glasilo delovne organizacije
straža pri novem mestu, 24. januarja 1986 leto XXIII	številka 1
Glasilo ureja uredniikl odbor: Alfonz Sterbenc (glavni in odgovorni urednik). Ivan Baiog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Maister, Jadran Šnldaršič, Marko Švent, Darja Horvat In Miha Srebrnjak.
Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo Izhaja mesečno v nakladi 3.300 izvodov In je po mnenju sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenije z odločbo St. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek in prelom v DIC tozd Grafika, tisk v tiskarni Novo mesto v Novem mestu.
Ob začetku leta 1986
Spet seje obrnilo eno leto in prešlo v zgodovino. S tem smo poslali tudi starejši. V novo leto 1986 smo vstopili polni upov in z zvrhano mero načrtov. Kaj nam bo pa dejansko prineslo telo 86pa zaenkrat še ne vemo. Po tihem vsi upamo, da le dobro. Marsikaterega med nami jev I. 851 epla usoaa bodisi zaradi bolezni, bodisi zaradi izgube dragih, bodisi zaradi drugih zadev. Upajmo, da bo letos vse dobro.
Tudi v Novolesupričakujemo, da bomo letos uspešni. Čeprav smo kopico problemov, ki so se nagrmadili v preteklem letu, prenesli tudi v to leto, predvidevamo, da jih bomo, letos rešiti. Seveda bo potrebno napeti vse moči in vsakdo na svojem delovnem mestu bo moral dati od sebe kar največ more. Le tako bomo sinergetično izkoristili lastne sile in uspeh pač ne bo mogel izostati. Močno voljo in pripadnost Novolesu so novolesovci že ničkolikokrat pokazati in dokazali. Ni dvoma, da bodo tudi v prihodnje. Letošnji plani so močno angažirani, tako tudi morajo biti, saj so gospodarske razmere še vedno močno zaostrene. Pridnost in discipliniranost nas vseh je torej nujno potrebna.
Prvi mesec letošnjega leta je sončen in za ta letni čas topel Zima nam torej še ni pokazala zobe. Tudi v Novolesu smo že na startu močno »zapeli«. Že prvi mesec 27. januarja, se bomo na REFERENDUMU ODLOČALI O ZELO POMEMBNIH ZADEVAH. Glasovali bomo o:
—	samoupravnem sporazumu o temeljih plana DO Novoles za obdobje 86—90;
—	spremembah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke;
—	spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Uniles;
—	spremembah statuta SOZD Uniles;
Na referendumu se bomo torej odločali o pomembnih zadevah. Zato vam, dragi bralci priporočamo, da si vsebinsko obrazložitev posameznih sporazumov preberete na naslednji strani našega glasila!
ODLOČAJMO SE PREMIŠLJENO IN Z VSO ODGOVORNOSTJO!
Referendum 27. 1. 1986
V	letošnjem letu bo v naši družbi vrsto pomembnih aktivnosti, ki bodo močno vplivale tudi na samoupravne in družbeno-poli-tične aktivnosti v Novolesu. To so predvsem:
—	dokončanje planskih aktov za obdobje 1986—90
—	delegatske volitve 1986
—	konferenca in kongresi: ZK, sindikat, mladina, SZDL, ZB
—	obravnava kritične analize delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
O volitvah, kongresih in obravnavi kritične analize delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja bomo pisali še drugje, v tej in v naslednjih številkah našega glasila, zato se bom v članku omejil samo na zadeve, o katerih bomo odločali delavci vseh TOZD in DSSS na referendumu, ki je razpisan za 27. januar 1986. Na referendumu bomo odločali o:
—	samoupravnem sporazumu o temeljih plana DO Novoles za obdobje 1986—90
—	spremembah samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke
—	spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Uniles
—	spremembah statuta SOZD Uniles
V	nekaterih TOZD pa še spremembe statutov TOZD.
Vse te akte je obravnaval delavski svet DO na svoji seji dne 13. 12. 85 in jih poslal v javno razpravo. V našem glasilu smo o vseh teh dokumentih že objavili obrazložitev, zato bomo v tem članku pojasnili nekatere zadeve.
O planu DO Novoles za obdobje 1986—90 je tekla javna razprava na političnih aktivih TOZD v času od 8. 1. 86 do 17. 1. 86. Vse pripombe je obravnaval poslovni odbor na seji dne 20. 1. 1986, delavski svet DO pa je na izredni seji
2 G7)@¥Sfe
dne 21. 1. 1986 določil predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO Novoles za obdobje 1986—90, o katerem se bomo odločali na referendumu dne 27. 1. 1986.
Na osnutek temeljev plana so bile v javni razpravi podane naslednje pripombe:
— kvalifikacijska struktura — v razpravi je bilo poudarjeno, da mora biti kvalifikacijska struktura leta 1990 bistveno boljša, kot je sedanja, zato smo v plan vnesli to pripombo.
— Večja konkretizacija pri netesnem delu proizvodnje. Predvsem v TOZD TAP in Sigmat so imeli pripombe, da se iz tako predloženega dokumenta razvoj teh TOZD premalo vidi. Zato smo v strokovnih službah izdelali za ta del plana nov tekst in ga konkretizirali. TOZD TKO pa je imel nekatere konkretne pripombe na kvantifikacije (npr. število tuš kadi itd.) kar smo seveda tudi popravili.
— V TOZD tesne dejavnosti pa so bite pripombe predvsem na bilanco tesnih surovin, žal pa se bolj obvezujočih podatkov ni dalo v plan, ker je to področje odvisno predvsem od zunanjih faktorjev (GG, SIS za gozdarstvo, ostali poslovni partnerji). O vseh pripombah smo nato razpravljali na samoupravnih delovnih skupinah oz. zborih delavcev v času od 21.
1.	— 24. 1. 86.
Spremembe samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke se nanašajo predvsem na boleznine. Do 1. 7. 1985smoimeli v primeru bolniške 90% OD za 9 mesecev preteklega teta, kar je ob sedanji visoki inflaciji pomenilo komaj cca 50% tekočega OD, zato je od 1. 7. dalje bolniška tekoče valorizirana, da delavec ni več tako prizadet v primeru bolezni in s tem povezane odsotnosti z dela. Poteg tega pa je s 1. 7. 1985 dalje dodatek za nadurno delo v višini 50% netto.
Spremembe statuta SOZD in samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Uniles se nanašajo predvsem na uskladitev z nekaterimi sprejetimi sistemskimi zakoni, nekatere spremembe pa se nanašajo na nekatere konkretne zadeve, ki so bile potrebne, da se jih vnese v akte SOZD Uniles, te so:
—	višje oblike gospodarskega sodelovanja s tujino
—	večji obseg odgovornosti SOZD ter obveznost združenih OZD, da v zunanjetrgovinskih nastopih obvezno prikažejo pripadnost SOZDu
—	zunanjetrgovinska dejavnost SOZD in njena pooblastila v pravnem prometu
—	programske skupnosti
—	določitev sankcij za neizpolnjevanje obveznosti pri izvrševanju skupno določenih ciljev
—	združevanje sredstev skupnih rezerv
—	interna banka SOZD Uniles
in še nekatere druge zadeve.
V statutih TOZD se spremembe nanašajo predvsem na dejavnost TOZD, ker so nekatere TOZD
spremenite dejavnost in pa na pooblastilo direktorjev TOZD pri nabavi osnovnih sredstev.
(Ž5
Vsi dokumenti so bili zadosti dolgo v javni razpravi in je imel sleherni delavec Novolesa možnost dati pripombe za le-te zato vsi odgovorni delavci upravičeno pričakujemo, da se bomo na referendumu dne 27. 1. 1986 pozitivno odločili.
Marjan Grabnar
/• \
Volitve
13. 3. 1986 bomo v združenem delu volili člane delegacij za samoupravne interesne skupnosti in zbor združenega dela. V Novolesu bomo v TOZD s sedežem v občini Novo mesto volili skupne delegacije za SIS, v katerih bodo imele večje TOZD po dva člana, manjše pa po enega. Za zbor združenega dela bomo volili sedemčlanske posebne delegacije. TOZD s sedežem izven občine Novo mesto bodo oblikovale delegacije tako kot ob prejšnjih volitvah.
Do volitev nas čaka še veliko dela. V preteklem letu smo opravili evidentiranje kandidatov, sedaj pa moramo pripraviti in sklicati temeljne kandidacijske konference, sestaviti kandidatne liste ter pripraviti in izvesti same volitve.
Ob tem naj ponovno opozorimo vse delavce posebno pa lO OOS, da z vso odgovornostjo še enkrat preverijo evidentirane kandidate in kandidirajo te tiste, ki so pripravljeni zavzeto in vestno opravljati funkcijo člana delegacije.
Le tako lahko pričakujemo, da nam bodo v naslednjem mandatnem obdobju delegacije delovale boljše kot sedaj.
V____________________________________________________/
Višje prispevne stopnje — nižji neto osebni dohodki
Decembrski osebni dohodki, ki so bili izplačani 13. januarja 1986 so v naši delovni organizaciji povzročili nekaj nezadovoljstva, saj je bilo januarsko izplačilo za 2,4% nižje od decemberskega oz. za Novoles je bil povprečni OD nižji za 1.336 din.
Razloga za to sta dva in sicer:
1.	Višje prispevne stopnje, ki veljajo od 1. 1. 1986 in
2.	Nižja dosežena delovna učinkovitost za 1%.
Prispevne stopnje so se povečale od 1. 1. 1986 v naslednji višini:
a)	V občini Krško so se povečale prispevne stopnje iz BOD za 1,19%. To gre predvsem na račun skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja v višini 0,56%, soc. skrbstva 0,59%, davek — občinski 0,40, republiški davek 0,6, nekateri prispevki pa so se zmanjšali npr. otroško varstvo 0,35%, solidarnost 0,40% otroški dodatek 0,47%.
b)	V občini Metlika so se prispevki povečali za 0,50%. Ti
prispevki so višji predvsem na račun republiških (davek, SPIZ itd.) medtem ko so se občinski prispevki v glavnem znižali.
c)	V občini Novo mesto so se prispevki povečali za 1,46%. Povečali so se: za otroški dodatek 0,94%, SPIZ 0,56%, občinski davek 0,4%, rep. davek 0,6%.
Znižali so se: otroško varstvo 0,60%, izobraževanje 0,23%, kulturo 0,18% solidarnost 0,40%, itd.
d)	V občini Trebnje so se prispevki najbolj povečali in sicer za 2,46%.
Zvišali so se: prispevki za zdravstveno varstvo 0,41%, otroški dodatek za 0,29%, SPIZ 0,56%, socialno skrbstvo 0,46%, občinski davek 0,40%, republiški davek 0,46%.
Znižali so se prispevki za otroško varstvo 0,30%, solidarnost 0,40% in izobraževanje 0,12%.
Kar zadeva republiških »povečanj« gre za povečanje pokojninskega sklada zaradi postopnega zmanjševanja razlik med up-
okojenci in aktivnimi delavci in pa za obveznost Slovenije za zvezni poračun.
V Novolesu so se najbolj zmanjšali OD (izplačila januar proti izplačilu OD v decembru) v TOZD TSP za 9,6% in TOZD TVP za 5,6%, predvsem tudi na račun slabše delovne učinkovitosti.
Priloga tega gradiva pa je celotni pregled prispevnih stopenj.
Direktor DSSS: Marjan Grabnar
Občina Novo mesto
Občina Trebnje
Vrsta prispevka	stara stop.	nova stop.	razlika	stara stop.	nova stop.	razlika
1 Zdravstveno varstvo	0,38	0,38	-	0,30	0,71	+0,41
2 Otroški dodatek	0,63	1,57	+0,94	0,84	1,13	+0,29
3 Inv. pokoj, zavarovanje	12,54	13,10	+0,56	12,54	13,10	+0,56
4 Izobraževanje	6,43	6,20	-0,23	7.04	6,92	-0,12
5 Kulturna skupnost	1,30	1,12	-0,18	0,69	0,88	+0,19
6 Telesna kultura	0,46	0,43	-0,03	0,15	0,22	+0,07
7 Otroško varstvo	1,85	1,25	-0,60	1,38	1,08	-0,30
8 Socialno skrbstvo	1,00	1,10	+0,10	0,81	1,27	+0,46
13 Občinski davek	0,35	0,75	+0,40	0,35	0,75	+0,40
23 Solidarnost	0,60	0,20	-0,40	0,60	0,20	-0,40
25 Otroško varstvo SRS	1,10	1,10	—	1,10	1,10	—
29 Republiške blag. rezerve	0,40	0,40	—	0,40	0,40	—
30 Občinski pr. za proizv. hrane	0,50	0,70	+0,20	0,50	0,70	+0,20
32 Rep. pr. za proizv. hrane	0,40	0,50	+0,10	0,40	0,50	+0,10
33 Občinske blagovne rezerve	0,40	0,40	—	0,50	0,50	—
28 Republiški davek	—	0,60	+0,60	—	0,60	+0,60
SKUPAJ	28,34	29,80	+ 1,46	27,60	30,06	+2,46
	Občina Krško			Občina Metlika		
Vrsta prispevka:	Stara stop.	nova stop.	razlika	stara stop.	nova stop.	razlika
1 Zdravstveno varstvo	0,50%	0,50		1,30	0,80	0,38
2 Otroški dodatek	1,73	1,26	-0,47	2,10	1,80	-0,30
3 Invalidsko pokoj. zav.	12,54	13,10	+0,56	12,54	13,10	+0,56
4 Izobraževanje	6,54	6,06	- 0,48	5,80	5,75	- 0,05
5 Kulturna skupnost	0,88	1,01	+0,13	0,75	0,80	+0,05
6 Telesna kultura	0,30%	0,31	+0,01	0,46	0,46	
7 Otroško varstvo	2,01	1,66	-0,35	0,55	0,69	+0,14
8 Socialno skrbstvo	0,80	1,39	+0,59	1,50	1,40	-0,10
1*3 Občinski davek	0,35	0,75	+0,40	0,35	0,75	+0,40
23 Solidarnost	0,60	0,20	-0,40	0,60	0,20	-0,40
25 Otroško varstvo SRS	1,10	1,10	—	1,10	1,10	—
29 Republiške blag. rezerve	0,40	0,40	—	0,40	0,40	—
30 Občinski pris. za proiz. hrane	0,50	1,00	+0,50	0,85	0,85	—
32 Rep. pris. za proiz. hrane	0,40	0,50	+0,10	0,40	0,50	+0,10
33 Občinske blagovne rezerve	0,15	0,15	—	0,15	0,15	
28 Republiški davek	—	0,60	+0,60	—	0,60	+0,60
SKUPAJ	28,8%	29,99	+ 1,19	28,85	29,35	+0,50
V	Novolesu smo v TOZD s sedežem v občini Novo mesto konec decembra sprejemali dogovor o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990, samoupravni sporazum o združevanju sredstev za investicije v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti v občini Novo mesto za obdobje 1986—1990 ter samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter za uresničevanje razvojnih nalog v krajevnih skupnostih v občini Novo mesto v obdobju 1986—1990. Zadnji je sprejet v vseh temeljnih organizacijah, medtem ko dogovora nista sprejeli dve TOZD, samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za investicije v SIS družbenih dejavnosti pa tri TOZD.
V	Novolesu smo že v septembru mesecu, ko smo obravnavali osnutek samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS in dogovora o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 opozorili, da se ne strinjamo z nekaterimi investicijami v SIS družbenih dejavnosti in zahtevali, da se redna dejavnost SIS ločeno obravnava od investicij. Predlogi samoupravnih sporazumo o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti so vsebovali le še redno dejavnost, medtem ko
(nad. na 4. str.l
0U®WQ)U(1:
Zanje bo potrebno v petih letih zbrati 1.070.000.000 din po cenah izleta 1985. (stosedem miljardstarih din). Sredstva se bodo zbirala iz čistega dohodka TOZD, osnova za obračun pa bo bruto osebni dohodek.
V Novolesu se nismo strinjali z vsemi investicijami.
Pripombe so bile predvsem na razširitev osnovne šole v Bršljinu, na rekonstrukcijo stadiona in gradnjo Zavoda za socialno medicino in higieno dela. Največji odpor je bil proti rekonstrukciji stadiona, saj so zaradi tega odpadle vse druge investicije v telesno kulturne objekte, tako tudi sofinanciranje izgradnje telovadnice pri osnovni šoli Vavta vas. Nihče pa ni bil proti gradnji vrtcev, bolnice in študijske knjižnice. Zato je naša delegacija za zbor združenega dela predlagala, da se pripravijo samoupravni sporazumi po posameznih investicijah, da bi lahko pristopili k združevanju sredstev za tiste, za katere mislimo, da so nujno potrebne. Očitno je bilo tako mislečih v občini še več, zato je predlagatelj vztrajal pri enem sporazumu, ker je spoznal, daje rekonstrukcija stadiona sicer vprašljiva. Če pa bodo v istem sporazumu tudi bolnica, vrtci, šola in študijska knjižnica, ga bodo delavci težje
zavrnili. Tako smo tudi v večini naših TOZD z grenkobo sprejeli ta sporazum. Na delavskih svetih v TOZD ŽAGA Straža, TOZD TPP in TOZD TG pa so sporazum zavrnili z utemeljitvijo, da ga je potrebno pripraviti po posameznih investicijah, oziroma da so v občini nekateri drugi objekti bolj potrebni kot navedeni. Ker vsebuje 108. člen dogovora o temeljih družbenega plana občine iste investicije kot sporazum, navedene TOZD tudi tega akta niso sprejele.
V. V.
4 m)(SW©[](S;
Poročilo s konstitutivne seje
sindikalne konference DO Novoles
17. 1. 1986 je bila v sejni sobi DSSS ob 12.30 uri 1. redna seja sindikalne konference DO, na kateri so bili izvoljeni novi člani, predsednik in namestnik predsednika konference. Za predsednika sindikalne konference je bil izvoljen tov. Mišjak Silvo. Tov. Mi-šjak Silvo je sklenil delovno razmerje v DO Novoles leta 1977 in se od takrat aktivno družbeno politično udejstvoval saj je med drugim že drugo mandatno obdobje predsednik DS TOZD TDP, predsednik IO OOS, član občinskega sindikalnega sveta, član skupščine krajevnih skupnosti in delegat v zboru združenega dela v ZZD. Trenutno tov. Mišjak obiskuje politično šolo CK ZKS v Ljubljani, zato ga bo za ta čas nadomeščal namestnik predsednika tov. Anton Panjan, ki ga v DO Novoles poznamo kot tajnika disciplinske komisije.
Člani sindikalne konference so izvolili člane v komisijo za kulturo, komisijo za zdravstvo, komisijo za socialno skrbstvo in krvodajalstvo ter komisijo za šport in rekreacijo.
Poročilo o delu sindikalne konference v mandatnem obdobju 1984 — 1985 in plan dela sindikalne konference v mandatnem
obdobju 1986—1987 je podal tov. Jovanovič Dušan.
Vsebino samoupravnega sporazuma o temeljih plana je obrazložil tov. Šnidaršič Jadran. Bistvo sprememb samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Uniles, statuta SOZD Uniles in statutov TOZD je obrazložila tov. Vizjakova. V razpravi je poudarila, da je sindikat politično odgovoren za izid referenduma in zato morajo člani sindikalne konference aktivno sodelovati pri pripravi na referendum in pravilno informirati sodelavce o spremembah, ki se bodo sprejemale 27. 1. 1986.
Pod točko razno je tov. Grabnar povedal, da bo v glasilu objavljena izčrpna informacija o spremembah prispevnih stopenj in davkov občanov, kar je vzrok da smo za mesec december prejeli nekoliko manjši osebni dohodek kot pa smo pričakovali.
Na vprašnje tov. Bezlaja iz TOZD TKO, zakaj je potrebno eno leto namensko varčevati za stanovanjsko kreditiranje, je tov. Grabnar odgovoril, da je to pogoj, katerega zahteva banka.
Doltar Janez
(nad. s 3. str.)	ki obsega vse investicije v SIS
je bil za investicije pripravljen družbenih dejavnosti v tem sred-poseben samoupravni sporazum, njeročnem obdobju:
po cenah 1985
Teso: '____________________ _________________________________v 000 dinarjih
Z.
št. Skupnost — namen	Vrednost Struktura
1.	SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA
—	2 igralnici in pripadajoči prostori ob osnovnih šolah:
Vavta vas, Mirna peč, Škocjan in Šmarjeta
—	izgradnja vrtca v Novem mestu SKUPAJ:
2.	OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
—	razširitev osnovne šole Bršljin (6 učilnic)
3.	OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST
—	prenova Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu
4.	OBČINSKA TELESNOKULTURNA SKUPNOST
—	rekonstrukcija stadiona Bratstva in enotnosti v Novem mestu
5.	OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST
—	novogradnja Lekarne v Novem mestu in Zavoda za socialno medicino
in higieno Novo mesto
—	izgradnja polikliničnega trakta v Splošni bolnišnici Novo mesto SKUPAJ:
100.000 150.000 250.000	23,36
100.000	9,35
150.000	14,02
120.000	11,21
438.400	
11.600 450.000	42,06
		
	- W ;	
UL jHL		
v lesarstvu SR Slovenije
Računalništvo
I.	UVOD
Avgusta 1985 je Splošno združenje lesarstva Slovenije LES po vseh delovnih organizacijah naše branže izpeljalo anketo o stanju informatike (računalništva). Anketa z nazivom »Računalništvo v lesarstvu Slovenije« je zajela 73 naslovov v SR Sloveniji; vsa v anketi definirana vprašanja so terjala odgovore na stanje v letu 1984.
Rezultate ankete je obravnaval Odbor za ekonomiko, finance in računovodstvo (opomba: verjetno bi bil za tovrstno analizo primernejši odbor za informatiko — če seveda obstaja, če ga ni, pa bi bilo umno, ko bi ga ustanovili) dne 11. decembra 1985.
Na tej seji je imenovani odbor definiral kratko interpretacijo rezultatov ter svoje ugotovitve podal v informacijah št. 31 z dne 23. 12. 1985.
II.	REZULTATI ANKETE
Oglejmo si sedaj rezultate ankete. Anketa je bila precej obširna, saj je bilo vprašanj 58, možnih odgovorov pa 325 ali več, zato je obsežna tudi obdelava in interpretacija rezultatov.
Ker je interpretacija rezultatov sistematično podana v zgoraj omenjenih informacijah, bomo le-te prepisali tako kot so zabeleženi: Osnovni identifikacijski podatki
Od 73 delovnih organizacij je izpolnjene vprašalnike vrnilo 47 delovnih organizacij, ali 64%.
V teh 47 delovnih organizacijah je v povprečju po 6 organizacijskih enot, ki so v povprečju na 3 lokacijskih in s povprečno 1000 zaposlenimi.
(Opomba: število zaposlenih je precej višje kot ga spremljamo v naših Podatkih o poslovanju, ker so vprašalnik izpolnile nekatere večja delovne organizacije, npr. Konstruktor Maribor, Rudnik Mežica, za delovno organizacijo kot celoto, član Združenja pa je npr. samo 1 njihova TOZD. Tudi vrsta pretežno lesarskih delovnih organizacij — Meblo, Novoles, Marles, Jelovica, itd. —je anketo izpolnilo za delovno organizacijo kot celoto, čeprav niso vse TOZD člani Združenja. Pojasnilo je bilo potrebno zaradi tega, ker se ne bi znali razložiti naenkrat tolikšnega povečanja števila zaposlenih v lesarstvu).
Poslovno računalništvo
L Začetki poslovnega računalništva segajo v leto 1963 (Marles), nekateri pa so s to dejavnostjo začeli v letu 1985 (LPI Radomlje, Sinoles, Sopota), ali šele bodo v naslednjih letih (Bohor, Mizarstvo Ljutomer, Splošno mizarstvo Grosuplje, torej predvsem manjše DO).
2.	Najpogostejše organizacijske oblike, v kateri se zaposleni ukvarjajo s to dejavnostjo, je sektor, nato oddelek, imamo pa celo eno temeljno organizacijo (Meblo).
3.	Skupaj zaposlenih v poslovnem računalništvu je 388 ljudi. Zanimivo je presenečenje v negativnem smislu, saj je kar 49 zaposlenih priučenih, s srednjo štiriletno izobrazbo jih je največ 121, z višjo 67, z visoko samo še 55, imamo pa tudi 1 doktorja.
4.	Sestava zaposlenih glede na spol je približno 50 : 50, oziroma ženske rahlo prevladujejo.
5.	Tudi podatek, s čim se zaposleni ukvarjajo, je slab: veliko ljudi (107) se ukvarja z vnosom podatkov, kar ne bi smela biti funkcija AOP v sedanjem času.
6.	V povprečju bodo delovne organizacije v prihodnjih 2 letih število zaposlenih na tem področju povečale za 2, kar je izredno malo.
7.	V letu 1984 so prišli v povprečju 3 dnevi izobraževanja na delavca, ki dela v poslovnem računalništvu, kar je tudi zelo malo (največ 9,5 dni v LPI Idrija).
8.	Nagrajevanje delavcev je z eno samo izjemo (Stol Kamnik) v sklopu splošnih meril.
9.	Prva strojna oprema za računalništvo je bila instalirana leta 1970 v Brestu in Meblu (najeta), lastno pa je instaliral Stol Kamnik že leta 1963.
10.	Glede raznovrstnosti uporabljene strojne opreme ni nič drugače kot na drugih področjih.
Imamo vseh vrst strojev, kar navsezadnje tudi ni tako slabo. Lahko bi se pa pogovarjali o tem, kaj od navedenega je že računalnik, kaj pa je še knjigovodski stroj.
11.	Povprečna velikost centralnega procesorja, izražena v KB je 928 pri lastnem in 2269 pri najetem računalniku.
Jakost z vidika kapacitet diskovnih enot, izražena v MB pa je pri lastnih 576 in pri najetih 1312.
Tretji pokazatelj o jakosti strojne opreme je število terminalov, vezanih na poslovni računalnik. Te vrste opremljenost je na zelo nizki stopnji, v povprečju je komaj 12 ekranskih terminalov vezanih na poslovni računalnik. Ob tem pa npr. Nemci napove-
dujejo, da bodo imeli leta 2000 toliko terminalov na računalniških sistemih kot je telefonov (85% delavcev v administraciji pa ima svoje telefone!). V anketiranih delovnih organizacijah pride trenutno na 116 delavcev 1 terminal. So pa napovedi o načrtovanem povečanju števila terminalov do konca leta 1987 zelo smele: povečanje bo več kot 100%-no.
12.	Anketirane delovne organizacije bodo v naslednjih 2 letih porabile za nakup strojne opreme 222 starih mlrd din ali povprečno 6,7 st. mlrd na delovno organizacijo. Gre torej za dokaj skromna vlaganja (po cenah iz julija 1985), ki pa predstavljajo skoraj polovico neto akumulacije vseh članov Združenja, dosežene v letošnjih 9 mesecih.
13.	Število ur obratovanja računalnika v letu 1984 se giblje od 4 do 5000. Povprečno število 3200 ur (če odštejemo vse tiste, ki so delali do 95 ur), je zelo veliko.
_ 14. Uporabljajo se najrazličnejši programski jeziki, največ COBOL.
15.	Katera področja pokrivamo z obdelavami, je razvidno iz tabele. Naštetih je bilo 35 možnih področij, vendar nismo precizirali posameznih alinej.
Polnih okenčkov je 483 (od tega 171 obdelav z interaktivno in 312 s paketno organizacijo), kar pomeni 35% od možnih 1400. Če bi zelo poenostavili interpretacijo, bi rekli, da v delovnih organizacijah pokrivamo 35% poslovanja z računalnikom.
Načrtovane obdelave v naslednjih 2 letih prikazuje druga tabela z izpolnjenimi 442 okenčki, od tega 300 z interaktivno in 142 s paketno organizacijo obdelav. Razmerje se torej izboljšuje v korist interaktivne organizacije obdelav.
Nekatere delovne organizacije so poleg vpisanih 35 področij navedle še dodatna področja. Med obdelavami je okrog 70% dnevnih poročil.
16.	Samo 5 delovnih organizacij shranjuje računalniške izhode tudi na mikrofiših. Ker so investicije v primerjavi s koristmi zelo majhne, je čudno, da se to bolj ne razmahne.
17.	Vlaganja v programsko opremo so majhna, skupaj 43 starih mlrd. Ramerje med predvidenimi vlaganji v strojno in programsko opremo je 84 : 16. To razmerje je v svetu drugačno, ker kupijo poleg računalnika takoj programe, da je računalnik takoj živ, koristen.
Vodja službe za informatiko dr. Janez Usenik Dalje prihodnjič

5
Alergija
Videti je, kot da bi imel nekakšno glivično infekcijo. Najbolje bo, da se čimprej pozdraviš, da se še mi ne bi nalezli.
Nekaj tednov
Ni videti, da bi bila to glivična infekcija, ona ne nastane tako hitro, poleg tega se pojavi večinoma med prsi.
Pri vas gre za preobčutljivost (alergijo) kože na gumo. To se bo hitro pozdravilo, če le ne boste več obuvali copat tenisk. Dal vam bom tudi mazilo.
V TOZD-u TPP je nevarno zagorelo
V noči 16. 1. 1986 ob 00.55 uri je zagorelo v TTP-ju v Gotni vasi. Vnela se je lakirnica, ki predstavlja požarno najobčutljivejši del tozda. Le izredni prisebnosti in znanju delavcev gre zahvala, da ni prišlo do prave katastrofe. V našem glasilu smo že večkrat pisali o požarih v TPP-ju, kar priča, daje ta tozd zaradi zastarelosti napeljav podvržen nenehni nevarnosti požarov. Vsa sreča, da se delavci te preteče nevarnosti zavedajo in so vedno pripravljeni na vse. To se jim je ničkolikokrat močno obrestovalo, saj so vedno že v kali zatrli požare in tako preprečili večjo škodo.
Požar v četrtek ponoči je po prvih podatkih komisije, ki je
6
raziskovala vzroke nastanka požara, nastal najverjetneje zaradi pojava statične elektrike v napravi za odsesovanje. Vsaka lakirnica je na take pojave zelo občutljiva zaradi preobilice vnetljivih hlapov od lakov, razredčil ipd. V TPP-ju pa je večina tehnologije in opreme lakirnice zastarela, za povrh se pa nahaja v neprimernih prostorih. Skorajda ni čudno, da je prišlo v omenjeni noči do izbruha požara, ki ga je spremljala dokaj močna eksplozija. Ob nastanku požara je grozilo, da bo zagorela celo tovarna. Do tega pa ni prišlo, ker so se takrat zaposleni delavci pod vodstvom izmenovodje Bajzek Josipa hitro znašli in hrabro lokalizirali požar. Izredno hitro so reagirali tudi poklicni gasilci, ki so hitro prihiteli na kraj požara in tako so tudi oni prispevali k preprečitvi katastrofe.
V požaru je nastalo po prvi oceni Zavarovalnice za okrog dve stari milijardi dinarjev škode. Uničena so bila naslednja osnovna sredstva in materiali:
—	zgradba lakirnice:	omet,
tlak, elektro napeljava, tri kovinska pomična vrata (protipožarna), streha z kovinsko konstrukcijo, okrog 50 komadov salonitk in okna,
—	linija barvanja s potapljanjem
—	linija barvanja z nanašal-cem barve Biirkle
—	brizgalna kabina, 4 komadi brizgalne pištole, 2 komada airless brizgalni aparat, kalorifer, 3 komadi transportnih vozičkov, 1 kom valčne proge, 2 kom delovne mize,
—	uničeni proizvodi: 300 kom predalov za regal Contempo, 200 kom čelne letve za contempo,
1000 kom nosilne letve predalov, 50 kom vrat za Contempo, 100 kom palet za Contempo.
Zaradi požara je prišlo tudi do 24 urnega zastoja treh izmen. Po prvih ocenah bo trajal zastoj za eno izmeno krog 15 dni.
Po izjavi vodje zavarovanja tov. Kovačec Jankota, ki je v Novole-su najbolj strokovno usposobljen za požarno varnost, gre vsa pohvala tokrat zaposlenim delavcem, ki so se hitro in strokovno organizirali in tako preprečili neizbežno veliko katastrofo v TPP in njegovi bližnji okolici.
ZAHVALA
Ob smrti očeta Ivana Šprin-gerja se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD TSP ter sodelavcem za denarno pomoč.
hči Marjana in sin Bojan
Kadrovske vesti za mesec december 1985
TOZD TVP: odšli: Štravs Franc (JLA), Hasani Idris (JLA).
TOZD ŽAGA: odšli: Kavšček Igor (disciplinska izključitev), Ka-stigar Polikarp (sporazum), Boben Anton (sporazum).
TOZD TPI: odšli: Novak Igor (JLA), Papež Stanislav (JLA), Mohorčič Marko (JLA).
TOZD BOR: odšli: Ševič Rose-lito (JLA); prišli: Pavkovič Srečko, Kučič Roman, Kovačič Franjo, Zalokar Miran, Švalj Jožef, Kodrič Alojz, Djuričič Jovanka.
TOZD S1GMAT: odšli: Ribič Vera (samovoljno), Gorjup Janez (discipl.) prišli: Bele Ludvika, Mohar Hermenegild, Pirc Henrik.
TOZD TDP: odšli: Mejač Matevž (disciplinska izključitev), Pejič Kata (Invalidska upokojitev), Senica Ladislav (invalidska upokojitev), Kraševec Rudolf (invalidska upokojitev), Lovrič Tomo (JLA), Blažič Slavko (JLA), Kozjan Damjan (JLA), Rajk Stanislav (JLA), prišli: Jarc Maja, Svetlin Ivanka, Vidmar Jože, Trunkelj Zdravko, Pelko Karolina.
TOZD TSP: odšli: Sečen Andrej (v zapor), Fink Štefan (JLA), Koncilja Anton (JLA), Turk Janko (JLA), Šuštaršič Matjaž (JLA), Pršina Andrej (JLA),
Barborič Jože (JLA), Kestnar Jože (JLA), Juran Robert (JLA); prišli: Bilješkovič Manda, Šprin-ger Bojan.
TOZD TPP: odšli: Saje Slavko (sporazum), Klemenčič Ivan (JLA), Luzar Franc (JLA), Avbar Ivan (sporazum).
TOZD LIPA: prišli: Kržan Breda, Žulič Jožica.
TOZD TAP: odšli:	Strmec
Drago (sporazum), Longar Adolf (na DSSS); prišli: Gjugja Bahrije.
TOZD TKO: odšli: Car Damir (disciplinska izključitev), Plut Bojan (disciplinska izključitev).
TOZD TES: odšli: Dular Primož (invalidska upokojitev), Senica Alojz (JLA), Potočar Jože (JLA), Hudorovac Tone (disciplinska izključitev); prišli: Mi-šmaš Franc, Bukovec Mihael.
TOZD TG: odšli: Zupančič Franc (invalidska upokojitev), Hrovat Roman (JLA), Papež Brigita (samovoljno).
TOZD BLP: odšli: Novine Anton (disciplinska izključitev).
DSSS: prišli: Longar Adolf (iz TOZD TAP), Uhan Anton; odšli: Legan Miha (sporazum), Strabič Marija (invalidska upokojitev), Brkič Cveto (JLA) Bukovec Andrej (JLA).
Novoletni šahovski turnir
24. 12. 1985 je šahovska sekcija ŠD Novoles organizirala že tretji, tradicionalni šahovski turnir. Tokrat smo k sodelovanju povabili še šahiste GG Novo mesto, ki so se povabilu z veseljem odzvali. V treh urah, kolikor je trajal turnir, smo videli številne kvalitetne partije, odločitev o zmagovalcu pa je padla šele v zadnjih dveh kolih:
Rezultati:
1.	Novak Zmago, DSSS — 9 točk iz devetih parti|
2.	Muhič Jurij, ŽAGA — 8 točk iz devetih partij
3.	Kosmina Gorazd, DSSS — 7 toč iz devetih partij
4.	Medved Slavko, BLP — 5 točk iz devetih partij
5.	Plut Ivan, GG — 5 točk iz devetih partij
itd.
Naslednji redni mesečni turnir bo zadnji torek v januarju ob 15. uri v sejni sobi DSSS.
Vabljeni!
K. G.
Izžrebani
reševalci novoletne nagradne križanke:
L Štefanič Janez, LIPA
2.	Somrak Niko, Drska 1, Novo mesto, (BLP)
3.	Bencik Julijana, BLP Srečni izžrebanci prejmejo
knjižne nagrade.
ZAHVALA
Ob smrti mojega moža Špringer Ivana se lepo zahvaljujem sindikatu TOZD TVP in sodelavcem za denarno pomoč ter izrečena sožalja.
Žalujoča žena Ivanka
ZAHVALA
Vsem, ki so mojega očeta Jožeta Doltar pospremili na zadnji poti se iskreno zahvaljujem. Posebej se zahvaljujem sodelavcem in OOS DSSS za podarjena venca in tople besede v težkih trenutkih.
Sin Janez
Delavci tozda TPP, ki so učinkovito pogasili požar in tako preprečili katastrofo.
~delo—Kompas—
IGRE—ZIMA 86
»Pustne igre na Rogu«
Osmega februarja 1986 bodo v okviru prireditev, ki jih organizirata ČGP DELO in potovalna agencija KOMPAS Jugoslavija, igre tudi na Dolenjskem in sicer v Smučarskem centru ROG. Igre z nazivom »PUSTNE IGRE NA ROGU« bodo obsegale zanimiv in pester program. Organizirane bodo v SOBOTO 8.2. 1986 od 10. do 17. ure. Program Pustnih iger na Rogu bo pester in zanimiv. Program obsega;
—	oblikovanje snežaka na saneh: tekmovalci bodo morali nositi 10 m daleč snega s skodlami in kar najhitreje oblikovati sneženega moža,
—	pustna štafeta s kresom,
—	prenos pustne neveste v »trugi« in domače koline
—	oblikovanje pusta
Ob navedenem programu se bo zvrstila še vrsta drugih zanimivih prireditev. Za otroke bo poskrbljeno z radostmi na snegu: oblikovanje sneža-kov, gradov in drugih umetnij iz snega, ki bodo plod otroške domišljije. Domači organizatorji bodo organizirali vrsto zanimivih prireditev za odrasle in sicer:
—	smučarski tek mladine, borcev za pokal TV-15,
—	šola smučanja,
—	paralelni slalom,
—	sankanje,
—	spravilo lesa nekoč v preteklosti.
Ni dvoma, da bo v soboto 8. 2. 86, ko bomo proslavljali slovenski kulturni praznik in
obenem »slavili« tudi pustno soboto, v Smučarskem centru Rog živo in na moč zanimivo. Obisk prireditve vam, dragi bralci priporočamo. Vidimo se torej v soboto 8. 2. 86 v Smučarskem centru Rog.
L. Š.
Število zaposlenih delavcev po TOZD
TOZD	M	Ž	SKU- PAJ
TVP	123	166	289
ŽAGA	192	33	225
TPI	67	18	85
BOR	86	53	139
SIGMAT	101	30	131
IGK	33	20	53
TDP	196	249	445
TSP	172	185	357
TPP	141	72	213
LIPA	93	25	118
TAP	73	58	131
TKO	100	44	144
TES	127	30	157
TGD	62	66	128
BLP	87	41	128
DSSS	118	102	220
SKUPAJ	1771	1192	2963
DU@W©[J©S 7
Prvenstvo DO Novoles v smučanju
V soboto, 18. 1. 1986 sta dva avtobusa popeljala na smučišče »Kobla« skoraj 100 »novolesov-cev«. Prvi letošnji smučarski izlet je obetal prijetno vzdušje, vreme je bilo lepo, tako da se je izleta poleg tekmovalcev, udeležilo tudi precej družin naših delavcev. Ko smo prišli do smučišča se je na pobočju »Kozjega hrbta« že videla proga z značilnimi rdeče — belimi vraticami. Strmina sicer ni bila taka kot na tekmah svetovnega pokala, toda za naše razmere dovolj zahtevna. Tekma se je začela ob 10. uri in tekmovalke, ki so začele so se hrabro spuščale med vraticami. Vse je potekalo gladko, nekaj težav so povzročili le tekmovalci, ki so v preveliki želji za čim boljšim rezultatom, potrenirali malo predolgo in s tem zamudili na štart. Večina od njih pa je vseeno štartala na koncu. Po končanem tekmovanju je sledilo prosto smučanje do 15.30 ure. Toda naporen štart in 5 polnih ur smučanja je bilo za marsikoga
preveč. Ob 16. uri smo se vsi zbrali v Zoisovem gradu, kjer je sledila razglasitev rezultatov in končna ocena današnjega tekmovanja:
Rezultati I. tekmovanja DO
Novoles v VSL	
Ženske 11. kat.	
L Šnidaršič Stanka, BLP	38,59
2. Golob Anica, BLP	38,80
Ženske I. kat.	
L Klemenc Maja, DSSS	41,46
2. Iskra Ivica, DSSS	43,26
3. Miklič Ana, DSSS	44,42
4. Erhovnic Ivanka, BLP	45,86
5. Novinec Vesna, DSSS	53,02
Moški IV. kat.	
L Štavdohar Stane, BLP	32,87
2. Kregar Slavko, BLP	36,96
III. kat	
L Henčič Peter, TKO	29,44
2. Slak Igor, TAP	30,02
3. Golob Tone, BLP	32,95
4. Japelj Boštjan, DSSS	39,01
Razpis smučarskih tečajev v sezoni 1986
ŠD NOVOLES, smučarska sekcija, organizira izvedbo začetnih in nadaljevalnih-smučarskih tečajev, kot sledi:
Rumanjske Košenice:
Termin: začetek tečaja bo v ponedeljek 3. 2. 1986, traja! pa bo 7 dni. Če snežne razmere za izvedbo ne bodo primerne, bo tečaj začel z dnem, ko bodo pogoji za izvedbo primerni.
Čas: Tečaj bo vsako popoldne od 15. do 17. ure v soboto in nedeljo bo od 10. do 13. ure.
Prijave: Prijave z vplačilom sprejema Kosmina Gorazd KSS, kjer dobite tudi ostale informacije.
Cena: Cena tečaja za delavce DO NOVOLES in člane družine je 500.00 din.
SC »ROG«
Termin: Začetek tečaja v ponedeljek 10. 2. 1986, trajal pa bo 7 dni. Če snežne razmere za izvedbo ne bodo primerne, bo tečaj začel z dnem, ko bodo pogoji za izvedbo primerni.
Čas: Tečaj bo vsako popoldne od 15. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Če bo kandidatov dovolj bo prevoz organiziran. Dnevne karte bo moč dobiti po 27. 2. 1986 pri referentu za oddih in rekreacijo.
Cena: Za delavce DO NOVOLES in člane družine je cena 700.00 din.
Vse tečaje bodo vodili vaditelji in učitelji smučanja DO NOVOLES.
Vabljeni!
II. kat.
1.	Dular Zdene, BLP	27,80
2.	Miklič Drago, ŽAGA	29,21
3.	Šarman Rajko, BLP	30,96
4.	Rak Alojz, TDP	31,08
5.	Franko Miro, TDP	31,23
6.	Iskra Milan, DSSS	31,39
I. kat.
1.	Ravbar Toni, TSP 28,10
2.	Gačnik Leon, ŽAGA 28,48
3.	Kren Jože, TDP	28,60
4.	Potočar Sebastjan, BLP 28,93
5.	Mojstrovič Darko, TSP 29,21 -
6.	Mojstrovič Zvone. TES 29,35
Najboljši trije v vsaki disciplini so prejeli medalje, izdelek učencev
na praksi v učnih delavnicah razvojnega centra DO Novoles.
V	ekipni razvrstitvi je premočno zmagal TOZD BLP.
L BLP	183	točk
2.	DSSS	100	točk
3.	TDP	49	točk
4.	TSP	40	točk
ŽAGA	40 točk
6.	TKO	25	točk
7.	TAP	20	točk
8.	TVP	16	točk
9.	TES	10	točk
V	skupni oceni za najboljši športni TOZD (DSSS) v letu 1986 tako vodi BLP 16 točk pred DSSS 15 točk, TDP 14 točk itd.
K. G.
Cene Moznik in njegov šef
Riše in piše: I. Balog