Amerik Anski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 3. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 23. DECEMBRA, 1910. LETNIK XX. MALO DELA PO JEKLARNICAH. Iz vseh središč železne in jeklene industrije se poroča o začasni brezdelnosti. PITTSBURG ZELO PRIZADET. Cene jeklu in železu se baje vkratkem prav znatno znižajo. Kakor se poroča iz Pittsburga, Pa., od izborno poučene strani, se cene jekla in železa znatno znižajo prejkone v prihodnjih tridesetih dneh; in baje že v prvem tednu meseca januarja. Pravijo, da je sedanji zaostanek v industriji vzrok za nameravana znižanja. Precenjeno..je, da jih je od 110,000 zaposlencev samo v tovarnah pittsbur-škega okraja nič manj nego 25,000 brez dela. In ostalih 85,000 zaposlencev pa dela povprečno le 55 odst. polnega časa. V mestih Youngstown, Wheeling in Johnstown, ki so vsa tri velika industrijska središča, kolikor se tiče jekla in pločevine, so razmere slične pitts-j ^ ranjena; da ne bosta okre_ burskim. To je, na tisoče zaposlencev yaja je brez dela. Ampak tovarnarji noče- 9 premogarjev mrtvih. Bristol, Tenn., 16. dec. — Eden izmed štirih moških, ki so bili rešeni iz Greene - premogovnika pri Tacomi, Va., je umrl, tako da se je število pre-živeilh skrčilo na tri. Uradniki izjavljajo, da je bilo samo 12 mož v jami, ko se je pripetila v sredo eksplozija, ker so drugi utekli. Od te dvanaestorice je bilo 8 najdenih mrtvih, dočim so bili 4 spravljeni živi iz rudnika. Od mrtvih so nekateri storili smrt v plamenih. Bluefield, W. Va., 15. dec. — Dva delavca, zajeta vsled eksplozije v Greene-rudniku pri Tacomi, Va., sta rešena. Ko se je bila pripetila eksplozija, sta se bila zatekla k zračnemu preduhu in sta si s kladivom napravila luknjo v zrak dovajalno cev. Položivši usta ob to odprtino, sta vdihavala dovolj kisika, da sta tako smrtonosnim plinom zabranjevala vhod v svoja pljuča. S svojega mesta sta gledala brezupni boj svojih tovarišev za njihovo življenje, ne da bi jim mogla pomagati. Edino živo bitje, ki je bilo ob njunem begu še v jami, je bila neka mula. Bluefield, W. Va., 15. dec. — Dva nadaljnja moška sta bila živa spravljena na dan iz Greene-rudnika, a sta jo navesti natančnega števila odslov-ljencev, dasi priznavajo, da jih je na desettisoče, in tudi ne zanikajo, da ni bilo povpraševanje po vsakovrstnih železnih m jeklenih izdelkih že mnogo let tako pičlo. Mnoge velike jeklarnice so zaprte, in nič upanja ni, da se spet otvorijo v bližnjih mesecih. Najbolje razodeva položaj, kolikor se tiče jeklarnic, uradno poročilo, katero so pravkar izdali lastniki plavžev v kokovem distriktu Connellsville. Če pomislimo, da se pri izdelavi vsake tone železa porabi najmanj ena tona koka, potem iz številk lahko razvidi-mo položaj železne industrije. Na primer, v prvem tednu januarja tega leta so kokove peči v connells-villskem distriktu dogotovile 449,082 ton tvarine; potem pa od tedna do Obilna smrtna žetev. Gary, Ind., 20. dec. — Pet moških je bilo usmrčenih ob raznih prilikah. Trije so storili smrt pod kolesi nečega vlaka Lake Shore-železnice, enega je ubil padajoč tram in peti je zmrznil. James Birchell, John Servi in Charles Posta, ki so polagali tir, so bili po železniškem vlaku na mestu usmrčeni. Andrew Petrov je zmrznil in Nicholas Matore, polagač odtočnih cevi, je bil po padajočem tramu zadet na glavo, da se mu je razbila lobanja. 9 mrtvih, 125 ranjenih. New York, 19. dec. — Devet oseb je bilo usmrčenih in 125 ranjenih vsled plinove eksplozije, ki se je pripetila v MNOGI POŽARI IN EKSPLOZIJE. mestu Cincinnati zahteval ogenj tri žrtve in napravil škode za $2,000,000. 4 SLOVENCI MRTVI V JAMI. V Coloradu spet nesreča v premogovniku, topot v mestecu Leyden. ne. Vsled pretresa po eksploziji je bilo na tisoče šip zdrobljenih več blokov naokrog in mnogi ljudje, stanujoči v soseščini, so prestrašeni hiteli na cesto. Promet železnični je bil ustavljen nekaj ur. Izprva se je govorilo, da je neki kotel sfrčal v zrak, vsled česar je nastalo več drugih 'eksplozij. Pozneje se je dognalo, da je eksplozijo povzročil plin. Reševalci so kmalu prihiteli od vseh strani na lice mesta. Ponesrečenci so seveda delavci. Stvarno škodo cenijo na $2,000,000. Štrajk poravnan. St. Louis, Mo., 19. dec. — Štrajku-joči strojniki, kovači, kotlarji in ple-harji železniškega omrežja Missouri-Pacific-Iron-Mountain se vrnejo v sredo zjutraj na delo, ko so več tednov praznovali. Železniška družba trdi, da je popolnoma zmagala. Štrajkarji so sprejeli pogoje, ki so jim bili ponujeni dne 1. maja, a so jih takrat odklonili. Po istih se jim plača poviša za tri cente na uro, a nadzorstvo v delavnicah se jim odvzame. Vsi štrajkarji, lo se zglase, se zopet namestijo, ne pa delovodje, katerih je kacih 150. newyorški pomožni elektrarni na po-tedna vedno manj, dokler ni bil proiz- tajj Qrand Central-železnice ob 50. vod za teden, končan z dnem 10. dec., cest; ¡n park ave Štiri nadaljnje ose-samo 292,435 ton, ali približno dve | be ge p0grešajo in so morda usmrče-tretjini zneska začetkom leta. Zaposlenih pa je pri kokovih pečeh okoli 50,000 mož. Z gotovostjo lahko trdimo, da je ena tretjina istih sedaj brez dela. Iž tega samoposebi sledi, da se je železna in jeklena industrija zmanjšala v razmerju k pomanjšbi pro izvodov v kokovih pečeh. Kot primer zaostanka v jeklarnicah navajamo, da se v veliki Cambria-je-klarnici v Johnstownu dela samo v treh izmed njenih osmerih oddelkov. Kadar se dela tam s polno silo, je zaposlenih 17,000 do 18,000 mož. Potemtakem bi sklepali, da je sedaj tam brez dela 10,000 zaposlencev, ampak to ni tako. Odslovljenih je baje kacih 4,000 delavcev, ampak vseh ostalih 14,000 pa dela polovico časa — to je, zaposleni so po dva do tri dni na teden in v nekaterih slučajih po štiri dni. Takisto je delavcem mogoče vsaj preživljati sebe in svoje družine, a tako so razmere uredili lastniki jeklarnice predvsem zato, da pridrže svoje izučene delavce, dokler se položaj ne zboljša, torej pred vsem iz ozira na lastno korist. Nekateri zelo izurjeni in spretni jeklarji se smatrajo za skoro neprecenljive in lastniki jeklarnic se na vso moč trudijo pridržati jih zaposlene vsaj nekaj dni v tednu, da ne odidejo drugam za delom. V takem slučaju, pravijo, bi jih bilo težko nadomestiti in jeklarnice bi zelo trpele. V Johnstownu lastuje družba veliko prodajalnico, kjer daje zaposlencem potrebščine na upanje, da jih tako pridrži v kraju čez dobo brezdelnosti. Po jeklarnicah v distriktu Pittsburg se dela tudi samo po nekaj dni v tednu, pravtako kakor v Johnstownu. Delavci boljšega razreda so zaposleni toliko dni v tednu, da si lahko zaslužijo vsaj za življenske potrebščine. Silno težko je priti do natančnega števila delavcev, ki so prisiljeni k brezdelnosti, in to iz dveh vzrokov. Prvi vzrok je, da jeklarniški uradniki skrbno prikrivajo številke, in drugi vzrok je zatiranje delavskih unij. V jekleni industriji v Pittsburgu je danes unioni zem dejansko mrtev. Lahko rečemo, da ni nobenega unijca, ki bi se o njem znalo, v službi “United States Steel”-korporacije, bodisi v njenih jeklarni cah, njenih rudnikih, ali na njenih železniških in parobrodarstvenih progah. Svoje dni, ko je bil unionizem mo čan med jeklarji, so unijski uradniki natanko vedeli, koliko mož je bilo zaposlenih in koliko brez dela. Okraj, ki najbolj trpi pod sedanjo stisko, leži okoli Wheelinga, W. Va. Z gotovostjo se lahko trdi, da je 12,-000 mož brez dela v tamošnjih plehar-nah. Glavni vzrok za to je baje želja odstrani tovarnarjev, kaznovati trgovce v Wheelingu, ker so podpirali štraj-karje med nedavnimi delavskimi ne-prilikami. To zanikajo tovarnarji, seveda, ampak meščanje trde, da je res. Cincinnati, O., 21. dec. — Požar, ki je izbruhnil v modernem tovarniškem okrožju tega mesta, je napravil škode do $2,000,000 ter povzročil smrt enega mestnega gasilca in enega belokožne-ga dečka, a polegtega je bilo 6 drugih gasilcev ranjenih. Ogenj je bil eden najpogubnejših, kar jih je imela gasiti tukajšnja požarna bramba že mnogo let. Močan veter je pospeševal razširjanje plamenov. Ko je bil ogenj končno omejen, so bile prodajalnice deseterih tvrdek izgorele in osmere velike zgradbe razdejane. Cel blok od 9. in Sycamore streeta do Broadwaya so plameni uničili. Ogenj je nastal prejkone v nekem poslopju za stroje. Komaj so ogenj opazili, ko so že plameni švigali iz vseh oken od kleti do strehe. Ko je požarna bramba pridrdrala na lice mesta, je bil ogenj že tako razširjen, da je bilo treba vso pozornost obrniti samo na reševanje sosednih poslopij. Končno se je posrečilo ogenj omejiti. (Pozneje.) Štirje nadaljnji gasilci so bili težko poškodovani, ko se je zrušil neki zid. Število pri požaru usmrčenih ljudi je naraslo na tri. Philadelphia, Pa., 21. dec. — Štirje požarni brambovci so mrtvi, 12 se jih nahaja v bolnišnici in kacih 20 jih je pod razvalinami upepeljene tovarne za usnje tvrdke Freelander & Co., 1116-1120 North Bodine st. Izprva se je poročalo, da je med zasutimi načelnik požarne brambe, a dognalo se je, da je utekel tej usodi kakor po čudežu. A ranjen je znatno. Priseljeniško trpljenje. Philadelphia, Pa., 19. dec. — Očivi-den slučaj, priseljeniškega trpljenja se je dogodil tukaj, da so priselitveni u-radniki malo genljivejših doživeli. Pred dvema tednoma je prišel semkaj črevljar J. Pike, ruski Nemec, z ženo in šesterimi otročiči iz Rusije. Trije sinčki pa so imeli očesno bolezen tra-homo in zato so bili odločeni za progon. Troje hčerke so medtem zbolele za kozami. Po daljšem posvetovanju je bilo sklenjeno, da naj oče odvede dečke k njihovi babici na Rusko a gospa Pike počaka tukaj, da se njen mož vrne. Pred nekaj dnevi se je oče z dečki odpeljal in hčerke so bile oddane v mestno bolnišnico. Tam pa sta umrli dve hčerki še istega dne in tretja je sledila dan pozneje. Mati je bila potem poslana nazaj v priselitveno postajo, da tam počaka soproga, kateremu ima sporočiti tako strašno vest. Smrt pomožnega šerifa. Latrobe, Pa., 20. dec. —- Da se reši pred štrajkujočimi premogarji, je hotel pomožni šerif Charles Davidson skočiti na premikajoč se tovoren vlak, toda ni se mogel obdržati in je padel pod kolesa in bil usmrčen. Neki črnec-stavkokaz je dospel v Bradenville. Bil je napaden in je «bežal v neko poslopje, kjer se pripravil na boj. Pomožni šerifi v poslopjih Latrobe & Connellsville Coal-kompa-nije so videli njegov položaj in trije so mu hiteli na pomoč. Štrajkarji so se jim postavili po robu in trojica je morala bežati. Ob tej priliki se je Davidson smrtno ponesrečil. Trije štrajkarji obstreljeni. West Newton, Pa., 20. dec. — Trije premogarji so bili obstreljeni ob nemirih, ki so se pripetili pri Osborn premogovniku. Premogarji dotične jame štrajkajo in zato so jo stražili pomožni šerifi, ko so se dogodili izgredi. Joseph Rofack se nahaja s težkimi ranami v levem boku v bolnišnici v Mc-Keesportu. Obstreljen je tudi na levi roki. Ostala dva ranjenca sta bila po boju prenešena v njuni stanovanji. Slovenci med žrtvami. Denver, Colo., 15. dec. — Dvanajst mož je zajetih vsled ognja v rovu št. 2 Leyden Coal-kompanije v Leydenu, Colo., 14 milj zapadno od Denvera. Ogenj je nastal ponoči vsled eksplozije in leseno ogrodje v rovu je bilo kakor bi trenil v plamenih, vsled česar je bila pot k begu zaprta. Rov št. 1 je od od rova št. 2 ločen po tenki steni. Oddelek reševalcev pod vodstvom Samuela Perry, predsednika Leyden Coal-kompanije, se je trudil, predreti steno in slišati je bilo, kako so si ono-stran iste zajeti besno prizadevali, napraviti si pot k rešitvi. Sedaj ni upa ti, da bi se ogenj omejil, in vsa prizadevanja so naperjena na to, čimpreje predreti steno in rešiti zajete. Denver, Colo., 16. dec. — Deset premogarjev je bilo davi še zajetih vsled plamenov v Leyden-rudmku. Upati je, da se še najdejo živi, ako so ostali na mestu, kjer so delali, ko je nastal ogenj. Reševalci so prodrli v spodnje hodnike, 750 čevljev pod po vršjem, a dalje še ne morejo vsled smrtnih plinov. Južno od rova je bilo najdenih 27 mrtvih mul. * * * Iz dvotedmka “Slovenski Narod” v Puebli, Colo., povzemamo še naslednje okrajšano poročilo: Denver, Colo., 19. dec. — Dosedaj je rešilno moštvo izkopalo iz razvalin pet trupel, med temi tudi ono Slovenca Jurija Zupančiča, 41 let starega, oženjenega in očeta osmero otrok Med razvalinami nahaja se še pet trupel, med temi trije Slovenci, in sicer: Nikolaj Milišič, Frank Gostiša in Alojz Zobkar, vsi trije neoženjeni. Značilna je sodba, katero je po nastali katastrofi izrekel o premogovniku v Leydenu in še o drugih premogovnikih v Colorado delavski komisar Broke, ko je ukazal premogovnik v Leydenu zapreti. Rekel je: “Da je Leyden premogovnik eksplodiral, se nikakor ne čudim. To sem pričakoval že pred 3 meseci, zato sem zaukazal, da se isti zapre. Po mojem prepričanju so še trije premogovniki, katere bode zadela enaka usoda, ako se stanje ne izboljša ali kaka nevidna nadnaravna moč iste ne odvrne. Trije premogovniki so: Hastings, Sopris 4n Engleville.” Nadalje: “Ta slučaj je popolnoma enak onim v mestecih Primero, Starkville in Delagua. Razmere v premogovnikih v tej državi so v pravo sramoto človeštvu!” Črna roka. New York, 20. dec. — Kacih 30 let stara Italijanka Marija Rappa, ki pripada nekemu tropu Črne roke, je bila v okrajnem sodišču Kingovem spoznana za krivo, da je pomagala pri ugrab-ljenju dečkov Mihaela Rizzo in Giuseppe Longa. Razsodba se razglasi prihodnji torek. Kazen na ugrabljenje človeka je od pet do petdeset let kaznilnice. Stanislas Pattensea, ki je obtožen kot njen tovariš istega zločina, pride jutri pred sodnika. Osem drugih Italijanov, ki pripadajo istemu tropu črno-rokarjev, bo tudi sojenih. New York, 20. dec. — William Beall, ki je bil svojčas zasačen v past, nastavljeno mu po newyorškem policijskem lajtnantu Petrosinu, umorjenem v Italiji, je bil tukaj spoznan krivim, da je razpošiljal po pošti izsiljevalna pisma. Kazen je zapor enega leta ali globa $500, ali oboje. 300 PREMOGARJEV USMRČENIH. Na Angleškem se je pripetila eksplo. zija treskavih plinov, ki ji sledil ogenj v jami. Nemčija se čuti osamljeno. VZROK DOSLEJ BAJE NEZNAN. Škof iz Manchestra opravil ob jam skem vhodu zadušnico. Berolin, 18. dec. — Neprestano rastočo pozornost vzbuja tukaj obisk ameriškega brodovja v angleških in francoskih lukah, posebno z ozirom na demonstracije merodajnih činite-ljev in njihovih zastopnikov. Zanimanje se je polagoma izpremenilo v začudenje in osuplost, ko se je doznalo o besedah, kakršne si je dovolil n. pr. poveljnik Sims od bojne ladje “Minneapolis”, ki je pri neki slavnostni pojedini na /.ngleškem stavil na razpolago vsaccga moža, vsako srago krvi, vsako ladjo in vsak dolar soplemen-skih bratov onstran oceana. Take be-Bolton, Anglija, 21. dec. — Več ne-1 sede so tu v širših krogih povzročile go 300 premogarjev je bilo usmrčenih silno nevoljo, in poglobil se je čut, da danes vsled eksplozije treskavih plinov je bila Nemčija pri tem obisku ameri-v premogovniku Little Hulton Colliery ških vojnih ladij nalašč prezrta. Zlo-kompanije blizu tega mesta. voljnost širših krogov se zrcali v član- Eksplozija se je pripetila davi žara- ku, ki ga objavlja “Deutsche Tages-na kmalu potem, ko so začeli premo- Zeitung”. List se huduje kar naj-garji delati. Junaško so se trudili re- ostreje,_ da je obisk ameriškega bro-ševalni oddelki celi dan, ampak hud dovja v nemških lukah izostal, dočim ogenj, ki je sledil eksploziji, jim je so vojne ladje ležale tedne in tedne v zabranjeval prodreti dlje nego 400 jar- angleških in francoskih pristanih, dov v preduhe. -Zbadljivo poudarja list, da poslaniki Vsled eksplozije so bili začasno po- Združenih Držav in zraven ameriški kvarjeni stroji, ki gonijo vzpenjače častniki slavijo Anglijo in ji celo ob-« doli in gori do površja, in preteklo je ljubljajo pomoč proti Nemčiji, in sicer precej časa, preden je prvi reševalni v tistem trenotku, ko se onstran oce-oddelek prišel na dno jame. ana slavi mrtvi Steuben. (Op. ur. Ba- Skupaj so spravili na dan osem še ron Steuben je bil pruski vojak, ki je živih mož, ampak povečini so bili v organiziral ameriško vojsko ob času resnem stanju. Deset trupel je sprav- slavne revolucije; odlikoval se je v le-ljenih na površje in dvajset drugih tih 1777-78. Spominek so mu posta-trupel so našli deloma pod premogo- vili v Washingtonu dne 7. t. m. Ko-vimi razvalinami. sciusko, Lafayette, Rochambeau in Vladni nadzornik Gerrard je izda! Steuben so se imenovali četveri ino-poročilo potem, ko se je nocoj spustil zemski junaki, ki se zdaj ponaša z nji-v jamo. V poročilu pravi, da je nemo- hovimi spomeniki washingtonski La-goče, da bi bili še kateri premogarji fayette Square.) živi. To poročilo se je razglasilo Slovenec-mornar umrl. Pomoč za Johna Dietza. La Crosse, Wis., 19. dec. — Na oseb no prošnjo gdčne. Myre Dietz, hčere Johna E. Di-tza, “branitelja Cameron-skega jeza”, so se trgovci v Bangoru, Wis., pismeno obvezali, položiti za Johna Dietza poroštvo do zneska $22,-000, kar zadostuje, da se mu zagotovi začasna svoboda. Poroki so ljudje, ki so svojčas uživali gostoljubnost družine Dietz, ko so se nahajali na lovu. Zadnji teden je sodnik Reid pričete-tek pravde proti članom družine Dietz preložil do dne 6. marca. Vprašanje, ali se Dietz izpusti na svobodo pod poroštvom, se odloči pozneje. Kakor znano, je Dietz s svojo družino tožen umora pomožnega šerifa Harpa ob času oblega “Cameronskega jeza”. John D. spet daroval $10,000,000. Chicago, 111., 21. dec. — John D. Rockefeller je zadnjikrat nastopil kot Santa Claus ali sv. Miklavž chicaške-ga vseučilišča (University of Chicago) Povodom božičnega praznika je u-stanovitelj vseučilišča vtaknil v njegovo nogavico $10,000,000, naznanil to kot svoje zadnje' darilo in pretrgal svojo uradno zvezo z zavodom. S to svoto so narasla njegova darila chicaškemu vseučilišču na skupni znesek $34,426,049. Polegtega je prejelo to vseučilišče od drugih darovalcev $7,154,700, tako da je skupaj prejelo v zadnjih dvajsetih letih $41,508,758 samih daril. “Doc” Cook pride. New York, 20. dec. — Dr. Frederick A. Cook iz Brooklyna, “zasleditelj severnega tečaja” in splošen preiskovalec neodkritih krajev, ki je živel leto dni v svetobežni osamljenosti, pride s parnikom “George Washington” v četrtek v New York. množicam, zbranim okoli jamskega vhoda, nakar je škof iz mesta Manchester opravil pogrebno službo božjo pod milim nebom in ljudje so se razšli. Doslej ni razodet vzrok eksploziji, ki je popolnoma razdejala premogovnik. To je druga velika rudniška nesreča | (Glas Naroda.) na Angleškem letos; prva eksplozija se je pripetila v Wellington-premo govniku pri Whitehavenu, Cumberland, dne 12. maja, ko je bilo usmrčenih 136 premogarjev. Na amerikanski vojni ladji “Vermont” je umrl slovenski rojak Frank Klemenčič, ki je služil v mornarici Združenih Držav. Bil je doma iz vasi Kladje pri Gorenji vasi na Kranjskem. Otvoritev poštnih hranilnic. Jolietske novice. “The Public Safety” se imenuje posebni list štirih strani, ki ga je izdala včeraj tiskarna Am. Sl. proti nameravani novotariji zvani “commission form of government”, ki govorimo o Washington, D. C., 18. dec. — Gene- I nji na 2. str. ralni poštar je razglasil, da se poštne — Glavna otvoritev nove prodajalne hranilnice otvorijo dne 3. januarja, g, George Stonicha bode v soboto 24. prvi delavnik v novem letu, v poštnih t m. uradih, ki so bili že poprej določeni v _ Prenovitev po nedavnem ognju to. Začasno gre za poizkus in izbran poškodovane velike dvorane K. S. K. je po en poštni urad v vsaki državi in j. bo vkratkem dovršena, kar mnoga vsakem teritoriju Združenih Držav, društva komaj čakajo zaradi raznih kjer so razmere za poizkus najugod- veselic. nejše. Največ teh poštnih hranilnic _ G. Ivan Senica, zastopnik “Hrv. je v mestih, kjer so prebivalci povečini Svijeta” iz New Yorka, se mudi te priseljenci, ki vsako leto pošiljajo ve- dni vdrugič v Jolietu. Uredbo naše like svote v staro domovino, baje ker tiskarne je zelo pohvalil, tukajšnjim bankam ne zaupajo. Vlad- — G. Jakob Cuznar, slovenski vojak na hranilnica, tako upa vlada, bo te v Stric Samovi službi, pošilja potom ljudi napotila, da bodo svoje prihran- Am. Sl. vsem rojakom pozdrav iz meke puščali v deželi. | sta Jolo (izgovori: Holo) na Filipin- i skem otočju. Ljudje varčujejo. Washington, D. C., 15. dec. — Poro-1 Listnica uredništva, čilo narodnih bank v deželi, ki se je _PrejeU smo toliko dopisov m dru-predlozdo dne 10. novembra računarju | štyenih vesti> da nam je zmanjkalo denarja v obteku o njihovem stanju onega dne, se glasi tako neugodno ka- I "'>rosTm0“"Potr'pijenja'l kor ugodno. Nazadovanje v posojilih in gotovini kaže neugodne kupčijske razmere, dočim pomnožitev vložkov dokazuje, da občinstvo vkljub “slabim časom” ščedi in hrani denar. V celi deželi so posojila in odbitki prostora v tej številki. Vse pride na Umivanje z milom. “Mail Order Whiskey”. Birmingham, Ala., 20. dec. — Guy R. Coleman in Stephen Strickland, dva tukajšnja mlada moža, sta umrla, ko sta použila prvi popitek iz steklenice “whiskeya”, katerega sta naročila po pošti. Dva premogarja usmrčena. Fairmont, W. Va., 20. dec. — Dva premogarja sta bila usmrčena vsled plinove eksplozije v Mittleton-rudniku Consolidated Coal-kompanije, 10 milj od Fairmonta. Eksplozija je bila o-mejena in rudnik ni bil zelo poškodo dovan. Noben drug premogar ni bil ranjen. Trupli sta spravljeni na površje. Premogarjem v Pa., W. Va. in O. Spadra, Ark., 16. dec. — Tukaj imamo osem premogovih preduhov. Izmed teh jih je šest, katere lastujejo družbe, ki vpoštevajo unijo in so podpisale linijske zahteve za dve leti; v teh rovih se jako dobro zasluži pri osemurnem delu; plačo imamo po 90jžc od tone; seveda je težko delo, zlasti onim, kateri niso privajeni premogu, ki je visok 3 čevlje in 3-9 palcev; to se vse tiče šesterih rovov. Sedaj sta pa še dva: eden teh dveh rovov je zaprt, ker njegovi lastniki nočejo podpisati in dovoliti unijskih zah-htev; v drugem pa se poskuša delati s stavkokazi ali štrajkolomci ali “skebi”, in tu utegne priti vkratkem do spopadov, kajti število “skebov” se je v zadnjih dneh jako pomnožilo. Agenti jih namreč zapeljujejo semkaj, obetajoč jim zlate gradove. Zato opozarjam rojake, zlasti one, ki se nahajajo v Pa., W. Va. in O., ker od tam se dovaja največ nevednežev na skebsko delo: opozarjam jih, naj se čuvajo, da se ne ujamejo na limanice sladkoust-mh agentovi (Podpisan) Frank Urain kar, Box 44. (Op. ur. To je posnetek iz dolgega, a za natisk prekasno prejetega dopisa, ki ga v celoti priobčimo prihodnjič.) Prilično umivanje glave pospešuje rast las in ohranjuje lobanjo v zdravem stanju, ako rabite Severovo Zdra-proti zadnjemu izkazu za $16,000,000 vdno mjio. Imajoč antiseptična, ko-nazadovali, denarji v gotovini za $33,- žozdravilna svojstva, to milo čisti, od-000,000, dočim so se vložki občinstva stranjuje kožne madeže in obdržuje pomnožili za $159,000,000. V najne- znojn;ce odprte. Vsled svoje čistosti ugodnejšem položaju so banke na L najprimernejše za otroško kopel in vzhodu. j za vse toaletne svrhe. Na prodaj v le- karnah in trgovinah., Cena 25c. W. Vladne čete tepene v Mehiki. | F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Washington, D. C., 17. dec. — Izguba vladnih čet v boju pri Cerro Prietu, Chiahuahua, zadnjo nedeljo je znašala do 180 mož mrtvih in ranjenih, dočim so uporniki izgubili 60 mož. Tako poroča ameriški konzul T. D. Edwards v Ciudad Juarezu. Ali ste preskrbljeni za zimo? Varčna gospodinja pozna vrednost telefona v svrho, da si uredi domačijo za zimsko vreme. Telefon je sel, ki oskrbuje vsa potrebna pota. Po Tukajšnji ’zastopniki mehikanskih I tesarJa hodi> P° Plinarja, po mesarja, upornikov so prejeli iz države Juarez poročila, po katerih so vladne čete v boju zadnjo nedeljo izgubile nič manj nego 280 mož. po peka itd. Mnoge stvari lahko dobite na dom, če telefonirate ponje. Chicago Telephone Company. Zastonj! Knjiga stalne vrednosti zastonj! Z veseljem naznanjamo, da je Severov Slovenski Almanah za leto 1911. ... . .sedaj pripravljen za'razdelitev in iztis cevalih so te kroglice varno, hitro m . , . . f. , , , „ , . . , . lahko dobite od lekarmka. Zadnja iz- trn inr\ nHrnin n «to «rnonbA nnlemen t J Severove Jetrne kroglice. imajo svoje mesto v vsaki omari družinskih zdravil. Po zanesljivih izpri- daja tega priljubljenega Almanaha in trajno zdravilo za zapeko, žolčnico, I glavobol, zaspanost po jedi in slične T- -. , , , . j \. i. i i -• Kažipota do zdravja vsebuje najko- nerednosti. Dobre so za celo družino . ....................... .. , . , , , -it. ristnejsa in najzammivejsa dejstva, ka- od otroka do starca, ker so mile, brezi : ,, . . ... , , .. .......... , . , . -r, ■ tera lahko citajo z najvecjim dobic- scipanja in vendar izdatne. Priporo- , , - • -u ,• • •, .... t-, . kom farmarji, mehaniki, rudarji, drvar- cajo jih tisti, ki so jih rabili. Kupite 1 si jih v lekarni. Cena 25c. W. F. Severn Co., Cedar Rapids, Iowa. 2-4 ji, zidarji, sploh ljudje vseh obrti in poklicev ter varčne in skrbne gospodinje. W. F. Severa Company se je potrudila, da izda knjigo, katero bo Rojakom v Milwaukee in okolici na- I vsakdo cenil. Vprašajte svojega le-znanjamo, da je tam pooblaščen gosp. karnika ali trgovca za iztis. ZASTONJ John Hauptmann ga dobite. Če ni lekarnika blizu vas, prejemati naročnino in idajati pobot- pišite na:>W. F. Severa Co., Cedar nice. Uprav. “A. S.” j Rapids, Iowa. 2-4 IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 21. dec. — Prihodnjo nedeljo bomo obhajali največji praznik v letu, Božič ali sveti dan v spomin rojstva Odrešenikovega. V naši cerkvi sv. Jožefa bodo tri slovesne maše, in sicer prva ob 5. uri zarana, druga ob 8. uri in tretja ob 10. uri. Pri prvi in tretji sv. maši bo nastopil cerkveni mešani pevski zbor zajedno s polnim orkestrom. To bo nekaj posebnega in izrednega za vse ljubitelje cerkvene glasbe. Pelo se bode K. Kempterjevo latinsko mašo v O opus 9, Foersterjev graduate in Gruberjev ofertorij. Pred in po maši pa se bodo pele slovenske božične pesmi raznih skladateljev. Da bo petje in sviranje izborno, to sklepamo iz navdušenja, s katerim so se udeleževali vaj vsi so-delovatelji. — Na stotine delavcev zapušča Joliet in se vrača v staro domovino, da tam prebijejo zimo. Tukajšnje tovarne namreč odpuščajo delavce v zadnjem času v izredno velikem številu baje radi pomanjkanja naročil in preobilne zaloge železnih in jeklenih izdelkov. Illinois Steel Co. je zaprla več svojih oddelkov v tukajšnji svoji jeklarnici, baje samo za nekaj tednov, a mnogi delavci so se zbali in so odšli iz mesta. Tudi v bližnjem Rockdalu so tovarne odpustile mnogo delavcev. In to se godi ravno pred prazniki in sredi najhujše zime, ko itak vsak revež trpi najbolj. Žalostno! Kaj pomagajo vse lepe obljube, da napočijo boljši časi, ko pa vsem tem obljubam izkušeno delavstvo nič več ne verjame. In iz cele dežele prihajajo žalostna poročila o brezdelnosti. Toda — upajmo, da spet solnce sine. — O predlogu za mestno upravo po komisarjih (commission form of government) bodo jolietski volilci glasovali v sredo, dne 25. januarja 1911. Ta dan je določil za to posebno glasovanje okrajni sodnik Cowing. Ako volilci odločijo, da se ima sprejeti novi način mestne uprave po komisarjih, potem se bode vršila volitev župana in štirih drugih komisarjev po novi odredbi istega dne, kakor redna volitev meseca aprila. Dotični predlog se bo glasil: “Ali naj mesto Joliet sprejme komisijsko obliko mestne uprave?” In upati je, da ogromna večina joliet-skih volilcev odgovori odločno in kratko: “Ne!” Zakaj ne? To je Am. Sl. deloma pojasnil svojim čitateljem že zadnjič, in bo še parkrat govoril o tem. Danes le omenjamo na kratko, da bodo unijski delavci jolietski glasovali proti predlagani novotariji. V ponedeljek zvečer je imel namreč “Trades and Labor Council of Joliet" svojo redno sejo, in na tej seji so govorniki ostro napadali predlagano novo obliko mestne uprave, rekoč, da je to novotarijo iztuhtal kapitalizem v svrho, da ugonobi vsako delavsko organizacijo in da prepreči vsak napredek do velikega cilja enakosti in enakopravnosti za vse. Govornik Brauer, član unije tesarjev (karpenterjev), je poudarjal, da je bila pravi temelj prave vlade in uprave v tej deželi zadnjih 150 let — demokratija, to je, ljudo-vladstvo, katero pa bi velekapitalisti radi zatrli, da bi potem uvedli avto-kratijo ali samovladarstvo ter delavske razmere, kakršne obstajajo dandanašnji v najtemnejših kotih Evrope in Azije. Po novem načinu mestne uprave bi zavladal takozvani “ring”, in volilci bi izgubili skoro vse pravice. Nič več ne bi mogli voliti mestnega blagajnika, mestnega pravdnika, mestnega tajnika (klerka) in drugih uradnikov, ki zavzemajo vsi zelo važne službe: kajti vse te uradnike bi potem imenovala komisija petorice. In v to komisijo pa bi prihajali samo člani ali pristaši “ringa”, a vsi drugi bi smeli samo gledati, kako se na stroške davkoplačevalcev vlada z največjim dobičkom — za “ring” velekapitalistov in njihovih podrepnikov politikašev. In mi Slovenci in sploh Slovani? Mi ne bi imeli pri mestni upravi sploh ničesar več govoriti. O tem drugič. — Vlomilci so obiskali sredi zadnjega tedna ponoči salun g. Mike Rada-koviča, 1009 N. Scott st., ia odnesli $125.14. Čeke so pustili; v varnostno blagajno, ki je bilo v nji $600 v bankovcih, pa niso mogli, dasi so poskušali. Vlomili so skozi zadnje okno. Utekli so brez sledu. •— Snega nimamo preveč za Božič, ampak mraz pa hud, da revne družine že hudo trpe. — Okepavati mirne ljudi, ki hodijo .svojo pot, je prepovedano, kar si naj zapomnijo dečki in dečaki. Ko je zadnje dni zapadlo nekaj snega, je policija prijela več razposajencev, ki so nadlegovali mimohodce s kepami, in jih kaznovala; posebno tistega, ki je zalučal kepo v nekega konja, da se je splašil in si zlomil nogo. Sicer to niso slovenski dečki, kar nas veseli, vendar svetujemo našim, naj iz previdnosti špogajo ta šport vedno le sami med sabo, kar jim je seveda dovoljeno; tako kepanje je nedolžno in zdravo — vsaj za neudeležence. —- Kakim 125 železolivcem (iron moulders), zaposlenim v tukajšnji tovarni za peči tvrdke “Moore Bros. Stove Works”, se poviša pl»ča za 5' odstotkov z dnem 1. jan. 1911. —- Dobri župan Cronin je sklenil letos, razveseliti mestne uslužbence in vse zaposlence s tem, da se jim mesečni zaslužek izplača že to soboto, namesto dne 1. jan., tako da si lahko kaj privoščijo za Božič. — Pridna učenka VII. razreda naše šole sv. Jožefa je 12 letna Elizabeta Stefanih, ki nam je napisala o Božiču naslednjo črtico: “Božič je najveselejši dan v letu za vsakega pridnega človeka in moramo biti hvaležni Bogu, ker nam je poslal Odrešenika na svet in darila, ki jih dobimo na Božič, ker nas spominja Jezusa, ki nas je odrešil greha in večnega pogubljenja. — Jezus Kristus je bil rojen v Betlehemu v hlevcu. Pastirčki so pasli črede in angel je prišel v nebeški svetlobi k njim in jim rekel, naj se ne boje, on jim oznanja veliko veselje, v Betlehemu je Jezus rojen in “boste našli dete v revnih jaslicah v plenice povito.” Ko so angelji šli v nebesa, so rekli pastirji med seboj: “Pojdimo v Betlehem, kakor so nam angeli zapovedali.” Oni so šli hitreje in so našli jaslice in Jezusa v njem in Marijo in Jožefa. Pastirji so pokleknili in molili in mu prinesli darov in so šli nazaj k ovcam. — Mi se veselimo Božiča, ker je Jezus Kristus na ta dan bil rojen. Sv. Frančišek iz Assissi je bil prvi, ki je naredil jaslice v gozdu; od tistega časa so frančiškani imeli jaslice kjerkoli so doma, in tudi drugi so posnemali to lepo navado.—Na Božič ima vsak gospod pravico brati tri svete maše. Ako Božič pade na petek, sme vsak katoličan uživati meso. Na Božič bom jaz šla k sveti maši in molila k Detetu Jezusu. — In zdaj voščim vsem vesel Božič in srečno novo leto!” Slično zanimivi črtici sta nam poslala tudi 12 letna Ana Mutz in 12 letni Matthew Butala, oba iz naše šole, a njuni črtici shranimo za drugo leto, ker letos nimamo prostora za natisk. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Cekovič A., Glinovič Anton, Novosel Ivan, Ramerc Ivan. Brockway, Minn., 12. dec. — Velecenjeni list Am. Slovenec! Že si nastopil svoje dvajseto leto, odkar izhajaš, zato ti hočem čestitati kot najstarejšemu in edinemu slovensko-katoliške-mu listu v Združenih Državah. Upati in želeti je, da kakor dosedaj tako tudi vprihodnje boš izhajal in nas razveseljeval vsak teden. S teboj vred pa hočem čestitati tudi tvojim častitim gospodom urednikom, ki so te tako vestno izdajali ves tvoj čas. Mi imamo tukaj precej hud mraz, pa snega pa še nimamo nič; le parkrat se nam je prišel malo pokazat, kakšne barve da je. — Upati je, da se našima ponesrečenima rojakoma kmalu vrne zdravje, da bosta mogla zopet se vrniti domov. — Tukaj se bo ustanovila sedaj “večna molitev” pred sv. Rešnjim Telesom, in se bo tako kolikor mogoče čast sv. Rešnjega Telesa pomno-ževala. — Približujejo se nam lepi božični prazniki, katerih se gotovo vsi rojaki vesele. Zopet bomo slišali milo slovensko petje, in zopet bodemo lahko zapeli “Čast Bogu na višavi in na zemlji mir ljudem.” Sedaj pa vsem rojakom vesele m srečne božične praznike. Vrlemu listu pa kot božično darilo še mnogo novih naročnikov in predplačnikov. S pozdravom John Poglajen. Ely, Minn., 16. dec. — Drago uredništvo Amer. Slovenca! Veselega nimam kaj sporočiti. Zima je nas precej dobro obiskala, tako da nam je vzela rojaka Johna Kobas, ki je zmrznil dne 25. novembra. V društvu je bil samo enem tukaj na Ely, v samostojnem društvu sv. Barbare. Dne 27. nov. smo se udeležili njegovega pogreba. Doma je bil z Gorenjskega. Tukaj zapušča ženo in enega otroka nedorastlega. N. p. v m.! V delavskih razmerah je pa bolj na slabo stran, da ne svetujem nobenemu rojaku sem hoditi, ker je tukaj dosti opaziti razcapanih z žalostnimi obrazi, ki svoje moči ponujajo za vsakdanji kruh. V društvenih razmerah obstojimo pa še precej dobro. Imamo 14 društev, ampak dosti je še tacih zaspanih rojakov, da se ne zbudi, da bi pristopil h kateremu podpornemu društvu. Letos je nemila smrt vzela dva rojaka, ki nista bila v društvu. Pa kdo je to kriv, da morajo za rojaka prositi, da ga morejo spraviti k večnemu počitku? To je kriva sama nemarnost. Vas o-pominjam rojake, pristopajte k podpornim društvom! Poglejte, kako naša slavna Kranjsko-Sloveilska Katoliška Jednota dobro napreduje! .Pred koncem mojega dopisa pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, posebno pa one v Cumberland, Wyoming, Prifarce in Ločane, ker se še dandanašnji spominjam, da je trinajst ura bila, ko sem jo jaz pred Kranjem mahal, pa me je s kolom po glavi udaril, potlej sem pa koj vedel, da bo boj. Pa sem bral zadnji mesec v dopisu, da so y Cumberlandu ustanovili pičlar-ski klub, ker je tam premalo deklet, da bi se ženili. Tukaj pa pičlarskega kluba nimamo, ker je dosti deklet, da se ženimo. K sklepu tebi, Amer. Slovenec, želim veliko dobrih čitateljev in predplačnikov. Z bratskim pozdravom Jurij Peternel. Eveleth, Minn., 14. dec. — Cenj. u-redništvo A. S.! Sicer nisem navajen preveč pisariti v časopise in tudi ne se potikati v drugih dopisnikov stvari, ampak slovenska narodna dolžnost me veže, da naznanim rojakom po širni Ameriki, kakšno razmerje da je med Slovenci o okrožju Vermillion in v okrožju Messabe. Že dolgo poslušam in čakam, da bo kedaj konec tistega bobnanja od dopisovalca iz Soudana, pa vidim, da ni nič. Janez v šolo, Janez iz šole. In zopet vidim v A. S. štev. 1. z dne 9. decembra 1910, kako tisti Stepanov zet (—tako se nazivlja, menda krščen ni tako—) bije po svojem rojstnem bratu in ga nazivlja “limonovca”. Vprašam cenj. bralce in bralke, ali je to ljubezen do bližnjega? Ne in še enkrat ne. To je tista surovost, ki že od nekdaj klije v srcih nekaterih Slovencev. Zatorej proč s takšnimi imeni, bolje rečeno priimki, kajti v neki knjigi se bere, kdor pravi svojemu bratu norec, je kriv sodbe. Cenj. Slovenci, opustite že enkrat osebnost in pobotajte se sami med sabo, ako imate kaj na srcu in ne trobite po časopisih, da ne bodo drugi Slovenci po raznih deželah rekli: Slovenci v severni Minnesoti so najbolj neumni. Ako hočete, da bodo vaši dopisi ugajali večini naprednih Slovencev, pišite kaj o narodnosti, izobrazbi, a ne pa o kun-štnih mulah in multrajbarjih (mule drivers). Kar se tiče farmarjev na Soudanu, naj bo z eno besedo rečeno, da je samo eden, Mr. Thomson, a drugi so samo kajžarji. Resnica je, da imajo tamošnji rojaki nekaj hoste izčiščene za krompir (pa ne za “car-load”), zelje in solato; seveda detelja tudi raste, če se vseje. Ampak cenj. dopisnik Stepanov zet, tisto ni pri meni farmar, ako mora biti vsak dan pod kapitalistovo oblastjo 10 ur (beri in čTaj: deset ur), ker vsak pameten človek zna, da, ako človek dela deset ur v železnem rudniku, potem ne more farme obdelovati, ako bi jo ravno imel, in kako še potem, ko je nima. Zatorej farmar (kmet) je tisti človek, ki ima svojo kmetijo (in ne kompanij-sko) in se preživlja na svoji lastni zem lji (in ne na kompanijski, kakor Sou-danski farmarji), le tak človek (kmet) je neodvisen in more z veselim srcem reči,, da je farmar. Naj za danes zadostuje, da ne bi preveč žalil cenj. bralcev tega lista; ker pa resnico pišem, mislim, da bo vse O. K. Zatorej naj nekaj omenim tudi o Slovencih v Evelethu. Kakor izpre-vidiin. so se Slovenci začeli zanimati kakor za vero tako tudi za narodnost, ker sezidali smo krasno cerkev in zdaj, kakor šlišim od dobro poučenih krogov, bodemo zgradili dvorano ali Slovenski Narodni Dom. Le tako bodemo prišli do cilja napredka in stopali v vrste drugih narodov na narodnem in političnem polju, in zato najbolj skrbi Slovenski Narodni Klub pod spretnim vodstvom g. John Moverna, začasnega predsednika. Zatorej cenj. rojaki Slovenci, zanimajte se za narodno stvar in pristopajte k Slov. Nar. Klubu, ker le tam dobite zavetje za izobrazbo. In zdaj naj končam ta skromni dopis, če ga usoda požrešnega koša ne zadene. In voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem cenj bralcem (kam) tega lista, kakor tudi vsem rojakom po širni ljudovladi. A vrlemu listu A. S. želim pa najboljši napredek v 20. letniku. Martin Shukle. Op. ur. Ker smo prejeli ta dopis še pred zadnjo izdajo Am. Sl., zato nismo črtali prve polovice istega. Nanaša se sicer na znano “krompirjevo vojsko”, ampak vsebuje tako lep pouk, da bi ga bilo škoda zavreči v koš, kateri pa brez usmiljenja pogoltne vse nadaljnje dopise o tej že predolgo-časni pravdi za — prazen nič. Pittsburg, Pa., 16. dec. — Slavno u-redništvo Amer. Slovenca! Prosim Vas, dovolite mi nekoliko prostora v cenjenem listu. Sporočiti namreč imam, kako se imamo Slovenci tukaj v Pitts-burgu. Z delom gre vedno bolj počasi. Kar se pa tiče društev, še precej dobro napredujemo. Pri zadnji seji delničarjev “Slov. Doma” se je tudi sklenilo, da se priredi veselica v sredo dne 5. januarja ob 7. uri zvečer v nemški hali po imenu “Bom Bom”, kakor v zadnjič. Ker bode omenjena veselica mislim jedna najboljših, kar so jih dosedaj Slovenci v Pittsburgu še priredili, naj torej nobeden ne zamudi te prilike. Vstopnina za moške je samo $1.00 ter pijača prosta, ženske so proste vstopnine. Pri veselici sodeluje tudi slavno hrvatsko pevsko društvo “Sloga” ter slovensko pevsko društvo “Javor”. Objednem bode tudi nastopilo slov. dramatično društvo ter igralo igro jednodejanko “Doktor Hribar”. Ker bode igra zelo komična, naj torej tudi tisti pridejo, kateri še radi smejejo. Da ustrežemo tudi onim, kateri ne znajo amerikanskih plesov, smo torej preskrbeli pravo domačo godbo, katera bode igrala ne samo amerikanske temveč .tudi prave kranjske komade, kakor polko, čardaš, “oberštajariš” in “povštertanc”. Vstopnina mislim da je dovolj nizka, ih ker je čisti dohodek namenjen ža ŠlOv. DOm, bode še tisto doma ostalo. Vstopnice se lahko dobijo pri našem rojaku Jos. Starčevič, gostilničar na 5200 Butler Str., ali pa zvečer pri blagajni. Dalje se tudi naznanja vsem članom, da bode “Slov. Dom” že v kratkem času gotov. Zato se. danes obračamo do vseh cenjenih članov, kateri so se zavezali, da bodejo ppstali delničarji ter niso še vse svote plačali, da v kratkem času to store, kajti zdaj se denar potrebuje, nobenemu m potreba odlašati ter misliti, da bode potem lahko plačal, kadar bode stavba gotova; potem ne bodemo potrebovali, kajti stavba mora biti se- ■ daj plačana, ko se dela. Torej še en- i krat, kateri misli resno postati član oziroma delničar, naj pristopi ter plača sedaj, dokler je še čas. Nobeden ne more postati delničar, dokler ne plača svoto ’ $100.00, in to je, predno bode hala gotova, potem ne bodemo več sprejemali. Seja se vrši vsako nedeljo zvečer ob 7. uri v dvorani pod slov. cerkvijo. Onim pa, kateri radi oddaljenosti ne morejo priti na sejo ter niso še cele delnice plačali, lahko denar pošljejo na blagajnika: Ignac Glotch, 4557—2th Ave., Pittsburg, Pa.; ali pa na: Joseph Starčevič, 5200 Butler St. V odgovoru tudi onim, kateri si toliko prizadevajo radi imena, bodi sledeče: Mi smo namreč dobili charter ' pod imenom “Austrian American Citizens Protective Association”. Nekaterim pa to ime ne ugaja, ter hočejo, da bi se dalo ime “Slovenski Dom”. Moje mnenje je, da kadar bode dvorana (hali) dodelana, potem naj se pa dajo imena pri glavni seji na glasovanje, in kjer bode večina, tisto ime se i bode potem pa dalo. S tem upam da j je vsem ustreženo. Konečno želim vsem rojakom in rojakinjam tukaj, kakor tudi onkraj oceana vesele božične praznike ter srečno novo leto. Tebi pa kot starosti slovenskih listov v Ameriki mnogo naročnikov! Louis Zaller, I. tajnik, 5349 Browns Place. (Nadaljevanje na 7. strani.) Slavnoznana stara VELIKA BLASNIKOVA PRATIKA SE DOBI PEI XAS ZA 8c 100 za $4.75, 50 za $2.50, 25 za $1.50. Naročite jo danes, dokler zaloga ne poide. Imamo jih dovolj na roki. Amerikanski Slovenec 1006 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. Kjerkoli so nahajate in karkoli delate bodisi na domači zemlji ali na obalih tujega morja, vsem želimo Prav vesel Božič in zdravo ter srečno Novo leto! First National Bank JOLIET, ILLINOIS URADNIKI: GEORGE WOODRUFF, presednik. ANDREY H. WAGNER, podpreds. WM. D. MOORE, podpredsednik. JOHN K. BUSH, podpredsednik. HENRY O. WILLIAMS, kasir. DIREKTORJI: J. E. BUSH. ANDREW H. WAGNER. GEO. W. BUSH. WM. D. MOORE. GEORGE WOODRUFF. Najstarejša banka v Jolietu. Začnite trgovati z nami. Se/erova Zdravila zaključujejo 29. leto «voje koristnosti. .... . . : r-.U > rrp_• -V - ^ » 1 ’ ¥** V.r 'F • ‘ - i'M ■ . . • ñ.<; itA * J- >4•':**&*?■ tč;' ":y¡ ’f* «¿vr ’ a' NEZGODE se lahko pripete vsak čas in povzročaj o mnogo trpljenja,, ampak nevarnost vsled poškodbe se zmanjša, če imate doma SEVEROVO Olje Sv. Gotharda To mazilo, preizkušeno v dolgem času in zanesljive^ se lahko uspešno rabi v vseh slučajih zoper: Bolečin^ in bolesti. Izv in jenja in odrge. Krče in otrple mišice. Otekline in vnetje. Nevralgijo in revmatizem. Knjižica “ Kako pregnati bolečino in zdraviti revmatizem ” z vsako steklenico. CENA 50c. Severova Zdravila se dobivajo v lekarnah in trgovinah z leki. — Vprašajte za iztis Severovega ALMANAHA IN KAŽIPOTA K ZDRAVJU za 1911. — Dobra knjiga je to za vsakogar. Kadarkoli vam treba urediti slabo prebavo, poživiti slast, pregnati splošno slabost, izpodbuditi slab želodec, kupite Severov Želodčni G-renčec Cena $1.00. Če želite olajšbe od hudega kašlja, od hripavosti, od pljučnega vnetja, od obolenja grla in pljuč, uživajte Severov Balzam za pljuča. Cena 25 in 50 centov. Po zanesljivi zdravniški svet pišite na naš Zdravniški Oddelek. W. F. Severa Co. IZ STARE DOMOVINE. — V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora- se je odpeljalo dne 29. novembra 16 Slovencev in 30 Mace-doncev, nazaj pa je prišlo 35 Hrvatov. — Belokranjska železnica. Politični obhod za belokranjsko železnico, ki ga je nujno naročilo ckr. železniško ministerstvo kranjski deželni vladi, bo v kratkem razpisan in se bo vršil sredi meseca januarja. — Potrjene kranjske deželne postave. Cesar je potrdil sledeče po kranjskem deželnem zboru sklenjene postavne načrte: preskrba vode v občinah Cirknica in Rakek, nekaterih krajev občine Mošnje, o ureditvi strug hudournikov ob deželni cesti Brod ob Kolpi—Čabar in ob okrajni cesti Čabar—Trava, okraj Kočevje, in o ureditvi hudournikov Želimljice v občinah Turjak in Želimlje. -v — Kranjski deželni odbor je sklenil v seji dne 31. avg. t. 1., da se prirede po raznih okrajih dežele tečaji za župane, občinske tajnike in občinske svetovalce. Prvi poučni tečaj za ljubljansko okolico se vrši 27. dec. t. 1. — Stavba mednarodnega zavoda za raziskovanje podzemeljskih votlin se bo pričela graditi, kakor se poroča, leta 1912. v Postojni, ker je potrebna tozadevna svota že zagotovljena. — Mestna hranilnica ljubljanska izkazuje stanje hranilnih vlog koncem meseca novembra 38,587,934 kron. — “Ljubljanska kreditna banka” izkazuje skupno stanje vlog koncem novembra 12,043,055.37 kron. — Podporno društvo “Radogoj” je imelo dne 27. nov. v Ljubljani občni zbor. Dohodkov je imelo v minulem poslovnem letu 9342 K 44 v., podpor je razdalo 7301 K. Društvena ustanovna glavnica znaša 44,480 K. Kakor znano, podpira “Radogoj” uboge slo-Venske vseučiliščnike. — Kmetijska šola na Grmu. Z letošnjim letom, ki se je pričelo z novembrom, se je šola na Grmu glede svoje uredbe popolnoma prenovila. Kako potrebna je bila ta preuredba šole, se najbolj vidi na številu učencev. Šola šteje letos vsega skupaj 48 učencev, število, kakor ga nahajamo danes le po večjih zavodih drugih dežel. — Suedmarkino “delo” na Kranjskem. “Slov. Nar.” je dobil v roke in objavil pismo, ki ga je ljubljanski profesor dr. Binder, znani nemškonacio-nalni hujskač, pisal neki osebi na Vič pri Ljubljani, in iz katerega je razvidno, da Suedmarka tudi tam nekaj namerava. — Organizacija okrožnih zdravnikov na Kranjskem. Na izvanrednem občnem zboru organizacije okrožnih zdravnikov, ki se je vršil 23. nov. v hotelu “Union”, je bil namesto odstopiv-šega načelnika g. dr. Petra Defran-ceschija, ki se preseli v Gorico, izvoljen za načelnika g. dr. Alojzij Homan, okrožni zdravnik v Radečah, za njegovega namestnika pa g. dr. Hubad, okrožni zdravnik v Škofji Loki. -— Zveza slovenskih pevskih društev v Ljubljani je priredila v nedeljo 4. dec. v veliki dvorani “Narodnega doma” velik ljudski koncert. Sodelovali so: Prof. dr. Pavel Kozina, pevski zbor “Narodne čitalnice” v Kranju, pevski zbor “Glasbene Matice”, slov. pev. društvo “Ljubljanski Zvon”, pevski zbor slov. trg. društva “Merkur”, slov. del. pev. društvo “Slavec”, “Žirovnikov zbor” iz Št. Vida pri Ljubljani in orkester “Slov. Filharmonije” v Ljubljani. Na sporedu so bile same odlične točke slovenskih skladateljev. Nekatere pesmi so se proizvajale v proslavo petinsedemdesetletnice skladatelja Davorin Jenka in sedemdesetletnice Fr. Gerbiča. — Sprava. Ostri osebni spori, ki so se pred meseci vršili med pristaši na-rodno-napredne stranke na Kranjskem, so se dne 4. dec. poravnali v tem oziru, da se je dalo tudi dr. Oraž-nu popolno zadoščenje za krute žalitve, ki so padle nanj. Državni poslanec Ivan Hribar je predsedstvo stranke definitivno odložil, češ, da je svojo misijo izvršil, ker se mu je posrečilo doseči sporazum med obema strujama v stranki. Načelnik stranke je zdaj dr. Ivan Tavčar. — Sedemdesetletnico svojega rojstva je obhajal dne 3. dec. upokojeni gimnazijski profesor Maks Peteršnik v Ljubljani, ki zavzema odlično mesto med slovenskimi vzgojitelji in ki si je postavil nesmrten spomenik s svojim velikim slovensko-nemškim slovarjem. — Imenovanja. Okrajni sodnik dr. Oto Papež v Ljubljani je imenovan za deželnosodnega svetnika na dosedanjem mestu. — Davčni upravitelj Karel Taučar v Krškem je imenovan za višjega davčnega upravitelja za službeno okrožje finančnega tavnatelj-stva v Ljubljani. — Višji gozdarski komisar Karel Jelen v Ljubljani je poklican v poljedelsko ministrstvo. — Tajnikom je imenovala mestna občina novomeška Josipa Štuklja, dosedanjega tajnika občine Šmihel-Stopiči. Dosedanji novomeški tajnik Drago Bese-ljak pride za mestnega tajnika v Kranj. Narednik Josip Miklavčič, domobranskega polka št. 27. je imenovan za c. kr. sodnega kancelista ter je dodeljen okrajni sodniji v Kostanjevici. Za c. kr. vladna kancelista na Kranjskem sta imenovana računski podčastnik Fr. Peterlin in tit. orožniški stražmojster Jož. Šlajpah. — Zapostavljanje Slovencev. Namesto pokojnega kontrolorja Jegliča, ki je bil transportni kontrolor in katero mesto je bilo nekaka slovenska posest, je imenovan Nemec Zirkomg. — Častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je podelil deželni predsednik cerkovniku v Cirknici Mat. Turšiču. — Enako odlikovanje je dobil tudi preddelavec v kamniški tovarni smodnika Franc Gams. — Smrtna kosa. V Ljubljani je u-mrl po daljši bolezni Rudolf Groem-mer, ki je bil svoječasno mehanik ljubljanske tvrdke Jax in sin. — Istotam je umrl 60 let stari realčni laborant in hišnik Jožef Simončič. 13 let je ob svojem prostem času tudi vrejal inštrumente potresne opazovalnice. — Umrl je v Podsmreki, župnija Dobrova, posestnik in občinski odbornik Fr. Oven, star 62 let. — V Ljubljani so nadalje umrli: G. Karel Fabiani na Starem trgu št. 26; Anton Kovačič, delavec, star 28 let; Anton Jerina, čevljar, 53 let; Barbara Kemperle, kuharica, 27 let. — Dinamitna eksplozija. V Zagorju ob Savi je dne 3. dec. v kamnolomu nastala eksplozija zmrznjenega dinamita. Strelni mojster Fran Česnovar je bil na mestu ubit, dva delavca težko, dva pa lahko poškodovana. — Nesreča v Tržiču. 21. novembra popoldne se je v tovarni za usnje g. K. Mallyja v Tržiču primerila velika nezgoda. Nek, stroj je namreč zgrabil 21 letnega Roka Kralja za levo pod-laktnico ter mu jo popolnoma strl in zmečkal. Ponesrečenca so nemudoma prepeljali v Ljubljano ter ga oddali v deželno bolnico. Poškodbe so težke. — Prijet požigalec. Dne 30. septembra t. 1. je do tal pogorela na Ilovici z mrvo napolnjena šupa Marije Ahli-nove, posestnice na Karlovški cesti št. 17. Dne 24. nov. je policija areto-vala delavca Ivana Jovana, vulgo “Jan-četa”, rojenega v Št. Vidu nad Ljubljano, zaradi hudodelstva požiga in je tudi priznal, da je on zažgal Ahlinovo šupo in se je tako hotel nad njo maščevati, ker parkrat ni ustregla njegovim prošnjam. — Tilnik si je zlomil, pa ne ve, kje. Dne 7. novembra je šel v Vel. Lašče na semenj tudi hlapec Tone Marolt iz Ponikev. V različnih gostilnah se je pa žganja zelo napil. Nazadnje je bil še v Puščakovi gostilni na Raščici. Tu je pa zapil pamet, ker nič ne ve, kje je šel iz gostilne, kam je šel, če je padel ali ne, in sploh nič ne ve, kaj še je godilo ž njim. Drugo jutro se je zbudil na nekem podu na slami. Na levem ušesu je bil krvav in vrat ga je tako bolel, da je moral iti v Ljubljano v bolnico, kjer so dognali, da ima eno kost v tilniku zlomljeno. Marolt seve prav nič ne ve, ali je tako nerodno padel, ali so ga pretepli fantje, ki jim je morda v pijanosti zabavljal, ah pa so mu zavili vrat vinski duhovi. — Izpred ljubljanske porote. Zimsko zasedanje ljubljanske porote se je pričelo koncem novembra. Hudodelstva uboja in lahke telesne poškodbe je bil obtožen Matija Jerančič, zdaj vojak, iz Zgor. Hrušice okol. Ljubljane. Obtoženec jetto hudodelstvo izvršil še predno je pristopil k vojakom. Dne 15. avgusta je popivalo več delavcev, zaposlenih pri Gruberejvem prekopu. Med njimi sta bila tudi ubiti Hrvat Anton Juričan ter lahko poškodovani Pavel Lončarič. Najprej so pili v gostilni pri Povšetu. Tam so se radi neke Urške med seboj sporekli. Pozno v noči so šli nekateri še v sosednjo gostilno Briceljevo. Tu je nastal zopet prepir, kateremu je gostilničar naredil konec s tem, da je prepiralce zapodil ven. Juričan in Lončarič sta šla skupaj, potem sta pa na cesti obstala ter se pogovarjala. Kar ju lopne nekdo s topim orodjem po glavi, da sta se oba zgrudila na tla. Lončarič je dobil pri tem napadu lahke telesne poškodbe, dočim je bil udarec na glavo Juričana tako silen, da je drugo jutro vsled otrpnenja možganov umrl. Porotniki so enoglasno potrdili obe glavni vprašanji (na uboj in lahko telesno poškodbo). Porotni senat je nato obtoženca obsodil na 3 leta težke ječe ter 50 kron za bolečine Lončariču. Zahteva starišev ubitega Hrvata na izplačilo 2000 K se zavrne na civilnopravno pot. — Obtožena uboja in oproščena. Dne 29. nov. je sedela pred ljubljansko poroto na zatožni klopi Jera Šavs, rojena v Srednji vasi pri Kranju, obtožena, da je dne 2. okt. t. 1. s tovkačem trikrat udarila s tako silo po delavcu Mikliču, da je le-ta vsled poškodb drugi dan umrl. Slučaj je pravzaprav drama iz zasebnega življenja. Obtoženka je prišla takoj o izstopu iz šole v službo med druge ljudi. Pred 6 leti je nastopila službo kot dekla pri posestniku Fr. Vrhovcu v Šiški pri Ljubljani. Vrhovec, enkrat starejši od obtoženke, je bil oženjen, a je spodil ženo od hiše stran ter začel razmerje s svojo deklo; iz tega razmerja so izšli tudi otroci. Vrhovec se pa tudi s to žensko ni razumel.' Vedno sta bila v prepiru in tepežu, zato sta bila tudi že oba kaznovana. Tudi jima je sodišče odvzelo otroke, a na prošnjo Vrhovca jima jih je zopet pripustilo v vzgojo. Vrhovec bi se bil rad svoje Jere znebil, s tem pa Jera ni bila zadovoljna. Tako so bili med njima večni prepiri. Kot hlapec zaposleni delavec Fr. Miklič — splošno opisan kot pijanec in razdražljivec — je Jero vedno psoval z najgršimi priimki. Njo je to jezilo in že enkrat mu je dala v odgovor za to — vile, navadno pa ga je nazvala z barabo. Tudi usodepol-nega dne, v nedeljo 2. okt. t. 1., je Miklič Jero opsoval ob priliki, ko se je le-ta pustila česati na pragu. Očital ji je, da ima uši, da se starcu ponuja in več takih ljubeznivosti. To je Jero, ki se je čutila kot gospodinjo užaljeno, tako raztogotilo, da se je najpreje od jeze zjokala, potem pa, ko je šel Miklič k gospodarju v sobo po tedensko izplačilo, šla za njim, vzela pri vratih stoječi tolkač ter z njim Mikliča napadla od zadej. Dasi so bili v sobi takrat 3 moški, so se je vsi, posebno gospodar, tako bali, da se ni nihče upal proti nji. Vrhove sam prizna, da se je kar tresel pred njo, češ, zdaj bo pa še mene. Napadeni je vse, kar je dobil, lepo in mirno prenesel, šel ven, se podal na pod, tam padel in obležal. Jera pa je, ne zmenivši se zanj, šla v cerkev k maši in šele ko je domov prišla, je zvedela, da je Mikliču slabo. Vrhove je za to zvedel šele popoldne. Ljudje so Mikliču pomagali, a ker je bil vedno slabeji, je gospodar odredil, da so ga prepeljali v bolnico. Tam je drugo jutro umrl. — Obtoženka prizna skesano dejanje, zagovarja se pa, da ni imela namena ga tako udariti, da tudi ne ve gotovo, če ga je udarila po glavi, misli, da ga je počila le po hrbtu. Zagovornik dr. Tominšek je imel težko stališče, a njegovemu spretnemu zagovoru se ima obtoženka zahvaliti, da se je zgodilo, česar ni nihče pričakoval: Porotniki so edino glavno vprašanje na uboj v splošno začudenje zanikali in sicer z 9 proti 3 glasom. —• Utopljenec. 22. nov. popoldne so potegnili iz Ljubljanice blizu Hribarjeve tovarne za pletenine nekega zadnji čas v tovarni za lep vposljene-ga kovača. Nesrečneža so že nekaj dni pogrešali. Vzrok samomora še ni znan. — Nezgode. Franc Letnar, kajža-rice sin na Dobravi, je hotel doma na vrtu veverico ustreliti. Ko je puško sprožil se mu je razletela in mu nevarno poškodovala dva prsta leve roke. — Doma v Selščeku je v Ameriki bivajočega bajtarja žena Ivana Mramor vozila drva domu. Pri tej priliki se ji je naloženi voz prevrnil. Medtem, ko ga je pomagala vzdigniti, se je v ob vozu zataknjeno sekiro vrezala v desno roko in si jo teško pohabila.—• Pri stavbi “Mladike” v Šubicovi ulici v Ljubljani je padel Ivan Stepančič, zidarski polir pri Toenniesu ob priliki, ko je stavbo nadzoroval, približno iz 15 metrov visočine ter si pohabil hrbtenico. — Terezija Likozar, mesarjeva žena v Cerkljah, je v temni noči doma pred vežo tako nesrečno padla, da si je razbila nos. Poškodba je opasna. — Slepar. K posestnici Jeri Ogrinc v Dule je prišel mešetar Anton Janežič pod pretvezo, da ga pošilja njen stric Marko Sova ter naj mu da od istega pri gospodinji shranjeno obleko. Nič slabega sluteča Ogrinc je Janežiču verjela in mu izročila precej obširen zavitek. Umevno je, kako se je začudila gospodinja, ke je čez par dni prišel sam stric po obleko, kateremu je vse povedala. Sova je takoj sumničil Janežiča kot storilca. Ta je priznal, da je vzel po naročilu Sove obleko, in ker ga ni isti dan našel, mu jo je med tem časom nekdo izmaknil. Pri hišni preiskavi se je pa našlo več reči, ki so last Marka Sove, Janežiča pa nobena laž ne bode rešila pred zasluženo kaznijo. — Huda žena. Imoviti posestnik Tomaž Seliškar ima zelo hudo ženo, po imenu Marijana, ki je pa 26 let mlajša od njega. Mož ima po vrhu še to nesrečo, da je že šest tednov bolan. Pred enim mesecem ga je njegova Marija-nica s polenom napadla in ga po glavi udarila, vsled cesar trpi mož večkrat na glavobolu. Večkrat ga je tudi z nogami osuvala, tako da od tega časa čuti v hrbtu hude bolečine. Seliškarju pa vzlic njegovemu precejšnjemu premoženju huda žena kljub njegovim prošnjam jesti ne privošči in ga pusti celo dopoldne stradati. Da ni njegovega brata Petra, bi se mu dostikrat še hujše godilo. Žena ima pa še tudi to slabo lastnost, da se večkrat žganja napije, in takrat vselej podivja. Gotovo bode morala tu roka pravice poseči vmes. — Zopet sijajna zmaga. V Slivnici pri Mariboru so dne 28. nov. pri občinskih volitvah zmagali Slovenci v vseh treh razredih. Boj je bil zelo ljut. V tretjem razredu so zmagali Slovenci s 17 glasi večine, v drugem razredu s 3, v prvem s 7 glasovi. Veselje je bilo nepopisno. Slivnica je bila doslej v posilinemških rokah. S to zmago je stopila Slivnica v krog slovenskih občin v mariborskem okraju. Mariborska okolica na levem in desnem bregu se probuja. Nemške trdnjave padajo pri delu zavednih Slovencev. Ne bode dolgo več in večina občin v mariborski okolici bo v slovenskih rokah. —Maribor. Porotne obravnave. Dne 28. novembra so se pričele porotne obravnave. 181etni Alojzij Kežmann je bil obsojen radi posilstva na 15 mesecev težke ječe. — Jožef Polajžar, 19 letni sodarski vajenec iz Novevasi pri Ptuju, je težko poškodoval 76 let starega dninarja Janeza Vidoviča ter ga oropal 2 K. Zato je dobil Polajžar 4 leta težke ječe. — Dne 29. nov. je sedel na zatožni klopi Jožef Jagodič, dninar iz Spodnjega Dupleka. Obtoženi je šel dne 15. septembra 1910 zvečer v družbi drugih fantov na Vurberg kosit otavo. Ko so šli kosci, pojoč veselo pesem, mimo Berlingerjeve hiše, začel je pekovski pomočnik Fr. Horvatek metati na fante čez plot kamenje in drva, ne da bi katerega zadel. Jagodiča je to izzivanje tako raztogotilo, da je zamahnil s koso skoz plot proti Horvateku ter ga zadel tako nesrečno, da se je Horvatek čez nekaj trenutkov zgrudil s prerezanim obrazom in vratom ter globoko rano na prsih, mrtev na tla. Jagodiča so spoznali porotniki krivim, ter je bil obsojen na štiri leta težke ječe. — Na smrt sta bila obsojena zaradi umora Franc Sori in Alojzij Kranjc. —• Umrl je dne 5. decembra častiti gospod Ferdinand Šoštarič, župnik pri Mali Nedelji. Rajni je bil rojen pri Veliki Nedelji dne 28. maja 1851, v mašnika je bil poveden dne 23. julija 1876. Kot kaplan je služboval od 1877 do 1879 v Hočah, od 1879 do 1880 v Zibiki, od 1880 do 1883 pri Sv. Križu pri Ljutomeru, od 1883 do 1890 kot provizor in kaplan v Ljutomeru, od 1890 do 1891 pa pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Župnik pri Mali Nedelji je postal dne 20. septembra 1891. — Iz Celja. Dne 22. nov. se je ustanovil “Klub slov. trg. sotrudnikov v Celju”. — Iz Središča. G. Jakob Zadravec postavi v svojem paromlinskem podjetju nov Dieselov motor s 50 konjskimi močmi in vpelje tudi električno razsvetljavo. To je nova važna pridobitev za to domače narodno podjetje, ki se od leta do leta vsled delavnosti in solidnosti svojega šefa lepše raz- vija in pridobiva novih prijateljev in odjemalcev. — Smrtna kosa. Umrla je dne 25. nov. po kratki bolezni gdčna. Micika Horvat, trgovska uslužbenka pri tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Pri Sv. Križu na Hrvaškem je umrl tamošnji župnik Anton Hercelj, Slovenec, roj leta 1845. pri Sv. Petru pod Sv. gorami. — V Rogoznici je zadela srčna kap 50 let starega Postružnika. — Gostilničar “pri lastovki” v Gaberju pri Celju, g. Prihoda, je v graški opazovalnici za umobolne že umrl. Pokojnik se je čutil v vojaški suknji vedno zavednega Slovenca in je bil v slovenski družbi izredno priljubljen. Zapušča žalostno nevesto. •— Dobernig — rodom Slovenec. Vsi ga dobro poznamo, nestrpnega nem-škonacionalnega koroškega poslanca Doberniga, ki bi najraje vtopil vse Slovence v žlici vode in že od nekdaj zabija prve pilote za most od Belta do Adrije. In ta mož, ki ne more pričakovati, da bi šel preko slovenskih grobov do Trsta, je rodom Slovenec, tako poroča celovški “Mir”. List prinaša v svoji zadnji številki sledečo notico: “Djekše. Tožno so peli zvonovi dne 19. listopada smrtno pesem rajnemu Jožefu Kaslu, po domače Potniku, na Djekšah. Velika udeležba pogrebcev je pričala, da je bil rajni nekaj posebnega. Rajni je bil zares vzoren družinski oče, veren katoličan, značajen kmet in dober sosed. Bil je brat dne 28. julija 1881 umrle Marije Do-bernik, rojene Kasl, ki je bila mati sedanjega nemškonacionalnega voditelja in državnega poslanca Dobernika. Ker je bil mož Marije Dobernik učitelj, cer kvenik in orglavec na Djekšah, je torej Dobernik iz krščanske, slovenske rodbine z Djekš.” Stara, a še vedno resnična je prislovica: Poturica je hujši od Turka. *— Pri občinskih volitvah v Žitari-vasi na Koroškem so Slovenci propadli. — Izseljevanje. Tudi iz Primorskega odhajajo ljudje s trebuhom za kruhom čez morje v Ameriko. V zadnjem času se opaža pogosto izseljevanje iz Furlanije. Ondan jih je odšlo več iz Turjaka. Vaška godba jih je spremila na postajo , v Št. Peter-Tur-jak ter jim godla v slovo; prišlo je ž njo jako mnogo ljudstva, da se poslovi od svojih rojakov, ki gredo v daljno Ameriko iskat si boljšega kruha. Dne 28. novembra je odšlo v Ameriko iz Ogleja, Červinjana in Terca 185 oseK — V Skednju pri Trstu je sklenija Ciril-Metodova družba ustanoviti slovenski otroški vrtec. — Slovenski poslanci na delu. Mandič in tovariši so vložili interpelacijo zaradi razmer pri pešpolku št. 97, pri katerem častniki in podčastniki iz narodne mržnje brezprimerno trpinčijo vojake. Dalje so vložili nujni predlog, naj se dovoli znatna podpora vsled suše in povodnji bedo trpečemu prebivalstvu Istre. —• Ban Tomašič za hrvatsko šolstvo v Istri. Tomašič je podaril iz sredstev hrvaške vlade/ Družbi sv. Cirila in Metoda za Istro 5000 K. —- Hrvati so zmagali v Pulju pri volitvah v bolniško blagajno za ckr. mornariške delavce in uslužbence. Prodrl ni noben Lah in socijalni demokrat. — Zavod sv. Nikolaja se imenuje v Trstu zavetišče za brezposelne slovenske in slovanske služkinje. Ta zavod si je stavil vzvišeno nalogo, reševati v nevarnosti se nahajajoča dekleta, ki so došla v mesto, ali pa ona, ki so izgubila službo. Zavod deluje pod spretnim vodstvom tržaških Slovenk že 12 let z največjo vnemo ter z brezprimerno nesebičnostjo. Sprejel je v tem času mnogo nad 10,000 deklet pod svojo streho ter jim je stal dejansko in z dobrim svetom dobrohotno na strani. — “Ven s tujci” v Zagrebu dovoljeno. Kakor se je poročalo, je hrvatska deželna vlada prvotno prepovedala, da bi se smel pri proslavi petdesetletnice obstoja zagrebškega hrvatskega gledališča vprizoriti Ogrizovičev dramolet “Ven s tujci”. Končno pa je deželna vlada to svojo prepoved razveljavila. — Napredna hrvaška občina. Občina Petrovoselo v Bački je po svojem občinskem oboru soglasno sklenila, da v svojem območju zatre vse šnopsarije, krčme pa zniža na samih deset. — V kratkem se bode v bosanske-hercegovinskem saboru predložil zakonski načrt, ki bode določeval, da velja hrvaški ozir. srbski jezik za edino veljaven službeni jezik v Bosni in Hercegovini. Rabili se pa bodete obe pismi, cirilica in latinica. m božič in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi darila svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar; to pa najbolje, naj= ceneje in najhitreje preskrbi FRANK SAKSERo, 82 CORTLAND ST., NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani STRITARJEVE ULICE 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči /f 1 račun ter je obrestuje počistili /O Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu. Delniška glavnic» K 3,000.000. Rezervni sklad K 400,000. PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO. VtFï AMERIKANSKI Sl ¿O VENEC Ustanovljen 1. i891. Prvi, največji in edini slovens! i-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdtja ga vsaki petek SLOVENSKO-Al. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1.‘1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 509. ■us Kristus. Njegovega sv. rojstva se le veseli le ena hiša; njih več; ali ena dežela in več dežela, veseli se ga nebo n zemlja: “Čast Bogu na visokosti in mir na zemlji ljudem —” se nam glasi mgeljske pesmi poziv. — Nočemo temu detetu prispodobljati tudi ne rojstva svetnega kraljeviča. Tega nočemo in ne smemo. Pero med prsti bi nam pišočim tako preperelo; jezik v grlu bi nam moral vsahniti in besedo do vas bi nam zaprlo, ko bi se toliko zapozabili. Saj je proti svetemu Bogu prvi kraljevi rojenček le usmiljenja vredni ubožec, ki svoje glavice niti dvigniti ne sme, da bi se iz mehkih pernic vun nasmehnil temu detetu, ki v bornih jaslicah leži. Vse zemlje je to dete poglavar, vladar vsem sedanjim svetovom, vladar vsega še ne ne-stvarjenega v božjem vsemiru. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the gLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 25. dec. Nedelja Rojstvo Gospod. 26. Pondeljek Štefan, muč. 27. a Torek Janez, evang. 28. (t Sreda Nedolžni otročiči. 29. ti Četrtek Tomaž, škof. 30. tt Petek David, kralj. 31. a Sobota Silvester, p. SVETI DAN. Doneslo je to v sveti noči nam rojeno božje dete sv. vero na svet. S to nebeško vero vred nam je prižgalo vsakovrstnih čednosti luč; saj sploh vse izvirajo iz nje. Učilo nas je ponižnosti kakor podlage vsaki kreposti; nedolžnosti z vsem čistim življenjem; potrpežljivosti v neprilikah na svetu; pred vsem pa prizanesljive ljubavi v tej sv. svoji veri, imenovani vseskozi vera “miru in ljubezni.” Zato nam bodi prisrčno pozdravljeno ti ljubo dete, v jaslice položeno; pozdravljen naš Bog. — Klanjamo se ti s polno dušo. Molimo te iz vseh svojih nam danih moči. Nebesom si rojeno v slavo — “Čast Bogu na visokosti” — nam na svetu si rojeno v tolažbo — “In mir na zemlji ljudem!” “Danica”. O POKOJNINAH ZA JEKLARJE. Ugodna prilika za varčevanje. Pod tem naslovom prinašamo m drugem mestu oglas znanega Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani, s katerim vabi k vlaganju prihrankov proti obrestovanju po 4Vi, odstot. Mi svoje rojake opozarjamo na ta oglas in jim nalaganje denarja pri tem zavodu nele z ozirom na visoko obrestno mero, temveč tudi radi neoporečne varnosti vlog najtopleje priporočamo. Uprava Vzajemnega podpornega društva je v rokah nastopnih gospodov: Predsednik: Andrej Kalan, prelat itd., podpredsednika: Ivan Sušnik, kanonik, in dr. Fran Dolšak, zdravnik. Člani načelstva: dr. Ferdo Čekal, kanonik, dr. Jožef Gruden, profesor bogoslovja, Anton Koblar, dekan. dr. Evgen Lampe, deželni odbornik itd., dr. Fran Papež, odvetnik, Karl Pollak ml., tovarnar, dr. Viljem Schweitzer, odvetnik, Luka Smolnikar, stolni vikar, dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja, Fran Verbič, c. kr. profesor, dr. Ivan Zajc, zdravnik, dr. Ignacij Žitnik, deželni in državni poslanec, namestniki: dr. Andrej Karlin, kanonik, Jakob Tršan, c. kr. profesor, Bogomil Remic, ravnatelj trgovske šole. Nadzorstvo: Predsednik: Anton Kržič, c. kr. profesor, člani: Anton Čadež, katehet, dr. Ivan Ja- VÄiÖVliHrSi»'*'". MALI NAPRODAJ LEPA FARMA OB stoječa iz 120 akrov dobre in rodo vitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t. 1., vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet. NAPRODAJ 2 VELIKI IN LEPI hiši na N. Chicago cesti v Jolietu Nizka cena. Več se pove v uprav Am. Slovenca, ali pa pri M. H. Ne-manichu. NAPRODAJ VEČ LOT NA BROAD way, Center, Elizabeth in Summit Sts. v Jolietu. Prodajo se za gatov denar ali na lahke mesečne obroke. Jos. Mauser, lastnik, 200 Jackson St., Joliet, 111. nežic, profesor bogoslovja, Ivan Pod- NA PRODAJ LEPA LOTA NA JU- lesnik ml., tovarnar, Avguštin Zajc, c. kr. rač. oficijal deželne vlade, namestniki: Mihael Bulovec, katehet, Jožef Potokar, župnik. gozapadnem vogalu Collins in Liberty ulic in čedna hiša z loto za $1100 na 408 Water St. Več pove: J. F. Quinn, 409 N. Chicago St., Joliet, 111. 6 Če pogledamo na nebo, kakor kralj med zvezdami gospoduje gori svitlo božje solnce. Če si mislimo cerkveno leto kakor nebo in razne praznike za zvezde na tem nebu, sveti se božični dan kakor zlato splnce in vsi drugi prazniki so otemnjeni pred njim. Kako to? “Glejte... danes vam je v mestu Davidovem rojen Izveličar, kateri je Kristus Gospod.” Imenitnost te najveće zgodbe, kar ■jih je doživel Adamov dom in jih bode, premišljujmo nekoliko, novorojenemu Bogu v čast, sebi v dušno po-vzdigo. V mali kočici na samem se dete rodi. Kaka radost za ubozega očeta in za ubogo mater. V svoji revščini se tolažita že danes: kolika podpora jim bode to dete za prihodnje dni; palica, tako upata, jima bode za njuno starost. — Vkrepimo ju v tem upu in jima želimo tega istega tudi mi. V premožni hiši v mestu ali zunaj na selu se dete rodi. Sosedje in sosede voščijo srečo. Veselje pa prevladuje mater in očeta; saj mislita že danes, kako bosta izkušala to darilo iz nebes izcediti v božjem strahu, tako da bo všeč božjim izvoljencem in ljudem. Potem pa, tako upata, zdravo na duši in na telesu nekokrat lahko nastopi to opravilo v hiši, kakor jima je danes obema. Svojega blažega namena nikoli ne more zgrešiti ta doma ta hiša, tako sodita, da jo bo le vodilo to najino dete, dobro odgojeno, doma čim v srečo; revežem v tolažbo; sebi samemu v zadoščenje. V kraljevem mestu se dete rodi. Kako pojo Zvonovi, kako se strel glasi, kako godbe prehajajo mestdriia okrog. Saj bode to dete za nekaj časa nosilo kraljevi venec in žezlo in bo gospodovalo deželam. Prva osebnost bo v deželi tako, da dolgo in dolgo ne bodo šteli druzega za njim. Ob njem se je obistinilo izrecilo tako najstarejega kakor najslavnejšega pesnika Homerja, ki zahteva: “Kralj bodi eden.” —. Glas o tem veselju sega v ljudstva in po svetu naokrog. Čestitajo velika mesta in kraljestva ter cesarstva: up prihodnjega človeštva jim namreč v tem detetu tli. Zato se glasi danes po mestih, v kronovinah, skozi celo kraljestvo in daleč čez meje se glasi vzneseni klic: Bog živi kralja; Bog živi kraljico; Bog naj novorojenčka živi! — Ne dete v borni kočici; ne dete v imoviti hiši našega mestjana ali tudi seljana; ne dete na kraljevem prestolu je to, ki nam je rojeno božični dan: to je človeško in božje dete obenem — to je nas vseh prihodnji Odrešenik Je- Trust za jeklo je predkratkim naznanil, kakor smo poročali, da uvede z dnem 1. januarja 1911 starostno oskrbo za svoje delavce. Delavci, ki so bili 20 let v službi trustovi, se dajo lahko s šestdesetimi leti penzijonirati ali upokojiti. Če so po dvajsetletnem delu v jeklarnicah dosegli sedemdeseto leto, potem se redno denejo v pokoj. Torej dober trust, kakor bi rekel gospod Roosevelt. Najprej je pozval svoje delavce k nakupu delnic trusto-vih, in sedaj se imajo tudi še upokojevati. Ali je ta pokojninska politika trusta za jeklo pametna šahovna poteza, da se delavci priklenejo na trust, ali naj se vpliva z njo na javno mnenje v prid trustu? Da je ta najogrom-nejši vseh trustov “organizirano delo” ugonobil v svojih tovarnah, je znano. Tudi gi ta trust lasti pravico, odpuščati delavce. In koliko je pač delavcev, ki prenesejo dvajsetletno delo v tovarnah trustovih do šestdesetega ali sedemdesetega leta starosti? Delovni department zavezne vlade je dal na temelju mnogih pritožb pred letom dni preiskati razmere v plavžih in jeklarnicah. Tudi drugi ljudje so preiskali trustove obrate. Posledek je bil: položaj delavcev v tovarnah trusta za jeklo nikakor ni najboljši. Delavci so morali leta in leta vsak dan deset do dvanajst ur delati, ne da bi v mnogih slučajih imeli le en dan počitka. Vsak dan v letu neprestano deset do dvanajst ur delati v vročini plavžev in drugih oddelkov! Pri tem se ne po staraš. Ali ne bi bilo mnogo bolje za delavce, ako bi se jim privolil krajši dnevni delovni čas m dan počitka v tednu pri zadostnih plačah? Kaj koristi delavcem obljubljena pokojnina, katere postanejo deležni le prav malokateri, ker se pred pogojnim časom obrabijo ali umro? Delavci pri trustu za jeklo izgube še več od svoje samostojnosti in se imajo željam trustovih voditeljev še bolj pokoriti nego doslej. Zahvala. Tem potom se iz srca zahvaljujem v imenu cele naše rodovine vsem tukaj bivajočim prijateljem in prijateljicam, kateri so ob času bolezni našega ranjkega preljubega očeta g. Franka Tanzig nas obiskovali v obilnem številu, ki je v Gospodu zaspal dne 7. dec. Ravno tako me veže dolžnost se zahvaliti vsemu občinstvu za obilno udeležitev pogreba, posebno sorodnikom iz sosednih mest, kakor tudi društvu sv. Cirila in Metoda št. 4 K. S. K. J., Soudan, Minn., ker so popolno izplačali vse stroške za strežaje ob mučnej pettedenski bolezni in popolno podporo. Vsem vam Bog plati za vašo cenjeno prijaznost m naklonjenost. Pokojnemu očetu sveti večna luč! Josip Stonich, zet. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois. Slovanska lekarna PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejga zdravnik*. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”. On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni m operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, t teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ah pridite k njemu, in o« Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, 900 N. CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS. '»♦©♦♦0>C*O*C*0*0*0Kl»0>0«)f0+0f0»0«)H)tCf0>0*0K*0f04 Joliet Citizens Brewing Co. Nortli Collins St., Joliet, 111. Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku. Če imate opraviti s> sodnjo pojdite do Garnscy, Wood & Lennon o UPijte Ells. Brand” pivo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. tHO*»O*0+P» >.-<>• OVO-»rv*0« 0*0* Advokati. POTREBUJEMO LONG WALL COAL MINERS v Wenoni, 111., le 70 milj zapadno od Jolieta. Ni štrajka ali kake sitnosti. Plačamo visoko ceno za delo. Delo vsak dan. Elektric haulage za odvažanje premoga od rudarjev, ki pospešuje delo in viša zaslužek. Pridite,preč. WENONA COAL CO., 11 Wenona, Illinois. ZA NAJBOLJŠI PREMOG Skoro dve tretjini svetovnega petroleja pridelujejo Združene Države. Britanski pivovarnarji so lani porabili do 63,000,000 funtov hmelja. Izmed vsakih 1,000,000 prcbivavcev na svetu je 64 slepih. Rusija ima 86 zapovedanih praznikov z nedeljami vred v letu. Napredek Čehov na Dunaju. Češko društvo Narodni dom je kupilo velik 'hotel Post na Dunaju v i. okraju za 1,500,000 K. Ruski car Nikolaj je osebno povabil cesarja Viljema na obisk v Petrograd. Ta obisk se bo najbrže vršil aprila 1. 1911. Kakor poročajo brzojavke iz Londona, so naročili Japonci na Angleškem ogromno dreadnoughtko z vsebino 27,000 ton. Ondan so angleške sufragetke, ki zahtevajo volilno pravico za ženske, kakor znano, pobile okna pri ministrih Greyu, Churchillu, Harcourtu m Burnsu. Policija je zaprla 156 demonstran-tinj. Španski kralj Alfonz se počuti v zadnjem času zopet slabejšega. Kralj Alfonz je — kakor znano — bil vedno bolehen. Baje se podvrže v kratkem prav težki operaciji. Naborniki in begunci v Italiji in Franciji. Število nabornikov je na-rastlo v Italiji v zadnjih osmih letih od 32,000 na 40,000, število dezerterjev od 800 do 7000. V Franciji je na-rastlo število nabornikov na 120,0000. Število v Franciji živečih refrakterjev in dezerterjev znaša okoli 30,00Q, po primerni ceni telefonajte do nas: M. Truby & Son. Chicago tel. 241. N. W. tel. 61. Wilmington Lump, tona po $4.00 Pena, tona po..............$3.50 Wash Nut, tona po..........$4.00 W. C. MOOiNEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 5th Floor Woodruff Bldg., Joliet, 111. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. JOHN LORKOVICH, 1324 E. Ohio St N. S. Pittsburg, Pa Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod se priporoča občinstvu v Pittsburgu ii ikolici, tudi v slučaju krstov in porok in več stalnega dnevnega dobička jamči mo našim agentom z im. portiranimiavstrijskimLsli-kami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za po drobnosti.. .A. S. Silberman, 352 Pleas ant Ave., St. Paul, Minnesota. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. Ant. Kirinčič «s Cor. Columbii in Chicago St>. ločim izvrstno pivo, katero Uu uje slavnoznana Joliet Citizens Hr »ery Rojakom sc toplo priporno fki JoliBt National Bot 4* voglu Chicago in Clinton ta! RAZPOŠILJA DENAR NA VSJ-KRAJE SVETA. Kapital in prebitni sklad $100,000.00 ROBT. T. KELLY, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik C. G. PEARCE, kasir. Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Ugodna prilika za varčevanje Vzajemno Podporno Društvo 19 Kongresni trg. v Ljubljani reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprijeni a in obrestuje hranilne vloge PO 41 % Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na “Kreditni zavod za trgovino iu obrt” v Ljubljani. D raft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljeno hranilno knjižico. Lastno društveno premoženje Koncem 1 1910 K, 350,000, Stanje hranilnih vlog Koncem 1 1910 oKoli K 3.000.000, Posebna nagrada le čitateljem tega listu Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111. Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. Ana Vogrin Izkušena babica 210 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111. AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka: MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo. Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku. Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško. Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St., New York. Narodno Podporno Društvo “Slovenski Sokol” Waukegan, Illinois. Uradniki: Pavel Bartelj, starosta, 834—lOth St. Josip Hribar, tajnik, 604 — lOth St. Frank Belec, blagajnik, 818 — lOth St. Telovadni odbor: Alojz Grebenc, Cor. McAlister in lOth Sts. Mesečne seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 uri pop. v Matt. Slanovi dvorani na 10. cesti. Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni. J0S. AN SIK slovenska gostilna mesarija in grocerija. 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje. a. Najboljši Wilmington Lump premog H dobite pri nas po tona..................g «J če nam pošljete izrezek tega oglasa z naročilom ali pa, če nam poveste, da ste čitali naš oglas v tem listu, ko tele J ort ate nam za premog, drugače vas slane tona Sj.OO. Vago in kokovost jamčimo. WESTERN FUEL & TRANSFER CO. Oba telefona 502 600-608 Clinton St. JOLIET. Ime. Naslov. lOOO TTIFt ODDAMO The European Tobacco Co. razda PROSTO med svoje odjemalce, da oznanjuje svoj TOBAK, lepo 14 K. ZLATOM POLNJENO URO, jamčeno za 20 let, ki stane v prodajalnah po $15.00. To je najboljša ponudba. Prvih tisoč odjemalcev, ki naroče naš avstrijski, turški, ruski in bosanski duhan za cigarete m pipe, $6 vredno, dobi eno tako krasno ZLATO URO ZASTONJ. Lepo je okrašena, dvojni pokrov in finim niklastim ame-rikanskim kolesovjem, kamenjem, bilancirana, patent regulator ter je prav točna. Taka kot najboljša 14 K. zlata ura, ki je jamčena za 20 let. Ta ura vas ne bo stala en cent, le priporočali boste naš duhan (kot so ga kadili v starem kraju) svojim prijateljem. Pišite nam, da vam pošljemo $6 vrednega DUHANA. Pošljite le 50c v znamkah, ostalih $5.50 plačate ko dobite duhan po ekspresu, kje morete tobak in uro pregledati. Če pa rajši pošljete vso vsoto $6 vnaprej, vam bomo poslali ZASTONJ LEP KOLEDAR z zemljevidom z uro. Vse dobite kar obljubimo, ali pa denar nazaj. EUROPEAN TOBACCO COMPANY, 33 Leonard Street, Dept. 102. NEW YORK. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljr* is fimežev. Izvršujejo se vsa kar varska dela ter obešanje stenskev papirja po nizkih cenah. ^Chicago telef. 2794 tele. N. W. 29 KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILL. K. S, K. **«***■: »»»»»» JEDN0TÁ ****** Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois. GLAVNI ODBOR. Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. I. podpredsednik:..........Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa. II. podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City. Blagajnik:.......John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111. Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111. Pooblaščenec: ................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111. Vrhovni zdravnik:......Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la. Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 17051 Ivan Bobič, roj 1882, zav. za $500, 3. razred, spr. 4. dec. 1910. . Dr- št. 165 članov. K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 17052 Štefan Rogina, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 12. dec. 1910. Dr. št. 116_članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 17053 Alojzij Erčul, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, spr. 7. dec. 1910. Dr. št. 81 članov. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 17054 Josip Mesojedec, roj 1880, zav. za $1000, 3. razred, spr. 7. dec. 1910. Dr. št. 114 članov. K društvu sv. Jan. Krst. 11, Aurora, 111., 17055 Jožef Fajfar, roj 1891, zav. za $500 1 razred; 17056 Ivan Car, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, spr. /. dec. 1910. Dr. št. 34 članov. K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 17057 Anton Berčan, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 11. dec. 1910. Dr. št. 235 članov. K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 17058 Franc Mramor, roj 1893, zav. za $500, 1. razred; 17059 ihael Jalovec, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 17060 Anton Merhar, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 4. dec. 1910. Dr. št. 326 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 17061 Matija Jankovič, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 4. dec. 1910. Dr. št. 65 članov. R društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 17062 Alojzij Slak, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 7. dec. 1910. Dr. št. 123 članov. K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 17063 Franc Laslovič, roi 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 6. dec. 1910. Dr. št. 66 članov. K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 17064 Emil Manteni, roj 1887, zav. za $500, 2. razred, spr. 11.. dec. 1910. Dr. št. 66 članov. K društvu Marija Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 17065 Ivan Frančič, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred; 17066 Ivan Malovič, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 17067 Mihael Rebac, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred; 17068 Ivan Pavlič, roj 1877, zav. za $1000, 4. razred, spr. 11. dec. 1910. Dr. št. 196 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 51, Iron Mt, Mich., 17069 Jakob Laginia, roj 1876, zav. za $1000, 4. razred, spr. 15. dec. 1910. Dr. št. 43 članov. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 17070 Peter Radoslovnik, roj „1892, zav. za $5C0, 1. razred; 17071 Franc Čulk, roj 1891, zav. za $500, 1. razred; 17072 Franc Sabotin, roj 1893,' zav. za $1000, 1. razred; 17073 Ferdinand Leščak, roj 1886, zav. za $500, 2. razred; 17074 Martin Perfetas, roj 1883, zav. za $500, 3. razred; 17075 Franc Kogoj, roj 1880, zav. za $500, 4. razred; 17076 Ivan Urbas, roj 1878, zav. za $500, 4. razred; 17077 Andrej Rutar, roj 1869, zav. za $500, 4. razred, spr. 14. dec. 1910. Dr. št. 182 članov. K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 17078 Ludvik Butnia, roj 1892, zav. za $500, 1. razred; 17079 Josip Schneller, roj 1891, zav. za $500, 1. razred, spr. 11. dec. 1910. Dr. št. 142 članov. K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 17080 Anton Meljač, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 17081 Jurij Gregorčič, roj 1885, zav. za $500, 3. razred; 17082 Franc Fink, roj 186'', zav. za $1000, 6. razred, spr. 11. dec. 1910. Dr. št. 171 članov. K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 17083 Filip Vranič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 17084 Josip Furbas, roj 1884, zav. za $1000, 3. 1‘azred, spr. 14. dec. 1910. Dr. št. 72 članov. K društvu sv. Antona Pad., 71, Crabtree, Pa., 17085 Andrej Lovrenc, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred, spr. 18. dec. 1910. Dr. št. 32 članov. K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 17086 Anton Mihelčič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 11. dec. 1910. Dr. št. 78 članov. K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 17087 Emil Jordan, roi 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 11. dec. 1910. Dr. št. 93 članov. K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 1708S Anton Brandstatter, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 17089 Martin Goršič, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 17090 Martin Žlogar, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred, spr. 11. dec. 1910. Dr. št. 76 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 17091 Franc Jelenčič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 7. dec. 1910. Dr. št. 72 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 17092 Ivan Novosel, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 17093 Imbro Benčec, roj 1893, žav. za $1000, 1. razred; 17094 Franc Bakin, roj 1891, zav. za $500, 1. razred; 17095 Mijo Sklopan, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 17096 Ignac Mrakužič, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred; 17097 Mato Skrak, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred; 17098 Štefan Mikan, roj 1866, zav. za $1000/ 6. razred, spr. 11. dec. 1910. Dr. št. 103 člane. K društvu sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 17099 Franc Kerne, roj 1892, zav. za $500, 1. razred, spr. 8. dec. 1910. Dr. št. 34 članov. K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 17100 Franc Ogrinc, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred; 17101 Peter Cvitkovič, roj 1881, zav. za $1000, 3. razred, spr. 11. dec. 1910. Dr. št. 144 članov. K društvu sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 17102 Ivan Germ, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 21. dec. 1910. Dr. št. ,23 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., k društvu sy. Jan. Krst. 14, Butte, Mont., 11399 Franc Balkovec, 7. dec. 1910. I. dr. št. 152 članov. II. dr. št. 167 članov. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111,, k društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 13525 Ivan Rožnik, 17. dec. 1910. I. dr. št. 210 članov. II. dr. št. 13 članov. Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., k društvu sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 7748 Ivan Vehar, 11. dec. 1910. I. dr. št. 82 članov. II. dr. št. 60 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 11915 Perc, 4. dec. 1910. Dr. št. 46 članov. K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 10536 Ivan Flisek, 5. dec. 1910. Dr. št. 95 članov. K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 15936 Ivan Draginc, 4. dec. 1910. Dr. št. 49 članov. K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 10948 Josip Gračnar, 10. dec. 1910. Dr. št. 153 članov. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 16256 Jernej Mikolič, 4. dec. 1910. Dr. št. 174 članov. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 3050 Frank Sadar, 10. dec. 1910. Dr. št. 126 članov. K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 7505 Mirko Skradsky, 12. dec. 1910. Dr. št. 70 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 4617 Jožef Jontes, 7. dec. 1910. Dr. št. 83 članov. Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 14068 Mihael Arko, 5. dec. 1910. Dr. št. 109 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 16019 Anton Ivanček, 12338 Mihael Vukovič, 5. dec. 1910. Dr. št. 71 članov. Od društva sv. Antona Pad. 137, Aurora, Minn., 16607 Ivan Jamnik, 16609 Josip Jamnik, 16701 Ely Dramovič, 8. dec. 1910. Dr. št. 19 članov. Od društva sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 12830 Alojzij Andrajna, 12. dec. 1910. Dr. št. 45 članov. Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 12596 Peter Gregorš, 12. dec. 1910. Dr. št. 141 članov. Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 5930 Franc Jeršin, 6502 Franc Pervin-šek, 11919 Jožef Klaužer, 11920 Jožef Žekar, 17. dec. 1910. Dr. št. 91 čl. Od društva Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 15657 Domitar Kovačevič, 12. dec. 1910. Dr. št. 45 članov. Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 10416 Štefan Turšanski, 13. dec. 1910. Dr. št. 42 članov. Od društva sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 15759 Ivan Žitnik, 11667 Franc Strubel, 15760 Josip Smrekar, 11141 Josip Žagar, 11670 Ivan Gams, 11142 Ivan Vračar, 16462 Jakob Dežman, 12. dec. 1910. Dr. št. 16 članov. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 787 Josip Terlep, 14. dec. 1910. Dr. št. 113 članov. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 6040 Franc Peskar, 15955 Jakob Majdič, 19. dec. 1910. Dr. št. 324 članov. Od društva sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 16004 Josip Zore, 19. dec. 1910. Dr. št. 109 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 15902 Gabrijel Klinar, 21. dec. 1910. Dr. št. 38 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 15779 Maks Lenček, 12. dec. 1910. Dr. št. 140 članov. Od društva sv. Družine 109, Aliquippa, Pa.,. 13646 Franc Mihčič, 12. dec. 1910. Dr. št. 15 članov. Od društva sv. Roka 132, Frontenac, Kahs., 13447 Leopold Pogačar, 17. dec. 1910. Dr. št. 33 članov. ZVIŠAL ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. Pri društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 3403 Anton Zavodnik, 13. dec. 1910, 4. razred. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 4759 Frančiška Vouk, roj 1881, zav. za $1000, spr. 4. dec. 1910. Dr. št. 24 članic. K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 4760 Marija Panian, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 7. dec. 1910. Dr. št. 48 članic. K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 4761 Marija Muhič, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 4. dec. 1910. Dr. št. 88 članic. K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 4762 Kristina Hajdinič, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 5. dec. 1910. Dr. št. 9 članic. K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 4763 Helena Babič, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred; 4764 Ana Rebac, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; spr. 11. dec. 1910. Dr. št. 37 članic. K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 4765 Marija Baloh, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, spr. 11. dec. 1910. Dr. št. 30 članic. K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 4766 Jera Kaferle, roj 1891, zav. za $500, 1. razred; 4767 Marija Tomazin, roj 1886, zav. za $500, 2. razred; 4768 Angela Gregorčič, roj 1890, zav. za $500, 2. razred; 4769 Eni Fink, roj 1873, zav. za $500, 5. razred; 4770 Franca Okoren, roj 1893, zav. za $500, 5. razred, spr. 4. dec. 1910. Dr. št. 47 članic. K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 4771 Marija Pungerčar, roj 1889, zav. za $500, 2. razred, spr. 11. dec. 1910. Dr. št. 36 članic. K. društvu Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., 4772 Jožefa Mateljan, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred; 4773 Marija Lužar, roj 18®, zav. za $500, 2. razred; 4774 Alojzija Ban, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 18. dec. 1910. Dr. št. 97 članic. K društvu sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 4775 Marija Korenič, roj 1891, zav. za $1000, 1. razred; 4776 Katarina Jagaš, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 13. dec. 1910. Dr. št. 42 članic. K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 4777 Uršula Obstetar, roj 1885, zav. za $500, 3. razred, 5. dec. 1910. * Dr. št. 43 članic. K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 4778 Ana Kuri, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 9. okt. 1910. Dr. št. 63 članic. K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4779 Franca Hojan, roj 1892, zav. za $500, 1. razred, spr. 15. dec. 1910. Dr. št. 55 članic. K društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 4780 Franca Dolenc, roj 1872, zav. za $500, 5. razred, spr. 9. dec. 1910. Dr. št. 11 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., k društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 4553 Helena Vičič, 5. dec. 1910. I. dr. št. 87 članic. II. dr. št. 43 članic. Od društva sv. Genovefe 108, Joliet, 111., k društvu Marije Pomagaj 119, Rock dale, 111., 3320 Katarina Petruša, 12. dec. 1910. I. dr. št. 42 članic. II. dr. št. 17 članic. Od društva sv. Štefana 1, Chicago, lik, k društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, lik, 33 Uršula Kušar, 18. dec. 1910. I. dr. št. 23 članic. II. dr. št. 124 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K.društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 4922 Johana Sadar, 10. dec. 1910. Dr. št. 23 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, Ilk, 2449 Katarina Jontes, 7. dec. 1910- Dr. št. 34 članic. Od društva sv. Antona Pad. 137, Aurora, Minn., 4641 Alojzija Jamnik, 8. dec. 19^0- Dr. št. 8 članic. Od dr.uštva sv. Družine 109, Aliquippa, Pa., 4298 Uršula Žagar, 4297 Frančiška Mihčič, 12. dec. 1910. Dr. št. 3 članice. Od društva Marije Milosti Polne 114, Steelton, Pa., 3158 Neža Majzel, 12. dec. dec. 1910. i Dr. št. 15 članic. Od društva sv. Družine 5, La Salle, Ik, 534 Uršula Kušar, 14. dec: 1910. Dr. št. 35 članic. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. Službenim potom prosim vsa slavna društva K. S. K. Jednote, ki še niso vposlala mesečnih asesmentov, da blagovolijo to v najkrajšem času storiti, .da mi je tako mogoče ob pravem času zaključiti račune in iste predložiti gg. nadzornikom v pregled in odobritev. Zastopniki krajevnih društev se prosijo, da to vpoštevajo. Tekom minulega tedna sem razposlal na vsa sl. društva “formular poroštva” za zastopnika(ico) vsakega društva. Vsled tega se prosijo vsi novoizvoljeni zastopniki in zastopnice, dt mi blagovolijo vposlati pravomoćno izdelana poroštva, kakor hitro nastopijo svojo uradno službo. Zastopniki-(ice), ki nasledujejo samim sebi in imajo že uposlana poroštva, ne rabijo pošiljati novih, razun ako spremene poroštvenike. Vsem članom in članicam naše slavne Jednote želim naj veselejše praznike! Dal Bog. da bi jih vsi zdravi, veseli in zadovoljni obhajali! Spoštovanjem in bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat JOSIP ZALAR, glav. tajnik K. S. K. Jednote. slove ter liste obnoviti, ako so dotekli, ker sicer utegnejo trpeti škodo po lastni krivdi. Vsi oni člani pa, ki društvu kaj dolgujejo, naj izvolijo poravnati svoje dolgove vsaj do Novega leta, ker se mora letni račun urediti, preden se izroči pregledovalcem. Vsem članom našega društva in K. S. K. J. voščim vesele praznike in srečno novo leto. Jos. Mauser, tajnik. Rockdale, 111., 14. dec. — Naznanjam, da se je vršila redna in obenem glavna seja ženskega podp. društva Marije Pomagaj štev. 119 K. S. K. J. preteklo nedeljo in volitev odbornic za prihodnje leto 1911. Izvoljene so bile sledeče: Predsednica Veronika Žagar, podpredsednica Marija Škrabec, I. tajnica Marija Zalar, II. tajnica Frances Lozar, blagajnica Rozalija Levstek, zastopnica Helena Pekolj; nadzornice Frances Lozar, Antonija Žerovec in Katarina Fajnik; bolniške obiskovalke Ana Šmajt, Lucija Bolte in Terezija Puhek. Obenem vabim vse žene in dekleta, katera niso še v nobenem društvu, naj pristopijo k našemu društvu, katero je na dobro podlagi v denarnih zadevah. Želim vsem članom in članicam K. S. K. J. vesele božične praznike ter srečno novo leto. Marija Zalar, tajnica. Aliquippa, Pa., 15. dec. — Društvo sv. Družine št. 109 K. S. K. J. je imelo dne 11. dec. volitev novih uradnikov za leto 1911. Izvoljeni so bili sledeči: Franc Grum, predsednik; Karol Lampel, podpredsednik; Anton Dežman, I. tajnik; John Jager, II. tajnik in zastopnik; Jakob Derglin, blagajnik; Josip Vrečar in Anton Žagar, odbornika; John Sercel in Josip Hribar, bolniška obiskovalca. Z bratskim pozdravom Anton Dežman, I. tajnik. JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAR Izdeluje vse v notarsko delo spadajoče listne 1006 IV. CHICAGO ST, JOLIET /7iYPjDY£ them, rry- STKoJYG-YTl s T ; ctoZjo/žs, Ç/JJTZJYÇ, TRCra Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce. Joliet Steam Dye House (Straka & Co.) 642-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488. Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Ste. Bray-eva Lekarna Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu,. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet. IZ URADA GL. PREDSEDNIKA. Članom in članicam K. S. K. Jednote želim srečne in vesele božične praznike, ter ostajam s pozdravom udani sobrat ANTON NEMANICH, gl. predsednik K. S. K. J. I Društvene vesti. '♦O+OC Joliet, 111., 20. dec. — Tem potom še enkrat uradno opominjam vse one člane in članice društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., kateri še dolgujejo svoj društveni prispevek za letošnje leto, naj to vkratkem poravnajo, vsaj do 27. decembra, ker 27. dec. zvečer se knjige zaprejo v pregled in celoletni račun društvenim nadzornikom. Do 27. decembra bom jaz imel vse knjige pri sebi in lahko vsak plača v mojem domu kedar hoče; jaz živim na 307 Granite cesti, kakor je bilo že večkrat naznanjeno, in me vsak lahko najde, kateri le hoče, da se ne bo nobeden potem izgovarjal, da ni vedel, kam iti društvo plačat, ker vsak lahko ve, kateri živi v Jolietu in okolici, kaj se godi pri društvu, kateri le hoče. Naznanjam tudi vsem članom in članicam našega društva, da bodemo imeli svojo redno mesečno sejo na No- vega leta dan, v nedeljo 1. jan. 1911, na kateri bojo nameščeni vsi novi u-radniki za leto 1911. Vsak član društva je dolžan priti na to sejo, da bo vedel, kateri so uradniki za prihodnje leto, in se seznanil ž njimi. Voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem članom in članicam društva sv. Jožefa št. 2 ter vsem članom in članicam naše največje organizacije K.. S. K. Jednote, želeč obilo uspeha in blagoslova božjega za prihodnje leto 1911. Z bratskim pozdravom Nicholas Vranichar, tajnik. Allegheny, Pa., 14. dec. — Društvo Marije Sedem Žalosti štev. 50. K. S. K. J. je imelo glavno sejo dne 11. dec. t. 1., pri kateri si je izvolilo sledeče uradnike za leto 1911: John Mravintz, predsednik; Josip Špelič, podpredsednik; Frank Mravintz, I. tajnik; Frank Trempus, II. tajnik; Josip Miroslavich, blagajnik; Matija Mravintz, zastopnik; Josip Matešič, zapisnikar; Josip Dolmovič, I. nadzornik, Anton Dolmovič, II. nadzornik, Nikolaj Trempus, III. nadzornik; Matija Perušič in Frank Berkopec, maršala; Martin Pezderc, zastavonoša; John Novak, banderonoša; John Štajduhar, Math Mutz in Anton Kambič, pregledovalci knjig. Redne seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu. Z bratovskim pozdravom Frank Mravintz, I. tajnik. Biwabik, Minn., 10. dec. — Naznanjam cenjenim članom društva sv. Janeza Krstnika št. 13 K. S. K. J., da je naše društvo pri svoji glavni seji 4. decembra izvolilo svoj odbor za leto 1911, v kateri so bili izvoljeni sledeči: Predsednik Jakob Karish, podpredsednik Matt Junko, L tajnik Matt Vidas, II. tajnik Frank Zakrajšek, zastopnik Matt Tomac, blagajnik Frank Pezdirc, nadgledni odbor Matt Tomac, Matt Junko in Jože Tomšič, . odbor bolesti, predsednik Frank Karish, pomočniki za Biwabik Jakob Centa, za McKinley Tonija John, za Bangor John Strukel, maršal Matt Baudek, zastavonoša Frank Štajner. Opozarjam vse člane, da se držijo svojega reda, da ne zaostajajo s pla čevanjem mesečnih asesmentov, drugače se bode postopalo ž njimi po postavah K. S. K. Jednote in društvenih zaključkih. S pozdravom vsem članom in čla ni cam K. S. K. Jednote. Matt Vidas, I. tajnik. Joliet, 111., 20 dec. — Društvo sv. Frančiška št. 29 K. S. K. J. je svojo nameravano veselico odložilo za poznejši čas, ker je ogenj poškodoval dvorano in še ni popravljena za prireditve. Prihodnja redna seja društvena bo drugo nedeljo januarja meseca, ker pade prva na Novega leta dan. Člani, ki imajo potne liste, naj bla govolijo naznaniti svoje natančne na- Enumclaw, Wash., 10. dec. — Dru štvo Jezus Dober Pastir št. 32 K. S. K. J. je imelo volitev 4. decembra za društvene uradnike za leto 1911. Izvoljeni so: Predsednik Frank Pogorelc, podpredsednik Frank Ocepek, tajnik in zastopnik Jožef Malne-ritch, podtajnik Jožef Šinkovec, blagajnik Jožef Rihtar, bolniški obiskovalci za Krain Jožef Pashich in Frank Prosenc, za Cumberland John Krainc, Bernard Schmalz, za Black Diamond Jack Rotar, George Vidosh in Joe Burkelza, za Enumclaw Louis Murkowski in Pavel Shepich, vratar Andrew Laushin.' Srčni pozdrav na vse člane naše slavne Jednote in voščim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto Josip Malneritch, tajnik. Haser, Pa., 13. dec. — Naznanjam cenjenim članom in članicam dr. sv. Jožefa št. 58 K. S. K. J., da je naše društvo imelo zadnjo nedeljo 11. dec. svojo redno sejo in objednem tudi letno zborovanje ter volitev odbora za (Nadaljevanje na 8. strani.) SLOVENSKI PRAVNIK. R. F. Kompare ADVOKAT Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO, ILL. John Stefanie il voglu Scott in Ohio cest, Joliet, IIL Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, Izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET, Emil Bachman 1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL. Slovanski tvorničar društvenih o*-znakov (badges). regalij, kap bande« in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj. Jos. Stebla j PRODAJALNA smodk, duhana, slaščic in mešanega blaga ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva. 1840 W. 22 St., CHICAGO, ILL. a Iz češčine prevedel Rev. J. C. Smoley. Dokler v Lipnici še ni stala steklarna, vladal je med občani lepi mir, prava pobožnost in poštenost, da je bila vas znana daleko na okoli radi tega. Cerkev bila je vedno polna pobožnega ljudstva, ktero je hitelo do nje, da si okrepča svojo dušo. Malo je bilo teh, kteri bi ne bili opravili velikonočne spovedi in bi hodili mesto v cerkev v — gostilno. Pa gogstilničar bi jim med službo božjo tudi ne bil nalil. Po gostilnah bilo je tiho. Vaščani sešli so se zvečer na pivo, pogovarjali se o svojih vsakdanjih opravkih in se brez krega in prepira vračali domu. Tu pa je naenkrat začel zidati nek tovarnar steklarno takoj za vasjo. Stavba je rastla, kakor gobe po dežju, in sosedje se nikakor niso mogli načuditi, kako je mogoče, tako veliko stavbo tako naglo izpeljati. Delavcev bilo je na stavbišču kakor mravelj, trgovec in gostilničar pa sta se hvalila, kako jima kupčija cvete. Bili so delavci večinoma iz drugih krajev in so hodili na nedelje domu. Dali so zaslužiti obema med tednom dosti novcev. “Sedaj bo pri nas tudi bolj veselo”, rekel je nekega dne sosed Gašper v gostilni k Lišku. "Ko odidejo ti delavci, pridejo steklarji. Naši revni ljudje zaslužijo si precej, a tudi steklarji bodo pustili precej novcev pri nas.” “Ljubi moj, da bi se nam steklarna le kmalu ne pristudila,” odgovoril je važno Liška. “Moja hči je omožena tam za Prago. Je tam tudi taka steklarna. Ljudje so upali v njo; sedaj bi se je pa radi znebili, ko bi bilo le mogoče. Med steklarji so razni ljudje in če se zgodi pri nas tako, kakor se je godilo tam, bode takoj miru in poštenja konec. Le nekaj takih zlih duš pokaži nam našo mladež, jo nauči marsikaj, česar sedaj ne ve in ji vedeti ni treba. Slabi zgledi jo bodo zapeljali in v mnogih ozirih bomo tožili in zdihovali radi steklarne.” “Ne smemo si tega tako črno slikati,” dejal je Gašper. “Kar se je zgodilo na enem kraju, ni da bi se moralo na drugem. Glavna stvar bode, kak upravitelj, kak vodja pride v steklarno.” “Jaz prorokujem, da bo kak brezverec, kteri se še malo ne bo brigal, je li delavstvo pošteno, da mu bode le po ceni delalo.” “Smo pa mi tukaj, sosed, da bomo te k pravi meri pripeljali, ki bi nam hoteli mir in slogo rušiti.” “Prijatelj, težko je tiča med .burjo in viharjem vjeti,” odgovoril je Liška resno. “Dal Bog, da se motim.” Govorila sta še nekoliko časa o drugih stvareh; potem sta se razšla, vsak proti svojemu domu, na steklarno pa pozabila. Ko so pa v poslopju začeli postavljati stroje, in delavci se shajali, po stala je steklarna zopet predmet po zornosti. Steklarji prihajali.so iz vseh krajev in si iskali stanovanja. Bilo je trdo za nje, zakaj Lipnica je štela nekaj nad sto številk. Manj zvedeni delavci, ki so imeli manjšo plačo, mo rali so biti zadovoljni s skupnim sta novanjem pri kajžarjih in bajtarjih. Mojstri in pazniki vzeli so si stanovanja pri kmetih. Tako je tudi Gašper oddal sobico, ki je bila sicer za posle, mlademu delavcu Mlejniku. Bil je mizar in izde--laval razne vzorce, ki so bili k steklu potrebni. Imel je lep zaslužek in že prvi večer, ko so ga Kašperjevi pova bili k večerji, se je hvalil, da zasluži več ko učitelj, a čini dalje, tim večja bode plača. Dogovoril se je tudi Kašperjem, da mu bodo dajali hrano in si za vsaki dan naročil mesa. “V petek vendar ne?” vprašala je kmetica. “Zakaj ne,” zasmejal se je Mlejnik “Jaz se ne postim. Jem. kar mi tek ne; čemu pa imam denar. Take reči so na svetu že minule in postijo se le stare ženske, ktere za meso nimajo zob.” Gospodarja so te besede,ujezile, ali mesto da bi se oglasil in Mlejnika zavrnil, je molčal. Mlejnik bil je o blečen gosposki, videti je bilo na njem da je prehodil že precej sveta, zato se je znal tudi tako obnašati. Na zunaj ima vsakdo, ki je gosposko oblečen, nek poseben ugled, in marsikaj se mu spregleda, kar bi drugim šteli v sramoto in greh. Gašper ni sicer dovolil sam, da bi se v petek kuhalo meso; kadar si ga je pa Mlejnik želel, je molče privolil. “Je-li tukaj tu in tam kaka plesna veselica?” vpraševal je Mlejnik dalje, obrnivši se k Pepici, domači hčeri. Ta je zardela in povesila oči. “Kake petkrat na leto,” je dejala. “Je to vse? To bi človek dolgega časa umrl,” zasmejal se je Mlejnik. “No, počakajte, plesali bomo večkrat, vsaki teden. V steklarni je dosti mladih fantov in dekleta se bodo naplesala, da jih bodo noge bolele. Prvi ples z Vami bo moj, da veste že danes.” Pepica se je smejala; mati pa, videča, kako se briga “gospod” Mlejnik za njeno hčer, je bila polna veselja. Kmalu je bil pri Gašperjevih kakor doma. Stregli so mu z vso pozornostjo, kuhali mu, kar si je želel in skrbeli, da bi se v ničemur pritoževati ne mogel. Mlejnik je bil zadovoljen in kmalu je imel v hiši prvo besedo. Spoštljivo so ga poslušali in bili ponosni, da je kakor bi bil njihova kri. Tudi drugi posestniki imeli so delavce na stanovanju, katerim se je bolj ali manj godilo kakor Mlejniku. Le Liška je svojega gostača pognal iz hiše takoj čez teden. “To bi bil človek nor, da bi za par krajcarjev služil človeku, ki brez molitve vstaja in se vlega, kolne, da le usta odpre, se posmehuje vsemu, kar je nam sveto in drago, a leta le za zabavo in muziko. V svoji hiši hočem imeti red. Jaz sem gospodar; zato sem pa sam odgovoren za to, kaj se pod mojo hišo godi.” Nekteri sosedje so se mu zaradi tega posmehovali in govoričili, da je preveč trd. Mlada kri mora izkipeti, potem postane resen a moder mož. “Veruj temu, kdor hočeš,” dejal je Liška. “Najbolje je gasiti ogenj takoj, ko začne iskra se kazati. Ko je že vse v ognju, je težko gasiti. Opazoval sem te delavce v steklarni in vem, da so dveh vrst ljudi. Eni so pošteni, vestni, pravični, mirni; teh ni treba opominjati in se jim izogibati. Drugi potratijo ves zaslužek s kartami, plesom in pijačo. Ti nam hočejo vpeljati nov “red” in ako ne bomo oprezni, bomo to kmalu obžalovali. Župan bi ne smel dajati dovoljenja za ples vsako nedeljo in potem bi moral gledati, da bi se ne igrale prepovedane igre. Naša mladež se temu kmalu priuči in ginilo bo žito iz kast in vse, kar se da spraviti v denar. Jaz sem to že davno naprej videl. Tovarniški vodja se ne briga, kake delavce ima. Na pogled imamo od steklarne dobiček, v resnici'nam pa dela škodo. Ne vem, kdo se bode veselil, da imamo tukaj tako tovarno, ko se pokaže enkrat pravi konec.” Pa naj je Liška rekel, kar je hotel, spremenil s tem ni nič. Življenje, ka-koršno je bilo sedaj v Lipnici, je bilo kakor močan plaz, katerega ne moreš ubraniti, da se vali naprej, dokler ne preneha sam. Vsako nedeljo je bila v kakej gostilni godba, in ples, katerega so se sosedi v obilnem številu udeleževali. Domača mladež obojega spola seznanila se je naglo z delavci, in tako se je plesalo, pilo, igralo do belega dne. Marsikateri kmetič, ki je dosedaj živel mirno in redno, se je prav zaljubil v gostilne m je po njih zapil, kar bi potreboval za družino. Med njimi je bil tudi Gašper. “Gospod” Mlejnik je imel njegovo družino že davno v svoji moči. Kar si je želel, to se je zgodilo in vsi so ga poslušali, kakor sv. pismo. Mlejnik pa ni znal samo biti vesel. Četudi še mlad, vedel in znal je o cerkvi, veri itd. govoriti kakor kak novoveški modrijan. Vse se mu je zdelo bedasto, neumno, vsemu se je posmehoval in se norčeval. Gašperjevi poslušali so ga pričetkom strmenjem in se tresli strahom nad rijegovimi bogokletnimi norčijami. Pa kmalu so se temu privadili in rekah med seboj, da je moder in pameten. Nehali so hoditi v cerkev, opuščali so molitev, a držali se te nove vere, katero jim je razlagal Mlejnik. Posebno je bila Pepica njegova verna poslušalka. Neumno dekletce vje-lo se je v njegove mreže in nikakor bi ne bila pustila, da bi bil kdo čez njega kaj rekel. Jemal jo je seboj na plese, vrtil se tam z njo, pogostoval jo na zabavah in jo spremljal zopet domu. Govoril je k nji o stvareh, pri kterih bi bila prej zardela. Sedaj se je pa k vsemu le smejala in razne njegove “šale” pripovedovala' tudi materi. Mati pa, ki si je želela, da bi hči vzela človeka, ki si toliko denarja pridela, se je tudi — smejala. Tako naglo premenila se je vsa vas. Dve stranki stali ste si nasproti. Na jedni bili so pošteni delavci in kmetje ki se v svojih načelih niso dali omajati, na drugi pa ti, ki so pozabili na Boga in stregli le svojim strastim. Ker je bilo vedno dosti vožnje do tovarne in iz tovarne, bilo je treba po staviti čez reko novi most. Lastnik to varne vzel je vse stroške nase, in kakor hitro je prejel oblastveno dovoljenje, dal je stari most podreti, da bi se postavil novi. Na starem mostu stala je soha sv. Janeza Nepomučana. Bila je že slaba, in nekteri sosedje so se že večkrat razgovarjali o tem, da bi jo dali popraviti. K temu je bila kmalu priložnost. Liška prijel se je stvari. Z župnikovim dovoljenjem odstranil je stari kip in potem sklical na posvetovanje so sede, ali naj stari kip popravijo ali novega kupijo. “Veste kaj, možje, na nov most priti mora nov kip,” rekel je na zadnje “Sv. Janez Nepomučan je moj patron in jaz dam denar za novo podobo. Vi pa pridejte le toliko, kolikor bi veljala poprava. Staro podobo dam tudi popraviti in jo postavimo na polje, na križišče.” Njegov predlog so z radostjo sprejeli. Takoj se je podal Liška k župniku, da bi ga naprosil za naročbo nove podobe. Veselila ga je misel, kako se bo prilegala nova podoba na novi most. Stavba mostu trpela je skoro rok; kipar je komaj čakal, da bi mogel kip odposlati. Ravno tako tež-! ko je čakal Liška, ali je le pričakal. Most je bil postavljen, in Liška se je ! peljal po kip. Zidarji so kip trdno i vzidali in nedeljo na vrh vršiti bi se imelo slovesno blagoslovljenje. Kdor je bil dobre volje, vsak se je veselil na to slavnost. Matere oblekle so dekletca za družice, sosedje so most o-krasili z zastavami in venci; pred ki pom pa so postavili majhen altarček. Na zvona glas šel je sprevod iz cerkve na most. Ljudje spevali so pesmi na čast sv. Janezu Nepomučanu, godba je igrala, topiči so pokali. Na mostu opravil je duhoven cerkvene obrede m spregovoril potem k zbranemu ljudstvu o sv. Janezu Nepomučanu. Ko je naslikal svetnikovo življenje, pozval je zbrano množico, da bi če-ščenje k sv. Janezu v svojih srcih poživili, da bi se od zvestega spolnova vanja dolžnosti učili služiti Bogu in da bi sv. Janezu Nepomučanu vedno kadar bodo hodili čez most, skazovali svojo čast. Vsi so bili ganjeni. Le nekaj delavcev, ki so se vsemu le posmehovali, stalo je nekoliko oddaljeno. Imeli so klobuke na glavi, kadili smodke in s prav glasno govorico zasmehovali svete obrede. Pobožno ljudstvo je tako obnašanje užalilo in ujezilo. Sosed Liška se m mogel premagati, in je stopil k njim: “Ker ste sem prišli, ne da bi bili kakor pravoverni kristjani pri sv. obredih navzoči, ampak da dajete pohujšanje, Vas pozivam k odhodu. Idite drugam in tam delajte, kar hočete. Mi pa se od Vas zasmehovati ne damo in ne dovolimo, da bi se norčevali iz tega, kar je nam milo in sveto.” “Oho, Vi nam ne boste ukazovali oglasil se je Mlejnik, ki je bil vodja te “junaške” tolpe. “Nam je vaše počenjanje v veliko zabavo.” “Oziram se na Vašo mladost, in zato se premagujem,” dejal je Liška. “Ako takoj ne odidete, naznanim Vaše počenjanje sodniji. Mislim, da Vam to ne bo ravno prijetno.” Mlejnik je uvidel, da je najbolje, da greš Zaškripal je z zobmi, obrnil se in šel proti vasi. Tovariši so šli za njim. Ko se je sprevod vračal v cer kev, šel je mimo gostilne. Iz nje odmevali so glasovi plesne godbe, krik in petje. V dvorani zapazil je soseda Gašperja s hčerjo Pepico. Sprevoda se ni udeležil, a sem so hiteli, da bi se udeležili zabave. Glej, glej soseda,” rekel je sam pri sebi. “Pustil je Boga a se udal veselicam. Sosed, sosed, kam te to pripelje?” (Konec prih.) W.W.'.W.V.W.V.VA’.W V Oscar J. Stephen g-S. S* Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET. ILLINOIS JAVIM ÏNOTAR i Kupuje in prodaja zemljišča iC v mestu in na deželi. p Zavaruje hiše in pohištva pro-i ti ognju, nevihti ali drug. po-J škodbi. £ Zavaruje tud življenje proti J» nezgodam m bolez-nm. i Izdeluje vsakovrstna v nocar-P sko 5.. oko spadajoča pisanja. £ Govori nemško in angleško. ,AWAVAV.W.V.'AW.W^ FRED C. GRASSLE Kolači za svatbe (wedding cake) naši pekarija slaščic posebnost Telefon. 300 N. Bluff St., Joliet. IH» ČITAJTE! Ukdžem V ¿m cestu k šfastiu. Dokazal som to tisice Tuđom a dokažem to aj Vdm, akonado-buđntit štastia. Odpište mi svoju adressu a pošlite 2c štemp-lik a ja V¿m pošlem uplny nži-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat. ELSDON NOVELTY CO. 3515 W. 51st ST., CHICAGO, ILL, R. Pilcher, predsednik. Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir. F. W. Woodruff, ass’t kasir. Citizens' National Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, III TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovinu 3% O OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietn. Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez -reko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno dcmače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo. Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri Wat. Stefanič-u, Vina na prodaj Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino iz šampajn grozdja 40c gal., vino od leta 1909 muškotel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila: Hill Girt Vineyard’' < < Stefan Jakše, lastnik. Box 657, Crockett, Cal. Ustanovljena 1*71. Iti Of Joliet. Illinois. Prejema raznovrstne denarne «log, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.6 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. Tom Stefancich N. W. Phone 392. 1000 N. Chicago St., Joliet, Ills, Gostilna Kadar se želite okrepčati, dojdit« k meni, da vam postrežem s finia] pijačami. ♦00 Ohio Street Joliet„ Ills. Geo. Laich GOSTILNIČAR. 3501 — 95 Street, So. Chicago, 111. Tel. So. Chicago 5844. i Pooblaščeni Agent od vsih Parobrodskih Družb. za So. Chicago in okolico je Frank Medosh 9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, 111, le en blok od naše cerkve. Pošilja denar že več let v staro domovino, a še ni bilo slišati nikake pritožbe. ROJAKI DOBRODOŠLI! Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro. JOS. J. BENEDIK slovenski barvar in dekorater Chicago tel. 3891. 1820 N. Broadway, Joliet, Illinois Popravljamo Delo jamčimo KLOBUKE kupljene pri nas urejujemo brezplačno. NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennan & Olander 305 Jefferson St., Joliet, Illinoi». J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 111. J. J. KUKAR Cor. Lade & Utica Sts. Phone 18 J. WAUKEGAN, ILL. ZASTOPNIK vseh parobrodnih družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjetn dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna. Prodajam tud trd n mehk premog ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni. ❖ ❖ tf7 € 0 tlv t*7 Ako je vaš obraz bled ali rumenkast, je to znamenje pomanjkanja krvi, ker ista ne vsebuje dovolj rudeče in krepčilne vsebine, zato je slabotna in polna nečistobe. Tako pomanjkanje zdrave krvi je povzročeno po nepravilnim prebavljanjem hrane. Znaki takega pomanjkanja so: Rumenkasto t>ledo ol>li eje, neprestani gTavobol, slab okus, odurna sapa, nemir po jedi, zabasanost in izbruhi. Tem neredom se pridružijo še druge težave, ki so različne z ozirom na razmere v kojih se oseba nahaja. Mi vam svetujemo rabiti zanesljivo zdravilo v takem slučaju, ki je äÜ86PH TBlIffcS Ë acalmas» #■ cT? # iT*} 7*7 Trinerjevo Zdravilno# *47 *47 *47 À *47 eii *47 ❖ tl»; *37 Grenko Vino Opozarjamo, da je format tega znanega zdravila bil zadnje čase mnogo izboljšan, da je sedaj mnogo močneje. Sedaj je doza mnogo manjša, a deluje mnogo bolj očividno. Rabite je kakor sami želite. To zdravilo je najbolj priporočljivo, ker Očisti telo brez da ga oslabi. Daje novo moč vsem organom ter dela prebavnost redno in perfektno. Stara in izdelana kri se v kratkem nadomesti z novo in močno krvjo, ki daje vsakemu udu novo življenje in moč. DOBI SE V VSEH LEKARNAH. 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. EDINA SLOVENSKA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine za društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CEts’E NIZKE. F. KERŽE CO. 2616 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIK-E POŠILJAMO ZASTONJ KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR? Hranilnih ulog je: 38 milijonov kron. Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron. je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4% odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnicama ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER >2 Courtland Street, New York, in njegova bančna podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Compagnije ^ G-enerale ^ Transalantique FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P LA SAVOIE 32,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Pier 57 North River foot 15th St., New York City. Glavni zastop na 19 State St., N. Y. Maurice Kczminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicagc Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, UL A. C. Jankoviči» agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent. 110 South 17tf St, St Louis, Mo., L. Stem & Son, agents, Joliet, 111. SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Pole? tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovénie Bottling Co. Joliet, 111. 913 N. Scott St. Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 DR. “ 'RICHTERS Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV PAIN-EXPELLER. Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje j n olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, da preide lek v kožo. Popiaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri Bteklenici —. ono vam je zaščita. F. Ad. Richter & Co. 21S Pearl St, NEW YORK. (Nadaljevanje z. 2. strani.); MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Poplar Bluff, Mo., 15. dec. — Spoštovani urednik! Ker že pošiljam naročnino, naj še omenim, kako se nam tukaj na farmah godi. Pred par leti sem si kupil malo farmo, obstoječo iz 50 oralov, s hišo in živino vred. Par mesecev pozneje mi je poginil en konj, in pozneje v jesen, ko smo imeli vse pridelke doma, nam je pogorela hiša s pšenico, koruzo, obleko, z eno besedo vse. Najbolj žalostno je pa, ker mi je zgorel sinček, 7 let star. Sreča v nesreči je bila, da so tukajšnji sosecjje tako dobrotljivi. Pomogli so mi hišo zgraditi in drugače so mi veliko pomagali, za kar jim še tem potom izrekam lepo hvalo. In pozneje mi je še ena krava poginila. Pa pri vsem tem še nisem obupal. Mislil sem si, enkrat bo že boljše. In nisem se motil. Obrnilo se je na boljše, ker sedaj imamo več živine, boljše poslopje, več o-rodja in tudi izčiščene zemlje. Resnici na ljubo rečeno, dobro še ni, ker sedaj moram delati podklade, ali peljati na prodaj za življenje kak voz; sicer naredil sem jih še malo, ali nekaj sem jih. Ko se pa nam dosti živine izpod-redi in prešičev in poljskih pridelkov, da bo za prodaj, potem bom pa s ponosom rekel: sedaj sem farmar. Še nekaj nam srce teži, namreč da smo preveč oddaljeni od katoliške cerkve. Sicer je v mestu P. B., pa je duhoven angleški. Mi ne moremo o pravljati svojih dolžnosti, ker nismo zmožni angleškega jezika. Po mojem mnenju bi bilo dobro, ko bi nas vsaj vsako leto en slovenski duhoven obiskal, da bi mogli opraviti svojo dolžnost. Jaz poznam 6 slovenskih družin tukaj, pa kakor slišim, jih je več. K sklepu voščim vsem rojakom in rojakinjam vesele božične praznike in srečno novo leto. Franc Božič. tam? Mr. “Kukalo”, če si bil ti na veselici, potem si bil ti kukast, ker se ti je vse narobe videlo; ako pa ti nisi bil tam, potem si pa kljukast in kljukec je tvoj brat. Mr. “Kukalo”, kje je tvoj značaj? Kadar luna mrka, mesec trka, jo po svoje trobiš in si prekadiš svoje možgane s čikažkimi cunjami vsak teden, ali kadar sila kola lomi, potrkaš celo pri farjih na vrata, katere omenjaš v svojem dopisu. Zakaj spreminjaš svojo barvo kakor kameleon? Mr. “Kukalo”, kje je tvoje pravo ime? Vse to se na kratko glasi: V She6oyganu se zida cerkuca, V Glas Svobode se “mala” mer-kuca! Želim vsem bravcem Am. Slovenca vesele božične praznike! Rev. Jakob Černe. Mi hočemo tvoi denar ti hoces naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS Rock Springs, Wyo., 12. dec. — Gospod urednik! Najpred voščim vsem čitateljem Am. Sl. vesele božične praznike in srečno novo leto! Sedaj koncem leta imajo vsa društva bodisi jedne ali druge jednote volitev novih odbornikov. Tako je tudi tukaj v našem skalnatem Rock Springs. Vsa tukajšnja slovenska društva so imela volitev odbornikov in kakor se čuje, so vsi imeli prav dober uspeh. Pri skoraj vseh društvih je ostal v večini še stari odbor, in tako je tudi prav; ako odbor pravilno izpolnjuje svoje dolžnosti, je največje pripozna-nje od članov društva in izkaz hvaležnosti z zopetno izvolitvijo. Ali moja misel ni bila o tem pisati Jaz sem hotel samo nekoliko opisati tukajšnje delavske razmere. Dela se tukaj vsaki dan in zasluži se tudi še precej dobro, kakor človek kmalu iz-previdi, ako malo pogleda tja, kjer naši vrli rojaki točijo ječmenovec in tisto rumeno oziroma rudečo kapljico, ki jo imenujejo naši salunarji pravo califor-nijsko vino. Ali delavcev je pa sedaj tukaj v izobilju; eden ali drugi še dobi delo v tej ali oni jami, ali to pa vsak ve, da če imajo bossi dosti delavcev, so boljša mesta vsa oddana, tako da če ob tem času človek pride sem, dobi le bolj slab “plac”, in pri tem se mora seveda tudi zadovoljiti z bolj slabo plačo ali zaslužkom. Sedaj pa še malo o družabnem življenju. Nekaj sem slišal, da misli tukajšnje izobraževalno društvo Vodnik prirediti zabavni Silvestrov večer, da bodo oni večer predstavljali tgro “V Ljubljano jo dajmo”. In igralci, ki bodo igrali pri tej igri, so najboljši kar jih ima naša naselbina. S tem je dosti povedano. Želeti je samo, da se občinstvo udeleži v obilnem številu in s tem pokaže igralcem, da smo jim hvaležni za njih trud in požrtvovalnost. Torej ne pozabite Slovenci in Slovenke v Rock Springs in okolici, da pridete vsi na Silvestrov večer v John Mrakovo dvorano! In Slovenci v Superior so vabljeni, da se udeležijo te veselice. Kakor se nekaj sliši, da ostanek te veselice gre za novo cerkev sv. Cirila in Metoda, tako da vidite, rojaki, da obenem, ko se bodete sami zabavali, bodete tudi pomagali k dobri stvari, ker slovenska cerkev nam je sedaj zagotovljena. Tukajšnji Slovenci sedaj tudi redno zahajajo v večerno šolo, to seveda oni, ki se žele priučiti angleščine. To je najbolj potrebno sredstvo za delavca, kateri se misli za stalno naseliti v A-meriki. In v tukajšnjo naselbino zahajajo prav mnogo iz stare domovine sem, in zato je še toliko bolj potreba take šole. Zdaj pa končam, saj je že tako moj dopis predolg. (Nikakor ne! Op. ur.) Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike! Srečno novo leto voščim vsem, a tebi, Am. Slovenec, pa tudi srečno XX. letnico! Član več društev. Sheboygan, Wis., 16. dec. — Dragi Amer. Slovenec! V splošno znani cunji Gl. Svobode se je spodtikalo neko človeče “Kukalo” nad veselico, katero so priredili slovenski fantje pri Zrno-vem še meseca novembra v prid naše cerkve. Zares pomilovanja vreden je ta pobožni Mr. “Kukalo”. Celo on se je pohujšal radi te veselice! Prav žalostno! Ali se res nihče ne bo razjokal nad njegovo izgubljeno pobožnostjo? O da bi bilo vsaj paj mačjih solza, potem bi se Mr. “Kukalo” gotovo bolje počutil. To naj zadostuje, če je bil Mr. Kukalo odkritosrčen v svojem dopisu; če je pa hinavec, mu privoščimo še par krompirjev pred večerjo. Evo jih: Mr. “Kukalo”! Koliko si ti prispeval pri tej veselici, katera te tako v oči bode? Ali si bil ti sploh Steelton, Pa., 18. dec. — Spoštovani g. urednik! Prosim, če je mogoče natisniti par vrstic v vašem listu Amer. Slovencu. Iz našega kraja se malo kaj novega sliši, in sem pričakoval, da bosta ona, katera sta bila prva postavljena, oznanila našo največjo slovesnost, a ker nisem ničesar slišal, zatorej se jaz oglašam, da naznanim o slovesnosti, katero smo mi Slovenci dočakali, in sicer blagoslovljenje naše nove cerkve sv. Petra v Steeltonu, katero se je vršilo v nedeljo, dne 11. dec. 1910. Cerkev blagoslovila se je zjutraj ob 11. uri, in sicer v najlepšem redu, pod vodstvom čast. škofa J. W. Shannahan in čast. gosp. Štefaniča iz Lorain, O., kateri nam je napravil tudi lepo pridigo v slovenskem jeziku, katera je ganila naša srca. Zatorej se mu najsrčnejše vsi Slovenci zahvaljujemo, ker se je tako daleč k nam potrudil. Tudi najlepša zahvala gre našemu duhovnemu pastirju čast. gosp. Francu Ažbe, ker vsakdo lahko ve za trud, katerega je moral prestati v pretečenem letu, preden se je vse to naredilo. Steeltonski Slovenci so bili zelo srečni in ponosni na svojo cerkev ta dan. V resnici bil je največji napredek, ker v Steeltonu je samo 85 slovenskih družin. V enem letu dni kupili smo na najlepšem voglu v Steeltonu, na 2nd in Mohn cesti, osem hiš. In potem smo sezidali lepo novo cerkev z velikim zvonikom, 112 čevljev visok, na katerega so dobri Slovenci kupili tri zvonove, in smo prej skolektali zanje, kakor je bil zvonik gotov. In naši dobri fantje so zložili denar za stranski oltar sv. Jožefa. In naša pridna dekleta so zložila za stranski oltar Marije Matere Božje. In tudi samostalno društvo sv. Jurija je kupilo veliki oltar sv. Petra. Cerkev je ¡znotraj lepo okrašena z božjimi podobami, in sicer so podobe sv. Petra, sv. Alojzija, sv. Miklavža, sv. Jožefa in podoba Marije Matere Božje. In za vse to je bil denar prej nabran od steeltonskih dobrih Slovencev, preden je bila cerkev gotova. In tudi naredili smo lepo župnikovo stanovanje na eno stran cerkve, in na drugi strani lepi veliki samostan, in od zadaj lepo šolo z dvojnim nadstropjem. In to je bilo vse gotovo v enem letu dni! Vsi narodi občudujejo naš slovenski napredek v Steeltonu. In če naša sloga med nami še za naprej tako ostane, nam se ni treba ničesar bati. Srčen pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki! Tebi pa, Amer. Slovenec, obilno število novih naročnikov. Marko Kofalt. Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je is 1 w. FIbxbï Dm Co. lor. Street» LEKARNARJI. Bluff and Exchange JOLIET. ILL. Mi izpolnimo naročila vseh zdravniko» na pravi način. PREMIOG. PRODAJA PREMOGA. Najboljši Lump, Egg in Nut premog po $4.00 tona. NAJBOLJŠI PREMOG ZA GRETJE M. PHILBIN 515 Cass St., Joliet, 111. Oba telef. 5. Chi. tel. stanov. 2191 M4. ROJAKOM priporočam svojo Gostilno. ^Pli0enix 'r Buffet »jer se toči vedno sveže pivo, žga»)e ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. SkiofT N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St., Joliet. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. TROST & KRETZ —• izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S.” 10c. in “Meerschaum” 5c Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, 111 S. HONET KROJAČ Šivam,popravljam in gladim oblike 918 N. Chicago St ,Jo Salun—AMERICAN HOUSE—Hotel Alfonz Weiblinger, lastnik, 1022 Ohio St., Allegheny, Pa. Bell Phone 9571-R. Cedar. Se priporoča Slovencem v poset. Najboljše pivo, vina in žganja; okusne jedi in prigrizek. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopei ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke. Točim vedno sveže pivo, fino kali. ioroijsko vino, dobro žganje m tržiš» »ajboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog} TELEFON 7612. ter* N. Broadway..JOLIET. ILT POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše maso. Nizke cene in doDra postrežba ja naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Največja zaloga slov. knjig. Pišite po ceniki Iz Adlešič, 5. dec. — Našim rojakom v Balticu, ki so nam poslali pred par meseci 163 K za popravilo kapelice v Vel. Selih in za farno cerkev, naznanjam, da sem dal napraviti v Selski kapeli nova vrata, taka, da se kapelica popolnoma zapre, kakor vse dru ge naše kapele, razun tega sem dal pa obiti tudi še lastavice na kapelici, da ne bo zamakalo vanjo, kakor do zdaj od severne in južne strani. Tudi za farno cerkev sem preskrbel vse, kakor sem obljubil v dopisu z dne 5. sept. v št. 43. “Am. Sl.” Sedaj, odkar so cerkvena tla pogrnjena, ne zebe nikogar več v noge v cerkvi. Pregrinjal sem naročil 30 metrov. 30. septembra izgubili smo gg. orožnike, ki so se preselili od nas v Dra-gatuš, od koder hodijo zdaj k nam patrolirat. Šli so pa iz naše fare zato, ker ni v vsi fari za nje primernega stanovanja. Bili so pri nas od 1. aprila 1877. Predno so dobili pri nas orožn. postajo, moral je iti tedanji naš župan g. Ivan Adlešič-Tojaga več kakor desetkrat za nje prosit k glavarstvu v Črnomelj. 1. adv. ned. 27. novembra ustanovila se je v Črnomlju nova posojilnica Slov. Lj. Stranke, rajfajzenovka, za vso Črnomaljsko in vso našo faro skupaj. Dajala bo od vlog 4l/2 obresti. 20. novembra poslal mi je Jože Ja-kobčič iz Dolenjec h. št. 20. in pa njegova sestra Ana iz Waukegana naši farni cerkvi v dar 10 K, za katere se njima tu. srčno zahvaljujem. Bog povrni! 19. novembra zapal je prvi sneg, ki pa ni ležal dolgo in ga zadnjega novembra že ni bilo skoraj nikjer več. Ta mesec pa imamo do danes prime-■roma toplo vreme brez snega, pač pa imamo meglo skoraj vsaki dan. Vsem rojakom voščim vesele in zdrave božične praznike in jih pozdravljam. Ivan Šašelj. Popolnoma varno naložen denar -JE PRI- Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okolico REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO. Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 Zadružnikov z vsem svojim premoženjem. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obrestujejo po 43/4 odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem. Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu. — Naslov: HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA Raba elektrike za razsvetljavo i gonilno moč v Združenih Državah se je več nego podvojila v zadnjih osmih letih. JOLIET-ILL. FIHO PIVO V STEKLENICAH NAJBOLJŠO KAVO dobite, če rabite in ji primesujete fino Franckovo Cikorijo črni pridatek kavi, ki je tajnost dolore DIŠEČE KAVE. Lahko imate vedno prijetno kavo, bogato dišečo in okueno, ako ji primešate pravega pridatka, ki je Franckova Cikorija črni pridatek kavi. Zahtevajte od vašega groeerista pravo Franckovo Cikorijo povsod v prodajalnih. Na vsakem zavoju je naša trgovska znamka kavni mlinček. Mir. Frančič Mo & Go. Ameriika podružnica, Heinr. Franck Soehne, F111 Sili j»1II' \pW Vdrli LUDVVIGSBURG, NEMŠKO X lUSIlIIlg, HO W iUlik Cork Tip CIGARETI. Pomislite! Deset cork-tipped cigaretov iz bogato kusnega duhana za 5 centov. Največja vrednost dejana v cigarete. To je vrednost, ki jele pri nas omogočena z mnogoletno izkušnjo. Prodajajo se vsepovsod. The American Tobacco Co. Ill Fifth Ave., New York City (Nadaljevanje s 5. strani.) prihodnje leto 1911, v katerega so izvoljeni sledeči sobrati: Predsednik John Tušar, podpredsednik Blaž Bogataj, tajnik Jernej Bohinc, podtajnik Jernej Kokalj, blagajnik Anton Osredkar, zastopnik John Bohinc, nadzorniki Jernej Knes, John Prostor, Andrej Oblack. Vsa pisma in denarne pošiljatve zgorajomenjenega društva naj se blagovolijo pošiljati na tajnika: Jernej Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 63, Irwin, Pa. Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote in jim voščim vesele božične praznike in srečno in veselo novo leto. Jernej Bohinc, tajnik. Rock Springs, Wyo., 12. dec. — Naznanjam članicam našega društva sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. J., da je dne 11. decembra bila glavna seja in volitev novega odbora. Izvoljene so bile sledeče odbornice: Predsednica Johana Romouš, podpredsednica Marija Taucher, I. tajnica Apolonija Mrak, II. tajnica Johana Fortuna, zastopnica Katarina Stalic, blagajnica Marija Koshir, zapisnikarica Frančiška Mrak, poslanka in bolniška obiskovalka Ana Mrak, pregledovalke računov Johana Subic in Johana Putc. Torej opominjam vse, kateri se hočejo kaj obrniti na naše društvo s pismom, na naslov: Gospodična Apolonija Mrak, Box 233, Rock Springs, Wyo. Tukaj lahko razvidite, da je popolnoma nov odbor za leto 1911, kateremu želim veliko uspeha na društve nem polju in Vas spodbujam, kar se društva tiče, da pozabite na strankarstvo, ker pri društvu moramo imeti samo en cilj, namreč napredek društva in za blagor članic vseh, ne samo teh deset ali onih dvanajst, ker smo vse, katere spadamo pod eno društvo kot sestre, ne poznamo razlike. Imejte zmerom pred očmi geslo: Sloga jači, nesloga tlači. Torej le na delo, da bodete lahko s ponosom pokazale koncem leta 1911 na Vaše delovanje. Končno mojega dopisa pozdravljam vse članice našega društva, ki so izven mesta in želim vsem članom in članicam K. S. K. Jednote srečno in veselo novo leto. In tebi, Am. Slovenec, dvojno sedajno število novih naročnikov. Johana Ferlič, zastopnica, Soudan, Minn., 14. dec. — Naše društvo sv. Cirila in Metoda št. 4 K. S. K. J. v Tower, Minn., je imelo glavno zborovanje in volitev novega odbora za leto 1911 dne 11. dec. in so izvoljeni: Predsednik John Zobez, podpredsednik John Jamnik, I. tajnik John Loushin, II. tajnik Jožef Zalar, blagajnik John Brula, zastopnik Frank Schwajgar, gospodarski odborniki Anton Zobez, John Wajda in John Zavodnik, bolniški odbornik Pavel Verban, Josip Brula in Jožef Stepan, zastavonoši John Kramarič in John Malenšek, redar Jožef Erčul ml. Pozdravljam vse člane društva in K S. K. Jednote. John Loushin, zastopnik. POZOR, ROJAKI 1 Vabljeni ste, da me obiščete o Božiču. Vsak, ki me obišče dobi lepo božično darilo, ako plača kar ima dolga na mojih knjigah; a oni, ki mi nič ne dolguje, pa istotako dobi darilo. Naznanim, da je cena pijač znižana bodisi viska ali vino ali pa drugo blago zdaj za praznike. 6 let star Kentucky Bourbon, piej gal. $3.50, sedaj............$3.00 Kranjski slivovec, prej gal. $3.25, sedaj .....................$275 Rudeči Brandy, prej gal. $3.00, sedaj........................$2.50 Kimel, prej gal. $2.75, sedaj..................................$2.30 5 let star Rum, prej gal. $3.00, sedaj.........................$2.50 Konjak, prej gal. $3.75, sedaj.................................$3.00 Vsaki government Bottle, prej $1.75, sedaj ........................$1.40 Kranjski Brinovec, Tropinovec ali Slivovec, prej $1.50, sedaj......$1.25 JOS. BOZICH, 101 Indiana, Street, Joliet, Illinois. »mimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi | Vsem našim cenj. odjemalcem ki [ čitajo ta list, želimo vesel Božič. Naš g. FRANK ZAVRŠNIK je vedno vesel če ga obiščete v naši prostar-ni prodajalni, kjer vam postreže po svoji najboljši moči. Vprašajte zanj! S Barrett Hardware Co., j S 113-117 N. Ottawa St Joliet, Illinois S S Sliiiiuiiuiiiiiaiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimfi Sunnyside, Utah, 14. dec. — Društvo sv. Jurija št. 100 K. S. K. Jednote izvolilo je na mesečni redni seji dne 11 decembra sledeči novi odbor za leto 1911: Predsednik Anton Guštin I., podpredsednik Ivan Mihalj, I. tajnik Franc Mlinarič, pom. tajnik Ivan Guštin, blagajnik Ivan Vukšinič, delegat Anton Težak, nadzorniki I. (ali nadzorniški predsednik) Anton Guštin, II. Peter Žit-kovič, III. Jurij Berklje, porotni odbor Josip Režek, Nikolaj Plut h, Luka Božičevich, zastavonoši Stefan Gorše, Martin Račič, bolniška preglednika Peter Adam in Nikolaj Žale, , maršal Franc Lukman. Tem potom opominjam vse člane, katerim se so iztekli popojni listi, da svoj dolg poravnajo, drugači se bode ž njimi postopalo po pravilih. Tudi one rojake, ki niso še pri nobenem društvu, novi odbor uljudno vabi, da pristopijo v naše društvo nemudoma, ker nesreča nam je zmeraj pred durmi, a v slučaju nesreče pa je društvo najboljša tolažba. Ravno en slučaj. Tu je ubilo v petek v premogokopu nekega Hrvata iz Delnic. Sem je prišel pred enim mesecem iz Nove Meksike, delal malo dni v tukajšnjem premogovem rovu in ostal omenjenega dne na mestu mrtev. Pa ker ni spadal k nobenemu podpornemu društvu, so morali njegovi rojaki in prijatelji (in to dobro, da jih je tu imel) skrbeti za njegov pogreb. Če pa bi bil v enem ali drugem podpornem društvu, pa bi bili to storili društveni bratje in ga tudi spremili k večnemu počitku dostojno, kakor se spodobi enemu društvenih bratov. A omenjenega so pa peljali na tukajšnje pokopališče že v temnej noči.... Toraj to naj nam bodi v izgled. Dela se pa tukaj nekako slabo, kar nismo pričakovali v tem času, 3—4 dni na teden. Obeta se pa, da se začne delati po Novem letu s polno paro. No, in to bomo videli, če bo res ali je samo prazna obljuba. Snega imamo tudi že tukaj za vzorec in je tudi precej hladno; pa naj le bo, če ne delamo, se pa grejemo, saj koljna je dosti. Drugo je po navadi; ko pa boljše bode, bodemo se pa že pohvalili, da bo prišel, katerega bo volja, uživat z nami to dobro. Pozdrav vsem rojakom, želeč jim boljše čase in srečne in vesele božične praznike in srečnejše novo leto, kot so bila ona tri, katera si je marsikateri rojak dobro zapomnil in mu ne bojo šla iz spomina, še takrat ne, ko bo že star in sedel za pečjo v starej domovini. Torej srečno novo leto vsem znancem in rojakom tu in onstran oceana želim z menoj skup. Tebi pa, dobri list Am. Slov., mnogo dobrih naročnikov in predplačnikov, da bi nam začel to novo nastopilo leto 1911. prinašati le dobra in vesela poročila od vseh krajev sveta. Anton Težak, delegat. Cleveland, O., 11. dec. — Naznanjam, da se je vršila redna obenem glavna seja društva sv. Frančiška št. 66 K. S. K. Jednote dne 4. decembra in volitev novega odbora za leto 1911. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik Alojz Zupančič, podpredsednik John Nahtigal, I. tajnik Josip Perko, II. tajnik Franc Unetič, pomožni taj. Fr. Lenarčič, blagajnik Franc Jakše, zastopnik Anton Šuštaršič, nadzorniki Mihael Nahtigal, Ivan Terček, Jos. Zupančič, vratar Štefan Domažič, zastavonoša Josip Mihle. Sobratskim pozdravom vsem članom in članicam K. S. K. Jednote voščim vesele božične praznike. Josip Perko, tajnik. New York, N. Y., 12: dec. — Naznanjam cenjenim članom in članicam društva sv. Frančiška Seraf. št. 46 K. S. K. J., da je naše društvo na redni mesečni in glavni seji dne 4. decembra t. 1. sebi novi odbor izvolilo za leto 1911. Sledeči bratje so izvoljeni: Josip Rems, predsednik; Josip Majcen, podpredsednik; Anton Pavli, I. tajnik; Ivan Jurkas, II. tajnik; Pavel Zalaznik, blagajnik; Frank Gioneli, delegat; Alojz Avsenik, Jernej Habjan in Ivan Intihar, nadzorniki knjig in računov; Frank Kavčič, zastavonoša. Novoizvoljeni odbor nastopi svojo službo z dnem 1. januarja 1911. leta. Zatorej želim obilo uspeha novemu odboru in da bi vsak natanko in vestno spolnoval svoj urad in da bi delali vsi za korist društva. Nadalje naznanjam, da je naše društvo izvolilo enoglasno našega predsednika, iz česar je razvidno, da dru-štveniki čislajo takega predsednika, kateri vestno in natanko spolnuje Jed-notina in društvena pravila in vodi društvo popolnoma mirnim potom. Zatorej mu častitamo vsi člani in članice, kateri smo ga že 14. leto izvolili, ker nam vodi društvo v tako lepem redu in mu želimo, da bi ga še 14 krat, ako mu Bog življenja ne prikrajša. Seja se je vršila jako mirnim potom, kar je razvidno iz tega, ko so še vedno stari odborniki izvoljeni. Nadalje vabimo vsa sosedna društva v New Yorku in v Brooklynu m Ne-warku na našo prihodnjo veselico, katero priredimo na soboto dne 31. decembra t. 1. v društveni dvorani Schue-tzen Halle st. Marx Place, 8 ulica v New Yorku, da bi nas s svojim obiskom v obilnem številu počastiti blagovolili, nakar smo Vam pri vsaki priliki tudi mi v uslugo Vas počastiti. Koncem pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote in Vam voščim vesele praznike in srečno novo leto. Tebi, cenjeni list Am. Sl., pa obild naročnikov in predplačnikov. Anton Pavli, I. tajnik. Rockdale, 111., 13. dec. — Jaz spodaj podpisana izrekam tem potom iskreno zahvalo vsem sosestram našega žen- skega društva Marije Pomagaj št. 119 K. S. K. J. za lepo božično darilo v znesku 5 dol. kot v spomin mojega triletnega predsedništva v tem društvu. Obenem častitam novoizvoljeni pred sednici g. Veroniki Žagar ter želim mnogo uspeha na društvenem polju v letu 1911. Vam pa ženam in dekletam, katere niste še pri nobenem društvu, svetujem, da ne odlašate dalje: pristopite k našemu društvu in ne bo vam žal. Naše društvo stoji na trdni podlagi podporne blagajne, in rado pomaga vsakej sosestri v bolezni. Večina izmed nas je že uverjena o tem po lastni izkušnji. Zatorej žene in dekleta, pristopite k našemu društvu in oklenimo se trdno gesla: Vse za eno, ena za vse. Pomagajmo ena drugi v križih in težavah in uverjene bodimo, da nam bo na strani v vsaki sili in v pomoč zaščitnica našega dr. Marija Pomagaj. Iskreni pozdrav sosestram našega dr. in vsem članom in članicam K. S. Marija Kostelec. POZOR! Ko se pri časi piva pogovarjajo vinski bratci so jo “pogruntali”, da Anton Terdič v Jolietu prav mnogim pomaga gasiti žejo na svojo “zgubo”. Kedar imaš suho grlo pridite k njemu. Za poč’t. M. L. Zahvala. Društvo sv. Jožefa št. 58. K. S. K. Jednote v Haser, Pa., se iskreno zahvaljuje slavnim društvom K. S. K. J. in blagodarnim darovalcem, kateri so poslali darove kot v pomoč nam revnim štrajkarjem, ki se borimo s kapitalizmom za pripoznanje “unije” že deveti mesec. Darovala so nam naslednja društva: Društvo sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111., poslalo po zastopniku Franku Petkovšek svoto $3.30; dr. sv. Jurija št. 100 v Sunnyside, U., poslalo po tajniku Ant. Težak svoto $8.25, iz blagajne darovali $5.00, med sobrati nabrali $3.25; društvo sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa., poslalo po zastopniku Rev. Jos. Tomšiču svoto $13.57. Nadalje društvo sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn., poslalo po tajniku Antonu Zalar svoto $10.35, darovalci so sledeči: Jos. Fra-mel $1.00; po 50c, Maks Stifetich, Jernej Vihar; 30c, Mirko Rudman; po 25c, Gregor Gregorčič, Frank Nolan, Jos. Kovač, Anton Lenič, Anton Fric, Alojz Anozelc, Martin Shukle, Martin Drenel, Frank Mistek, John Ma-lovič, Karel Štrukle, John Jerina, Fr. Blatnik, Peter Junke, Frank Koloro-cer, Alojz Postudensek, Anton Zalar, John Klaničar, Alojz Čoš, John Intihar; po 20c, Anton Korošec, Juri Lah, Frank Intihar, Frarik Strukel, Frank Tekavc, Frank Zajc; po 10c, Jos. Ko-relc, Andrej Kvaternik, Anton Blatnik, Anton Pirš, Anton Klun, John Janežič, Frank Češarek, Jos. Vraničar, John Mikolič, John Nolan, Anton Mihevc, Jernej Žnidaršič, Jos. Bučar, John Kotnik, Anton Anžič; po 5c, Frank Perušek, Frank Ovniček in neimenovani 25c, skupaj $10.35. V imenu celega dr. se vsem slavnim društvom in cenjenim darovalcem naj-prisrčneje zahvaljujem za njihovo dobroto, ki so jo nam revnim štrajkarjem storili. Ko bi nas tako lepo ne podpirali, bi že marsikateri moral prenehati, biti član društva in Jednote, ker ni nikjer dobiti kakega centa. Torej iz srca se Vam priporočamo, da nas kolikor mogoče podpirate še vnaprej, to je, vsaj toliko, da bodemo imeli za društvene doneske. Prepričam smo, da nas ne bodete zapustili. Uverjeni bodite, da kadar se nam obrne na bolje in bodete vi v sili, tedaj vam jamčimo, da bodemo mi prvi, ki vam bodemo prihiteli na pomoč. Torej še enkrat najprisrčnejša zahvala vsem slavnim društvom in cenjenim darovalcem! Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. in Vam voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. Tebi, Am. Slovenec, pa želim začetkom 20 letnika delovanja obilo uspeha, še več kakor si ga v teh dolgih letih pridobil. Haser, Pa., 16. dec. 1910. Jernej Bohinc, tajnik dr. št. 58 K. S. K. J. MORAŠ HRANm PREČ DANES ako hočeš imeti kaj denarja kedaj in želiš postati bolj sam svoj Vloži denar v našo banko, ki plača tri po sto obresti na vlogah. JolielTrnstan* savings Bant 110, 112 N. Ottawa St., Joliet. Banke je pod državnim nadzorstvom. POZOR, ROJAKII Moderno gostilno National Buffet r katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače sriuo in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St V W Phone 825 Joliet. Id Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod--111 v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. IVI. B. Schuster Young Building. Albert Weiss Land Go. Red River Valley Farme. v slavnoznanih Richland Co., Norths Dakota in Wilkin Co., Minn. Me# fane t m\i In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in. hiše imamo na prodaj v Jolietu. L EBERHART, glav. zastopnik za sev. države Illinois. Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet 111. Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar. Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. *02 Ohio Street JOLIET, ILL. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje EAGLE JU X 1*0 li T ter je najboljša pijača. E. Porter Brewing Company Oba telefona 45. S. luff St., Joliet, Ul.