna svoboda, lanen se kesanej da sno tako lahko pozabljali na svoje velike zgod^-visnke dneve, ki sno jih. imeli tako nalo y svoji bridko občutin>>? da ni lile prav, da je dan osvobojen oktober 1918, « vsako leto ni n:
vsako leto
.1, ne da bi se v
njegovega ponena* Majhno opravičile itih velikih dni. ki so ostali tistim
to , da
ki so ^ niso dos"
otročke duše in tan ob-
tfeda
•	—	y y	/
jih preživljali.- v trajnen sponinu* Cutino tudi,- da nan tega glasno povedali- da bi se noglo vrasti v naše roditi sad ponosa, ljubezni in samozavesti„
IN
aj bo kakor kolir danes obhajano ta praznil' daleč od dona ko sno najprej izgubili Jugoslavijo, aad neštetih žrtev naših prednik nate pa še svojo domovino Slovenijo in svojo ženijo, v katero sno po^ čili tolik- znojnih kapelj, kc nan je svobodo požrl rdeči vihar, ki dl vja in tuli čez naše grunte- ko je zamrla naša otožno sanjava fant o v s* pesen ob tihih večerih pod dekletovim okncn? sne se • s a n i zave^ lij kaj pen eni za človeka* za narod svoboda« Nič več nas ne bo trel?a učiti, kako naj praznuj-no dan osvobofjenja, lan e s lahko razunon. _ naših ečetov in njih navdušenje« kc jin je po večstoletnim hlapčevanj tujou prisijal dan svobode 29«oktober 1918., krono in nagrada za prestane muke*
Mi bomo letos spomin na ta dan preživeli v obujanju spominov na__ lepe dni, ki jih več ni, ,Ta dan se nar1 bo še Ipolj kot sicer stožilo V° naši zemlji, v katere sn§/vsak zajedali kot irti> dokler nan niČeprav bolj nerada,- dala sVe j/Badov,ki sc pa bili zato ton slajši, Oe s nan to zazdelo, da od daleč slišimo fantovsko pesen, sc ti glasovi odmev naših srčnih bolečin; To ni petje« kor pri nas dona se nič ve*
: al o s
.nka
'n nas roti. naj jo
» n "f:
ne poje, to je peseri snrtnen trepetu naroč terenu jo je prodal naš bi
C dom-.vina« ni te dol mogli kdaj pozabiti« Naj nas usoda
na s o >
po krvi razuner
razbičane donovine,ki nan iztrgano rdečenu volku, k a"
v * Preveč vodi kanor
ljubili.^ d a
koli- vedno bono
bi te s tet°
preživljali nuke; ker je Tvoja bolečina tudi naša bolečina, ča tudi naša sreča,
Tvoja
3 ji spet
naročje, no h krilih pe ne zasije
Sni
3 en sve
upa' 10
V
Cii
Se se bono vrnili v Tvo ket mladi orli, noseč na sv od svoje borbe, dokler nam šel naš novi 29*oktobsr« Vsi domovina, pozdravljamo s pesnaJcoi
"1 c n o v i n a , Ti si kakor
lanes šele popolnona razuneno ta pesnikov
in veliki . Prileteli bo^° nove svobode, Ne odnehaj bo dno sonce..- ^eda.i_bo
ni več daleo v Pane s
pa xe.
d r a v vzklik
d G
f M
ša
d c
ki-
;\
l v
Ml ft f MA MaP R#/ 0/ M
^?lavenski taboriščnik11^ .94 Bistrica na Dravi 29.10.1945
Str.9
p/
k
Svofcoda zlat ,polnn sonc-'.,lepoto ,radooti in svetlobo r*..,_ako jo hrepenela pc njoj slovenska zonljc dolbel,dolga "lota,In prišel je tudi za njo čas,ko no zgubile noč vezi hlapčevstva,ko jo prosto zadihalo sleherne slovensko srce.ko jo snel presto zapeti slo* venski fant-ki se jo vračal is hrupa topov,pušk in
v tiho dona2e vas6 In kakor so sponladi ctrc-50jo vejo zinsicLa nrazov in ponudijo nlado listje soncu v poljub,tako jo bile prod skoraj trideseti: li loti v naši do.mo vini r Kakor v svetih velikonočnih dneh,ko pojo zvonovi c vstajenju*jo prisluhnilo slovensko uhc veseli noviclr'da jo konoc suženjstva tujenu gospodu.
Takrat je zasijalo oko tudi slovenskem dekletu,ki ljubi nilo donačo govcrice in zenljicc.ki jo rodi in ki rodi dišečega cvetja za njene srce,za Marijin Oltarček in za njeno tiho sobico,D,kako sončne bede sedaj njene pesni INjono sroo zdaj sanja c dcnu,ki ga bo z dragin nekoč postavila na zoni ji ,.ki jo zanjo najlepša pod božjin scnccn.
l\Tihče ji sedaj no bo branil govoriti nati v prvih otroških dneh* in rod,- za katere/;?
id o in bo
granat z inskih nrazov
take,kot jo je učila
ljubi, bo sprejel njeno slovensko bo je njen dor.i sredi srebrnega venca gora,nonirnih voda čih polj in tortnih skrivnostnih gozdov., Nihče-ki ni
na pravico gospodovati tu,
Protoč bi šo
živi, ki ga že naprej presto živel tod,kjer
in tiho snivajo-slevcndco krvi, n:
D G tuj
za in prelito srčno krvi,d vensko.
In v belih ccrkvicah in le Pega in ljubilo Marijo take* kot jo sa.no ono od v preprosto, iskreno z nolitvijc in pesnijo.- ki dvigne nebesih,k je najboljši rčc
bilo trpljenja in gorfta,preveč sc pota tlačila nohko zonij o sle—
toplih denevih bo njeno ljudstvo noli-
-T Tr?iega početka zna: srca do Onega v
ost
sko
Svoboda!Vse najboljšo?najlx)oSo prinaša
svetloba* Tak
vo;
Tvoj
:o jo
bi vodno
zahrepenelo slo ven«
'la nad zoni j o slovensko deklo v onih davnih dneh«
A dobrih šestindvajset let kesnojo se jo zgodilo nekaj,česar ni slutijo nikdar pričakovalo slovensko dekle«
tenan,krvavordeČ oblak jo zakril svetlo slovensko nebo;divji
vihar je'prihrul prek slovenskih gora
slovensko drevo
in podiral»klestil in ruval t vo j a le p ot a, sv ob od a
Oh,kje si zdaj soncc7ljubo?donačo,kjo tvojih žarkov,ko:iu siješ -.koga ogrevaš?
V rovnoru nokrotnon taborišču,ob ruševinah nladostnih sanj, v trpki bridkosti sklanja utrujeno čelo slovensko deklo. Tan zadaj za gorani jo utonilo sonce in išče s tolpo božajočini žarki ozke,
globoko jano po zapuščeni
poslednji svobodi tisti, ki jih
Oni
In
Tan spe v njeni bratje,
za toni žarki hrepene in terna noč razprla strahotna krila
c pus t o š eni z oniji slovenski, je ljubilo njeno srcc,
njuni rojaki—nučenci iz zadnjih rcnaje nj ono nislif zdaj, ko jo nad njene daljnjo denovino.
In kljub trpljenju vstaja svetloba v njenih solznih očeh, prek strto dušo prihaja spoznanja o drugi svobodi, ki jo vsa Siva v ljubih grobeh. Resnica, za katero so trpeli ti, krtcr&h iznučcnc obraze trpo šo ki jo vo
zapluje
ni sli
oo on
begunskega deklet;
Vrhovčan:
11	Slovenski taboriščnik11
Bistrica na Dravi 29.oktobra 1945.
Št.94.	Str.lo.
Mii OUiNA.ii! MJ.lfTft
Mod prvo svetovno vojsko Dunaju.,Z domovine ni
študiral na
imel škoro nobenih, sti-
J:ov, Navozan sc; til izključno no. avstrijska poročila. V nase:	zavodu smo prebirali posebno
;IDie *“oichspos^r', po vojski pa "Das neuo Reioh," ki ca jo urejal prof.Richard Eralik. čeprav vzgojen v ■ vstrijekom duhu, ser1, vodnar bil z dušo in tel so:.: za Slovence in sen pridno sledil novicam o prebujenju novo Jugoslavije. Omeniti ;:o'ran, da so zavodski profesorji s spoštovanje1! onenjrli imena dr.Janeza Evangelista Kreka in dr,Antona Korošca /Govorili so: dr.
Kor ozek/, k sta zlasti tudi v dunajsko;:: parlamentu delala za državno osanosvojitev južnih Slovanov, moren povedati, s kakšnim vesoljen ser.: sledil dogodkom, ki so so vrstili ob koncu vojske. Skeptično som glodal ne člrnke general?. °arkotica, ki jih
j - obj vijal v me sečniku"Daa netie ^eich". Ali n j mu ver^anen ali ne? Pamet ni je pravila,da ima prav, a srce je odločno protestiralo. In izkazalo se je,da je imelo pr.n^ - srce.
29. oktober 1913. mi bo ostal neizbrisno v spominu. Vstala, je Jugoslavija, lepa, mlada, pogumna in polna nad in’ načrtov za bodočnost. Avstrijci so sicer posmehovali, češ, saj ne boo* znali voditi države, saj niste zmožni, ker vem manjka stoletnih skušenj, toda polagoma jir. je zamrl posmeh in računati so jeli z realnostjo. iaoni kot učitelju pa tudi ni bilo več obstanka v tujini. Pohitel sem v domovino in se ji stavil v službo.
a c d a j s or: z o p c t seč a j v š slat-š-' da bo tudi iz te še lepša in sr čilo
v tujini in moja domovina 2 položaju., Trdno sem pripri S*5*1 tiske izšla noja domovina vot zmagovalka. V to naj
"Slovonaki	,št. 94.
Bistrica. na Pravi ,'.9* okt. 194-5.
;ran 11*
mmm,,
 -J,
-■ ^ il
Od Laboda do Baškega. j os or a
vi t-\ r«
lit .ij
raža. sta/J
■ Ju včlani iz aro In včaci iz pušic zapelo in ten v bolen r:no(;;u je rdečo zaavetolo.
/Ivini n tor Vcjnnov/
29*.oktobor 1918. •> * - TJrconičcnje __ davnega našega sna-izpolnitev vročega n.?. S or; n hre ponen j a«Ifi S več oc no bo "dobra nati J/vstroograka” postavljala z izbrani d polki"Karntner Jager1’, ne to voč kri koroških. Slovon-oov no čil a tujo z oni j o v Galiciji;!' rpa tih, Tirolcih. Pri Go opoj sveti in na Višarjah boclo donelo zahvalnicc v donačen naš on jc~ zikiuITaei Hanoji in Mirti in Mojco in Kan o bodo pokazali boli Ljubljani,da šo ni zanrla koroška naša pooon» Pozabijono bodo voc rcnojrVoo bolečino,vre gorje stoletij dolgega euženotvo«
Oclnvcc,Maribor>Ljublj ana,	Gorica in Trat ci bodo podali roko
in Sloveli na ovoji zoni ji r:vr>j gospod bo pokazal cvetu noč cloveir ko c kupno ati #
29 »oktober 1919« j- kleti tuj oc, grabežljivi ropar slovensko zonljc ni niroval* Spot ao nao delili»razkosali oo nac, kot oo razdelili Kristusova oblačila 7vadl j ali a o za prelepi koc— za našo ICorošlco, Tuj con co dali v roko, da oo odločali o naši uoodi;brezoubnin diplonaton* Tan v Ljubljani co bajali:Zavezniki nao bodo rešili ,Niano bili	doracli intrigan	velikih narodovj
naivni in pijani od sahoga	ve col j a ono	bili	clopi	in gluhi za
vao glasove,da nao hočejo oclopariti za. našo zoni jo. Ogoljufali co nao:colo rirtvl oo glasovali v slovenski judoži^gcuponagali klotln tu j c on«, In znova oo je zgrnila nad Koroško/ouzonstva,
Bratje noji;junaki našitki oto ovoja življenja darovali, da bi nao odrešili - Malgaj? Sirnik in drugi - in vi bratje, ki ctc octali živi:°li co bilo zanan voc našo okupno borbo?
Ali na. j pootone nas a hi^na	otožna: Zdaj	voe ninilo	je,nič več
pol no bon. zdaj ni voč noj	ljubi dragi	don?
29.oktober 194-5. <■ <> .Sentindva joet let ponovnega ouženotvp, šestindvajset let Kalvari j o, ko so nas hoteli zbrisati s površja z eni j e. En o sanc dolgo pritajeno vprašanje je bile tosltaj ti je deklica;da si tak7 žalostna., in v šunenju jezer in snrek,v bučanju hudournikov in fena je bil slišen krik iznučene koroške duše:ICaj ni je-.niČ ni ni,le srce no boli, V teh letih je naša kri, koroška kri, sr; ov a pojila tujo si.ni.je p: vsej Evropi, slovenska beseda je bila potisnih a za zaprta vi at a: slovenske družine so bile prešel jene,naša duhovščina in inteligenca pregnana«Ni bilo peoni, ni bilo sneha.
!l Slovenski taboriščnik11,5t • 94 Bistrica na Dravi 29*okt.1945
Stran 12.
Upano, obupuj ero 5 verujero, priSaku3eno!
Slovenska kri kliče; združiti se liočeno z brati po krvi.
Zdi se, da se nan svita zara svobode« Odpadli so okovi suženstva« Oči vpirano v belo Ljubljano. 0, vi brezčutni diplonati, čujte krik tako dolgo trpeče Koroške:
Svobodni hoče n o biti;