GRADITEV DOMAČE TRGOVSKE MORNARICE
Veliko pvvpraševanje pa ladjah in ladijskem prostoru po vsem svetu
RentabUnost prevaznih uslug
Vzporedno z narasčanjem mednarodne izmenjaoe se v zadnjem času čedalje bolj pouečuje soe-tooni pomorski promet. Danes razpoložljioe trgooske mornarice ne morejo zadoooljiti vseh potreb po preooznih uslugah, posebno ko gre za nekatere tipe ladij za preooz posebnih orst blaga. Povpra-šeoanje po ladjah je čedalje večje in ladjedelnice imajo dooolj naročil.
Ilkrati so cene preooznih uslug v prekomorskem prometu čvrste in kažejo celo tudi težnje po ozponu, Veliko pooprašeoanje po ladjah je vsekakor ugodno za naše ladjedelnice. Postaolju pa se Dprašanje, kako bomo te ugodne okoliščine najbolje izoristili: z izoozom ladij ali z graditvijo lastne mornarice, ki bi prinesla dohodke v devizah o obliki plačila za preoozne usluge.
Cenijo, da je zmogljivost naših ladjedelnic približno dvakrat večja ikakor pred vojno, z nekaterimi rekenstru.kcijeuni pa jo laltLo v nekaj  letih še enkrat podvojimo.
Ladje za šestnajst tujih držav
Zinogljivos-ti ladjedelnie izkoriščamo čedalje bolje. Naše pomembnejše ladjedelnice so zaiposlene z naročili do 1. 1960, nekatere tudi dajj. Večina teh uaročil izvira iz inozemstva, nekatere države pa kažejo zanimanje tudi za nova naročila. Računajo, da bodo naročene ladje pluie pod zastavami lb držav: Burme (10 ladij), Svice (9), Poljske in Bittanije (po 8 ladij), ZDA in Danske (po 5), Paname in LLberije (po 5), Švedske, Norveške in Romunije (po 2), Grčije, Indije, Paii-stana, Bolgaišje in Turčije.
Naj muoogrede povemo, da je ladjedelništvo naša poptrf-noma nova izvozna veja. V tem pogledu se razvijata vzpo-tedno z njo kovinska in elektroindustrija, ladjedelništvo pa ima za seduj uajugodnejše pogoje, če vzauiemo veje v celoti.
V prihodnjih letih računamo s povprečnim. izvozoin uekaj Bad 50 tisoč bruto registrskih ton na leto, kar omogoča iz-polnitev sklenjenih p<>godb vziporedno z nadailj-njo gradilvijo domačih ladij v neogibni ineri. S tem realiziramo situpni tle-vizni dohodek približno 115 milijonov dolarjev. S stališča pla-čilne bilance bo ta dohodek vendarie znatno inanjšri, ker bomo moTali zaradi zgraditve naročenrh ladij povečati uvoz ploče-vin«, ki je nimamo dovolj, in ladijskih motorjer, katerih pro-izvodnja za določeno dobo še ne bo mogla zadovoljiti potreb, leptar se ugodno razvija med tlmgim tudi zaradi uspešne kooperacije in specializacije med podjetji.
Kakor računajo bi morali navedeni znesek 115 milijonov dolarjev zraanjšati približno na polovico, da bi dobili >čist« devizni učinek. Toda tudi v tem primeru bo izvoz ladij še Tedno zelo pozitivno vplival  na  plačilno bilanco.
Prednosti graditve lastne mornarice
Veliko povpraševa(nje po ladjah pa lahko popolnoma upra-vičeno zastavi še neko drugo vprašanje: glede na trdne cene prevoznih uslug in na zelo ugedne perspektive, ali bi se ne
Tl podatki se nanašajo na vse ladje s 100 in več bruto registr-iklmi toiiami. Kakor vidimo, je število ladij večje kakor pred vojno, ut« pa ]e njihova tonaža manjša. Ena ladja Je lmela 1. 1939 v po-vprečju nekaj veC kakor 2.000 bruto registrsklti ton, lanl pa nekaj vei kakor 1.300.
Računamo, da bonio v nekaj letlh z dogradltvljo, kompletlra-njcm in z rekonstrukcijami povečali zmogljivosti za graditcv novih hdlj od 52 na 106 tisoč ton. Večje pomorske ladjedelnlce se bodo postopno osvobajale remontnlh del, ta dela pa bomo prenesli na srednje in manjše Ladjedelnlce.
izplačalo bolj, da bi namesto izvoza ladij izvažali usluge, to je, da bi ladjedelnice zaposlili z zgraditvijo lastnega ladjevja in da bi opravljali prevoz za druge? To toliko prej, ker je biia naša trgovska moraarica reducirana med vojno na tretjino in je sedaj kljub povečanju v povojnih letih še vediio pod pred-vojno tonažo.
Težavno je daii matemaitično primerjavo, ker je dohodek od prevoznih uslug odviseu od vrste in veli'kosti ladij, od dolžiue poti, od lastuosti blaga, možnostj popolnega izkori-ščanja prostora in vrste drugih okoliščin, toda o rentabilnosti prevoznih uslug in predaosti razpolaganja z lastnimi ladjami, govori med drug^im prav to dejstvo, da tudi tuje države z mofinitn ladjevjem iu veliko zmogljivostjo ladjedelnic naro-čajo pri nas ladje.
Podatkl  za  1.   1939   se   nanaSajo   na   Sušak   (namesto   Reke)   in   na Metkovlč (namesto Ploia).
V zvezi s tem vprašanjem so — razen kalkulacije — tudi druga dejstva, ki jih je treba upoštevati. To je predvsem naža pomorska tradicija, ki ni neznana v svetu in ki daje osnovo za zaupanje do naših ladij iu naših pomorščakov. Kader in njegova strokovna kultura pomentjo v vseh vejah našega go-spodarstva skoraj brez izjeme euo izmed najresnojših vpra-šauj. V pomorstvu to večinoma ni prirner: imamo preccjšeu kader Ijudi, ki so tradicionalno usmerjeni na morje, ljubijo plovbo in imajo izkušnje ter zuanje zanjo.
Ko je govora o nastopanju na svetovnem trgu. je še ena zelo važaa okoliščina, ki jo je treba uix>števat«: če vzamcmo v celoti, naša industrijn po delovni storilnosti znatno zaostaja za industrijo nckulerih razvitih držav. Pomorski promet jp ena izmed maloštevilnih pospodarskih vej. v kateri se po delovni storifnosti približujemo toni državam in se lahku 7 njimi kosamo, to pa je važen činitelj za uspešno poslovanje v merlnarodni  kouknrenci.
Razpolaganje z lastnitni ladjami |K>meni enega izmed po-niembnih činiteljev za razvoj vse zanicnjave z nekaterimi državami. posobno s tistimi. s katerimi nas vežejo pomorske poti, a same niinajo močnejše niornarire. Tak je n. pr. primer z nekaterimi   državami  Srednjega   in   Bližnje;la   vzlioda.  Toda
(Nadaljevanje na 6. strani)
Graditev domače trgovske mornarice
(Nadaljevaiiije s 5. strani)
tudi v prometu z djuginii državami nudi lastna mornarica do-ločene predaosii. V vsakeni primeru tako neposredno kakor po-sredno prispeva k širšemu ia uspešnejšemu vključevanju v svetovno tržišče.
Ni govora o nujnem in absolutnem usmerjanju v Lzgra-ditev doinače mornarice. To nam nit« ne bi bilo možno. Veliki posli za inozemstvo so že sklerijeni in jasno je, da jih je treba izvršiti. Razen tega so nam devize vedno potrebne in čimprej jih bomo dobili, toliko bolje jih bomo izkoristili. Izvoz ladij
DELE2 DOMACE MORNARICE  V PROMETU Z 1NOZEMSTVOM
V skupnem prometu blaga x inozemstvora (izvoz, uvoz in tranzlt) so v naših pristaniščih domaCe Iadje bile ufleleženc 1. 1939 s pribllžno polovico, lani pa le s 35 odstotki. Dele.i tujih ladij je posebno velik pri nvozu. Delež naSih ladij bi lahko 1>H tuai znatno veEjl v izvozu ln tranzitu, do določene mcrc tudi prl tzvozu, če bi Imeli močnejšo mornarico.
Itačunamo, da bo mogla do 1. 1961 prckomorska trgovska mor-narica prerzeti spet približno 50 odstotkov skupnega prevoza blaga. W ga lzvažamo tn uvažamo.
prinese devizna sredstva, brž ko je ladja končana in dobav-ijcna, delno pa tudi že prej, z lastnimi ladjami pa je treba čakati ne samo, da so zgrajene, temveč tudi, da opravijo dolga potovanja in šele nato dotečejo pomenibnejša sredstva za opravljene prevozne  usluge.
Govora je o potrebi splošne in dolgoročne opredelitve, ki bi v večji meri kakor doslej šla v korist graditve domače mor-rice, pri čeiner ne bi popolnoma opustili dela za izvoz, po-sebno ko gre za nesporno ugodna naročila.                M. J.