spodarske ? obrtniške Tečaj Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 2. julija 1873. O b s e g : Slamnikarstvo na Kranj skem. devah novega zmeljiškega davka. Poročila o letošnji sviloreji. O zemljiškem davku po novi postavi. O za- javnih ljudskih šolah. Slovstvo. Postava veljavna za Kranjsko , ktera dolocuje pravne razmere učiteljev na Naši dopisi. Novićar. Obrtnijske stvari. znana kemična tvarina, med tem, ko sebeljenje po tona različne načine, a ne povsod enako vrši Slamnikarstvo na Kranjskem. varnah kajti tudi tu se je vgnjezdila zavist, da bi drug rad druzega izpodrinii y tako y da dostikrat kaka novost ali Naša slamniška obrtnija, ki je pred malo leti bila prednost dolgotrajna tajnost ostane. še majhna po številu, nelična in v svetski kupčiji skoro nepoznana, storila je važen korak v napredkù; a se Vsak naprednji obrtnik mora gledati, da si prisvoji vednosti in znanstva, ki je potřebuje pri svoji da to o tovarnah (fabrikah) veljá; od doma- obrtnijski panogi. Treba mu je poznati kraje in izdelke^ čega ljudstva se to po vse ne more trditi. Izdelki njeni bodi-si domače ali tuje, primerjati jih s svojimi; poznati se v veliki množini razpošiljajo do končin naše države, mora način izdelovanja, da mu je moč zdržavati konin kolikor bolj se širi okrožje in ko- kurencijo bodi-si z domaćim bodi-si z inostranskim bla- i • i • i ni • i ^ T^l i# 1 "11 1 • # __ _ • tudi še dalje, or bolj prodira sedaj rabili negav blaga. y i • kjer se slamniki niso do- gom Poznati mora vzroke napredka: so li oni v pri- raste število' vsako leto iždela- todi ali so zavisni od druzih utičajev. Prilastiti si mora sredstva, ki so mu pomožna za razvoj in nepredstva i v uiaga. . Ol cuoiv c\ , jv i ou uju. JJ u inu^ua iiCk x a, a v u j iu uc^icuoi/va, Šest továren v Đomžalski občinidelà neprestano, kterim je treba pravočasno v okom priti. Priroda daje Italijanu boljšo in lepšo slamo, Amerikánu vitrice za 7 ter daj o delà mnogim poČenši jeseni do sredi poletja možkim in ženskim osebam. Al čem bolj tovarne rasto „panama slamnike"; drugod jih zopet pletó iz konca in napredujejo, tem bolj pešajo manjši obrtniki tako samega mešanega s slamo in drugo robo. Marsikaj si da utegnejo v malo letih popolnoma opešati. Kaj pa po- dá prilastiti ; slama za pletenje mora biti iz nalašČ za tem? živé. Revščina Vendar se temu ni čuditi vsaj nektere družine samo na tem to vsejane pšenice, po umetnem načinu se mora za to ker ravno tako JL V 1 ^IlUUl tUlUU UI \J U VL1 ti r X\U1 X Ci V JJIVS tatVU J6 dJ |/1 i J71 W T 1J UU1» JL WV4A UiUVgl UU^lUl j^iUVUlljC« »V/ JLU drugimi obrtnijskimi panogami, da umetno izdelovanje rekoč popolnoma neznani, ravno tako stvar male obrtnike izpodrine pripravljati. Tudi mnogi načini pletenja so nam še tako iz da niso več zmožni zdržati konkurencije niti z domaćim, še manj pa s tujim bla- gom iste vrste. Ako opazuje člověk stanje naše obrtnije ktere plete. Drugi veliki opovirek je nedostatek denarja. Tù veljá: „prazna mošnja cagov mož". Za lično in y vriva se mu misel, kakor da bi videl pred sabo ono nesvobodno hitro izdelovanje je treba strojev (mašin) ; kteri pa do stikrat, ako niso preprosti, lepe denarje stanejo. To bi žalostno dobo v novi moderni obleki; ko so grajščaki moralo posamesnega člověka tirati k združevanju in tujci domaćinom gospodarili, ti pa robotali. v tem iskati pomoci podpore k napredovanju. Toda na Tudi ta naša obrtnija je z majhnimi izjemami vsa žalost moramo reČi, da imajo tukajšnji ljudjé tacih iz tako daje pojedincu skoraj nemogoče, gledov več kakor treba. Al pri njih še vedno veljá; v tujih rokah do znatnosti se povspeti ; domači so prosti delavci, tujci pa lastniki. In kaj je tega krivo? Bog pa za vse", ne vedé, da dandanes le Prvo je neznanje in pomanjkanje podvzetnega skupaj zvezanih palicah, ki jih je oča sinovom pred- „vsak za-se, združena moč , «V, »vuv, ™ Podučuje nas prilika o mnozih duhá. Obrtnija na znanstveni podlagi utegne sicer tudi pasti po kaki nezgodi, toda o prvi priliki povzdigne ložil y velé jim y se na prejšnje mesto. Vse drugače pa je y ako se ljudje naj jih razlomijo, al nobeden ni bil v stanu tega storiti, med tem ko je oče posamesne izpulil in jih lahko polomil. Ker je ravno sedaj odprta Dunaj ska razstava, kjer je v razložbi blago celega sveta, bilo bi jako dobro morejo zdraviti. Clovek ima um, in ta mu je orožje, in potrebno, da bi kdo obrnil svojo pozornost na to da se ga poslužuje v borbi za svoj in bližnjega obsta- obrtnijsko panogo. Iz tukajšnjega kraja ni čuti, da bi nek, da zagotovi boljšo prihodnost sebi in drugim. Ne- kdo na Dunaj šel, in če se zgodi, bode javalne sposo- le prikladnih slučajev lové; tedaj niso zmožni spoznati vzroke svojega pad ca, in ker ne poznajo bolezni, je ne Yednemu se vzdigujejo v mislih razni predsodki, xwi ^ U i\aj ^ilUVJUUOU^^« UUUiU jJl JLXX UW UULLI vežejo na stari kalup; vsaka novost, vsak naprednji presaditi. Ljudém, ki niso tù na svojem městu ki ga ben kaj pridonosnega domu prinesti in na domača tla / ok ret navdaja ga z začudenjem, budi nezaupnost v ou, xv«-«.^ r^,«^ « astno moč, in vsled tega pade naposled popolnoma v přišedši ne zna o vsem ničesa druzega povedati apatijo. Tacih prikazni imamo čedalje več na Bistri- to, da je videl mnogo čudnega in lepega. škem obrežji. Za vso lepšo robo so domačini nezmožni. Jako dobro bi bilo, ako bi blagovolil kdo izmed Za bělilo jim je žveplo, ki se ga tu poslužujejo, edino naših kemikarjev, kar se tiče beliva slame, narediti se , godí kakor vojaku obhodivšemu mnogo sveta, a domu f nego 210 do- nektere poskušnje; kajti ti imajo na razpolaganje raz- združilo malo poskuščevališče, ki bi imelo nalog, lične tvarine in priprave in „Novice" bi gotovo radostno mače ljudi preskrbovati z zdravim semenom in napelje- priobčile take nauke, ker tu ne gré za osebni, za občni napredek in prid. ampak Naj mi konečno bode dovoljeno navesti še nektere vati jib k pravilnemu izrejevanju sviloprejk. Prostora mislim, da bi bilo dovolj za to. Murbovo perje je bil mraz tudi zeló osmodil ---J---------------------------------------------«—.MV.V J V^ UAÍ.MC4 UđUiUUU , m misli gledé obrtnijske povzdige z ozirom na ljud- dalje proti jugu tem bolj. Zato so doljni Vipavci in sko blagostanje. Lahi po več ur daleč tù sem hodili po murbovino in jo Naše ljudstvo je v narodno gospodarskem obziru že prav drago plačevali. Dobili so jo lahko, ker deloma marsikter važen korak storilo. Tu stopi v javnost zdaj so nekterim črviči kmalu poginili, deloma pa se jih več to. zdaj uno društvo ki ima namen, širiti ljudsko bla- gostanje. To izdaja akcije, uno zopet drugače deluje, zatoraj glejmo, da tudi to obrtnijo onranimo sebi in po- sviloreje lotilo ni bilo. G-r. Na Krki na Dol. 13. junija tomstvu. *) Toraj na delo, rodoljubi! Ura Seme svilnih crvičev, ki sem ga prejel od družbe zamujena ne kmetijske, se mi je prav dobro obneslo WVXJUW W f Vfct J * w* *vv*v*jv»w* . vtavv Mbwu^vftj vuM ** w MULAV y WW XJUA J V T VlUV/L V V/ KJ LIV/OIU J gOS6QlC6 SO povrne se več. Dobiček bii bi troj in: šel bi narav- redno spale in ob pravem času se zapredle. Dobil jih nost v žep naroda, ker bi se lahko vsakter vdeležil ; bom kakih 30 funtov ali še več. obrtnija bi bila v domačih rokah in domaće ljudi bi J z delom preskrbovala. In veči neso hiše temu ali unemu zavodu. bil bi dobiček, kakor ga Koželj združeno močjo St. Janzu pri Ratecah 20. junija se pa veliko dá izvesti. To je vže pokazal Slovenec. Takému poČetju, da se v resnici dobro razvija, stati morajo na čelu vsestransko izobražene moči. Priprosti kokonov okoli 40 funtov Zahvaljujem se za seme svilnih črvičev sl. odboru kmet bi si rad pomagal, toda si navadno ne vé in ne zná. ter mu poročam, da sem začetnik sviloreje v Št. Janžu in sem izredil iz prav zdravih gosenic posebno lepih Ignácij Repše. St. Jerneja na Dol. 24. junija. Slavni družbi kmetijski naznanjam da so se mi Poročila o letošnji sviloreji. od Vas poslani svilni črviči prav dobro obnesli in skozi zdravi bili in se lepo zapredli. > skoz Přišel je čas ) ko nad Vipave 26. junija. imajo „Novice" navado, donašati . da J Ta vč poročila o sviloreji iz raznih krajev; bojimo se pa, utegnejo biti ravno tako neugodna, kakor tukajšnja. Vsi svilorejci, kakor tudi gosp. Scheyer pred- stojnik kmetijske podružnice v Ratecah, in še mnogo Zaradi mrzlega in jako spremenljivega vremena druzih, ki so osebno prišli v pisarnico družbe kmetij trajalo je to delo letos tukaj dalje nad & meseca, m o^y, vťx«oc*AL uuuuí -naposled ima vendar málokdo kaj pridelka pokazati, puje kokone in po čim? meseca in ske so vprašali odbor družbe kmetijske: kdo naku- tako tudi oni, ki so imeli čelično seme. Največ so poginili črviči in sicer jim Ta vprašanja so dala povod odprtemu mojemu med rej o, po vsakem spanji bolj in vmes, pismu do prof. Povše-ta v zadnjih „Novicah". Ker j kakor se je vidělo, na vseh do zdaj znanih mi je gosp. profesor kmalu odgovorit, naj iz pisma nje- sviloprejkinih boleznih. Čuditi pa se temu ni j ako se govega naznanjam našim svilorejcem poglavitne stvari. pomisli, kako neugodno bilo je vreme sviloprejkam. Na- Dve poti ste piše prof. Povše da se pripo- stalo je večkrat prav mrzlo in vetřeno vreme, da smo more svilorejcem k prodaji: ena in ugodnejaa bila bi imeli stopinj R. toplote ali še manj ; na to zopet dva ali več primerno toplih dni — in tako naprej Go- ta, da pošlje kak Gorišk trgovec agenta na Kranjsko kjer se zberó svilorejci in prinesó blago seboj ; al po- tovo taka sprememba temperature zeló škoduje svilo- tovanje na Kranjsko bi se ne splačalo za malo blaga, prejkam, da se jih lotijo vsakojake bolezni. — Druga pot je, da svilorejci pošljejo umorjene ko- kurjavo primerno gorkoto zdržavati je pa tù jako kone gosp. Len as si-u, ki je glavni trgovec v Go težavno, ker ljudje nimajo ne peči niti drv. celi tej rici in s kterim je gosp. profesor govoril. On spre- vasi sem samo jaz sviloprejkam kuril, kedar je bilo jema lepo blagó po oni ceni, kakoršna je na trgu v da nisem toplote pustil niže nego 12 sto- Gorici, kjer je zdaj vsaki dan sejm za kokone in treba, toliko pinj ter živali po tem řešil pogina in dobil zdaj še po- magistrat izdaja vsakdanjo srednjo ceno. Danes (27. voljen in lep pridelek. Tako tudi drugi, ki so tako .junija) je cena za funt lepegar u m ene g a blaga gld. ■ ^H^H^^HIH ■■■ ■ t ■■ ■ MH 50 kr., za srednje 1 gold. 15 kr., za zelene Japa- Druga napaka je pa to, da si mnogi svilorejci ne neške pa od 1 gold, do 1 gold. 25 kr. Gosp. Lenassi oskrbijo zdravega semena, in vendar je to prva reč. je pošten trgovec, al on zahteva kokone nepokvarjene Da je ceno ali celó zastonj, pa je vse dobro! Vsaj in priporoča skrbno pošiljatev v močnih podolgastih bi že vendar morale nesrečne skušnje marsikoga zrno- korbah iz vrbovja spletenih. Kokoni pa naj se nikoli driti! Tako je bila letos zanesla neka babúra iz bližnje ne pomoré v peči ali na peči, kajti to zeló škoduje Šmarnske fare na Goriškem nekod sem od Trsta na vrednosti blaga, ampak pomoré naj se z vodenim so- petih bračih koteníne naleženega svilnega semena. Ko puhom, to je, vzame naj se kad v ktero se vlije vreli se je zvědělo, da se dobi prav cenó, hajd! seglo je vse krop; na-njo se nastavi rehta, na ktero se vržejo kopo njem! Kakošno pa je to seme bilo, kaže to, da koni ter se pokrijejo z debelim kocem. Ko so umor- da koni ter se pokrijejo z debelim kocem. Ko so umor- menda ni nikjer niti mešička iz njega. Tacih in enacih jeni (nekteri naj se prerežejo za prepričanje) se razgr- barantačev se prikaže o svojem času mnogo, ki peha- nejo po lesi, da se prav dobro posušé. Za umorjene Gosd. prof. Povše bi sam rad viša. rijo neprevidne ljudi. Proti temu se tukaj mnogo pri- je cena nekoliko zadeva marljivi Anton Uršič iz Podrage, ki s po- posredoval to prodajo našim svilorejcem, pa 6. dnet.m. močjo mikroskopa napravlja čelično seme , kakoršnega zapusti Gorico za več tednov. je letos bil že več lotov razprodal, pa tudi podařil. tem oziru koristilo ui uiui mnogo, ko di se z ravnoKar uuuujo ictu uuuiu v i cum, »v mi ui u^ua aiuoujoa« pu ustanovljeno sadje- in vinorejsko šolo na Slapu pred izvedela pridelke svilorejcev in njih stanovanje tudi mnogo ko bi se z ravnokar hodnje leto dobro vrediti Ker prodaja po prvi poti bi se mogla še ko pri družba kmetijska po t * Da je ne bodo tujci popolnoma na-se potegnili. Tujec za domaćina brote skazuje nima srca, m vrh tega se še šopiri, da mu do- Pis. ne ostane nam zdaj kupca, se obrne do druzega, da, kdor nima že svojega gosp Lenassi-a v Gorico. Dr. Bleiweis. 211 zemljiškem davku po novi postavi. Iz Dolenskega nam je pisal 23. junija gospodar J. sledeče : „Kmetje smo unidan, ko so nam „Novice" nazna-nile tarife iz Krškega okraja, vsi omamljeni strměli. zadevah novega zemljiskega davka. Odgovor na interpelacijo zastran uravnave zemljiskega davka. Kakor soud deželnega komisijona za to opravilo Hvala jim zato, da so nam povedale, kako stojí ta reč. rad odgovarjam na interpelacijo Zdaj pa lepo prosimo mile nam „Novice", v zadnjih „Novicah", znanijo v se to kam se imamo obrniti kmetje in kje pomoči iskati, da se nam olajša davkovsko breme in da ne nridemo Še v veče težave". naj nam na- pa samo v svojem imenu na navedeno vprašanje V« Po postavi od 24. maja 1869. leta se imajo mno- , pa tudi stroški pridelkov izračuniti po zme in cene Ode v • govor na prošnjo Na Dunaji izdana knjižica o postopanji pri pritožbah" (uber das Verfahren 15 \ei vršiti. počeznih (srednjih) zneskih od leta 1854. do 1869., ker tudi pozneje se imajo premembe postavno od 15 do bei Reclamationen) razjasnuje to stvar blizo tako-le: De- . 31. postave za uravnavo zemljiškega davka od 24. maja 1869. leta dolžnost, razglasiti dotične tarife in pri vsacem županstvu nabiti želna komisija ima po dati. 32. pa se dalje lasí tako-le: „Pritožbe so- sesk in velicih posestnikov*) se morajo zadnji čas v 6 tednih dotični okraj ni cenilni komisiji pismeno izročiti, ta pa jih ima s svojim mnenjem de- Tako tudi stojí v §. 39. do- želni komisiji podati tične instrukcije pod napisom : „navod" (Ànleitung). Ta „navod" pa druzega ni, kakor prepis postave, ki pa še popolnoma___________ 32. 0 pritožbah ve- resniČen ni. Kar tedaj gori omenjeni leva, je toraj zeló težavno delo in skor da nemogoče ; kako neki more lastnik zemljišča s tarif, za celi veliki okraj (kanton) na tablji ali na zidu županovem nabitih, posneti to, kar ravno njega zadeva, če mu ni pogled do voljen vpodlage, na ktere se tarifa ali cenitev njegovega davka opira. Da pa lastnik sme l • • a • 1 i 11 1 V • 1 . • ; tirj a ti da se mu te podlage pokažejo, to ne stoji za- pisano v gon omenjenem 32. Ce je c. kr. okraj ni glavar, kot predstojnik okrajne cenilne komisije, dobro-voljen in ga lastnik za to ponižno prosi^, mu to utegne pokazati, siliti ga pa nobeden ne more. Ce se potem nare-aijo pritožbe, mora se dalje vedeti to, da pritožbe zoper krivične tarife morajo, da_ obveljajo, temeljito to je samo take , da spričane in dokazane biti. „To ni prav previsoko", — ,,to ne spada v to vrsto" » > pritožbe nimajo nobene veljave. — Al recimo tudi, okrajni glavar dovoli lastniku pogled v cenilne spise ki so od leta 1870. do danes večkrat predrugačeni in popravljeni bili in je vse v nemškem jeziku na-rejeno, kaj bo kmet poćel pri celih kupih nemških spisovj? Vsakďo menda vidi iz tega ogromne težave pri- tožeb. Temu pa ni druga pomoč, kakor ta da vse soseske v smislu §. 32. za to prosijo y da se jim vsi cenilni spisi na ogled odpró, referentom pa ukaže, da ljudém odgovor dadó na njihova vprašanja; 2) da morejo soseske veljavne pritožbe deželni komisiji vio- v • 1 • ziti y naj skupaj najamejo pravega izvedenca y ga pooblastijo za svojega zastopnika, in se ve da dobro plačajo za veliko delo da pa dosežejo dovoljenje ogleda cenilnih spiskov, naj se soseske, že predno razpiše deželna komisija čas reklamacij ali pritožeb, obrnejo do deželnega odbora da se on za to dovoljenje potegne pri c. k. finančnem ministerstvu. , ki ga vsled gori navedene knjižice To Je svèt damo našim ljudém, za ktere pride po novi postavi nov zemljišk davek. Naj si te nasvete k srcu vzamejo naši kme-tovalci, da ne bo prekasno. „Po toči zvoniti, je zastonj" Tište tarife pa, ki so jih unidan razglasile „Novice", so se poslale le okraj nim cenilnim komisijam v prevdarek. Ti možje naj še enkrat pretresejo svoje delo. R-š. * Kdo je „véliki posestnik" po 32. , nam m jasno Ali je ta , ki je v „deželno zemljiško knjigo" vpisan y ki pa Deželni komisijon je vse obširne spise okrajnih komisijonov po baronu Apfaltrernu, g. Behmu in meni dal pregledati in nazadnje sklenil, naj račune po danih vodilih in opazkah še enkrat pregledati in dejan- oziroma popravijo ker se ne vjemajo v vsem z skimi razmerami in ker gledé na rodovitnejše dežele se nasvetovane tarife kažejo prenapete, čeravno so jim tudi po davkoplačnikih iz voljeni zaupniki tu in tam pritrjevali. * Naj toraj povem, na podlagi kterih številk je okrajn komisijon za okolico Liubljansko tarife nasvetoval Glavni faktorji ali podlaga tem računom so bili: m pridelk teh pridelk Po takem bi se přidělalo od vsi 1854 do 1869 cena UV ^ VJJ V^ U I troŠki obdelovanj p senice gold. 84 kr krajc.); na enem oralu od 10 do 16 vaganov, po Ljubljanskem mest pa gold lame od 20 do 40 centov po 76 kr po 35 kr.) rži od 13 do 16 vaganov po mest mest po gold. 50 kr.) gold 35 kr po 35 kr.) lame od 20 do 40 centov po 60 kr mes tu y j ecm mest ✓ Otu po ^ ^VlU • Li\J XVA • ) y lame od 18 do 25 centov po 76 kr od 12 do 20 vaganov po 2 gold. 62 kr gold. 20 kr.) mes tu po 31 kr.) ovsa od 10 do 20 vaganov po 1 gold. 25 kr lame od 12 do 30 centov po 76 kr y k 20 do 30 vaganov po gold kr lame od 10 do 20 centov po 69 kr prosá od 12 do 20 vaganov po 2 gold. 76 kr lame od 24 do 40 centov po 76 kr. ; y ajd centov po 12 centov gold.) po gold 73 kr mest lame od 10 do 15 centov po 76 kr do 15 centov po 31 kr.); krompirja 90 do 120 vaganov po mestu m es tu do 100 vaganov po gold 13 kr.) gold kr pe od 60 do lOO vaganov po 83 kr do 80 vaganov po 32 kr.) mest pneg lišč / . centov po 69 kr. Radoljski komisijon v račun vzel) ; kor en ja od 50 do 80 vag. po 83 kr do 50 vaganov po 41 kr.) (kar še ie mest lišč od do samoomenjena dva komisij centov po 69 kr. (kar sta tudi računila) 12 kr 12 kr he de tel je od 67 do 95 centov po mestu do 50 centov po 80 kr.); á od 14 do 30 centov po gold ladkeg kiseleg mestu do 32 centov po 70 kr.) gold mes an eg á od 20 do 40 centov po 94 kr. ; ná od 15 do 30 centov po 94 kr > * Žalibog y da mnogi tacih mož y kterim so nasi gospo- mnogokrat manj posestva ima, kakor premožni veliki kmet, ali daiji zaupanje skazali, da so jih v okrajno komisijo volili, ne je kdo drug, ki veliko davka plačuje. vedó, kaj delajo. Vred. * 212 sladké otave od 14 do 20 centov po 50 kr. kisele otave do 25 centov po 40 kr.; mešane otave do 20 centov po 40 kr. > skrbeti, da se c. k. davkarijam zaloga, ktere za ta na prejšnja plačila potrebujejo, o pravem času pripravi 29. To kar si ui vouuv) w um t v uv íív v^ouiuv pu 1V1.« sý. Li */. JL u, rvat ai UCltôlj pi iuu ui uu uuvuiicuciu voz z dvěma zapreženima konjema na dan stranskem opravku, kakor tudi vrednost najemščine od pri dobi po dovolj enem po gold. mestu 4 gold. 35 kr.); 80 kr.); voz z enim konjem po gold. mestu gld. službenega stanovanja , ali stánovnina , ki mu namesti tega gre f potem nagrade, pomoci f doklade i. dr. ne lahko delo na dan 55 do 70 kr. těžko delo 1 gold. 20 kr. (v mestu ? posebno delo 1 gold. 20 kr. (v mestu gold.) ; 40 krajc.). gold. smejo odstevati se od stanovitne letne place. 30. Učitelji, kteri so za trdno postavljeni pet let na javni ljudski šoli v kraljevinah in deželah v državnem zboru zastopanih nepretrgano s primernim vspe-hom delovali, dobijo v meseČnih obrokih naprej plač- Po teh številkah so bile za Ljubljano in oko- ljivo službeno letno doklado z 10 procenti od najmanjše lico tarife nasvetovane; kakošne tarife pa bode okrajni letne plače (§§. 22. in 23.). Na enaki način jim daje komisijon v prihodnje předložil, še se ne vé; davko- vsaka spolnjena daljna petletna službena doba do spol- plačnikom pa kaže, v dotiko stopiti sè svojimi zaup- njenega 30. leta te službe pravico do druge doklade ktera se ima odmeriti z 10 procenti od najmanjše letne niki ktere so si o svojem času bili sami izvolili ker Ali A j i^vvi V UV/ UI Vf UT vjum vciOU Ulil oauil 1ZJ V Willi J I\V;1 deželni komisijon sam ne bi mogel na vse strani poma- gati ) akoravno nas je več posestnikov v njem plače. Znesek ? za kterega zdajšnji dohodki kake uči- Dr. Razlag. bolske stvari. Postava veljavna za Kranjsko teljske službe presegajo po3tavno naj manjšo plačo (§. 28.), se ne sme vrajtovati v tako službeno letno doklado. . 31. Solskim občinam, oziroma šolskim okrajem, kteri učiteljem namesto službene letne doklade raji dajo pravico, da se naprej pomikajo, ali povišajo na veČe plače ktera določuje pravne razmere učiteljev na javnih ljudskih šolah. (Dalje.) , ( -ddelek. službenih dohodkih učiteljskega osebja. tistih ? 21. I I kteri imajo dolžnost šolo napravljati in zdrževati je to dovoljeno pod tem pogojem, da se plača o teh viših stopinjah tako razdeli, da se učitelju vsa-ih deset let do spolnjenega 30. leta zagotovi povišanje stanovitne letne plače za 20 procento v od naj manj šega zneska (§. 22.) 32. Ravnateljem meščanskih šol gré opravilne doklade 200 gold., nadučiteljem drugih tri- ali večraz-rednih ljudskih šol opravilne doklade 100 gold., nadučiteljem na dvorazrednih ljudskih šolah 50 gold, opravilne doklade na leto, ktera se more prejemati v enakih Letno plačo učiteljev določuje po predlogu obrokih s stanovitno letno plačo. Tam kjer so za plačo više stopinje, se ravnatelj (§§. 33—35 deželne postave o uravnavi za napravljanje, ali nadučitelj z imenovanjem ob enem postavi tudi na zdrževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol) deželna najvišo stopinjo plače, šolska oblast. 33. Vsak šolski ravnatelj ima pravico do stano-§. 22, Najmanjši znesek stanovitne letne plače, ktero vanja iz dveh sob in potrebnih zravenskih prostorov, imajo učitelji dobiti, je v deželnem glavnera mestu Ljub- ktero naj se mu dá, če je mogoče, v šolskem poslopji. ljani 600 gold., v drugih občinah 400 gold. Ako se mu stanovanje ne more dati, gré mu za to 23. .V*. , » v^v^m vwvmwu WW ~--*-----~ - Za učiteljske službe na meščanskih šolah 20 procentov najmanjše letne plače odškodnine. naj se določi najmanji znesek stanovitne letne plače 600 goldinarjev. 24. Vse stalne denarne prejemke ? ktere 34. Drugi učitelji imajo pravico do prostega stanovanja le takrat, ako ga že imajo, ko se moč te ima učitelj pozavezi posameznih oseb, iz zavodov i. dr., po- stanovanje otauu v aujui iu utiixtwiu j wiav O J 7 w postave začne. Ravno to veljá tudi o odškodnini za ako jo že kdo vživa; ta se jim mora tudi /U /JOi V KjiAL ^UOaUlUAUlU UOUU^ LU CiCL \ VJ UU V 1« Ul.j Dtauu Yauj^ ^ Cj Vf JLWVAVT T^IT W j ^^^^ v pridržkom, da se varuje njih namen za kako pripoznati, ako bi se jim omenjeno stanovanje vzelo. I ■■ MÊ M H I I MM H posebno reč) občina na račun soie, ter jih dotični dav- kariji od raj tuje. 35. Učiteljska služba z zemljiščem 27.) ima 25. Premenljivi denarni doneski naj se po sred- stori in njihova raba. tudi pravico, da se jej dajo potrebni gospodarski pro- njem znesku zadnjih treh let nemudoma premené v 36. Plača podučitelj e va se meri s 70 odstotki stalni prejemek na račun šole; bira pri posamesnih pre- najmanjše učiteljeve plače. (§. 22.) bivalcih in pobiranje denarjev za novo leto ni več do« 37. Podučitelj ima pravico do prostega stano- puščeno. 26. Dokler bira pridelkov ni odškodovana > naj vanja le takrat, ako ima stanovanje že ob času, ko je pričujoča postava moč zadobila. Ravno to veljá tudi o ako J° že ima : ta se mu se ona po srednji tržni ceni od leta 1834—1863. (izlo- odškodnini za stanovanje čivši le-tó z najvišo in z najnižo ceno), ali kjer se tržna mora tudi pripoznati, ako bi se mu omenjeno stano- ozirom V/A ▼ JL V VV JUá J.AW j T AUV/ 4JUI 4L* JLAM/J UAU V VULiV/ f J U/11 11. J ' cena ne more določiti, po cenitvi izvedencev na zgoraj imenovano srednjo ceno) v stalni denarni znesek na račun šole premeni. 27. Vžitki od njiv, vrtov (vinogradov), travnikov vanje vzelo. 38. Dokler podučitelj i niso za trdno postavljeni, potrebujejo za ženite v privoljenja okrajne šolske oblasti. Plača ženskega učiteljskega osebja se urav- 39. in gozdov, ki so pri učiteljevi službi, se v denarjih šte- nava po pravilih, ki so postavljena za možke 22. JeJ° tako i da se od katastralnega čistega zneska vsake do 38.); vendar se ustanavljajo vsi prejemki z 80 od- parcele odštejejo dotični davki in přiklade. 28. Kar po odštetvi teh vžitkov (§. 27.) do sta- možke. stotki tistega števila, ktero v enakih razmerah spada na novi tne učiteljeve letne plače v se manjka mora mu v 40. Učitelji nezapovedanih učnih predmetov, ka- liv T AVJULU UUltUl I V f \J iv^uavy UlCiUU OV-r Luau £VC« y ULI W JL OU LU U ? V» TU» V^ VltUAji f VUM/uali ^^^^^ j/i. vv»i-i*wv gotovem denarji in sicer v mesečnih obrokih naprej kor tudi učiteljice za ženska ročna delà v vseh v plačevati občina, oziroma šolski okraj, skozi .dotično 15. al. v državni postavi od 14. maja 1869. leta za- davkarijo. Ako ima sedanji čas kaka učiteljska služba znamovanih primerljejih dobé stanovitne nagrade, ktere se sedanjemu vživalcu nekračene po meri učilnih ur na teden določuje okrajna šolska veče dohodke pusté. naj Deželni odbor mora, ako bo treba ; za to po- oblast. 213 41. Vse na kaki javni ljudski soli začasno ali za trdno postavljene učeče osebe naj se zdržujejo vsa- ujcûua , ou dikiumu , vie» ujiuuym aw i uvuau t iu koršnih postranskih opravil, katera so spodobnosti in morajo vsi v šolo. Preteklo poletje so hiteli opeko me ujezda Starašine in možje sela Budimira, Kaljazinskega so sklenili, da njihovih 154 dečkov in deklic vnanji časti njihovega stanu nasproti, ali katera bi je- diu ±u ^u, ui ovioiw yuaiv/yjo owamau, y duoouu« mala čas za natančno spolnovanje njihovega pokliča, ali sela pa so deputacije odpravili, ondotne šole ogledat. pri katerih bi se lahko mislila kaka pristranost pri spol- Med tem ko domá delo Kipi, se vrne južna deputacija novanji učiteljske službe. s žalostno vestjo, da za pol vrste do vhoda v sosedno Učiteljska služba se od organistovske in selo jej je zaječ pot prekrižal. Budimirci so ahnuli, pa mežnarske ločuje; dotični prihodki naj se razločijo in opeko so vendar dalje mesili in pekli. Vsled tega se vsaki svojemu namenu izročé. Noben ud učitelj skega vrne severna deputacija ter sporoča, da severni sosedje stana ne smé od časa, ko bodo po §§. 22. do 32. pri- imajo učiteljico-vdovo s tremi otroci, ktero jim je po r. 1 a /^avma n wmaIt A^r« ! i AM 1 aÍ í třllHl siti m žgati da bi šolsko poslopje sozidali v sosedna 42. čujoče postave njegovi prejemki uravnani, cerkvenikove pečitelj poslal menda samo na „prokormljenje službe opravljati. ^____~ ___- ___. Budi mirci so vdrugič ahnuli ter pribavili: „Spasi Gospodi, 43. Okraj na šolska oblast mora na prestopke vdov s detjmi u nas vdovolj !" Predno se od straha prepovedi v §. 41. in 42. izrečene oštro čuvati in ako pred vdovo-učiteljico oddahnejo, vrne se zapadna depu zapazi prestopke te prepovedi, naj dotičuemu dá največ tacija s sporočilom, da zapadni sosedje imajo učiteljico-šest tednov odloga, v katerem času se mora ali šolski devico, ktera se o praznikih po ženinih ozira, v postno službi, ali pa postranskemu opravilu odpovedati. dni pa klobáse jé. Budimirci so dvakrat ahnuli ter se Zoper ta opomin se more pritožiti deželni šolski pokrižali. Predno njihove desnice dospejo od čel do oblasti, katera pritožba se mora v osmih dneh podati in nagloma rešiti. (Dal. prih.) ila, vrne se poslednja deputacija ter sporoča, da jutranji sosedje imajo učitelja-kosmatega nečeso, kteri namesto čitati pisati računiti, otroke uči, kako se je svet sam Slovstvo. Knjiga đržavopravne stranke. 10. listu so „Novice" po želji Mo s er jeve buk naredil. Zemlja — govori on otrokom —je bila nekdaj nekaj tekočega, kakor megla, oblak; hlad in vročina sta jo počasu strdila, kakor na primer, kedar mati moČ-nik kuhajo, v kotlu vre redka tekočina; ko ga vlijejo v skledo, postaja gosti sok; ako stoji uro časa na zraku postane trd, in tako dalje. Ko se je zemlja tako strdila > > varnice v Gradcu svojim bralcem naznanile zanimivo knjigo pro£ dr. Stanonika, kteri je imé „Zur Reform so se zarodile na njej male živalice same po sebi, kakor na vaših glavah uši, kterih tudi nikdo ni vsej ai vam der theol. Studien in Oesterreich" Kako se je ta knjiga v nasprotnem liberalnem ta v lase. boru teli Allgemeinen Literatur-Zeitung". Sicer bi bil liberalizem koršen je člověk. Od malih živalic so se rodile zmirom veče m > přejela, dokazuje nam nova knjižica istega pisa- veče ter se razvejile na razne porode, na mrčese, ribe z naslovom: „Entgegnung auf 4Ártikel der Wiener ptice, četveronožce, kakoršen je konj, na dvunožce, ka- Pri tej povesti so Budimirci vsi v svoji nezmožnosti, ovreči ali vsaj okrhati zmagovito otrpneli; kar je kdo v roki držal, odpadlo mu je na - ' dolgo se opom orožje, s kterim ga je pisatelj knjige „Zur Reform" po- tla, temu ilo, unemu opeka. Se čez polnoma na tla gel to knjigo po svoji znani navadi j^v&uvruMi ) liV o V VJ l AlUCItUl JJ.cn V aul I1GJO ) tliXVlOil aUUUJV/ IU1 o^ř V UU giCOO XiC«V£iC%LUUJV • JJJ/V najraji na smrt obsodil s tem, da bi o njej ne besedice milujte, oto všej-to vse pošlo, i do čeloveka došlo!" trikrat ahnejo ter se v en glas zavzamejo: ne bii spregovoril ker se lks kjLL o^iogurvuij an xvoi oo u tej o Luixjxu puuvaiu opre- v 9icu tega dg aucrcju vac eti knjigi nikakor ni dalo molčati, zato prevzela je v mira ter sklenejo, da šole toliko pohvalo spre- Vsled tega se zberejo vsenarodno pod lipo sela Budi- V • wx Uiawiav/i xxx xxxvsx\jc«/0x y ZJOèhKJ piUVûCl Cb J Ks V XXX11 Ck LC1 D t*. 1 C/IX CJ U y U.Č* OUI O U SI Dl 118 UUUU UllXOUX y t/v>i4C*j iberalnem imenu Dunajska „Allgemeine Literatur-Zei- opeke ne več delali, iz uže gotovih 35 tisoč plošič opeke I • 1 * • V* I • • v 1 y « 1 • • J «I • . «1 1 1 bodo zidali tedaj tung trnj nalogo y vničiti prepričevalno moč ie omenjeni knjigi „Zur Reform" silno velj ; ila naj ske Toda edini peh y ki ktera prido pa da naj se se sozida nov zvonik pri prihodskem so boru. O tem sklepu so prec sporocili prisedšemu du- yy da ga je „liberalni vitez" Du- hovnu. On jim odgovori, da opeke, namenjene^ za šolo Allgemeine Literatur-Zeitung" > dosegel je ta Je pripomogelk povikšanju zmagovalne slave na- ne more sprejeti na zidanje zvonika. Na to Budimirci šega pisatelj a. Ne enega stavka ni orožja ni okrhal; vsa sila ki gel sklenejo y y jo napenj pisar, gre na to, da moti in slepi k večemu one, iv^j se nocejo seznaniti z nasprotno knjigo „Zur Reform' ne enega plošič šolske opeke. ta liberalni kteri da bodo drugikrat sklepali ob osodi 35 tisoó Rusiji se nahajajo razni kurio z i, kakor pri Vas na Slovenskem. Tako pri Vas se neki kulturonoseo ne more ta namen kazi in natogotiti na zvij samezne stavke našega pisatelj w^v, xtuiuim . uv xuv,^ ua, ,,švajneland", pečenka mu pa po prav liberalni navadi po- vendar tam tako duši, da se od nje kar ne more od- Prav tak eksemplar se tudi tukaj zvira. Slavi kakor mu kaže cepiti podtikuje mu to, kar nikdar in nikakor niti ni mislil zem sploh in rusizem posebno je po njego vem zlobném modrovanji surovi barbarizem. Ruski narod v do pn # niti trdil, ogrduje in zasmehuje pisatelja, ter maha sploh * v* ^ ( w m-m\sm KJ V U, W J/ IkJWUW M.J VV 1» J i A CV LÀ okoli sebe s takim nepoštenim orožjem prav po VJ HP « U ^ ~ __J.. 1___J ~ 1___ blattarsko njanje se nam prav živo razkriva v knj b&UA UU|/V/UVV111Lu Vi ViijVLU £SXC«Y ^JKJ jjTâ^" KM X XXX X UIX CALX ^ XX LLX O CL X XX dl 11 gXQOfcllXy MX lUViU CAš WIJL ttViAWwiAvi Tako grdo, nesramno in hudobno poče- orodje, a več kot prosto orodje pa tudi ne. Poštenega čio brih rokah (nemških ali grškihj bi morda bil koristno nung auf Artikel" v kteri yy Entgeg- veka Ruski narod niti enega nima. waci , v jxicii Znani uao pioaicij uiiriiu oixcga», pu iijeguveui mucuji, aavuiju ucapuoyuuyou, ou- temeljito in tehtno na 26 stranéh odbija rovosti in nepoštenosti, ni vredno ničesa, nego polnega naš m dostoj pisatelj mirno skega Sploh y kar je Ru po njegovem mnenji, zavoljo nesposobnosti su- y pade svojega razkačeneg sprotnika. In zato pri- zaničevanja. Zato je tudi naš trud tukaj bezploden in poročamo prav živo zanimivo knjižico svojim bralcem, nepotreben. — Tako je njegovo čenčanje. Iz njegovega _j* i* 1 • • v 1 •• rr n /» ' / / •!•!• i v • m • i t i • i i •• • a _ zlasti tištim y ki so si ze knjigo yy Zur Reform" omislili. obnašanja pa je vidno, da Ruski rublji so pri vsem tem vendar dobri; čudno moč imajo rubljiki, on jih zel& T UVM11 j VVAVA1XV UJIV/W JL JULX l* j ljubi ter lovi, kakor koli more. Tako jjtiwi t^i lkjmj nawL *±yju uijic. jlo,iw; na primer, pn tem poštenem kulturonoscu je stanoval, in kakor se pripoveduje, zavolj slabe postrežbe zbolel je Ruski učenec; zdravil ga je gimnazijalni vrač. Kulturonosni po- Nasi dopisi. Rusi,je 26. maja (7. juuija.) n (Konec.) Stari Grki so imeli navado za dramami igrati satir- štenjak piše starišem bolnega dečka, naj pošljejo toliko drame, da so se po žalosti posmejali. Nate satirdramo, in toliko desetakov, kajti on je moral doktorja plaćati, kako so si Budimirci šolo snovali drago plaćati, za vsako obiskanje po rublje. Oče* 214 dečka, preČitavši pismo, pa si misli, da je najbolje, ako sam obišče bolnega sina ter pri tej priliki tudi vrača opraša po računu. Tako se zgodi. A pri tem se po-aže, da gimnazijalni vrač plačilo prejemlje iz gimna-zijalnega fonda; pošteni kulturonosec pa je hotel Kusa dreti samo zato, da bi luknjo svojega žepa zamašil z rubljiki. Take istorije se naglo po mesti zvedó; in od-sihmal so Rusi še bolj „surovi" in nepošteni v očeh omenjenega poštenjaka. Ali on si tudi vé pomagati; prec potem je iznašel novo metodo, širiti omiko in po-štenost, začel je dečkom v šoli za vsak slab odgovor staviti po pet „jedinic" (pri Vas bi rekli : po pet troik). Tukaj se note stavijo vselej očitno v splošni protokol, zato tudi tega veselja ni mogel dolgo vživati, Rusi so temu mučencu kulture vže na tretji dan prepovedali rabo take blažene metode pri sejanji poštenosti. — Kaj menite Slovenci! kdo je ta mučenec poštenosti in kulture? On nosi prav pošteno srbsko imé na ic po svetu; rodil se je menda v Dalmaciji, mladost je pre-živel na Reki; 1848. leta je junaško razbijal okna ,,hr-vaških tiranov" in je postal zato oficir pri Magjarskih honvedib. Kot mučenec „omike" in „svobodě" je bežal 1849. leta v Avgsburg ter je potem nekaj časa nabiral notice za „Allgem. Zeitung". Od tam se je čez Pariz in Štambul priklatil v Rusi jo, tukaj pa po raznih potih dospěl do gimnazijalnega stola, s kterega Ruske dečke uči nemške kulture, ali prav za prav, nabira rubljike — in liberal en je ta mož, čuda liberalen! Nadloga je le ta, da taki mučenci „omike" in „svobodě" vsem nam tujcem ropajo pri Rusih dobro ime in zaupanje. Po tacih apostolih pride „omika" in „svoboda" ob vse spoštovanje. Varujte se tacih „narodnja-kov svobodnjakov" tudi Vi, Slovenci! Iz Trsta 22. jun. — Znano je čitateljem „Novic", kako je po sili tukajšnjega mestnega starešinstva cela okolica v treh letih prišla ob vso svojo samostalnost; zdajci še toliko nima avtonomije, da bi si mogle občine svojega župana same izvoliti ; municipij jim kar postavi kogar koli po svoji volji, se ve da takega, kteri je naj-huji protivnik našega naroda, — okoličani pa si dadó vse oktroirati brez protesta, brez pritožbe, in tako se poitalijančuje okolica od leta do leta bolj. „Capi con-trade" (občinski nadzorniki) delajo zvesto na pogubo lastne krvi, med kterimi, kakor ves svet vé, se naj bolj odlikuje Rojanski izdajica Fer luga s svojim adjutan-tantom učiteljem Bonin om. Letos pa je Bog tega Bonina, ki je že večkrat preskušnje délai iz sloven-ščine, pa ne jih naredil, skozi veliko okno pogledal ; učenec Bonin in profesor Vratschko znala sta slo-venŠčino tako, da, ako je eden odgovoril in drugi zopet vpraŠal, sta drug druzega zadovoljila. Zato Bonin zdaj po konci nosi glavo, kajti přejel je „sedem blagoslovov" Vratschkovih, kajti izpitan je slovenski učitelj ! Ubogi otroČiČi! kteri se bodo od njega slovenščino učili. — Naj poleg tega navedem karakteristični prizor v enem aktu z naslovom: „Lahon Bonin pred pisarno Ferlu-govo". Na hiši v Rojanu blizo cerkve visi malo nastran vrat nekega Čevljarja velik mestni grb z napisom „capo contrada de destreto di Rojano", zraven pa je vhod v znano Pertotovo krčmo, kamor vsaki večer koterija renegatov zahaja. Člověk, ki pride te paše iskat, ne vé, gré li k čevljarju ali kam drugam, kajti grb je nad čevljarjevimi vratmi. Ko učitelj Bonin prvi pot omenjeni grb zagleda, veselja ves elektriziran poskoči, solza ko lešnik debela mu po zámořském licu zaigrá, in pleše pod grbom, kakor Izraelci okrog zlatega teleta ter ves ginjen izklikne : „ah ! da bi kaj takega v moji domovini v Istriji bilo, vsak bi se odkril, kakor pred podobo matere Božje". Bravissimo, gospodine Bonin ! Zakaj si ne obesite tudi sami takega grba nad svojo posteljo, da se vsak hip zamaknete v ogled narodnega izdajstva, vsaj si na prste lahko seštejete ljudi v Rojanu, ki vam zaupajo ; peščica renegatov je, med ktero se odlikujeta tudi Primožič in Venuti, vsi drugi pa se grozijo nad vami, da ste poitalijančali Rojanske šole, in želijo rešeni biti te nadloge. Dokler pa bode trójica: Bonin, Ferluga in njuni komornik Troha v Rojanu, žalostna mati Slava! Pa še neko drugo čudo! Isti razupiti Ferluga še zmirom stoji v imeniku Rojanske čitalnice in paradira celó za odbornika, akoravno že čez leto ni družbenine plaçai! Odbor Rojanski! kako da trpiš to nepravilnost? kako da ne izbrišeš izdajice národové in si na prsih svojih ogrevati daš kačo strupeno? Jadranski stražar. Iz Tržaške okolice 22. junija. x — Odkar se je razglasila postava o neposrednjih volitvah, delajo se povsod priprave za-nje tudi po slovenskih de-želah, le v naši tužni okolici ni od takih priprav ne duha ne sluha in tudi od onega dr. Vošnjak o v ega centralnega volilnega odbora za vse slovenske dežele ni sledů ne tirú; ga je mar že slana vzela? Bobnati in bahati se po „Narodu" z besedami, to je mladoslo-venska šega; al, gospôda, delati, delati je treba! Da bi naši skušeni voditelji v Ljubljani ne biíi nic dělali za narod naš, kje neki bi bili zdaj?! In pripravljati bi se morali okoličani celó na dvojne volitve: za državni in za mestni zbor. Res je sicer, da smo okoličani v prav slabém položaji in skoraj v vseh rečéh podložni diktaturi Tržaškega magistrata; vendar vse se ni zgubljeno. 6 zastopnikov bo tudi še za naprej po-šiljala okolica v mestni zbor, enega poslanca pa bi si tudi lahko izvolila v državni zbor. Zato bilo bi potrebno , da bi se volilci že zdaj zbrali v kakem prilič-nem kraji v mestu ali v okolici in se sporazumeli zastran prihodnjih volitev, drugači ne bo zložnosti in gotovo tudi zmage ne. Zbrani volilci pa bi morali od-ločno tirjati od svojih kandidatov njihov program, da ne izvolijo zopet, kakor zadnjič, takih ljudi, ki pred volitvami obetajo hribe in doline, potem pa v zboru molčé ali hodijo vsak svojo pot, kar okolici skoraj več škoduje, kakor koristi. Okoličani smo katoliški Slovenci, tedaj. katolišk in národen mora biti program naših zastopnikov v mestnem zboru, v deželnem in državnem zboru, se vé da zmirom na podlagi federalistični. — Ni sicer moj namen, dotakniti se oseb naših sedanjih zastopnikov v Tržaškem zboru ; al za „prihođnje vodilo" naj povem samo to, da kedar je šio za narodnost, potezal se je za-njo v zboru edini gosp. Nabergoj, drugi pa so molčé ž njim, al tudi proti njemu glasovali; v verskih zadevah pa so skorej vselej pri glasovanji posnemali svoje mestne kolege. Letošnje procesije sv. Rešnjega Telesa se je izmed vseh 6 okoličnih in 48 mestnih zbornikov razun župana vdeležil le 1 okoličan (a ne slovenski zastopnik). Y Gorici 24. junija. — Toplo je! Pa kedo se bo temu čudil o sv. Ivanu? Čudniša je ona vročina, ki je v tukajšnjih italijanskih političnih časnikih živo srebro do — ne vem, kolikoŠne stopinje — gori zagnala, ali prav za prav v glavah (resničnih ali dozdevnih) vodi-teljev tukajšnjih italijanskih političnih strank, dr. De-peris-a in dr. Pajerja. Povod, da je (že nekaj let staro) nasprotje med njima vskipelo do vrhunca, bilo je razpravljanje nekega učnega načrta v deželnem šolskem svetu (24. maja t. 1.), po kterem bi se imela v Goriški vadniei nemščina zopet zraven materinšČine kot učni jezik vpeljati. Kdor ima nasprotnika, vedno preži, da zapazi, Če ne bruna, vsaj slamo v nj ego vem očesu, ktero potem povekša, da se on sam in drugi nad njo grozé. Tako menda dr. Dep eri s ali njegova (liberalna ali skrajna) stranka gledé Pajerja. „Isonzo" prinese ne- 215 kega dne sestavek, ki je, omenjeno obravnavo razkrivši, gram pravne stranke osvojili, nimajo namere podirati pokazal, kako slab (italijansk) narodnjak je dr. Pajer, narodni program, kakor to „Slov. Nar." (broj 135.) trdi ker ne da se ni ministerskim zahtevam zastran vpe- bCl l^i ua oc ui Luiuiovuiaaiui aciuiiUTaui ljevanja nemškega jezika krepko ustavljal m da oni Je se celó > ki za Ptuj ski voliini okraj mesto mana (za kterega je na Ptujskem shodu 88 odstotkov Her > za omenjeni učni načrt glas o val. Pajer se na to vseh nazočih glasovalo) druzega kandidata postavljajo, oglasi in svoje stališče deloma resnično, deloma sofisi- „bodo že sprevideli, da nameravajo proti vodi plavati, Spomnil sem, aa je onega istega stično zagovarja; „Isonzo" mu na to nekaj odvrne in tako se je pletla polemika na dalje in postala na zadnje (kakor je za izvedence že izprvabila) osebna in kar pa ne pojde skandalozna, tako, da se stranki svojih voditelje v ako dne moj y « VJVtV • Ky^VJLLilA*!. y V4 Ml JV VUV^M 6 ko se je v Celji zborovalo, velecenjeni prijatelj sta res voditelja dr. PI oj meni in večim drugim na pitanje: kaj se je gledé Ptujskega shoda in zaključka spominjalo, 8ramujete. Da bi pa Pajer na- odgovoril: „Celjski shod mije ponujal protikandida sprotnike osramotil, sprožil je v deželnem odboru nemščine čes da tù oster protest zoper vpeljavo odboru) je on na pravem mestu, da deželo zastopa; v šolskem svetovalstvu da ne gré ustavljati se ministru, turo na vso moč pod pir a ti. turo, al jaz je nisem prevzel, rekši: da tega že zato storiti ne morem, ker sem se na Ptujskem shodu mož-besedo" zavezal Hermanovo ka n did a« z yy u ker je ono izvrševalni organ ministerstva. (! !) Se vé ) y Žitek. da mu „Isonzo" ni ostal dolžan odzdrava Cabril 24. junija anovi narodne čitaonice . „xoyjixayj ux uot«* viui^u rekoč: No, u Čabru mnogo zahvaljuju družtvu susiedne čitaonice potem ko smo te okloftali, si na enkrat pogumen u Starem trgu pri Ložu na krásnem dočeku kod za Troppo tardi. — Vsa ta polemika bi nas ne bave dne 22. o. m., osobito čestitemu g. dr. Dolencu zdaj, postal. bngala , au uc Ml uu jujv/ y tAL v^xv au ^uvua otkupu rodna zadeva (namreč, nemščina na vadnici). tudi nje konec (mislim vsaj, da konec) je za nas za- ko ne bil nje vzrok ali povod skupno-na- Pa m šumskom meštru i ostalim šum. činovnikom u nepergu. Zivili! Od Kolpe 25. junija. (Cerkvene tatvine in bogoskrun-nimiv. Pajer hoče nasprotnike podreti s tem, da trdi, stva; letina\ lek zoper živinsko kugo.) Treba je, da se da je „Isonzo"-va stranka iskala zveze sèSlovenci svetu obznani, s kakim rokodelstvom se po novi repini „Socani") y jJC* ua j \J JU VsKŠLKJ yyKJVJKjCb UU O^UU Ml^UUW« Y A. lllLUl.1^ UUOIJ c* J/UVO/^ UO) ^V/OjJl/UJ^ ZiUjJUiai jj.C* V^llk' ,Isonzo" na to protestuje zoper tako sumičenje. Pajer vene dragotine na vso moc pazijo. Skoda, ki se cerkvi pa da J° Je celó Soča" od sebe brcnila. vrezana inteligencija peča, da gospodje župniki na cerk yy zna y slovenske časnike tako dobro čitati prevaja in navaja kot kak slovensk journalist, želnem zboru pa trdi, da n e zna slovenski ! da je de- Zdaj zgodi nima velike vrednosti. y je velika, akoravno ukradena reč sama po sebi je sredi meseca maja, ko Bilo bil pri podružnici v Rajntalu v Mozeljski fari vprašam: Kaj mislite, kam meri vsa polemika med slav- kelih ukraden. Vse dosedanje zasledovanje po žandar-nima našima odvetnikoma? — Na volitve v državni meriji, izvedeti tatu, bilo je zastonj. Po noči na 22. b .. . . . Tat ko ne eden in ravno isti tu in tam, in mora kje s ka- „Was ein Baum werden will, streckt sich bei t. m. pa sta bila zopet v Nemški Loki ciborij in Zeiten". In zakaj ne bi se naši Lahi ne pripravljali na monštranica s sv. hostijami vred odnesena. Tat je prej borbo. saj delajo nemški „Alten" in „Jungrt~" tako y in tudi Vi taau j iu ti, v 1j J U b 1J c* u. i , tuui uc ivii&cui iva« jvilu jliululli uiti v o^utaauluipuji , ivi mu ictn.v> i uui uu- Saj celó nove časnike v ta namen ustanavljate. kupuje, kajti stolčene in zmlinčene, ker večidel niso iz Pojdite se skřit Ve „Novice"! Kako boste prenašale žlahne kovine, nimajo nikake cene. Tat je predrzno , tudi ne držite križem rok. kim judom biti v sporazumljenji, ki mu take reci od kmetsko modrost, kibo sijala iz „Tednika' < Za Střelo" ni bilo neki střeliva, in tarča zlezel po lestvi pri zvoniku skozi okroglo lino v cerkev „UUOIU 1JI U11U ouciiva , lU l/£*lls£V - L/JL O V AOUtV, po ovinkih pa že pojde. „Rihtajmo" poprej kmet previsoka; in je s silo v tabernakelj zlomil. Ven gredé je ob _ _ # yy da ne bo več „farški h lap y m yy „starim" tem odkljenkalo. Cudná prikazen! „Kmetovalec", že povsod (moralno) vse zagos po dařil zdaj druge učiti kmetovati ! *) ki hoč po Je > se dop Ptuja 27. junija iz Celj V 26. listu „Novic" nahaj cerkvi s v. hostije iz ciborij a raztrosil, vélike iz mon štranice pa ni bilo najti; Bog zná, kako jo je še oskru nil. Zato pozor! Ni zastonj nek Hrvašk župnik rekel da akoravno imajo „Ljubljanci Hrvate za Turčine vendar kaj takega še on v 17 letih svojega pastirovanja med Hrvati nikoli ni doživel, še niti o takem bogoskrun- > Proti koncu istega dopisa pravi se o volilnem shodu pravne stranke, stvu nikdar cul!" Nemški in slovenski „Tagblatarji u X1VU Û.UUUU ioiV/^ai uujJioa oo . „g. pTOÍ. ti i tea Učtj DC IO v jJCOt rekel je med drugim......" Ker po onih besedah za- prinaša; a kedar Žitek naj se v pest posmehujejo; njihova setev lep sad popolnoma odklenejo, gledajo naj držaj mojega govora nikakor ni jasen in ker bi vendar potem, kako ga bodo zopet vjeli in priklenili. Podirati marsikter izmed volilcev Ptujskega kraja rad jasno vedel kako m kaj y zato prosim, da v mnogocenjenih vicah" dovolite prostorček sledečim vrstam yy No ; je laiii^u , tu voćttv zrno-, u.a> xaia ic rvia>mjj v itrrvau ^ ai zidati je vse kaj drugega, s krampom se zidati ne dá! lahko to vsak zná da ima kramp v rokah al a uvrvuuv ^^v^vx^u. oivuv^ui — Letina je pri nas srednja; sena bo obilno, w Seznanil sem Celjski shod sè zgodovino Ptujskega; bo moglo v lepem vremenu spraviti; koruza pa po več če se sem y rekel shod kake stranke volilcev Ptujskeg da se Ptuj ski nikakor ne more smatrati za oLiwu ovi wua\j vuiuu\jy j. lujoncgai okraje* , ivaju . BUCgU IU uiiaůu V OC C5 i\j ^řuu aiUj pu uu^iaum uu rkui^t imena onih, kterim se je poziv k shodu poslati imel, in kaže malo, borno in zakasnjeno. — Živinske kugo kajt brž ko ne, ne bo mogla dozoriti. Sadje je po ob Kolpi krajih, snegu in mrazu vse šio pod zlo po nogradih tudi poslal, bila so sestavljena od mož različneg poli tičnega stališča; pri glasovanji pokazalo seje, da so na naši strani prav po čudeži ni bilo, dasiravno so sedaj tu na z oči zavolj kandidata ličnih misli so píjeni bili na tri lica Dali y sem kajt pravil sedaj tam čez Kolpo živino s Hrvaškega še ni da kontrobantirali. Na Hrvaški strani pa boje popolnoma potihnila. Pripoveduje se, da so tej bolezni možje, ki so se danes tukaj v Celji zbrali in pro- iznašli zdravilo, namreč goveđi zgornji del gobea pre --rezati in z brinjevim oljem mazati. Od kake poskušinje Ku so Ljubljanski nemčurji začeli govoriti o pripravah vam ne morem poročati, zato tega tudi nikomur no direktn 1 i uemuurji zaueu govorni o pripravan ▼ y ^^ bralo se je po časnikih, da nameravajo svetovati. Kaj pa „Novice" k temu pravijo?*) ustanoviti slovensk časnik za kmeta, da bi ga napeljal na pravo pot „omikeťí in „svobodě". In gledite! zdaj ci se je napovedal tak list pod vredništvom dr. Vošnjaka! tajili zvezo z liberalci nemčurskimi; al preverili Marsikaj neumnega se je že priporočalo zoper Tursko kugo ; Narodovciu bodo sicer al neumnejšega še ne! Zato dobro pravite, da bi tega nikomur ne mislecega rodoljuba, kteremu je lomi" slovenski pregovor bodo nobenega svetovali. Bistva kužnine nobeden še ne pozná; to pa vsak zdrav« »» po nemski: „In der Noth frisst der Teufel Fliegen u kola nik vé in tudi marsikter gospodar, ki je imel nesrečo, da se mu je ta bolezen zatepla med njegovo živino, da kugo naleze zdrava ži- Vred vina, Če tudi od daleč pride z bolno v dotiko ali le povoha ka£ Postojne 28. junija. — Gosp. Fr. Pa dar, oskrb- rudar veô kakor 10 goldinarjev si izposoditi. Kako pa nik državnih sadišč v Postojni, razlaga v tukajšnji stoji zapisano v starih rudarskih pravilih, koliko se ljudski in nedeljski šoli gozdarske in kmetijske more enemu rudarju izposoditi? Le berite } y gosp Li- predmete 4 ure na teden. Kdor je imel priložnost z pold, stara pravila; ona so prava in veljavna še danes. gosp. P a dar j em govoriti, onemu je znano, kako je Ko je nekdaj bila blagajnica ustanovljena, so jej bila tožil o nevednosti našega ljudstva v kmetijskih in goz- pravila osnovana gledé na njen namen. Zato se tudi darskih vednostih. Zato je želel v mlada srca zasejati mi hočemo dobro držati njenih načel in onih pravic, koristne vednosti in obrnil se je v ta namen na c. kr. ktere so že pred vec kot 100 leti prejšnji gospodje ru- okrajni šolski svet, kteri mu je rad spolnil rodoljubno darjem pripoznali in přivolili vživati. Premilostljiva ce željo. Zdaj marljivo razlaga in otroci ga tudi radi sarica Marija Terezija bila je žitnice zagotovila ubogim poslušajo, ker govori pravilno in lahko umljivo sloven- rudarjem z ukazom y da za zmiraj ostane nas žito šČino. Da bode svojo nalogo častno rešil, je gotovo, za rudarje, dokler bode rudnik stal. Kakor Vam je, ker brezplačno delà le iz ljubezni za boljo skrb za naše Lipoid, spodletelo dozdaj vse, kar ste hoteli po svoji mile gozde in narod svoj glavi predrugačiti tako upamo, ako Bog dá in ni še Postojne 29. rožnika. — Danes zjutraj, 20 minut pravica popolnoma zginila iz tega sveta, Vam bode čutili smo tukaj precej močán potres, ki spodletelo tudi to. Vam drugim odbornikom pa pri bla- Slavinski fari bole- gajniški bratovščini pa rečemo, da zdaj preočitno vi- uro čez je trajal kakih 6 sekund. ajo ljudje v več vaséh za neko kužno kožno bolez- dimo, da vam je za ubozega rudarja toliko mar, kot za nijo, dobercem (Friesel) podobno; nekteri v malo urah lanski sneg; spomnite se svojih dolžnosti da ker ste umrjó. Siri se neki od vasi do vasi. I dri je 24. junija. (Bridke nadloge naših rudarjev.) Skrajni čas je, da se je začelo tudi prosto ljudstvo za- vedati svojih pravic, ktere se, žalibog 7 čedalje bolj kraj- Šajo ubogim delalcem pri tukajšnjem cesarskem rudniku. Ubogi rudar trudi se in delà kakor živina, da si pošteno prisluži vsakdanji krubek za-se in otroke svoje; al temu nasproti dobivajo rudarji tako žito, da je pred nekimi voljeni v imenu vsega zbirališča rudarskega, vam mora blagor rudarjev pred vsem pri srcu biti, ne pa da jim ravno nasproti delate. Pri prihodnji volitvi bode vse drugače. Nikar ne mislite, da vam nemčurstvo kake privilegije daje in da se bodete še dalje gnjezdili v odboru rudarske hranilnice; nemčurija nam je ravno tako gnjusoba, kakor nam gre pravica nad vse! Vipare 29. junija Danes zjutraj točno ob meseci bilo veliko možkih in ženskih zbolelo na žifri, uri zjutraj čutili smo tukaj dvakratni potres od vzhoda ki so tak kruh jedli. Ali je morda to prav , uboge Vvoti zahodu. Prvi je bil le majhen, drugi par sekund pozneji pa močán. , uboge rudarje na takošen način, trpinČiti! Mar ni dosti to, da ubožec mora zjutraj ob V4 na štiri vstati in na delo iti 7 ter seboj vzeti košček črnega kruhka, ki je bolj podoben platneni drapi nego krnhu; ob osmih pojé tišti kosček in potem delà v eno mer do 11. ure. Opoldne pride domov, kaj ga čaka? Zganci koruzini večidel brez zabelje. Misliti si mora revež, da je zabeljeno, pa je D. Trnovega na Notranjskem. J. B.^— 24. dne ju nija je bilo precej slovesno venčanje St. Peter sko Reske železnice. Vlak je šel precej počasi memo Bi strice; ljudje, ki so se peljali v Keko z vlakom brez plačno, so nazaj morali plačati. Godrnjali so o previ soki vožnini dobro. Taka je njegova „polenta", ko bi koruza ne smrděla; al pred par meseci smo dobili tako slabo, da je še kokoši, psi in sploh žival jesti ni hotela. Ali je tedaj mogoče rudarjem take nadloge svet izvé. 99 krajc. od Reke do Trnovega, Dobro bi še* bifo. Stvar je še media, ker je delo zeló bilo prisiljeno. Pod - pravijo delalci — da se skoro vsako Malo Bukovico noč za pol čevlja in še več zemlja poniža, zato ponoči straži okoli 60 delalcev, ki imajo po 65 kr. plače. še dalj časa zakrivati? Nikakor ne! Naj nic. nasi. kakošnega „dobrega očeta" imamo mi rudarji v Idriji. Gosp. Lipoid ima pa tudi prav čudne misli o blagaj- Odborniku Antonu Rej ecu, ki so ga rudarji v bratovski odbor izvolili, je naravnost v obraz rekel, da za blagajnico nima rudarjem^ nič mar biti. „Ali mislite, da je blagajnica Vaša?u „Cigava pa, kot naša", mu zavrne Rejec. Ker je še silno delà, se delalcem obeta po 1 gold, do gold. 45 kr. na dan. Navadna pošta pa še hodi, naj- dokler bodo šutni vlaki vozili in ne bodo mogli 7 brže čez dan blaga, kakor pošta, prevaževati Ker maem bil še v tem času na kolodvoru, ne vem natančnih tarif 7 Na to se grozovito zadere vožnine; to poročam drugi pot; to pa vem, da v Trnovém vidimo čudno prikazen samo Laških razgla-sov po krčmah nabitih za železnično tarifo. Znabiti da Lipoid nad njim, in mu reče: n v\ i X v\ vii v^ T /\i mfi i ^ llTl „ni vasa ne; rudarji Laške „brošure", po kteri nimate nič pri njej opraviti". Mož ves osupnjen se Gosp. Lipolda je močno zjezilo to, da mu je Rejec ocital samovoljnost in govoril mu o pra-vicah, ki jih rudarji do blagajnice imajo. Vsak člověk molčé odpravi. so to odlomki obljubljene bomo morali Lahi postati. Od ene strani nemčur od druge lahon 7 mi pa se kavsamo in ravsamo 7 7 da, če nas ta ali uni ne pozoblje, naposled še Magjar stegne roke po nas, kajti Reka je ima pravico, se potegniti, se ve da na postavni poti 9 za svoje pravice Mar misli Lipoid 9 da bodo ubogi magjaronska ! Šentviđa nad Ljubljano 20. rožnika. (Konec.) Blaž Potočnik, rojen 31. januarija 1799. leta, je že rudarji molčali za naprej? Okoli 100.000 gold, je v hranilnici rudarski shranjenih, ki so jih rudarjem njihovi očetje in njihovih ocetov oČetje prihranili, in zdaj se jim hoče ta poboljšek odjesti, da ne bi smel en leta 1826. spisal: >> Premifhlovanje za zhaf fv. leta" 9 112 str., leta 1827. Molituvne bukvize 9 9 in 3) Svete pesmi , J.^ O ti., JClft -LVJU 1 . j U) J.T-». febno za mlade ljudi, 12. 90 strani 3a vse velike pra3nike in godove med lietam, 12. straní, II. pomnoženi natis I. leta 1837., II. 1843. po- 9 139 OLiaill, J.X. UUJXlXlU^iClil JUč* 113 A. IClrt A^of I . , XJL. lUiy.j - leta 1830. so v „Kranjski zhebelizi" Potočnikove Vodnikll" ^ 1 ^ r> w'vknl-rn I A^in C\ C C Dm rl f O/V- pesmi „ renz"; 79 9 99 Slaba vinska letina' 7 77 Pridi Go- tacega, kjer se nevidljiva kužnína drži. Po tem je tedaj gotovo, da kužnina po sopeDji (dihanji) pride skozi pljuča v kri itd. Ce tedaj kdo gobec prereže govedom in rano namaže z oštrim brinjevim oljem — ali je mar s tem zaprl vstop kužnine v sopila? Dokler živina se diha, je vstop kužnim odprt v pljuča. Tedaj je ono sred- „Napeljevanje v računstvo za 2. in 3. razred" (in še leta 1831. je bila od njega na svetio dana knjižica: „Kolera", potrebno poduzhenje sa kmeta", m stvo le martra živine, a druzega nié. Vred. # Kadostni smo sprejeli to novico in to tem več ker nekaj manjših šolskih bukev); — leta 1849. „Grammatik der slov. Sprache' j xtauuotiui omu D^icjou lu uv v »»v m bv betu fou i xvci uď BJLUV. UUlttULlC' , - drUgl natlS leta 1858., - ictA gosp. Pad ar je eden izmed onih domačinov, ktere je deželni 1850. je vredoval „Ljubljanski časnik" (mnogo je spisal odbor Kranjski poslal kot stipendiste v Šnepersko gozdar- v cerkveni časopis „Danico"); — leta 1853. je na svitlo leta sko šolo. Vred. dal „Slava Marije « v natisu, m v leta 1854. » 211 leta 1860. ie sodeloval pri „Deutsch-slov. Wôrterbuch", niti za goveđa niti za konje. Okrajno glavarstvo je za- w « ^ * • m i ■m ^ a^ • # i * ^ • 1 1 • . / V m * m a kteremu ie vrednik bil Cigale; } v „Pratiki" in nem- poved potnib listov (posov) za govejo živino Wirthschaftskalender", ki ju je izdajala družba sebno na dolenski strani, premalo razg fikem kmetijska, je veliko let spisaval astronomični del fasilo tudi , po-prignalo v 99 se je več živine brez njih, ktere mestni stražniki niso Imenik duhovnov Ljublj* škofijV'je^vre doval in zložil v mesto pustili; Če je vendar katera na sejmu bila, všla Hebdomade sankte napeve ni co ustanovil. — Tak izvrstni duhovnik in marljivi ^ uuuwïm au «^rni * 3 St. Vidu je čital- je po kaki stranski poti. (Močán potres) v nedeljo zjutraj 20 minut po pisatelj slovenski je pač vreden biti za izgled daljni 5. uri smo tudi v Ljubljani imeli. příhodnosti; zato je srečna misel Šentvidčanov bila, da — Kdor se hoče prepričati o izvrstno lepi St. Jan so svojemu gospod-očetu Blažu Potočniku postavili ževi rži, naj jo pride na vrt družbe kmetijske gledat. imeniten spominek. (Prvi občni zbor delničarjev „Narodne tiskáme Za gosp. Ravnikarjem oglasi se prvi gosp slovesno*obhajanje stoletnice Jungmanovega rojst- dr. Ahačič, ter skuša dopovedati, da se delnice last Ljubljane. — Iz staroslavné Prage je odbor za Dalje.) nega dne, kateremu na čelu stoji dr. T. L. Rieger. raz- nikom le zato tako dolgo niso razposlale 9 ker so jih udeležbi one svečanosti, ki poslal vabila in 13. dne tega meseca vršila v Pragi, po vsem vanskem svetu, in došlo je to častno vabilo tudi raz- se bode 12. hoteli domá tiskati in s tem tiskarni mnogo stroškov prihraniti. Kar se pa tiče novega „Tednika", ga ne bo slo- izdajala tiskarna, ampak dr. ličnim slovanskim društvom, časnikom in nekterim po- stroške plačeval, kakor vsak drug. Vošnjak, ki bo tiskovne samnim osebam. Enako svetli zvezdi na nebu lesketa Tudi gosp. Grasselli skuša opravičiti odbor 9 da se na obzorji slovenskem ime Jožefa Jungmana, delnic, ki so pred dvema mesecama bile izgotovljene kajti po slovstvenem svojem delovanji nima samo ne- ni razposlal. Delničarji bi jih bili komaj v roke dobili ) 9 precenljivih zaslug za Ceskoslovanski narod, temveč za in že bi jih bili morali zopet v društveno blagajnico ves veliki narod slovanski. On je v srcu svojem gojil vložiti. Začasni listi so se Ljubljanskim delničarjem gorečo ljubezen do vseh svojih bratov ; on je bil eden dali , vnanjem pa ne, ker lahko s poštnimi recepisi izmed prvih, ki so budili literarno vzájemnost slovansko; dokažejo , da so denar odposlali. Da bi bil današnji on je neumorno délai za čast matere Slave. Dolžnost zbor neveljaven, tega ne more nihče reči. V smislu Slovencev je tedaj, da s svojimi brati na Ceskem 12. in §. 14. dr. pr. bil je postavno v „Slov. Narodu" razgla 13. dan julija vzajemno slavijo spomin Jungmana,in sen 9 odbor nima dolžnosti vsakega delničarja posebej če iim ni mogoče osebno udeležiti se slovesnosti v vabiti. Vrh tega je vsak delničar po poslanih poobla- 1/ Tr « « « « đk m . m -m + -m m m* 1 a « ^^v i m -m tm* 1 i i • da oni dan po telegramih razodevajo svoja so- stilih izvedel za občni zbor. Od onih 5000 goldinarjev, čutja manom neumrlega Slovana ! (Iz seje deželnega odbora 27. in 28. junija.) Pred sprejemom šolskega poslopja, ki ga je hranil ni ca ljubi leta 1868. zložili 5000 gold., ki so po deficitih ktere gosp. Ravnikar omenja, on kot ^društveni bla gajnik nič ne vé; slišal je pa, da so Štajerski rodo- Kranjska za real ko zidati dala in je že toliko dozi- „Slov. Naroda" prva leta pošli. V računih „narodne dano, da se prihodnjo zimo utegnejo šole v novem po- tiskáme" pa se ta svota nikjer ne nahaja, tudi društvo slopji odpreti^ je vkrenil odbor, pozvedeti vse stroške, onim rodoljubom ni krajcarjapovrnilo; ali je kdo drug ki bi zadevali deželno in mestno blagajnico. — deželne vlade, da ločitev vodstva zdravstvenih in Dopis to storil, ni mu znano. go- Dr. Vošnjak, kise potem oglasi, opominja 9 da ki trošili za „Narod", so se po spodarskih zadev v tukajšnji bolnišnici ni zadobila ce- je bilo že pri ustavljajočem občnem zboru povedano, sarjevega potrjenja, se je izročil vodstvu bolnišnice v da prvi ustanovniki za svojih 6000 gold., poročanje o razlogih, ki jih c. kr. ministerstvo navaja zoper ločitev, v nekterih bolnišnicah že vpeljano. — Na nobenega povračilaniso dobili; zato Je ne sramno > da se o tem zopet odgovor tirja. (Med podlagi poročila vodstva bolnišnice, dotičnih primarjev delničarji vstane vsled tega velik hrup, mnogi glasovi kli- in upravništva je deželni odbor sklenil, da zdravniško čejo: oho!) in gospodarsko oskrbovanje ostane v novi noriški pod- družnici v posilni naši Zdaj se vzdigne dr. Poklukar in interpelira: kaj bilo v podružnici Poljanski. delalnici tako, kakor je dozdaj je s Tomšičevim spominkom in kje so denarji, ktere i alri _ 5j6D8lî6 1 a r\ rl Arzrl m i r\ vi n"MA rl vi ru 4-i olr nttv» r» (i vinl\inn1 n 9 T^ti A k n i X A/1_ 9 ki so dozdaj bivale v posilni delalnici, se pošljejo na Štajersko v Je 99 vrne narodna tiskarna" nabirala? Dr. Ahačič od- 9 da to ne spada v občni zbor delničarjev 9 in Letno poročilo c. kr. deželnega gozd- Grasselli še pristavi, da denarja ni nabirala tiskarna Lankovce. nega nadzornika za leto 1872. je deželni odbor iz- ) ampak opravništvo „Naroda", ktero je nabrani denar ročil kmetijski družbi v pregled in štavljenje nasvetov. izročilo dotičnemu odboru pod predsedstvom dr. Ko- Za svojega zastopnika pri sejah sub v en ci j s keg a celi-ja. Gosp. Rapoc, kot ud omenjenega odbora 9 odbora kmetijske družbe je deželni odbor izvolil dežel- na to reče, da je denar on přejel in na obresti naiožil. nega glavarja viteza dr. K a 11 e n e g g e r j a. — Za vtr- Za njim poprime gosp. Klun besedo blizo tako-le: jenje Savskega bregu pri Gorenji Savi poleg Kranja Pojasnilo, ktero nam ja g. blagajnik zastran pridržanih se je proti odobrenji prihodnjega deželnega zbora dovo- delnic dal, me je zadovolilo. Al to nikakor ne opravi lilo še 800 gold, podpore iz deželnega zaklada, za raz- čuje tega, da se začasni listi niso tudi vnanjim udom širjenje okrajne ceste ob Bleškem jezeru proti Bo- izročili, kakor tirja hinju se je naukazalo 630 gold, deželne podpore. Deželni inženir je dobil nalog, dotični komisiji preiskati naših pravil. Ce bi bili to storili, zadostili bi bili potem vsaj lahko tudi ; 16. kteri veleva, da moravsakdo, ki hoče v občnem zboru po kterem bi se dala sedanja strma in težavna glasovati, dokler delnic ni, svoj začasni list vsaj kraj okrajna cesta čez Tur jak zložneje izpeljati. — Vsled dni pred občnim zborom v društveno blagajnico vložiti. nove državne postave namerava ministerstvo lenuhe in Po končanem zboru pa bi si bili te začasne liste pri-druge klateže v različnih deželah potakniti v posilne de-lalnice ; o tem : ali in pod kterimi pogoji bi se Kranjska deželna delalnica prepustila za državno delalnico, bode odbor poročal prihodnjemu zboru. ( Véliki sejm) v pondeljek sploh ni bil kaj ži- držali in namesti njih lastnikom delnice izročili, kakor Na ta način bili bi odstranili mnogotere . tirja. nepravilnosti, ktere so se, kakor je £A\J g« JL«! C* v JU 1 IV (Hl omenil, pri sklicevanju današnjega občnega zbora go- ktere Ravnikar dile — ^ r čun/t ovjuvj y j/uuucij^ o^ivu ni un ivctj uiío , dasiravno ne bom z gosp. Ravnikarjem trdil, um vahen. Tudi goveje živine ni bilo toliko, kar se je je bi zavoljo teh nepravilnosti današnji zbor veljaven ne da pričakovalo po dolgi zaprtiji. Pa tudi tujega kupca ni bilo bil. Pa če ste že morali proti-pravilno ravnati * : * > 218 14. kteri določuje, po glavi bije, pa je ta dovolj bi bilo, prelomiti samo da naj so občni zbor poznej e v prvi polovici vsakega leta, tedaj pred koncem meseca junija skliče. Preložili teljem še zmirom dosti revno plačilo, razvidi se iz tega našim , da pravi : „kako težko je djalo klerikalcem v deželnem zboru, da so sklenili uči- ín vse omenjene toemt matt bic jdjtoerfaCiige, meíand)oltfd}e ®aríeguttg be$ bi bili občni zbor v mesec julij , nepravilnosti bili bi s tem odpravili. Tudi Vam bi bilo potem mogoče delničarjem letne račune in bilanco je inielil s tem kolom mahniti po prvomestniku šolskega dr. Bleiweis-u , pa je vsekal barona Apfal- £>bntcmn8 be$ <2d)uíau$ídjuffe$ lieft". Pisar „Schulzeitunge" na ogled razpoložiti, kakor zahteva §. 26., česar v da- odseka ii« vgiuvi lati^uiv/mn, «t«v.j vvoui » v««*- VUCCÛO , ui. ^jcincjo'u ; JJC* jc uaiuua nuiai" našnjem zboru niste storili. Prečitali ste nam nektere trema, pisatelja on^ga poročila, v kterem prvomestnik Vi «11 1 < i • I •!• • 1 y» 1 • • 1 1. • • « i« « w « . É številke, ktere smo proti pozabili, in društvo povzdigo- m besedice niti narekoval izurjenemu poročevalcu niti vali z veliko pohvalo. Pa pri takih podvzetjih, kakor sam pisal. In gosp. baron je ravno mož tište liberalne stranke , pred katero se „Schulzeitung" v prahu vije ! ni je dr. Vošnjak nedavno v nekem zboru rekel dobro samo solnčnato stran kazati, senčnato pa zakri- Po takem si ona sama sebi po pravici pravi": „man íúu§ vati. — — — ^r ^ ^ — — --" ^ -------— — — —- J _ - — — —~ W — p ^ —----— " ^ • W —m W M ^ ^ 1 ^ ^ • ^ W ^ A W » • W* ^ M> M V A 9 p J V+ + * In ravno ta s en čn at a stran je pri „narodni trtrHtđ; fíautiett, mit tueíc^er Un&erfdjcimtijett 93íatt auf btc tiskarni" menda zeló temna. Še včeraj, kakor se je po geiftige 23efđ)ranfifyeit unferer £cmMeI)rer fpefulirt U Tako se mestu govorilo, ste si prizadevali, račune sestaviti, pa lesicavsvoje zanjke vjame ! Kolosalno surovost dru- jih niste mogli, ker je zmešnjava menda tolika, u« s^g» uau^a, u nikjer take ni. In verjeti moramo, da je ta govorica proti vredn ku da gega članka, obri jenega proti „Učit. tovaršu" in posebno resnična, ker nam danes ničesa niste predložili. Ali ste obdělal. 97 n]egovemu, je „Učit. tovars" spodobno V istem listu psuje izvrstne dopise v „Vater- morebiti hoteli res ravnati po mišljenju dr* Vošnjaka, landuu zavoljo šolske maše na pripravnici invadnici ki deti? neki rekel, da delničarjem ni treba Tudi vsega ve- Ljubljanski. Mi ne moremo verjeti, da je svitli knezo- ----- ----meni se pri „Slov. Narodu" ne zdi vse škof s taki m i ljudmi, kateri so „konfessionslos" v tako lepo in gladko , kakor je dr. Vošnjak poročal. besedi in djanji, tako „prijateljsko" in tako „postrežljivo To mu hočem iz njegovega lastnega poročila dokazati. korespondira!, kakor „Schulz." piše, in mislimo, da mora a Gosp. Vošnjak sam je obstál, da je „Narod" po- gospod knez le razžaljan biti, ako jih koterija rSchul-trosil onih 5000 gold», ktere so Štajerski rodoljubi ve- zeitung-e", ki prav je „Geist vom Geiste" in ,,Fleisch likodušno darovali. Od tistihmal začel je „Narod" vsaki dan izhajati. Al vse je v ceni poskočilo; podražil se je papir; podražili so se delalci; povikšala se je plača uradnikova; število naročnikov pa se menda primerno ni pomnožilo, naj ima tudi okoli 950 naročnikov, kakor vom Fleische" Tagblattarskega hvalisa z „feinen Herm". Novlčar iz domaćih in ptujib dežel. Polóm finančni čedalje dalje segainse V • • y siri čez gosp. dr. Vošnjak trdi. Če je tedaj „Narod" že ta- zidovje Dunajsko po deželah. Na kant je prišla zdaj krat 7 ko Je po trikrat na teden izhajal; 5000 ali 6000 gold, podpore potřeboval, kdo Vam bo tedaj tudi „Industrie- und Commercialbank" v Lineu. Osnoval se je sicer na Dunaji „pomočni komité" in minister na besedo verjel, da je zdaj aktiven ? Meni se temveč finančni je poslal okrožnico deželnim vladam, naj bodo dozdeva, da „Narod" ravno tako, kakor je poprej unih na pomoč trgovstvu in obrtnijstvu ; al vse to nima še liberalna éra" se- ali 6000 požrl, zdaj životari od delniškega kapitala nobenega vidnega vspeha. Kar Je in da bode v nevarnost pripravil naše delnisko društvo. jala, to zdaj žane ! Vse te decarne homatije hodijo Pa naj bi že to bilo, z veseljem bi žrtovali potrebno dosedanjim kolovodjtm ustavo ver skim zdaj pred ^ %M ««J mu podporo, da bi ustrezal in zadostoval. tirjatvam slovenskega naroda voli tvarni kudo na pot, kajti stranka „s čistimi ro- (Konec prih.) kami ii (Hudobno, pa vendar smesno!) Nekdo, kteremu se sline cedé po istem gradu, kjer bivajo jezuiti v jim z velikim vplivom sama jamo koplje. Zato so pa potrti. tudi Časniki Herbst-Giskrove stranke vsi Od druge strani se pa tudi razpor med mi- Repnjah, je, kakor se govori, razglasil v Vodiški fari, nistrem Strehmajerjem in drugimi ministri ne dá da je pritožbo zoper jezuite pri ministerstvu naredil g. več zakriti, da! se celó Andrassy postaja dr. Ungerju Alešovec 7 vrednik „Brenceljna* } rojen. Razdraženo kmečko ljudstvo je to laž brž verjelo .—. — —. ; er f vv "" • ~~ vw,v —j r J ^"G J ki je v Vodiški fari in dr. Glaserju , prekonservativen" ! In vse to se godi ; ter se po vač vaséh zdaj grozi: „naj se le gori prikaže; ubili ga bomo!" — Kakor slišimo, je storil gosp. zdaj vidijo 7 prtd < bličjem svetovne razstave, da tuji gosti da politika Avstrijska ni tako zlata kakor stara Cesarica nemška se kot in nova ,,Presse" pišete. Alešovec že potrebne korake, da oČeta te hudobne namestnica cesarja nemskega na Dunaji povsod z ve- Ioâî o^riv^*;^ I.K^ _________n___i> „ A ^ 11 i« — laži tira pred sodnijo. Klerikalni „Brencelj preganja liko častjó sprej em a )7 Listnica vredništva. Gosp. €. O: Hvaležno bomo sprejeli. V jezuite iz Repinj ! — ali je svet že kaj tako neumnega toval na Štajarsko in Koroško. P oko zlov : vitez Frank") — tako beremo na pobotnici ranocelnika gosp. Mahorčiča od 26. maja 1.1. lastnoročni podpis viteza Franka pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Krškem, kateri ugotovlja (likvidira) po-botnice! — Da se drzne kozel respektive vitez Frank kaj tacega napisati na uradno pismo , to pač preočitno kaže surovost in zagrizenost birokratovi (Pobirki iz Časnikov.) Nemčurska „Schulzeitung materiellen Lage Cesarjevič Rudolf je odpo Vagán Žitna cena v Ljubljani 28. junija 1873. novem denarji : pšenice domaČe 7 fl. 60. 7 fl. 45 turšiee 3 fl. 30 8oršice 4 fl 20 banašbe rži 4fl. 16. »1 1 Građen 34 28. junija 1872: -I 61. 62 59 58 22 87. itd. Druga ceumnost, s ktero liberalec sam sebe Prihođnje srečkanje v Građen in na Dunaji 12. julija. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik: Jožef Blazuikovi dědici v Ljubljani.