(WSjom
V/AN.D
fr-jusštiee,'*
NO. 134
/llUERI$K/l Domovi IMA
.
. .
SLOVCNIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY	Pittsfcurgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSprings
AMERICAN IN SPIRIT
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 9, 1976
LETO LXXVIII. Vol. LXXVH1
Novi grobovi
Stanley J. Godec
Pretekli ponedeljek je umrl v Euclid General bolnišnici 42 let stari Stanley J. Godec s 508 Jeannette Drive, Richmond Hts., rojen v Clevelandu, zaposlen pri Chemical Products Division of General Electric na Ivanhoe 9 let, zadnje leto pa je vodil Go-dec’s Market na E. 177 St. in Grovewood Avenue, dokler ga ni bolezen prisilila v pokoj. Pokojnik je bil mož Eileen, roj. Vasilko, oče Stephena, brat Josepha Godec Jr. in Julie Sahba-tis, sin pok. Josepha in pok. Jennie, roj. Strauss. Bil je član SN-PJ št. 26 in ZSZ št. 32. Pogreb je danes dopoldne ob 11. iz Žele-tovskega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Družina priporoča darove za Slovenski starostni dom v pokojnikov spomin.
Lorry Knaus
V	torek je bila v avtomobilski nesreči ubita 18 let stara Lorry Knaus, hčerka Mr. in Mrs. Harry Knaus iz Trumbulla. Pogreb bo jutri, v petek ob 11. dopoldne iz Kennedy pogrebnega zavoda v Genevi, Ohio, v cerkev sv. Pa-trika v Thompsonu, nato na pokopališče v Trumbullu.
Anna Pureber
Umrla je 86 let stara Anna Pureber, roj. Bukovec v vasi Petane v Jugoslaviji, vdova po pokojnem Josephu, mati Anne Gnidovec, Victorja, Josephine Mroczka, pok. Josepha in pok. Franka, 14-krat stara mati in prastara mati, sestra pok. Mary Smrdel. Pokojna je bila članica ADZ št. 4 in SŽZ št. 25. Pogreb bo v soboto ob 9.30 iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob sedmih.
John Skopitz
V	Western Reserve okrevališču v Kirtlandu je umrl 88 let
Kitajski vodnik Mao Celung umri
Vietnam sporočil imena 12 pogrešanih ameriških letalcev
V Hanoiu kažejo željo po normalizaciji d i p lomat-skih stikov v ZDA, v Wa-shingtonu pa zahtevajo preje p o j a s n ila o nad 700 pogrešanih Ameri-kancih.
PARIS, Fr. — Zastopnik Vietnama je izročil poslaniku ZDA v Parizu imena 12 ameriških letalcev, ki so padli v poletih nad Severnim Vietnamom tekom vojne in so njih imena med “pogrešanimi v akciji”. Hanoi trdi, da so bila njihova imena šele. nedavno dognana, četudi so bili sestreljeni še pred letom 1970.
Vietnam je z izročitvijo teh imen brez dvoma hotel pokazati dobro voljo, ki naj bi odprla vrata k vzpostavi rednih odnosov z ZDA. Za sedaj bi Hanoi rad pridobil ZDA za to, da ne bi preprečile njegovega sprejema v Združene narode.
Vietnam še vedno trdi. da je upravičen do ameriške pomoči
Danes zjutraj je prišlo poročilo iz Pekinga, da je umrl 82 let stari ustanovitelj in vodnik komunistične Ljudske republike Kitajske. Z njegovo smrtjo se začenja za LR Kitajsko nova doba, doba negotovosti, ki jo ne bo čutila le Kitajska, ampak tudi njeni sosedi.
Maova smrt bo imela velik vpliv ne le na notranjo politiko za obnovo, ki mu je.bila obljufo-na Kitajskem, kjer se že od zgodnje pomladi borita za premoč Ijena v pariškem sporazumu o zmerno in radikalno krilo Komunistične partije, ampak tudi za končanju vojne v Vietnamu. V zunanjo politiko, v kateri je Mao odobril pomiritev in sodelova- Washingtonu so povedali jasno, nje z ZDA, ko se je razšel in sprl s Sovjetsko zvezo.	da je Vietnam to pravico izgu-
bil, ko je nastopil z vojaško silo proti Južnemu Vietnamu, tega lansko pomlad zasedel in ga letos združil s Severnim.
Tiskovni tajnik, predsednika PRAGA, ČSR. — Tajnik Ko- ZDA Ron Nessen je k izročitvi munistične stranke Joseph imen 12 pogrešanih ameriških Kempny je povedal, da Sovjet- letalcev dejal, da “je to opo-ska zveza v prihodnjih petih le- i gumljajoče”, da pa je Vietnam tih ne bo dobavila tolikšnih ko- vedno dolžan informacijo za ličin olja, kot so predvidevali. , nacj 700 v vojni pogrešanih A-
SPOR JUGOSLAVIJE Z AVSTRIJO SE ZAOSTRUJE
Avstrijsko postopanje s slovensko narodno manjšino na Koroškem je sprožilo oster odpor in proteste v Jugoslaviji, kar je privedlo do spora in napetosti, ki po vsem sodeč še vedno raste.
CLEVELAND, O. — Jugo- " ---- .
slovansko in avstrijsko časopis- katere so končale Sovjetska zve-
MIG-25 odličen člen
Japonska, ZDA in njihovi zavezniki so s prebegom ruskega vojaškega letalca v letalu MIG-25 dobili “zlato jabolko v naroč-
je”.
TOKIO, Jap. — ZDA in nji-
stari John Skopitz s 14131 Sylvia Jhovl zvezniki so s prebegom
Avenue, vdovec' po leta 1968 sovletekeša. cfstnika ^ na^0’ umrli ženi Jennie, roj. MlakarJ^sem sovjetskem lovskem le-oče Johna Jr., Ann Boege in I talu MIG-25 dobili naravnost
Victorie Fedela (Penna), 4-krat!“zlato .labolko v narocJe • Ali stari oče, 2-krat prastari oče,jim je to samo padlo v naročje brat Blaža, rojen na črnem j ali je bilo to pripravljeno, bo
vrhu pri Ljubljani, od koder jejPokazal sele cas-
MIG-25 je po splošni , sodbi vojakov najboljše in najhitrejše borbeno letalo na vsem svetu. Sposobno se je dvigniti do 80,000 čevljev in tam opravljati naloge, njegova največja hitrost je 3.2-kratna brzina zvoka, preko 1.800 milj na uro.
prišel v ZDA leta 1908 in bil zaposlen kot čuvaj pri Gas Machinery Co. na Waterloo Rd. skozi 35 let do svoje upokojitve pred 17 leti. Bil je član SNPJ ' št. 53, Kluba slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje in ustanovni član Willock Association Slovenian Hall v Pitts-burgu, Pa. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda v soboto ob 9.15 na Lakeview pokopališče. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
Bernadette Ivančič
Po nekaj tednov trajajoči bolezni je nenadoma preminila v nedeljo, 5. septembra, v Richmond Heights bolnišnici 47 let stara Bernadette Ivančič, rojena Weisenseel, z 1984 E. 224 St., rojena v Clevelandu. Zapušča soproga Richarda in otroke Richarda, Roberta, Patricijo, Kennetha, Barbaro, Mary in dvojčka, Michaela in Michelle, očeta Louisa Weiseneela, brata Roberta in sestri Rito Galfidi in Mary Lou Hayward. Pogreb je bil včeraj iz cerkve Sv. Pavla na E. 200 St. na pokopališče All Souls. ---------------o-------
—- Cerkve in druge verske skupnosti imajo v ZDA okoli 100 milijonov članov.
Praga ima težave v oskrbi z oljem
To utegne povzročiti ’ z oljem in njegovimi resne težave.
oskrbi ; merikancev, ter da ZDA nima-
izdelki
Letalo je tokrat prvič prišlo j-------—
v roke zahodnih vojaških stro- ca dobiti vse druge podrobno-	. ,	v
knvniakov ZDA pa bodo imele sti o letalu in njegovih sposob- ni islamsko-marskistične skupi- v nasprotju z državno pogodbo,
KOVIIJCUVUV, /	^	„ /r	lORC; „„ +orY-,olni
še priložnost od pobeglega letal- nostih.
Vremenski prerok
Postopna pooblačitev z verjetnostjo neviht popoldne in zvečer. Naj višja temperatura okoli 80 F, (27 Čl. - . , r . ;
Kosygina ni bilo
MOSKVA, ZSSR. — Predsednika vlade A. Kosygina ni bilo med vodniki, ki so sprejeli Brežnjeva po njegovem tridnevnem obisku v Kazakstanu, kot ga ni bilo pretekli četrtek, ko je Brežnjev prišel v Moskvo s počitnic na Krimu.
V Moskvi med tem. zanikajo vesti, da bi bila zadela Kosygina srčna kap, kot so poročali j zahodni časopisi.
jo “namena normalizirati odnose, dokler teh imen ne dobijo”.
------o------
Trije teroristi v Iranu ubiti
TEHERAN, Iran. — Iranske varnostne oblasti so objavile, da so prestregle in v spopadu ubile tri člane tolpe, ki je pretekli mesec napadla in umorila tri Amerikance, zaposlene v Iranu.
Prvi terorist je bil ubit v boju
je na dolgo in široko razpravljata o vprašanju koroških Slovencev. Ko se v Sloveniji in vsej ostali Jugoslaviji glasno zavzemajo za pravice svojih rojakov na Koroškem in zahtevajo izpolnitev člena 7. državne pogodbe. ki ščiti narodne manjšine, zastopniki avstrijske vlade govorijo o “pravici asimilacije” to se pravi ponemčevanja koroških Slovencev. To stališče in njegovo javno zagovarjanje je privedlo do zaostritve napetosti ko ga v Jugoslaviji označujejo ne le za hudo krivico, ampak tudi za nesramno izzivanje.
Malcolme W. Browne, posebni poročevalec The New York Timesa v Beogradu, je svojemu listu poslal 4. septembra poročilo, katerega glavne ugotovitve v naslednjem navajamo.
“Dolgoletni prepir med Jugoslavijo in sosednjo Avstrijo se je tako razvnel, da so se odnosi med obema državama približali prelomu,” ugotavlja Browne v začetku sestavka, nato pa poroča o demonstracijah v različnih mestih Jugoslavije, pri katerih obsojajo Avstrijo. Zunanje mi-
za, ZDA. Britanija in Francija zasedbo Avstrije.
Avstrijski kancler Kreiskv je priznal, da se nemško govoreči Avstrijci bojijo, da bo Jugoslavija obnovila svoje zahteve po južni Koroški, ki jih je postavila ob koncu prve in ob koncu druge svetovne vojne. Pozval je Nemce in Slovence k umirjenosti in izogibanju spopadov, besednih in dejanskih.
Avstrijska policija je 8. avgusta prijela 26 Slovencev v Škocjanu in Sinči vasi, ko so protestirali proti zborovanju avstrijskih vojnih veteranov. Jugoslavija dolži avstrijsko policijo, da je pri tem postopala “skrajno brutalno”, slično “bivšim nacistom”. Pred tem je 31. julija jugoslovanski poslanik na Dunaju G. Vlahov podelil preko 100 bivšim jugoslovanskim partizanom, ki sedaj živijo v Avstriji, vojaška odlikovanja.
To razdelitev je ukazal predsednik Tito. Ker so bili prejemniki odlikovanj medvojni sovražniki in bivši okupatorji Koroške, so nekatere nemško govoreče skupine, posebno des-
nistrst\o v Beogradu je poslalo ličarske bojevniške organizaci-
vrsto ostrih protestov na Du- je, vide]e v tem slavju"jugoslo-
naj. Razburjenje na obeh stra- ,vansko jzzivanje.
neh je hudo.	le,-	-o j
1	hedaj pomaga Beograd pri
Glavni vzrok vsemu je spor o organizacijskih načrtih za mno-napovedanem jezikovnem štet- zi^no zborovanje Slovencev 26. ju v Avstriji 14. novembra, ka- 'septembra v Globasnici v bliži-teremu se Slovenci odločno n- ^nj meje Jugoslavije, pirajo in izjavijajo, da ga bodo j Avstrijske oblasti ki se bo1e bojkotirali. V tem s aliscu ima-:	razmišljajo 0 prepo.
jopo poro v ju jam m v vedj vseh javnih zborovanj.
vstrija pravi, a jy[ed ^em jugoslovansko časo-
,.	. v , _ ,	, jpisje in zunanje ministrstvo
Ju 1 govori v rzavi a . rug skoraj vsak dan napadata Av-jezik kot nemški. To bi naj slu- .	• da ihaja d liv
žilo kot osnova za postavlja-
Beogradu, nvaniici	]y[0d
naj štetje pokaže točno, koliko 1
nje dvojezičnih naoisov in u-vedbo dvojezičnega uradovanja, kjer bi bilo v občini vsaj 25'« nenemško govorečega prebivalstva.
Jugoslavija trdi, da je namen s policijo pretekli četrtek, pet .jezikovnega štetja “asimilirati drugih pa je bilo prijetih po za- .in germanizirati” Slovence in slišanj u sorodnikov. Dva člana j Hrvate in druge jugoslovanske skupine sta padla v petek v bo- državljane. Postopek označuje-ju s policijo. Vsi naj bi bili čla- jo za “narodni rodomor”, ki je
“neonacističnih elementov", ga je treba omejiti.
ne Mujahiddin.
ZA PRISTNO REŠITEV MANJŠINSKEGA VPRAŠANJA V AVSTRIJI
V “Našem tedniku”, slovenskem listu, ki izhaja v Celovcu na Koroškem, je znani ljubljanski časnikar Slavko Fras pod gornjim naslovom 26. avgusta 1976 razložil, kako gleda na vprašanje slovenske manjšine na Koroškem in kako si zamišlja pristno rešitev tega vprašanja.
Glasi se:
II.
Udobno se izogibajo priznanju neizpodbitne zgodovinske resnice: da je po razpadu monarhije vsem nekdanjim avstrijskim narodom u-spelo uresničiti nacionalne združevalne programe, samo Slovencem ne; da so dogodki do leta 1920 služili samo temu legitimnemu cilju, namreč politični združitvi Slovencev; in da je plebiscit 10. oktobra 1920 izpadel proti Ju-
ško prestilizirali v vprašanje avstrijskega “'biti ali ne biti”, ker je Italija iz znanih razlogov storila vse, da bi novi jugoslovanski državi preprečila nacionalno “komple-tiranje” na njenih zahodnih mejah in končno, ker so se koroški Slovenci odločali med komaj ustanovljeno zaostalo kraljevino in socialdemokratsko naravnano republiko.
Nadalje v Avstriji očitno tudi neradi slišijo, da so jugoslovanske čete prišle na Koroško v tistih pomenljivih majskih dneh leta 1945 kot del zavezniških čet in da so vkorakale v enega izmed nacističnih gauov, da bi pomagale osvoboditi Avstrijo, In kdo je pripravljen spoznati, da je bila Jugoslavija povsem upravičena zahtevati priključitev dvojezičnega 0-
goslaviji zato, ker so Koro- zemlja na Koroškem matični
deželi — analogno z zahtevo po priključitvi slovenskega 0-zemlja v nekdanjem italijanskem Primorju — in priznati, da so na avstrijski strani obljubili popolno zaščito in nemoten r a z v o j slovenske majšine na Koroškem, preden se je Jugoslavija v vsej formi odpovedala teritorialnim zahtevam, sopodpisala avstrijsko državno pogodbo in s tem priznala nedotakljivost avstr i j sko_ jugoslovanskih meja?
Navsezadnje je upravičeno tudi vprašanje, ali nima v Avstriji nihče poguma reči tistim, ki trpijo za “prastrahom”, da v pohelsinški Evropi nihče ne more ne najaviti ne izvesti zahtev po teritorialnih spremembah, ne glede na to, kakšne razloge bi za to imel? In ali je tistim, ki kujejo dobičke iz “prastrahu”,
že kdo kdaj povedal, da je neblokovska Jugoslavija ena izmed tistih držav, ki so odklanjale politike sile in načelo teritorialne integritete povzdignile v naj višji postulat politike?
Sicer pa bi moral vsakdo vedeti, da je samo popolna zagotovitev manjšinskih pravic učinkovit in dolgoročen varnostni ukrep za miren razvoj na večjezičnih območjih; le kjer probleme zares rešujejo, ne nastajajo novi.
Trenutno sta v ospredju zanimanja dva avstrijska zakona. Nastala sta, kakor trdijo, na podlagi “zgodovinskega kompromisa” med tremi parlamentarnimi strankami. Gre za zakon o posebnem štetju in zakon o pospeševanju manjšine. Toda na čigav račun je prišlo do “konsen-sa”?
Sporazum v Koreji
Zastopniki poveljstva ZN in Sev e r n e Koreje so podpisali spora zum o razdelitvi n e v t r alnega področja Panmuniom.
SEOUL, J. Kor. — Po daljših podpisano leta 1955, na temelju razgovorih in trdih pogajanjih
sta se obe strani v Panmunjo-m.u sporazumeli, naj bo to nevtralno ozemlje razdeljeno po črti premirja. Straže Združenih narodov ostanejo južno od nje, straže Severne Koreje severno. Vse ozemlje na obeh straneh bo ostalo odprto za novinarje in druge civiliste.
Sporazum prepoveduje postavljanje kakršnihkoli ovir pregledu ozemlja na obeh straneh črte premirja in zapira “most brez povratka” v Severno Korejo. Ameriška častnika sta bila pretekli teden umorjena, ko sta sodelovala pri obrezovanju topola, ki je zapiral pogled proti severnokorejski postojanki.
V sporazumu ni nič omenjeno kaznovanje severnokorejskih stražarjev, ki so umorili ameriška častnika, kar je bila ves čas pogajanj glavna zahteva ZDA.
Nova ureditev naj bi jamčila, da se v bodoče ne bodo ponovili spopadi med obema stranema, do katerih je prišlo ponovno v preteklih letih.
Iz Clevelanda i in okolice ;
Iz bolnice—
Poznani Miodrag Savernik, 676 Birch Dr., Euclid, Ohio, se je nedavno vrnil iz University bolnice, kjer je v noči od 12. na 13. avgusta srečno prestal težko operacijo. Lepo se zahvaljuje vsem za vse pozornosti, izkazane mu tekom bolezni, posebej č. g. Pevcu in č. gi Božnarju za molitve. Želimu mu skorajšnjega popolnega okrevanja.
Seja prestavljena—
Zaradi Delavskega praznika je bila redna mesečna seja Lilije prestavljena na ponedeljek, 13. septembra ob 8. uri zvečer, v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Zadušnica—
Jutri ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Frančiška na 71. cesti sv. maša za pokojnega Vincenta Savnik ob 39. obletnici njegove smrti.
Seja—
Društvo Kras št. 8 ADZ ima v nedeljo popoldne ob 1.30 svojo redno sejo v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Pevska vaja—
Mešani zbor pevskega zbora Korotan ima pevsko vajo v soboto, 11. septembra, ob sedmih zvečer v običajnih prostorih SND na St. Clair Ave.
Jimmy Carter v SDD na Recher Avenue— Demokratski predsedniški kandidat Jimmy Carter je bil včeraj na kratkem obisku v Clevelandu v družbi H. Metzenbau-ma, kandidata za zvezni senat. Obiskal je Slovenski društveni dom v Euclidu, kjer je izjavil, da je proti prisilnemu prevažanju šolarjev, da pa bo podpiral izvajanje tega, če ga bo odredilo sodišče. Na letališču Burke ga je pričakalo kakih 30 piketov 7. napisi proti prevažanju šolarjev, ti so mu sledili tudi v Euclid pred SDD na Recher Avenue. Mestno elektrarno bodo prodali—
Mestna uprava z županom R. J. Perkom se je odločila prodati Mestno elektrarno Cleveland Illuminating Company, ko je zašla v težave in je bila potrebna temeljite obnove, za 158 milijonov dolarjev. Od tega bo takoj izplačanih 38.5 milijonov, ostalo pa tekom 30 let po 4 milijone letno. Izgleda, da je večina mestnega odbora za potrditev prodaje.
Preiskava proti Porterju—
Okrajni tožilec John T. Corrigan je včeraj objavil, da bo začel preiskavo o 2-odstotnem skladu okrajnega inženirja A. Porterja, o čemer je v zadnjih dneh dosti razpravljanja. Preiskava naj do-žene, ali ta Sklad dejansko obstoja, komu služi in kam je šel denar iz njega.
Schlesinger v Kini
TOKIO, Jap. — Bivši ameriški obrambni tajnik James Schlesinger je od tu odletel na povabilo na Kitajsko, kjer mu bodo baje pokazali tudi svoje preskuševališče jedrskega orožja, dele Tibeta in Notranje Mongolije, kamor tujcev sicer ne puščajo.
V Pekingu upoštevajo Schlesinger j a, ker je kot obrambni tajnik ZDA zastopal stališče, da morajo te imeti trdne oborožene sile, ki bodo kos sovjetskim v vsakem položaju in okoliščinah.
M
Ameriška Domovina
Tirnrr 111 is

8117 S*. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation
Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July
Manager Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
j • Združene oržave:
123.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanada in dežele izven Združenih držav:
;	$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec«
Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for (J months; 7.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for S months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 134 Thursday, Sept. 9, 1976
Reformacija v komunizmu
Na konferenci evropskih komunističnih partij v Vzhodnem Berlinu je najbolj na široko govoril o “različnih potih v socializem” šef španske Komunistične partije Santiago Carrillo. Že od španske državljanske vojske proti koncu tridesetih let živi v emigraciji v Parizu, Španija pa je od vseh evropskih dežel najbolj oddaljena od Rusije. Zato je mož tudi med vsemi evropskimi komunisti najbolj zgovoren.
Postavil je zgodovinsko primero za današnji navidezno preteči razkol med komunisti, ki sicer ni nova, pa vendar značilna. Potek komunističnega razvoja primerja z versko reformacijo krščanstva v XVI. stoletju, ko je avguštinski menih Martin Luther zavrgel nekatere točke iz nauka katoliške Cerkve, zabredel pri tem v spor s papežem v Rimu in sprožil reformacijo, iz katere se je razvil protestantizem. Carrillo je izjavil, da so do sedaj imeli komunisti svojega papeža in svoj Vatikan v Moskvi, poslej pa bo drugače. On sam in komunisti zahodne Evrope so kakor kolektiven Martin Luther, zahtevajoč korenite spremembe.
Dasiravno primerjava, na prvi pogled dobra in prepričljiva, stvarno ne drži, ker ni mogoče enakovredno primerjati povstm svetno dejavnost izrazito političnega značaja z versko-duhovnimi elementi Luthrovega spora z Rimom, je vendar značilna zato, ker znan komunistični vodja uporablja religiozne slike iz zgodovine za upodobitev sedanjega stanja v razvoju komunističnega gibanja na svetu.
Kdor skrbno in dosledno zasleduje in oceniuie ko-, pico izjav iz usta zahodno-evropskih marksističnih voditeljev, mora priti do sklepa, da je v teku oeromna politična igra. kakršne svet ni zlepa doživel. Očividno so se komunisti v Zahodni Evropi dokopali do spoznanja, da na tem odločilno važnem delu sveta z revolucijo in nasiljem ne bedo dosegli svojega ci1ja, razen v slučaju vojske, te se pa vsak boji in je nihče noče. Narodi na tem koščku zemlje so preveč presvetljeni, da bi se dali usužnjiti nasilni komunistični oblasti. Zadnji, šolski zgled ie Portugalska, kjer je kljub veliki zaslombi v najvišjih krogih armade, komunizem borbo za oblast zaradi odločnega odpora naroda — zgubil...
Ker s silo ne bi šlo, se je treba poslužiti prevare. Na oblast je treba priti za vsako ceno, četudi z vstopom v Tretji red sv. Frančiška! Po takšnem stanju stvari in spoznanju tega stanja so se komunisti iz največjih revolucionarjev na svetu prelevili v najbolj navdušene in čiste demokrate. To je pot, ki nas vodi do cilja: oblast, sprva deljena z drugimi strankami, končno neomejena in absolutna. Te resnice ne povedo — bilo bi skrajno neumno to pripovedovati — a zgledi zadnjih desetletij jo potrjujejo brez izjeme. Samo povejte eno samo civilizirano in urejeno državo, kjer bi iz pluralistične vlade komunisti ne bili potisnili prej ali slej vseh drugih strank in prevzeli vlado sami. Po zglede ni treba iti daleč. Po paktu s Titom je v imenu kralja stopil v koalicijsko vlado šubašič, pa je kmalu zletel iz nje on. Srb Grol in v Sloveniji Snoj. Od tedaj vlada Tito nad 30 let sam, neomejeno.
Na Češkem je poveril predsednik Beneš tik po vojni vlado koaliciji strank s komunisti na čelu. Razpisal je volitve, kjer so drugre stranke po dobljenih glasovih in poslancih daleč nadkrilile komuniste. Beneš pa je bil preveč zagledan v pomoč Sovjetske zveze, radi česar je zaupal komunistom najvažnejša ministrstva. Po treh letih so ti s pučem izgnali iz vlade vse ministre drugih strank in še danes vladajo sami. Ali naj navedemo še Madžarsko in Poljsko in še katero, vse iz evropskega kulturnega in političnega kroga, kjer trdno sedijo na oblasti izklučno komunisti, pa se je vedno začelo s koalicijsko vlado? .
Mi zelo resno dvomimo, da se bo iz reformacije komunizma, ki jo pridiga “znanstveni socialist’’ Santiago Carrillo, kdaj razvil protestantizem proti Moskvi tako, kakor se je po Luthrovem sporu z Rimom. Mnogo bolj pametno in varno je verjeti »temu, kar je nedavno v tej zvezi zapisal uvodničar v listu The New York. Times (ki je zelo daleč od tega, da bi mu kdo smel očitati desničarske in protikomunistične tendence), češ; da se lahko sumi, da je ob vsem govorjenju o reformaciji puščena odprta pot za kasnejšo Oroti-re-formaciio. V taki proti-reformaeiji “bi mogla ideološka prtljaga, sedaj tako očitno zavržena, snet priti do veljave — s komunisti na oblasti”.


BESEDA IZ NARODA

Srečanje s škofom
CLEVELAND, O. — Če vzamemo, da je škof duhovni oče in fare kot dorasli, vse naokrog raztreseni otroki, potem lahko umemo, da jih škof od časa do časa obišče, se z njimi pozdravi in razgovori, Otroci pa mu razlože svoje križe in razkažejo svoje uspehe. Takšna srečanja krepijo družinsko povezanost ne samo med očetom in otroki, temveč tudi med otroki samimi.
Takšno srečanje bo imela fara sv. Vida to nedeljo, 12. septembra. Prevzvišeni škof cleve-lanski James Hickey pride na obisk. Res le na obisk in za prijazno srečanje, toda farani mu žele pripraviti lep sprejem. Samo 14 dni je od tega, ko je on šel pozdravit našega velikega rojaka, ki počiva v Marquettu -r škofa Barago. Slaba dva meseca je, ko se je z mnogimi clevelandskimi Slovenci srečal v Philadelpbiji na evharističnem kongresu.
To pot bo srečanje res družinsko, pri eni mizi, pod streho naše šentviške cerkve. Sprejmemo ga s pritrkavanjem, kakor smo vedno sprejamali velike in drage goste. S pestrostjo narodnih noš, ki naj na svoj način razgrnejo našo zgodovino pa tudi lepoto zemlje, s katere smo izšli. Nekateri rodove nazaj.
Sv. mašo bo škof daroval s so-maševalci ob pol enajstih. Slovenska in angleška bo, da se poudari edinost duha, ki je ključ do uspehov, pa tudi veliko znamenje miru in ljubezni.
Posebnost bodo darovanjski predmeti. Poleg kruha in vina slovenski pušeljc, velika sveča z Brezij tja do knjige, ki odgrinja lep del stare slovenske zgodovine.
Slovenska pesem bo vezala sveto daritev od začetka do konca.
Naj bo to srečanje res iskreno, takšno, da bomo javno in z vso silo pokazali, da fara sv. Vida ne samo.živi, da še upa v bodočnost, da smo vsi združeni v enem upanju: Tu smo in ostanemo!
Narodne noše naj bi se zbrale po deseti uri pred župniščem na vrtu. Naj bi jih bilo kar se da veliko, da bo škofu in nam v čast!
Karel Mauser
gospodu Božnarju, ki se vneto trudi, da bi šola napredovala in dosegla svoje cilje.
Zahvaliti se moramo tudi gospodu Pevcu, šentviškemu župniku, ki nam velikodušno dovoli, da imamo pouk v farni šoli pri Sv. Vidu. Otroci prihajajo z .vseh koncev Clevelanda in vedno manj je šentviških o-trok in zato njegovo razumevanje in velikodušnost vsi zelo cenimo.
Torej v soboto ob devetih zjutraj bomo spet resno začeli! Vsi na svidenje!
Učiteljstvo Slovenske šole pri Sv. Vidu
Celovški škof o manjšinski problematiki
Slovenska sobotna šola m Sv, Vida
CLEVELAND, O. — Ugledni dunajski list “Die Presse” je pred kratkim priobčil razgovor s celovškim škofom dr. Josephom Koestnerjem o manjšinski problematiki, s podnaslovom “Jezikovni spor do groba,: O tem poročilu v “Die Presse” je prinesla celovška “Nedelja” cerkveni list Krške škofije, z dne 29. avg. 1976, št. 35, letnik 46, nod naslovom “Sem škof vseh Korošcev” tole poročilo:
“Skrbi okoli koroške problematike so v posebni meri tudi skrbi škofa krške škofije. V skromni rezidenci v Celovcu je škof Koestner zavzel stališče do očitkov, ki jih njemu samemu in njegovi duhovščini očitajo, in do skrbi, katere teže njega, ki je “škof vseh Korošcev”, in končno do razvoja v neposredni bodočnosti.
Na Koroškem je bilo vedno težko,” pravi škof. Pogosto so ga napadali s slovenske strani, da je nepravičen, javna občila so ga označevala za “omahljivega” v zadržanju do manjšinskega problema, nacionalno-! nemški krogi pa ga imajo z j prijatelj a Slovencev. Tarča na-ipadov pa je poleg njega tudi J duhovščina na južnem Koroškem. Škofu očitajo, da impor-tira slovenske kaplane iz Jugoslavije; tako “posl ovenjuje” Koroško. Pomanjkanje duhovnikov je dejstvo. Letos ni bilo v škofiji nobenega novomašni-ka. Očitke pa škof zavrača: zares je prišlo nekaj duhovnikov na Koroško leta 1945 in so bili v škofiji nastavljeni. Sicer pa morajo Nemci pomisliti sledeče: V zadnjih dveh letih so bile j štiri nove maše, katere so imeli j štirje slovenski novomašniki;
\ torej nobeden nemškega porek-ila.
CLEVELAND, O. — Šola, šo- | Nadaljnji očitek gre na račun 'a, september je tu in otroci .katoliških mladinskih organiza-morajo v šolo! Tudi otroci Slo-jcij, ki sodelujejo v Solidarnost-
venske sobotne šole pri Sv. Vidu naj pridejo v soboto, 11. septembra, v šolo, ker bomo začeli ^ rednim poukom. Vse otroke ;n starše iskreno vabimo, da cridejo spočiti in veseli v šolo, 'cer se moramo res veliko naučiti.
Seznaniti se moramo z drugim svetom in jezikom, ki je majhen in preprost, pa vseeno zelo bogat in lep. Je to svet, ki je še posebno drag našim očetom in materam, dedkom in babicam in nam odpira pogled v zgodovino in življenje slovenskega naroda. Ta svet je naša dediščina, ki jo moramo razumeti in poznati in ceniti.
Učitelji in učiteljice se pridno pripravljajo in bodo vse o-troke lepo sprejeli in razvrstili po razredih. Nekaj učiteljic je novih, druge so še vedno iste. pa boste že videli, ko pridete. Vsi smo pa sklenili, da bomo prav pridni in da bomo pazili v šoli in se vestno in marljivo učili. Zahvaljujemo se staršem, ki tako vztrajno in zvesto pošiljajo in vozijo otroke v šolo.
Posebno bi se radi zahvalili
j nem komiteju za Slovence, pri katerem so tudi komunisti. Škof in ordinariat sta bila v tem primeru postavljena pred .izvršeno dejstvo. Glede za-'ostritve v nastopanju krščanskih Slovencev, 'zlasti njihovega novega predsednika dr. Grilca pa škof odgovarja, da z njim še vobče ni imel stikov.
Na očitke proti njemu samemu pa škof pravi, da zahtevajo Nemci in Slovenci od njega pro-gramatično in jasno besedo. To pa ni lahko. Njegova dolžnost je. da postavlja na prvo mesto .to, kar je krščansko, nacionalna vprašanja so na drugem mestu; iskati je treba pot, ki vodi do pomirjen j a med obema narodnostnima skupinama v deželi. Predvsem pa je dušnopastirska praksa slovenskih duhovnikov na dvojezičnih župnijah predmet napadov nacionalističnih nemških krogov. Mnogi duhovniki so dnevno konfrontirani s problemom dvojezičnosti in so dnevno izpostavljeni pritisku nacionalnih krogov. Kakšne so te težave, škof pove na primeru nekega pogreba: V neki dvo-
jezični župniji je bil pogreb, po- gosto niti sredstev za vrtanje grebci — sorodniki, poznani so dobre, zdrave pitne vode. prišli iz vseh krajev Koroške — j S trdnim upanjem na razu-so bili nemško govoreči; za nje mevanje vas izagotavljamo — je bilo “nekaj slovenskih stav- Bog bo povrnil, kakor samo On kov že cela večnost”, ker jih .more in zna!
Za odbor misijonske pomoči (MZA) - podruž. New York tajnica Ana Stalzer ------------o-------
pač niso razumeli. Župnik pa je imel pred seboj tudi mnogo domačih — slovensko govorečih vernikov — in je zato imel tudi del liturgije v slovenskem jeziku. Pri tem so se čutili nemški verniki prizadete, zaradi česar so duhovnika obsojali. O tem je škofijska sinoda dala duhovnikom jasna navodila.
V potek dogodkov ob političnem reševanju vprašanja okoli zakona o preštevanju manjšine naj se duhovniki ne vmešavajo; tako pravi jasno škofijsko naročilo. Osebno se škof smatra poklicanega, da dela za pomir-jenje, da posreduje, saj je škof za vse. Tajno ugotavljanje manjšine v novembru pa je zadeva države. Mnogo je odvis-n'p, kako bodo državne oblasti to izvajale. Na ljudi, ki odločajo o vsem tem, kot škof nima nobenega vpliva. Eno pa velja: “Če bo premalo ljudi, katerim je to, kar je krščansko, prvo, in preveč takih, katerim je nacionalno prvo, na odločujočih mestih, potem vidimo črno. “U-pam pa, da bo duh krščanstva dovolj močan, da bo zmdgala pamet in bodo njegova pastirska pisma za mir in pravičnost prav razumeli duhovniki in verniki.”
Poročilo v “Nedelji” je o-premljeno s škofovo sliko.
J. S.
ilfarsio imMm sv. Vida vabi na kosilo
CLEVELAND, O. — Kakor vsako leto 'bomo članice Oltarnega društva fare sv. Vida servirale okusno kosilo od 11. ure dopoldan do 2. ure popoldan v nedeljo, 19. septemibra 1976, v avditoriju.
Tudi letos želimo postreči z dobrim domačim kosilom. Zelo smo vam hvaležne za vsa pretekla leta, ko ste vedno tako radi in v velikem številu prišli ha našo prireditev. Bog plačaj! Pridite tudi letos, saj vam zagotavljamo isto dobro postrežbo in naklonjenost. Cena za odrasle je $3, za otroke $1.50. Z vašo udeležbo pokažete, da vam je še vedno pri srcu napredek in obstoj naše fare in slovenske naselbine. Ves čisti dobiček gre v društveno blagajno za kritje stroškov cerkve in šole.
Okoli dveh ob koncu kosila bodo razdeljena darila, katera so darovale naše pridne članice.
Članice in faranke prosimo za domače pecivo, ker bomo imele stojnico za prodajo. Prinesite v dvorano že v soboto popoldan ali pa v nedeljo zjutraj!,
Drage članice in sosestre sosednjih fara, vsi drugi rojaki in rojakinje iskreno vabljeni. Pridružite se nam, da se bomo skupno pri obedu zabavali in po domače pokramljali!
Na veselo snidenje!
Mary Marinko ------o------
FlaJakem v Mtw Yarku!
NEW YORK, N.Y. — Zopet vas vabimo na prireditev v pomoč slovenskim misijonarjem in vsem trpečim na njih siromašnem področju.
Vršila se bo drugo nedeljo v oktobru, dne 10. oktobra 1976, po deseti sv. maši v dvorani slovenske cerkve na Osmi V New Yorku.
Na sporedu bo akademija. Kot lansko leto vas bodo tudi letos presenetili lepi, vredni dobitki.
Preskrbljeno bo tudi za jed in pijačo. Sledila bo prosta zabava.
Lepo prosimo, pokažite ta dan s številno udeležbo, da imate kljub blagostanju še srce za
lilekaj vtisov z Evharističnega kongresa v Filadelfiji
ASHTON, Neb. — K članku o Evharističnem kongresu v Fi-dalefiji, ki je pred kratkim izšel v Ameriški Domovini, bi rad dodal še nekaj svojih misli in pripomb. Članek zelo lepo in izčrpno poroča o različnih prireditvah in zlasti o slovenski udeležbi na kongresu. V članku je izrečeno veliko pohvale, pa tudi nekaj graje. Ni dvoma, da so lajiki, ki so našo udeležbo organizirali, veliko žrtvovali. Brez njihovega dela, potov, raznih sej in žrtev nas ne bi bilo na kongresu. Za vse to jim gre priznanje in zahvala.
Slovensko udeležbo na kongresu je organizirala Liga A-meriških Slovencev z arhitektom Simonom Kregarjem na čelu, dr. Cirilom Mejačem in drugimi. Poleg raznih odbornikov, katerih imen se na žalost ne spominjam, moramo omeniti tudi gospode duhovnike, dr. E-mila Hodnika, ki se je pripeljal iz Wisconsina v New York, č. g. Hribška iz Fairfielda, č. g. Ro-gana iz New Yorka in dr. F. Blatnika.
Menda je glavni odbor za Evharistični kongres kar pozabil na nas Slovence. V Filadelfiji nimajo nobene slovenske cerkve zato so nas prezrli. Kardinal Krol nas mora poznati, saj je bil nekdaj clevelandski pomožni škof in je celo opravil pogrebno mašo za našim rajnim škofom Gregorijem Rožmanom. Najbrž ni bil na vsaki odborov! seji, zato so na nas pozabili. V prvi izdaji uradnega programa “41st International Eucharistic Congress”, slovensko ime ni tiskano. Šele v drugi izdaji, ko so bili na nas opomnjeni in ko so nam dali svojo cerkev, sv. Frančiška Ksaveri-ja, je bilo naše ime objavljeno med drugimi narodnostmi.
Dr. Emil Hodnik je napisal lepo pismo kardinalu Krolu in ga opomnil na Slovence, na škofa Barago in na naš slovenski delež v ameriški narodni in verski kulturi. Napaka je bila potem popravljena in slovenska udeležba zagotovljena. Zdaj je bilo treba poiskati duhovnika, ki bi Slovence organiziral in vse potrebno za kongres pripravil. Ni ga bilo mogoče najti. Za tako delo je potreben čas, pisarna, osobje in zlasti denar. Hvala Bogu, da so lajiki, to je Liga, prevzeli to delo. Upam, da nam bodo ti še kaj več o vsem, o pripravah in težavah, povedali. G. Mejač je menda napisal čez 400 pisem na razna slovenska društva, s prošnjo za denarno pomoč. Treba je bilo organizirati petje, udeležbo narodnih noš. pisanje člankov in mnoge druge reči. Povabiti je bilo treba slovenskega škofa, Slovence iz Clevelanda. Toronta, Fairfielda. Chicaga itd. Dela je bilo zadosti.
Iz finančnega poročila, ki bo nedvomno objavljeno v Ameriški Domovini, bomo več zvedeli, za kaj je bil denar potreben in za kakšne namene je bil porabljen. Videli bomo tudi, kdo je daroval in kdo ni. Za tako važno zadevo bi morali vsi in zlasti naša slovenska društva kaj žrtvovati. Na kongres je bil povabljen škof dr. Janez Jenko kot predstavnik Slovencev. Liga mu je plačala pot in naredila to, kar se spodobi. Kako naj bi škof sam plačeval iz svojega tako dolgo pot in to z jugoslovanskimi dinarji? Jih nima veliko.
trpeče brate in sestre, ki ne po- j Poleg tega pa je prišel k nam v znajo božje ljubezni do nas, ni- j Ameriko z veliko skrbjo za svo-majo najpotrebnejše hrane, po- 'je cerkve, ki jih je nedavno po-
rušil potres. Za te cerkve je prosil denarno pomoč. Ta nabirka je bila že objavljena v A-meriški Domovini. Prav bi bilo, da bi mi vsi, vsak po svoji moči, podprli to nabirko in bi pomagali popra viti porušene cerkve v slovenskem Primorju.
Poleg tega je bilo treba plačati natisnjene krijižice za slovensko mašo v soboto popoldne ob 2. popoldne v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija. Pri tej maši se nas je zbralo čez 700. Iz Clevelanda se je te maše u-deležilo čez sto narodnih noš. To so bili povečini pevci društva Korotan. Iz Clevelanda so se vozili celih 12 ur v treh avtobusih. Pred mašo so ta mlada dekleta in (fantje stali pred cerkvijo na stopnicah. Kogar sem vprašal in s komur sem govoril, je lepo slovensko odgovarjal. Človeka dvigne in mu razveseli srce, ko sliši slovensko besedo iz ust naše mladine, rojene v Ameriki.
Po maši je Korotan priredil koncert v dvorani za cerkvijo. O slovehski maši, koncertu in fairfieldskem “Zvonu” je bilo že pisano. Še to naj omenim, da so se vsi Clevelandčani po koncertu potem udeležili zvečer procesije na Stadionu. Bili so že precej utrujeni. Hodili smo za slovensko zastavo kakih pet milj. Nekaterim dekletom so čevlji ožulili noge. Sezule so jih in kar v belih nogavicah nada-Ijavele pot. ZaJključnih slovas-nbsti 8. avgusta, v nedeljo, in zadnje maše se pa Clevelandčani niso udeležili. Že v nedeljo zjutraj so morali spet na pot. nazaj v Cleveland. V ponedeljek zjutraj so morali biti že na delu. Res škoda, da se niso mogli udeležiti zaključne procesije in maše. Toliko narodnih noš bi gotovo zbudilo veliko pozornost. Dati jim moramo vse priznanje in seveda tudi vsem drugim; prišli so tako daleč, pot je bila utrudljiva, povezana s stroški in trudom. Liga, če se ne motim, jim je delno plačala njihovo pot.
Pri zaključni prireditvi v nedeljo popoldne so povečini sodelovali Torontčani in udeleženci iz Kanade. G. Simon Kregar je že ob pol dveh popoldne stal pri določenih vratih na Stadionu in čakal na torontsko skupino. Padal je dež, nismo vedeli, če bodo prišli. Procesijo narodov je bilo treba dve uri preje urediti po abecednem redu. Ko jih ni bilo od nikoder, smo stopili v Stadion in jih tam našli. S slovensko zastavo smo korakali za Slovaki, za nami so bili Švicarji. Naših narodnih noš je bilo kakšen ducat in vseh udeležencev okrog petdeset. Zraven so bili trije duhovniki: č. g. Ceglar iz Hamiltona, č. g. Žic iz Toronta in č. g. Ko-pušar iz Nebraske. Korakali smo v Kennedy jev stadion, ki je največji od vseh treh. Sreča, da je kmalu dež pojenjal. Sedeže smo imeli skoraj v areni, na prvih stopnicah, ki se dvigajo v velikih krogih. Ves stadion se je kmalu napolnil, navzočih jo bilo vsaj sto tisoč ljudi. G. Simon Kregar je imel čast oznaniti pričetek sv. maše tudi v slovenščini: “Kristusova Cerkev je zbrana, začela se bo sv. maša.” Potek ostale slovesnosti res veličastnega zaključka Evharističnega kongresa, je bil že opisan, zato tega ne bom nadaljeval.
Za take in podobne prireditve, kjer je slovenska udeležba obvezna, je predvsem potreben denar. O organizaciji ni treba govoriti, ker znajo naši ljudje vsako reč dobro izpeljati. O denarju je po treba govoriti, ker ga je težko zbrati in ker se brez njega ne da ničesar storiti in ničesar doseči. Po mojem mnenju bi morala biti zbirka za slovensko udeležitev na kongresu vsej eno leto preje že oznanjena v časopisju. Gotovo bi se že zgodaj vsaj nekaj denarja nabralo. Če hočemo Slovenci svo-jjo bit, svojo vero in kulturo P°' j kazati in svoje verske in narodne zahteve uveljaviti, potem (Dalje na 3. strani)
Truhlar in Mahnič
Gorica, It. — Jezuitski pater ne samo slovenski narodnosti, Vladimir Truhlar, do pred leti temveč tudi katoliški veri!” Profesor na papeški jezuitski J (Slovenski narod, 8.2.1890. In 3. Univerzi Gregoriana v Rimu, se- maja v istem dnevniku: ... “Da daj pa v pokoju v Ljubljani, je je pri nas kdo ‘liberalec’ ali °koli sedemdesetega leta vzbudil j‘klerikalec’, to je vprašanje ča-Veliko pozornost, pa tudi neje- sa ... Celi prepir nema z vero Voljo s svojo knjigo “Katolici-:ničesar opraviti, celi prepir izvi-zem v poglobitvenem procesu” jra iz tega, da hoče znaten del (izdala celjska Mohorjeva).!naše mlajše duhovščine pogra-Knjigo bi lahko imenovali opo-jbiti vodstvo v našem političnem tečniška, modna. Vendar p.'življenju, in da hoče po načelih, ■Truhlar ni majhna osebnost,'kakor jih je razvil Goriški zelot, Prav nasprotno: kot slovenski in na katere naša mlajša duhov-Profesor na Gregoriani je v svoji ščina, po izgledu svojega prev-°sebi predstavljal za Slovence zvišenega vladike, slepo prisega, Tudi pomembno uveljavitev, ta preustrojiti ne samo javno ži-Uni verza je namreč med vsemi vij en j e sploh, temveč tudi naše
Papeškimi najbolj ugledna. Njegova dela so izšla v vseh glavnih sVetovnih jezikih. Zadnje delo v italijanščini “Lessico di spiri-Tualita” (pri založbi Queriniana)> I'uzneje v slovenščini kot “Lek-sikon duhovnosti” (pri celjski Mohorjevi) izkazuje izreden do-sužek in smo lahko ponosno, da 3e delo slovenskega strokovnjaka.
Dejaven je p. Truhlar tudi še ®edaj, ko se nahaja v pokoju.
slovstvo posebej.
Zelo jasno je razlikovanje med vero in “napačnim klerikalizmom” vključeno v tole Tavčarjevo Jožetu Debevcu leta 1918 (nanaša se na satiro “4000”): “Zadeti sem hotel le napake in izrodke napačnega klerikalizma, pa so udarci odleteli na vero samo, česar mi je zelo žal.” (Koledar Mohorjeve 1924,92).
To So Tavčarjeve misli. Toda p. Truhlar ve boljše in nadalju-
^edno sodeluje pri celjsko mo- je: Res ne vem, kjer bi odleteli
kori
Jevškemu obzorniku “Zname-
na vero samo. Morda je Tavčar
^je”. Njegovi prispevki so za obžaloval, da se pri pisanju sa-^zliko od drugih samostojni in j tire ni bolj potrudil tudi za to, Tehtni, zato dobrodošli, saj si kako pisati, da pri bralcih glede sicer obzornik obupno prizadeva ' vere same ne bo nesporazumov, korakati na ravni podobnih v — Vse to pa zadosti jasno kaže, T*0!] ali manj katoliških zahod- da Tavčarjev liberalizem ni bil Uih dteželah, kar pa seveda ne nasprotje krščanstvu kot takemu Uspeva najbolje, ker bi bilo so- ne katoliški veri kot taki. Mar delavcem treba le nekaj več ni bilo v njegovem liberalizmu ^oblikovanosti, kot pa je samo vsaj nekaj tiste drže, ki jo danes ^Oanje nekaj tujih jezikov, vsied presojamo kot bistveno pozitiv-Cesar potem nekritično presta- no, — drže, v kateri kristjan vljajo v slovenščino smisel ali ostaja pokončen, svoboden, um-Ucsmisel, uvažajo krščansko ali'sko razgiban in zrel človek, zno-®°cialno problematiko, ki je najtraj Cerkve in vere neokrnjen mvenskem sploh ni, povzema-:v razponih uma, v pravi svo-Juu jo iz tujih spisov. Ob teni'bodi, neokrnjen v svojih pravi-Uvrnem početju so prepričani,‘cah? (prim. Delo, 13. marca a odrešujejo slovenski svet du- 1971, 15).
Ali res moreš hiti kristjan “v srcu”, v javnosti pa ne braniti krščanskih vrednot, spoštovati prepričanja velike večine slovenskih ljudi, mirno gledati blatenje osebnosti, kot so bili omenjeni papeži, ne nastopiti proti gnusobi, ko so jo po “naprednih” listih širili liberalci? — Zato je tudi naduti Tavčar le moral spoznati, dasi pozno, da je zadel tudi vero, ko je udarjal po Cerkvi (po njegovem po “klerikalizmu”). In to kljub Truhlar-jevemu “res ne vem, kje bi (Tavčarjevi udarci) odleteli na vero
ir- —--------- jr- ir- j	m	„ j. ____samo”.-Sslovenskim klerikaliz-
Tb se razpisavati, vandrati kam Seveda se P-Tru ar ogne e>. m ^	daleč pretirava
Holandsko, Francosko ... in da bl Povedal> Protl kate 1 *	1 |in ta pojav danes propaganda na
sr^Sr.1	!širok°2iorabija’ k°ie treba uda-
ho
Vlie in provincialne zaprtosti
Do sem p. Truhlar. In vsakdo, ki ne ve, kaj je bil liberalizem,
da opi-avljajo nepogrešljivo P°slanstvo. Težko bi na svetu *ašli Primer večje naivnosti, sa-!bi mu dal Prav’ P° že znanih h ^Poniževanja in samokomplek- beralnih načelih: “Ločitev Cerk-
ki ga na tihem spremlja
ve od države”, “Cerkev naj se
vili kot slovenski dosežek idejno .Nekaj vtisov Z EvharistiČ-in spisno prepisal od nemškega nega kongresa v Filadelfiji Schopenhauer j a.
Ali pa, kako je pisal npr. “Slovenski narod” o krščanskem socializmu: ... ni drugega nego žleb, po katerem bi radi klerikalci napeljali vodo na svoj mlin
(Nadaljevanje s 2. strani)
moramo biti navzoči na kongresu in vseh večjih in pomembnih prireditvah. Za to je
(11. apr. 1891) ali pa: . . . Farno-'Potreben d-enar; Treba ^ zen aparat ta II. red!. .. Razsod- j buditi, razlagati in prositi in to nih ljudi ne ulovijo v ta III. red; ne sam° enkrat ali dvakrat, po-in ti z vrvjo čez pas povezani novno in ponovno. Tudi več ljudje III. reda nam ne bodo piscev bi se moralo oglasiti in skvarili naših plesov... prej priporočati kongres in našo za-bodo marsikatera poslopja praz- devo. Brez splošne podpore tana nego plesišča ... (28. apr. bib reči, kakor je kongres, ni 1891) ali pa o papežu Piju IX: mogoče izpeljati.
... Pij IX. je bil fanatičen dog- ^ Ker ni bilo zadosti denarja, matik. — Pij IX. je preklinjal Slovenci nismo imeli svojega znanost. - Pij IX. ni vedel via- p a v i 1 j o na na Evharističnem dati svojih strasti in je vernike kongresu v Filadelfiji. Pri tem zapeljeval v skušnjave ... Tak- ne zadene Ligo ali odbor, ki je šen je bil torej “napredni” list pripravljal našo udeležbo
svojo zastavo, svojim zemljevidom, s kakšno narodno nošo, morda nekaj umetno poslikanih pirhih, kakor so jih imeli Litvanci, s slikami Brezij in Bleda, tujci spoznavali in tudi zvedeli, da obstojamo, da smo svoj narod in da smo verni katoličani. Dejstvo je, da nas sveč malo pozna, saj bi nas skoraj pozabili na kongresu, če se ne bi sami oglasili. Če nas kdo pozna, o nas pravi: Yugoslavs. O-znanjati je treba našo lastno samobitnost, našo narodnost in naše narodne zahteve. Škoda, da smo zamudili ugodno priliko svetu nekaj o sebi povedati. Zgodilo se je to brez naše krivde ali pa s krivdo nas vseh! Denarja ni bilo! Sam prostor za tako stojnico je stal tisoč dolarjev. Osebo, ki bi oskrbavala vse
na
Slovenski narod, o katerem nam kongresu, nobena krivda. V Ci- dni tako stojnico, bi bilo treba Mahnič v Rim. K. med drugim vic Center, na zahodu Fila- najeti in seveda plačati. Vpra-tudi poroča, da je papeža Leona delfije, kjer so se vse dni kon- ganje je, kje dobiti denar. Niti XIII. svoj čas označil za “izvr- gresa vršila važna predavanja sedanji stroški še niso plačani žek človeštva”.	j in kjer so govorili svetovno jn poj-riti.
Tako kot danes razni socialistični kristjani na Slovenskem, so že pred malo manj kot sto leti napredni liberalci vneto prepisovali svojo naprednost iz nemških in čeških spisov, z napadi na papeže vred. Zgodovina se torej ponavlja.
znani govorniki, kakor npr. kar- | dinal Suenens, brazilski nad- j Za konec bi še rad tole pri-škof Helder Camara, nadškof'pomnil:	Slovenci potrebujemo
Sheen, Mati Tereza in premno- močno organizacijo, ki naj po-gi drugi, je bil velik razstavni vezuje vse ameriške Slovence, prostor. Na tem prostoru je bilo Kakršnikoli predsodki, ugovori, na stotine stojnic, paviljonov, dvomi — in če je kje kaj za-
na katerih so razstavljali raz-
Ostane še vprašanje, če je ta-| lični narodi, kakor Hrvati, Lit-krat slovenski katoliški narod vanci, Madžari, Kitajci, Poljaki imel pravico združiti se v lastni so imeli pol ducat stojnic, po-krščanski stranki? In če je bilo tem različne verske družbe in to ... “poseganje duhovščine” v tudi prodajalci različnih cer-
politiko? - Naj vsak presodi sam, če je imelo slovensko ljudstvo
kvenih predmetov. Tako se je npr. bizantinski paviljon ves
pravico zavrniti liberalno propa- svetil v zlatu. V narodnih pavi-gando tudi Tavčarjevega kova. ijonih niso ničesar prodajali,
^ernlj en j e po karierizmu: pi- ne meša v P°btiko”, in podobno.
— naj delajo oni, ki so,
^ani nadarjeni, razgledani, manj navijanje Slovenske ljudske
^eni in preprosti. Slovenija se stranke- katere ideJni P^udmk
'je bil profesor Mahnič, tiste
stranke, ki je v primeri s Tavčarjevo narodno (liberalno) s Hu, s čigar pogledi in izvajanji ^ncela za sabo vsaj 90 odst. slo-„e P°gosto ne strinjamo, kar pa |Venskih ljudi. Ustanovila se je
ei2prosno holandizira. ja^°da zadržimo se pri p. Truh-
riti po Cerkvi. Toda s tem nima nobene zveze odnos med vero in Cerkvijo. In tega menda p. Truhlar noče videti, ko hoče (za Tavčarjem) obravnavati vero brez Cerkve.
P.T.
, veda ne pomeni, da on ne bi pa potem, ko so okoli osemde-iazgledan in priznan bogo- setih let prejšnjega stoletja naši °vni duh. šteti mu je v poseb- listi (“Slovenski narod”, “Soča , ^ 2aslng0 v času, ko ljubljanska “Edinost”, “Slovan”, “Brus’ .. .) kak°Sl0Vna rnladež išče vse poti, tako zelo posnemali češke in ^ ° bi se očarala na mednarod- nemške liberalne mode, da so se Polju, da se je lotil iskanja ljudstvo odtujili, trosili mržnjo d ,S(jariske duhovne sestavine v do cerkve in duhovnikov in ši-1 slovenskih pisateljev in rili “napredno” liberalno ideolo-Cikov- Toda kolikor je že pri gijo.
d zasluge, da je pater začel Videč vstajati nasproti svoji asleJ menda edini odkrivati in dotedaj monopolni politični ob-d ^dslavljati naše tradicionalne lasti v slovenskem političnem in °Vne vrednote, lei jih od tuje Irulturnem življenju takšno gi-Vid°^^e °^aranl romantiki ne banje, kot ga je pomenila Slov. 1^°» še ne pomeni, da pater ^jud. stranka, Tavčarju seveda umar vedno zadene žebelj na ni šlo za neki idealizem, ko se je V°> posebno ne tedaj, ko ob-hpravil na Mahniča, ampak zato, v*iavana tvarina posega izven'da se je s tem bližal konec libe-t^govega strokovnega polja,'ralne politične prevlade na Slo-knf0-S*OVneSa in filozofskega ter venskem. In res je potem libe-vicil2evne§a področjm To je raž-1 ralna (narodna) stranka zaha-j^i p° Tudi iz iskanja krščanske jala v vsemogoča zavezništva, Pat 1 ^ deHh pisatelja Tavčarja,'od nemčurjev pa do unitaristov Hsp^110 Hanka “Krščanstvo v|po prvi vojski, v nenehno raz-Jes lr^», ^'av<^arieve§a Cvetja v prodajanje slovenskih življen-T9?fU > izišlega v “Znamenju” skih koristi. pra Gre za vprašanje vere, Da prav razumemo, kakšno kat;VZa^l'av Cerkve in politike, duhovno zmago je izbojeval te-Uji ®resa P- Truhlar sodi z današ- daj Mahnič, moramo brati revijo čar.. 1 °^ah in seveda v prid Tav- ^‘Rimski Katolik”, v kateri z glo-ln pi'oti Pr°f- Mahniču, ne- bokimi duhovnimi razpravami Uje ° Tuko, kot nam je tolmače- in kritiko - ki bi danes tudi p. ber Z]a^UsTda slovenska psevdoli-! Truhlarju lahko delale čast -p0 ^ nva šola. Naj tu podamo, 'zavrača liberalno nemoralo, pot-Tru,^ern Povsem sporni, konec varjanje in laž. Pero bi se danes arjevega izvajanja:	sramovalo besed in stavkov, ki
***\ v boju proti Mahniču'so jih tedaj pisali omenjeni libe-Vero • 6 Tavčai' med krščansko ralni listi, posebno v polemiki “Na- V1 Mahničevo politiko: ... proti Mahniču, v kateri niso Mah Se obraba le proti dr. imeli argumentov. Posluževali kg .Cevi stranki. Take stran- so se zato odvratnega zmerjanja Vens^1 ne Pefrebujemo na Slo- in tudi sodnijskih tožb. Liberalci kera in posebno na Kranj- so bili npr. besni, ko je Mahnič Kdor bo zatrl to razkrinkal Stritarja, da je svoj
bili so le priče krščanske vere in tudi verskega preganjanja. Nekateri so bili zelo okusno in tudi umetniško opremljeni, drugi manj.
Slovenci nismo imeli svojega paviljona. Po moji sodbi je bila to škoda, morda velika škoda. Na tisoče ljudi je obiskovalo ta razstavni prostor. Tu bi nas,-če bi imeli le majhno stojnico s
mere —• morajo odpasti, morajo vstran. Nekdo mora prevzeti vodstvo, kadar je treba za Slovence kaj storiti. Kdo naj nas predstavlja? Posamezniki? Samo strnjeni bomo mogli uspeti in marsikakšno reč uresničiti. Liga je za naš narod že veliko dobrega storila. Koliko je že samo po zadnji vojski našim ljudem pomagala. Vsi bi morali Ligo podpreti. Liga naj nam pa še kaj več pove o svojih načrtih in programu. O tem bo treba več pisati, debatirati in pomagati, nikakor pa ne razdirati. Predvsem pa bo treba še zbrati denar za Ligo, da bo postala zares naša močna osrednja organizacija. Ali bi ne bilo lepo, če bi npr. Liga imela že toliko de-

Vzrok nespečnosti
Zaskrbljeni nad dejstvom, da v Veliki Britaniji čedalje več ljudi muči nespečnost, so sociologi poskušali ugotoviti vzroke.
Vprašali so se, ali gre za strah pred nezaposlenostjo, za slab gospodarski položaj, za razvrednotenje funta ali za neustrezno vladno politiko.
Rezultati raziskave so pokazali povsem drug razlog množične nespečnosti: žimnice v angleških posteljah so stare v povprečju nad dvajset let in zato neudobne za trden spanec.
NI UMETNINA! — Posnetek kaže buldozarje na peščenih gričih Kara.Kuma v Sovjetski republiki Uzbekistan, kjer hočejo puščavo z umetnim namakanjem spremeniti v riž. no polje.
sk«»
sttanko
mej nami, koristil bode roman “Zorin”, ki so ga oni sla-
ZA OHRANITEV HLADNE GLAVE? — Znani projesor S. L Haijakaica i: Sar. Francisca v Kaliforniji tišči na 'glavo svoje pok rivalo, ko pripravlja na govor v volivni kampanji proti sen. Johnu Tunneyju, ki bi ga rad kot republikanec nasledil na Kapitalu v Washingtonu, D.C., prihodnje leto.
nar j a na rokah, da bi lahko sama pokrila stroške za slovensko udeležbo na Evharističnem kongresu in ne bi bilo treba šele prositi za pomoč na vse strani? Lepo bi tudi bilo, če bi se k tem mojim besedam še kdo o-glasil in morda pojasnil, če ni v njih kaj točnega ali pa zadosti jasnega.
M. K.
Srol je pred veliko
spremembo podnebja
^etošnja, velika suša v zahodni Evroui kaže na možnost velike spremembe podnebja.
WASHINGTON, D.C. - Miljeni ljudi v Indiji bodo trpeli pomanjkanje hrane, svet bo doživel morda veliko lakoto, če Dodo uresničene napovedi študije o spremembi podnebja, ki po nekaterih znakih že v teku. Podnebje naj bi se približalo onemu izpred 100 do 400 let in utegne imeti posledice, gospodarske .in. politične, ki jih skoraj ni mogoče predvideti.
Poročilo temelji na študiji Reida A. Brysona z University Wisconsin, znaki kažejo, da se podnebje ohlaja in se bo vrnilo k onemu, ki so ga imeli v razdobju med 1600 in 1850.
Indija bo imela verjetno vsaka štiri leta obsežno sušo in bo treba od 30 do 50 milijonov ton žita za preprečenje smrti do 150 milijonov Indijcev. Kitajska bo imela večjo sušo vsakih pet let in bo potrebovala 50 milijonov ton žita. Sovjetska zveza bo izgubila pridelek žita v Kazaksta-nu in imela letni primanjkljaj žita okoli 48 milijonov ton. Kanada bo izgubila nekako polovico sedanje možnosti pridelovanja žita, Severna Evropa pa do 30%.
Sprememba podnebja ne bo imela večjega vpliva na možnosti pridelave hrane v ZDA, trdi študija, ki ugotavlja, da se je o-ilajanje stvarno začelo že pred nekako ducat leti.
ANGLOAMERI5KE
MERE
Nahod bo ostal
Nekaj nadlog bo ostalo kljub napredku znanosti, ki bo premagala mnoge bolezni.
Do leta 1980 bo medicinska znanost premagala ošpice, rdečke, migreno, kronične depresije, sklerozo, božjast, visok krvni pritisk, diabetes in mnoge druge bolezni, navadni nahod pa bo še nadalje strahoval človeštvo, napoveduje profesor Eugene Auja-leu, bivši predsednik izvršnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).
Po Aujaleujevem mnenju se bo medicinska znanost v tem desetletju obogatila s toliko tehničnimi dosežki, da bi lahko nadomestila praktično vsak del človeškega telesa razen centralnega živčevja in hrbteničnega mozga.
Manj rožnate so napovedi 69-letnega profesorja glede bolezni srca in ožilja kot ‘morilca številka ena’: čeprav je znanost razvila najrazličnejše preventivne ukrepe proti nastanku bolezni na začetni razvojni stopnji, njenega izbruha ne more preprečiti, marveč ga lahko zavlačuje, v nekaterih primerih tudi do visoke starosti.
Boljše medicinsko znanje nasploh, razvoj učinkovitega cigaretnega filtra in zanesljivejši u-krepi proti onesnaževanju zraka naj pripomorejo, da bo manj bolezni dihal, na primer kroničnega bronhitisa, pa tudi raznih ledvičnih bolezni.
Izrazito črnogled je Aujaleu glede duševnih bolezni. Po njegovi prisoji se bodo neizogibno množile razne nevroze; znanost bo za zdaj dosegla le skromne uspehe pri zdravljenju shizofrenije in drugih duševnih motenj.
M Alj OGLASI
V najem oddajo
4-sobno stanovanje na 5902 Bonna Ave., na novo opremljeno. Kličite 431-7934.
(135)
Lepi stanovanji
Dve lepi stanovanji, eno spodaj, eno zgoraj, oddajo v bližini cerkve sv. Vida. Kličite tel. 692-2831. Vselitev možna takoj.
(135)
DOLŽINSKE: l inch = 12 lines = 2.54 eta I foot ~ 12 inches = 30.48 l yard = 3 feet = 91.44-cm I mile = 1780 yards — 18G9.S4® PLOSKOVNE:
l square foot = 144 sq. inches = 929.03 cm2
l square yard — 9 square fee! = 8361.12 cm2
l square mile = 640 acres —
2.59 km2
P.ROSTORNINSKE:
1 cubic foot — 1728 cubic incha?
= 28,316.70 cm2 1 cubic yard = 27 cubic feet =s 0.76 m3
TEKOČINSKE (Vel. Britanija)
I pint = 4 gills = 0.571 L quart = pints = 1.141 l (Imperial) gallon = 4 qcsESs — 4.551
TEKOČINSKE (ZDA);
I pints = 4 gilks = 0.471 l quart = 2 pints = 0.95 I 1 gallon — 4 quarts — 3.79 J UTEŽI:
1 grain (troygrain) = 64.8 Hi" l dram — 3 scruples 1.77 g l ounce — 76 dram = 23.36 g l pound (libre, lb.) = 16 ouo.ses -- 453.59 g
l stone = 14 punds (lbs.) = 6.35 kg
hundredweight (centwaigSrt, cwt.) = 112 pounds (lbs.)
50.8 kg
I ton (long ton) — 20 hundredweights (cwts.) =: 1016.94 iff i'tcn (short ton) = 20 cental — 907.18 kg
MERA ZA ŽITO je bushel. V Vel. Britaniji:	Imperial bu-
shel — 36.37 1; v Ameriki: Winchester bushel — 35.2571 MERA ZA BOMBAŽ:
1 bale = £05 kg.
V NAJEM ODDAJO
Štiri sobe oddajo v pritličju na 1142 E. 66 St. z garažo. Kličite 531-6640.
(135)
IŠČE SOBO
Slovenka išče veliko sobo s kuhinjo in kopalnico spodaj, blizu E. 185 St., Harland, Miller ali 222 St. Kličite tel. 881-9296.
—(10,14 sep)
EUCLID COLONLAL
For sale, three bedrooms, family room, attached car garage, on 1% lots. Principals only. 951-8166
(135)
FOR RENT
Five rooms up and down, adults. No pets. On E. 74 St.
-(136)
Opremljene sobe
Tri opremljene sobe oddajo blizu Sv. Vida. Kličite tel. 881-7122.
_______ (135)
Help Wanted Male
Newspaper Pressman Letterpress. Part time, or full time. Call Jim at 361-4088.
Help wanted Male or Female Ženska pomoč
Žensko za pomoč starejši ženi, da ostane čez noč, ji kuha in ji pomaga pri oblačenju, nobenega čiščenja. Kličite po 6. zvečer 481-0400.
(134)
Čc se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se ni ste držali prometnih predpisov! j
Strežnica dobi delo
Za delni čas, od 11. dojmldne do 1.30 popoldne. Tudi kuharica |za polni čas, po 5 dni na teden. iKličite: 531-8818 m vprašajte za i Milly.
i	(135).
Janez Jalen:
_IOOOOO«
VRH
Tretja knjiga
ZOREČE PŠENICE
wpoooooooooocwonoooooc
Zagledal se je v hribe onstran v globeli pod sabo. In še tenko jezera, kjer je prav njegov rod je prisluhnil. In je ujel iz pogo-
v trdih naporih presekal in izhodil dokaj široko stezo do brezmejnih voda. Kakor bi bil nalašč pripravljal pot vzhodnjakom. On je dolga leta sejali, tujci bodo pa .z enim samim mahom poželi. Ostrorogemu je bilo ibridko kakor menda še nikoli ne v vsem dolgem življenju.
Upehan, da je komaj še lovil sapo, je Oprezni Srnjak pogledal raz visoko previsno skalo v prostorno vodno kotanjo pod sabo — v današnji Močilnik na Vrhniki —. Obstrmel je. Hkrati ga je pa pogrelo, da je kar čutil, kako je od jeze zardel. Spodaj, koj kmalu pod izvirom Reke, je^ bila Argo potegnjena na breg. S sekirami in kladvi so vzhodnjaki razbijali po njej in jo razdirali. Moški iz rodu Turovcev in So-movcev in še drugi pa so odnašali težke plohe in še razne druge tovorne navkreber v hrib, čez katerega je bila presekana steza do morja. Prodanci! Sužnji! Carjevi psi!
Nad polovico črnolascev se ni ukvarjalo z nobenim delom. Stražili so ob strani in bili vsak hip pripravljeni za boj. Le kdo naj bi jih napadel, ko Ostroro-govci niti ne vedo ne, kam so odveslali.
Izmed Turovcev je bil najbolj prizadeven Presukani Lisjak. Tudi on je bil že obrit. S težkim bičem je priganjal hlapce, da so dvigali in prenašali bremena, ki so jih komaj še zmogli. Podrepnik! S pasjo vnemo hoče prisiliti Košato Jelko, da mu da Črnoglavko. Ne boš! Srnjaku je zavrela kri. Napel je lok in pomeril. Nihče ne bo vedel, kdo ga je, izdajalca.
Oprezni je že hotel spustiti tetivo, pa ga je prav takrat ravno pod desno oko pičila velika rdeča mravlja. Od bolečine je zamežal in ni več videl Lisjaka. Obenem mu je pa omahnil lok. Nak! Ne bo ubijal brata. Nevidni bi videl in bi se maščeval. Nak in nak!
Oprezni je položil lok in puščico poleg sebe na tla in . pričel ostro opazovati vrvenje ob vodi
vora, da bodo Turovci in drugi prenesli razdrto Argo prav do morja, vzhodnjaki pa bodo hodili oboroženi poleg njih in jih varovali pred napadi. Dobro so jih sparili. Prav jim je, podrepnikom. Fej!
Srnjak je vedel dovolj. Kako prav je naredil, da se ni prenaglil in sprožil loka na brata Lis-jajka. Zasledovali bi ga. Njemu se pa. mudi na Plešivco in naprej proti domu.
Tiho, kakor se je bil priplazil, je Oprezni zginil nazaj v goščavo. In čeprav je prej mislil, da od utrujenosti nič več ne more,
.-.j..-.— v drevak, da jo za vedno odpelje s kolišča Turovcev.
“Kaj me nimaš rada?”
“Pa še kako. Prav zato ne grem.”
“Čudna si.”
“Nisem. Preden so vzhodnjaki odšli, je Jazon obljubil Košati, da se vrne z vsemi junaki in ji pride na pomoč, če Ostrorogovci Turovcem le las skrivite. Prej mu ni hotela dati moških in hlapcev, da preneso ladjo do morja. Počakajva! Ne maram, da bi tekla zavoljo mene kri. Navsezadnje te še ubijejo in lahko ugonobe vas vse. Kaj naj potem začnerh?”
“Prekletniki. Svinje sinovi!” Srnjak je kar pihal od jeze. Zvesta ga je pa mirila: “Nič ne maraj. Saj se mi zdaj ne more nič hudega primeriti, ko ni Lisjaka doma. Potem pa, če ne bo šlo drugače, me ugrabiš. Ti že še povem.”
Oprezni je sprevidel, da ima Zvesta prav. Pritisnil je mladenko še enkrat k sebi in odšel.
je kakor puščico pognal svoj!Od utrujenosti se je kar opote-lahki drevak od brega na jezero, jkal. In se mu je primerilo, da je Bil je trdno preverjen, da bo'zunaj na odprtem jezeru v dre-Zvesta še ta večer njegova. Ivaku zaspal. Roke pa so Ne. ne, ne,” se je branila ,Čr- kakor zrašcene z veslom.
bile
Kar
noglavka Opreznega Srnjaka, ki. je tiščal vanjo, naj sede z'njim j
same so zamahovale še naprej. (Dalje prihodnjič)
ISS
iSii
IBfig
mm'£t
'MŠmk
asišj
mm
NAJNOVEJŠE VRSTE — Nase vojno brodovje je dobilo novo vrsto ladij za izkrcanje in napad marinov. Taka ladja je Tarawa, dolga 820 čevljev in obsegajoča 40,000 ton. Na krov sprejme lahko cel oddelek marinov z vso opremo ter jih izkrca neposredno na obali ali pa s helikopterji,. No. va ladja opravlja naloge, ki so jih preje vršile štiri ladje.
NOVICE- i vsega sveta
NOVICE- ki jih potrebujete _
NOVICE- ki jih dobite ie sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne
NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
ctr 3&e

ONE FAIRLANE DRIVE
JOUET, II. 60434
Since 1914 . •.
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE 4
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns. J 3. Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin .America.
5.	Bowling, baskeiball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officer«
President .....—
First Vice-President Second Vice-President
Secretary ...........
Treasurer ...........
Recording Secretary
First Trustee........
Second Trustee .....
Third Trustee ......
First Judicial ......
Second Judicial ....
Third Judicial.......
Social Director......
Spiritual Director .... Medical Advisor.....

•••
••••••••••••«
■«•••••••••••••



,.J.
Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M' Kochevai Anton J. Smrekar Joseph L. Drasier Joseph Šinkovec Frances Kirnak Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frank Toplak Nancy Osborne Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Joseph A. Zalar, M.D.
HOLY FAMILY SOCIETY OF U.S.A. Joliet, Illinois
IRE MINUTES OF THE LAST MEETING HELD GN JULY 24, I9T6
(Continuation)
This is the investment report of the Treasurer for the period Issued	Name	Amount Time Int.
2-13-76 Plainfield Savings & Loan $40,000.00 — 4 yrs. — 71/2 Plainfield, Illinois
Thalman Fed. Savings & Loan .	40,000.00 — 4 yrs. 7%
2-	14-76 Chicago, Illinois
3-	6-76 Uptown Fed. Savings & Loan 40,000.00 — 4 yrs. — 7% Chicago, Illinois
Bonds Purchased
6-10-76 Chase Manhattan Bank	50,000.00 — 10 yrs. — 8%
Bonds Matured
Alexian Brothers of Chicago	$15,000.00 — 5% — 1-1-76
Town of Staunton, Indiana	3,000.00 —	— 5-1-76
This is the Investment report to you.
I Thank you Anton Smrekar
A motion was made by Anton Smrekar, the Treasurer, to ratify the investments, seconded by Ronald Zefran. Carried.
President, Joseph J. Konrad, now called on the First Trustee, Joseph Šinkovec for his report.
Rev. Father Madic, President, Joseph J. Konrad, members of the Board and guests.	,	;
The past week we assembled at the Home Office and then went to the Bank. We checked all the securities, stocks and bonds and all valuable papers of the -Society.
I have checked the new investments that were made and found them very good.	i /
I have found everything in very good order. I want to thank the President, the Secretary and the Treasurer for the fine cooperation in our work. I want to compliment them for their work for the Society. I thank you,
Joseph Šinkovec First Trustee
A motion was made by Ronald Zefran and seconded by Anna Jerisha that the report of the First Trustee be accepted as given. Carried.
President, Joseph J. Konrad now called on the Second Trustee, Matthew Kochevar.
Rev. Father Madic, President, and Officers of the Board as well as the guests.
Last week we were invited to the Home Office for a review of the work of the Society.
We were at the Bank and we checked all of the bonds, stocks and other valuable papers of the Society. To my knowledge I have found everything in very good order. I also have seen the new investments that were purchased within the last six months and have found them to be very sound.
■ This is my report to you members. I thank you.
Matthew Kochevar,
Second Trustee
A motion was made by Anton Smrekar and seconded by JO' seph Drašler that the report of the second Trustee be accepted as given. Carried.
President, Joseph J. Konrad now called on the Third Trustee, Anthony Tomazin.
Rev. Father Madic, Mr. President, Secretary, Treasurer, Board members and guests.
I cannot say any more than has been said by the other two Trustees. I have found everything in very good order and must compliment the Officers good choice of investments. I thank you.
Anthony Tomazin,
Third Trustee
A motion was made by Ronald Zefran and seconded by John Kovas that the report of the Third Trustee, Anthony Tomazin be accepted as given. Carried.
Robert M. Kochevar read a thank you note from the Ladies Bowling team of Joliet for the fine support they have received.
1 A thank you note was also received from Mr. Zajec of Bradley, Illinois for the donation given him on his retirement from the Office.
A thank you note was also received from Father Grom from Lemont, Illinois for the donations and support given him f°r his work.
A motion was made by Joseph Šinkovec and seconded by Anthony Tomazin that the Lodges put on a picnic, and that the date and place will be designated later.
Ronald Zefran made a motion and seconded by Šinkovec get the date, and place for the picnic. Carried.
The next matter of order was the discussion of the 20th General Convention of the Society.
The Secretary now proposed the following resolutions to the Board Members at this meeting.
RESOLUTION
On July 2, 1976, a letter was sent to every Lodge Secretary asking them and their fellow Lodge members to submit to the Home Office any suggestions or any business that they wished to have brought up at the Convention. After a consultation be' tween the Society’s President, Secretary and Society’s ActuaD who made a complete review of the By-Laws, it was found tba4 no changes are required in the Society’s By-Laws.
Therefore, the Supreme Board of the Society, Meeting 011 July 24, 1976 hereby recommends to the BY-LAWS COMMI^' TEE of the 20th General Convention of the Holy Family Society that the present By-Laws remain in effect unchanged.
A motion was made by Robert M. Kochevar and seconded h} Ronald Zefran that the resolution just read by the Secretary accepted. Carried.
The Secretary, Robert M. Kochevar read the following P6* solution.
RESOLUTION
On July 2, 1976, a letter was sent to every Lodge Secret3^ asking them and their Lodge Members to submit to the Ho31® Office any suggestions or any business that they wished to hav® brought up at the Convention. As there have been no suggesti01^ for resolutions to be made at the Convention, The Supreme Boar of the Society meeting on July 24, 1976, hereby recommend t0 the RESOLUTIONS COMMITTEE of the 20th General Conve3' tion of the HOLY FAMILY SOCIETY OF U.S.A., that no resold tions be presented to the Convention Delegates.
A motion made by Robert M. Kochevar and seconded ^ Ronald Zefran that this Resolution be accepted as given. Carrief1’
RESOLUTION
Resolved, that the Supreme Board, Meeting on Satui’d3'1 July 24, 1976, recommends to the Financial Committee of t!lC 20th General Convention of the Holy Family Society that Life and the Health and Accident Contracts with our Gene1'® Agent be ratified by the Convention and extended until our ne* Quadrennial Convention in August of 1980.	,
A motion was made by Robert M. Kochevar and second6^ by Ronald Zefran that the resolution just read be accepted. ^
rieCl .	d.
Following the reading of the resolution the Supreme B031 {
the following recommendations were presented to the Board 3 this meeting.
President, $250.00 per month. 1st Vice-President, $200.00 PeJ year. 2nd Vice-President, $150.00 per year. Secretary, $250.00 P® month. Recording Secretary, $250.00 per year. Treasurer, $30°'^ per month. 1st Trustee, $150.00 per year. 2nd Trustee, $150.00 P®fl year. 3rd Trustee, $150.00 per year. Spiritual Director, j per year. 1st Judicial, $75.00 per year. 2nd Judicial, $75.00 Pef year. 3rd Judicial, $75.00 per year. Social Director, $100.00 P®
year-
A motion was in order upon the reading of the recomrne110 , tions of the Financial Committee to accept the Financial C01” mittees report.	3
Anthony Tcmazin made ‘a motion and seconded by Jerisha that the recommendations of the Financial Committee accepted.	'
Carried.
(To Be Continued)

OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
m