PoStnlna piačana v gotovlnl Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po poSti 7 Din, v Celju po raznaSalcih dostavlje- na 7'50 Din, za inozemstvo 20 Din Ra!un pr! požtnem Cekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Dim Redakcija in uprava: Celj©, Strossmayeijeva ulica St. 1, pritličje, desno. Telefon tnterurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Ogiasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Stev. 68. Celje, ponedeljek 21. avgusta 1933. Leto XV. Naša živinoreja in izvoz živine CELJE, 21. avgusta. Od odličnega zastopnika naših go- spodarskih krogov smo prejeli na- slednji članek, ki ga raclevolje pri- občujemo: Po prevratu v letu 1918. se je lahko dobilo v krajih dravske banovine, kljub strogi rekyiziciji goved rued vojno, še dovolj kvalitetne živine, tako da se je izvoz mesa dvignil in je bilo mogoče jnozemskim kupcem, ki takrat, kar se tiče kvalitetnega blaga, še niso bili razvajeni, postreči in jih zadovoljiti. Cene mesa in živine pri nas so pa kmalu začele rapidno rasti in so se dvignäle na tako visoko stopn jo, da je začel izvoz mesa padati in zaosta- jati. Po daljäem času so se zopct odprli živinski sejmi v Avstriji in Italiji za izvoz žive živine ter se je kvalitetna živina začela izvažati v večjem obse- ga tudi iz naše države, kar je bilo za naše izvoznike in inozemske kupce ugodno, ker pri izvozu živine niso imeli toliko rizika kakor pri izvozu mesa. Cene za klavno živino so dosegle lepo v!i#ino, pač pa so začeli priha- jati na inozemske trge, n. pr. na Du- naj, v Prago, v Milan itd., trgovci z živino iz Poljske, Cehoslovaške, Madžarske in Romunije, ki so do- stavljali še boljšo živino na trg, ncgo je bila naša, tako da so se naši iz- vozniki morali boriti proti tem tek- mecem za svoj obstoj. Vslecl prejšnjega močnega izvoza Živine, pri katerem se je pri nas lahko spravilo vsako blago v promet v inozomstvo, se je začela neznosna borba za naš izvoz živine, zlasti, ker so začeli dovažati na inozemske trge boljšo živino. Madžari so si osvojili italijanski trg, Romuni pa avstrij- skega in tja dostavljajo prvovrstno živino. Naši kmetje živinorejci, ki so bili vsled prejšnje ugodne konjunkture izvoza naše živine, posebno vsled vi- sokih cen, razvajoni, niso upoštevali preteče .inozemske konkurence ter so zanemarjali živinorejo oziroma se za njen podvig niso zanimali — in za- Čeli so izgubljati kupce. Prejšnje pasme živine, ki so bile posebno v Italiji prii jubl jene, n. pr. sivi voli s črnimi rogovi, so takore- koč izginile pri naših živinorejciih in z njimi tudi inozemski kupci. Kupec našo klavne živine, t. j. Av- strija, je začela svojo domačo živino- rejo vzgledno urejevati in začela se je tarn reja posebno kval.itetne klav- ne živine s pomočjo državnih pri- spevkov izredno dvigati, tako da do- mači prirastek žjvine skoro zadostu- je za doiuači konziuu. Nam uovo.ijeni f/vozni kontingent klavne živine v Avstrijo in na Du- naj se ne more niti izrabiti, akorav- no znaša komaj 150 do 200 glav v tednu (doC:im je znašal prej izvoz 700 do 800 glav tedensko), ker avstrijska živinoreja vedno bolj napreduje, kva- liteta naše živine pa nazaduje. Kljub temu malemu kontingentu in Četudi se naša žifvina prodaja na Dunaju za 50 grošev, t. j. priliCno 4.50 Din, v Milanu pa za 50 centesi- mov (2 Din) ceneje nego živtina av- strijskega, romunskega in madžar- skega izvora, se naš izvoz ne more vzdržati na potrebni višuni. Zaradi ugodno lege dravske bano- vine za izvoz živine v Italijo aliii Av- strijo bo potrebno, da se naši živino- rejci! preorientirajo in začnejo z vz- gojo boljše kvalitetne živine in sicer za izvoz v Italijo z rejo plemenskih volov, za izvoz v Avstriijo pa z rejo kvalitetnlh prvovrstnih volov. Priporočati bi bilo, da bi so naši kmetje na iliozemskih živinskih tr- gih sami prepričali, kakšna živina se danes za izvoz zahteva in kupuje, da bi potem gojili pravilne pasme. V težkih časih živimo. Vse toži o krizi in nazadovanju našega gospo- darstva. Izgleda pa, da se prii tem jadikovanju, ki nam ne pomore pre- ko težav, prernalo zavedamo, da je troba s podvojenimi silami vse sto- riti, da se dvigne naše gospodarstvo in kvaliteta našega blaga, kajti le kvalitetna roba more na inozemskih tržiščih uspešno konkurirati. Kapar Malo jo sadjarjev, ki se zavedajo nevarnosti, ki preti našim sadovnja- kom po kaparju (Coccidae) ali kakor se upraviičeno imenuje srbohrvatsko: sočna uš. Ta škodljivec se je najprej pojavil na obširnih slivovih kulturah v Bos- ni, kjer jo zagospodaril na teh na- sadih tako uničevalno, da je bil iz- voz sliv, ki je znašal več tisoč vago- iiov, v nekaj letih skoro popolnouna ukinjen. Bogati dohodki, ki so jih imeli Bosanci zlasti v okoliei Brčke, kjer jo bila centrala za kupčijo s sli- vami, kamor so prihajali kupci sko- ro vseh evropskih držav in prina- šali težke milijoiie, so postali mini!- malni. Iz Vinkovcev v Brčko so pred svetovno vojno zgradili 62 km dolgo železniico in to v glavnem zaradi iz- voza sliv. Brčka, malo bosansko me- sto, ima osein bank, ki so še pred nekaj leti izkazovale lep promet, da- nes pa po večini komaj životarijo. Blagostanje v teh krajüh se jo izpre- menilo v pomanjkanje in bedo, saj v teh slivovih okoliših ni bilo drugih dohodkov kakor od sliv. V okoliei Hangaja je itnel nekil beg 1. 1927. so 28 vagonov sliv, v letu 1929. jih pa še za lastno potrebo ni prMelal, obžirni nasadi so počrneli in se posušili. Ne- ki kmet v bližnjii okoliei Broke je napravil iz suhih uničenih slivovih debel 80 sežnjev drv. Ako upošteva- mo, da sliva ne zraste debelo, si lah- ko predstavljamo ogromno škodo vsled uničenja samo enega takega sa- dovnjaka. Značilno je, da se kapar, kadar je uničil drevo in jo poSel slivov sok, zadovolji z vsako drugo sočno hrano rastlin. V Bosni, kjer se ne goji razen sliv nobena druga vrsta sadja, ni imel izbirati na jabolkah ali hi-uskah. Pre- selil se je v hrastove šume in tako viiidimo v Bosni cela brda hrastov uničenih, kakor bi bili požgani. To pomanjkanje hrane je očividno po- vzročilo selitev kaparja v naše kra- je. Poznavalci namreč trdijb, da se pusti kapar prenesti po vetru na sto- tine kilometrov daleC. Sočna uš — samica je breznoga, drobna, 3 do 4 mm dolga živalca z dolgito sesalnim rilčkom. Po izleže- nju jo voščene barve, ko pa začne sesati sok, postaja rdeče mesnate barve. Najrajši se naseli na spodnjem delu enoletnili poganjkov, kjer osta- ne nepremična, z rilčkom se zapiči v lubje in neprenehoma srka sok. Izlo- ča sladko medeno snov, ki povzroča poleg škode, ki jo napravi sama uš s sesanjem soka, še nevarno glivično bolezen sajavost Rastlina, napadena po sočni uši, vsled tega soka popol- noma počrni, tudi sadje je sajasto i*n. ima okus po gnilobi. Ko je uš tako nepremično prilepljena na veji, se napravi okoli nje kapica kostanjeve barve, ki izgleda kakor božji volek. Ako to kapico odtrgamo in pregleda- mo s povečalnim steklom, najdemo v njcj 1500—2000 makovemu semenu podobnih jajčec. Meseca junija se na- pravil na strani kapice očesu komaj vidna luknjica, skozi katero lezejo izležene ušice in iščejo primerno me- sto, kjer še občutijo sočno hrano, ün nadaljujejo uničevalno delo svojih prednikov. Samec je manjši od sa- mice, šestnožna žival, ki po oplodit- v'i1 zapusti samico, ali pa äele spo- rnladi ifeleze iz kapice in skrbi za po- množitev rodu. (Konec prih.) P. T. DOMAČE VESTI i d Novi ljubljanski aerodrom je bil j v nedeljo 20. t. in. popoldne slovesno I otvorjen ob prisotnosti zastopnikov | civilnih in vojaških oblastev, korpo- racij in društev in ogromno množico občinstva. NavzočL so bili tudi gostje iz raznih krujev drzaye ter iz Avstri- je in CežkosJovaške. Pq otvoritvi so so vrSile krasne produkcije sportnih j in vojnih letal, nato pa so potniška letala vozila potnike nad Ljubljno in okolico. Z otvoritvijo ljubljanskega aerodroma je Ljubljana prevzela važ- no nalogo kot postajališče v medna- rodnem ^raCnem prometu. d »Ljubljana v jeseni« od 2. do 11. septembra. V mogocnem ritmu se bo. zopet zganila Ljubljana, Po vrocih ; poletnih mesecih bo zaplalo v nji ne- nadoma potencirano življenje veli- kega mesta. Tradicijonaini1 jesenski velesejem bo razgibal ulice in podal [ mestu praznično obeležje. Prišle bo- j do desettisočgiave njKožice ;Iz vseh krajev naše prostrano države in ino- zemstva, da si ogledajo našo kultur- no in gospodarsko revijo »Ljubljana v jeseni« in da potem pohlte za kak dan v naše divne letoviSke kraje. Razstava »Ljubljana v jeseni« je plod - tisočev pridnih žuljavih rok in duha | kmeta, delavca, obrtnika, gospodar- ja, kulturnoga delavca, gospodinj© in znanstvenika. Razstavišče obsega 40.000 m2. Razstava »Ljubljana v je- seni« je nameščena v devotih velikih razstavnih zgradbah, ki bbesagjo preko 8000 ms površine. Polovicna voznina po železnicah in poceni bi- vanje v Ljubljani omogoča poset vsa- komur. »Ljubljana v jeseni« obsega veterinarsko razstavo, razstavo »Slo- venska cerkev«, umetniško razstavo pod geslom »Madone slovenskih li- SILVJJ HRUST: Moje dogodivščine 35. še rokoborbe V prvem letu mojega službovanja sem nekoč sedel v gostilni pri kosilu. Zelje, reberca, pražen krompir in oevrta jajca sem zalival z vinom. Bilo je že blizu kresa, ko imajo ljud- je polne roke dela in so tedaj kremo rade prazne. Vendar je neki dolgi ded že drugi dan popival v krčmi, nazadnje pa se je lotil še mene in mi pričel govoriti o svoji moči: »Bil sem mnogo po svetu. V služ- bah sem samo delo drugih nadzoro- val in ob sobotah plačeval vsem po zasluženju. NekoC pa sem naletel na fantalina, ki me je spravil skoro v nesrečo, ker je hotel prejeti več ka- kor je zaslužil. jaz pa se mu nisem dal! Takole sem ga zgrabil za lase in potresel sem in potresel tja .« Pri tem pa je mene zgrabil za lase, ki so mi bili vselej v iep ponos, in je z vso silo potegnil. Skočim s klopi kakofr gad urno, treščim vanj in že leži na tleh, kakor pokošena bilka je padel. »Mi hočeš še enkrat seči v lase?« ga vprašam, on pa ne odgovori, osra- močen se pobere, plača zapitek in molče odhlača Župnik pri Sv. Jederti me je rad | vabil k sebi. Tako sem se podal ne- I koč na pustno nedeljo k njemu na krape po poti, ki se je Stiri ure vila navzgor in navzdol skozi visok sneg. Gostil me je župnik prav imenitno. nato sva pa stopila še k sosedu, ki I je v prostorrti sobi priredil bal. Mno- ! go ljudi je bilo že tu, med njimi tu- di moj tovariš, ki župnika ni maral, celo pred sodišče ga je bil že tiral. Zdaj mu seveda ni bilo prav, da sem bil jaz župniku prijatelj, pa je z zlob- nim načrtom v glavi stopil iz sobe, ko so se ob mizah vrstile napitnice s praznenjem kozarcev. Zunaj si jo poiskal zaveznika, dol- gega človeka, ki se je dal pridobiti za denar in pijačo. In takole se je zdaj zgodilo. Sedel sem s hrbtom obrnjen k sre- dini sobe, pa se mi počasi približa najeti dolgin, za lase me zgrabi in zarjove: »Kaj iščeš pri nas, razborski ko- štrun?« Planem kakor blisk s stola kvišku, udarim z rokami, pod njimi se zgru- di predrznež. »Še enkrat se me loti, pa ti zlomim hrbtišče!« On se pobira, leze venkaj nagovai'jat močnejše za pomoč. Okolica jo prasnila v smeh, meni pa se je mudilo, da izkoristim prili- ko s to besedo: »Bodimo si prijatelji vsi, enega sr- ca, ene misli, kdor tako hoče, naj z mano pije!« In godec je udaril »tuš«, pete so nas zasrbele, tu je bilo toplo, zunaj je bil mraz, in plesa željna deklota so se nam nasmihala. Trčili smo s kozarci in jih nagnili, zapeli smo in zaplesali, saj kdo bi na pustno nedeljo ne hotel biti vesel! Dolgo je že tega, ko sem v Logar- sko dolino hodil na gamze. Po lovu smo nekoč počivali pri Majdetu v Lučah, tamnam jebilodobro. Cigani so igrali na cimbal, gosli in kitaro, mi pa smo so vrtili z dekleti, kakor balotke so znale plesati. Ljudje so doznali, kakonamje le- po, pa je prišel še domači župan z ženo in dekleti, nato gornjegrajski iogai' z lovci. In vsak dan nam je pri- nesel novega pivca. Spominjam se, da se dva kmeta izpod Volovleka dva tedna nista mogla od tu ločiti. Po mizah je tekel drag ljutomer- Can, mastili pa smo se s savinjskimi postrvmi, ocvrtimi in na octu kro- panimi. Zunaj pa je brez konca de- ževalo žo dober teden dni. Vreme se ni hotelo obrniti in tako smo čakali že štirinajst dni. Onadva kmcta sta jedla in pila ter godcem ciganom metala denar, dok- ler se nista iznebla 2000 rajnšev. Po- tem sta ženi z vozovi prišli po nju, pa so se odpeljali, vso pot peli in hvalo da j ali Bogu. Mi pa smo ostali. Slednjič je nane- sel razgovor na telesno moč. Pa reče oštir kazoč name: »Tegale nihče izmed vas ne zmore. Ce ne verjamete, pa se poizkusite za kratek čas.« Pa se dvigno Iogar, sredi sobe sto- piva, po pravilih se sprimeva, sem in tja se tiščiva in suvava. Kar iz- nenada zav-ihtim roko in ga vržem pod mizo skoro igraje. Revež je priletel ob mizno nogo ter se grdo udaril na kolk. Moral sem ga dvigniti na klop ob mizi, bolelo ga je, da je stiskal zobe. S temnimi po- gledi je hujskal lovce name. Potem so ga položili v posteljo in mu dali obkladke, toda tudi noč je slabo pre- spal. Zgodaj v jutru sem odpotoval, ko jö po dolgem deževju vstaJ Cist, kra- Stran 2. »Nova Doba« 21. VIII. 1933. Štev. 68. kovnih umetnikov«, misijonsko-etno- loško razstavo, kmetijsko razstavo, razstavo dalij, razstavo goveje živine montafonske pasme, razstavo ovac in koz, gospodinjsko razstavo »Red in snaga k zdravju pomaga«, razstavo narodnih vezenin in narodnih noš jz timoške krajine, razstavo naše indu- strije in obrti in krojaško razstavo. Na razstavi bodo taborili naši skav- ti. Dno 8. septembra bo na prostom Velesejma tekmovanje hannonikar- jev za prvenstvo Jugoslawje in pre- hodni pokal. Poskrbljeno je tudi za razna zabavišča» d Oprostitev gasHsklh organiz^cij od place van j a poštnih pristojbin. Ju- goslovanska gasilska zveza v Ljub- ljani naznanja vsem včlanjenim ga- silnim društvom in župnim načel- stvom, da je direkcija pošte in tele- grafa izdala na vse podrejeno poštne urade okrožnico sledeče vsebine: V smislu določil § 97. zakona o organi- zacijii gasilstva kraljevine Jugoslavi- je, so vse gasilske organizacije v na- ši državi oproščene plačevanja pošt- nih pristojbin za navadna !to pripo- ročena pisma, dopisnice, tiskovine, poštne nakaznice, čekovna vplačila, navadne in vrednostne pakete in si- cor v medsebojnem razmerju in v razmerju z državnimi in samouprav- nimi oblastvi, uradi in ustanovami ter za čekovna vplačila z vsemi last- niki računov poštne hranilnice. Na vseh pošiljkah je označiti s štampilj- ko levo spodaj: Službeno, pošt^ne prosto. Pisma in druge pošiljke na privatne osebe niiso poštnine proste. Vsa p. n. društva naj dopisujejo od- slej društvom, župam in zvezi post- nine prosto. Prav tako tudi vsem državnim in samoupravnim uradom. d Jugoslovenska nacionalna stran- ka. Notranji minister je s svojim od- loköm štev. 28.356 z dne 17. avgusta 1933. na podlagi čl. 12., 13., 15. in 16. zakona o društvih, zborovanjih in se- stankjih dovolil, da politicna stranka Jugoslovenska radikalno kmetska de- mokracija izpremenü svojo dosed an je ime v »Jugoslovensko nacional.no stranko«. Z istim odlokom so odo- breni defirnitivno redigirani program in statuti te stranke, ki jih je sprejel njen prvi državni kongres. d Razpis občinskUi voHtev. Vest, da bodo 24. septembra občinske vo- litve v dravski, drinski in dunavski banovini, ki je bila te dni objavljena v listih, označujejo na pristojnein mestu kot netočno. d Umrla je v nedeljo 20. t. m. na Teharju pri Celju ga. Albina Redna- kova, soproga trgovca g. Stefan Red- naka na Teharju. Pogreb bo v torek 22. t. m. ob 9. dopoldne iz hiše žalosti na teharskoj pokopaljišče. Pokojnici bodi ohranjen blag spomin, preosta- lim naše iskreno sožalje! d »Cestni promet«. Tiskarna Mer- kur, ki ii'zdaja zbirko »Zakonov in uredb«, je izdala te dni kot XXIX. snopič te zbirke nad 200 strani obse- gajočo knjižico z naslovom »Cestni promet«. V tej knjiižici je 38 raznih za- konov, uredb, naredb in drugih pred- pisov, ki se nanašajo na javne ceste in na varnost prometa na njih. Ob- šimo vsebinsko kazalo omogoča toč- no in hiftro orientacijo v knjižici, ki bo gotovo prav dobrodošel pripomo- ček ne le oblastvom, marveč tudi ob- činam, cestnim odborom, hišnim lastnikom, lastnikom raznih vozil, vozačem itd. Cena mehko vezanemu izvodu je 18 Din, v platno vezanemu 24 Din, po pošti 2 Din več. Dobiva se v vseli knjigamah. d »Jugoslavensk1 stolar«. V začet- ku septembra bo začel izhajati v No- vem Sadu »Jugoslavenski stolar«, strokovni '-mesečnik za industrijo ob- delovanja lesa in mlzarstvo. Format časopisa bo veliki kvart na 20 stra- neh. List bo objavljal poleg pestrega strokovnega gradiva tudi fotografije in risbe ter bo imel umetniško prilo- I go. Naročnina znaša letno 120, poilet- no 65 in eetrtletno 35 Din. Posamez- na številka bo stala 15 Din. Naroča se pri upravi v Novem Sadu, Lazara Stanojeviča ul. 4. d Dunajska vremenska napoyed za torek 22. avgusta: Nckoliko hlad- neje, oblačnost negotova, tu pa tarn še dež. Celje in okolica c Logarska dolina beleži letos re- korden obisk. Poleg letoviščarjev, ki so že v začetku julija napolnili vse razpoložljive prostore v tern divnem visokogorskem zatišju, prihaja sem dnevno veliko število tu- in inozem- skih izletnikov, ki pohajajo od tod v pianino ali se vracajo sem s pla- nin, da se tu še malo odpoeijejo. Da se odpomore velikemu prometu, ki je začel od kraja sezije narašcati po- sebno iz Logarske in ostale zgornje Savinjske doline proti' Celju, vozi mestni avtobus iz Logarske doline vsak dan polog obieajne jutranje vož- nje tudi ob 15. o hotela Plesnik mi- mo Planinskega doma, Logarja skozi Solčavo, Luče in Ljubno k večernim vlakoni v Celje. V ta naraen se za dobo 2—3 tednov podaljša vsako- dnevna dopoldanska vožnja v Mozir- je do Logarske doline tako, da ima- jo izletniki v Logarsko dolino, na Ljubno, v Luče in Solčavo vsak dan iz Celja avtobusno zvezo ob 11.15 in 16.40. Vsakodnevna popoldanska vož- nja iz Mozirja ob 12.45 proti Celju za ta cas odpade oziroma je preložena na večer ob 17.15. c Drž. dvorazredna trgovska sola v Celju. Vpisovanjo za šolsko leto 1933- 34 bo 1., 2. in 3. septembra, vsako- krat od 8.—11. dopoldne. Popravni i'zpiti bodo: za I. razred pismeni 28., ustmeni 29. avgusta, za II. razred pismeni 30. in ustmeni 31. avgusta, vsakokrat ob 8. Prošnjc, kolkovane s 5 Din in 10 Din, je vložiti do všte- tega 23. avgusta. Završni izpit se bo pričel 5. septembra ob 8. Prošnje za pripustitev k temu ütepitu, kolkovane s 5 Din, je vložiti do 1. septembra. — sen dan. Sredi pota pa me je logar došel z "vozom in kakor da se ni bilo nic zgodilo, me je prijazno povabil, naj prisedem. Bili so štirje f ant je v naši sari, ki so vsako leto hodili v seneno bernjo za župnika po hišah. Po dvajset let jim je bilo, tudi meni prav toliko. Svetla noč o kresu je bila, ko so se oglasili tudi pri meni z vabilom, da se gremo metat. Pa smo stopili pred cerkev, tudi ccrkovnik in farovške ženske so prišli gledat. Pričnemo. A vsakega sem s tako silo pognal od sebe, da je kar jek da- jal. Pa še so se zaletavali vame. Za rokave srajce so se me držali in kadar je kdo odletel, mi je odtrgal kos sraj- ce. Tako sem v Cetrt ure kazal že go- le prsi, a metal sem fante še kar naprej, da so kri dajali od sebe. še enkrat me naskočijo vsi ob- en em. Jaz pa sem odskočil iz sredine njihove, dva sem poteptal, dva pa zapodil. Zdaj so vendar imeli clovolj vsega, zlozli so na kozolec trudni in ni.irni. Tako je zgodaj Sel <> meni glas na- okrog, da sem dober borec, zato i-:o me marsikje nagovarjali k metanju. Ce sem piišel h kopačem v gorico, ali na furovž kam, povsod sem mo- ral razkazovati svoje spretnosti. Bil sem močan in uren, vsak trik mi je bil znan. Najrajši so me izzivali mla- tiči. Nekoc, ko so mlatili, sem šel skozi vas, pa so me z nekega poda spet kti- cali. Norčevali bi se bili iz mene, če borbe ne bi bil sprejel, zato nisem smel oklevati. Na podu sta bila dva mlatiča, moš- ki in ženska. Ta ženska je bila prav- cata Amaconka, kakor gora obilna, akkor bik močna, iin je daleč slovela kot npj)remagljiva. V roke si seŽeva, potem se popri- meva Cez križ, komaj sem jo mogel obseči. Podvzal sem se. Krepko sem odskočil v zrak ž njo, jo stisnil med kolena in ob pod udaril. Prvic brez uspeha. Di-ugič pa je klecnila in gla- vo povesila. Skoro sem ji bil križ razklenil, do- ber mesec dni je bolehala, na pod pa me ni klicala nikoli več. že marsikatei'o tako stvar imam v spominu, saj bili so to lepi časi, ka- ko rad bi jih živel še enkrat! 15. septembra bo ob 8. otvoritvena služba božja v župni cerkvi, nato v Soli razdelltev učencev (k) po razre- dih in oddeikih, razglasitev urnika, šulskega in disciplinarnega reda i. dr. 16. septembra se bo pričel redni pouk. Podrobnejša pojasnila so raz- vidna na uradni deski v soli. c Vpisovanje na drž. dekUški meš- čanski Soli v Celju bo 1., 2. in 3. sep- tembra od 8.—12. dopoldne. V I. raz- red se sprejemajo učenke, ki so do vi- sile IV. razred osnovne sole, nimajo iz nobenega predmeta ocene »slabo« in niso že v prejžnjem koledarskem letu dovršile 14. leta. S seboj je tre- ba i^rinesti rojstni list, zadnje izpri- čevalo in davčno potrdilo, na podla- gii katerega se odmeri šolnina, even- tualno ubožno spričevalo. Pri vpisu morajo vsi brez izjeme plačati 20 Din za zdravstveni fond in dizpolniti s 5 Din kolkovano prijavo. Ponavljal- ni izpiti se bodo pričelii 31. avgusta ob 8. zjutraj. c Članski sestanek krajevne orga- nizacije Jugoslovenske nacionalne stranke za Celje-okolico bo v sredo 23. t. m. ob 20. v gostilni Sokolski dom v Gaberju. SomSižljeniki, udele- žite se sestanka v čim večjem šte- vilu! c Iz dav5ne službe. Višji davčni kontrolor g. Stefan Sue je premeščen iz Konjic k davčni upravi v Celju, davkar g. Maks Žumer pa iz Celja k davčni upravi v Konjicali. c Tovorni vlak iztirH. V nedeljo 20. t. in. okrog pol 5. zjutraj so iztirili na Grobeinem trije vagoni tovornega vlaka,' ki prihaja ob 5.10 !iz Maribo- ra v Celje. Nezgoda se je zgodila, ko je vlak vozil na postajo. Trije vago- ni so se postavili počez in zaprli: ves promet, ki je bil nato ustavljen okrog Štiri ure. Osebni vlak, ki prihaja iz Maribora v Celje ob 7. zjutraj, je pri- spel v nedeljo šele ob 9. dopoldne. Stvarna škoda, ki jo je povzročila ne- zgoda na Grobeinem, k sreči ni ve- lika. c Članstvo Sokolske^a društva v Celju bo priredilo ob priliki društve- nega nastopa v Gornjem gradu v ne- deljo 27. t. m. avtomobilski izlet iz Celja v Gornji grad. Vožnja bo stala 20 Din za osebo. Prijave sprejema br. Tone Grobelnik v Celjski posojilnici d. d. v Celju. c Tedaj za damsko krojaštvo. V Celju se bo vršil praktični in teorc- tični strokovni izpopolnjevalni tečaj za damsko krojaštvo. Tečaj bo otvor- jen v ponedeljek 28. avgusta ob pol 9. dopoldno v dvoi-ani Obrtnega do- ma v Celju in bo trajal sedem dni. Interesenti dobijo podrobnejše infor- macije v pisami Okrožnega odbora obrtniških združenj v Celju, Voniko- va ulica. Obisk tečaja priporočamo vsem mojstrom in mojstricam dam- sko krojaške stroke in pa onim po- mocnikom in pomočnicam, ki name- ravajo položiti mojstrski izpit za to stroko. c Delovni trg. Pri celjski ekspozi- turi javne borze dela se je od 10. do 20. t. m. na novo prijavilo 40 brezpo- selnih (19 moških in 21 žensk), posre- dovanj pa je bilo 43 ((za 25 moških in 18 žensk). Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 598 brezposelnih (564 moš- kih in 34 žensk) riapram 751 (700 mož- kim in 51 ženskam) dne 10. t. m. Šte- vilo brezposelnili stalno pada. Delo dobijo: 7 gozdnih delavcev, 2 hlapca, 2 sodarja, 2 mizarja, 5 tkalcev, 1 knji- govodja, 1 pristrojevalec za tekstilno tovarno, 2 slikarska vajenca, po 1 mizarskii, čevljarski in mesarski va- jenec, 5 služkinj, 5 kmečkih dekel, 1 kuharica k orožnikom, 2 sobariri, 1 natakarica in 1 postrežnica. c Na povr^tku domov umrl v via- ku. V petek 18. t. in. zvečer se je od- peljal 46-letni brezposelni ključavni- čat1 Dimitrij Kocovic iz Sarajeva, ki je bil tuberkulozen in se je že od fe- bruarja zdravil v celjski bolnici, v spremstvu sorodnikov z vlakom iz Celja domov. Kocovič je bil neozdrav- ljivo bolan in njegovi dnevi so bili že šteti. Med voznjo od Zidanega ino- sta proti Zagrebu mu je nenadoma postalo slabo, padel je v agonijo in kmalu izdihnil. Truplo so v Zagrebu sprav:ili iz vagona in poskrbeli za prevoz v Sarajevo. Zakaj se ne razburja danes gospodična Štefka, ko mora vendar čakati že nad Četrt ure svojega fanta? Ali ni ne- strpna! Nikakor ne! Saj ona je odlične Ml botlbone in pri tem čas tako hitro preteče Kdor je Kdor je M počuti se bolje ta je dobre volje kü čudo osvežuje, se prileže, prlja Proizvod: Union, Zagreb c žetev smrti. V celjski bolnici sta umrla v soboto 19. t. m. 73-letna pre- vžitkarica Marija Majerjeva Iz Koš- nice 26 pri Celju in 16-letna kočar- jeva hcerka Katica Ivičeva z Brezna pri Humu ob Sotli. N. p. v m.! c Dve tatvini. V ponedeljek 21. tm. med 10. in 11. dopoldne je nekdo ukradel brezposelnemu delavcu Vi- ljemu Gramcu od Sv. Križa pri Kr- škem pri kopanju na levem bregu Savin je na Ložnici pri Celju vso oble- ko, čevlje in perilo. Gramcu je ostal samo robec. Policijsko osobje zbira sedaj obleko in peiilo za okradenca. V nedeljo 20. t. m. popoldne je nekdo ukradel delavcu Valentinu Makšanu, ko je zadremal na vrtu neke gostilne v Celju, iz žepa denarnico s 500 Din goto vine in osebno legitimacijo. Sto- rilcu so že na sledi. c Moški klobuk je nekdo v nedeljo 20. t. m. ob 16. pomotoma vzel s se- boj v kolodvorski restavraciji v Ce- lju. Klobuk se dobi pri g. Tokanu, šefu borze dela v Celju. c Vsakovrsten papir in pisarniške potrebščine dobite na drobno in de- belo pri K. Goričar vdv., knjigarna in veletrgovina papirja, Celje, Kralja Petra cesta 7. Kino Kino Un^on. Ponedoljek 21. avgu- sta: »Saj je bil le radio sen . . .« (The Boss). Izvrstna zvočna filmska ko- medija po znamenitem romanu Mar- ka Twaina. V glavni ulogi sloviti ko- mik Will Rogers. Predigra: Foxov zvocni žurnal. — Torek 22., sreda 23., četrtek 24. in petek 25. avgusta: »Ser- geant X«. Izredno lep zvočni film iz žhrljenja francoskili legij v Maroku. V glavnih ulogali znana umetnika Ivan Možuhin in Trude v. Molo. Zvočna predigra. Predstave ob pol 9. zvečer. SK Celje : vojaski team 39. p. p. 5 : 4 (! : I) Nastop kombiniranih moštev V nedeljo 20. t. m. ob tričetrt na 10. dopoldne se je pričela na Glaziji namesto prijateljske nogometne tek- me med SK Celjem in SK Šoštanjern trening tekma med kombiniii'aniina moštvoma SK Celja in vojaškega te- ama 39. p. p. V moštvu SK Celja, ki je zmagalo v razmerju 5 : 4 (1 : 1), so bili trije igralci prvega moštva in osem igralcev rezerve. Moštvo SK Celja je igralo zlasti v prvem pol- času z malimi iizjemami primitivno in brez smotrenih kombinacij. Naj- slabši igralec je bil Krivec, ki mu nujno svetujemo, naj ne nastopi več, dokler si ne bo pridobil vsaj povprec;- nega znanja. Vojaško moštvo je nu- dilo lepo igro in je bilo v prvem pol- času v premoci, v drugem polčasu pa so se Celjani znašli in dosegli lahno premoč. Tekma je bila živahna, a obo moštvi sta bili precej nesigurni pred golom. Gole za SK Celje so zabili: v 24. minuti prvega polčasa R. Presinger iz enajstmetrovke, v 13. minuti dru- gega polcasa Perič, y 33. minuti Ah- tik, v 35. minuti Perič in v 39. minuti Ahtik. Goli za vojaški team so padli v 36. minuti prvega ter v 5., 23. in 45. minuti drugega polčasa. Koti 7 : 4 za SK Celje. ' Tekmo je sodil g. Seitl zelo ležer- no. Gledalccv je bilo okrog 100. Štev. 68. »Nova Doba« 21. VIII. 1933. Stran 3. SK Olimp: SK Celje 2 :1 (1:0) Ob 17.15 se je pričela na Glaziji ob prisotnosti okrog 250 gledalcev tre- ning tekma med SK Čeljem in SK Olimpom, v kateri je Olimp zasluže- no zmagal v razinerju 2 : 1 (1 : 0). 0). Tekma je bila prav živahna in za- nimiva. Moštvo SK Celja je imelo zopet »slab dan«. Igralo je neenotno, brez ambücije in je bilo zlasti pred golom prepocasno in neodloCno. SK 01 imp je pokazal dobro kombinator- no igro ter je prekašal nasprotnika v startu in podajanju žoge, vendar tudi ni znal izrabiti lepih pozicij pred golom. Gola za SK Olimp sta padla v 37. minuti prvcga ter v 2. minuti druge- ga polčasa. Častni gol za Celje je za- biil Trifunovič. Koti 7 : 4 za SK Celje. Tekmo jo sodil g. Ochs objektivno in neoporečno. P. t Vojaški team 39. p. p. : SK Atle- tifc Celje. V nedeljo 27. t. m, ob 17. se bo pričela na sportnem igrišču pri »Skalnii kleti« revanžna tekma obeh moštev. V prvi tekmi so zmagali At- letiki, akoravno bi bilo vojaško mo- Stvo lahko odločilo tekmo v svojo korist, če bi bilo imelo malo več sre- Le in Ce bi bil vratar v prvem polea- su boIjSi. Tekma v nedeljo 27. t. m. bo gotovo nudila lep sport. Obe mo- Stvi bosta storili vse, da si priborita zmago. Tekmo bo sodil g. Svetek. t SK Laško : SK Trbovlje 4 ¦ 2 (3 : 0). V nedeljo 20. t. m. popoldne se je vrSila v Lašem tekma med obe- ma kluboma, v kateri so Laščani za- služono zmagali v razmerju 4 : 2 (3 : 0). Poro&ilo o tekmi bomo ob- javili v prihodnji številki. t Upravni odbor SK Celja bo imel v torek 22. t m. ob 20.30 sejo, h ka- teri naj pride jo tudi igralci Hilinger, Mikuš in Pleteršek. Seja bo v klubo- vi sobi v Celjskom domu. Ali ste že poravnali naročnino Glasov: iz občinstva Ipavčeva ulica Posestniki in stanovalci v zgor- njem delu Ipavčeve uliice do ogla no- ve porodnišnice se začudeni vprašu- jemo, kaj je vzrok, da je ta del ulice izmed vseh najbolj zapuščen. Lani, ob trimeseCni suši, nli bila ulica v tern delu niti enkrat škropljena. Stano- valci smo morali na ulici požirati obiake prahu in imeti okna stano- vanj v hudi vroCinü ves dan zaprta, če nismo hoteli da bi v naših stano- vanjih izgledalo kakor v mlinu. Ni1 čudno, saj je na tej ulici velik pro- met, Tukaj je pet tovarn, šesto pa gradijo. Po tej ulici prevažajo mno- go tovorov: siirovine v tovarne, izgo- tovljeno blago pa zopet nazaj. Tu gradijo nove hiše in gre mnogo voz stavbnega gradiva, na stotine voz gramoza, vmes pa še osebni in to- vorni avtomobili in ti povzročajo tak prali, da se skoro hiše ne vidijo. Ta- ko je bilo lani in tako je tudi letos, .ker sploh ne škropijo tega dela ulice. V tern oziru je v okoliški obeini bolje urejeno. Gesto na Bregu 'itn cesto od bivše tovarne »Cinal« proti Lavi škropijo dvakrat na dan, docim se v zgornjem delu Ipavčeve ulice presi- pa debel prah pod kolesi. Dovoljuje- mo sii vprašati, zakaj mora biti tako, saj spada tudi ta del ulice pod mest- no upravo. Drugi, morda še večji nedostatek v tern delu ulice pa je neznosen smrad, ki se širi iz jarka od podcest- nega kanala poleg liliše in drvarnic g. Kirbiša. Tarn stoji crna brozga, ki se steka iz izlivalnikov. Ker ni vode, ki bi to brozgo izpirala, se širi v se- danji vročini neznosen smrad — in to se godi petdeset korakov od nove porodnišnice, ki jo na glasu, da je naj modern ejša v državi. Take diša- ve so tudi v jarku na zapadni strani bolnice. Toda tarn je vendarle neko- liko bolje, ker je ob ulici visoka be- tonska ograja, na drugii strani pa de- lajo kostanji senco, tako da se tod ne širi tak smrad kakor v gornjem delu ulice. Kadar je nekaj več dežja, smo pa zopet siromaki. Od betoniranega de- la Ipavčeve ulice dalje moramo po hodniku skakati cez mlake, ker je hodnik nižji nego cesta in ni ob hod- niku krajnikov, vsled Cesar vozijo vozniki tudi po hodniku. Ta hodnik bi bilo treba vzdigniti in zavarovati s krajniki. Ljudje godrnjajo, ker morajo v su- hem vremenu požirati prah in duha- ti smrad ite jarka, v deževju pa ska- kati čez mlake. Po tej ulici hodi mnogo okoličanov, okrog 100 tovar- niških delavcev dn delavk, pa tudi mnogo domačih in tujih izletnikov. Prosimo, da bi odločiilni činitelji poskrbeli, da bi se ta del ulice dva- krat na dan škropil, da bi se odpra- vil tudi smrad iz jarka in da bi se popravil hodnik za peŠce. Prepriča- ni smo, da naša prošnja ne bo za- man. Pxizadet* stanovalci. Škropite cesto nad »Diano»! Mestna občina škropl1 po dogovoru z okoliško občino cesto na Bregu sa- mo do onega mesta, kjer se neha be- tonirano cestišče. Od tod do Grena- dirjeve brvi leži ob suhem vremenu debela plast prahu, ki se v veli'kih, gostih oblakih vsiplje na mestno ko- pališče »Diano«, Savinjo in kopalre, čim privozi po cesti avtomobil ali motorno kolo. Ker je to kopališče z idealnim plavališčem last mestne ob- cine, bi bilo pač samo ob sebi umlji- vo, da bi mestna občina skrbela za škropljenje tega dela ceste. V drugih krajih bi občine gotovo ne bilo treba posebej opozarjati na take stvari. Ce lioce biti" Celje v resnici tujsko-pro- metno mesto, je treba za to tudi ne- kaj storiti, ne pa se vedno in povsod izgovarjati, da ni denarja. Pretirana štednja nikomur ne koristi. — k Dopisi Laško Še ni iztreznjenia. Kljub temu, da je dolžnost vsakega zavednega Slo- venca govoriti' svoj jezik, kljub temu. da so proti žalilcem nacionalne za- vesti napei'jeni strogi zakoni, so v našem mostu Sß vecliio najdejo ljud- je, ki z nemš&ino naravnost izzivajo, paö z »opravičilom«, češ: »Saj jem nemški in slovenski kruh«I Gas je, da se zavemo, da smo sinovi slo- venske matere, in o tern pouclmo ti- ste, ki so tega potrebni. Prenohati mora v tej smeri vsaka popustljivost, kajti sicer se bodo ti dvorezniki pre- več naSQbili in res ne bomo vedeli, ali smo v kakem nemškem mestu ali V slovenskem. Nesreča. V soboto 19. t. m, je pet- letni Klocov Peterček med igro ne- srečno padel s precej visokega balko- na in si pri padcu nevarno poškodo- val glavo. Prepeljan je bil takoj v celjsko bolnico. Promenadni koncert. V nedoljo je priredila mestna godba na pihala promenadni koncert v zdraviliškom parku pod vodstvom agilnega kapelu nika g. Frana Kemra. Koncerti bodo vsako nedeljo od 11. do 12., kar toplo pozdravljamo. Zanimiv prirodni pojav. Na želez- niškem terenu ob sportnem igrišču na Lavi v Laškem se je sedaj sredi poletja razcvetela jablan, kar je paČ redek pojav. Kozje. Z novo, lepo izpeljano cesto Sv. Urban—Leslčno je dobilo Kozje z vsem okrajem udobno zvezo s Ce- ljem. Na progi Celje—Kozje—Podsre- da obratuje dnevno avtobus mesta Celja. Pred dnevi se je na tej cesti podrl most v Košnici, ki je bil že leta 1929. postavljen samo provizorično. Tako je ostalo Kozje več dni brez zveze s Celjem. Krivda leži na ob- lastoh, ki kljub stalni intervenciji ni- so našle možnosti popravila tega pro- vizoricne'ga in slabega mostu ali na- domestka s propustom. Lo sluCaju se je zahvaliti, da ni bilo nesreče. Na- dalje je tudi stanje banovinskih cest poglavje zase. Dočim se cestne pro- ge v kozjansko-šmarskem okraju vz- rlržujejo dobro, je v področje celjske- ga sreza spadajoči del cesto Slivni- ca—Sv. Jurij ob j. ž. slabši od po- vprečne obcinske ceste. Cesta je ja- masta, delno posuta s pest debelim gramozom in neoskrbovana ter za- nemarjena, da je vožnja po njej na- ravnost muka. Ali za to cesto ni ce- starja? Tudi z danafinjimi skromni- mi sredstvi cestnega odbora bi se cesta lahko vzdi'zevala v boljšem MAURICE LEBLANC: Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. Rihteršlč To je bilo lahko, saj je dobro razločil vse njegove obrise in kretnje, kadar je pokukal mesec skozi obiake. Takoj je vedel, da misii neznanec veslati čez sfedo jezera, ker je zavil na desno proti vasi Saint- Gratien. Sicer pa je komisar hitro dognal, da vozi hitreje kakor begunec, ker ima lazji coin in še spreinlje- valca, ki mu pomagata veslati. V desetih minuta.h se mil je približal za polovico razdalje, ki je bila v začetku med obema colnoma. »Imenitno!« si je dejal. »Zdaj mi še vojakov ne bo treba, da bi ga prestregli na bregu. Rad bi tega fanta spoznal; vražje nesramen je.« Cudno se mu je zdelo, da se razdalja med obema Öolnoma tako hitro manjša, kakor bi bil begunec izgubil pogum in so sklenil vdati na milost in ne- milost. Morda je hotel res odnehati v brezplodnem boju? Policisti so zaveslali s podvojenimi močmi. Coin je kar drsel po jezerski gladini. Še sto metrov in ujeli ga bodo. »Stoj!« je zaklical komisar. Sovražnik je skljuceno sedel v colnu. Obrisi njegove postave so se dobro videli. Tok ga je gnal dalje. Potem je coin obstal in vesla so zaplavaJa na valovih. Ta mir se je zdel komisarju in policistoma cudno skfivnosten in tesnobo zbujajoč. Zločinec ta- kega kova bi utegnil pričakati zasledovalce in drago prodati svoje življenje. »Vdaj se!« je zakričal komisar. V tern trenutku je bilo precej temno. Vsi trije so so vrgli na duo colna, kajti zdelo se jim je, da je begunec grozeče zamahnil z roko. Coin pa se je sam od sobe hližal. Komisar je Šepnil: »Ne bomo pustili, da bi nas pobil kakor mlade macke. Streljali bomo! Ali ste pripravljeni?« Še enkrat je zakričal: »Vdaj se, ali pa! . . .« NiC odgovora. Sovražnik se ni premaknii. »Vdaj se! . . . zaženi orožje stran! . . Ali noceš? • • • Tern slabše zate! . . . Štejem . . . ena .'. . dve . . .« liln +° lclsfca nista Cakala poslednjega ukaza; ustre- "a sta in se takoj spet potuhnila. Pognala sta coin, 4 da se je skoraj zadel v sprednjega Z revvi'verjem v roki in s pogledom, ki je bil neprestano uprt v sovražnika, je šel komisar v boj Potem je dvignil roko in vzkliknil: »Ce se premakneš, ti razbijem butico!« Toda sovražnik se ni premaknii in komisar je naposled, ko sta bila Colna drug ob drugem in sta policista spustila vesla, spoznal tudi1, zakaj: v čolnu nanireč ni bilo nikogar. Begunec so je resil's pla- vanjem in je pustil zasledovalcem samo kup ukra- denih predmotov, ki so hili postavljeni v kopico in pokritiii s suknjičem in klobukom, da so bili v mraku res videti kakor človek. Z užigalicami so zmagovalcl začeli ogledovati plen. V klobuku ni bilo nobenega tovarniSkega znaka. Tudi v suknjiču niso dobili ne papirjev, ne denarnice. Vzlic temu pa so odkrili nekaj, kar je bilo vzrok, da je postala zadeva še bolj zapletena, nekaj, kar je utegnilo neizmerno poslabsšati usodo Gilberta in Vaucheraya: v žepu so namreč dobili kos papirja, ki ga je begunec najbrž namenoma pozabil, in ta papir je bila Lupinova posetnica, Približno ob istem času, ko so policisti privezo- vali zaplenjeni coin k svoj emu in zaman nadaljevali preiskavo in so vojaki na bregu gledali po jezeru, da bi odkrili kakšno sled boja med predrznim be- guncem in komisar jem, tako, da so jim skoraj oči zlezle z jamic, pa niso mogli ničesar pomembnega zapaziti, je stopil Arsene Lupin na breg na istem mestu, kjer je bil še pred dvema urama. Tarn sta ga že čakala tovariša Grognard in Le Ballu. V naglici jim je povedal, kaj se je zgodilo, potem pa si je napravil udoben sedež med naslanjafi in knjigami poslanca Daubrecqua in se zaril v kožuh. Ukazal je peljati skozi samotne ulice proti svojemu skladišču za pohištvo v Neuillyju, kjer je šoferja odpustil. Taksi ga je potem odpeljal v Pariz. Izstopil jo pred cerkvijo Saint-Philippc-du-Roule. NedaleC od ondod, v ulici Matignon, je imel sta- novanje, ki ga ni poznal nihCe izmed njegovih ljudi, razen Gilberta, To stanovanje je imelo poscben vhod. Kako prijetno se je poCutil, ko je slekel mokro obleko in se odrgnil z brisaco. Vzlic svoji utruje- nosti se je od mraza kar tresel. Potem je izpraznil, kakor vsak večer, svoje žepe in zložil vse, kar je imel v njih, na kamin. Tain šele je opazil poleg svoje de- narnice in kljuCev predmet, ki mu ga je bil Gilbert v poslednjem trenutku stisnil v roko. Kakšno presenečenje! Bil je zamašek iz kristala, kakršne vidimo pri steklenicah za likerje. In na tern, zamašku ni bilo nič nenavadnega. KveCjemu se mu je zdela čudna glava, ki jo imela na robu vse polno facet in je bila do srede vratu pozlaCena. »In ta kos stekla se je zdel Gilbertu in Vaucherayu tako poželjenja vreden?« se je ypraSal Lupin. »Zaradi te malenkosti sta ubila služabnika, zaradi nje sta se pretopala, izgubljala čas in tvegala zapor, poroto ali celo morišče?« Ker je bil preveč utrujen, da bi še nadalje pre- mišljal o teh nenavadnih okoliščinah, čeprav so bile tako vznemirjajoče, je položil zamašek na kamin in legel. Hude sanje so ga mučile vso noč. Zdelo se mu je, da vidi Gilberta in Vaucheraya, kako klečita na kamnu v svojih eelieah in vijeta roke proti njemu. In prosita ga: »Usmilite se naju, mojster! . . . Na pomoč! . . . Na pomoč! . . . Hotel se je premakniti in jima priskočiti na pomoč, toda nevidno vezi so ga priklepale na po- steljo. In od groze drhteč je moral gledati, kako se oba pripravljata za pot na morišče in kako jima krv- niki sodijo. »Hudiča!« je vzkliknil, ko ga je naposled pustila mora in se je zbudil. »To so pa slaba znamenja! Hvala Bogu, da nisem praznovcren. Razen tega imam Se talisman v roki. Ta bo, če morein prav presoditi Gilbertovo in Vaucherayevo vedenje, z Lupinovo po- močjo zadoščal, da bomo lahko zagovorili zlo usodo in dobri stvari pripomogli do zmage. Kje pa je prav za prav ta kristalni zamašek?« Vstal je, da bi ga vzel s kamina in ga natanč- neje pogledal. Toda glej! Kristalni zamašek je bil izginil . . . D r u g o pogla v j e 9 — 8 = 1 Čeprav sem bil v tako dobrih odnošajih z Lupi- nom in čeprav mi je tolikrat izkazal svoje zaupanje, nisem mogel nikoli zvedoti, kako je imol organizi- rane svoje ljudi. Da je imel organizmuio tolpo, jc nedvomno. Ne- katere dogodke si morem razlagati le na ta naCin, da je pri njih sodelovalo skoraj brez Stevila navdušenih pomocnikoy, ki so bili vsi neomajno ppdložni nje- govi, mojstrovi volji. Toda kako je ta voija priSla do izraza? Kakšnih posrednikov in sebi. podložnih nad- zornikov, nižjih članov svoje tolpo se je poslužoval? — Tega ne vem.- Lupiw skriva svoje tajnosti, in taj- nosti, ki jili hoče Lupin skriti, ne odkrije nihče. Stran 4. tNova Doba« 21. VIII. 1933. Stev. 68. DIN. 25 Dltf. 79 ¦ft ^^^^_ ^_ ^^^^^^r^ ^^I^^^^^B ' *"'^*'"^- ¦*,„**V**>*"' ^m^i^L^ifl^v^v stanju. Ako bodo to nevzdržne pro- metne razmero trajale še dalje, bo | moral iskati kozjanski okraj pri- ključka proti Brežicam in Zagrebu, ker jo priključek na srez v šmarju itak nenaraven. Gospodarstvo Hmeljarjem! Lepo obiranje, skrbno probtitranje, pravilno sušenje, pravočasno basanjo hmelja in poštenost pri prodaji, so pogoji za obstanek hrneljarstva v na- ši lepi doling Strogo so držite uzanc pri prodaji hmelja. Nikar ne odre- zujte trt ali viter takoj po obiranjul Pustite jih n& koienikah, da popol- noma dozorevajo in se rezcrvni živež vrača v korenike nazaj ter se ne po- tzgubi. Hineljsko društvo za Slovenijo v žalcu. ža*ec, Č. S. R., 11. avgusta. izrcd- na susa zadržuje izkobuljenje. V ne- katerih legah so nasadi tako trpoli, da jo rastlina že na meji svoje od- pornosti, kar bo lahko imelo - - ako ne bo dežja — katasü'ofalne poslecli- ce. Trajna suša je povzro&ila, da je stanje hmeljskih nasadov neenako in sičer v vseh legah. Približno 30—40 odLt/otkov kaže normalen, GO—70% pa nenormalen značaj. V teh so trto dosegle komaj žično konstrukcijo. CvetotäFso le na zgornji tretjini ali četrtini trt, ki so na kratkih pa- nogah bogato obsute s cvetova \'sled velike suše je tudi prehod cvetja v kobule nenormalen in se izvršuje le po malern, v nekaterih legah pa cvet tudi vsiha. Nasadi so brez golazni, le neznaten del trpi vsled rdeCega paj- ka. Vsled suše tudi odpada listje. V nekatorih "vrtovih je žo odpadlo do I treh Cetrtin ogrodja. Peronospora je izginila, a škropljenje so kljub temu nadaljuje, kolikor to dopušča čas ob- če žetve. Vsi hmeljarji so priprav- ljeni na brizganjo, zlastt za primer rose, megle ali dežja. Pridclok bo zo- lo težek in odlične kakovosti. O mno- žini letine se še no da govoriti. Si- gurno je, da hmeljarji z njo no bodo [ zadovoljni, posebno pa, če ne dobi- mo v najkrajšem času izdatnih pada- vin. Cenitev lctine jo prezgodnja, po- sebno če no bo potrebna vlaga pod- pirala okobuljenja cvetja. Tudi trgo- vina si glede množino ni na jasnem. Ce ne pridejo zažoljene padavline v najkrajšem času, je mogoče, da bo pridelek za eno četrtino, oziroma za ono tretjino manjši od lanskega, Obi- ranjo hmelja so bo ob ugodnem vre- menu začelo v raznih legah v teku 10 dni, Co no bodo hmeljarjii vsled su- ge prisiljeni k predčasnemu obiranju. Smešnice Letoviščar (domačinu): »Prosim, ali je še