Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Vračun Viljem, Rački Viktor, ing. Tramte Franc, Str-garšek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. - Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje
SLAVNOSTNI SESTANEK OB 50-LETNICI
Dne 24. 4. 1969 je bil sestanek članov Zveze komunistov občine Hrastnik ob 50-letnici ZKJ. Slavnostni govor je imel sekretar občinskega komiteja ZK Tone Prosenc:
— Današnji slavnostni sestanek članov Zveze komunistov občine Hrastnik, ki so se ga udeležili tudi vabljeni pred vojno in med
Sekretar občinskega komiteja ZK TONE PROSENC
vojno na našem območju delujoči organizatorji in funkcionarji partije, posvečamo jubileju KPJ oziroma ZKJ.
Pred petdesetimi leti je na čelo dotlej neenotnega delavskega gibanja v Jugoslaviji stopila KPJ. Njenemu ustanovnemu kongresu v aprilu 1919 je sledil kongres sindikalne združitve in oktobra istega leta je bil ustanovljen SKOJ. Komunistična partija Jugoslavije je torej od vsega začetka bila organizirana idejna in politična sila delavskega razreda in vseh delovnih ljudi Jugoslavije, kar je tudi danes statutarna definicija za ZKJ.
Prav ta kontinuiteta nas dela dediče nekdanje Partije, daje nam pravico, da smo ponosni na rezultate njenega dela, nalaga pa seveda tudi dodatno odgovornost pri naših sedanjih aktivnostih v vrstah delavskega razreda in delovnih ljudi.
Znana, vsaj za večji del Evrope značilna revolucionarna situacija v letu 1919 je tudi v takratni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pogojila poenotenje naprednega dela delavskega gibanja v okviru obstoječih socialdemokratskih strank. Njihovo, večji del od-
klonilno stališče do obnavljanja
II.	Internacionale je dokončno izoblikovala ustanovitev Leninove
III.	(komunistične) Internacionale. Stranke so se postopoma otresale desničarskih elementov in ta proces, ki je bil v glavnem zaključen do aprila 1919, danes upravičeno štejemo za prehodno fazo v razvoju delavskega gibanja pri nas.
20. aprila se je v Beogradu 432 delegatov zbralo na združitvenem kongresu, na katerem so proučili nekatere splošno-politične probleme, kot so: združitev delavskega gibanja, njegove neposredne naloge, politika jugoslovanske buržoazije, agrarna reforma in seveda — notranja partijska vprašanja.
Temeljni akt kongresa je bil podlaga združitve. Njen program vsebuje splošno opredelitev bistva kapitalizma, opredeljuje razredni boj proletariata in se zavzema za podružabljanje sredstev za proizvodnjo. V tretjem delu PODLAGA ZDRUŽITVE izhaja iz ocene, da je kapitalizem prišel v končni stadij, da razredni boj nujno prerašča v velike socialne revolucije in da so nastopili pogoji za komunistično ekonomiko.
Ugotovitev, da II. Internacionala ni dorasla taki situaciji, je KONGRES dokončno opredelila za pristop k Leninovi III. Internacionali.
Kongres je sprejel RESOLUCIJO O AGRARNEM VPRAŠANJU in posebno resolucijo, v kateri protestira zoper odpravo nekaterih državljanskih svoboščin ter zoper »kontrarevolucionarno vlogo, ki jo jugoslovanska buržoazija igra v Rusiji in na Madžarskem«. Statut poudarja, da je socialistična delavska partija Jugoslavije (komunistov) enotna partija in ne neka zveza partij, da je CENTRALNI PARTIJSKI SVET ENOTNO IN NAJVIŠJE VODSTVO, regulira odnos do sindikatov, s katerimi si izmenjuje delegacije na vseh nivojih, in s katerimi formira skupen najvišji koordinacijski organ. Ustanovnemu kongresu Socialistične delavske partije Jugoslavije (komunistov) je dejansko sledil KONGRES SINDIKALNE ZDRUŽITVE, ki se je opredelil za enotno sindikalno delavsko gibanje in izvolil enotno vodstvo: CENTRALNI DELAVSKI SINDIKALNI SVET.
10.	oktobra istega leta je bila s pomočjo Partije ustanovljena tudi ZVEZA KOMUNISTIČNE MLADINE JUGOSLAVIJE (SKOJ). Na ustanovni konferenci, ki je bila v
Zagrebu, je bil sprejet program SKOJ, 1. decembra pa je izšla že tudi prva številka RDEČE ZASTAVE, glasila SKOJ.
Partiji je kmalu uspelo delavsko gibanje usmeriti v odkrit boj za politične, ekonomske in socialne pravice delavstva, saj obdobje, ki je sledilo, zaznamuje vrsta stavk rudarjev, železničarjev, tekstilnih in drugih delavcev. Zlasti uspešna je bila pri ustanavljanju sindikalnih organizacij, kakor tudi v svoji publicistični dejavnosti. V nekaj letih je članstvo Partije močno porastlo, utrdila pa si je pozicije med inteligenco, med študentsko mladino in tudi že na vasi.
Takšni aktivnosti partije se je iz razumljivih pobud vse bolj enotna in vse bolj organizirana buržoazija zoperstavljala z vsemi sredstvi. Tako je konec leta 1920 vlada v parlamentu izposlovala OBZNANO, s katero je bila prepovedana Komunistična partija Jugoslavije, prepovedano je bilo partijsko časopisje in publikacije, zaprli so prostore Partije in zaplenili vse njeno imetje ter uzakonili policijski pregon komunistov.
Komunistična partija se je morala ob stalnem boju z razrednim sovražnikom stalno boriti tudi z raznimi problemi v lastnih vrstah. Takoj po združitvenem kongresu je bila prisiljena nastopiti zoper nosilce raznih antisocialističnih in kvazimarksističnih koncepcij v lastnih vrstah. Obstajale so trditve, da v Jugoslaviji ni pogojev za socialistično revolucijo, zanikan je bil obstoj in pomen nacionalnega
vprašanja, prisotno pa je bilo tudi negativno stališče do zavezništva z naprednim kmečkim prebivalstvom. Takšna stališča so razumljivo imela negativne posledice za enotnost boja pri delovanju komunistov v tistih okoljih, v katerih je neenakopraven položaj posameznih narodov in narodnosti hudo prizadeval vse njihovo nacionalno in kulturno življenje, na podoben način pa so delovale tudi na kmečko prebivalstvo, ne glede na njihovo nacionalno pripadnost.
Leta 1921 vsiljena Vidovdanska ustava je ustanovila monarhijo, povsem centralistično ureditev države in hegemonijo velikosrbske buržoazije. Zlasti mladi komunisti in Skojevci so nezadovoljni s takratnim oportunističnim vodstvom, ki na OBZNANO ni odgovorilo tako, kot je bilo pričakovati, pričeli samoiniciativno pristopati k raznim diverzantskim akcijam in atentatom. Vlada je to uporabila kot povod, da je izposlovala zakon o zaščiti države, ki je partijo dokončno potisnil v ilegalo. V ilegalnih pogojih je partija za ceno ogromnih žrtev uspela konsolidirati lastne vrste, zlasti po letu 1937, ko je prišel na vodstvo partije tovariš Tito. V letih pred vojno je naraščajoča fašistična nevarnost prispevala k poenotenju gledišč kar zadeva odnos partije do zunanje političnih vprašanj. In ne samo to, prišlo je do bistvenega povečanja števila članov komunistične partije in SKOJ, njun vpliv v delavskih vrstah in vrstah mladine pa se je povečal, ker je edino partija pra-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Častni gostje na proslavi posvečeni 50-letnici ZKJ v Hrastniku
SLAVNOSTNI SESTANEK OB 50-IETNIC1 ZKJ
(Nadaljevanje s 1. strani)
vilno ocenila Hitlerjeve ambicije in načrte, pa tudi potrebo po takojšnjem ukrepanju za vzpostavitev močne in monolitne ljudske fronte.
Komunistična partija Jugoslavije je torej pripravljena dočaka-* la agresijo fašističnih sil na Jugoslavijo. S svojim ugledom in vplivom ter predanostjo svojih kadrov pa je bila tudi edina sposobna popeljati narode Jugoslavije v boj za njihovo nacionalno in hkrati socialno osvoboditev. Za jugoslovanske narode je napočilo najusodnejše obdobje, ki pa je hkrati najslavnejši del zgodovine vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Pod vodstvom Komunistične partije so se v Ljudski fronti združile vse napredne in svobodoljubne sile, ki so osvobodile domovino, izvedle socialno revolucijo in postavile temelje za formiranje nove družbe.
Tudi po vojni je Komunistična partija Jugoslavije oziroma Zveza komunistov Jugoslavije kot najbolj napredni element v naši družbi prednjačila v vseh fazah boja za ekonomsko krepitev naše družbene skupnosti kot celote in istočasno za humanizacijo odnosov v njej.
Tovarišice in tovariši!
Tole seveda ni bil niti poskus pregleda zgodovine partije, šlo je predvsem za to, da obudimo spomin na dogodek, katerega obletnico praznujemo in na pomembnejše mejnike v poznejšem razvoju Komunistične partije Jugoslavije.
Upam, da ne bo neskromno izzvenelo, če ob tej priložnosti ugotovimo, da je revolucionarno delavsko gibanje v občini Hrastnik do leta 1919 in po njem prispevalo svoj delež k naporom jugoslovanskega delavskega razreda, s tem pa tudi k rezultatom, ki jih je ta v svoji razredni borbi dosegal.
Glede na to, da je pri nas sorazmerno zgodaj prišlo do za ta-
kratne razmere razvitega in obsežnega pridobivanja premoga in za prve začetke prave industrijske proizvodnje v Steklarni in Kemični tovarni, je seveda kmalu nastal tudi delavski razred. Razmere, v kakršnih so živeli in delali rudarji in industrijski delavci, ter vpliv razvitejše proletarske miselnosti, ki je po malem prihajala od zunaj, so pogojili tudi relativno zgoden pojav zavesti po razredni pripadnosti pri večini teh ljudi.
Skraja je spontano, pozneje pa čedalje bolj zavestno in organizirano prihajalo do spopadov med delavstvom in delodajalci. Tako je na Oj strem prišlo do prve zgodovinsko ugotovjene stavke rudarjev že avgusta 1883, do prve generalne stavke v okviru celotne trboveljske premogokopne družbe pa leta 1889. Rudarji so se pričeli organizirati okoli leta 1890, ko je bila prvič postavljena zahteva po 8-urnem delavniku in ko je bil prvič na svojstven način prazno-van 1. maj. Ustanovljena je bila Bratovska skladnica in končno so se delavski zaupniki organizirali v takozvano Drugo rudarsko skupino. Organizirani rudarji so se prištevali k socialni demokraciji — takrat dejansko najnaprednejši organizaciji predvsem delavskega razreda.
Tudi v Steklarni in Kemični tovarni se približno v tem času prične organizirano delavsko gibanje, leta 1893 pa je bila v Steklarni že formirana prva sindikalna organizacija na področju sedanje občine, ki je bila izrazito napredno orientirana, zato je razumljivo, da je glede na takratne okoliščine delovala v ilegali. Pozneje je od prvotnih sedem po-rastlo število organiziranih sindikalistov na nekaj desetin, njihova zavzetost za delavske pravice in njihova vztrajnost v borbi zanje je organizaciji kmalu dala ugled, ki so ga morali spoštovati in upoštevati tudi lastniki tovarne. Leta 1910 je gibanje doseglo prvi vidnejši rezultat, delovni dan je bil
namreč skrajšan na deset, že leta 1913 pa na osem ur.
V Kemični tovarni so že leta 1864 ustanovili Bolniško blagajno, delovni pogoji so bili namreč izredno težki in pogosto je prihajalo do poškodb, pa tudi do raznih poklicnih obolenj. Razen na socialnem področju nekih izrazitih gibanj v Kemični tovarni v tem času ni bilo; pretežno nekvalificirane delavce je namreč povsem nemška delniška družba držala v pokorščini z raznimi učinkovitimi sredstvi prisile.
Kot posebna oblika gibanja se med naprednimi rudarji in steklarskimi delavci ter delavci v Kemični tovarni zelo zgodaj pojavi organizirano kulturno življenje. Že leta 1853 je bila ustanovljena rudarska godba, ustanavljanje delavskih kultumo-prosvetnih organizacij pa zasledimo v glavnem v letih pred I. svetovno vojno. Leta 1912 je bil ustanovljen prvi pevski zbor, in sicer pod okriljem Vzajemnosti, ki je tedaj delovala v Trbovljah, leta 1913 pa je bilo ustanovljeno delavsko prosvetno društvo Sloga.
Po letu 1919 je delavsko gibanje v Hrastniku doživelo korenite kvalitativne spremembe. Po I. svetovni vojni je bilo v socialdemokratski stranki organiziranih že okrog 80 % rudarjev in steklarjev, ki so bili pod vplivom Oktobrske revolucije in zaradi nezadovoljstva s politiko kraljevine SHS pretežno prolevo orientirani. Aktivisti nastajajoče Komunistične partije so prihajali v Hrastnik in na številnih shodih želi odobravanje s svojimi odklonilnimi stališči do politike združujoče se jugoslovanske buržoazije in z zahtevami po socialni revoluciji v Jugoslaviji.
Sledil je nov val, zdaj pa že trdneje organiziranih stavk rudarjev v letih 1919 in 1920, na Rudniku in v Steklarni so bila ustanovljena politično obarvana napredna delavsko-prosvetna društva, in končno je prišlo tudi do
ustanavljanja prvih mladinskih političnih šol. Čeprav takrat v Hrastniku še ni bilo organizacije KPJ, je bilo njen vpliv čutiti v vseh omenjenih akcijah v okviru gibanja, pomembno 60-dnevno stavko revirskih rudarjev v letu 1923 pa je v celoti že vodila komunistična partija.
Med obema vojnama je v Trbovljah deloval Okrožni komite KPJ, ki mu je v veliki meri uspelo združiti in konsolidirati delavsko gibanje v Revirjih, in sicer v glavnem med rudarji, ki so bili tudi že prej solidarnostno močno povezani. Tako je delavsko gibanje pridobilo na moči in veljavi in njegove poznejše akcije so bile kljub odporu buržoazije čedalje uspešnejše.
Sicer pa je v tem času na področju Hrastnika sindikalno delo oblikovalo, pa tudi bremenilo vse tisto, kar je bilo med obema vojnama značilno za ta gibanja v jugoslovanskem merilu. Tudi hrast-niški predvojni komunisti in sindikalisti so bili preganjani, zatirani in obsojeni. Nekateri so se šolali v Moskvi, imeli pa smo tudi udeležence španske državljanske vojne.
V	skladu s partijskimi direktivami se je ob dejansko težkih delovnih in življenjskih pogojih pod vodstvom komunistov vršila stavka za stavko, med katerimi je treba vsaj posebej omeniti veliko gladovno stavko, ki se je 3. julija 1934 pričela v Hrastniku, in ki so jo takoj brez pomislekov podprli trboveljski in zagorski rudarji. Že prej, leta 1924, je v Trbovljah prišlo do znanega spopada komunistov z orjunaši, v katerem so sodelovali številni napredni Hrastničani.
Vendar so to vsem nam v glavnem znane stvari, saj gre za ne tako davno zgodovino, gre za pojave in procese, o katerih je bilo ob raznih priložnostih že govora.
V	času NOB so hrastniški komunisti in skojevci ter številni drugi delovni ljudje, kakor tudi pripadniki napredne inteligence prispevali svoj delež za jugoslovansko in delavsko stvar. Odzvali so se pozivu Partije in niso je osramotili. Samo v vrstah NOV je padlo 243 naših rojakov, okupator je kot talce ustrelil 73 prebivalcev Hrastnika, Dola in okoliških vasi, od številnih v raznih taboriščih trpinčenih revolucionarjev in njihovih svojcev pa jih je 78 našlo smrt daleč od doma.
Prosim vas, da spomin nanje in na pozneje umrle člane Partije ter ostale borce in revolucionarje počastimo z enominutnim molkom.. . SLAVA JIM!
Po njih začeto delo smo po osvoboditvi nadaljevali in danes tukaj lahko spominu nanje posvetimo vse poznejše rezultate dela njihovih in poznejših generacij za boljše in pravičnejše odnose med ljudmi, to Da je tisto, za kar so žrtvovali svoja življenja.
Rudarji, steklarji in kemičar ji so po vojni na pobudo partije hitro obnovili po vojni prizadejane proizvodne objekte, med seboj so tekmovali in s prostovoljnim delom še dodatno povečali proizvodnjo, da bi s svojimi produkti zadostili potrebam našega takrat še nerazvitega družbenega gospo-(Nadaljevanje na 3. strani)
Na proslavi so nastopili v kulturnem programu združeni pevski zbori «-Svoboda I, Svoboda n in
Svoboda Dol«
SLAVNOSTNI SESTANEK OB 50-LETNICI ZKJ
(Nadaljevanje z 2. strani) darstva in slabo založenega trga. Na izrabljenih strojih in drugih proizvodnih napravah so dosegali rezultate, kakršnih si pred vojno lastniki niso nikoli smeli obetati.
Partija je kmalu razvila povsem nove oblike političnega dela med člani OF, ZS, ZM, tako da je v širokih masah članstva teh organizacij prišlo do formiranja zavesti o nujnosti vsesplošne borbe za izgradnjo nove družbe, družbe, v kateri bo delovni človek dejansko dobil mesto, kakršno mu gre.
Ogorčeno smo se uprli hegemo-nistični Stalinovi politiki in kot en mož podprli našo partijsko in državno vodstvo ter njegov učinkoviti in edino možni odgovor na resolucijo informbiro j a.
Po letu 1950 smo kmalu uspešno prebrodili začetne težave v zvezi s prehodom na samoupravljanje, ki se je iz leta v leto vse bolj razvijalo in krepilo zavest delovnih ljudi, da dejansko razpolagajo z rezultati svojega dela in ki je prispevalo k še boljšim proizvodnim rezultatom.
Samoupravna zavest pri naših ljudeh je prerasla v svojstven odnos do proizvajalnih sredstev in do rezultatov dela, ki je zahteval zavestna odrekanja na račun nujne razširjene reprodukcije. Zrast-la so številna nova podjetja, posamezni objekti starih podjetij, to
Komuniste Hrastnika je pozdravila tudi domačinka tov. Lidija Sentjurc
je Rudnika, Steklarne in Kemične tovarne, pa so bili primerno rekonstruirani in modernizirani. S tem je seveda močno porasla proizvodnja, povečalo se je število zaposlenih, prišlo pa je tudi do pomembnejše akumulacije v gospodarstvu. v okviru občine.
Pri urejanju splošnih družbenih zadev je v okviru družbenega samoupravljanja, kot smo ga tedaj imenovali, v naših ljudeh prišlo do jačanja zavestnih stremljenj po usklajevanju kolektivnih in splošnih interesov v okviru občine, iz katerega je zrasla praksa združevanja sredstev delovnih organizacij za potrebe družbenega standarda.
Zveza komunistov v občini in njeni posamezni člani so dejansko kot organizirana idejna in politična sila delavskega razreda in delovnih ljudi prednjačili v vseh fazah navedenih splošnih prizadevanj. Delali smo, delali smo tudi napake, vendar, če bi danes lahko naredili bilanco tega dela, vemo,
da bi bil vsakdo močno pozitiven. Pred leti izvršena reorganizacija ZK, predvsem v oblikah dela, danes že kaže nekatere pozitivne pa tudi negativne rezultate; zlasti v nekaterih podjetjih nas je morda zdaj manj čutiti. Morali bomo realno oceniti in pretehtati naše sedanje delo, da bomo lahko oblike kar se da najbolj prilagodili vsebini.
Deveti kongres ZKJ nam daje potrdilo o pravilnosti dosedanje usmerjenosti, daje pa tudi koristne napotke za naše bodoče delo.
Z vso komunistom lastno prizadevnostjo in vztrajnostjo delamo na realizaciji sklepov in zaključkov kongresa, katerega temeljno programsko postavko, to je nadaljnji še intenzivnejši boj za dejansko samoupravne odnose v posameznih asociacijah ljudi v družbi kot celoti, njeno humanizacijo
Obiskal sem hannoverski velesejem z namenom, da zapazim kaj prinaša novega na področju svetlobnih teles, gostinskega in gospodinjskega stekla. Moram reči, da je udeležba razstavljavcev na sejmu vedno večja, ko pa bodo prihodnje leto potekle desetletne pogodbe o najemu prostorov in bo končana izgradnja še nadaljnjih novih razstavljalnih hal, bo ta sejem postal tudi v pravem pomenu besede Mednarodni sejem svetovne proizvodnje različnega stekla. Že letos so nadaljevali tradicijo svoje udeležbe v paviljonu svetlobnih teles Skandinavci, ki pa so tudi rastavili nekaj bolj modernističnih smeri v opremljanju prostorov s svetlobnimi elementi. Pri njih je prevladovala barva, posebne oblike, ki niso najbolj v skladu z okusom poprečnega potrošnika. Zaradi tega v njihovih razstavnih prostorih ni bilo prevelikega navala obiskovalcev, tisti pa, ki so bili so se dolgo razgledovali po razstavljenih oblikah.
Zelo veliko je bilo razstavljenih kristalnih lestencev, ki so imeli na sebi obešene kristale različnih barvnih odtenkov in je to predstavljalo pravi spekter barv v morju električnih svetilk. Vendar kljub vsemu ne bi mogel reči, da se je ravno v klasičnem opremljanju kristalnih lestencev pomaknila moda nekoliko naprej. Povsem novo v področju nekoliko modernejših lestencev s ploščicami iz svinčenega kristala so bile kreacije, ki so predstavljale različne kombinacije pri sestavljanju teh ploščic. Za moj občutek in tisto kar so o tej smeri razvoja svetlobnih teles povedali obiskovalci s svojim velikim obiskom, lahko pričakujemo, da je to smer, ki se bo verjetno močno razvila in jo tudi pri nas ne smemo zanemariti. Na razpolago so tako velike kombinacije iz enega samega steklenega elementa, tako, da bomo lahko v proizvodnji dosegali tudi nekoliko večje serije.
Ostali razstavljavci, ki so istočasno potrošniki našega stekla, ali pa leže s svojim asortimanom v tistem delu, ki ga mi proizvajamo, so bili v času mojega obiska velesejma močno zaposleni, tako, da človek dobi občutek kot da se
ter popolno osvoboditev človeka, imamo za osnovno geslo.
Vztrajamo torej v prizadevanjih za dokončno in popolno reformo gospodarstva, za družbeno reformo gospodarstva, za družbeno reformo, ki je pogoj za hitrejšo in
ZKJ
intenzivnejšo rast socialistične demokracije.
V teh težkih časih, kar zadeva odnose med partijami v okviru svetovnega delavskega gibanja, dajemo vso podporo vodstvu naše ZK, ker smo prepričani o pravilnosti njegove politike. Tovarišu Titu in CK ZKJ zagotavljamo, da imata v hrastniških komunistih zveste pobornike politike za mir in enakopravno sodelovanje med partijami in državami, za popolno in celovito suverenost socialističnih držav, kakor seveda tudi držav z različnimi drugačnimi družbenimi ureditvami, za spoštovanje pravice slehernega naroda do samoopredelitve, do samoopredelitve tudi kar zadeva izbiro poti v socializem.
Naj živi Zveza komunistov Jugoslavije in njen predsednik tovariš Tito!
Na hannoverskem velesejmu v steklu ni bilo presenečenj
ljudje v svoji potrošnji še najbolj navdušujejo za tisto, kar je postalo predmet masovne proizvodnje v zadnjih nekaj letih. Kreatorji se trudijo, da bi z novimi strukturami na prozornem steklu za lestence ali pa plafoniere prinesli novo mehkobo ostre svetlobe, ki jo dajejo luči z gladkimi geometričnimi strukturami. Na tem področju se poizkuša doseči večjo mehkobo z neenakomerno strukturo podobno skorji razpokanega drevja, ali pa se išče kombinacije z ma tiran jem in puščanjem določenih površin popolnoma prozornih. Te kombinacije izgleda, da so uspele, saj je bilo za njih dokajšnje zanimanje in so razstavljavci s poizkusom bili zadovoljni. Lestenčna stekla dekorirana s transparentnimi ali lister barvami, so predstavljala en majhen del razstavljenega asortimana, vendar manj interesanten, kot se je pričakovalo. Barvan opal, ki je bil na lanskem sejmu razstavljena noviteta, je letos doživel močno konkurenco v plastiki, ki so jo z belim opalom v kombinaciji uspešno izkoristili. Tako ni pričakovati, da bo barvni opal naredil močan korak naprej v potrošnji, prej je to pričakovati od belega matiranega opala, ki se je pokazal ponovno zanimiv, to pa predvsem, ker je krogla kot klasična oblika prišla zopet v ospredje oblik svetlobnih teles. Cista plastika, kot osnova za sestavljanje svetolbnih teles ne pride tako izrazito v poštev pri konkurenčnem boju s steklom. Njeno področje je predvsem v armaturah, raznih dopolnilnih dekorativnih elementov ob steklu, vendar vse skoraj bi rekli nepomembno za obseg potrošnje v steklu.
Posebna vrsta svetlobnih teles so stropne plafon j ere, ki pa se vedno bolj uporabljajo tudi v stenski dekoraciji. Proizvajalci tega blaga so precej specializirani in se najmanj kar je, ne ukvarjajo s proizvodnjo lestencev in skušajo doseči v svojem asortimanu veliko konkurenčno sposobnost. To jim tudi uspeva, drži še pa vedno kot glavni artikel opalne plafon j ere in se vključujejo v nov asortiman prozornih plafonjer počasneje kot bi bilo pričakovati. Tukaj je nekaj še zelo zanimivih, s katerimi pa
imamo vzpostavljene začetne stike.
Če s tem področjem zaključim, ni bilo nekih posebnih oblikovnih lahko ocenim, da na tem sejmu presenečenj, ni bilo ekstremnih poskusov, da bi v barvanem steklu našli novo smer za opremljanje prostorov s svetlobnimi elementi, vsi pa so bili s sejmom zadovoljni saj so dosegli več kot so pričakovali v finančnem pogledu, doživeli pa so tudi sorazmerno umirjenost v iskanju novih oblik in novih desenov.
Gostinsko in gospodinjsko steklo se kažeta v dokaj dobri luči, kar se tiče kvalitete izdelave izdelkov v masovni strojni proizvodnji. Tudi dekoracije strojno izdelanih dekorjev so učinkovite, vendar ne bi mogel reči, da ne meji nekatera dekoracija na kič. Vsekakor so Francozi, Italijani in tudi Nemci dosegli v strojni proizvodnji kvaliteten napredek, predvsem v stiskanem steklu, ne iščejo pa več tako močno novih oblikovnih rešitev ter raje ostajajo v že utečenem asortimanu. Če se primerjamo s to razstavljeno proizvodnjo, ne moremo najti za nekatere naše izdelke objektivne možnosti plasmana, saj smo kvalitetno in v cenah občutno zadaj. Stalni napredek na tem področju steklarske proizvodnje nas bo moral potegniti za sabo, s tem pa dati možnost, da postanemo učinkoviti tudi v tem asortimanu.
Zelo veliko je bilo razstavljenega tudi ročno izdelanega stekla, predvsem kot okrasni predmeti ali pa zelo lepa steklenica za vsakodnevno uporabo v gospodinjstvih ali pa hotelih. Tu je kvaliteta izredna, ni me pa toliko zanimala, ker je izven našega delovnega področja. Velika izbira je bila tudi v brušenem kristalnem steklu, vendar le vse v prvorazredni kvaliteti in izrednih za proizvodnjo tudi zelo težkih oblikah.
Od vsega kar sem videl v nekaj dneh obiska v Hannovru, nisem bil presenečen v nobeni smeri, saj je prevladovala določena umerjenost, ki pa je po splošnih ocenah obsojena na korigiranje v prihodnjem letu, ko se hannovrskemu velesejmu obeta vloga vzorčnega sejma.	Martin Mlinar
TUDI PRI NAS SMO IZVOLILI NOSILCE DRUŽBENIH IN GOSPODARSKIH FUNKCIJ
Po izvršenih volitvah v organe republiške družbeno ekonomske skupnosti in samoupravne organe v okviru delovne organizacije smo za vodje samoupravnih organov ter za člane gospodarskega zbora republiške skupščine Slovenije izbrali kandidate, ki nas bodo kot skupnost zastopali v posameznih družbeno-političnih funkcijah. Poudariti je treba, da predstavlja izvolitev v kakršni koli družbeni organ pomembno politično obveznost in nalogo, ker se podjetje kot manjša enota in republika kot širša družbena skupnost glede na obstoječe družbeno ekonomske in politične razmere zavedata, da je potrebno v bodočih letih še bolj okrepiti naš gospodarski in samoupravni razvoj. V tem pogledu pomeni zaupanje članom delovne skupnosti ali občanov ena izmed največjih moralnih in materialnih obveznosti, ki jo bodo morali izvoljeni člani izpolnjevati z načelom socialistične morale in utrditve enakopravnih odnosov. Področje družbene gospodarske in politične aktivnosti je v zadnjem času tako obsežno, da bo moral sleherni izvoljeni član za uspešno opravljanje svoje funkcije vložiti mnogo truda, znanja, da bo lahko uspešno opravljal prevzeto funkcijo. Verjetno pa bo tudi dolžnost vsakega člana delovne skupnosti in občana, da bomo izvoljenim članom pomagali pri urejanju vseh teh odnosov z načelom spoštovanja medsebojnih odnosov z načelom, da ne iščemo osebnih koristi ampak da želimo na tem področju s svojim aktivnim delom in aktivnim delom kandidatov v obstoječi mandatni dobi doseči kar največ, zlasti pa zbližati sodelovanje med občani in člani kolektiva, kakor tudi izvoljenimi funkcionarji.
In kdo so ti člani:
V gospodarski zbor Socialistične republike Slovenije je bil v volilni enoti, ki je obsegala področje Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ob sokandidiranju ostalih kandidatov z večino glasov izvoljen tovariš MLINAR MARTIN.
Mlinar Martin je bil rojen 1. novembra 1935 v Loki pri Zidanem mostu. Gimnazijo je obiskoval v Sevnici in Celju in je absolvent
ekonomske fakultete univerze v Ljubljani. V Steklarni Hrastnik se je zaposlil 5. 9. 1960 ter s 1. 5. 1962 zasedel oziroma bil razporejen na delovno mesto komercialnega direktorja, na katerem je še danes. Njegova izredna sposobnost v poznavanju ekonomike in družbenih razmer, na katere vedno gleda z vidika socialističnega in samoupravnega razvoja mu je omogočila, da je v tako kratkem času postal izredno razgledan v okviru dela in poslovanja komerciale, ekonomskih in tržnih razmer domačega in tujega tržišča, kar vse skupaj pa je z resnostjo in živahnostjo povezoval z razvojem samouprave in porastom ekonomskih razmer in družbenega standarda v okviru podjetja, občine in drugih skupnosti. Kot ekonomist pozna razmere gibanja ekonomskih zakonov, kar je posebno potrebno zlasti v primerih stikov z gospodarsko problematiko tujih tržišč. Vsekakor je zaradi svoje marljivosti in delavnosti spoznal cilje ekonomskega razvoja v naši republiki, zato mu lahko za zaupanje funkcije poslanca v gospodarskem zboru samo iskreno čestitamo !
Po izvolitvi članov delovne skupnosti v centralni delavski svet so člani tega samoupravnega organa z enoglasno izvolitvijo za novo mandatno dobo izvolili za predsednika centralnega delavskega sveta tovariša FRANJA KRSNIKA.
Krsnik Franjo je bil rojen 12. 1. 1939 v Prigorji, Krapina. Po končani osnovni šoli se je vpisal in uspešno opravil steklarsko šolo v Rogaški Slatini. V letu 1957 se je zaposlil v Steklarni Hrastnik in bil zaposlen kot kvalificiran steklar vse do meseca septembra 1959. Zaradi obveznosti do družbe, odslužitve vojaškega roka je za dve leti prekinil delo, vendar se je že v letu 1961 ponovno vrnil v Steklarno Hrastnik. Kljub odsotnosti je takoj pokazal svojo aktivnost tako pri delu, organizaciji in samoupravljanju. Kot marljiv delavec je bil zaradi svoje preudarnosti in discipliniranosti dan na dopolnilno šolanje v Tehnično steklarsko šolo v Rogaško Slatino. To šolo je uspešno končal in se vrnil na delo leta 1987. Razporejen je bil na delovno mesto izmenskega oddelkovodja v notranjem obratu, kjer je še danes. Srednja tehnična šola mu ni dala znanja samo v tehničnem pogledu, ampak si je pridobil tudi ustrezno znanje s področja družbenih razmer, ekonomike in samouprave. Po značaju je ostal enak, zato mu je to omogočilo, da so člani delovne skupnosti spoznali, da je Krsnik Franjo član, ki gleda na medsebojne odnose in razmere z vidika socialistične morale, zato so mu kmalu zaupali funkcijo predsednika našega najvišjega samoupravnega organa. Ker je svojo funkcijo v pretekli mandatni dobi zelo zadovoljivo in uspešno opravljal so se člani odločili, da mu tudi v bodočem obdobju zaupajo to nalogo. Poudariti je treba, da je to pomembna obveznost, ker čakajo naše samoupravne organe težke naloge in pomembne odlo-
1953, kjer je zaposlen še danes kot vodja energetike. V času, ko je bil v rednem delovnem razmerju, se je strokovno izpopolnjeval in kljub velikim obveznostim, ki zahtevajo šole, uspešno končal višjo tehniško šolo in si pridobil naslov inženirja.
Kot dober dijak in študent, istočasno pa delavec si je pridobil mnogo izkušenj, tako da je znal usklajevati svoje teoretično znanje na vseh področjih gospodarske in družbene dejavnosti, s težavami in vprašanji, ki so se pojavljala v zvezi z opravljanjem dela.
čitve v pogledu ekonomskega razvoja, krepitve družbenega standarda in decentralizacije samouprave, kot predsednik pa bo moral te naloge združiti v takem ob-
segu, da bo sleherna odločitev v korist vseh naših družbenih činitelj ev, zlasti pa tudi v korist člana delovne skupnosti.
Po konstituiranju upravnega odbora je upravni odbor na svojem prvem zasedanju izvolil za predsednika tovariša TUŠAR JOŽETA.
Tušar Jože se je rodil 13. 2. 1926 v Zidanem mostu. Gimnazijo je končal v Celju. Nato se je zaposlil, v Steklarno Hrastnik pa je stopil na delo v meseču avgustu
Kljub takemu stanju pa je bil vseskozi družbeno aktiven in tudi eden izmed temeljnih nosilcev razvoja v okviru podjetja. Trenutno je tudi sekretar aktiva ZK Steklarne Hrastnik, kjer se zelo zavzema za uveljavitev stališč in resolucije kongresa ZK, kar mu nalaga še dodatne obveznosti. Verjetno bo kot predsednik upravnega odbora s svojo razgledanostjo, strokovnostjo, iskrenim tovarištvom in družbeno-političnim zalaganjem mnogo pripomogel, da bo upravni odbor poleg svojih pristojnosti uspešno konkretiziral sklepe centralnega delavskega sveta. Njegova odločnost pri uveljavljanju samouprave in povezovanju funkcij in dela samoupravnih organov bo v veliko pomoč vsem tistim činiteljem, ki so s kakršnega koli vidika dolžni prispevati za nadaljnji razvoj našega podjetja.
Vsem izvoljenim članom iskreno čestitamo !
UREDNIŠTVO
Razstavljamo na velikih svetovnih razstavah
Na priporočilo Društva likovnih oblikovalcev Slovenije in njegovo iniciativo se je naše podjetje odločilo, da sodeluje na dveh pomembnih svetovnih razstavah oblikovanja in to v Nancyju v Franciji in Tokiju. Naši izložbeni eksponati bodo nagrajena serija kozarcev na Bio 68 za Francijo, v Tokio pa bomo poslali še dve drugi vrsti kozarcev.
Razstava v Nancyju je pod nazivom »EURODESIGN« in bo združevala največje dosežke v industrijskem oblikovanju.
Razstava v Tokiu ima namen prikazati dobro oblikovane izdelke za široko potrošnjo in to pod nazivom »GLOBAL EYE«. Ta razstava bo septembra in to v največji poslovni četrti tega večmilijonskega mesta. Jugoslavija je letos prvič povabljena na to razstavo kot enakopravni partner Danski, Švedski, Finski, Švici, ZDA, Italiji, Franciji, Angliji, Avstriji, Holandiji, Češki in Zahodni Nemčiji, ki so vse v oblikovanju naredile dosedaj veliko več kot mi. Prireditelji razstave bodo vse razstavljene predmete odkupili.
Kaj si od razstave obetamo? Predvsem gre za priznanje, ostalo pa mislimo, da nas bo kdo zapazil in lahko pride do kakšne kupčije. S serijami, ki gredo na razstavo smo že na našem in tudi tujem tržišču. Žal doma ne moremo prodreti, vendar pa smo že uspeli na Švedskem, kamor smo prodali že kar lepo količino. Zaradi tega ocenjujemo, da je možno pričakovati tudi komercialni uspeh od omenjenih razstav.
Martin Mlinar
UPRAVNI ODBOR IN POMOŽNA TELESA V STEKLARNI HRASTNIK
. Kljub možnim spremembam v organizaciji samoupravljanja v vsaki delovni organizaciji je v Steklarni Hrastnik, glede na posebne specifične razmere in zahteve po še večji okrepitvi samoupravljanja in proučitvi obstoječega sistema samouprave, centralni delavski svet, upoštevajoč določila samoupravnih aktov, sprejel sklep, da se v danih pogojih za nedoločen čas ne menja sistem samoupravnih organov. Tako bomo v Steklarni Hrastnik tudi v bodoče imeli že znane samoupravne organe, in sicer:
Centralni delavski svet, katerega pristojnosti so določene v statutu podjetja in je pristojen, da odloča o vseh tistih zadevah in sklepih, ki so temeljnega pomena za nadaljnji poslovno ekonomski in samoupravni razvoj podjetja, o finančnem poslovanju, politiki nagrajevanja itd.
Upravni odbor je po svoji vsebini in pomenu izvršni organ delavskega sveta, ki skrbi za izvrševanje sklepov centralnega delavskega sveta, poleg tega pa ima določene samostojne pristojnosti iz področja delovnih razmerij in trenutnega odločanja o manjših zadevah, ki pa so pomembne za podjetje, poleg tega pa tudi niso dana v pristojnost ostalim organom.
Tudi za svete ekonomskih enot, ki ostanejo v enakem obsegu in enakem številu, je določena pristojnost s statutom, podjetja. Njihova temeljna naloga je, da obravnavajo posamezna vprašanja s področja organizacije dela, spoštovanja discipline, obravnavanja stroškov itd., za vse tiste enote, ki so po organizacijskem sestavu vključene v svet ekonomske enote. Ob takem sistemu na centralnem delavskem svetu ali upravnem odboru ne bi bilo potrebno obravnavati podrobnosti in posameznosti, ki se v praktičnem po-
... na volišču
menu dejansko nanašajo na delo v posamezni enoti in nimajo širšega pomena.
Komisija za urejanje delovnih razmerij ima pravico in dolžnost obravnavanja smotrnega zaposlovanja in razporejanja delavcev, obravnavanja fluktuacije, odloča o tem, če kandidati izpolnjujejo razpisane ali oglašene pogoje, odloča o sklepanju in odpovedovanju delovnih razmerij, obravnava ugovore glede razporeditev, istočasno pa je pristojna, da obravnava vse zadeve, ki se nanašajo na urejanje delovnih razmerij.
Komisija za zdravstveno tehnično varnost pri delu ima pravico in dolžnost obravnavati delovne pogoje, probleme zdravstva in za-
V zgodnjih jutranjih urah ...
ščite ter da kontrolira uporabo zaščitnih sredstev. Analizira nastale poklicne bolezni in nezgode, usmerja in nadzira uporabo sredstev, ki so namenjena za izboljšanje delovnih pogojev, predlaga CDS, koliko sredstev naj se v letnem planu uporabi za varnost itd.
Komisija za urejanje stanovanjskih razmer in družbenega standarda je pristojna, da odloča o razpoložljivih stanovanjih in jih daje v uporabo članom, ureja odnose s stanovanjskim podjetjem, obravnava problematiko družbene
prehrane in standarda, nadzira in usmerja poslovanje obratov družbene prehrane, nadzira in usmerja poslovanje počitniških domov in drugih objektov skupne porabe itd.
Komisija za obravnavo ženske delovne sile in mladine skrbi za zaščito mladine in žena, določa delovna mesta, ki so najbolj primerna za zaposlitev takih oseb, daje predloge pristojni komisiji za zasedbo delovnih mest, analizira delovne in vse ostale pogoje v zvezi z delom žena in mladine.
Komisija za tehnične iznajdbe in izboljšave obravnava vse predloge tehničnih in administrativnih izboljšav poslovanja ter določa predlog za višino nagrade.
Komisija za izrekanje ukrepov izreka ukrepe zoper kršilce delovnih dolžnosti in daje predlog centralnemu delavskemu svetu za izključitev.
Po zadnjem sklepu centralnega delavskega sveta je komisija za urejanje delovnih razmerij tudi dolžna obravnavati vprašanje invalidov, njihovo zaposlitev, izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja s tem, da so v to komisijo, v kolikor se obravnava vprašanje invalidov, izvoljeni še naknadni člani. Pri delu komisije pa so dolžni sodelovati tudi vodje enot, po možnosti pa tudi obratni zdravnik.
V komisije so imenovani naslednji člani:
Komisija za urejanje delovnih
razmerij in invalidov:
Pokrajac Đorđe, predsednik; člani : Klemen Angela, Drame Stanko, Vovk Erih, Gerhard Jože, Volfand Viktor II., Zupančič Hinko, Gomilar Rudolf, Godler Albin, Arlič Stane; Boltin Ida, zapisnikar.
OPOMBA: Člani komisije Zupančič Hinko, Gomilar Rudolf, Godler Albin, Arlič Stane sodelujejo pri delu komisije samo v pri-
Po trimesečnem izredno aktivnem delu Kluba mladih proizvajalcev se je aktivnost 15. maja prekinila. Tu se misli samo na konkretno izobraževanje na delovnem mestu po obratih, delo na drugih področjih pa bo potekalo še naprej. Klub bo nadaljeval z izobraževanjem na delovnih mestih zopet v jesenskih mesecih.
Ob zaključku prve faze lahko ugotovimo, da je bilo delo zelo uspešno, da se ga je udeleževalo rekordno število mladih članov kolektiva, ki so z dokajšnjo vnemo pristopili k izobraževanju na delovnem mestu, katerega so vodili mojstri. Velike zasluge za takšne uspehe ima vsekakor neumorni predsednik Kluba mladih proizvajalcev Vidovič Franci, ki je delo resnično dobro organiziral. Zahvala pa gre tudi vsem tistim starejšim članom kolektiva, ki so v svojem prostem času mnogo pripomogli pri realizaciji zastavljenega programa.
Izobraževanje je bilo načrtno in si mora kadrovska služba dobiti vse potrebne podatke o izobraževanju posameznikov in le-tega
meru, če se obravnava vprašanje invalidov. Pri delu komisije morajo na poziv kadrovsko pravne službe sodelovati posamezni vodje enot in zdravstvena služba — zdravnik.
Komisija za izrekanje ukrepov:
Cigler Janez, predsednik; člani: Pufler Ernest, Savković Ilija, Kajzer Adolf, Grašič Dušan, Koritnik Matija; Cvelbar Lidija, zapisnikar
Strokovna komisija za požarno varnost:
Špacapan Roman, predsednik; člani: Selič Franc, Kirma j er Rudolf, Podlunšek Adalbert, Roškar Franc; Pust Zdravka, zapisnikar.
Komisija za ugotavljanje tehničnih iznajdb in racionalizacij:
Tramte inž. Franc, predsednik; člani: Mrcina inž. Maks, Kavšek inž. Niko, Kralj Boris, Podlunšek Aleksander; Alauf Silva, zapisnikar.
Komisija za zdravstveno in tehnično varnost:
Us inž. Aleksej, predsednik; člani: Guzaj Jože, Logar Boris, Ran-cinger Ludvik, Dragar Karl, Kal-šek Franc; Fabjan Marjana, zapisnikar.
Komisija za urejanje stanovanjskih razmerij in družbenega standarda:
Jovan Gvido, predsednik; člani: Premec Jože, Janežič Alojz, Zaletel Kristina, Laznik Stane, Raneinger Ivan, Ocepek Franc, Barič Jože, Javoršek Mihael; Končina Erna, zapisnikar.
Komisija za ocenitev osnovnih sredstev, materiala in povzročene škode:
Mlinar Martin, predsednik; člani: Mrcina inž. Maks, Kavšek inž. Niko, Tušar inž. Jože, Senica Anton; Habjan Vera, zapisnikar.
Komisija za varstvo mladine in
žena:
Strgaršek Janko, predsednik; člani: Volfand Frida, Janežič Alojz, Bedenik Silva, Ločičnik Maks; Vresk Jožica, zapisnikar.
upoštevati pri razporejanju na delovna mesta oz. pri napredovanju, kajti le-to bo stimulans za nadaljnje izobraževanje. Pripomniti velja, da so nekateri delali tudi po 50 in več ur in da so se marsikaj naučili.
Ob zaključku praktičnega izobraževanja pa je vodstvo KMP organiziralo ekskurzijo v Rogaško Slatino in Stražo na ogled tamkajšnjih steklarn. Ekskurzije se je udeležilo 130 članov našega kolektiva. Vodstvu KMP je izredno težko, ker kljub nekaterim obljubam ne more najti razumevanja v kolektivu, da bi vsaj delno finančno podprl organizacijo ekskurzije. Ali je prav, da udeleženci, ki so več ur delali, tudi sami prispevajo del stroškov za ekskurzijo, na drugi strani pa blagodejno plačujemo razne izlete. Upajmo, da se bo vodstvo KMP znašlo in rešilo tudi ta problem.
Ekskurzija je odlično uspela.
Ob zaključku želimo, da bi se delo v KMP v jesenskih mesecih zopet nadaljevalo s takšnim elanom.
Člani volilne komisije v enoti skupne službe
ZAKLJUČENO DELO V KLUBU MLADIH PROIZVAJALCEV
POSLOVANJI! NOVEGA OBRATA PRVE ŠTIRI MESECE
Pogon avtomatske proizvodnje beleži v prvih mesecih letošnjega leta znaten porast proizvodnje, kljub temu, da je talilna peč (45 tonska) tik pred glavnim remontom in ni bistvenih problemov pri proizvodnji. Delne hibe se kažejo pri proizvodnji predvsem zaradi tega, ker so določene serije manjše, v zvezi s tem je več menjav, zaradi česar pri nekaterih grupah proizvodnje ne dosegamo plana. Na izvrševanje plana po količini vpliva predvsem osvajanje nove proizvodnje zlasti za kozmetiko, kjer je manj komadov (večji odstotek odpadka), dočim se finančni plan zaradi tega lažje dosega.
Na stroju IS-1, kjer se proizvaja v glavnem drobna embalaža, je bil plan za januar—marec dosežen s 102%, dočim je za mesec april dosežen komadni plan z 88 % in vrednostni plan s 94 %. Na stroju IS-2 se proizvajajo izdelki do 250 gr težine, plan za meseca januar—marec je bil dosežen s 106%, dočim je za mesec april dosežen komadni plan s 123 % in
132 % vrednostni plan. Dobri rezultati so bili doseženi predvsem zaradi tega, ker je stroj proizvajal predvsem izdelke, pri katerih smo obvladali tehnologijo dela in pri katerih se tudi dosega dobra poprečna cena po komadu.
Na stroju IS-3 se dosegajo najboljši rezultati. Praktično na tem stroju ni posebnih menjav, razen sporednega uvajanja manjših steklenic za kozmetiko.
Za mesece januar—marec je bil plan dosežen s 117 %. V mesecu aprilu pa je komadni plan dosežen le 99 % in vrednostno 101 %. Vpliv na slabši rezultat meseca aprila leži predvsem v tem, ker se je vzporedno uvajala nova proizvodnja.
Na stroju H-28, kjer proizvajamo v glavnem kozarce za domači trg in izvoz, je bil plan dosežen za obdobje januar—marec sili %, za mesec april pa komadno s 86 % in vrednostno s 85 %. Kljub slabšemu rezultatu v mesecu aprilu pa bomo beležili pri končnem rezultatu boljše pokazatelje. V mesecu aprilu je namreč proizvodnja izpadla za 4 do 6 dni zaradi prehoda na končno rezanje na Eldre-du pri kozarcih 0,051. Po starem načinu proizvodnje so bili rezultati izredno slabi, bilo je mnogo loma, potrebno je bilo rezati in brusiti kozarce v dodelavnem oddelku. Pri tem je nad 30 % odpad-
lo.	Vse to je sedaj odpravljeno.
Kozarci se proizvajajo na isti način kot ostali asortiman na tem stroju. Na stroju je bilo potrebno napraviti neke spremembe, predvsem je bilo potrebno namestiti na traku dodatno zavoro, urediti pravilno sinhronizacijo med strojem Hardford in Eldredom, urediti trak na Eldredu. Potrebno je bilo izdelati nove gorilce, nov zobniški par za pogon traku, montirati zavoro za gonilno os traku. Vse to so opravili naši strokovnjaki, za kar jim gre vsa pohvala. S tem se je razbremenila pri dodelavi brusilnica, odpadel je nad-normalen lom. Na stroju U-8 proizvajamo predvsem stiskane izdelke. Plan je bil za mesece januar—marec dosežen s. 95 %, v mesecu aprilu pa je bil plan po komadih dosežen z 80 % in vrednostno s 137 %. Na tem stroju so nastopile predvsem težave zaradi znižanja tlaka komprimiranega zraka in pomanjkanja orodja za določen asortiman. Težave so nastopale pri izdelavi zaščitnih stekel. Ta problem se že urejuje in se bo proizvodnja v mesecu maju
uredila. Plan po vrednosti je bil lepo dosežen zato, ker smo proizvajali izdelke predvsem za domače tržišče, kjer se dosegajo boljše cene izdelkov. Za prvo tromesečje je bil plan skupno dosežen s 108 %. V mesecu aprilu pa komadno z 98 % in vrednostno s 103 %.
V prvih mesecih letošnjega leta beležimo tudi nekaj pripomb na kvaliteto izdelkov avtomatske proizvodnje. Predvsem je največ reklamacij steklenic za cocto. Na nekaterih steklenicah je bil spodnji rob na vratu steklenice preveč izpihan in je odstopal od predvidenih dimenzij. Potrebno je bilo celotno proizvedeno količino ponovno pregledati. UO podjetja je postavil komisijo, katera ima nalogo ugotoviti vzroke nastalih nepravilnosti.
Poseben problem je proizvodnja na stroju KS-6, ki proizvaja v glavnem drobno embalažo iz rjavega stekla. Kupci so se namreč v glavnem sedaj navadili na boljšo proizvodnjo na IS strojih, dočim kvaliteta na stroju KS-6 ni več v redu. Izgleda, da je kariera teh strojev zaključena. Ker se pa pojavljajo zelo velike potrebe po rjavi embalaži, bo treba misliti na nabavo sodobnejšega stroja z večjo produktivnostjo in boljšo kvaliteto.
Drugi problem je pa, ker je celotni prostor avtomatske proizvod-
nje preveč založen s kartoni. Skladišče bo moralo bolj intenzivno spraznjevati prostor, ker v takem okolju je včasih že skrajno nevzdržno delati.
Remont velike 45-tonske peči se predvideva konec meseca avgusta in bo predvidoma trajal 3 mesece.
V prvih mesecih letos spet ponovno ugotavljamo, da imamo v proizvodnem procesu veliko izrednih odpadkov predvsem zaradi loma v transportu ali loma na rezalnih strojih. Dostikrat se vprašujemo, če je to potrebno in ali se ne da to stanje z malo več pozornosti pri celotnem procesu prelaganja, transportiran j a odpraviti ali vsaj na minimum znižati. Ugotovitve kažejo, da v mesecih januar—april ni bila vsklajena proizvodnja z dodelavo, kar je povzročilo, da so bili v glavnem skoraj vsi izdelki polagani na tla. Takšno delo pač povzroča večkratno prelaganje in možnost, da so izredni lomi in transportni lomi veliki. Če pogledamo samo številke, vidimo, da takrat, ko proizvodnja ni bila vsklajena z dodelavo (brusilnica, satinirnica), je izrednega loma znatno več, dočim je loma znatno manj, ko je proizvodnja vsklajena. Kot prikaz navajam lome v prvi polovici meseca maja.
Tako beležimo izrednega transportnega loma u mesecu januarju 1726 komadov, februarja 1375 komadov, marca 2123 komadov, aprila 1403, v prvi polovici meseca maja pa samo 97 komadov. Iz tega se vidi, da v mesecu maju zaradi remonta F banje ni toliko izdelkov, razen tega je vsa proizvodnja v vozičkih. Ni nobenega dodatnega prelaganja. V mesecu maju smo prejeli tudi nekaj novih vozičkov, tako da jih je povsem dovolj, v kolikor ni zastojev v dodelavi. Število komadov iz-
V okviru kulturnega sodelovanja mladih je predsedstvo tovarniške konference ZM Železarne Jesenice organiziralo v soboto, 26. aprila 1969 v gledališču »Tone Čufar« na Jesenicah mladinsko kviz tekmovanje.
Nastopajoče ekipe so odgovarjale na vprašanja iz naslednjih tem:
1.	Železarstvo na Gorenjskem
2.	Slovensko slovstvo kot organ socialnega protesta
3.	Zgodovina SKOJ.
Tekmovanje je bilo posvečeno
100-letnici Železarne Jesenice, 50-letnici ZKJ in ZSJ.
Tekmovanja se je udeležilo 12 ekip, katerega je v dvorani spremljalo okrog 400 poslušalcev.
Za našo ekipo so nastopili: Vol-fand Frida, ]yiiihlbauer Bogo in Podlunšek Sandi ml.
Ekipe so zavzele naslednja mesta:
Že sedaj dotrajanost peči večkrat vpliva na slabšo nianso steklene mase.
Zanimiva ugotovitev je tudi ta, da danes avtomatski pogon predstavlja v mesečnem planu vrednosti proizvodnje že okrog 45 % celotne planske vrednosti.
rednega transportnega loma prve štiri mesece nam pokaže, da je nabava novih vozičkov ekonomsko upravičena. S tem pa ne bi nič napravili, če ni ažurna dodelava. Ta analiza nam naj služi za pripravo na proizvodnjo v jeseni, ko bodo ponovno obratovale vse peči.
Drugi problem naše rezerve je tudi odprava izrednih lomov pri rezanju. Steklarji se sprašujejo, ali ni pri nas dejavnika, ki bi se zagrizel v to, da se odpravijo izredni rezalni lomi. Večkrat je kriva nepravilno oblikovana tulpa, prekratki del za rezanje ali nepravilno izdelana zareza na raz-svetljavnem telesu. Vse to povzroča del krivde za izredne lome rezanja. Drugi problem je neresnost in nepazljivost pri rezanju. Glavni problem pa so slabi goril-ci na rezalnih strojih in slabo vzdrževanje rezalnih strojev. Številke so precej velike, tako imamo meseca januarja 2861 komadov, februarja 1375 komadov, marca 7401, aprila 4731, v prvi polovici meseca maja 1257 komadov.
Sedaj, ko ni večje proizvodnje, bo treba vse rezalne stroje popraviti, gorilce izmenjati in tako bomo gotovo znatno znižali odpadke, ki vrednostno predstavljajo izredno lepe denarce za celotni kolektiv. Več pazljivosti bo treba pri manipuliranju z izdelki od kontrolorke do prekladalke in re-zalke, ker bomo s tem koristili vsem nam, kar se bo pokazalo v boljšem finančnem efektu skozi vse leto.
Rigo
1.	Gimnazija Jesenice
2.	Tovarniška konferenca ZM Železarne Jesenice
3.	Osnovna šola Koroška Bela I
4.	Osnovna šola Koroška Bela II
5.	Steklarna Hrastnik
6.	Litostroj Ljubljana
7.	Železarna Ravne
8.	Šola za zdravstvene delavce Jesenice
9.	Ferralit Žalec
10.	Cinkarna Celje
11.	Iskra Kranj
12.	Novo mesto.
Prva 4 mesta so torej osvojile ekipe iz Jesenic, ki so bolj poznale tematiko železarstva na Gorenjskem, takoj za njimi pa se je uvrstila naša ekipa in smo z njenim plasmanom zadovoljni. Prihodnje leto bo podobna prireditev v Žalcu. Upajmo, da bo naša ekipa takrat še boljša.
Strgaršek Janez
KJE SO
NAŠE REZERVE?
Mladinsko kviz tekmovanje na Jesenicah
glasovnic je bilo 98,5 % veljavnih, neveljavnih pa 1,5 %.
Od doseženega skupnega rezultata lahko ugotovimo, da se je večina članov zavedala pravic in dolžnosti, ki jim pripadajo v zvezi z izvolitvijo svojih samoupravnih organov ter zato želimo izvoljenim organom, da nadaljujejo s krepitvijo samoupravnega sistema, tako da bo vsak član delovne skupnosti lahko v pogledu uveljavljanja svojih pravic, ki jih ima v delovni organizaciji, zaupal vsem izvoljenim kolegijskim in drugim organom.
Komisija
USPEŠNOST VOLITEV!
Kegljaška skupnost v Zasavju je organizirala za zasavske klube tekmovanje v borbenih partijah za klube iz tega področja. Prva dva iz tega tekmovanja se plasirata na republiško prvenstvo v borbenih partijah, ki bo septembra v enem izmed kegljaških centrov v Sloveniji.
REZULTATI:
Kegljev
KK »Bratstvo« Hrastnik 736
KK »Rudar« Trbovlje 723
KK »Partizan« Trbovlje 695
Tega tekmovanja se ni udeležila kegljaška ekipa iz Zagorja.
Na republiško prvenstvo sta se plasirali torej ekipi »Bratstva« iz Hrastnika in »Rudarja« iz Trbo-. velj.
Za doseženi uspeh čestitamo našim kegljačem!
TITOVA
ŠTAFETA
sklepati, da bo potrebno posvetiti več pozornosti pri kontroli v avtomatski proizvodnji, kjer so ugovori najpogostejši.
Z naročili smo zadovoljni in oskrbljeni. Želja kupcev je, da se v določenem asortimanu čimprej dopolnimo in ga prilagodimo željam potrošnje. Se vedno je opaziti, da' se največkrat zatakne v naši pripravi proizvodnje in delavnicah, ki ne dohajajo izdelavo novega in obnovo starega orodja. Zelo malo imamo tudi novih idej, s katerimi bi osvežili naš asortiman. Kupci pričakujejo nove de-sene, nove oblike, jasno pa tudi novosti v sami stekleni masi, kot na primer barve, kristali itn.
Naša, kakor tudi ugotovitev ostalih razstavljalcev je, da je spomladanski sejem pokazal velik napredek skratka vseh razstavljalcev. Posebno opazno pa je, da se pojavlja vedno več blaea iz tujine, ki narekuje vso budnost za napredek v proizvodnji in poslovanju. Fopolnoma jasno je, da se bo na trgu obdržal le tisti, ki bo proizvajal sodobno in solidno blago. Kakor je bilo že večkrat zapisano, naj bo ponovljeno tudi sedaj : skrb vsakega člana kolektiva na kateremkoli delovnem mestu mora biti, da delamo z vso vestjo in skrbjo, da bodo naši izdelki taki, da jih je mogoče tako po obliki, izdelavi in ceni čim lažje približati potrošnji, od katere je odvisen v celoti naš uspeh.
Drago Kozole
24.	aprila je skozi naše kraje letos ponovno tekla zvezna Titova štafeta z naj prisrčne j širni pozdravi mladine in ostalih delovnih ljudi za njegov 77. rojstni dan.
Hrastniška mladina je štafeto sprejela od laške mladine v Šmar-jeti pri Rimskih Toplicah, nato pa so jo mladi naše občine ponesli skozi Dol do TVD Partizan v Hrastniku, kjer je bil krajši kulturni program, prečitali so tudi lokalne štafete delovnih kolektivov in drugih. Na sprejemu pred TVD Partizanom je bilo več kot 1000 mladincev in ostalih.
Štafeta je nato nadaljevala pot proti steklarni in za Savo proti Trbovljam. Mladinci Steklarne in Tovarne kemičnih izdelkov so štafeto predali mladim iz Trbovelj pri Doležaleku.
Pri štafeti je sodelovalo tudi nekaj nad 30 mladincev našega kolektiva, poleg tega pa jih je nekaj nosilo tudi našo lokalno štafeto, katero je iz kolektiva ponesla mladinka Volfand Frida in jo pred TVD Partizan tudi preči tala, z željo, da bi nam tovariš Tito ostal še dolgo zdrav.
Sprejema Titove štafete so se udeležili vsi vidnejši predstavniki druž-beno-političnega življenja v Hrastniku; med drugimi tudi članica federacije tov. Lidija Šentjurc
Letos smo drugič sodelovali na spomladanskem velesejmu v Zagrebu. Videti je, da se bo tudi ta spomladanska gospodarska prireditev uveljavila, kar potrjuje veliko število razstavljalcev iz Jugoslavije in inozemstva. Vse bolj se opaža, kako zanimivo tržišče postaja Jugoslavija za tuje proizvajalce kakor tudi potrošnike.
Ko smo po končanem sejmu analizirali potek in uspeh naše udeležbe na sejmu, smo prišli do zanimivih zaključkov.
V glavnem, vsi poslovni partnerji so nas obiskali in ob tej pri-
liki pokazali veliko zanimanje za novosti. Dovolj je bilo pohval na naše delo, manjkalo pa tudi ni kritičnih pripomb na naše poslovanje. Še vedno so v ospredju pripombe na pomanjkljivo pakiranje, nekompletne dobave, zastarel asortiman dekoriranih kozarcev, slab stik med tovarno in strankami ter podobno. Na drugi strani pa je situacija boljša predvsem v oskrbi z gostinskim steklom in izdelki za široko potrošnjo. Še vedno je pomanjkanje kozmetičnih steklenic in drugega kvalitetnega embalažnega stekla. Iz tega je
Razstavljeni izdelki Steklarne Hrastnik na spomladanskem sejmu v
Zagrebu
Po razpisu volitev v centralni delavski svet in svete ekonomskih enot, ki so se vršile dne 24. aprila 1969, lahko že ugotovimo določene rezultate, ki kažejo na to, da so bile valitve uspešne, pravilno opravljene in da so te volitve tudi v našem podjetju dobile pomemben družbeno-politični značaj in da so se v večini primerov člani delovne skupnosti zavedali, da so volitve pravica in dolžnost, ne pa kaj drugega. Dejstvo pa je tudi, da se nekateri člani niso udeležili volitev, morda namenoma, morda zaradi neresnosti in svoje družbeno-politične nerazgledanosti, kar pa po svoji vsebini ne more tudi v bodoče vplivati na razvoj našega samoupravnega sistema. Člani, ki se niso udeležili volitev in so neopravičeno izostali, bi bili dolžni, da na za to organiziranih sestankih iznesejo svoja mnenja in stališča, v čem obstoji njihovo nasprotje do našega sistema in kaj bi bilo potrebno storiti, da bi po njihovem osebnem mnenju celotno delovanje samoupravnih organov in delo družbeno-po-litičnih organizacij bilo potrebno spremeniti, da ne bi bilo teh posameznih odklonilnih stališč. Na drugi strani pa bi v konkretni analizi verjetno lahko v marsikaterem posebnem primeru ugotovili, da ravno ti člani praktično niso pripravljeni delati v naših samoupravnih organih, da odklanjajo funkcije kakršnega koli dela v samoupravnem sistemu, vendar se
bodo morali in se morajo zavedati, da je samouprava temelj naših družbenih skupnosti in da v danih primerih glede na majhno število odstopanja s takim načinom dela nikakor ne bodo mogli škodovati razvoju samoupravnega sistema.
Edino, kar so lahko storili, je to, da so delali težkoče volilnim odborom in volilni komisiji, ki je morala zaradi odsotnosti nekaterih članov obvezno biti na volišču 12 ur. Ker pa to članom volilnega odbora in komisije ni bilo težko opraviti so verjetno ti člani s tem dobili že svoj odgovor, vsak sam pa naj se prepriča, ali je pravilno postopal v zvezi z izvrševanjem samoupravljavske dolžnosti.
Udeležba na volitvah za CDS in SEE je bila 90,4 %, od tega upravičeno odsotnih 7,9 % zaradi bolniškega staleža in koriščenja rednega letnega dopusta in 1,7 % neopravičeno odsotnih. Od oddanih
BERITE
NAŠE
GLASILO
Kegljači „Bratstva“ zasavski prvaki
SPOMLADANSKI SEJEM V ZAGREBU
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT
SPORTNO-REKREATIVNA DEJAVNOST v NAŠEM KOLEKTIVU JE PONOVNO OŽIVELA. SMOTRNO DELO REKREACIJSKEGA ODBORA PRI SINDIKATU SE ŽE ODRAŽA V MASOVNIH UDELEŽBAH NA NAJRAZLIČNEJŠIH TEKMOVANJIH IN PRIREDITVAH. NA PETEROBOJU V JESENICAH JE TEKMOVALO NAD 40 ČLANOV NAŠEGA KOLEKTIVA, NA ŠPORTNIH TEKMOVANJIH V MESECU MLADOSTI PA VEC KOT 100. MASOVNOST JE RODILA TUDI USPEHE. V DRUGI POLOVICI MAJA PA SE PRIČENJAJO TUDI MEDOBRATNE ŠPORTNE IGRE, KI BODO ZAJELE NEKAJ STO ČLANOV KOLEKTIVA. JUGOSLOVANSKIH STEKLARSKIH IGER, KI BODO LETOS V PANČEVU, SE NE BOMO UDELEŽILI.
NAMIZNI TENIS
ŠPORTNI PETEROBOJ V JESENICAH
II.	športne igre gumarjev, kovinarjev, steklarjev in železarjev so za nami. V nedeljo, 27. aprila so športnike iz Ferralita Žalec, Litostroja Ljubljane, Save iz Kranja, Steklarne iz Hrastnika ter domače železarje sprejel v praznično podobo obdane Jesenice. K boljšemu počutju je pripomogla še dokaj dobra organizacija in izredno lepo sončno vreme.
Srečanja so potekala v pravem pijateljskem vzdušju, kar je tudi vsekakor cilj teh iger.
Posamezni predstavniki so ob zaključku ugotovili, da je takšno tekmovanje, ki zajema delavce — športnike tako različnih strok, verjetno edinstveno v naši državi in ga je zaradi tega potrebno še bolj krepiti, tako da bi postalo resnično tradicionalno športno srečanje delavcev iz zgodovinsko tako pomembnih proletarskih centrov.
REZULTATI:
Naši tekmovalci so se dokaj dobro držali na tem tekmovanju, le šahisti niso imeli sreče, odbojkaši pa se niso mogli resneje upreti dokaj boljšim ekipam. Kljub temu pa smo lahko zadovoljni, saj so nekatere ekipe potovale na tekmovanje brez priprav, kar pa se naslednje leto ne sme zgoditi.
ŠAH
1.	Železarna Jesenice (26)	5 točk
2.	Ferralit Žalec (25)	3 točke
3.	Sava Kranj (20,5)	3 točke
4.	Litostroj Ljubljana (20) 2 točki
5.	Steklarna Hrastnik (8,5) 1 točka
Šahisti so nas tokrat popolnoma razočarali. Igrali so slabo, nekaj krivde pa pripada seveda tudi organizatorju, ki je nekaj minut pred tekmovanjem spremenil način tekmovanja, na kar pa naša ekipa ni bila pripravljena. Igrali so namreč brzopotezni turnir, česar pa nekateri tekmovalci, ki so ekipo sestavljali, proti mnogo boljšim nasprotnikom ne zmorejo. Upajmo, da bo drugič boljše.
ODBOJKA	
1. Železarna Jesenice	5 točk
2. Ferralit Žalec	4 točke
3. Sava Kranj	3 točke
4. Litostroj Ljubljana	2 točki
5. Steklarna Hrastnik	1 točko
Tekmovalci v odbojki
Odbojkaši so prvo tekmo proti Litostroju dokaj nesrečno izgubili, saj so v prvem nizu vodili 14:13, v drugem pa celo 10:7. Da, tu se je pokazalo, da brez treningov ni uspehov. Druge ekipe pa so bile boljše. Najbolje so igrali proti Železarni in tako dokazali, da bi lahko marsikoga premagali, če bi se resno lotili priprav.
1.	Sava Kranj	5	točk
2.	Železarna Jesenice	4	točke
3.	Steklarna Hrastnik	3	točke
4.	Litostroj Ljubljana	2	točki
5.	Ferralit Žalec	1	točko
Naši igralci so premagali Litostroj z rezultatom 3:1 in Ferralit s 3:2, izgubili pa so z Železarno 3:0 in s Savo Kranj 3:1. Po tekmah so dejali, da kaj več tudi niso mogli doseči, ker so bile druge ekipe boljše.
STRELJANJE - MOŠKI
Krogov Točk
1.	Steklarna Hrastnik	994	5
2.	Sava Kranj	957	4
3.	Železarna Jesenice	956	3
4.	Ferralit Žalec	930	2
5.	Litostroj Ljubljana	924	1
Strelci pa so se tokrat ponovno izkazali. Dokaj homogena ekipa, ki ima za sabo dobre priprave, je z dokajšnjo razliko osvojila za nas edino prvo mesto. Lahko jim samo čestitamo!
Najboljši posameznik je bil Pufler Edi, ki je dosegel 260 krogov.
STRELJANJE - ŽENSKE
(izven konkurence)
V skupni konkurenci so letos nastopale samo moške ekipe in je zaradi tega naša strelska ženska ekipa nastopila izven konkurence in v dvoboju z ekipo Železarne zmagala z rezultatom 608 proti 606 krogov. Najboljša v naši ekipi je bila Grohar Ivica, ki je dosegla 218 krogov.
ORIENTACIJSKI POHOD
1.	Železarna Jesenice	5	točk
2.	Ferralit Žalec	4	točke
3.	Steklarna Hrastnik	3	točke
4.	Litostroj Ljubljana	2	točki
5.	Sava Kranj (ni nastopila).
Ta disciplina je zamenjala atletiko in je za nas predstavljala nekaj povsem novega. Lahko ugotovimo, da je dosegla dober uspeh pod vodstvom Cigelnak Božota. To je izrecno taborniška disciplina. Tekmovalci so morali znati čitati specialne karte, ravnati s kompasom, med potjo pa so morali rešiti tudi 10 nalog. Med nalogami je bilo tudi streljanje z lokom itd. Po končanem pohodu je bilo iz razgovora razbrati, da so takšni pohodi izredno koristni za krepitev vseljudske obrambe ter da jih bo potrebno večkrat organizirati.
KEGLJANJE
Kegljev Točk
1.	Železarna Jesenice	2622	5
2.	Litostroj Ljubljana	2467	4
3.	Sava Kranj	2443	3
4.	Steklarna Hrastnik	2316	2
5.	Ferralit Žalec	2217	1
Od kegljačev smo sicer pričakovali boljši plasma, vendar so se nekateri posamezniki slabše odrezali kot ponavadi, pa so se morali zadovljiti samo s 4. mestom.
KONČNA UVRSTITEV:
1.	Železarna Jesenice	27	točk
2.	Sava Kranj	18	točk
3.	Ferralit Žalec	16	točk
4.	Steklarna Hrastnik	15	točk
5.	Litostroj Ljubljana	13	točk
Če bi v konkurenco šteli še rezultate ženske strelske ekipe, ki je tekmovala izven konkurence, potem bi bila končna uvrstitev popolnoma drugačna in bi zavzeli v najslabšem primeru 3. mesto.
Na splošno lahko ugotovimo, da smo z vsem zadovoljni, le bolje bo potrebno v bodoče organizirati priprave.
Naj ob zaključku citiram besede predsednika organizacijskega odbora Slavana Berliska iz Železarne Jesenice, ki je dejal:
»Drugo srečanje športnikov, delavcev navedenih strok, je za nami. Jeseniški železarji smo bili veseli vašega odziva, še posebej
(Nadaljevanje na 9. strani)
Najbolj disciplinirana in najbolj uspešna ekipa na tekmovanju: strelke in strelci kolektiva Steklarne
	
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT -	- ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT
(Nadaljevanje z 8. strani)
zato, ker praznujemo 100-letnico Železarne in številne druge pomembne jubileje.
Veseli smo doseženih rezultatov, še bolj pa nas veselijo sklenjena številna nova poznanstva in prijateljstva med delavci različnih strok in poklicev. Pobuda, ki jo je dala mladinska organizacija za tako srečanje, je izredno koristna, ne samo iz športnega vidika, tem-
več tudi zaradi povezovanja in spoznavanja slovenskih delavcev različnih strok in različnih panog. Potrudili se bomo, da bomo te vezi, ki so nas v času tekmovanja združile, še bolj poglabljali in razvijali tudi na druga področja naše dejavnosti.«
Na koncu pa samo še to: Naslednje igre bodo v maju 1970 in to v Žalcu, leta 1971 pa v Kranju.
Strgaršek Janez
Kljub nepopolnemu uspehu čestitamo naši ekipi kegljačev
II. tradicionalni majski ženski rokometni turnir uspel
V nedeljo, 11. maja se je na igrišču ŽRK »Steklarja« za Savo zbralo na II. tradicionalnem majskem ženskem rokometnem turnirju 5 ekip, in to: Slovan I in II, Brežice, Gorenje Velenje in domači Steklar. Na turnirju, ki je bil posvečen 50-letnici ZKJ in ZSJ ter Dnevu mladosti je tako skupaj sodelovalo 56 rokometašic.
Tekmovanje je spremljalo odlično sončno vreme in okrog 250 gledalcev. Tekme sta zadovoljivo vodila sodnika Žibret Filip iz Trbovelj in Stupinšek Igor iz Ljubljane. Organizacija turnirja je bila dobra.
Rezultati:
Gorenje : Slovan I 6:12 (3:7) Brežice : Slovan II 8:5 (6:3) Slovan I : Slovan II 14:7 (7:1)
Steklar : Gorenje 10:8 (4:5) Steklar : Slovan II 4:5 (2:4) Brežice : Slovan I 3:7 (3:5) Steklar : Brežice 7:6 (3:3) Gorenje : Slovan II 7:10 (3:4) Brežice : Gorenje 6:4 (3:2) Steklar : Slovan I 2:13 (1:8)
Lestvica:
1.	Slovan I
2.	Brežice
3.	Slovan II
4.	Steklar
5.	Gorenje
4	4 0 0 46:18 8 4 2 0 2 23:23 4 4 2 0 2 27:23 4 4 2 0 2 23:32 4 4 0 0 4 25:38 0
Najboljše strelke: Toplak (Slovan I) 15, Bernik (Slovan I) 13, Bratuša (Steklar) 12, Leskošek (Gorenje) 12, Molan (Brežice) 10 itd.
Za Steklarja pa so bile uspešne: Bratuša 12, Krajnc S. 3, Jelčič,
Pomlajena ekipa rokometašic »Steklar«
Kreže, Sekili 2, Krajnc I in Vretič po 1 gol.
Zmagovalec turnirja ekipa Slovana I je prejela pokal v trajno last, pokal pa je prejela tudi najboljša strelka turnirja Toplakova (Slovan I), ki je dosegla 15 golov, trenerji vseh ekip pa so po turnirju odločili, da je bila najboljša vratarka na turnirju Slomšek (Gorenje), ki je enako prejela pokal. Ostale ekipe pa so prejele pokale za udeležbo.
Najboljša je bila vsekakor ekipa Slovana I, ki je premagala vse svoje nasprotnike. Boj za 2., 3. in
4.	mesto pa je bil hud, saj so se ekipe razvrstile na ta mesta na osnovi razlike med danimi in prejetimi goli. Z najboljšo gol razliko je tako ekipa Brežic zavzela
2.	mesto, 3. mesto pa je zaradi hudega poraza domače ekipe v zadnji tekmi s Slovanom I pripadlo drugi ekipi Slovana, domačinke pa so se morale zato zadovoljiti šele s 4. mestom.
Zadnje so bile igralke Gorenja, ki niso uspele osvojiti niti ene točke, čeprav lahko ugotavljamo, da so se uspešno borile z mnogo bolj renomiranimi nasprotnicami, saj ekipa Gorenja nikjer ne nastopa v rednem tekmovanju.
Tudi letos so se mladinski aktivisti pri Predsedstvu občinske konference ZM Hrastnik odlično dogovorili, kako bodo v mesecu mladosti organizirali športna tekmovanja v najrazličnejših disciplinah. Pregovor pravi, da obljuba dela dolg, toda pri tem dogovoru so bile samo obljube, ostali pa so dolgovi.
Z redkimi izjemami se sploh nihče ni zanimal, kako potekajo posamezna tekmovanja, tako da je bilo večkrat tekmovanje prepuščeno stihiji. Lepo je organizirati medobčinska tekmovanja, še lepše bi tekmovanjem v domačem krapa bi bilo posvetiti dokaj več skr-ju!!
Da je vse to res, boste bralci našega lista lahko razbrali že iz samih rezultatov tekmovanja in udeležbe na teh tekmovanjih.
STRELJANJE — moški
1.	mesto: Steklarna I
2.	mesto: Rudnik
3.	mesto: SteklarnaII
4.	mesto: RudnikII
STRELJANJE — ženske
1.	Steklarna
Čeprav niso pogoji udeležbe pri streljanju zahtevni, se je tekmovanja udeležilo samo 5 ekip in to 2 moški in 1 ženska ekipa iz Steklarne ter 2 moški ekipi iz Rudnika. Kaj pa ostale ekipe iz drugih mladinskih aktivov?
KEGLJANJE
1.	mesto:
Steklarna I 472 podrtih kegljev
2.	mesto:
Steklarna II 453 podrtih kegljev
3.	mesto:
Invalid 386 podrtih kegljev
4.	mesto:
SGP Hrastnik
380 podrtih kegljev
In še nekaj o domačinkah:
Domača ekipa je na-tem turnirju nastopila v izredno pomlajeni postavi, saj nista mogli zaradi poškodb in bolezni nastopiti Mlinaričeva in Šerganova, kar je bil precejšen handikap. Vseeno pa lahko trdimo, da so se domačinke še kar izkazale, saj so premagale Gorenje in Brežice, proti obema ekipama Slovana pa ni nikakor šlo. Bratuševa ni imela v celotni ekipi soigralke, ki bi ji pomagala, tako da tudi sama ni mogla pokazati vsega svojega znanja. Dokaj dobra je bila tudi vratarka Puf-lerjeva ter izredno borbena Jelči-čeva. Ostale pa se kljub izrednemu prizadevanju trenerja Dornika nikakor ne morejo enakopravno vključiti v ekipo. Kljub temu pa je vodstvo domače ekipe z rezultati zadovoljno, čeprav bi lahko z malo več športne sreče ekipa osvojila 2. mesto.
Turnir je končan. Prvenstvo v republiški ligi se nadaljuje in upajmo, da je bil turnir koristen za vse in še prav posebno za domače igralke v borbi za obstanek v republiški ligi.
Strgaršek Janez
Udeležba tudi v tej panogi ni bila nič boljša kot pri streljanju.
MALI NOGOMET:
1.	mesto: SteklarnaI
2.	mesto: Steklarna Old boys
3.	mesto: Rudnik
4.	mesto: TKI Hrastnik
5.	mesto: Sijaj Hrastnik
6.	mesto: STP Hrastnik
7.	mesto: Steklarna II
8.	mesto: Osnovna šola
To je bila ena najboljših športnih prireditev v tem okviru, zato naj jo opišemo podrobneje:
Dne 28. in 29. aprila je bil na rokometnem igrišču ŽRK »Steklarja« za Savo turnir v malem nogometu v okviru športnih srečanj ob praznovanju Tedna mladosti.
Turnirja se je udeležilo 8 ekip in med njimi tudi 3 naše. Ekipi našega kolektiva sta dosegli lep uspeh, saj sta zavzeli 1. in 2. mesto, tretja pa je izpadla že v predtekmovanju.
Rezultati četrtfinala:
Rudnik — Steklarna II 7:6 (3:3, 2:2) '
Steklarna Old boys — STP 6:0
Steklarna I — Sijaj 2:1
TKI — Osnovna šola Heroja Rajka 9:8 (3:3)
V	polfinalnem delu turnirja pa so bili doseženi naslednji rezultati:
Rudnik - Steklarna Old boys 1:2 (0:0)
Zmaga Old boysa po izvajanju kazenskih strelov.
Steklarna I - TKI 1:0
V	boju za 3. mesto sta se pomerili ekipi Rudnika in TKI. Po precej izenačeni igri so zmagali rudarji z rezultatom 5:4. V boju za prvo mesto in pokal sta se torej srečali naši ekipi Old boys in Ste-
(Nadaljevanje na 10. strani)
Športna tekmovanja v mesecu mladosti
Sport - Sport - Sport - Sport - Sport - Sport - Sport
(Nadaljevanje z 9. strani)
klarna I. Po dvakratnem vodstvu »starcev« so zmagali po izvajanju kazenskih strelov nogometaši naše I. ekipe. Rezultat je bil torej 6:3 (2:2, 0:1). Za zmagovalno ekipo so igrali: Maurer II, Soba Jože II, Hudi, Kotnik, Premec, Trinker, Jerkovič in Cvelbar.
V	moštvu »Starcev« pa so igrali: Grum Ivan, Debelak, Kavzar, Jager, Vidmar, Ocepek, Prašnikar, Pavlič in Pufler Ernest II.
Oba dneva tekmovanja si je tekme ogledalo precejšnje število ljubiteljev nogometa, ki so uživali v lepih in zanimivih igrah.
Turnir je bil odigran v tovariškem vzdušju, za kar so zaslužni igralci vseh nastopajočih ekip in sodnik vseh tekem Stiher Robert, ki je svoje delo opravil v zadovoljstvo vseh nastopajočih. Po stagnaciji nogometa v Hrastniku so takšne in podobne prireditve prav gotovo prijetno razvedrilo za našega delovnega človeka!
NAMIZNI TENIS
Tekmovanja v namiznem tenisu so se udeležile samo 4 ekipe. Naši obe ekipi sta se dobro odrezali, saj sta igrali v finalu, kjer je I. ekipa premagala II. z rezultatom 5:2.
Vrstni red:
1.	Steklarna I
2.	Steklarna II
3.	TKI Hrastnik
4.	Rudnik Hrastnik
SAH
Saha sta se udeležili samo ekipi Steklarne in TKI, kar ponovno dokazuje slabo organizacijo tekmovanja.
V	medsebojnem srečanju je zmagala ekipa Steklarne z rezultatom 7:1.
ROKOMET — moški
Tudi tu so se prijavile samo 3 ekipe. Preseneča zmaga ekipe Steklarne, ki je premagala oba svoja nasprotnika. Ekipa Steklarne je bila sestavljena iz samih neaktivnih igralcev rokometa in ni bilo pričakovati pomembnejših uspehov, saj je nastopilo v ekipi TKI več standardnih igralcev RK »Hrastnik«. Naši pa so kljub temu pripravili presenečenje in premagali ekipo TKI z rezultatom 5:3. Najboljši strelec turnirja pa je bil Pufler Edi.
Vrstni red:
1.	Steklarna
2.	TKI Hrastnik
3.	Osnovna šola Hrastnik
ODBOJKA
Ob napovedanem času sta bili na igrišču samo dve ekipi Steklarne. Ker ni bilo drugih ekip sta odigrali medsebojno srečanje, kjer je prva ekipa premagala drugo z rezultatom 2:0. Slaba udeležba, kajne?!
VELIKI NOGOMET
Nastopilo je 5 ekip. Ekipe Rudnika, Sijaja in TKI so igrale v nogometnih čevljih, ekipi Steklarne in Osnovne šole pa v copatah.
Tekmovanje se smatra za neregularno, ker se niso upoštevale propozicije. Mislimo, da je odveč ponovno kritizirati, ker bo verjetno kdo pripomnil, da bi raje pomagali kot kritizirali.
Vrstni red:
L mesto: Rudnik
2.	mesto: Osnovna šola
3.	mesto: Steklarna
4.	mesto: Sijaj
5.	mesto: TKI Hrastnik
Turnir je bil sicer dobro organiziran in so igralci Rudnika v finalni tekmi zasluženo zmagali z rezultatom 6:0.
Naša ekipa je v predtekmovanju premagala ekipo TKI z rezultatom 1:0, v polfinalu pa je izgubila z ekipo Osnovne šole po streljanju kazenskih strelov.
Kaj so dosegle torej naše ekipe in koliko se jih je udeležilo: Streljanje z zračno puško: 2 ekipi — 1. in 3. mesto
Kegljanje: 2 ekipi — 1. in 2. mesto
Mali nogomet: 3 ekipe — 1., 2. in
7.	mesto
Namizni tenis: 2 ekipi — 1. in 2. mesto
Sah: 1 ekipa — 1. mesto
Rokomet moški: 1 ekipa — 1. mesto
Odbojka: 2 ekipi — 1. in 2. mesto
Streljanje ženske: 1 ekipa — 1. mesto
Veliki nogomet: 1 ekipa — 3. mesto
Tega tekmovanja se je tako udeležilo 15 naših ekip, kar skupaj znaša nekaj nad 100 udeležencev. Zasluge za takšno udeležbo in uspehe ima vsekakor rekreacijski odbor, ki je z vso skrbjo bedel nad tem tekmovanjem.
Zmagovalcem čestitamo za dosežene uspehe!
Organizatorjem pa želimo naslednje leto resnejši pristop k izvedbi tega tako pomembnega športnega tekmovanja in sodelovanja hrastniške mladine.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega sina in brata
KNEZ FRANCA
se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in nam kakor koli pomagali v trenutkih velike bolečine. Zahvaljujemo se uslužbencem menze in bifeja, upravi in sindikatu Steklarne za prelepe vence. Godbi na pihala, pevskemu zboru ter govorniku tovarišu Grašiču za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi vsem ostalim, ki so v tako velikem številu pospremili našega Francija na njegovi zadnji poti.
Žalujoča mati Marija, sestre Rezi, Zofi in Mici z družinami
Kako bomo letovali letos
Zaradi sprememb pri upravljanju domov ter preureditve doma v Portorožu je prišlo do zakasnitve z vpisovanjem članov kolektiva v posamezne izmene. Vpisovanje smo opravili takoj po prvomajskih praznikih, tako da je še dovolj časa za planiranje dopustov. Zaradi izrednega števila članov, ki želijo letovati na naši slovenski obali, so bile kapacitete doma takoj zasedene, medtem ko je počitniški dom v Bohinju ostal skoraj povsem prazen. Na seji predsedstva sindikata pa je bilo sklenjeno, da se bodo proste kapacitete
odstopile drugim kolektivom v občini, predvsem Sijaju, ki je za dom v Bohinju zelo zainteresiran.
Zaradi neresnosti nekaterih članov kolektiva v preteklem letu smo bili prisiljeni v letošnjem letu pobirati kavcijo po 50 din na osebo. Nekateri člani so se namreč vpisal;, čeprav so verjetno že ob vpisu računali na to, da ne bodo šli. S tem so onemogočili vpis resnim kandidatom. Pobrana kavcija se bo obračunala pri plačilu oskrbe.
Omenim naj še to, da smo bili zaradi velikega števila interesentov za dom v Portorožu prisiljeni, poiskati dodatne kapacitete v bližini, doma, za kar pa ob izidu lista še nimamo konkretnih zaključkov. Verjetno bomo koristili še 8 dodatnih postelj v času največ j ega navala.
Cene celotnih pensionov bodo ostale iste kot v preteklem letu s to spremembo, da bo cena v Portorožu nižja in bo enaka s ceno pensiona v Bohinju to je 15 din na dan, za nečlane pa 20 din. Za otroke od 4—10 leta pa se bo plačala polovična oskrba.
Letovanje članov kolektiva bo predvidoma potekalo kot v preteklem letu. V Portorožu pričnemo s 7. 6. 1969, v Bohinju pa s 17.
6.	1969. Člani bodo lahko koristili usluge domov 10 dni v eni izmeni. Zaradi velikega števila obolelih članov bodo na predlog posebne komisije, katero sestavljajo člani sindikata in obratni zdravnik, v prvi in zadnji izmeni koristili usluge doma predlagani oboleli člani kot preventivno zdravljenje. Le-te bo kot doslej financirala tovarniška konferenca sindikata.
Del stroškov, točneje 25 % od celokupne oskrbe, bodo morali ti člani plačati sami. Dobršen del predlaganih bolnikov bo odšlo na zdravljenje tudi v Dobrno, Rogaško Slatino, Čateške Toplice itd.
Domovi v Portorožu in Bohinju bodo v letošnjem letu poslovali kot samostojna obračunska enota ter so sodno registrirani kot »Počitniški dom« Steklarne Hrastnik, prav tako pa sta registrirana njihova upravnika, v Portorožu tov. Blaško, v Bohinju pa tov. Šentjur-čeva. Ker je to dom Steklarne, bo še nadalje skrbelo podjetje za nje-
govo vzdrževanje, prav tako pa bo pravno-kadrovska služba skrbela, da bo strežno osebje zadovoljilo vse dopustnike. Torej v tem pogledu sindikat Steklarne nima ničesar z domovi. Imamo pa nalogo razporejati ljudi z ozirom na izmene ter da organiziramo prevoz v Portorož, kot je to bilo v preteklem letu.
V počitniškem domu v Portorožu je dalo podjetje preurediti nekaj prostorov, predvsem jedilnico in točilnico, za boljše počutje dopustnikov. Prepleskane so tudi vse spalnice in nakupljeno je bilo nekaj opreme. Tudi za ureditev okolice doma je preskrbljeno, saj to delo že od aprila opravlja honorarno zaposlena oseba. Ta oseba skrbi predvsem za vrt in nasade. Po sklepu ene izmed sej CDS je bil izvršen tudi nakup 5001 hladilnika, ki je za takšno kapaciteto doma nujno potreben.
Tudi v počitniškem domu v Bohinju bodo prostori na novo prepleskani, tako da bo udobje v domi! večje. Že v preteklem letu so člani kolektiva, ki so koristili svoj dopust v Portorožu, želeli, da bi se za prevoz na precej oddaljeno plažo nabavil kombi. Uprava je precej razmišljala o tem in se trenutno vršijo razgovori o možnosti prevoza. Vsekakor pa, če bo prišlo do uspešnih zaključkov, bo potrebno prevoz plačevati po realni ceni. Služil pa bi predvsem starejšim članom, ki jih hoja po vročem soncu močno utruja.
Na koncu naj še omenim, da bo usluge prevozov z avtobusom od Hrastnika do Portoroža vršilo podjetje SAP z vsakokratnim odhodom avtobusa iz Dola ob petih zjutraj. Predsedstvo sindikata
Panorama Pirana
VPIS OBVEZNIC
Skupnost jugoslovanskih železnic je v preteklosti za reorganizacijo železniškega prometa razpisala pogoje za vpis obveznic za delovne organizacije, kakor posameznike. Iz elementov je razvidno, da so pogoji za vpis ugodni, ker gre za obliko posojila, ki ga bo železnica po določenem obdobju vrnila z ustrezajočimi obrestmi, poleg tega pa nudi v primeru vpisa določeno število brezplačnih voženj po Jugoslaviji, vsak udeleženec pa bo tudi sodeloval pri nagradnem žrebanju. To vprašanje je danes postalo tako pomembno in se zanj zavzema celotna jugoslovanska skupnost, zato tudi v Steklarni Hrastnik ne smemo tiho preiti tega vprašanja. Želimo, da člani proučijo pogoje in se nato odločijo za vpis. V tem pogledu bo tudi sindikalna organizacija pomagala pri akciji za vpisovanje, vsakdo, ki pa se bo odločil za vpis bo lahko v kratkem preko oglasnih desk v Steklarni Hrastnik seznanjen h komu naj se napoti.
UREDNIŠTVO
Jugoslovanska investicijska banka Beograd
Skupnost jugoslovanskih železnic Beograd
OSNOVNI ELEMENTI ZA VPIS OBVEZNIC
ki jih vpišejo delavci po delovnih organizacijah in občani
Osnovni elementi , za vpis obveznic Skupnosti jugoslovanskih železnic, Beograd, so naslednji:
1.	Obveznice se glasijo na prinašalca in se obrestujejo po 6 % na leto; obračun letni.
2.	Vpisani znesek obveznic se lahko vplača naenkrat ali v mesečnih obrokih, vendar v največ 24 enakih obrokih. Prvi obrok je treba vplačati v 30 dneh od dneva predložitve izjave
0	vpisu obveznic, ostanek pa v obrokih.
3.	Najmanjši znesek, ki ga je mogoče vpisati je 100 dinarjev. Vpis obveznic se začne 15. aprila 1969.
4.	Zneski se vplačujejo na račun št. 608-620-6-1-107029 — Jugoslovanska investicijska banka, Beograd.
5.	Za obveznosti iz obveznic Skupnosti jugoslovanskih železnic, Beograd, je garant Jugoslovanska investicijska banka, Beograd.
6.	Obveznice bo izdajala Jugoslovanska investicijska banka, Beograd, po vplačilu.
7.	Na vplačane zneske vpisanih obveznic za dobo od dneva vplačila do 30. junija 1971 bodo obračunane obresti po obrestni meri 6 % na leto. Obračunane obresti bodo izplačane v gotovini s pričetkom 1. julija 1971.
8.	Obveznice bodo izplačane v šestih letih, računano od 1. julija 1971, v enakih letnih zneskih z anuitetnimi kuponi, ki vsebujejo odplačilo in obresti. Kuponi zapadejo v plačilo 1. julija. Prvi kupon zapade v plačilo 1. julija 1972.
9.	Z obveznico za 500 dinarjev se izdaja poseben kupon z
1	brezplačno karto PRVEGA RAZREDA, z obveznico za 1000 dinarjev pa poseben kupon s 3 brezplačnimi kartami PRVEGA RAZREDA.
Brezplačne karte lahko izkoristijo imetniki obveznic na progah Jugoslovanskih železnic v vlakih za prevoz potnikov na prevozni poti, ki jo sami izberejo.
10.	IMETNIKI OBVEZNIC SO UDELEŽENCI LOTERIJSKEGA ŽREBANJA DOBITKOV:
Imetniki obveznic za 1000 dinarjev
100 izletov v inozemstvo v aranžmaju železniških potniških agencij, in sicer:
5 izletov v deželo polnočnega sonca (Norveška), trajajočih 11 dni,
5 izletov v dolino Rena (Francija), trajajočih 9 dni,
5 izletov v London, trajajočih 6 dni,
5 izletov v Nico, Marseille, Grenoble in Ženevo, trajajočih 7 dni,
10 izletov v Kopenhagen in Hamburg, trajajočih 6 dni,
10 izletov na razstavo cvetja na Nizozemsko, trajajočih 7 dni,
10 izletov z železnico po Švici, trajajočih 6 dni,
10 izletov v Pariz in München, trajajočih 7 dni,
10 izletov v Sofijo in Carigrad, trajajočih 8 dni,
10 izletov na Dunaj in v Prago, trajajočih 5 dni,
10 izletov v Rim, Neapelj, Pompeje, trajajočih 6 dni in 10 izletov v Salzburg in München, trajajočih 4 dni.
100 brezplačnih desetdnevnih letovanj v železniških počitniških domovih z brezplačnim železniškim prevozom,
200 brezplačnih kart PRVEGA RAZREDA, ki se lahko izkoristijo v enem letu od objave izžrebanih dobitkov,
100 legitimacij za kupovanje prevoznih izkazov PRVEGA ali DRUGEGA RAZREDA na vseh vlakih za prevoz potnikov (razen na vlaku »Akropolis«) za NEOMEJENO ŠTEVILO POTOVANJ po progah JŽ s 30-od-stotnim POPUSTOM od redne prevozne cene, ki se lahko izkoristijo v enem letu od objave izžrebanih dobitkov.
Imetniki obveznic za 500 dinarjev
100 brezplačnih kart PRVEGA RAZREDA, ki se lahko izkoristijo v enem letu od objave izžrebanih dobitkov in
100 legitimacij za nakupovanje prevoznih izkazov PRVEGA ali DRUGEGA RAZREDA na vseh vlakih za prevoz potnikov (razen na vlaku »Akropolis«) za NEOMEJENO ŠTEVILO POTOVANJ na progah JŽ s 30-odstotnim POPUSTOM od redne prevozne cene, ki se lahko izkoristijo v enem letu od objave izžrebanih dobitkov.
11.	Vpis obveznic opravljajo Jugoslovanska investicijska banka v Beogradu in vsa njena predstavništva v državi — v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Titogradu, Skopju, Novem Sadu in Prištini ter filijala v Kotoru, kot tudi vse železniške postaje in vpisna mesta pri železniških delovnih organizacijah, pri katerih lahko dobite vpisni material in potrebna obvestila.
12.	Izpolnjene izjave lahko pošljete tudi na naslov: Jugoslovanska investicijska banka — Direkcija bankarsko-operativ-nih poslov, Beograd, Bulevar Revolucije 84/VIII.
ZANIMALO VAS BO
Prišli v podjetje:
Potočin Friderik — pobiralec črepinj, Krajnc Ida, Krajnc Sonja, Planinc Marjeta, Krajnc Jerca, Perc Marta — odnašalke, Jak-šič Srečko — skladiščni delavec, Polak Bojan — nosač stekla.
Odšli iz podjetja:
Živković Đorđe — strojnik v avtomatski proizvodnji, Sušter Ivan — strojnik v avtomatski proizvodnji, Rončevič Spiro — krogli-čar, Tabor Stanko — žerjavovodja, Spec Olga — kontrolor stekla, Kovač Ivan — krogličar, Peklar Oto — nabiralec, Poboljšaj Marjan — steklar, Draksler Viljem — polirec modelov.
Poročili so se:
Kosec Viktor — nabiralec stekla, Janškovič Metka — odnašalka in Burkeljc Franc — nabiralec stekla, Kovač Sonja — odnašalka in Mekše Marjan — varilec, Volfand
Cvetka — kontrolor stekla — Mer-zel, Šentjurc Marija — skladiščna delavka — Cestnik, Opresnik Francka — blagajničarka v bifeju in Podmenik Milan, orodjar, Avf-lič Neža — odnašalka in Brečko Ladislav — kontrolor stekla.
Prirastek v družini:
Kosec Viktor — sina, Bremec Alojz — hčerko, Cepuš Alojz — hčerko, Krašovec Karl — sina, Roškar Franc II. — hčerko, Šinkovec Jožefa — hčerko, Strehar Hedvika — hčerko.
Nagradna križanka
MESTO V ZAHODNI UKRAJINI
NEMŠKI KNJIŽEVNIK (ERNST MORITZ)
NARODNO MOŠKO IME C JENKO)
PREMIKATI SE,HODITI
FRANCOSKO IME 7A MESTO ANTWERPEN
TRIDELNA
PAPEŠKA
KRONA
ODPRTINA V ZIDU
regent
IVAN
MENJANJE
BOJNEGA
POLOŽAJA
TUJE ŽENSKO IME
PRAVOSLAVNE SVETE PODOBE
MIK, PRIVLAČNOST
MESTO OB ŽENEVSKEM JEZERU
BOG PASTIRJEV IN ČRED PRI STARIH SLOVANIH
RADO
PEHAČEK
SAMOSTAN NA GORI A-TOS,KI GAJE DAL SEZIDATI ŠT. N EM ANJ A
IMSKI SU-ENJ,KISE JEVARENI BOJEVAL Z ZVERMI
OČIVIDCI
NAJVIŠJA
TOČKA
PRIBA
DEL
OBLEKE
OKUSU ČASA PRIMERNO OBLAČENJE
JUNAŠKE
PESNITVE
IGRALEC
RANER
LAHKOŽIVEC,
VESELJAK
SPOMINSKA
SVEČANOST
LITER
PREBIVALCI
TURČIJE
MESTECE V BOSNI (».ZASEDANJE AVNOJ)
POLITIK
HUMO
SPOLNO PREOBČUTLJIV
Človek
SLIKA GOLEGA TELESA
DREVORED
ŠIVANKA
GLAS
TROBENTE
MESTO V FURLANIJI
ŽABJA
OKONČINA
TRAČNICA,
TIRNICA
T. MESEC V ŽIDOVSKEM KOLEDARJU
IVANA
KOBILCA
NEZNANKA V MATEMATIKI
VRSTA
METULJA
DEL
OBRAZA
HEROJ
ROZMAN
ČLANICA PIONIRSKE ORGANIZACIJE
DEL KONJSKE OPRAVE
ANGLEŠKI
FILMSKI
REŽISER
(CAROL)
JENKO
DAVORIN
POSESTVO,
KMETIJA
KAČJI
GLAS
IZRASTEK NA GLAVI
ANONSE
PORTIR
GL.ŠTEVNIK 7-4-
GLOBOKA
NEZAVEST
LEPO
VEDENJE
NAČRT
KMETIJSKI
STROKOVNJAK
TEŽKO
SPANJE
PIETRO
MASCAGNI
TANKA
KOVINSKA
PLOŠČICA
PRITOK DONAVE NA BAVARSKEM
MESTO NA HVARU
OSTRIVEC C SLOVN.)
OREL IZ GERMANSKE MITOLOGIJE
PREGOVOR.
IZREK
VRSTA
VRBE
RAFFAELO
SANTI
RIBJE
JAJČECE
VALENTINA
TERJEŠKOVA
LUDWIG
UHLAND
OLIVER
MLAKAR
SVETOVNO ZNANO SVI* CARS»' ZDRAVILIŠČE
AVTOR
MIKLOVE
ZALE'
(JAKOB)
ZVITOST
ZEMELJSKO POD-NOŽIŠČE
DOMAČA
PERNATA
ŽIVAL
STANOVANJE Z VEČ SOBAM I-
sestavil:
KARLI
DREMEL
Za pravilno rešitev gornje križanke razpisujemo 5 nagrad:
1.	nagrada	20	din
2.	nagrada	15	din
3.	-5. nagrada	10	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja« Hrastnik. Pri žrebanja bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do petka, 20. junija.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v »Steklarju« 1. 5. smo prejeli 68 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada 20 din:
KAVŠEK inž. Niko
2.	nagrada 15 din:
ČRNKOVIČ Milan
3.	do 5. nagrada po 10 din:
ALT Viljem, ALT Darinka, ALT Ervin.
REŠITEV PREJŠNJE NAGRADNE KRIŽANKE
VODORAVNO: r, Topola, položaji, PRVI MAJ, AstraHan, Pluton, lina, raka, strip, nikelj, jantar, Alan, šibice, Mati, C. I., laz, kruh, uk, Koch, oknica, Samson, Mainz, Irena, VU, rja, jur, sekan-ta, enačaj, mena, vodka, ricinus, trnek, ale, cev, colarica, ruleta, ovira, Arni, Au, osamilo, Aja, abonent, g, Apis, lak, mikanka.
(D. K.)
OGLAS
Ugodno prodam sobno pohištvo z žimnicami. Nakup možen z gotovino ali čekom potrošniškega posojila. Ogled možen po dogovoru. Naslov se dobi v uredništvu.
Plaža v Luciji
VOZNI RED
OD 1. VI. 1969 DO 39. V. 1970 HRASTNIK
St. vlaka	Odhodna postaja	Namembna postaja	Prihod	Odhod Opomba	
Ev 409	Ljubljana	Zidani most	3.04	3.05	Zv. Mrb. Zgb.
Ev 410	Zidani most	Ljubljana	4.15	4.17	Zv. iz Mrb.
414	Zidani most	Ljubljana	5.03	5.04	Zv. iz Sevn.
Ev 411	Ljubljana	Zidani most	5.36	5.37	Zv. Mrb. Zgb.
AR	Dunaj	Rijeka	5.54	5.55	Tr., Zag., Lit., Lj.
Ev 412	Zidani most	Ljubljana	6.30	6.31	iz Mrb. in Zgb.
Ev 413	Ljubljana	Zidani most	6.45	6.46	Zv. Zag. Kumrov.
Ev 414	Zidani most	Ljubljana	7.08	7.09	Zv. iz Dob. Cel.
Ev 415	Ljubljana	Zidani most	7.32	7.33	za Sev. Zgb. brzi za Mrb.
ML	Zidani most	Ljubljana	8.03	8.07	Tr., Zag., Lit., Lj.
Ev 416	Zidani most	Ljubljana	9.00	9.01	
Ev 417	Ljubljana	Zidani most	10.02	10.02	Zv. Mrb. Zgb.
Ev 418	Zidani most	Ljubljana	10.51	10.52	Zv. iz Zgb. Mrb.
Ev 419	Ljubljana	Zidani most	11.49	11.50	za Celje Sevn. V. K. Brež. Zgb.
Ev 420	Zidani most	Ljubljana	12.37	12.38	Zv. iz Zagreba
503	Ljubljana	Zidani most	13.37	13.38	Zv. Mrb. in Zgb.
Ev 421	Ljubljana	Zidani most	13.55	13.56	Za Zagreb
Ev 422	Zidani most	Ljubljana	14.20	14.21	Zv. iz Celja
415	Ljubljana	Zidani most	15.28	15.29	Zv. Za. Mrb. Zgb.
416	Zidani most	Ljubljana	16.24	16.26	Zv. iz Mrb. Zgb.
Ev 424	Zidani most	Ljubljana	17.18	17.19	Iz Celja in Zgb.
Ev 425	Ljubljana	Zidani most	18.30	18.31	Zv. za Celje Zgb.
Ev 426	Zidani most	Ljubljana	19.22	19.23	Zv. iz Celja
417	Liubliana	Zidani most	19.51	19.53	Zv. za Sevnico
Ev 427	Liubliana	Zidani most	20.26	20.27	Za Mrb. in Zsb.
Ev 428	Zidani most	Liubliana	20.49	20.50	Tz Mrb. in Zgb.
Ev 429	Liubliana	Zidani most	21.51	21.52	Za Kum. in Zgb.
Ev 430	Zidani most	Ljubljana	22.15	22.16	Zv. iz Kumrovca