GIASH0 TEKSTI IME TOVARNE NOVO MESTO JMf NOVOTEKS ŠT. 5,6 - LETO Vlil - NOVO MESTO, JULIJA 1979 % 60 let zvestobe in prijateljstva... *************************************** Maršal Jugoslavije Josip Broz Tito podpisuje deklaracijo o razglasitvi republike na zasedanju ustanovne skupščine v Beogradu — 29. novembra 1945. ..Sleherna resnična revolucija se obvezno vrača k svojim izvirom in izkušnjam. Danes se spominjamo dolge in slavne poti naše partije, da bi še bolje in vsestransko spoznali svoje neposredne in prihodnje naloge, da bi še bolj utrdili enotnost svojih vrst v veličastnem boju za svo-bodo in neodvisnost narodov, za socialistično samoupravljanje v svoji domovini, za družbeni napredek in človekovo srečo. “ (Josip Broz Tito, 19. aprila 1979 na slavnostni seji CK ZK Jugoslavije v Beogradu). Ustanovitev Komunistične partije Jugoslavije leta 1919 je zgodovinska prelomnica v stoletnem boju ljudskih množic naše domovine proti narodnemu zatiranju in socialnemu izkoriščanju ter za boljše in srečnejše življenje delovnih ljudi Zgodovinsko gledano šest desetletij ni dolgo časovno obdobje. Vendar je to obdobje, v katerem so se zaradi revolucionarne akcije Komunistične partije oziroma Zveze komunistov Jugoslavije zgodile družbene spremembe epohalnega pomena Iz vsestransko zaostale države, kakršna je bila predvojna Jugoslavija, je nastala industrijsko in agrarno razvita dežela - Socialistična federativna republika Jugoslavija, svobodna samoupravna skupnost enakopravnih narodov in narodnosti S temi besedami je predsednik ZKJ tovariš Josip Broz Tito začel svoje poročilo ..Šestdeset let revolucionarnega boja Zveze komunistov Jugo slav v" 19. aprila na slavnostni seji CK ZKJ in drugih družbenopolitičnih organizacij ob 60-letnici ZKJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov. Odtlej je naša partija v nenehnem boju za pravice delovnih ljudi Razredni boj med proletariatom in buržoazijo se je razvil v naših pogojih v veliko socialno revolucijo. Partijski kongresi v Vukovaru, na Dunaju, v Dresdenu, 8. partijska konferenca zagrebške organizacije in V. državna konferenca KPJ 1940 v Zagrebu so mejniki izvirne zgodovine naših narodov. Na tej poti je partija poznala uspehe in vzpone, a tudi padce in umike. Leta 1937 je prišel v njeno vodstvo delavec, marksist, revolucionar, cenjen in priljubljen med delavskim razredom, izbran od jugoslovanskih komunistov in ne uradniško imenovan od Kominterne - tovariš Josip Broz Tito. Z Djurom Dja-kovičem in z drugimi tovariši je utrdil „Titovo linijo“, da mora KPJ postati osnovna politična sila širokih množic, da mora biti konec notranjih razprtij v partiji KPJ je po njegovi zaslugi usmerila vse svoje moči v glavne socialne, politične in nacionalne probleme naših narodov. Leta 1941 je KPJ pod vodstvom tovariša Tita postala organizator in vodja osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov. Pred vsem svetom je prevzela nase zgodovinske odločitve, da bo osvobodila delavski razred vseh spon in izvedla osvobodilno in socialno revolucijo. (Najboljši in najpredanejši člani KPJ in SKOJ so hkrati s tisoči borcev, žena in mladine v vrstah NOV z življenji zapečatili svojo zvestobo partiji in veliki viziji svobode in socializma. V. kongres KPJ je bil naš enotni odgovor na Stalinovo diktaturo. ..Tovarne delavcem, oblast ljudstvu!" je bila naša izvirna pot v socializem. Naslednji partijski kongresi so potrdili, da vnaša delavsko samoupravljanje zgodovinsko prelomnico v razvoj socialistične družbe KPJ se je preimenovala v Zvezo komunistov Jugoslavije; sprejela je nov statut in program ter zgradila mogočen temelj samoupravljanja, pripravila novo ustavo in zakon o združenem delu. Na zadnjem, 11. kongresu ZKJ, so komunisti z vsemi delovnimi ljudmi naše domovine povzeli Titovo kongresno geslo: ..Krenimo naprej skupaj z vsemi debvnimi ljudmi, ki jim je globoko pri srcu nadaljnja krepitev naše skupnosti, kakršno danes imamo, in socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije!" *!§ „Brez uradne proslave, ki bi žalila skromnost velikega ljudskega človeka, slavi 25. maja vsa Jugoslavija rojstni dan svojega največjega sinu, maršala Tita. Slavi ga ljudstvo samo, brez spodbude od zgoraj, spontano, iz lastnega občutka ljubezni in hvaležnosti do tistega, ki ga je povedel in organiziral v osvobodilni borbi, ki ga je z varno roko vodil skozi strašna vojna leta do slavne zmage, ki je(naše narode iztrgal iz krempljev fašizma in iz krvi medsebojnega prepira, jih zdmžil v bratstvu, zasnoval njihovo novo ljudsko državo in jim odprl pot k svetli in srečni bodočnosti. ..“ Besede pokojnega tovariša Moše Pijade, napisane 24. maja 1945 v Beogradu, spremljajo iz leta v leto naše 25. maje, dneve mladosti jugoslovanskih narodov, naš veliki praznik veličastne ustvarjalnosti, ki je z ničemer več ni mogoče razbiti. Ljudstvo in Tito sta na veke zrasla v neločljivo enotnost, poroštvo naše bodočnosti v neuvrščeni, samoupravni socialistični Jugoslaviji. IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV: Odločili smo se za smernice srednjeročnega plana TO in samoprispevek V skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije bi morala delovna organizacija leta 1976 sprejeti srednjeročni plan za plansko obdobje od leta 1976 — 1980. Ker je bda delovna organizacija leta 1976 v težkem položaju, sta bila za izboljšanje stanja izdelana sanacijski in stabilizacijski program. Zakonskim obveznostim pa s tem ni bilo zadoščeno, ker bi morali izdelati še srednjeročni plan. Po pobudi družbenega pravobranilca samoupravljanja koncem leta 1978 se je po temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb začel postopek za pripravo plana za zadnji dve leti srednjeročnega planskega obdobja, to je za leti 1979 in 1980. V javno razpravo so bile dane osnove ( smernice) srednjeročnega plana temeljnih organizacij oziroma delovne skupnosti skupnih služb za leti 1979 in 1980 ter elementi za sklepanje samoupravnega spora- zuma o osnovah srednjeročnega plana delovne organizacije. Navedena dokumenta sta bila dana v odločanje na referendum, ki je bil v temeljnih organizacijah na sedežu delovne organizacije v Novem mestu 17. 5., v temeljni organizaciji Konfekcija II na Vinici 24. 5., v Predilnici Metlika pa 26. 5. 1979. V temeljni organizaciji Konfecija I Novo mesto so delavci poleg prej navedenih planskih dokumentov sprejeli na referendumu tudi spremembe pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za OD temeljne organizacije. Delavci s stalnim bivališčem v novomeški občini so glasovali tudi o uvedbi samoprispevka z a sofinanciranje izgradnje šolskega prostora v občini Novo mesto. temeljna organizacija “Za smernice „Za” elemente srednjeročnega za sklepanje plana samoupravnega temeljne sporazuma o organizacije osnovah srednjeročnega plana delovne organizacije „ZA’ „ZA” spremembe samoprispevek pravilnika o delitvi OD (% na število zaposlenih) PREDILNICA Metlika TKANINA skupaj — predilnica — priprava — tkalnica — oplemenitilnica — IVS KONFEKCIJA I Novo mesto KONFEKCIJA II 64,05 51,72 57,96 64,63 54,90 36,12 56,25 59,83 Vinica TRGOVINA 89,74 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 66,13 61,8 50,23 52,71 53,50 58,44 60.36 55,38 56.37 50,75 35,74 40,85 55,00 54,43 56,48 57,58 89,74 74,00 63,22 69,78 68,61 delavski svet ter nekatere delegacije SIS, v temeljni organizaciji KONFEKCIJA I Novo mesto pa delegatov v delegacije SIS in zbor združenega dela. ter delegatov delavskega sveta tako, daje bilo oteženo njihovo delo, so bile v temeljni organizaciji TKANINA izve dne nadomestne volitve delegatov v Ker se je v nekaterih temeljnih organizacijah zaradi močne fluktuacije zmanjšalo število delegatov v posameznih delegacijah SIS, zbora združenega dela Konec maa je bilo v novome&em domu JLA strokovno posvetovanje o aktualno-družbeno-ekonomskih problemih tekstilne industrije, ki gaje organizirala Zveza inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije. Na sliki: številne delegate je pozdravil predsednik medobčinske GZ za Dolenjsko in glavni direktor Novoteksa, tov. Stane Dolenc TUDI PREHRANA VARUJE PRED NAJRAZLIČNEJŠIMI BOLEZNIMI dr. Vera R \GAC1 PILATO Medicinska veda je že pred mnogo leti spoznala povezavo med neustrezno prehrano in po-avljanjem določenih nalezljivih holezni. Tako pomanjkljiva prehrana zvišuje sprejemljivost za nekatere mdezliive bolezni, poslabša njihov potek in podaljša čas zdravljenja. Poteg tega pa infekcija vkužitev) poslabša tudi stanje prehranjenosti, saj vemo. da po hujših nalezljivih boleznih lahko postanejo dotlej skriti znaki slabe prehranjenosti očitni in se to stanje občutno poslabša. V večini razvitih dežel pogostokrat r! ne upoštevamo povezave med nalezljivimi obolenji in prehrano, ker je splošno stanje prehranjenosti dobro, število nalezljivih bolezm p.' se je zaradi uspešnega preprečevanja zmanjšalo. Vendar so \ zadnjem času ponovno ugotovili in spoznali, da so tudi v razvitih deželah področja ali določene skupine prebivalstva, kier lahko slabo stanje prehranjen osti bistveno vpliva na sprejemljivost in potek nekaterih nalezljivih bolezni. V nerazvitem svetu pa negativni vpliv prehrane na pojavljanje in potek nalezljivih bolezni pomeni velik problem, saj vemo, da se neustrezno liranita skoraj dve tretjini svetovnega prebivalstva. Rezultati raziskovanj so nam pokazali, da je tvorba 'protiteles. ki ščitijo organizem pred nalezljivimi obolenji, pri slabo hranjenih veliko slabša in počasnejša kakor pri dobro lira-njenih osebah Težki primanjkljaji beljakovin, vitaminov A, C, vitaminov BI in B2, niacina in triptofana ter mineralov v hrani so pri poizkusnih na živalih imeli za posledico pomanjkljivo nastajanje protiteles pri infekciji z različnimi povzročitelji nalezljivih bolezni Določeno število opazovanj pri ljudeh nam potrjuje, da težak primanjklaj beljakovin in vita-minov, ki nastopa v nerazvitih deželah, omejuje tvorbo protiteles. Organizem človeka namreč pri vstopu bakterij ali virusov povzročiteljev nalezljivih bolezni tvori tako imenovana protitehsna. Njihova naloga je, da zmanjšajo škodljive učinke bakterij in virusov. Od dobrega stanja prehranjenosti ni odvisno samo nastajanje piotiteles, ampak tudi stanje tkiv v telesu. Tako npr. se pri večjem pri-manikljaju vitamina A sluznice dihal stanjšajo, zato bakterije in virusi lažje vstopijo v organizem. Pomanjkanje vitamina C zavira tvorbo mediceiičnega tkiva, celjenje ran. tvorbo novega tkiva in izločanje žlez z notranjo sekrecijo (nadledvična žleza). Po statistiki Svetovne zdravstvene organizacije je bila smrtnost pri ošpicah pri otrocih v Mehiki 83-krat večja, v Gvate-mali in Salvadoru pa celo do 280-krat večja kot v Združenih državah Naj z nekaj besedami omenimo tudi preobilno uživanje hrane in vitaminov in njihovo povezavo z nalezljivimi boleznimi. Prepričanje, da velike količine vitaminov, npr. vitamin B kompleks s kombinacijo vitamina C, pozdravijo nahod ali gripo v 24 urah, je zmotno. Svetovna zdravstvena organizacija meni, da je pri virusnih in bakterialnih okužitvah dobro, da ganizacija meni, da je pri virusnih in bakterialnih okužitvah dobro, da so rezerve in oskrba organizma z vitamini čim boljše, zato zdravniki običajno svetujejo bolniku, da pn nastopu obolenja uživajo zmerno količino določenega vitamina. Zdravniki upoštevajo pri tem, da je oskrba z vitamini med epidemijo gripe, ki običajno nastopa pozimi ali spomladi, manjša. Zato organizem z dodajanjem vitaminov okrepijo in mu s tem le pomagajo pri obrambi pred infekcijo in lažjim potekom bolezni. Omenili bi še, da novejše študije na živalih kažejo, da pretirano debeli odrasli ljudje in otroci teže prebolijo nekatere infekcije. Pomemben je tudi način prehrane pri nastopu nalezljive bolezni Apetit se poslabša, bolniki nekatere vrste hrane ne prenesejo, temu se pridružijo bolečine, zvišana temperatura pa tudi psihološki stresi. Vse to povzroči povečano izločanje nekaterih pomembnih aminokislin, pa tudi vitaminov. Nekateri bolniki uživajo dalj časa tekočo hrano, sestavljeno predvsem iz ogljikovih hidratov. Taka hrana je primerna le prvi dan bolezni Bolnikom moramo dati čimprej s hrano zadostne količine beljakovin in vitaminov, seveda v lahko prebavljivi obliki To so mlečni in jajčni napitki, sadje in naravni sokovi, zlasti po prvih dneh bolezni pa tudi lahko prebavljivo meso. Nič nas ne sme presenetiti - „NNNP -79” Z namenom okrepiti obrambno-vamostno pripravljenost v naši republiki, poglobiti podružbljene odnose na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter široko aktivirati vse delovne ljudi in občane je svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije v drugi polovici januaija sprejel sklep, da letos organizira in izvede vsesplošno družbeno akcijo pod nazivom “Nič nas ne sme presenetiti". V akcijo, ki že teče, bomo vključeni prav vsi — v temeljnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Delovni človek in občan mora namreč v svoji aktivnosti na področju samoupravljanja postati nosilec pravic in odgovornosti tudi pri obrambi in zaščiti svojega družbenoekonomskega položaja, doseženih rezultatov dela, pravic in obveznosti. Zlasti moramo upoštevati, da sta ljudska obramba in dmžbena samozaščita sestavini našega vsakodnevnega ravnanja vsakogar od nas pri delu. Uresničujemo ju tam, kjer delamo in kjer živimo. Zaradi tega bo letos poudarek na preveijanju, ali je res vsakdo vključen v ..obrambni mehanizem", tako da bodo zajeti tudi vsi tisti, ki doslej niso ne v civilni zaščiti, narodni zaščiti. ne v družbenih organizaci- jah, torej vsi tisti, ki drugače ..stoje ob strani”. Usposabljanje, preveijanje, izobraževanje, ugotavljanje slabosti itd. . . vse to bo trajalo do septembra meseca, ko bomo preverili delovanje vseh ♦j****************** obrambnih mehanizmov v zaključni akciji, ki se bo odvijala 29. in 30. septembra. Naša delovna organizacija bo izvedla preveijanje obrambno-vamostne pripravljenosti v sklopu obrambnega dneva krajevne skupnosti Bišljin, na območju katere smo. Sprejem novih članov tozda Tkanina v Zvezo komunistov Tekstilci in njihova obolenja Zgodovina človeštva je zgodovina človekovega dela. Žal je istočasno tudi zgodovina bolezni, poškodb, staranja in degenerativnih bolezni delavcev, dela-nezmožnosti, invalidnosti in umrljivosti delavcev. Zgodovina bolezni tekstilcev, skupaj z rudarstvom, gradbeništvom in pomorstvom ima najdaljšo tradicijo. Najstarejši opis škodljivega vpliva na zdravje tekstilcev je strnjeno podan že pred 4000 leti na nekem staroegiptovskem papirusu. Tkalec v delavnici dela težje kot ženska doma. On čepi s koleni pritisnjenimi ob trebuh in ne vdihava svežega zraka. S kruhom podkupuje vratarja, da bi lahko videl dnevno svetlobo. Barvar smrdi, oči ima utrujene, roke delajo brez prekinitve. Najslavnejši zdravnik antične medicine Hipokrit opisuje poklicne bolezni krojačev in čistilcev perila. Iz teh časov ima najdaljša mišica na stegnu katere naloga je „prekrižati nogo čez nogo“ uradni, še vedno veljavni napis „krojaška miši-ca“. Od leta 1961 do leta 1977 je imela tekstilna industrija SR Slovenije mnogo večjo pogostnost in resnost delanezmožnosti kot je bilo poprečje SR Slovenije — predvsem na račun bolezni izven dela, poškodb izven dela ter nege in spremstva. V istem obdobju je pogostnost in resnost zaradi poškodb pri delu in poklicnih bolezni v tekstilni in- *************+***** 32.291 zdravnikov in zobozdravnikov V državi smo imeli konec leta 1976 32.291 zdravnikov in zobozdravnikov. Od skupnega števila jih je delalo v Bosni in Hercegovini 3997, v Črni gori 638, na Hrvaškem 7921, v Makedoniji 2357, v Sloveniji 3596 in v Srbiji 13.782. Republi- -ško poprečje v Srbiji in obeh avtonomnih pokrajinah pa je precej različno: tako dela na ožjem območju Srbije kar 9684 zdravnikov, na Kosovem samo 767 in v Vojvodini 3331 zdravnikov. Istega leta smo imeli v Jugoslaviji tudi 4571 diplomiranih farmacevtov, od tega v Bosni in Hercegovini 295. v Črni gori 65, na Hrvaškem 1533, v Makedoniji 147, v Sloveniji 557 in v Srbiji 1974 (od tega .-a ožjem območju republike 1452, na Kosovem 63 in v Vojvodini 459). *** V letu 1975 je od skupnega števila umrlih v SFRJ zaradi nalezljivih bolezni umrlo 2,75 odst., zaradi akutnih bolezni dihal 4,70 odst, zaradi bolezni srca in ožilja pa kar 38,12 odst. vseh umrlih. Zaradi novotvorb je umrlo od skupnega števila preminulih 13,43 odst., zaradi neugotovljenih stanj in raznih bolezni 17,00 odst., zaradi poškodb 6,94 odst. in zaradi drugih bolezni 17,06 odst. dustriji SR Slovenije bila občutno manjša kot v slovenskem poprečju. Poklicne bolezni nastajajo vedno ali pretežno pri delavcih iste poklicne skupine. Seznam poklicnih bolezni pred vojno je vseboval le nekaj poklicnih bolezni, seznam iz leta 1948 omenja že 28 skupin, leta 1958 že 44 skupin, a najnovejši seznam iz leta 1975 evidentira kar 52 skupin poklicnih bolezni. Čeprav so poklicne bolezni pri tekstilcih znane že od najstarejših časov, nismo doslej našli nobenih zanesljivih podatkov o pogostnosti in resnosti poklicnih tekstilcev v Avstro— Ogrski in med obema vojnama. Register prijavljenih poklicnih bolezni v SR Sloveniji se je vodil od leta 1952 dalje (je najstarejši v SFRJ) in sicer po skupinah poklicnih bolezni in panogah gospodarskih dejavnosti. Zal je ta register prenehal z delom leta 1970. V analiziranem obdobju je bilo prijavljenih skupaj 16.880 poklicnih bolezni, a v tekstilni industriji SR Slovenije 1.327 poklicnih bolezni. Ob koncu leta 1977 je bilo v SR Sloveniji 40 dispanzerjev za medicino dela in 119 obratnih ambulant. Skoraj 1/3 obratnih ambulant v OZD je tekstilne stroke. Preventivne preglede za tekstilne delavce so opravljali tudi vsi dispanzerji za medicino dela. Samo železničarji in rudarji so v Sloveniji še bolje preskrbljeni z delom obratnih ambulant kot tekstilci — ženske delavke pa niso v nobeni drugi panogi. Leta 1977 je bilo v Gorenjski regiji 14 obratnih ambulant, od tega 4 izključno v tekstilnih tovarnah in dve obratni ambulanti, ki sta delali tudi za delavce tekstilnih OZD. Z obratnimi ambulantami na Gorenjskem je bilo zajeto 5.790 ali 69,4 odstotkov vseh tekstilcev. Zdravstveno varstvo tekstilnih delavcev, ki imajo lastne obratne ambulante, je žal še vedno preveč pasivno (kurativna dejavnost), premalo pa je aktivnega zdravstvenega varstva (preventive in socialno-medicin-ska dejavnost). V preventivi dejavnosti žal tudi prevladujejo preventivni pregledi nad ostalo preventivno dejavnostjo (analiza delovnih razmer, vzgoje, socialna delitev dela, proučevanje zdravja in bolezni). Ta podatek ni značilen samo za dejavnost obratnih ambulant v tekstilni stroki, temveč je žal značilen tudi za dejavnost veči- ne obratnih ambulant v Sloveniji in tudi drugod. Zadnja leta se razmerje med pasivnim in aktivnim zdravstvenim varstvom vendar le izboljšuje. Najpomembnejše naloge aktivnega zdravstvenega varstva delavcev v tekstilni industriji so: študij delovnih razmer, zdravstvena analiza in ocena dela, nalog in opravil, ocenjevanje delazmožnosti, socialna delitev dela, zdravstvena prosveta in vzgoja, organizacija prve pomoči, kolektivno higijensko varstvo (komunalna higijena, dezinfekcija, dezinsekcija, cepljenja) evgonomsko oblikovanje dela, proučevanje zdravja in bolezni, preventivni zdravstveni pregledi. GOSPODARSKI STRIP (TIZ) OB 20 LETNICI BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČI 19. maja smo imeli občni zbor BVP Novoteks, na katerem smo proslavili tudi 20-letni-co obstoja blagajne. Na občnem zboru sta bila navzoča tudi prvi predsednik BVP Franc Sitar in njegova desna roka — blagajničarka Danica Hrovat poročena Seljak. Prav srečanje z nekdanjo sodelavko iz prodajnega sektorja je bilo nadvse pristno in veselo. Boleč p a je bil trenutek, ko smo se spominjali naše dolgoletne blagajničarke Kriste Vaupotič, saj sovpada obletnica njene prerane smrti prav v 20-letni jubilej BVP. V spomin in zahvalo za njeno vestno delo, smo obiskali njen grob, kjer smo se je spomnili s šopkom cvetja. Ob 20-letnici smo izdali spominsko značko, ki jo je prejel vsak član blagajne. Prav tako pa bo prejel bronasto značko tudi vsak nov član BVP: dobil jo bo takoj, ko bo vplačal prvi obrok. Komplete značk (bronasta, srebrna in zlata) pa so prejeli vsi člani dosedanjih odborov ter drugi člani podjetja, ki so kakorkoli pomagali pri uspešnem delovanju in organiziranju dela v naši blagajni vzajemne pomoči. Občni zbor so vodili predsed-ruk delovnega predsedstva Danilo Kovačič ter Danica Hrovat in Franc Sitar. Po pozdravnih besedah in sprejetju dnevnega reda, je bilo podano poročilo o delovanju blagajne za obdobje 20 let. V 20 letih je prejelo 8067 delavcev — članov BVP, 8.481.330 dinarjev posojil. Če to število razčlenimo na posamezna leta, dobimo sledečo situacijo: v letih od ustanovtit- ve (1959) pa do leta 1965, je bilo v blagajno včlanjenjih 360 delavcev, ali nekaj več kot polovico delavcev Novoteksa, ki so takrat delali v Novem mestu. Leta 1965 je pristopilo 49 novih članov; v teh 7 letih je bilo ugodno rešenih 1579 prošenj, posojeno pa je bilo 319.845. Samo v letu 1965 je bilo rešenih 307 prošenj, izplačano pa 113.910 din. Leto kasneje je bilo že 400 članov, 380 pa jih je dobilo 174.600 dinarjev. Leta 1967 je bilo 427 članov, nekaj več - 434 pa je prejelo 225.200 din posojila. 9 leto obstoja blagajne nas je bilo ponovno nekaj več - 438, izplačano pa je bilo 265.200 dinarjev. Ob 10. obletnici 1969 leta, je štela BVP 456 članov. 529 prosilcev (nekateri dva ali pa tudi trikrat) je dobilo 363.685 din. Leta 1970 je bilo 467 članom izplačano 311.600 dinarjev. V zadnjih dveh letih smo lahko opazili, da je kljub povečanemu članstvu v BVP v njej manj delavcev (procentual-no) kot pa na začetku. 1971 smo prešli na 2-letno mandatno delovanje v BVP. V tej mandatni dobi smo prvič presegli število 500 članov: bilo nas je 565; ugodno je bilo rešenih 951 prošenj, posojeno pa je bilo 978.800 din. V obdobju 1973/74 je bilo 744 članom posojeno 1.985.250 dinarjev. Ob koncu mandatne dobe 1975/76 je bilo včlanjenih 645 delavcev Novoteksa; v tem času jih je pristopilo 112, iztopilo pa 211 članov. Izstopi so bili predvsem zaradi novega načina izplačevanja OD, saj smo prešli na bančno poslovanje. Takrat so nekateri videli v tem veliko Dolgoletni predsednik BVP Justin Kranjčič med pozdravnim govorom korist; banka je namreč dajala za ta denar obresti. To je res! Spomnimo pa se hkrati tudi na to, da je BVP bolj „naša“ blagajna, na katero se lahko obrneš v sili. Ugodno je bilo rešenih 1586 prošenj, izplačano pa 3.085.200 din. Pred dvemi leti je imela BVP 600 članov; 525 prosilcem je bilo posojenih 1.363.100 din. Lani, ko je bilo v BVP 548 delavcev, je bilo 453 prosilcem izplačano 1.271.950 din. Izpad članstva v zadnjih dveh letih gre predvsem na račun tistih delavcev, ki so zapustili našo DO. Iz vseh naštetih podatkov lahko vidimo dokaj razgibano in uspešno delovanje blagajne vzajemne pomoči v dvajsetih letih. Poudariti moramo še sledeče: pojojila so bila na začetku majhna, vendar so z leti naraščala; pa tudi končna šte- Vzajemnost je ravno v tem, da dajemo zase in za druge, šele nato pa lahko iz blagajne tudi prejemamo. V kratkem bomo po tovarni razobesili nove pravilnike blagajne vzajemne pomoči, z željo, da se z njimi podrobno seznanite in se po njih ravnate. Na občnem zboru sta bila izvoljena tudi nov upravni in nadzorni odbor BVP. Novost je v tem, da imamo sedaj tudi namestnika predsednika, ki v slučaju odsotnosti predsednika prevzame vse njegove funkcije. V 9-članskem upravnem odboru so naslednji delavci: predsednik - Justin Kranjčič (SS), namestnica Ana Štaudo-har (SS), tajnica Ana Pungartnik (priprava), blagajničarka Slavka Čeh (SS), ter člani: Joži Slak (konfekcija), Franc Regina (oplemenitilnica), Marija Gliha Člani BVP med poslušanjem letnega poročila vilka posojil — 8.481.330 dinarjev nam pove, daje bilo marsikateremu članu blagajne po-magano iz trenutnih težav in zagat. Dosedanji pravilnik BVP je dopuščal, da so prejemali člani posojilo v višini do 3.000 din, v izrednih primerih pa do 5.000 din. Na zadnjem občnem zboru pa smo sprejeli sklep, da se pravilnik popravi in izplačuje posojilo do 5.000 din, v izrednih primerih pa do 7.000 din (izredni primeri so: smrt ali nesreča v družini). Da bi lahko prešli na poslovanje po novem pravilniku, se bomo morali vsi člani BVP disciplinirano držati nekaterih na novo uvedenih meril. Naj jih nekaj navedemo: — članska vloga je najmanj 100 dinarjev; — vsak član blagajne mora imeti v blagajni najmanj 500 din (do te višine lahko vzame svoj denar, kadar nima posojila); — posojilo dobi, ko ima izpolnjena oba pogoja in je najmanj 3 mesece član Blagajne. To so poleg ostalega bistveni pogoji za delovanje BVP po novem pravilniku, na katere se bomo morali čim prej navaditi. (tkalnica), Jože Redek (IVS) in Štefka Kranjčič (predilnica). V nadzornem odbompaso: predsednica Štefka Bele (SS), člana Slavko Polak (trgovina) in Marija Konda (SS). Vse informacije v zvezi poslovanja BVP lahko dobite pri omenjenih članih odbora, prav tako pa tudi pristopne izjave in pole za posojila. Člane, ki pa še niso pristopili k naši veliki „družini” vabimo, da se nam pridružijo saj tako koristijo sebi in svojim sodelavcem. Ob koncu naj vas še enkrat seznanimo z „vaznim redom” blagajne: BVP Novoteks posluje vsako sredo od 13. do 14. ure v splošnem sektorju v sobi številka 78. Posojilo se izplačuje tako kot do sedaj: vsak peti (5) delovni dan po izplačilu osebnih dohodkov. Dan izplačila OD je vštet v teh petih dneh (delovna sobota pa se tu ne upošteva). Dan, ki pride po takem zaporedju kot dan za izplačilo posojil BVP, je tudi uradni dan za dvig svojega denarja in zato v tistem tednu uradnega dne v sredo ni! PREDSEDNIK BVP JUSTIN KRANJČIČ ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••« Mednarodno leto otroka - Mednarodno leto otroka j : f Ko v vsakdanjih pogovo- • rih omenjamo svoje najmlaj- • še, pogosto govorimo o tem, J kako so ljubki, govorimo o • njihovih nenavadnih domisli- • cah itn Pri tem pa skoraj £ pozabljamo: ob velikem šte- • vilu otrok v svetu, zlasti • tistih, ki živijo v deželah v • razvoju, bi morali najprej • omeniti besede lakota, • bolezen, pomanjkanje izo- • brazbe, diskriminacija, su- • ženjstvo, težko delo in po- • dobne. Toda tudi te besede • bi komaj lahko izrazile vse • trpljenje ..brezskrbnih let“, • ki so jih uničile vojne, ele- • mentarne nezgode, suše, • eipidemije in zlasti vse obli- • ke pomanjkanja, ki še slabša- • jo rasne in spolne diskrimi-3 nacije, predsodke in dogme. • : : r j i BREZ HRUPA NA DELO Generalna skupščina OZN je 21. decembra 1977 s posebno resolucijo razglasila leto 1979 za mednarodno leto otroka. To se je zgodilo 20 let po sprejetju deklaracije o pravicah otroka, ki se zavzema za to, da je treba „ vsakemu otroku zagotoviti fizični, mentalni, moralni, duhovni in družbeni razvoj na zdrav in normalen način v razmerah svobode in dostojanstva". Tedaj so osnovali tudi poseben organ za mednarodno leto otroka in ustanovili poseben sklad za pomoč otrokom - tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. Iz UNICEF, organizacije, ki bo koordinirala dejavnosti v mednarodnem letu otroka, so sporočili, da je kakih 120 držav že osnovalo posebna telesa, v drugih pa jih bodo v kratkem ustanovili. V mednarodnem letu otroka ne bo nobene velike hrupne mednarodne manifestacije. Vsi napori so usmerjeni k zbiranju potencialov in sredstev za konkretne akcije, s katerimi bodo pomagali najbolj ogroženim otrokom po vsem svetu. ŠIROKO DELOVNO PODROČJE Takšno pomoč potrebuje kakih 350 milijonov zapuščenih otrok, nujna pa ie tudi za milijone ogroženih nosečnic in dojilj. Zato bi potrebovali v okviru 15-let-nega programa milijardo dolarjev vsako leto. Razsežnosti nerešenih problemov so velikanske: v deželah v razvoju, na primer, sedem od osmih otrok nima dovolj zdrave pitne vode, pet milijonov otrok pa zaradi bolezni, ki jih povzročijo nehigienske življenjske razmere, ne doživi niti leta dni. Samo v Afriki je skoraj tri milijone otrok, ki imajo tako slabo prehrano, da jih komaj obdržijo pri življenju, kakih 16 milijonov pa jih je izpostavljenih slepoti in drugim boleznim zaradi nezadostne ali neustrezne prehrane. Ob vseh teh strahotnih podatkih ni treba posebej omenjati dejstva, da v takšnih razmerah skrajnega pomanjkanja otroci, zlasti pa deklice, ne morejo priti do najosnovnejše izobrazbe in razviti svojih sposobnosti. Ob zagotavljanju materialnih osnov za razvoj otrok v mednarodnem letu otroka bo treba posebno pozornost posvetiti tudi intelektualnemu, psihičnemu in socialnemu razvoju vsakega otroka. Potrebno skrb bo treba posvetiti odpravljanju diskriminacije deklic, ki jih celo v nekaterih razvitih okoljih še zmeraj ne vzgajajo na isti način kot dečke, otrokom iz revnih predmestij, otrokom In kaj bo danes dobrega v loncu ...? „Krivi smo mnogih zmot in napak, toda najhujši zločin je zanemariti otroke in s tem izvir življenja. Mnoge stvari, ki jih potrebujemo, lahko počakajo. Otrok ne more. Prav zdaj je čas, ko se njegove kosti oblikujejo, ko mu kri oplaja telesce, in ko se mu razvijajo čuti. Ne moremo mu odgovoriti JUTRI. Njegovo ime je DANES." Medtem ko ste v približno šestih sekundah prebrali zgoraj zapisane besede čilenske pesnice in dobitnice Nobelove nagrade ,,Gabriele Mistral, se je v deželah v razvoju rodilo dvanajst otrok. Skočimo petnajst let v prihodnost in poglejmo, kaj se bo najveijetneje zgodilo s temi dvanajstimi malčki. Dva bosta umrla v zgodnjem otroštvu, med preživelimi desetimi pa se jih pet ne bo nikoli šolalo. Le dvema od petih šolaijev pa bo tudi uspelo doseči popolno osnovno izobrazbo . .. (vir: Tomorrow is too late . .., publikacija 1YC, UNICEF) delavcev, ki so na delu v tujini, zapuščenim otrokom in otrokom brez staršev, otrokom beguncev, otrokom neporočenih mater, malčkom, ki so izpostavljeni mamilom in kriminalu, prav tako pa fizično in mentalno zaostalim otrokom. Vsaka država in družbena skupnost bo morala v mednarodnem letu otroka sama preveriti, kaj je doslej storila za uresničevanje in praktično upora bo deklariranih pravic otrok. KAKO ZBRATI SREDSTVA V UNICEF upajo, da bodo v mednarodnem letu otroka zbrali v skladu za pomoč otrokom sveta okrog 200 milijonov dolarjev. Ta velika vsota pa kljub vsemu ne bo dovolj za skoraj milijardo otrok, ki živijo v nemogočih življenjskih razmerah. Kako to vsoto povečati? Poleg prispevkov, ki jih pričakujejo od vlad posameznih držav in OZN, so napovedane že številne prireditve in predstave. V palači OZN v New Yorku je bil že 9. januarja koncert priljubljene glasbene skupine Bee Gees, Olivie Newton-John, Kri-stoffersona, Roda Stewarta, skupine Abba in drugih. Avtorske pravice za reprodukcijo te prireditve bo dobil UNICEF. UNESCO v Parizu načrtuje organizacijo televizijskega programa ob sodelovanju pomembnih državnikov sveta, OZN pa je v New Yorku že odprla ra-stavo Otroci sveta, na kateri je 500 fotograjij iz 94 držav. Napovedi o podobnih prireditvah prihajajo z vseh strani. I : : : : s : i O dejavnosti r mednarod- J nem letu otroka bo treba # torej razmišljati v vseh oko- 3 Ijih in spodbujati najrazlič- § ne j še akcije, ki bodo imele f za cilj konkretne prispevke S za te namene. Posebna prc- 2 pričevanaja menda ne bodo j potrebna. Dovolj je doumeti • dejstvo, da so navsezadnje 2 od njamlajših prebivalcev na- • šega planeta odvisni prihod- • nost kakor tudi mir in bla- 2 ginja jutrišnjega sveta. Vsak • prispevek k uresničevanju • težnje, da bi bila vsa otro- { štva srečnejša, je prispevek k • lepši in srečnejši prihodnosti. Ta prihodnost se lahko začne v letu 1979. : ••••••••••••••••••••• ••••••••••••••••••••• •••••••••••••••••••••••• Disciplinska komisija je imela veliko dela V pravilniku o obveznostih in odgovornostih delavcev v TO združenega dela je določeno, da vse ukrepe razen ,,opomina” objavljamo v internem glasilu , »N o vice”. Do sedaj smo imena oz. odločbe objavili le na oglasnih deskah TOZD, kjer pa niso bile dolgo časa. K večji informiranosti članov našega kolektiva bomo imena kišiteljev sproti objavljali v „Novicah“, tako, da bo ,,spomin” nanje nekoliko trajnejši. Ukrep prenehanja delovnega razmeija je bil izrečen naslednjim kršiteljem delovne discipline: 1. Milanu Potojiču (1931) delavcu TOZD Trgovina, zaradi nezakonitega razpolaganja z družbenimi sredstvi in zaradi hude zlorabe uradnega položaja. 2. Ljiljani Pavlovič (1954) delavki TOZD Trgovina, zaradi malomarnega ali nevestnega opravljanja delovnih dolžnosti, zaradi nezakonitega razpolaganja z družbenimi sredstvi in hude zlorabe uradnega položaja. 3. Jožetu Rorjančiču (1932) delavcu TOZD Tkanina, zaradi neopravičenega izostajanja z dela. 4. Stanetu Kresalu (1963) delavcu TOZD Konfekcija, ker je večkrat zamudil na delo in ker je povzročil (v pogojnem obdobju) nered in pretep v oddelku. 5. Vinku Brajdiču (1945) delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela devet delovnih dni. Ukrep je izrečen pogojno za dobo enega leta. 6. Radovanu Jorgiču (1960) delavcu TOZD Tkanina, ker več časa ne prihaja na delo. 7. Martinu Plantanu (1937) delavcu TOZD Tkanina, ker je kršil navodilo o prepovedi vnašanja blaga v območje delovne organizacije. Ukrep je izrečen pogojno za dobo enega leta. 8. Marjanu Fluherju (1955) delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela pet delovnih dni. Ukrep je izrečen pogojno za dobo šest mesecev. Ukrep razpoteditve na druga dela in naloge je bil izrečen naslednjim kršiteljem delovne discipline: 1. Jovanu Petriču (1952) delavcu TOZD Tkanina, ker je večkrat predčasno odšel z dela in ker je neopravičeno zapuščal delovno mesto med delovnim časom. 2. Rizvi Durakovič (1955) delavcu TOZD Tkanina, ker je že dmgič odklonil delo na ATC. JAVNI OPOMINI 1. Martin Kozjan (1940) delavcu TOZD Tkanina, ker je fizično obračunal s sodelavcem na delovnem mestu. 2. Ivanu Papežu (1929) delavcu TOZD Tkanina, ker se ni udeležil seminarja civilne zaščite in ker je fizično obračunal s sodelavcem na delovnem mestu. 3. Nikoli Rebi (1943) delavcu TOZD Tkanina, ker je večkrat zapustil delovno mesto med delovnim časom. 4. Alojzu Gorencu (1952) delavcu TOZD Konfekcija, ker je neopravičeno odklonil izvrševanje delovnih nalog, ker je neopravičeno zapustil delovno mesto in brez dovolilnice odšel domov in si drugi dan neupravičeni izostanek v delovni knjigi popravil na letni dopust. 5. Ljubinki Ulmanski (1958) Delavki TOZD Konfekcija, ker je ppopravljala število komadov na markicah in se s tem neupravičeno materialno okoriščala. 6. Antonu Ravbarju (1935) delavcu TOZD Tkanina, zaradi neopravičenega izostanka z dela, ter zapuščanja delovnega me sta me d delovnim časom. 7. Selmi Kočanu (1959) delavcu TOZD Tkanina, ker je odklonil delo na ATC. 8. Ivanu Hrastarju (1939) delavcu TOZD Tkanina,ker je dva dni neopravičeno izostal z dela. 9. Safetu Avdiču (1955) de-hvcu TOZD Tkanina, zaradi neopravičenega izostanka z dela. 10. Blagoju Kostadinovskom (1950) delavcu TOZD Tkanina, zaradi neopravičenega izostanka z dela. 11. Francu Rajerju (1946) delavcu TOZD Tkanina, ker je ustavil stroj in zapustil delovno mesto. 12. Petri Tomič (1962) delavki TOZD Konfekcija, zaradi neopravičenega izostanka z dela in ker si je pisala komade, ki jih ni naredila, z čimer se je neopravičeno materialno okoristila. 13. Mirku Moharju (1953) delavcu TOZD Konfekcija, ker je neopravičeno odklonil izvrševanje delovnih nalog in ker je v oddelku povzročil nered in pretep. Poročilo skupne discplinske komisije je tokrat malo obsežnejše. Od sedaj naprej bomo v našem glasilu sproti objavljali poročila skupne disciplinske komisije na sedežu DO. Prepričani smo, da bodo izrečeni ukrepi vzgojno vplivali na člane našega kolektiva in da v naslednjih številkah na seznamu ne bo toliko imen. Pijače v vročih obratih POTREBA POPIJACl Potreba po vodi med delovno izmeno v danih klimatskih razmerah je odvisna od izgube vode iz organizma in količine mineralov v izločeni tekočini Izgubo tekočine, ki je odvisna od težavnosti dela in od temperature delovnega okolja, moramo madomesti s pijačo. Delavec, ki dela v vročem obratu posebna dela, lahko ponovno nadomsti izgubo tekočine, ki znaša do 6 litrov v eni izmeni. Preostalo tekočino spije po končani izmeni. Pri težkem fzičnem delu in ustreznih klimatskih vrednostih lahko pride do naslednje izgube tekočine: 27 Ctcff 720 - 2500 g 32°C teff 1100 - 3400 g 35 C teff 3500 - 6570g V izjemnih primerih je izguba tudi do 9400 g. Cc npr. pri izgubi 5 1 tekočine nadomestimo samo 2 litra, pride do okvar v organizmu, ki se kažejo v obliki glavobola, utrujenosti, povečanega krvnega pritiska in utripa. Podobne zdravstvene okvare nastopijo tudi, če spijemo preveč. VRSTA PIJAČE Pijača, ki jo uživamo med delom, naj ne bo premrzla niti prevroča. Kadar uporabljamo termovke, mora biti napitek mlačen Vrsta raziskav je pokazala, da so nekatere pijače za delavce v vročih obratih povsem neprimerne in to iz različnih vzrokov. Poglejmo nekatere od teh: PIVO Pivo, tudi tisto z nizko alkoholno stopnjo, je neprimerno. Sčasoma tudi pri majhni vsebnosti alkohola pride do opešanja ter je delavce na ta način ogrožen pri delu in na •'oti domov. Pivo je torej neprimerno za pijačo v vročih obratih. POLNOMASTNO MLEKO le-tega tudi ponujajo kot napitek, vendar mleko ni najprimernejše za nadomestilo izgubljene tekočine. Zaradi sestavin, ki so zelo kalorične, uvrščamo mleko bolj med prehrambene proizvode kot med pijače. Vendar moramo prepreč iti pitje polnomastnega mleka za delavce, ki so izpostavljeni toksičnim inhalacijam, npr. varilcem, delavcem pri akumulatorjih, ker vsebina maščobe iz mleka poveča strupenost (toksičnost) mnogih snovi. Nasprotno pa je priporočljivo piti posneto oziroma pasterizirano mleko. Cola - napitki v manjših količinah niso škodljivi. Vendar se izogibajmo prevelikim količinam te pijače zaradi vsebnosti kofeinfosfome kisline. PRAVA KAVA je zaradi kofeina in drugih spem-Ijajočih sestavin neprimerna za pitje v vročili obratih. Mineralna voda je nedvomno izredna pijača. Vendar na delavce v vročili obratih - če jo uživajo v velikih količinah - škodljivo vpliva ogljikova kislina. Lahko povzroči napetost želodca z vsemi drugimi posledicami. Mineralno vodo, ki vsebuje ogljikovo kislino, moramo piti počasi po požirkih. RUSKI CAJ je priporočljiva pijača v vročih obratih, vendar le, če je blažji (ne več kot 0,1 mg teina na liter), ni pa ga treba uživati pretirano. VROČI NAPITKI Napitek v vročih obratih mora biti predvsem okusen. Splošno lahko rečemo pijača, ki jo pije dnevno večje število ljudi, ne sme imeti nenavadnega in trpkega okusa. V praksi pa se je dobro obnesel naslednji recept: 1 g kitajskega čaja 2 g mete na liter vode, temu dodamo 50 g sladkorja zaradi okusa. V vseh mešanicah je okus mete zelo izrazit, toda veliko ljudi mete ne mara. Manj izrazito delujejo mešanice kitajskega čaja in fermentiranili lističev robidnice v razmerju 1 : 2 do 1 : 4, medtem ko čaj iz robidnic učinkuje omledno in brezokusno. Vsebina čaina v tekočini 1 g kitajskega čaja na liter vode znaša 0,02 mg ter je zato farmakološko dovoljen. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da čain pijemo med celo izmeno ter se zato njegovo cerebralno delovanje neugodno odraža, ko po zaključku izmene pride čas za spanje. Ko izbiramo mešanico za pijačo, si moramo prizadevati, da koristno družimo s prijetnim. Vzamemo lahko beli slez, materino drušico, sladki koren, lapuh, ker pomagajo k lažjemu odkašljevanju, pelin, ker poživlja, divji koper, ker deluje karmE nalivno. Dodamo Vitamin C, grozdni sladkor in fosfate, da povečamo mišično moč, glutaminsko kislino za dvig duševne sposobnosti. Dodatek glukoze opravičujemo s tem, ker nadomestimo z njo energijo in kalorije. Majhen dodatek sladkorja - največkrat v obliki zelo sladkega trstnega sladkorja - lahko tu in tam uporabimo za izboljšanje okusa in je zato zaželen. V večini primerov pa dodajanje sladkorja ni priporočljivo, ker napitki manj ublažijo žejo kot kisli. Sicer pa ni treba da se dnevni napitki spremenijo v zdravilo, kajti nikogar ne moremo prisiliti na nekaj, česar noče in ne potrebuje. Tisto, kar delavec potrebuje pri delu v vročem obratu, je kuhinjska sol. Skupna izguba kuhinjske soli v ari delovni izmeni po srednjeevropskih razmerah redko presega 10 g. Vsakdanja hrana vsebuje med 15 in 25 g kuhinjske soli dnevno, zato ni treba, da napitkom dodajamo kuhinjsko sol, da bi s tem preprečili simptom pomanjkanja kuhinjske soli. Ne glede na to, kateri napitek izberemo, ga moramo prti počasi. Nagel priliv vode vpliva na zmanjšanje kuhinjske soli v krvi in v tkivu. ■ ■■■ ■■ ■ ■ V skladu z zasnovo akcije NNNP — 79 bodo vključeni v akcijo vsi delovni ljudje in občani v vseh okoljih, kjer delajo in živijo, torej tudi v krajevni skupnosti, vasi, ulici, bloku. Dobra organiziranost, usposobljenost in pripravljenost vseh stanovalcev v hišah, še zlasti pa v večjih stanovanjskih blokih, ulicah in vaseh pomembno prispeva k dobri splošni organiziranosti in pripravljenosti za obrambo in zaščito krajevne skupnosti kot celote. Zato moramo sedaj posvetiti pozornost tudi aktivnostim in nalogam stanovalcev v stanovanjskih hišah, kajti zavedamo se, da še nismo dovolj poučeni o svojih pravicah, dolžnostih in nalogah ob elementarnih in drugih hudih nesrečah in v vojni. Zato se moramo dobro organizirati, seznaniti z vsem potrebnim in usposobiti za opravljanje nalog v izrednih razmerah. Najprej moramo ugotoviti, če smo v bloku, ulici, naselju ustrezno samoupravno organizirani. Mislimo predvsem na hišne svete in krajevne odbore SZDL, aktive ZK, aktive ZSMS, pododbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in enote civilne zaščite. Če te obveznosti še nismo v celoti izpolnili, jo moramo čimprej, ker so ti organi nosilci akcije NNNP v našem okolju. Zatem moramo ugotoviti, kako smo seznanjeni s pravicami in dolžnostmi, nalogami in postopki na področju LO in DS, kako smo pripravljeni in usposobljeni za njihovo izvajanje in tudi to, kako smo materialno preskrbljeni za uspešno opravljanje teh nalog bodisi kot posamezniki, družina, skupnost stanovalcev ali prebivalcev. Na zborih stanovalcev oz. občanov in s praktičnim poukom moramo usposobiti stanovalce za učinkovito opravljanje konkretnih obrambno-zaščitnih in Slovenščina v javnosti je bil delovni naslov posvetovanja, ki je bilo 14. in 15. maja letos v Portorožu. Priprave na to posvetovanje so trajale skoraj dve leti, gradivo za razpravo pa je pripravljalo okrog 300 strokovnjakov, družbenih delavcev, novinarjev, prosvetnih in kulturnih delavcev, delavcev iz gospodarstva in turizma. Posvetovanje sta organizirala Republiška konferenca SZDL Slovenije in Slavistično društvo Slovenije, ki sta nanj povabila okoli 25o delegatov družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, ustanov in združenj — približno toliko delegatov se je posvetovanja tudi udeležilo. Gradivo za to posvetovanje je bilo resnično obširno — preko 300 strani. Že samo gradivo je kazalo, da ne bi obravnavali drobnjakarskih jezikovnih vprašanj, ampak bolj ugotavljali stvarne probleme, ki ovirajo dvig splošne jezikovne kulture, torej ni bilo srečanje zgolj slavistov. S pozdravnim govorom je posvetovanje pričel Mitja Ribičič, za njim pa sta poročala Beno Zupančič, predsednik Sveta za kulturo pri Republiški konferenci SZDL Slovenije, in Breda Pogorelec, predsednica Slavističnega društva Slovenije. Naj navedem bisvene misli Zupančičevega govora. Tradicionalno zanimanje naših ljudi za slovenščino je posledica znane zgodovinske usode slovenskega naroda, ki se je v boju za obstoj lahko oblikoval in izražal kot narod predvsem ravno v kulturnem in jezikovnem ustvarjanju. Res pa je tudi, da smo z narodnoosvobodilnim bojem in z ustvarjanjem slovenske državnosti začeli te vrste zanimanja opuščati. Postali smo pismen narod, ki ga doma nihče več ne ovira v jezikovnem izražanju, temveč ga družbeni razvoj k temu vse bolj spodbuja. Žal pa se ob tem bolj čuti vse, kar je jezikovno pomanjkljivo, slabo ah škodljivo. Zaskrbljenost za jezikovno ogroženost ni posledica zunanje ogroženosti, pač pa precej notranje — naše lastne zanikmosti ali nesposobnosti, da se spopademo z jezikovnimi vprašanji. SZDL Slovenije je v dveh javnih pismih o slovenščini v javnosti (1. 1965 in 1. 1975) in s soorganiziranjem tega posvetovanja izpovedala svoje trdno prepričanje: samo z rastjo splošne družbene in jezikovne miselnosti je mogoče odpraviti, kar nas moti ali ovira. Pomeni ji tudi zanimivo vprašanje. Jezikoslovnim ustanovam naj bi pomagali, da se na temelju že doseženega hitreje razvijejo, da bi mogle reševati vsakdanje jezikovne probleme, ki jih sama sebi zastavlja jezikoslovna stroka. Naša naloga je ugotavljati -kaj, kje in kako je mogoče kaj storiti. Predlagal je, naj se po- NNNP-79” samozaščitnih nalog v stanovanjski hiši oz. naselju. Predvsem jih moramo poučiti, kakšne obveznosti, odgovornosti in naloge stanovalcev, hišnega sveta, enote civilne zaščite, in družbenopohtičnih oiganizacij, kako naj se vedejo,kako ravnajo in kaj naj storijo ob elementarnih in drugih hudih nesrečah ter v posameznih priložnostih, ko grozi neposredna vojna nevarnost in v vojni. Vse to usposabljanje naj bo prilagojeno konkretnim razmeram v stanovanjskih hišah. Usposobiti moramo splošno enoto civilne zaščite za opravljanje reševalnih in drugih nalog ob nesrečah in v vojni. Ob koncu akcije, to je 29. 30. septembra, opravimo praktičen preizkus usposobljenosti enote in prebivalcev na podlagi predpostavke, ki jo bo določila krajevna skupnost. Pregledati in urediti moramo hišna zaklonišča. Če v hiši ni zaklonišč, moramo skupno 5 krajevno skupnostjo določit način, kako zaščititi prebivalec in jih o tem poučiti. Pregledat in usposobiti moramo vsa proti požarna, reševalna in drug; sredstva civilne zaščite ter poučiti prebivalce, kako naj z njimi ravnajo. Takoj moramo poskrbeti za nabavo teh sredstev, če jih še ni. Pregledati moramo opremljenost prebivalcev z osebnimi za ščitnimi sredstvi in rezervami hrane; poučiti jih moramo o oblikah nudenja pomoči ostarelim in onemoglim prebivalcem, o obveznostih pri zatemnjeva-nju ter ostalem. V akciji NNNP in v tktivno-stih, ki se bodo in se že izvajajo, naj bi prišla do veljave tudi družina kot temeljna celica naše družbene skupnosti, saj morajo ljudje tudi v družini pripraviti vse potrebno za življenje in delo v izrednih razmerah. ***+*********************************+* svetovanje spremeni v stalno ben, nova spoznanja pa da pre-dejavnost v obliki sekcije pri počasi spodrivajo to zmotno Republiški konferenci SZDL misel. Po mišljenju Brede Po-Slovenije (skupaj s Slavističnim gorelec je vprašanje jezikovnega društvom Slovenije), zaživeli pa izraza, zlasti javnega, najširše naj bi tudi jezikovni odbori vprašanje splošne kulture, vsepovsod, Iger bi se zanje po- Samoupraljanje kot izvirna obli-kazale potrebe in možnost za ka našega političnega življenja delovanje. Cilj tega delovanja tako kulturno potrebuje, ča naj je: povečana in množična skrb bo izraz iskrenih, človeških in za kar se da sproščeno, izvirno plemenitih razmerih v naši in tudi po zakonih lepote obli- skupnosti, kovano slovensko besedo se Ostali del posvetovanja je bil mora poznati vsepovsod, kjer namenjen razpravi, ki je poteka-živimo in delamo. la plenarno in ne po problem- Breda Pogorelec je jedrnato skih skupinah, sicer bi se v orisala zgodovinski razvoj slo- takih skupinah srečali predvsem venskega knjižnega jezika in ljudje, ki se srečujejo že tako ovrgla zmotno misel, da je slo- zaradi svoje strokovne naravno-venski jezik mlad, nepomem- sti. Na modni reviji, ki jo je organiziral CML — in ki je bHa v novome&i športni dvorani, so prikazali manekeni tudi modele,ki so narejeni iz Novoteksovih blag ter v naši konfekciji. Na sliki: skupina manekenov med prikazom naših modnih novosti AMD sekcija Novoteksa je zelo delovna V naši delovni organizaciji obstaja že vrsto let AMD sekcija, ki šteje 208 članov in je po številu članov med prvimi v novomeški občini. V sklopu drušva imamo mehanično delavnico, ki deluje kljub finančnim in kadrovskim težavam z velikim uspehom; število prijav za popravdo avtomobilov je iz dneva v dan večje. Člani AMD vedo, da lahko dobe razen ugodnosti, ki jim jih nudi naše društvo v delavnici, še marsikaj, n. pr. pomoč na cesti! Pri okvari avtomobila morate poklicati samo telefonsko številko 987 — pomoč bo pri vas v najkrajšem času! AMZJ ima namreč v vsakem večjem kraju delavnico z vlečno službo. Čeprav je naše avto-moto društvo med prvimi v občini, je še vedno veliko delavcev Novoteksa, ki vanj niso včlanjeni. Zato ob tej priliki vabimo vse, ki bi hoteli pristopiti, da to store čimprej! Na sliki: vsak avtomobil, star ali nov, je kar se le da hitro strokovno popravljen. .. Predstavljamo krvodajalce iz Metlike Odbor RK tozd Predilnica je organiziral s pomočo občinskega odbora RK Metlika podelitev značk in priznanj krvodajalcem v našem podjetju. Ob tej priliki je predsednik OORK Metlika tov. Zvone Hauptman predal tozdu Predilnica priznanje ,,Zasluge za krvodajalstvo1', ki ga je podelil republiški odbor RK Slovenije ob 25 letnici krvodajalstva za aktivnost pri razvijanju solidarnosti med ljudmi na področju krvodajalstva. Predsednica odbora RK Desa Smuk je pozdravila navzoče krvodajalce in se jim v imenu odbora zahvalila za tolikokrat darovano kri. Kratek, toda prisrčen kulturni program so pripravili člani podmladka RK osnovne šole iz Metlike. Prene-katera solza je stekla po licu ob poslušanju programa. Tov. Zvone Hauptman pa je med drugim dejal: ,,Vsa prizadevanja RK in njegove akcije so usmerjene v isti cilj. Vsebina in končni cilj vseh akcij RK so človek, humani odnosi med ljudmi, medsebojna solidarnost in medsebojna pomoč v stiski Zanesljivo lahko ugotovimo, da gre pri prostovoljnem krvodajalstvu zares za našo skupno akcijo, akcijo vseh občanov in delovnih ljudi Slovenije, tako tistih, ki kri dajejo in tistih, ki jo prejemajo in tudi tistih, ki dejavnost krvodajalstva orgmnizirajo. Prav vsi smo zainteresirani za to akcijo, da je krvodajalcev in krvi, tega nenadomestljivega zdravila, vedno dovolj. Gre za množično akcijo, saj je v 25 letih, odkar RK Slovenije organizira krvodajalske akcije nad 500.000 prebivalcev Slovenije izrazilo svojo solidarnost z z visoko socialistično etiko in moralo na najbolj neposreden način tako, da je del sebe darovalo za sočloveka. Da bo krvi, tega nenadomestljivega zdravila, ki ga ne more izdelati nobena tovarna, ki ga lahko da le human, solidaren in zdrav človek. vedno dovolj, da bi krvodajalska akcija vedno normalno tekla, moramo stalno in povsod vzgajati in pridobivati ljudi v vrste krvodajalcev, vse to so vitalne koristi občana in delovnega človeka, temeljni interes celotne družbe". Ob zaključku svojega govora je edsednik občinskega odbora RK etlika čestital za tako velik uspeh aktivu RK Novoteks, predvsem pa krvodajalcem in vsem tistim aktivistom, ki neutrudno skrbijo za razvoj krvodajalstva in dan za dnem širijo vrste krvodajalcev. Za zasluge za pridobivanje krvodajalcev je podelil pismena priznanja tov. Bariči Božič, Desi Smuk in Ani Žugelj. Na vrsti je še predstavitev vseh krvodajalcev in tozda Predilnica, tistih, ki so dobili pismena priznanja in značke in tudi tistih, ki jih bodo dobili drugič: Ivan Pezdirc je daroval kri 26 krat in zaslužil najvige priznanje in darilo DO Novoteks; Lado Marentič (21), Anton Ivec, Halid Kadragič, Marija Nemanič II. in Anica Stefanič so darovali kri 20 krat in zato dobili pismena priznanja z značko in darilom. Priznanje in značko za 15 krat darovano kri so prejeli: Blaž Čurči (18), Stanko Jelenič (15), Ivan Jerina (15), Jože Judnič (16), Francka Kobe (15), Ivan Kukman (18), Ivanka Matjašič (15), Katica Mužar (15), Mirko Stopar (15), Jože Šimec (16) in Alojz Kozjan 15 krat. Za 10 krat darovano kri so prejeli priznanje in značko naslednji krvodajalci: Ivan Bevk (12), Ivan Butala (13), Vida Brodarič (10), Jožefa Curči (14), Marija Fortun (10), Martina Geršič (11), Rezka Gregorčič (10), Josip Jalševac (11), Jože Kočevar (10), Ivan Kočevar (10), Jože Katelc (12), Vinko Lužar (11), Jože Milovec (10), Jože Matjašič (11), Anka Peršin (10), Janko Ra-denčič I. (11), Andrej Smuk (10), Slavo Vraničar (10) in Anica Vidic 11 krat. Priznanje in značko za 5 krat darovano kri so prejeli: Bariča Bučan (5), Jurij Bučan (8), Marija Civič (5), Katica Hribljan 1 (7), Kolakovič Mile (7), Terezija Kovač (6), Hribljan Katica II. (6), Hribljan Marica (8), Filak Marija (7), Anica Kocjan (5), Terezija Kambič II. (5), Ivan Lukunič (6), Anica Možina (6), Ivan Malešič (7), Anica Muhič (6), Jože Nemanič (6), Franc Nemanič (6), Štefka Orlič (8), Anica Plut (5), Marija Plut II. (5), Terezija Plut I. (8), Milka Radakovič (7), Vlasta Rus (8), Marija Ribarič (6), Ivan Rozman (5), Julij Sodec (8), Ilija Siročič (5), Marica Siričič (5), Marija Škof (6), Alojzija Šomin (6), Jože Tomc (6), Marija Vidnjevič (6), Marjan Vidic (7), Milan Vraničar (8), Irma Vrtačič (5), in Katica Zvonkovič 6 krat. Krvodajalci, ki so darovali kri manj kot 5 krat: Marija Bajuk (2), Kristina Balič (3), Ljubica Boldin (1) , Branko Boldin (2), Jože Cajnar (2) , Rudolf Cvitkovič (1), Dragica Cavlovič (1), Anica Čurči (3), Mari-h Dragan (4), Jože Dumešič (3), Martina Dumešič (1), Suljo Durmič (1) , Djurdja Djerek (1), Zdenka Ferenc (2), Jože Geršič (3), Alojz Gregorič (2), Janez Gregorič (3), Miro Jakofčič (4), Milica Judnič (2) , Anica Jurinčič (2), Marija Judnič (1), Josip Katarinčič (2), Anica Kočevar (1), Anica Kozjan (3), Martina Kramarič (4), Anton Kraševec (3) , Anton Križan (2), Marija Kramar (1), Zvonko Kambič (1), Ivan Kučinič (3), Jože Leščanec (4), Ivan Kukman IL (1), Šerusa Mahnu-tovič (4), Martin Matjašič (2), Marinka Nemanič (3), Marija Okički (3), Karlina Oberman (1), Janez Pezdirc (1), Martin Piškurič (1), Bernard Plut (4), Anica Pezdirc (1), Katarina Prus (1), Anton Radoš(2), Mohamed Ramič (2), Anton Rus (I), Marta Starec (2), Kristina Starec (1), Veljko Stipanovič (1), Jože Stefanič (4), Angela Štukelj (1), V petek, 18. "taja 1979 je bilo pri Osnovni šoli XII. SNOUB Bršljin občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči enot civilne zaščite. Sodelovalo je 20 ekip in enot civilne zaščite krajevnih skupnosti in delovnih oiganizacij. S prikazanim znanjem so bili izpraševalci, zdravniška komisija, zelo zadovoljni. Visok nivo znanja nam prikazuje stanje pripravljenosti tovrstnih enot civilne zaščite. Na tekmovanju, ki sta ga organizirala Občinski štab za civilno zaščito in Občinski odbor RK Novo mesto, je sodelovala tudi naša ekipa v sestavi: Avguštin Ljuba, Stipič Avguština, Medved Štefka, Eržen Mihaela, Ajster Boža, Žic Milena in Petje Tončka. Z njihovo uvrstitvijo smo lahko izredno zadovoljni, le majhna nataka pa jih je veljala precej višje uvrstit- Rezultati: 1. mesto: Tov. zdravil KRKA 87.5 točk 2. mesto: KS Dolenjske Toplice in Novoles 85 točk 3. mesto: KS Center, KS Žabja vas 82,5 točk 4. mesto: NOVOTEKS 80 točk 5. mesto: KS Majde Šilc, KS Bišljin in KS Šentjernej 77.5 točk A. B. * * * jmm * jmtr * jtmr s * mm? * jmv Anton Švajger (1), Milena Urh (3), Jože Vraničar (2), Anica Zvonkovič (1), Stanka Ilijanič (2), Stanko Rud-man (1) in Anton Žunič 1 krat Po končanem programu in podelitvi priznanj se je prilegla zakuska, ki jo je za vse člane kolektiva pripravila sindikalna organizacija, saj je bila ta dan tudi letna konferenca sind. organizacije. Blagajna RK je namreč prešibka, da bi prensela stroške srečanja vseh kravodajalcev. Zato se odbor RK opravičuje, ker srečanja v lanskem letu ni bilo. Obenem pa obljublja, da bo vnaprej podeljevanje zahval in značk redno vsako leto, blagajna bo pa odslej tudi bogatejša, ker bo vsa pobrana članarina za leto 1978 in 1979 ostala v blagajni RK tozda Predilnica. G. T. ZAHVALA 1 Vsem sodelavcem, ki ste mi ob boleči izgubi mojega očeta izrekli sožalje, mi podarili venec in ga spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala FANIKA KOVAČ ZAHVALA Ob smrti moje mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje in podarjeni venec. SLAVA BARTELJ ZAHVALA Ob boleči izgubi moža se najlepše zahvaljujem sodelavcem tkalnice, ki so mi izrekli sožalje in podarili venec. OLGA GIMPELJ ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše sestre Joži Sladič, por. Klemenčič, se iskreno zahvaljujemo sodelavcem IVS-a, tkalnice in oplemenitilnice ter šivalnice za podarjene vence; tov. Kranjčiču za ganljive poslovilne besede in vsem, ki so pokojnico v tako velikem številu pospremili k njenemu mnogo preranemu grobu. Žalujoči brat F rane ter sestri Draga in Lojzka pretesnimi rokavi in v prozornih tkaninah živih barvnih odtenkov. Na športnih srajcah nam padejo v oči podložena ramena, gube, majhni ovratniki, ozki re-vetji, zapenjanje pa je včasih skrito. V športni garderobi pa so vse bolj poudarjene tunike. Elegantne bluze so zelo razigrane, večkrat na preklop, namesto zapenjanja pa jih lahko privežemo v pasu; rokavi so v stilu slepega miša, reverji ozki in podolgovati, priljubljeni pa so šač ovratniki. Za mlajše so interesantni tudi polkratki rokavi. Barve so intenzivnejše od lanskih, prevladujejo pa: violet, temno rdeča, zelena, modra, zlato rumena; zaumirjenejše pa so pastelne mat barve, nebeško modra in barva žita. Modni kotiček l____________________) Eden od zapostavljenih artiklov ženske garderobe so žen&e bluze, ki pa so nepogrešljiv del kombinacij v oblačenju. Ker je na izbiro veliko lepih tkanin v živih desenih, iz katerih lahko naredimo prikupne ženske bluze, sem vam skicirala tri bluze v športnem in elegantnem stilu. Skupna lastnost vseh modelov je imitacija stila izpred petdesetih let, vendar z malo manj širokimi modeli, za razliko od dosedanjih krojev, ne s £ 5 +)k Hvala za vašo kri, g S W ki rešuje življenja! ; $ J ^ Od 3. aprila do 31. maja so na novomeški tranfuzijski £ ^ postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Stanko * J Anžlovar (do sedaj že 14-krat), Anica Potočar (9), Franc j * Murgelj (11), Ana Murgelj (5), Milan Močnik (16), Marija £ ^ Staniša (3), Marija Novak (7), Fani Zupančič (5), Matija J £ Belavič (12), Ana Špringer(16), Dušan Vasič (2), Jože Mitag ? ^ (10), Pavle Kupljenik (29), Štefka Kulovec (12), Alojz £ £ Sepaher (22), Cvetka Tomšič (11), Jože Erlah (11), Danica 5 ^ Kovač (15), Milan Teropščič (11), Milan Goršin (3), Martin £ £ Sekupa (13), Anton Pate (16), Pavla Pangre (10), Jože £ S Vrščaj (30), Franc Junc (3), Majda Fideršek (5), Mirko Nihč £ ^ (23), Jože Mam (17), Milka Zupančič (11), Milan Radova- J H novič (9), Jožica Mlakar (10), Zvonka Kramarič (15), Brane ^ w Avbar (28), Ivan Dragan (7), Antonija Rukše (24), Cirila £ V Udovič (6), Marija Udovič (11), Slavko Štrbenc (6), Martina £ ^ Koračin (14), Stane Butalin (11), Janez Turk (12), Matija t ^ Gazvoda (28), Pepca Gajič ( 14), Ljubomir Jenko (8), Ana 5 ^ Kralj (19), Marija Kralj (7), Faud Kočič (5), Vida Šer.ica 2 ^ (19), Stanko Stanič (9), Peter Mali (16), Marija Miklič 1), ^ 5 Marija Furman (5), Marija Resnik (8), Majda Rajer (1), Rozi £ £ Hočevar (8), Milivoj Zadkovič (17), Anica Jarc (1), Franc * \ Pavlin (13), Zdenka Pužina (1), Branko Malešič (9), Franc £ ^ Djaž (22), Jožica Meglič (1), Jože Rozman (14), Ivan Rifelj £ S (4), Vesna Sitar (5), Franc Ljubi (3), Zdenka Kotnik (9), * \ Franc Kovšča (7), Jožica Kobe (6), Božo Čavlovič (17), £ £ Marjan Fluher (5), Ljuba Avguštin (22), Turk Tilka (8), Jože $ Cimermančič (11), Marija Skedelj (11), Silva Strajnar (1), £ ^ Anica Križman (7), Jože Kralj (9), Miha Gošnik (13), Marija £ J Golobič (4), Brane Mitag (16), Matin Može 918), Vinko £ 5 Hribar (15), Pavla Drenik (10), Drago Vavpotič (8) in Marija s ^ Fabjan (6). Čestitamo! £ Od 12. aprila do 31. maja so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: v tozd Tkanina — IVS: Mihael Gašper, Stanko Miklič; v predilnico: Ivan Klarič, Milena Markoče-vič, Gojko Jovič, Enver Shola, Ambrož Stojak; v tkalnico: Brigita Božič, Jela Mišič, Smilja Bič; v pripravo: Živka Jelič, Mira Povšelj, Vezira Kalesič, Ko vil jk a Nedič, Mladen Djuraš, Zdravko Vračarič, Pavo Trifko-vič, Štefica Liski, Bojan Štalcar, Smajl Dacič, Safet Smailovič: v oplemenitilnico: Jože Meglič, Jože Klobučar, Nedeljko Tomovič, Stipan Klarič, Milosava Nedeljkovič, Vladimir Mikač; v skupne službe: Gojko Vezmar. Tozd Konfekcija: Vida Starič, Zorica Dujakovič.Zvonko Ške-delj, Esad Kršič, Silva Mitrovič, Stojanka Jevtič. Skupne službe podjetja: Magda Gril, Josipa Glavaš, Marija Barle, Branislav Šupič in Sonja Geršič. Tozd Trgovina: Mulija Mašnič (trgovina Sarajevo). V istem obdobju pa so delovno organizacijo zapuslili naslednji delavci: tozd Tkanina -IVS: Feliks Žagar, Stanislav Parkelj, Jože Femc, Jože Florjančič (discipl. ukrep), Zvone odšli Gimpelj; tkalnica: Milan Goršin, Minka Švigelj (inval. upok.), Zdenko Ban ( k vojakom), Marta Uhan (inval. upok.), Henrik Lužar, Marija Miklavčič (inval. upok.); predilnica: Jože Zagorc, Franc Rupar (k vojakom), Štefka Šobar, Avgust Cvetan, Janez Lužar, Marija Novak, Anton Kozlevčar (discpl. ukrep), Martina Koračin, Radovan Jorgič (izključen), Dušan Kneževič, Leopold Novak; oplemenitilnica: Alojzija Janc (inval. upok.), Miha Cimermančič (k vojakom), Alojz Florjančič (inval. upok.), Brigita Jovanovič, Jožefa Klemenčič (umrla), Jože Cekuta; priprava: Vinko Samac, Mira Mitrovič; barvarna: Jože Fabjančič. Tozd Konfekcija: Dragica Mačkovič, Marjan Erpe (k vojakom), Jožica Hrvat (izključena), Nada Kruljac, Videsava Jačimovič. Skupne službe podjetja: Slavka Zupančič, Anica Gašperšič, Mirko Nilič, Jožefa Smrekar, Miloš Avbar. Tozd Trgovina: Anka Šakovič (Bor L), Ljiljana Pavlovič (Bor II.), Milan Potojič (Bor II. — oba disciplinsko izključena), Slavica Paunovič (Bor I.) iztek del. časa. Republiška tekstiliada - ponovno drugi Konec maja se je končala republiška tekstiliada v kegljanju. Finalnih bojev seje udeležilo 8 najboljših ekip iz predtekmovanj, in sicer: MTT Maribor, Svilanit Kamnik. Tekstil Ljubljana, Toper Celje, Teksti-na Ajdovščina, BPT Tržič, Novoteks in Tosama iz Domžal kot organizator. Tekmovanje je bilo na asfaltnem kegljišču v Kamniku, kar je tudi pripomoglo k rezultatom. Tokrat je izredno presentila ekipa Tekstila iz Ljubljane, ki se je letos prvič uvrstila v finale in takoj tudi osvojila naslov prvaka. Naši kegljači so predvsem zaradi dobre igre ženske ekipe že tretjič zapored osvojili drugo mesto, kar lahko štejemo za velik uspeh. Izenačena ženska ekipa je osvojila 1. mesto, pri moških pa sta samo Marko Zupančič in delno tudi Martin Geršič dobro kegljala, ostali pa so igrali pod svojimi zmožnostmi. Rezultati — borbene gre: MTT 883, 5. Novoteks 777. Moški 6 x 200: 1. Tekstil 5012, 5. Novoteks 4887 (Pirc 773, Bojane 790, Mohorič 791, Klobučar 809, Geršič 840, Zupančič 883). Moški pari 2 x 200: 1. Pintar — Justin (Toper) 1776, 8. Zupančič - Pirc 1656, 13. Mohorič — Geršič 1631, 16. Klobučar — Bojane 1599. Posamezniki 1 x 100: 1. Pintar (Toper) 9 18, 7. Zupančič 883, 20. Geršič 840, 33. Klobučar 809 . 40. Mohorič 791, 41. Bojane 790, 52. Pirc 773. Ženske 4 x 100: 1. Novoteks 1562 (Zupančič 379, Kacin 397, Sta-niša 381, Makše 405). Ženski pari 2 x 100: Štrukelj — Prosenc (Tosama) 797, 2. Makše — S taniš a 786, 5. Kacin — Zupančič 776. Posameznice 1 x 100: 1. Francka Petač 433 (Rašica), 9. Makše Martina 405, 10. Mari Kacin 397, 19. Mira Staniša 381, 21. Joži Zupančič 379. Ekipna razvrstitev: 1. Teksil 318, 2. Novoteks 265, 3. MTT 255, 4. Tosama 230, 5. Teksti-na 225, 6. Toper 215, 7. BPT 139 in Svilanit 90. Na koncu lahko še povemo, da se je tega tekmovanja v predtekmovanju udeležilo preko 600 kegljačev, kar je ponoven dokaz, kako zelo priljubljen je kegljaški šport med slovenskimi tekstilci. MARTINA MAKSE IN JANEZ JERMAN Končalo se je TRIM tekmovanje kegljačev v disciplini 1 x 50 lučajev. Udeležba je bila zadovoljiva saj je nastopilo 60 delavcev Novoteksa, med njimi kar 20 žensk. Razveseljivo pa je tudi to, da so bili doseženi dobri rezultati pri mlajših tekmovalcih, kar daje garancijo za še boljši podmladek Novotekso-ve ekipe. Po posameznih obratih so zmagali; ženske - oplemenitil-nica: Matoh 121, DSSS Makše 193. konfekcija: Zupančič 164, priprava: Kacin 185, predilnica: Petrič 113, trgovine: Kastelic 148. Moški; predilnica: Barbič 195, priprava: Sluga 179, tkalnica 188, oplemenitilnica: Petrič 196, DSSS: Jerman 201, konfekcija: Blagojevič 158, trgovine: 195 in IVS Pirc 179. Absolutna prvaka TRIM - tekmovanja sta tako Makšetova in Jerman. Ob koncu tega tekmovanja se je 10 najboljših priključilo pr/i novoteksovi ekipi, kjer so se pomerili v disciplini 1 x 100 lučajev za naslov prvaka Novo- teksa. Trimčkarji so se dobro odrezali, saj sta se dva predstavnika uvrstila med najboljših 10. Rezultati: 1. Klobučar 416, 2. Bojane 410, 3. Bec 391, 4. Zupančič 388, 5. Pirc 387, 6. Dravinec 385, 7. Radovanovič 384, 8. Geršič 384, 9. Kostrevc 382 in 10. Mohorič 367. Kegljanje na DŠI V spomladanskem tekmovanju na DŠI v kegljanju je sodelovala naša ženska ekipa in dosegla odlično 3. mesto. Moški še niso nastopili, ker so bili prav na dan njihovega nastopa v Kočevju, na prvenstvu tekstilcev Dolenjske. Svoj nastop bodo morali opraviti naknadno. Končan je spomladanski del tekmovanj V prvenstvu Novega mesta se je končalo tekmovanje v spomladanskem delu. Ekipa Novoteksa je zabeležila v prvem delu samo dve zm^i in tri poraze. S to bilanco je zasedla v skupini B 3. mesto; prvi je Pionir, drugi pa Borec. V drugem delu se bomo morali odrezati bolje, kajti le prvi dve mesti vodita v finalno skupino. Rezultati: Borac — Novoteks 386 : 369; Luknja — Novoteks 302 : 328; Novoteks — Pionir 378 : 383; Novoteks - Dama 387 : 353; Iskra — Novoteks 335 : 431. Največ kegljev so podrli v vseh srečanjih Geršič 140, Bec 90, Pirc 88 itd. 33716yu novtex 33117 yu mtt štev.1515 4.6.1979 aktiv rk odbor za krvodajalstvo ''novoteks’’ novo mesto ob dnevu darovalcev krvi vam iskreno čestitamo, veselimo se vaših doseženih uspehov na področju krvodajalstva in vam želimo na tem področju se mnogo tako lepih uspehov, aktiv rk mariborske tekstilne tovarne marlbor / trpin rlhard 33117 yu mti* 33716yu novtex +**+************** Ob dnevu krvodajalcev so se nam oglasili delavci MTT iz M aribora, s katerimi že nekaj let sodelujemo v raznih humanih akcijah, kot so npr. skupen odvzem krvi itd. Na sliki: pozdravno pismo prijateljev iz MTT Pred dvema mesecema so vrnili mladinci Novoteksa obisk prijateljem iz Bihača. Po ogledu dveh tovarn in pogovoru o težavah ter problemih v mladindd organizaciji, so se mladi delavci pomerili še v nekaterih športnih panogah; košarkaiji Novoteksa Legan, Avbar, Gimpelj.Cukut L, Zupančič,Cukut H. in Gošnik so premagali domačine s 43:30; domači nogometaši so odpravili Dolenjce s 7:4 -nastopili pa so Mišmaš, Filip, Dobrinič, Kršič, Legan, Gošnik, Gimpdj in Vlado Cukut. Novoteks pa je bil boljši tudi v šahu: Marija Ši3to, Jože Špeh in Brane Malešič so premagali svoje nasprotnike s 3:0 Na sliki: spominski posnetek z delavci Kombiteksa iz Bihača OlASMTIMTaMTOUMMi NOVO MOTO NOVOTEKS NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2500 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet: Bogdan Avbar, Jana Jovič, Lada Kostrevc, Danilo Kovačič, Mira Kovačič, Teodora Kovačič in Hinko Šintler. Predsednik izdajateljskega sveta je Hinko Šintler. Odgovorni in tehnični urednik Miha Gošnik. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foerster-jeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list. Tiska Knjigotisk, Novo mesto.