PREDPRAZNIČNA PRILOŽNOST Gorenjska y Banka Banka .t posluhom Ugodna ponudba potrošniških pos< KRANJ i VARNOSTNA DRUŽBA 0.0« brecno in varno novo leto 1998 Vam želi Varnost Kranj. REPUBLIKA SLOVENIJA. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Anonimne telefonske prijave zaposlovanja in dela na črno lahko sporočite po telefonu 061/310 266 ISSN 0352-6666 KUGLAŠ Leto L - ISSN 0352 - 6666 - št. 101 - CENA 180 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 30. decembra 1997 Nazdravimo z vodo Staro leto je popisano, novo je še prazen list Zadnji dnevi v letu so kot nalašč za to, da potegnemo črto pod minulim in hkrati odpremo knjigo, v katero bomo vpisovali prihodnje. Čas je torej tako za inventuro kot za odpiranje novih razgledov, tako za zahvalo kot za vedeževanje. Tak je bil tudi obred, ki so ga poznali na gorenjskem jugu, a je, žal, povsem izumrl: darovanje vodi in vedeževanje iz nje. Dogajalo se je ob studencih in vodnjakih. Hja, boste rekli, kdo pa danes še hodi po vodo k studencu? Zakaj pa imamo vodovode in vodo v vsaki hiši? holesterola, pivo je samo za poleti, od Zato, da si lahko kar doma nalijemo "trend": vse več jih poznam, ki hodijo čistega vina. Pardon: vode! Žal to ni s steklenicami (beri: plastenkami) k sokov se ti v želodcu zaredijo žabe, čaj povsod mogoče. V marsikaterem jav- raznim izvirom in si natakajo čiste in je za bolnike... Voda je pa "instant", nem in zasebnem vodovodu je vsebina zdrave vode. In to zato, da jo pijejo! To taka, da je uradno sicer užitna, ni pa je nekoliko čudno, navsezadnje pa kakovostna. Ne vem, ali sem to opazil čisto razumljivo. Zakaj? Preprosto samo podpisani (ki ob vinu vse raje zato, ker Gorenjci svojega vina nima- pijem navadno vodo) ali gre za mo, žganje ni za žejo, mleko je polno zastonj in še najbolj zdrava. In ne nazadnje: Gorenjci jo imamo v obilju, saj pri nas izvira Sava, največja reka na sončni strani Alp. Nadaljevanje na 31. strani STRAN 17, 18 Tomaž Kržišnik, vsestranski likovni ustvarjalec Modernist v svinjaku predelanem na francoski način "Živo se spomnim, kako sem v prvem letniku imel cmok v grlu in sem se moral res premagati, da sem sam stopil v Malo galerijo. Tak rešpekt je bil med tistim fantičem in... tako rekoč posvečenim prostorom." Naslednja številka bo izšla v torek, 6. januarja POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure PETROL ■NAROČILA: skMišče Medvode tel.:061/611-340,611-341, B.S. Radovljica tel.:064/715-242,704-070. Srečna 1998! trgovina na drobno, d.d.,ljubljana Najlepša avtobusna postaja STRAN 6 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASELJE t i iel/Ux:064"/881'910, 881-484 UGODNE GENE OGLAŠEVANJA NA VV1DE0STRANEH IN MED PROGRAMOM^ 9770352666001 Kidričeva 58 ŠKOFJA LOKA IEMMMK TH SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 4220 Škofja Loka KOMUNALA JAVNO PODJETJE KOMUNALA KRANJ MJRKA VADNOVA 1,4000 KRANJ MO SKOFJA LOKA SKOFJA LOKA ŽELEZNIKI .4 Oremo novo leto um ELEKTRO GORENJSKA JAVNO PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERQIJE, p.o. KRANJ, Bleiweisova e. 6 s svojimi poslovnimi enotami: PE KRANJ, Mirka Vadnova 3 PE ŽIROVNICA, Moste 2a PE SAVA KRANJ, Stara cesta 3 DOBAVLJA IN PROIZVAJA ELEKTRIČNO ENERQIJ0 ODEJA TOVARNA PREŠITIH 0ra,d.d. ŠKOFJA LOKA Kidričeva 80 tel.:064/634-600 fax:064/634-410 LOKATEKS ŠKOFJA LOKA GRADBENO PODJETJE p. o. K RAN) STRUZEVO 3B, TEL:223-443 IT©EMf^ IILHM Podjetje za proizvodnjo in distribucijo toplotne energije d.o.o. 4228 Železniki, Češnjica 54, tel:064/66-373, telex:37-557 telefax:064/66-380, 66-154 KMETIJSKA TRGOVINA VIRMASE 80 TEL.:633-881 Cegnar CESTNO PODJETJE KRANJ Jezerska cesta 20 Kranj tel.:064 242 221 fax:064 242 330 9 optika rime PRIMC MARIJA tel.: 064/324 465 CESTA NA KLANEC 3, KRANJ TEL.:324-465 GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA DUŠAN JERALA Virmaše 70, Šk. Loka, tel.:064/631-240 litri LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV KIDRIČEVA CESTA 66 ŠKOFJA LOKA JEl/ffOŠPED 200f mednarodna špedicija, transport in trgovina d.o.o. 4220 Škofja toka, Kidričeva 92 tel.:064/652-110, fax:064/634-853 vami prek vseh meja 42 Q6 Predsednik Republike Slovenije MILAN KUČAN Državljani morajo vedeti o predsedniku vse, * na čemer se gradi ali ruši zaupanje Predsednik države mora biti med ljudmi. Tako si predstavljam funkcijo, ki jo opravljam. Javno življenje, življenje politika je neke vrste tveganje, vendar o tem ne razmišljam. Moja misel je enostavna: če se med svojimi ljudmi, v svoji državi, človek ne počuti varnega, potem je nekaj narobe predvsem z njim. To je med drugim povedal v prazničnem pogovoru dosedanji in novi predsednik države Milan Kučan. O njem, je dejal, morajo državljani vedeti vse tisto, na čemer se gradi ali ruši zaupanje, izraženo na volitvah. Tudi trdnost predsednikovega zdravja je stvar, o kateri morajo biti državljani obveščeni. Kakšni so bili vaši občutki na volilno nedeljo, 23. novembra, zvečer, ko je bilo že znano, da boste znova predsednik? Se vam je odvalil kamen od srca? 'Odkrito rečeno, odvalil Se je kamen tiste neposredne napetosti, povezane s tekmovanjem in volitve so 46M Vrste tekmovanje za delež zaupanja med ljudmi. Privalil pa se je kamen odgovornosti, povezan z izvolitvijo, katerega teže se dobro zavedam, saj sem jo nosil že pet let, čeprav so mi to težo pomagali nositi ljudje te države, v dobrem in slabem." V ponedeljek (pogovor je bil opravljen teden pred prisego) boste prisegli kot predsednik države. Kako vi jemljete to dejanje, ki vas postavlja v vlogo "očeta naroda"?" "Formalno je prisega za-V£za, da bom pri delu Spoštoval ustavo, pravni red in da bom deloval skladno s svojo vestjo za blaginjo ljudi. Vloga očeta naroda, če pogojno uporabim ta izraz, ki se je nekako udomačil med Slovenci, je zanimiva, izzivalna in po svoje težka. Je izziv, ker se državno življenje pri nas šele ustvarja. Gre za Poglabljanje državotvornih dejanj, ki dajejo smisel državi in ki sledijo pričakovanjem in upanjem, ki so jih 'Judje vlagali v nastanek države. Ta je bil za Slovenijo specifičen glede na razmere, v katerih je do samostojne države prišlo. Naloga pa je težka zato, ker s prepričanjem, da obstoji, pogojno rabim ta izraz, oče naroda, težko živijo nekateri politiki in politične skupine. Po moji sodbi se težko privajajo na dejstva, da država ni samo Pravica, ampak je predvsem velika odgovornost. Če je bila politična svoboda prej omejevana in relativna, je sedaj ni mogoče razumeti kot absolutno svobodo, v kateri ni odgovornosti. Prepričan sem, da so ravno Politične skupine, predvsem Pa stranke, dolžne krepiti avtoriteto pravnega reda in avtoriteto državnih institucij ter težiti k njihovi učinkovitosti, s sodelovanjem, z odgovornostjo za državo, za njeno cim bolj normalno delovanje !? va kvaliteto življenja, ki ga država omogoča državlja-norn. To ni kakršnakoli kva-krev.a' ampak tista, ki bo čim llzja pričakovanjem ljudi, ki so se v letih 1990 in 1991 odločali za svojo državo. Novo državo smo potrbovali Predvsem zato, da bi lahko sPeljali program političnih, gospodarskih in socialnih reform, ki jih v takratni skupni Jugoslovanski državi ni bilo Mogoče." Predsednik mora (brez strahu) med ljudi Zastavljam vam nekaj bolj osebnih in manj resnih političnih vprašanj. Najprej, kako preživljate prosti čas, sobote, nedelja, praznike, ko niste v državniški vlogi? "Praktično noben konec tedna in noben praznik ni brez obveznosti. Tako je po moji sodbi z vsakim, ki aktivno dela, ker delo hodi s teboj iz pisarne do doma in nazaj. So pa prosti dnevi, ki ostanejo za vse tisto, kar ga veseli. V mojem primeru so to knjige, če je vreme slabše, in planine, če je vreme lepše. Med tema dvema najpogostejšima načinoma preživljanja prostih dni je še veliko drugega, odvisno od razpoloženja, družine, prijateljev, od dneva. Skratka, nič takšnega, kar bi moj konec tedna delalo drugačnega od konca tedna drugih ljudi." Časopisi, televizija. Je tudi zanje čas? "Televizija me prav zelo ne izziva, niti ne vznemirja. Če utegnem, gledam poročila, v povezavi z radijskimi poročili, da dobi človek občutek za to, kar se je čez dan zgodilo. Se pa o vsem raje prepričam še drugi dan v časopisu." Kot vsak človek imate prijatelje in sovražnike. Ste kdaj pomislili, da bi na vas kot predsednika države lahko naredili atentat? "Javno življenje, življenje politika je tudi neke vrste tveganje, ampak jaz o njem ne razmišljam. Moja misel je enostavna: Če se med svojimi ljudmi, v svoji državi človek ne počuti varnega, je nekaj narobe predvsem z njim. Živeti s to obremenitvijo je velika samoomejitev, ki onemogoča opravljanje predsedniške funkcije na način, kot si jo predstavljam: Da mora biti predsednik države med ljudmi." Ste spreten politik z dolgoletnimi izkušnjami, kar vam priznavajo tudi politični nasprotniki. Vendar, ste bili kdaj v položaju, da bi najraje vse skupaj pustili in se umaknili v manj javno in verjetno bolj udobno življenje? "Res sem že toliko let v politiki, da je, kot sem rekel v predvolilnem času, moj način življenja in samopotrjevanja. Je poklic in hkrati več kot poklic. Kdor svoje delo resno opravlja, doživi trenutke, ko se mu zdi, da se je znašel pred zidom ali v slepi ulici in ko reče samemu sebi: dost mam tega ali kaj mi je tega treba. Ampak, to so čustvene reakcije. Racionalni premisleki potem pokažejo, da kljub temu verjameš v svoje delo, ki ga je potrebno nadaljevati in tudi uspešno končati, kar si dolžan predvsem samemu sebi in seveda tistim, ki so te izvolili." Kako vas jemljejo domači, soproga, hčerki? "Srečni, da se njihov oče ukvarja s politiko in to v razmerah, v kakršnih živi sedaj slovenska politika, gotovo niso. Poskušajo pa mi po svoje pomagati in olajšati meni in sebi to dostikrat neprijetno dejstvo." Kateri letošnji dogodek vam je ostal v najprijetnej-šem spominu? "Zelo mi je ostal v spominu trenutek, ko je postal Primož Peterka zmagovalec svetovnega pokala v smučarskih skokih in to predvsem zaradi mladosti in poguma tega fanta, zaradi neposrednosti in prisrčnosti, ko se je še človeško veselil tega, kar je dosegel. Pa še na Gorenjskem se je to zgodilo." Država je zaradi državljanov Na novinarskih dnevih konec novembra v Cerknem smo imeli zanimivo razpravo o možni meji med javnim zasebnim pri tako imenovanih ljudeh na "odru javnosti", kamor sodite tudi vi kot politik. Kaj mora vedeti o vas kot svojem predsedniku državljan te države? Kje je po vašem meja med javnim in zasebnim? "Razmerje med predsedni- kom države in državljani se vzpostavlja na zaupanju. Volitve so mera tega zaupanja. Javnosti in državljanom mora biti v zvezi s predsednikom dostopno vse tisto, na čemer se gradi ali pa ruši to zaupanje. Tudi trdnost predsednikovega zdravja je stvar, o kateri morajo biti obveščeni državljani. Kje bi jaz postavil mejo med javnim in zasebnim. Ta meja je subjektivna in je povezana s svetom vrednot tistega, ki obvešča javnost o delu javne osebnosti, opredeljena pa je tudi z vrednostnim sistemom tistega, o katerega zasebnem življenju se javnost obvešča. Ta razprava je lahko zelo dolga. Je zelo zanimiva, aktualizirala pa se je v primeru nesrečne smrti princese Diane. Z javnim delovanjem je vezano tudi tveganje, da postane Človek potem last javnosti. Dostikrat to osebam javnega življenja tudi godi, saj pomeni popularizacijo, promocijo. Ko te osebe vstopijo v pogodbeno razmerje z javnostjo, potem težko postavijo mejo: do tod in ne več naprej. Ta meja ni več obvladljiva samo po njihovi volji. Želja postaviti medije, ki so zveza z javnostjo, v funkcijo lastne promocije, se pogosto sprevrže, človek postane objekt v funkciji teh medijev. Ko enkrat vstopiš v medijski prostor, je pač treba vedeti, kam vstopaš in do kod si pripravljen iti. Kasneje, ko si v medijskem prostoru, je to mejo težko postavljati." Kako se oblikuje oziroma kje je meja med javnim in zasebnim v Sloveniji? "Se še išče. O tem razmerju ni mogoče govoriti nič drugače kot o razmerju, ki se nasploh vzpostavlja med ljudmi, prav tako pa nič drugače, kot o razmerjih, ki se vzpostavljajo v politiki. Tudi tu se odnosi še kultivirajo. O kulturi odnosov v slovenski politiki je potrebno govoriti in jim je treba dati veliko težo. Državotvorne kulture manjka, ko gre za vzpostavljanje formalnih odnosov med institucijami sistema, in ko gre za njihovo razmerje do državljana, kjer se ravno tako kultura teh odnosov šele vzpostavlja na osnovi težkega uveljavljanja spoznanja, da je država, ki jo predstavljajo, obstoja zaradi državljanov in je njim odgovorna. Olajšati jim mora razmere, v katerih živijo, in zagotoviti možnost, da uveljavijo svojo pravico, če mislijo, da je ogrožena. Ti odnosi se navsezadnje kažejo v zelo vsakdanjih stvareh: ali sploh prihaja do resničnega in vsebinskega sodelovanja med organi države tudi takrat, ko so dolžni sodelovati, ko gre za iskanje najučinkovitejših odgovorov v korist države in za sodelovanje med posamezniki iz vodstva države, pa vse do preprostega vprašanja, povezanega s srčno kulturo, da se na pisma odgovarja in se resno obravnava problem, na katerega kdo resno opozarja. Prepričan sem, da bi vrsta težav, s katerimi smo sedaj soočeni, odpadla, če bi bili odnosi bolj kultivirani. Na primer. Ko se je pojavilo vprašanje nemškogovoreče manjšine v Sloveniji ali problem Slovencev na Hrvaškem, ki mu bo posledično sledil problem Hrvatov v Sloveniji, bi moralo priti do skupne presoje, kaj to pomeni in kaj to lahko pomeni za Slovenijo in kako bo Slovenija kot država na ta vprašanja argumentirano, zgodovinsko, mednarodnopravno in pratič-no odgovarjala. Država s tradicijo, ki se zaveda odgovornosti do svojih ljudi in do miru in varnosti v svetu, tako ravna. To so lekcije, ki jih bo morala naša država še vzeti, tudi kar zadeva kulturo, ki se potem razvija in prenaša v odnos med ljudmi, med ljudmi javnega življenja in mediji oziroma javnostjo, ki jo mediji predstavljajo." Nadaljevanje na 4. strani •iavci i, \ i m 11 popi.oilu au aiohiltH na krajih okvar. GASILCI Kranjski gasilci Lužah, saniral ; - <>!h. i (i VSC IT imeli iz avtomobila, gasilski doni v so posledice ; na cesti Vok-gasili dimniški tovi ulici, pre-:ervencij pa so i tednu zaradi rata so odpirali 7, Gorenjskega i pno poireono, ;ljuči pravočasno V Kokri so s e pregledali dim- vrnil pomoi nik. k precej postavili električno črpalki) ob nisi na Jezerski cesti 82. ker je obstajala nevarnost puj i ■ krat so v minulem tednu kranjski gasilci pohiteli na Staro pošto« kjer se je : ponovno vklapljal bilo Gorel pa je j > , alnik ob 1 i kožarje1 kranjski gasilci hitro pogasili. Pivnike za pivnanje oljnih ma- reševalni enoti blejskih gasilcev, ki so z njimi popivnali oljne madeže in tako preprečili večje loški zdi i\ neko to sH prevoza z njinovim rešilnim NOVOROJENČKI Na Jesenicah se je v minulem tednu rodilo .12 otrok, od tega 6 dečkov in o deklic. Najlažja deklica je tehtala 2.880, najtežji deček pa 4.820 gramov. V Kranju pa so imele babice včeraj dopoldne toliko dela, da nam !t:i!ihL- Hi n poročale NCA 6, kirurgija 260, ginekologija 20. SMUČAMO? Pokljuki ga sne smučar polju si cm po naprave inrznjene-bratiiieto urejene, cesta normalno prevozna, smuka ugodna; Kranjsku (■oru. Podkoren, Planica: na prave obratujejo od 9. ure do muka, pumr/njenega snega je un t, 1 .ske proge so urejene; Vogel: 75 . . . , vse naprave vo/ijo, ('rut vrh nad Cerknim: do 40 cm umetnega nega vozi 4 sedežnica ur )eni sta piogi Bi do m (i nevelika Planinu: do 70 em snena, obratujeta mhaika in sedežnica, organizirano jt silvestrovanji na prostem, zato bo mhaika v noči na novo leto vozila 24 ur. TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Slovo starega leta Novinar in ministra poslušajo premiera. Moralo je iti za kaj šaljivega. Od leve: Edo Žitnik, Jožef Školč, dr. Marjan Senjur in dr. Janez Drnovšek Opozicija "komentira" govor predsednika države. Časnikarski dedek Mraz. V njegovo oblačilo se je oblekla kar Časi so resni. Odteve: minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, finančni minister Mitja Gaspari in podpredsednik vlade Marjan Podobnik Na zdravje, predsednik! Od leve: televizijca Janez Čuček in Vlado Krejač, ter Branko Maksimovič, ki je s televizije presedlal k Večeru, kjer je že nekdaj bil. A nt i komunizem še ni demokracija Na dan vaše volilne zmage mi je znana Slovenka dejala, da pride vaše zmagoslavje prav tudi vašim najognjevi-tejšim nasprotnikom, saj imajo še naprej tarčo za napade. Brez tega bi bili namreč v politiki komaj opazni. "Ker ne poznam ozadja oziroma vseh argumentov za tako tezo, bi jo težko komentiral. Vendar sklepam, da gre za tisti del slovenske politike, ki antikomunizem enači z demokracijo. Antikomunizem v Sloveniji je morda eden potrebnih ali za posameznike celo nujnih elementov za demokracijo, vendar je sam po sebi daleč od tega, da bi bil demokracija. Kadar pač zmanjka argumentov za predstavitev pozitivnega in ust-varjalnega političnega programa, se tisti, ki nima odgovorov za reševanje zapletenih problemov življenja in za izzive prihodnosti, ponavadi zateče h kvalifikacijam te vrste. " Kako vi gledate na takšne napade? Nanje se sploh ne odzivate. "Mislim, da so normalni del tranzicijskega življenja, če ga tako imenujem.Vprašanje je, kolikšno težo damo temu v našem političnem življenju. Slabo bi bilo, če bi se večinski del politike opiral na taka razmišljanja, ne pa na razmišljanju, kje so v slovenskem narodu najbolj ustvarjalne in najbolj propulzivne sile, ki jih je treba združiti zato, da bi naredili to državo prijazno za življenje ljudi in da bi jo kot zrelo, prepoznavno in odgovorno umestili v mednarodni prostor. Tu pa naša država nesporno uživa velik ugled in prestiž. Pred dnevi je bila Slovenija na osnovi strogih kriterijev, ki presojajo tudi stopnjo demokratičnosti notranjega življenja, delovanje institucij države in gospodarsko učinkovitost ter uspešnost, povabljena v prvi krog petih oziroma šestih držav, s katerimi bo Evropska unija začela pogajanja o polnopravnem članstvu. Pred slabimi tremi meseci je bila naša država izvoljena z veliko večino glasov za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov, kar dokazuje veliko in trdno zaupanje v našo državo in njeno sposobnost, da ne živi samo z odgovornostjo zase, ampak je sposobna in pripravljena prevzeti svoj del odgovornosti tudi za varnost in mir v svetu. So tudi pričakovanja, da bo imela Slovenija aktivnejšo vlogo pri urejanju odnosov s svojimi sosedi in pri iskanju rešitev za balkansko krizo. Mislim, da s tega vidika še ne kaže biti zadovoljen in da ima Slovenija velike možnosti in priložnosti, samo na pravi način jih je treba povezati in porazdeliti odgovornost za uresničevanje tistega, kar zmoremo skupaj domisliti." Svoje preteklosti ne skrivam_ S uši raci jo. kakršno sta predlagala Janez Janša in Lojze Peterle, ste energično zavrnili. V pismu državnemu zboru pa ste hkrati predlagali sprejem neke deklaracije, ki bi opredelila naš odnos do preteklosti. Pisatelj Drago Jančar je dejal, da bi predlog takšne deklaracije konec koncev lahko napisali tudi vi. " Zavrnil sem lustracijo kot način, kot razmerje med sedanjostjo in preteklostjo. Razloge sem v pismu državnemu zboru tudi utemeljil. Nisem pa zavrnil potrebe po naši skupni opredelitvi do preteklosti, ker ni bila prijazna in je bila vse prej kot lahka. Prav to dejstvo zahteva natančno in objektivno opredelitev do te preteklosti, ki zajema tudi vse neprijazne in tragične stvari, ki so se dogajale med drugo svetovno vojno in imele posledice po njej, praktično do prvih demokratičnih volitev leta 1990. Jaz sem samo ponovil svoj predlog državnemu zboru o potrebnosti takšne opredelitve. Prvikrat sem to storil pred dvema letoma, ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne, ko se je s skupno preteklostjo sprijaznil ves svet, tudi Evropa, žal pa pri nas ni bilo pravega odmeva na moj predlog. Trdno sem prepričan, da je treba pri tem upoštevati posebno slovensko dejstvo, da smo prehod iz enega sistema v drugega naredili vsi skupaj, da smo ga opravili na ne samo demokratičen, ampak tudi na praven način zaradi razmer, kakršne so bile konec osemdesetih let v takratni Jugosla-vijiin da smo hkrati skozi ta proces oblikovali tudi svojo državo. Skozi takšno preizkušnjo ni bilo treba iti nobeni drugi državi politične Srednje ali Vzhodne Evrope. Razdelitev Češkoslovaške je na primer potekala popolnoma drugače. To dejstvo je takrat povezalo Slovence na podlagi veliko globjih premislekov, kot je samo preteklost, ampak tudi ob njej na njej "Mislim, da je treba ljudi presojati po dejanjih. Če pa so med nami ljudje, ki so sistematično kršili človekove pravice ali celo storili dejanja zoper človeštvo, ki niso kazniva samo po našem kazenskem zakoniku, ampak tudi po mednarodnih aktih, imamo za to pravosodje, od tožilstva do sodišč, ki lahko dokončno in z vso legalno avtoriteto presodijo takšna dejanja. Kar mene osebno zadeva, preteklosti nisem skrival in je ne skrivam, za vse, kar sem naredil, pa nosim polno odgovornost. Moje stališče do lustracije nikakor ni povezano z mojo odgovornostjo za to, kar sem delal v preteklosti, pač pa z mojo predstavo in moralno odgovornostjo." Kdo naj potem to naredi? "Imamo parlamentarni sistem, zato bi bilo normalno, da bi bila deklaracija rezultat dogovora parlamentarnih strank." Ulica je slabo spričevalo So se 12. decembra, ko smo bili uvrščeni med resne kandidatke za članstvo v Evropski uniji, za Slovenijo začela resna leta, v katerih ne bosta dovoljena izmikanje in sprenevedanje? "Predvsem so se začela leta, ki bodo bistveno spremenila življenje in bodo morala v skupni tok spraviti tudi slovensko politiko. Mislim, da vemo, kaj nam je storiti. Imamo Agendo 2000 in strategijo za vključitev v Evropsko unijo, sedaj pa je v ministrstvih predvsem treba osvoboditi zakonodajni prostor. Treba bo sprejeti vrsto Podpis predsedniške prisege - Foto: G. Šinik zgrajena prihodnost. To dejanje je bilo soglasno in je opravilo veliko tega, kar se sedaj z zamudo iz popolnoma ideoloških in tudi političnih razlogov hoče opraviti za nazaj." Lustracija je bila v veliki meri uperjena zoper vas kot predsedniškega kandidata. zakonov in predpisov, da bo naš pravni sistem primerljiv s pravnim sistemom Evropske unije. Ti zakoni morajo čimprej priti na dnevni red državnega zbora. To delo zahteva veliko znanja, veliko volje in medsebojnega sodelovanja na osnovi medstrankarskega dogovora o čim prejšnji vključitvi Slovenije v Evropsko unijo." Državni zbor je sprejel obravnavo predloga proračuna za prihodnje leto. Sprejel je tudi varčevalne ukrepe. Toda, hkrati ko jih je sprejemal, so delavci protestirali pred vlado. Je pri teh ukrepih morda kaj narobe? "Meni bi se zdelo smiselno združiti razpravo o proračunu za prihodnje leto z razpravo o strategiji vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Če mislimoresno, potem bi morali tako delati, še posebej zaradi napovedi, da bi bilo leto 2002 tisto, ko bi si Slovenija odprla vrata v Evropsko unijo. To je velika naloga, zato kaže proračunske želje in realnosti primerjati z nalogami strategije. Potrebno pa se mi zdi znotraj slovenske države skleniti neko vrsto družbene pogodbe, ki bi bila politično dejanje in bi opredelila naše cilje, povedala, kako jih je mogoče dosegati in težila k soglasju vseh socialnih skupin. Družbena pogodba naj bi povedala, kaj kdo in vsi skupaj od uresničevanja ciljev lahko pričakujemo in kako bodo bremena za njihovo doseganje enakomerno porazdeljena, da ne bo občutka, ki žal ni samo občutek, da največji del tega bremena nosijo delavci, mladi ljudje, ki so jim zaprta vrata do dela in s tem tudi do poklicne, osebne in socialne uveljavitve. V enakem položaju kot delavci so tudi ljudje v javnih službah in del mened-žerjev, to je tisti del družbe, ki bi bil lahko najbolj produktiven, pa brez svoje krivde v družbena razmerja sploh vstopiti ne more. iaKa družbena pogodba ne bi odpravila vseh težav, vendar bi dobili ljudje občutek, da je njihov prispevek, ki je z vidika posameznika lahko tudi žrtev, smiselna, ker stoji za njo obet boljšega življenja in večje blaginje za vse. Brez tega pa družbena dogajanja zgledajo samo kot merjenje političnih sil, ki najpogosteje zgori na ramenih tistih, ki si najmanj lahko pomagajo in tudi najmanj znajo uporabiti instrumente in mehanizme, ki jih ima demokratična družba za uveljavitev interesov in pravic človeka." So torej protestna zbiranja na ulicah pred vlado in parlamentom odveč? "Kadar imajo ljudje občutek, da nimajo druge možnosti, so tudi takšni protesti način za uveljavitev pravic. Vendar obstajajo še drugi načini, ki jih je treba prej izkoristiti. Tako kot nasploh v življenju sta za pogovor potrebna dva, ki se želita pogovarjati in na koncu tudi o nečem dogovoriti. Če pa je človek soočen z nekom, ki ni pripravljen na pogovor, potem pa je treba uporabiti druga sredstva. Vendar je slabo spričevalo, če pride dialog na vrsto šele po protestih." Je lahko to del vašega novoletnega sporočila? "Da. Drugi del se veže na srčiko mojega predvolilnega sporočila, da smo vsi skupaj zavezani uresničevanju osamosvojitvenih ciljev. Zato delujmo državotvorno in tako, da bo ta država prijazna za življenje ljudi. Država, ki je svojim ljudem prijazna, je od njih spoštovana. Taka država je spoštovana tudi v svetu." • Jože Košnjek Z občinskega sveta Cerklje V Cerkljah so si dodelili lovno zemljišče V Cerkljah bodo tvegali: z območja petih hektarov lovnih površin bodo izločili zavod Kozorog iti domači lovski družini omogočili lovsko dejavnost. Boljši odnosi lovcev z domačimi kmeti. Cerklje, 29. decembra - Kar osemnajst točk dnevnega reda se je zvrstilo na zadnji letošnji seji občinskega sveta v Cerkljah, iz njih pa je moč splesti kar nekaj zanimivih zgodb. Najbolj vroča je nedvomno odločitev o lovnem zemljišču za cerkljansko lovsko družino, ki je bila doslej v vseh režimih "gospodar brez zemlje", na njenem pa je v največji meri gospodaril vladni Zavod za gojitev divjadi Kozorog. Kako vroča bo šele postala, ko se bo nanjo odzvala omenjena ustanova. O položaju lovcev iz občine Cerklje je dal imenitno primero svetnik Ludvik Stare, tudi sam lovec: to je tako, kot bi vse leto "futral" bika v domačem hlevu, čez čas pa bi ga prodal nekdo drug in zanj iztržil denar. Tako na območju občine Cerklje menda ravna Kozorog, ki naj bi bil zelo dosleden pri odstrelu divjadi. Kadar pa gre za njeno oskrbovanje in gojitev, pe skrb pretežno domačim lovcem, poseben problem pa so odskočne kmetom, ki utrpijo škodo zaradi divjadi. Občinski svet je na zadnji seji zato sprejel odločitev, da se ustanovi lovišče, ki bo potekal po meji cesta Lahovče -Šenčur, po občinski meji Šenčur - Cerklje - Štefanja gora in po Kokrškem robu do prelaza med Krvavcem in Zvohom ter do meje lovskim družin Stahovica in Komenda spet do ceste Lahovče -Šenčur, kjer bo mejila z lovsko družino Šenčur. Na tem območju so izločili Zavod za gojitev divjadi Kozorog, zemljišče pa naj bi upravljala prihodnja Lovska družina Cerklje (sedaj je društvo). Gre za kakih pet tisoč hektarov površin in čeprav se predlagatelj skli- cuje na nekaj členov sedanjega zakona o lovu, pričakuje, da bo zgodba še zanimiva. S tokratnega občinskega sveta le še nekaj novic iz županovega poročila. Najprej dobra: ustavni spor, ki so ga proti občini sprožili vikendaši, zadeva pa petkratni davek na počitniške hišice v občini, se je končal v prid občini Cerklje. In slaba: na ustavno sodišče je zahtevo za ustavno presojo naslovila občina Preddvor. Gre za vprašanje še iz občine Kranj podedovanega odloka, ki ureja meje med občinami. Preddvorčani namreč želijo vedeti, kje na Krvavcu je meja med njihovo in cerkljansko občino, po meji naselij ali katastrskih občin? Druga slaba novica pa zadeva gradnjo športne dvorane v Cerkljah. Upravna enota je namreč občini zavrnila izdajo lokacijskega dovoljenja in prihodnje leto gradnje najbrž ne bo. Počakati je namreč treba na sprejem prostorskih planskih dokumentov. Navrgel je še misel o neprimernem odnosu upravne enote do občin. Ustavnih sporov so v občini Cerklje sedaj očitno že vajeni. Z večino glasov so svetniki tako sprejeli pobudo Andreja Drobuna, naj gre v ustavno presojo tudi status zasebnega (katoliškega) Marijinega vrtca v Cerkljah, ki da je v primerjavi z državnimi v neenakem položaju. Predtem je župan v razpravi ob osnutku proračuna za prihodnje leto dejal, da otroško varstvo občino veliko stane, zlasti otroci, ki se iz občine Cerklje vozijo v vrtce v drugih krajih. Gre za 38 otrok, ki bi lahko obiskovali novi Marijin vrtec, saj ta ni docela zaseden. Za starše in občino bi bilo nam- reč ceneje. D. Z. Žlebir Seja občinskega sveta Gorenja vas - Poljane Čez noč so morali izbrati nove urbaniste Nepričakovana odpoved Občine Škofja Loka za delo na prostorskih dokumentih sredi javne razprave o prostorskem planu, je občino Gorenja vas - Poljane prisilila, da so si na hitro izbrali druge urbaniste. Gorenja vas, 29. decembra - Pred dnevi so občina Gorenja vas - Poljane, enako pa tudi občina Žiri ter občina Železniki, dobili pismo škofjeloškega župana, s katerim obvešča, da oddelek xa prostor in okolje v škofjeloških občinskih službah po novih predpisih ne sme in ne more več opravljati strokovnih del za pripravo prostorskih planov, niti izdelovati lokacijskih dokumentacij. V občini Gorenja vas - Poljane so se odločili, da za to delo sklenejo pogodbo s podjetjem Domplan, d.d., iz Kranja. Da bo potrebno spremeniti način priprave občinskih prostorskih dokumentov je bilo sicer že kar nekaj časa jasno, saj smo o tem že tudi v našem časopisu izčrpno pisali. Nihče pa ni pričakoval, da bo do sprememb prišlo tako rekoč čez noč. Svojo vlogo pri tem so zagotovo imeli nesporazumi v škofjeloških občinskih službah, ko je župan Igor Draksler prav tako praktično iz danes na jutri odstavil vodjo oddelka za prostor Meto Mohorič Peternel in napovedal ukinitev tega oddelka. Ker pa so v Škofji Loki opravljali tudi clrokovne priprave prostorskih dokumentov še za tri občine na območju nekdanje občine Škofja Loka, take poteze zadevajo tudi te občine. Ker so v vseh treh že pripravili spremembe in dopolnitve prostorskih delov dolgoročnih planov - v Žireh so jih celo že sprejeli (izpeljati morajo še pripravo in postopek za potrjevanje plana pri državi), v občinah Gorenja vas - Poljane in občini Železniki pa so sredi javne razprave, je to nadvse neugoden in neprimeren trenutek za takšne spremembe samih strokovnih izdelovalcev. Že sami po sebi dolgotrajni in zahtevni postopki zato zahtevajo takojšnje ukrepanje. Na pismo škofjeloškega župana o tem, da si morajo izbrati druge izdelovalce prostorskih dokumentov in da bodo vloge za lokacijske dokumentacije sprejemali le še do konca leta so se najhitreje odzvali na občini Gorenja vas - Poljane, kjer so na ponedeljkovi seji ob dodatni točki dnevnega reda sklepali o podpisu pogodbe o opravljanju strokovnih del s področja urejanja prostora s kranjskim podjetjem Domplan. Časa za razpis, ki bi v takem primeru verjetno moral biti, seveda ni bilo, pač pa so na osnovi treh ponudb izbrali omenjeno podjetje. Od občine Škofja Loka bodo seveda zahtevali, da jim izroči vso prostorsko dokumentacijo in vse strokovne osnove ter študije, ki zadevajo njihov prostor (kar ne bo niti najmanj enostavno) in že z novim letom naj bi se postopek priprave predloga sprememb prostorskega plana nadaljeval. Ta nova organiziranost bo prinesla celo eno prednost: izvajalec bo zagotovil prostorsko svetovanje na občini sami, kar pomeni, da ljudem ne bo več potrebno pri urejanju teh zadev v Škofjo Loko. Š. Žargi Projekt Omrežje občin - Povezanost v Alpah Kranjska Gora bo okolju prijazna občina Med konkretnimi projekti naj bi razvili okolju prijazne turistične produkte, denimo pravljično pot po triglavskih dolinah, pohodniško pot okrog tromeje, se lotili kulturnega turizma, zgradili kolesarske poti... Kranjska Gora - Občina Kranjska Gora je skupaj z občino Bovec pred dvema letoma pristopila k mednarodnemu projektu Omrežje občin - Povezanost v Alpah. Svoje izkušnje ter možnosti vključevanja novih občin v projekt so v torek v Kranjski Gori predstavili tudi občinam Bled, Bohinj in Cerkno. V projektu je skupaj sodelovalo 27 občin iz Francije, Švice, Italije, Nemčije, Avstrije in Liechtensteina ter kot pilotni občini iz Slovenije Kranjska Gora in Bovec. Kot je povedal Janez Bizjak, predsednik CIPRE (mednarodne komisije za varstvo Alp) v Sloveniji, so projekt začeli na osnovi Alpske konvencije, po kateri naj bi alpske občine zagotovile prijazen razvoj in zaščito Alp, ki zelo občutljiv naravni fenomen. Sodelujoče občine jjaj bi izmenjale svoje izkušnje ter pripravile konkretne okoljevarstvene Projekte ter ukrepe. Naši dve občini sta bili izbrani na javnem razpisu, kot je povedala Neda Kovačič iz Občine Kranjska Gora, pa so se za sodelovanje odločili z namenom, da bi pridobili certifikat okolju prijazne občine, izmenjali izkušnje ter se naučili, kako probleme rešujejo sorodne tuje občine. "Problemi, ki se pri nas šele nakazujejo, denimo v zvezi s prometom v alpskih dolinah, novogradnjami, pritiskom kapitala, so v tujini že izbruhnili in so jih že začeli reševati," je dejala Kovačičeva. Naši občini sta izbrali dve delovni področji - promet in turizem, napravili oceno stanja, pa tudi konkretne projekte. V Kranjski Gori naj bi tako razvili okolju prijazne turistične produkte, denimo pravljično pot po triglavskih dolinah, pohodniško pot okrog tromeje, projekt kulturnega turizma, obnovili naj bi kozolce kot arhitekturno dediščino, zgradili kolesarske poti. Zaščitili naj bi posebno Kaj z opuščeno kranjskogorsko železnico? Kot je povedal kranjskogorski lupan Jože Kotnik, so v okviru projekta dobili tudi odgovore na vprašanje, kaj z opuščeno železniško progo. Podoben problem so se namreč imele tri švicarske občine in ugotovile, da je obnova proge prevelik finančni zalogaj, zato se ne izplača. Edinole v eni občini so se obnove lotili, in sicer petičneži, ki so pripeljali starinski vlak in progo začeliuporabljati za zabavo in prestiž. občutljiva območja, denimo Karavanke, kot naravne parke. Izdelali so tudi projekte za ureditev prometa, kjer se soočajo z izrednimi obremenitvami predvsem ob velikih športnih prireditvah, prometom ob vikendih ter izletniškim turizmom na Vršič. Med drugim naj bi uredili mirujoči in tranzitni promet na Vršiču ter zagotovili javni prevoz in vzpostavili poseben prometni režim pri organizaciji množičnih športnih prireditev. Vsi projekti vsebujejo tudi finančno analizo ter časovne okvire. V projekt Omrežje občin naj bi se v prihodnje vključilo najmanj 50 novih občin, pri nas naj bi bile najbolj primerne občina Bled, Bohinj in Cerkno, saj morajo članice biti turistično usmerjene ter se nahajati na območju Triglavskega narodnega parka. U. Peternel Najstarejša Poljanka ima 98 let Prostovoljci Rdečega križa iz Poljan so decembra obiskali svojo najstarejšo krajanko. Marjana Mrak iz Hotovlje je bila rojena leta 1899. Sedaj živi v Kozjem, še vedno pa je zdrava in bistra. V življenju je izkusila več uboštva kot bogastva, obb tem pa ohranila neverjetno vedrino, humor in življenjski optimizem. Rada bere Gorenjski glas, Nedeljca in Družino, rada pa pripoveduje tudi o svojem življenju. Zanjo kakor hčerka skrbi Dušanka Braniša. Kot je zapisala prostovoljka Majda Debeljak, najstarejši krajanki želijo zdravja in čimmanj tegob v novem letu v upanju, da bo prva Poljanka, ki bo živela v treh stoletjih in dveh tisočletjih. Foto: Franci Dolenec • "Odbojniki" tudi v Gorenji vasi? Po naši objavi o tem, kako so začeli nekateri posamezniki mimo občine v Selški dolini reševati tako zelo zaželeno gledanje komercialnih TV programov z "odbojniki", se je na občinskem svetu v Gorenji vasi o tem razvnela debata. Sklenili so, da se o tem načinu podrobneje pozanimajo in po pogovorih s POP TV poskušajo na tak način dobiti v Poljansko dolino tudi njihov signal. • V Poljanah dobili ravnateljico Po Številnih kar hudih zapletih ob imenovanju vršilke dolžnosti ravnatelja nanovo ustanovljene samostojne osemletne osnovne Šole v Poljanah, se to pri imenovanju ravnateljice ni ponovilo. Skoraj soglasno je bil sprejet predlog sveta šole oz. izdano pozitivno mnenje, da se za ravnateljico imenuje Ivanko Oblak. Slišali smo oceno, da se je v teh nekaj manj kot pol leta, izkazala z dobrim vodenjem kolektiva in cele šole. • Trikrat večji davek na vikende Podobno, kot so to že storile občina Škofja Loka in občina Železniki, so se tudi v občini Gorenja vas -Poljane odločili, da davek na premoženje, ki ga sicer uzakonja državni zakon, povečajo za trikrat. Pri tem smo slišali, da je v evidencah davčne službe zelo malo vikendov, zato so se njihovega popisa v tej občini sami lotili zelo temeljito. Pričakujejo celo, da bodo na tak način dobili nekaj "novih prebivalcev", saj bodo davku s spremembo stalnega bivališča nekateri poskušali izogniti. V vsakem primeru pa bo v občinsko blagajno kaj kanilo. Po dosedanjih podatkih je v občini kar 254 zavezancev za ta davek, v povprečju pa naj bi plačali letno okoli 21.000 tolarjev. • Š. Z* Seja občinskega sveta Jesenice Jeseniški proračun bo sprejet februarja Znaša) naj bi nekaj več kot 1,7 milijarde tolarjev - Pred svetniki tudi delovni osnutek urbanistične zasnove mesta Jesenice - Na svoji zadnji letošnji seji so se pred kratkim zbrali jeseniški svetniki in potrdili večino predlaganih sklepov. Med drugim so sprejeli predlog odloka o proračunu občine za leto 1998 v prvi obravnavi, drugo obravnavo in s tem sprejem odloka pa naj bi opravili na februarski seji. V proračun občine naj bi se v prihodnjem letu nateklo 1,7 milijarde tolarjev sredstev, odhodki pa naj bi bili nekaj večji; občinski proračun naj bi se tako zadolžil v višini 6,7 milijona tolarjev. Svetniki so obravnavali tudi obsežen delovni osnutek urbanistične zasnove mesta, ki usmerja in določa dolgoročni razvoj mesta. Pri tem pa se je eden od svetnikov spotaknil ob dejstvo, da postopek priprave traja že predolgo in da bi zasnova morala biti že zdavnaj sprejeta. Osnutek med drugim prinaša rešitve, kaj naj bi nastalo na mestu nekdanje železarne, vzpostavlja prečne povezave v mestu ter širitev mesta v prečni smeri, veliko pozornost pa name- nja tudi širitvi zelenih površin ter izboljšanju bivalnega okolja. Po sedanjih načrtih naj bi bilo popolno gradivo pripravljeno in usklajeno predloženo občinskemu svetu v potrditev predvidoma v letu 1998. Kar nekaj razprave se je razvnelo pri obravnavi programa aktivnosti lokalne razvojne koalicije, v okviru katere naj bi spodbujali podjetništvo in skrbeli za učinkovit razvoj lokalnega gospodarstva. Svetniki so program nato vendarle sprejeli, a z dopolnilom, da bo koalicija dvakrat letno morala obveščati občinski svet o svojem delu. Svetniki so sprejeli še predlog Odloka o ukinitvi takse za obremenjevanje vode in tal zaradi ustvarjanja odpadkov ter predlog odloka o oskrbi s toplotno energijo iz vročevodnega omrežja v občini. Na sejo sta bila povabljena tudi direktorja dveh jeseniških trgovskih podjetij. Rožce in Delikatese, ki sta svetnikom predstavila poslovanje. • U. P. Prazniki v domu starostnikov dr. Janka Benedika Nisem si mislil, da bom še kdaj plesal! Reče marsikateri oskrbovanec doma starostnikov, ko ga na silvestrski zabavi v domu zasrbijo pete. Radovljica - "Ja, novo leto pa komaj čakamo," so zatrdile oskrbovanke doma starostnikov dr. Janka Benedika v Radovljici, ko smo jih obiskali v teh predprazničnih dneh. V tem času se tako svojci kot ostali pogosteje spomnimo na starejše, ki ne morejo več živeti doma in starost preživljajo v domovih za ostarele. V radovljiškem domu je kar praznično, vrstijo se prireditve, obiski in praznovanja in kot pravi direktorica doma Minka Škantar, starejši k sreči niso pozabljeni. V domu, ki je letos praznoval dvajsetletnico obstoja, je ob koncu leta zelo prijetno. Svoje krajane, ki živijo v domu, vsako leto obiščejo predstavniki krajevnih skupnosti, zveze borcev, starostnike že nekaj let obiskujejo pevci iz Gorij. Svojih občanov se spomnijo tudi občine, ki jim za darilo podarijo denar, ki ga v domu porabijo po svojih željah; lani so tako kupili namizno kegljišče, letos pa bodo verjetno prišli do diaprojektorja. Starostnike radi obiščejo tudi učenci in dijaki; letos so to dijaki srednje gostinske šole, ki so pripravili program ter šli od sobe do sobe z darilci. "Naši oskrbovanci so zelo ganjeni, da se jih kdo spomni," pravi Škantarjeva in dodaja, da je večina nastopov brezplačnih in le redkokdo izsatvi račun za svoj nastop. "Ob tej priložnosti se zato najlepše zahvaljujem vsem, ki mislijo na nas." V teh prazničnih dneh gredo nekateri domov k svojcem, kot pravi Škantarjeva, so sorodniki kar pozorni in starejše odpeljejo domov, veliko pa jih tudi pride na obisk v dom. Tisti, ki za praznike ostanejo v domu, imajo na Štefana 26. decembra mašo v domu, saj gredo k polnočnici le redki. V domu pa pripravijo tudi silvestrovanje s plesom in obdaritvijo, ki se ga oskrbovanci zelo radi udeležijo. "Zelo radi plešejo in marsikdo reče: Nisem si mislil, da bom še kdaj plesal!" pravi direktorica. No, moških plesalcev ni na zalogo, tako da ženske zaplešejo kar med seboj. Polnoči pa večina ne počaka, saj energije nimajo na zalogo in moči opešajo že kmalu po deveti. • V. P. Seja občinskega sveta Škofja Loka Odpadne energije za dva plavalna bazena Škofja Loka, 22. decembra - Na četrtkovi seji občinskega sveta v Škofji Loki seje svetnikom kar precej mudilo na družabni del tega večera, vendar so si kljub temu vreli čas za to, da prisluhnejo predstavitvi energetske zasnove z geslom "Škofja Loka, moje čisto in prijazno mesto", ki so jo nato tudi skoraj soglasno sprejeli. Le upamo lahko, da študija poslej ne bo zaprašena končala v kakem občinskem predalu. Svetniki so postavili kar cele vrste vprašanj in pobud -skupaj smo jih našteli kar štirinajst, zbrano pa so tudi prisluhnili razlagi osrednje točke te seje: energetski zasnovi Škofje Loke. Poleg povzetkov, ki so jih dobili v gradivu, je predstavnik izdelovalca, podjetja POP iz Velenja mag. Branko Caglič predstavil ugotovitve, zaključke in predloge te obsežne študije, še prej pa za uvod spregovoril predsednik posebne 9-članske komisije za sodelovanje z izvajalci svetnik Vlado Vastel. Posebej je bilo poudarjeno, da je za kvaliteto študije odločilnega pomena, da dobe izdelovalci Čimkvalitetnejše začetne podatke, omenimo pa še, da so pri izdelavi študije, ki jo je polovično plačalo tudi Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, sodelovali tudi z Centrom za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožef Štefan iz Ljubljane. Že pri uvodnih ugotovitvah je bilo povedano, da je poraba energije v industrijsko zelo razviti občini Škofja Loka za dobro petino višja od slovenskega povprečja in zato tudi pri deležih vrst poraba bistveno odstopa od vzorca Slovenije. Podrobna proučitev zagotavljanja energije v gospodarstvu je pokazala, da ne znamo koristno uporabiti odvečne energije, pri individualnih kuriščih pa še vedno v večini uporabljamo za zrak umazana trda goriva. Samo izolacija podstrešij, oken in vrat bi lahko zmanjšala potrebno energijo za skoraj polovico, prehod na tekoča goriva, zlasti pa na plin pa bi lahko zmanjšal onesnaženje zraka za dve tretjini. Škofja Loka ima s tako bogato gozdnato okolico velike neizkoriščene možnosti uporabe biomase, primeri na Avstrijskem Štajerskem pa kažejo, da je zelo primerna tovrstna uporaba predvsem v manjših naseljih. Koristno uporabljena odpadna energija omogoča Škofji Loki izgraditi dva rekreacijska plavalna bazena, ogrevane rastlinjake, za petino pa bi bilo možno zmanjšati uporabo "klasičnih" energentov, če bi začeli uporabljati širše sončne kolektorje in toplotne črpalke. Študija podaja kar 21 konkretnih predlogov ukrepov. • Š. Z. Zamenjavi dveh poveljnikov Kranj, 23. decembra - Dosedanji poveljnik 32. gorske brigade Slovenske vojske polkovnik Jakob Vidic že nekaj časa opravlja naloge poveljnika območnega poveljstva Slovenske vojske v Kranju, za katere je bil prej zadolžen podpolkovnik Miha Rautar. Slednji je odšel v vojašnico na Bohinjsko Belo, kjer je nasledil Vidica. Delovno predajo dolžnosti so tako že opravili, uradno imenovanje novih poveljnikov v Slovenski vojski na Gorenjskem pa še čakajo. • S. Saje Podeljena najvišja priznanja za Tržičane Letošnje plakete mesta Tržič trem zaslužnim prebivalcem Letos so jih dobili Janko Tišler iz Križev, Vinko Perne iz Loma in Andreja Grašič iz Križe v. Tržič, 27. decembra - Sobotni koncert folklorne skupine Kravanke v osnovni šoli Bistrica so združili s podelitvijo priznanj za dosežke na raznih področjih. Kulturni ustvarjalci so bili deležni Kurnikovih priznanj, športnike je nagradila Športna zveza Tržič, trem občanom pa so izročili plakete mesta Tržič, najvišja priznanja v tej občini. Janko Tišler, ki se je rodil leta 1923 na Golniku, je prejel plaketo za znanstveno delo. Po študiji geologije na Dunaju in v Beogradu je obiskoval še višjo nacionalno šolo za nafto v Parizu. Med drugim je delal v zveznem geološkem zavodu v Beogradu, kjer je bil odgovoren za raziskovanje nafte in zemeljskega plina za vso Jugoslavijo. Na tem področju je bil dve leti svetovalec pri alžirski vladi, nato pa je opravljal ekspertize v mnogih azijskih, srednjevzhodnih in afriških državah. Pred upokojitvijo je bil direktor konzorcija petih evropskih naftnih podjetij v Gabonu. Je dosmrtni član Geološkega društva Finske in društva inženirjev E. N. S. P. Bil je tudi jugoslovanski predstavnik pri OECD. Je avtor več strokovnih študij in razprav o raziskovanju nafte. Ves prosti čas je posvečal raziskovanju zgodovinskih dogodkov iz druge svetovne vojne na Gorenjskem in južnem Koroškem. O tem je pripravil več zapisov in radijskih oddaj, leta 1995 pa je izdal knjigo Mauthausen na Ljubelju. Istega leta je prejel francosko odlikovanje "Legija časti" za pomoč interniran- Janko Tišler cem in stike z njimi, že prej pa je dobil državno plaketo ZZIB NOV in red dela z zlatim vencem. Vinko Perne, inženir strojništva iz Loma pod Storžičem, je dobil plaketo za gospodarske dosežke. Je direktor in solastnik zelo uspešnega podjetja KONTAKT P za projektiranje, proizvodnjo in prodajo. V letu 1997 je podjetje razširilo dejavnost z novo tehnično trgovino v trgovskem centru BPT in servisom televizijskih aparatov v centru mesta. Ob tej širitvi so število zaposlenih povečali z desetih na 18 delavcev. Letos so imeli tudi tri pripravnike in dva učenca na praktičnem delu v elektro in trgovski dejavnosti. Povečali so tudi dohodek podjetja, tako da letni promet znaša že 300 milijonov tolarjev. Podjetje ima več partnerjev v proizvodnji elektro elementov na Gorenjskem, Vinko Perne Andreja Grašič na Štajerskem in v Ljubljani, prav tako pa sodeluje z veletrgovine po vsej Sloveniji. Delavci podjetja so usposobljeni za projektiranje in izdelavo posebnih naprav v proizvodnji izdelkov iz kovin in plastike. Pri zaključnih delih v gradbeništvu opravljajo montažo in servisiranje raznih anten ter vgradnjo elektroinstalacij. Prejeli so priznanje pri razvoju tuljavnikov z ISKRA FE-RITI iz Ljubljane. Andreja Grašič, doma iz Križev, je prejela plaketo za vrhunske športne dosežke. Je mednarodno priznana biatlon-ka, ki je dosegla v nekaj letih vrsto odmevnih rezultatov. Že v sezoni 1993/94 je na olimi-pijskih igrah v Lillehammerju na Norveškem zasedla na 7,5 kilometra dolgi progi 18. mesto. V naslednji sezoni je v tekmi svetovnega pokala na Finskem osvojila 2. mesto na 15 kilometrov in 6. mesto v Italiji na pol krajši progi. Na tekmi evropskega pokala v Nemčiji je celo zmagala. V sezoni 1995/96 so sledile uvrstitve na 1. mesto na Slovaškem, 2. mesto v Italiji in 3. mesto na Slovaškem, vse v svetovnem pokalu. Zmagala je na evropskem prvenstvu v Italiji in svetovnem vojaškem prvenstvu v Franciji na 15 kilometrov; v tej panogi je bila prva tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala, četrta pa v seštevku tekem na krajših in daljših progah. V sezoni 1996/97 je zmagala v predolimpijskem tekmovanju na Japonskem in zasedla 2. mesto na tcKrm v rcusip, v skupnem seštevku svetovnega pokala na 15 kilometrov pa je bila deveta. Zaslužna je tudi, da je tradicionalna mednarodna tekma na rolkah v Tržiču pridobila na ugledu med vrhunskimi športniki v svetu. • S. Saje Otvoritev prenovljene avtobusne postaje v Škofji Loki Najlepša avtobusna postaja na Gorenjskem Po šestih mesecih so v Škofji Škofja Loka, 23. decembra -Zvoki pihalnega orkestra Škofje Loke in avtobusne sirene so v torek dopoldan pozdravile novo pridobitev Škofje Loke: odprtje temeljito prenovljene avtobusne postaje. Poleg nove strehe so z izgradnjo mansarde pridobili nad 800 kvadratnih metrov poslovnih površin. Na slovesni otvoritvi prenovljene avtobusne postaje, v programu sta sodelovala Loški pihalni orkester ter kvartet Spev, sta spregovorila škofjeloški župan Igor Draksler in direktor Potovalne agencije Alpetour Kranj Janez Knaflič in oba opozorila, da tokrat odpirajo zagotovo najlepši tovrstni objekt na Gorenjskem in eno najlepših avtobusnih postaj v Sloveniji. Po dolgih pripravah, saj je do izdaje gradbenega dovoljenja (pa ne po krivdi pristojne upravne enote) trajalo kar tri leta, so avtobusno postajo v Škofji Loki temeljito prenovili v šestih mesecih, pri čemer je izgubila streho s tako značilnimi betonskimi oboki. Postajo so namreč dvignili v nadstropje in nad njo izgradili streho s klasičnimi strešina-mi, nad samim čakalnim delom pa dodali še skoraj prozorno plastično streho. Če o tem, da se klasična streha ob Loki odprli prenovljeno avtobusno postajo, ki pa ji bodo streho za potnike še dogradili. stavbah tisočletnepa mesta nrenovitev vložil 1.8 miliiona namene. To ie bil oo direktor- stavbah tisočletnega mesta veliko bolj poda, pa so za plastični dodatek mnenja močno deljena, povrh vsega, pa ne sega do zgradbe pošte, kot oboki nekoč. Župan je obljubil, da bodo to napako v nekaj mesecih popravili. Tako temeljita adaptacija avtobusne postaje seveda ni bila poceni. Po besedah direktorja, ki je simbolično pre-rezal tudi trak, je Alpetour v prenovitev vložil 1,8 milijona nemških mark. Obnovili so kletne in pritlične prostore ter nadzidali mansardo. V pritličju bo nov prostor za potnike s čakalnico in pre-dprodajo vozovnic, nove prometne pisarne, turistična agencija, manjša trgovina, prodajalna časopisov in gostinsko - slaščičarski lokal, v nadstropju pa 850 kvadratnih metrov pisarn za različne namene. To je bil po direktorjevih besedah kar precejšen investicijski napor, in z vesela jem je izročil prenovljeno postajo, ki je lepša, prijaznejša za potnike in zaposlene, v uporabo. Ob ponovni čestitki Alpetourju ob njegovi 50. obletnici je župan Škofje Loke izrazil tudi željo, da bi v prihodnjem letu drugače in bolje uredili škofjeloški mestni promet. • Š. Žargi • Država dolguje za šolo v Poljanah Ob spreminjanju (rebalansu) občinskega proračuna občine Gorenja vas - Poljane, so bili svetnikom predstavljeni tudi podrobnejši podatki o finančni plati dograditve osnovne šole v Poljanah. Izvedeli smo, daje država že plačala 50 milijonov tolarjev, preostalih 24 milijonov tolarjev pa bo poravnala v prihodnjem letu. • Uspel referendum v Žirovskem vrhu Kot smo že poročali, so imeli na Žirovskem Vrhu Sv. Urbana v nedeljo referendum o samoprispevku za rekonstrukcijo in asfaltiranje dveh kilometrov ceste, za katero naj bi deset domačij tri leta plačevalo po 160 tisoč tolarjev. Referendum je uspel, saj jih je bil proti le en glas. • Dokumentacijo naj potrdi župan Ko je na zadnji seji občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane župan predlagal potrditev lokacijske dokumentacije za obrate za namensko proizvodnjo Slovenske vojske v nekdanjih obratih Rudnika urana Žirovski vrh v Todražu, so svetniki menili, da naj to stori kar župan sam, oni pa o tem sprejemajo le informacijo. Za tak način so se odločili, ker vpogleda v dokumentacijo niso imeli, saj jo je kurir Slovenske vojske na občino prinesel kot zaupno gradivo le za nekaj dni. Pomemben pogoj pri tem je, da s tem ne bi ovirali rekonstrukcije ceste v Lučine. • Z delom župana so zadovoljni Kot so se dogovorili v občini Gorenja vas - Poljane, da bodo delo župana ocenjevali vsake pol leta, je na zadnji seji občinskega sveta v tem letu, napočil tudi ta čas. Z malo zadrege so svetniki bili enotnega mnenja, da Jože Bogataj zelo dobro opravlja zaupano mu funkcijo, zato so sklenili, da mu odobrijo 50-odstolno stimulacijo. Nekaj pripomb je bilo le na urejanje komunalnih zadev, zato so ga zadolžili, da to uredi. • S. Žargi Poroka Save z Goodyearom pomeni doslej največjo ameriško naložbo v Sloveniji. Ameriški ženin je prinesel v Kranj 120 milijonov dolarjev, kasneje jih bo še enkrat toliko. Največja evropska naložba je v Merkurju, evropska banka za obnovo in razvoj je kupila za 23,6 milijona mark Merkurjevih delnic in postala 19,1-odstotna I solastnica. Največjo živilsko trgovino v slovenski lasti v Sloveniji so v Črnučah v Ljubljani odprla kranjska Živila, megamarket je veljal 16 milijonov mark. Največja softverska tovarna v Sloveniji je kranjska Iskro tel. Njenega direktorja Andreja Potenca je letos gospodarska zbornica nagradila za izjemne gospodarske dosežke. Ob koncu leta NAJ na Gorenjskem v letu 1997 Na Gorenjskem je kar nekaj slovenskih prvakov, več v dobrem, žal tudi nekaj v slabem pomenu. te.. Gospodarskega ministra Metoda Dragonjo so letos z Gorenjskega največkrat za pomoč prosili čevljarji. Na novoletnem srečanju z novinarji je dejal, da se bo prihodnje leto lahko bolj posvetili razvoju. Prvič so nagradili najboljše gorenjske obrtnike in podjetnike, med njimi so bili kar trije mizarji: Šenk Ovsenik iz Britofa pri Kranju in Jezeršek s Žabnica je po zaslugi podjetja Dom Trade najbolj podjetni slovenski kraj, saj ima največ gazel (hitro rastočih podjetij) na število prebivalcev. Prva slovenska gazela je ljubljansko podjetje Suzuki Odar, njen lastnik in direktor je Miroslav Odar iz Radovljice. Bleščeč novoletni sprejem je v vili Podrožnik pripravil novi minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. Blejskim hotelirjem bi bilo brez dvoma veliko bolj všeč, če bi imel sedež na Bledu in ne v Mariboru. Največje državno podjetje na Gorenjskem je železarna, ki še ni dokončno ozdravljena. Najbolj seje doslej pobral jeseniški Acroni, letos je ugasnil kroparski Plamen, usiha leska Veriga. Čevljarska industrija je na dnu slovenske lestvice, na Gorenjskem so tri največje tovarne: Planika se počasi pobira, za njo tudi Peko, Alpina se strumno drži nad vodo. Največje I um parije so se letos dogajale v Alplesovem Pohištvu v Železnikih. Direktorja sta imela kar šest oziroma štiri plače, delavcem pa sta dajala bone, dokler ni šlo podjetje v stečaj. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Pidi so doslej za delnice in deleže podjetij zamenjali 45 odstotkov zbranih certifikatov Pidi še ne morejo igrati "košarke" Na košarkarskem igrišču se ne moremo meriti z Miličem, saj merimo slab meter, je bil slikovit Andrej Urbas Kranj, dec. - Na četrtem javnem razpisu Slovenske razvojne družbe je 72 investicijskih skladov odkupilo delnice 228 podjetij, razvrščene so bile v 961 podpaketov v vrednosti 20,3 milijarde tolarjev. Pidi so uspel doslej za dlenice zamenjati 45 odstotkov zbranih certifikatov. Na borzo se bodo podali, ko bo vlada natančno določila obseg premoženja za zapolnitev privatizacijske luknje, saj sicer ne moremo igrati "košarke" je 22. decembra na tiskovni konferenci Slovenske razvojne družbe dejal Andrej Urbas, predsednik upravnega odbora Združenja družb za upravljanje. Pooblaščene investicijske NOKIA GSIHT NOKIA 1611 46.000 SIT NOKIA 31 lO 83.000 SIT NOKIA 21 lO 79.000 SIT NOKIA 81 lO 114.000 SIT Zastopa in prodaja tele d.o.o. Riharjeva 38, 1000 Ljubljana Tel,061/334 073 faks 334 1 12 in pooblaščeni prodajalci. NOKIA CONNECTING PEOPLE družbe so doslej na dražbah za delnice podjetij zamenjale za dobrih 137 milijard tolarjev zbranih certifikatov, nekaj tudi na javnih prodajah podjetij in tako jim je doslej uspelo v delnice "pretopiti" za 142,8 milijarde tolarjev certifikati. Potemtakem šele približno 45 odstotkov, saj so pidi zbrali za 321,2 milijarde tolarjev certifikatov. Letos le dva javna razpisa Pidi so bili torej veliko uspešnejši pri zbiranju certifikatov kot pri njihovi zamenjavi za delnice in deleže podjetij. Zbrali so jih namreč za 321 milijard tolarjev, kar je bilo 57 odstotkov vseh izdanih. Prva javna dražba je bila 7. decembra 1994, zadnji javni razpis 15. decembra letos, minila so potemtakem tri leta. V tem času je sklad za razvoj oziroma razvojna družba izpeljala pet javnih dražb in štiri javne razpise. Nad letošnjim letom smo razočarani, saj sta bila le dva javna razpisa, zato pričakujemo, da jih bo prihodnje leto več, je dejal Andrej Urbas. Zadnji razpis je bil zelo obsežen, saj je bilo veliko podjetij z majhnim kapitalom, tako bo verjetno tudi v prihodnje. Tudi pidi nestrpno čakajo na sprejetje zakona o zaključku lastninjenja, kar naj bi se zgodilo januarja prihodnje leto. V treh mesecih bo nato vlada določila premoženje, pidi pa naj bi ga dobili v devetih mesecih. Po Urbaso-vih besedah je ocena o 136 milijard tolarjev privatizacijske luknje dokaj natančna. Posebna delovna skupina se je že sestala z državnim sekretarjem Edom Pirkma-jerjem, ki bo določila okvirni seznam državnega premoženja, namenjenega pidom. Šele ko bo natančno določen obseg tega premoženja, bodo pidi svoje delnic vpisali v klirinško depotno družbo in se z njimi podali na borzo. Slovenska razvojna družba bo pri tem odigrala le vlogo koncesionarja, saj bo to premoženje takoj razdelila pidom. hitro olastninili in njihove delnice prodali pidom, ki bodo prevzeli lastniški nadzor in nas tako razbremenili, je dejal Jože Jaklin, ki je v upravi razvojne družbe zadolžen za privatizacijo. Doslej 33 milijard tolarjev privatizacijske kupnine Razvojna družba je doslej sklenila 1.125 pogodb o notranjem odkupu, od tega letos 231 in 270 dodatkov. Notranji odkup večinoma poteka obročno, v 40 podjetjih so ;Vani, Pile Mengeš, Gozdno gospodarstvo Bled, Gradbeno podjetji Bohinjska Bistrica, Grajski dvor Radovljica, 1P1 Jesenji e, Jem Jesenice, Kemična tovarna Podnarl, 1 imos Škofja Loka, ! lO Škofja i.oka, Ohnno gradbeno podjetje Grad Bled, Odeja Škofja loka, OPC Gorenjski sejem Kranj, Sport in rekreacija Škofja Loka, .Tekstilna tovarna 'Zvezda Kranj, Trgovsko podjetje Kokra Kranj, Trio Tržič in llko Kropa. Razvojna družba no dobila še 150 podjetij Lastninjenje poteka prepočasi, pospešil ga bo zakon o zaključku lastninskega preoblikovanja, ki bo prinesel centralizirano privatizacijo. Praktično bo to pomenilo prehod podjetij na razvojno družbo, centralizirano odpravo oškodovanj, pripravo podjetij na privatizacijo in dokončanje notranjega lastninjenja. Za zapolnitev privatizacijske luknje pa naj bi pidom poleg državnega premoženja prodali tudi preostanke družbenega kapitala. Z ukinitvijo agencije za privatizacijo naj bi na razvojno družbo prešlo 150 podjetij, že aprila 30 do 40 in junija še dobrih sto. Večina teh podjetij je po-kapitalizirana, zato jim bomo Igre podjetništva Kranj, dec, - Na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru je 19. decembra potekala zaključna prireditev letošnjih "Iger podjetništva", ki so jih študentje skupaj s profesorji pripravili že šestič. Študentje preizkusijo podjetniške ideje, preden se kot novopečeni podjetniki podajo v resnično podjetništvo. Letošnja novost je bil simpozij, na katerem so študentje v sedmih izbranih referatih predstavili svoje teoritične poglede na podjetništvo. Igre so potekala ves semester, skupine je sestavljajo štiri do pet študentov, ustvarili so navidezno podjetje. Ocenjevalno komisijo so sestavljali ljudje i/, prakse. Za najboljše navidezno podjetje je bilo razglašeno podjetje Dobrota, ki naj bi se ukvarjalo s socialno varstvenimi storitvami na domu. prečasno odkupili vse delnice, v 65 podjetjih niso izvedli odkupa v tekočem letu, v sedmih pa so odstopili od odkupa. Doslej je bilo 122 javnih prodaj delnic v skupni vrednosti 55,1 milijarde tolarjev, od tega letos 1,9 milijarde tolarjev. Vse so bile zelo uspešne, delnice so v povprečju podražile za 30 od-stotkov. Na javnih dražbah oziroma razpisih je razvojna družba doslej pidom za certifikate prodala deleže in delnice 1.349 podjetij v skupi vrednosti 137 milijard tolarjev. Razvojni sklad je prejemnik privatizacijske kupnine, ki jo redno nakazuje v proračun, doslej je zanšala 33 milijard tolarjev, od tega letos 15 milijard tolarjev. Na podlagi zakona u ureditvi obračunavanj in plačevanju določenih davkov in prispevko je razvojna družba podjetjem odobrila za 586 milijonov tolarjev dolgoročnih posojil. Doslej je bilo sklenjenih 184 pogodb o vzpostavitvi izvenbilančne evidence terjatev in naložb v republikah bivše Jugoslavije v nominalni vrednosti 19 milijard tolarjev. Izterjanih je bilo 108 milijonov tolarjev, od tega letos 49 milijonov tolarjev. • M.V. AS OBČINA BOHINJ Triglavska c. 35 4264 Boh. Bistrica OBVESTILO Občina Bohinj bo zbirala ponudbe za spremembe sestavin prostorskega plana Občine Bohinj za leto 1998, 1999 (med njimi tudi pobude za spremembo namembnosti zemljišč znotraj obstoječih naselij in zemljišč, ki so neposredno ob naseljih zaradi smiselne zaokrožitve obstoječih naselij). Pisne vloge s priloženim izrezom katastrskega načrta bomo sprejemali do 31. marca 1998 na naslov: OBČINA BOHINJ, Triglavska c. 35, 4264 Boh. Bistrica. Kasnejših vlog ne bomo upoštevali. Obrazce dobite na Občini Bohinj. ŽUPAN: Franc Kramar, dipl. ing. Letence 4a, Golnik NOVA TEL. ŠTEVILKA 461-410 Sww 1998! VEDEŽEVANJE - 090 kk 69 2 PRIZNANI VEDEZEVALKI TANJA IN MARICA * NUMEROLOGUA t */ / ASTROLOGIJA ' j g]] VEDEŽEVANJE £o \\ 12 KART, HOROSKOP. > 090 43 62 1 24 ur na dan, tudi prazniki t£fi ^ MEŠETAR Cene vrtov Če kupujete ali prodajate vrt, vam bodo informativne oz. izhodiščne cene, ki jih je pripravil sodni izvedenec in cenilec ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, koristen pripomoček pri sklepanju kupčij. Cene, ki jih navajamo, so v tolarjih za kvadratni meter in veljajo za mesec december. Bonitetni razred Območje upravnih enot: *Kranj, Šk.Loka *Radovljica *Jesenice *Tržič 1. 972,00 891,20 743,40 758,20 2. 876,40 811,00 669,00 682,40 3. 779,00 721,00 594,80 606,60 4. 681,60 630,80 520,40 530,80 5. 584,20 540,80 446,00 455,00 6. 487,00 450,60 371,80 379,20 7. 389,60 360,40 297,40 303,20 8. 292,20 270,40 223,00 227,40 Odkupne cene lesa Zasebno podjetje Cirles iz Tupalič pri Preddvoru odkupuje vse vrste okroglega lesa ali lesa na panju. Tokrat navajamo le najpogostejše neto cene (prometni davek plača kupec) smreke in bukve ob kamionski cesti. Cene so v tolarjih za kubični meter. Smreka Cena Bukev Cena Hlodi E 15.000 Hlodi F 20.000 Hlodi I. 12.000 Hlodi L 14.000 Hlodi II. 8.500 Hlodi I. 10.500 Hlodi III. 6.000 Hlodi II. 7.500 Embalaža 4.500 Hlodi III. 5.000 Tehnični les 4.000 Drva/goli 3.000 Celulozni les 3.000 Plačilo lesa je po dogovoru možno takoj, najpozneje pa v 30 dneh. Cross-Border Coopeartion Programme Program čezmejnega sodelovanja Slovenija/Avstrija Republika Slovenije Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj OBJAVLJATA razpis za sofinanciranje projektov iz sredstev PHARE programa čezmejnega sodelovanja 1998 v višini 3 milijone ECU. Sredstva so namenjena projektom, ki bodo potekali na območju mejnih občin med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo s ciljem krepitve sodelovanja in medsosedskih stikov na področjih razvoja malega gospodarstva, turizma, kmetijstva, komunalne in komunikacijske infrastrukture, trajnostne rabe naravnih virov, varovanje naravne in kulturne dediščine ter izmenjave znanja. Prednost pri izbiri bodo imeli projekti, ki so: - spodbuda za gospodarski in družbeni razvoj obmejnega območja, - pomoč pri vključevanju obmejnih območij v evropske integracijske tokove, - novost za obmejno območje in kot taki priložnost za vzpostavitev in krepitev čezmejnega partnerstva, - skladni s prioritetami iz programa Interreg II v Republiki Avstriji (so zrcalni projektom iz Republike Avstrije ali so direktno podprti s strani partnerjev čez mejo), - skladni z razvojnimi prednostnimi območja, ki so določene v resornih razvojnih strategijah, - sofinancirani s strnai lokalne ali državne institucije ali v okviru drugih progamov Evropske unije v višini vsaj 25 % celotne vrednosti, - namenjeni dokončanju projetkov iz prejšnjih programov ali smiselno in kakovostno nadgrajujejo projekte iz programov čezmejnega sodelovanja Slovenija - Avstrija 1995, 1996 in 1997, - povezujejo širša geografska območja ali več med seboj povezanih organizacij, koristnic sredstev Phare. Pri razpisu lahko enakopravno sodelujejo vse neprofitne organizacije, kto so občine, območne ali medobčinske organizacije, društva in združenja. Upoštevane bodo vse popolne prijave, ki bodo izpolnjevale pogoje navedene v razpisni dokumentaciji in bodo napisane v angleškem jeziku ter posredovane po pošti ali dostavljene osebno na enega od spodnjih naslovov najkasneje do 30. 1. 1998. Informacije o pogojih sodelovanja na razpisu in prijavnico z navodili ponudnikom dobite v regionalnih pisarnah in pri Enoti za izvajanje programa Phar čezmejno sodelovanje: - Štajerska - Regionalna pisarna programa Phare čezmejno sodelovanje, g. Zoran Hedžet, Mariborska razvojna agencija, Partizanska 47, 2000 Maribor, tel. (062) 29 687, fax: (062) 221 235, e-mail: zoran.hedzet mra.si. - Gorenjska, Koroška, Šaleško-Savinjska - Regionalna pisarna programa Phare čezmejno sodelovanje, GZS Območna gospodarska zbornica za Gorenjsko, ga. Edita Granatir, Bleivveisova 16, 4000 Kranj, tel.: (064) 362 320, fax: (064) 360 521, e-mail: granatir hq.gzs.si. - vsak dan od 8.00 - 10.00 in od 15.00 - 16.00 na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, Enota za izvajanje programa Phare, Dunajska 104, Ljubljana, tel.: (061) 168 23 31, fax: (061) 168 14 24, e-mail: duša. sodnika cbx.sigov.mail.si. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak ■_ Banke se bo obrnile na ustavno sodišče Banke bodo pripravile protiukrepe Združenje bank pripravlja ukrepe za zmanjšanje posledic novih davčnih obveznosti bank. Kranj, dec. - Kakor je bilo moč pričakovati, se banke ne bodo sprijaznile s posebnim davkom na njihovo bilančno vsoto, ki ga je na predlog vlade pred kratkim po hitrem postopku sprejel parlament. Združenje bank bo pripravilo ukrepe z ublažitev posledic tega zakona, zategadelj jim lahko rečemo kar protiukrepi. Banke pa bodo vložile tudi pobodu za presojo ustavnosti tega zakona. Nadzorni svet Združenja bank Slovenije je 19. decembra obravnaval zakon o posebnem davku na bilančno ysoto bank in hranilnic, o Čemer nam je direktor bančnega združenja Srečko Kor-ber v torek, 23. decembra, P9slal sporočilo za javnost. V nJern je zapisal, da bančniki razumejo težave pri financir-anju proračunske porabe, vendar s presenečenjem in nezadovoljstvom sprejemajo vsebino zakona. Na grob način namreč prekinja dvein-polletni proces zniževanja obrestnih mer v slovenkih bankah in tako zaustavlja prilagajanje obrestnih mer okolju, kjer nastopa izvozno usmerjeno slovensko gospodarstvo. Bančniki ugotavljajo, da bo dodatna davčna obremenitev bank bistveno večja kot je navedeno v obrazložitvi zakona. Predlagatelj je namreč izračuna napravil po skoraj leto dni starih podatkih. Poleg izjemno velike davčne obremenitve je za zakon značilna tudi diskri-minatornost, saj bodo nekatere banke sorazmerno petkrat bolj obremenjene od drugih. Obdavčene pa bodo le banke in hranilnice, ne pa tudi hranilno kreditne službe in drugi finančni posredniki. Zakon obdavčuje tudi instrumentarij centralne banke, ki ga ta uporablja za sterilizacijo presežne ponudbe deviz, zato je moč pričakovati pri tem težave, posledica bo seveda padec tečaja tolarja. Združenje bank je parlamentarnemu odboru za finance in monetarno politiko in finančnemu ministrstvu predlagalo, da s pomočjo medbančnega dogovora o pasivnih obrestnih merah predvidene učinke zakona prelijejo v znižanje aktivnih obrestnih mer. Predlagalo je tudi linearno obdavčitev celotne bilančne vsote, kar bi od nespremenjenih finančnih učinkov povzročilo manj nezaželenih posledic. Vendar predloga sploh nista bila obravnavana. Zaradi zaščite interesov bank, njihovih lastnikov in strank je nadzorni svet Združenja bank Slovenije sklenil, da nemudoma pripravi ukrepe, ki bodo ublažili posledice novega davka. Po sklepu nadzornega sveta bodo banke vložile pobudo za oceno ustavnosti tega zakona. Kranjska Gora obdavčila prodajalce naftnih derivatov Petrolu "upilili" takso za obremenjevanje okolja Ker naj bi ob meji ustvarjal prekomerne dobičke in s tem obremenjeval okolje, bo občini moral plačevati takso Kranjska Gora - Vsi prodajalci naftnih derivatov na območju Kranjske Gore -zaenkrat je to le Petrol, ki ima štiri servise, prihodnje leto pa naj bi se mu pridružil še Istrabenz - bodo po novem morali začeti plačevati takso za obremenjevanje okolja. Zaradi bližine meje naj bi bila njihova prodaja "prekomerna", s tem pa naj bi tudi prekomerno obremenjevali okolje. Taksa bo šla v občinski proračun. Odlok o taksi za obremenjevanje okolja, ki so ga sprejeli občinski svetniki na zadnji decembrski seji, temelji na zakonu o varstvu okolja. Ta dovoljuje občinam, da prodajalcem za prekomerno prodajo goriva in s tem čezmerno obremenjevanje okolja zaračunajo takso. Prva v Sloveniji je to storila mestna občina Nova Gorica, ki je tudi dobila spor o tem na vrhovnem sodišču. Druga se je za uvedbo takšne takse odločila občina Kranjska Gora, kamor tujci prihajajo po bencin, s čimer po mnenju občine obremenjujejo okolja in infrastrukturo, kolone vozil povzročajo nevarnost za lokalno prebivalstvo. Prodajalci goriv bodo morali plačevati takso za vsak liter "prekomerno" prodanega goriva, torej prodajo, večjo od povprečne letne prodaje na prebivalca v državi, in sicer v višini en tolar za lahkohlapna goriva ter 50 stotinov za srednjehlapna goriva (nafto in kurilno olje). S tem odlokom bodo prodajalci goriv ob 17 oziroma 25 odstotkov marže (za lahkohlapna goriva ta znaša 6, za srednjehlapna pa 4 tolarje). Odlok so v Petrolu sprejeli z nezadovoljstvom, podrobnejših komentarjev pa nismo uspeli dobiti. • U. P. Banke odprte le dopoldne Kranj, dec. - Združenje bank je sporočilo, da bodo v sredo, 31. decembra, vse slovenske banke odprte le do 13. ure. Zaradi tega brez dvoma ne bo nejevolje, saj silvestrsko popoldne res ni primeren dan za urejanje denarnih zadev. Če vam bo zmanjkalo gotovine, vam bodo tako ali tako tudi med prazničnimi dnevi na voljo bankomati, ki jih je pri nas že kar precej. Naj vas spomnimo, da 31. decembra zapade zadnji kupon obveznic Republike Slovenije I, zato boste verjetno dopoldne le stopili v banko. Ali pa boste pokačali na prvi popraznični dan in tako na začetku novega leta ne boste suhi kot poper. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 29.12 1997 nakupni/p rodajnii nakupni/pr )dajni j nakupni/prodajni MENJALNICA 1 DEM 1 1 ATS | 1 00 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 94,00 94,55 13,36 13,47 9,56 9,/l AVAL Bled 741-220 AVAL Kranjska gora 881-039 BANKA CREDITANSTALT d.d Lj 94,40 94,80 13,25 13,55 9,40 9,80 EROS (Slari Mayr) Kranj 94,30 94,60 13,34 13,43 9,60 9,65 GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,70 94,90 13,05 13,48 9,171 0,07 9,67 HRANILNICA LON.d.d Kranj 94,30 94,60 13,38 13,43 9,62 HKS Vicjred Medvode HIDA-trznica Ljubljana 94,00 94,80 13,00 13,50 9,50 9,80 94,45 94,55 13,38 13,42 9,62 9,66 HRAM ROŽCE Mengeš 94,40 94,60 13,37 13,42 9,60 9,70 ILIRIKA Jesenice 94,10 94,70 13,34 13,43 9,55 9,70 INVEST Škofja Loka 94,35 94,70 1 3,36 13,44 9,58 9,65 KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka 93,90 94,60 13,30 13,45 9,55 9,66 LEMA Kranj 94,30 94,50 13,37 13,43 9,58 9,67 LJUDSKA BANKA, d.d., Lj. 94,15 94,55 1 3,31 13,50 9,48 9,66 MIKEL Stražišče N PODATKOV NEP0S(Šk. Loka, Trata) 94,30 94,80 13,38 13,44 9,58 9,69 NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka 94,41 94,91 13,41 13,62 9,62 9,91 ROBSON Mengeš 94,30 94,79 13,37 13,45 9,55 9,70 PBS d.d. (na vseh poštah) 93,10 94,43 12,50 13,40 9,20 9,64 PRIMUS Medvode 94,30 94,60 13,34 13,43 9,60 9,65 SHP-Slov, hran. in pos. Kranj SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 94,00 94,45 1 3,35 13,41 9,62 9,67 93,90 94,50 13,30 13,43 9,53 9,63 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 93,70 - 13,05 9,17 SLOVENIJATURIST Jesenice 94,20 94,70 13,34 13,42 9,55 9,69 SZKB Blag. mesto Žiri 94,00 94,85 1 3,1 5 13,46 9,35 10,05 ŠUM Kranj 211-339 TALON 94,40 94,60 13,35 13,45 9,62 9,68 TENTOURS Domžale 94,20 94,70 13,30 13,50 9,50 9,80 TROPICAL Kamnik-Bakovnik 94,42 94,59 13,41 13,43 9,63 9,67 WILFAN Jesenice supermarket UNION 862-696 VVILFAN Kranj 360-260 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 VVILFAN Tržič 53-816 POVPREČNI TEČAJ 94,14 94,65 13,27 13,46 9,51 9,73 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13/30 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih Audi AVTOHIŠA VRTAČ KRANJ želi Vsem bralcem Qorenjskega glasa vesele praznike in SREČNO NOVO LETO 1998 Bo po novem letu kaj drugače? PRI NAS ZANESLJIVO BO! Vabimo Vas, da nas obiščete v NOVI AVTOHIŠI v STRAŽIŠČU pri KRANJU ali pokličete po telefonu: 064/318-020 MENJALNICA Ml Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 P.E. JESENICE supermarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel. :064/704-040 P.E. TRŽIČ klet Veletekstil tel.:53-816 SREČNO 1998/ Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Koroška 33, 4000 Kranj, Slovenija Tel.: +386064 361-300, 361-301 Fax:+386 064 211-889 • nakup in prodaja vrednostnih papirjev • prenosi lastništva delnic v KDD • odkup delnic iz privatizacije, tudi delnic skladov • upravljanje s finančnim premoženjem strank • izjemna priložnost za nakup delnic serije B "VARNOST, STROKOVNOST, DONOSNOST" CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? (40. del) Vaša vprašanja... Bralca L. K. iz Žirov zanima pomen besede portfelj, portfolio. Beseda portfelj izvira iz romanske besede za listnico (V politiki se izraz uporablja v pomenu npr. minister brez listnice t. j. minister brez portfelja, ki je polnopravni član vlade in brez posebnega upravnega področja. Lahko gre tudi za opis resorja oz. delovnega področja ministra). Pri nas pa pomeni finančno premoženje, predvsem v različnih vrednostnih papirjih, ki jih imata v določenem trenutku v posesti posameznik ali podjetje. Pri oblikovanju portfelja se z razpršenostjo naložb v različne vrednostne papirje skuša čimbolj znižati tveganje. Portfelj lahko investitor upravlja sam, pogosto pa upravljanje zaupa posebnim finančnim svetovalcem, borznim posrednikom z ustrezno licenco za upravljanje s finančnim premoženjem (kar ni isto kot licenca za posredovanje pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev). Po Verbinčevem slovarju tujk beseda portfelj pomeni hranišče vrednotnic (vrednostih papirjev) v banki. Katere delnice že lahko prodamo oz. kupimo na borzi? To so delnice družb Aerodrom Ljubljana (ki so se jim pridružile tudi delnice t i serije E) BTC Ljubljana, Dolenjske banke (redne in prednostne), Droge Portorož, Finmedie Ljubljana, Istrabenz Koper, Kolinska Ljubljana, Krka Novo mesto, Lek (serij A in C), Luka Koper, Mercator Ljubljana, Nika Ljubljana, Petrol Ljubljana, probanka Maribor, Radenska Radenci, Salus Ljubjana, SKB Ljubljana Terme Catez, Zdravilišče Moravske Toplice, Etol Celje, Gradbeno podjetje Grosuplje, Hipotekama banka Brezice (redne in prednostne), Hmezad banka, Kovinotehna Celje (redne in prednostne) UBK banka (redne m prednostne), banka Vipa, Avto Celje, Avtoprevozništov in servisi Velenje, Bohor Šentjur, Capinvest Ljubljana, Cetis Celje, Dadas Maribor, Emona obala Koper, Gea College Gea tovarna olja Slovenska Bistrica, Heiios Domžale, Hoteli Palače Portorož, Intara Ljubljana, Intertrade ITA, Jadran Sežana, Jata Ljubljana, Jata Reja, Kompas hoteli Kranjska Gora, Kovinotrade Celje Kruh Pecivo Maribor, Lesnina Emmi, Lisca Sevnica, Loka Škofja Loka, Marina Portorož Medvešek Pušnik, Melamin Kočevje, Mitol Sežana, Novolit Nova vas, Pinus Rače, Potrošnik Celje, Razvojna družba Ljubljana, Rogaška ZHT, RTC Krvavec (imenske in prinosniške), Rudis Trbovlje Saturnus avtooprema m embalaža Ljubljana, Slovenijales Ljubljana, Svila Maribor, Svilanit Kamnik, Tekstilna Ajdovščina, Tosama Domžale, Totra plastika Ljubljana, Totra tekstil Ljubljana, Tovarna krmil Žalec, Tovarna sladkorja Ormož, Upimo Group Ljubljana, Valkarton Logatec in Zlatorog Maribor. Z novim letom tudi Fructal Ajdovščina. Bralke in bralce Gorenjskega glasa prosimo, da nam vprašanja na naslovno temo pošljejo po pošti, na naslov Gorenjskega glasa, za rubriko "Certifikati, delnice, obveznice..." Lahko pa nas pokličete tuidpo telefonu, vsak petek in torek od 14.00 do 14.30 ure, številka 064/380-10-40 in 064/380-100. SREČNO IN DONOSNO NOVO LETO 1998! NAJ hO NOVO LETO KODAK NAPDEJ! Ani Klemenčič, borzna posrednica Če bo občinski svet sprejel proračun... Za kmetijstvo 19 milijonov tolarjev Bohinjska Bistrica - Če je občinski svet na včerajšnji seji potrdil županov predlog proračuna, potem bo občina za kmetijstvo in gozdarstvo namenila v prihodnjem letu nekaj manj kot 19 milijonov tolarjev. Dobrih sedem milijonov tolarjev naj bi namenila za različne subvencije, več kot deset milijonov pa za urejanje zemljišč ter za celostni razvoj Srednje vasi in krajevne skupnosti Koprivnik - Gorjuše. Da bi zmanjšali število "črnih pripustov", naj bi občina v vsem Bohinju in ne samo na gorsko višinskem območju spodbujala osemenitve s semenom testiranih bikov in tudi osemenjevanje na težje dostopnih planinah. Ker so obresti za malo donosno kmetijstvo previsoke, bo občina regresirala obrestno mero pri posojilih za naložbe, za katere ne bo možno uveljaviti regresa iz državnih sredstev. Višina regresa bo odvisna od števila zahtevkov. Na območjih, kjer je oddaja mleka problematična zaradi oddaljenosti ali izpolnjevanja vse strožjega "mlečnega pravilnika", bo občina spodbujala pitanje goved in rentabilnost pitanja tudi z regresom za nakup telet v višini 18 tisoč tolarjev na žival. Ukrep je še toliko bolj upravičen, saj se za pitanje uporablja tudi kupljena krma (žita), ki se je letos podražila približno za četrtino. Obnova sirarne na Zajavorniku Bohinjska občina naj bi v prihodnjem letu podprla tudi programe Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (Crpov), in sicer izvedbo uvajalnega dela programa za Srednjo vas in uresničevanje programa v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše, kjer naj bi obnovili sirarno na planini Zajavornik, izboljšali kakovost gostinsko turističnih storitev in stike z gosti ter zvrtali dve vrtini za dolgoročno zagotovitev zadostnih količin pitne vode. Obnova sirarne bo stala 3,8 milijona tolarjev, od tega naj bi poldrugi milijon tolarjev prispevalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, razliko pa v enakih deležih občina in agrarna skupnost. Za vrtanje bi enakovredno, po en milijon tolarjev, prispevala ministrstvo in občina. Denar tudi za prevoz mleka Mlekarna A&C Srednja vas približno 30 odstotkov vseg mleka odkupi na gorsko višinskem območju Bohinja, v poletnih mesecih pa nekaj celo na planinah Javornik in Goreljek. Ker je količina mleka na kilometer prevelika, da bi mlekarna za to pridobila državno podporo, bo občina tudi v prihodnjem letu sofinancirala prevoz mleka iz gorskega območja, na katerem je odkup mleka za kmetije življenjskega pomena. Da bi povečali stalež zavarovane živine in višino zavarovalne premije, kar je pomembno pri poškodbah in zasilnih zakolih, bo občina k zavarovalni premiji prispevala 5 odstotkov. Pa ne le to! Sofinancirala bo tudi nakup plemenjakov drobnice, analiziranje vzorcev zemlje in krme, čebelarstvo, pregled molznih strojev na kmetijah, ki redno ali občasno oddajajo mleko, ter program veterinarske preventive v govedoreji in reji drobnice. Obnova travne ruše V občini so že lani obnovili travno rušo na tridesetih hektarjih travnikov, prihodnje leto pa bodo z obnovo nadaljevali. Kmetijski strokovnjaki namreč ugotavljajo, da je zaradi zgodnje košnje, ki ne pusti travam odcveteti, treba travno rušo obnoviti na vsakih pet ali šest let. Če je ruša malo poškodovana, jo je mogoče obnoviti z vsejavanjem, ob večjih poškodbah pa je potrebno preoravanje in nova setev. V Bohinju so letos precej škode povzročili tudi ogrci majskih hroš-čev, ki so na 90 hektarjih travnikov poškodovali rušo od 50 do 100 odstotkov. Če je obveljal županov predlog, bo občina za obnovo ruše namenila iz proračuna 450 tisoč tolarjev. Občina naj bi 1,8 milijona tolarjev prispevala tudi za urejanje razdrobljenih kmetijskih zemljišč ter za vzdrževanje agromelioracijskih objektov v upravljanju občine in nekaj več kot milijon tolarjev tudi za društvo kmečkih žena, za izobraževanje kmetovalcev ter za denarno pomoč dijakom in študentom kmetijskih in gozdarskih šol. • C. Zaplotnik Na kmetijskem ministrstvu Obsežno prilagajanje zakonodaje Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prejšnji poiudeljek sklicalo zadnjo letošnjo novinarsko konferenco, na kateri so :minister Ciril Smrkolj in njegovi pomočniki, državni sekretarji, ocenili leiošnje dosežke innn->tfsiva m izpostavdi njegovo najpomembnejše naloge v prihodnjem letu. Ce je bito ministrstvo letos zelo aktivno na mednarodnem področju in prt pripravi proračuna za letošnje in prihodnje leto so bili po besedah ministra Snu kolja manj uspešni pri prilagajanju slovenske zakonodaje predpisom m standardom Evropske zveze. Tu jih Čaka še veliku dt ki in to jl tudi razlog, da na ministrstvu z*. "i služb in ustanovi-odaje Predsmvniki > nainrei nreeledali pripravljajo reorganizacijo neki lev oddelka za harmonizacijo z Bvropske zveze bodo prihodnji v.so zakonodajo in ukrepe slove j Muli kuncu leta pa naj bi se h prednostne naloge v letu 1998 poniiKe, ni a. Med Različna mnenja o lovu v Triglavskem narodnem parku V Ce si niti ministra nista enotna... Minister za okolje in prostor podpira odredbo zavoda TNP o razširitvi območja prepovedanega lova in o prepovedi odstrela zdravih gamsov, kmetijski minister pa ne. Bled - Svet javnega zavoda Triglavski narodni park se je prejšnji petek sestal na zadnji letošnji seji. Obravnaval je poročilo o najpomembnejših letošnjih dosežkih in problemih pri dejavnosti v parku in pri delovanju zavoda, vladne varčevalne ukrepe, ki bodo prizadeli tudi delovanje TNP-ja kot javnega zavoda, problematiko priprave upravi-jalskega načrta oz. programa razvoja TNP, osnutek programa za prihodnje leto ter vprašanje lova in posledice odredbe o razširitvi območja prepovedanega lova in o prepovedi odstrela zdravih gamsov. Kot je znano, je zavod Triglavski narodni park v skladu s projektom TNP 2000 o postopnem prilagajanju parka mednarodnim standardom za narodne in naravne parke letošnjo jesen sklenil, da v 56 tisoč hektarjev velikem lovnem območju Triglav razširi območje prepovedanega lova s 16.700 na 25.000 hektarjev in dovoli le še t.i. sanitarni odstrel (bolnih aji poškodovanih) gmasov. Lovci so na "interno odredbo" parka reagirali in očitali zavodu, da ni pristojen za sprejemanje takšnih odločitev in da prepoved odstrela zdravih gamsov lahko povzroči razširitev gamsjih bolezni tudi zunaj parka. V takšnih okoliščinah je predsednika sveta zavoda TNP Tomaž Banovec "vročo temo o lovu" uvrstil tudi na dnevni red seje sveta, na kateri je bilo med drugim slišati vprašanja, ali se lahko TNP pri teh odločitvah sklicuje na priporočila mednarodnih Vplive bo ugotavljala komisija Na seji sveta so imenovali strokovno komisijo, ki bo spremljala razmere v območju izločenega lova in ugotavljala vplive morebitnih posledic prepovedi lova v delu parka na živalski svet v sosednjih lovskih območjih, kjer lov ni prepovedan. V komisiji so predstavniki Biotehniške in Veterinarske fakultete, ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavoda za gozdove Slovenije, zavoda TNP in lovske družine z območja parka. civilnih organizacij (IUCN), ki jih vlada in parlament še nista ratificirala, ali ima park pravne osnove za sprejetje takšne odredbe, kakšne so pristojnosti in naloge sveta pri vprašanjih upravljanja lova v TNP, zakaj je uprava zavoda pri ukrepanju zaobšla svet TNP, kakšne so ekonomske, socialne in druge posledice odredbe... Da bi bil zaplet še večji, si tudi ministrstvi nista enotni: ministrstvo za okolje in prostor podpira odredbo parka, kmetijsko ministrstvo pa ne. Stane Peterlin iz ministrstva za okolje in prostor je dejal, da so povsod po svetu parki pobudniki sprememb in da je tudi odredba TNP-ja poskus neke drugačne, naprednejše politike do živalstva za določeno obdobje, v katerem se bo izkazalo, kako se bo obnesla. "Naš cilj je ohraniti divjad," je dejal direktor parka Janez Bizjak in dodal, da park želi hkrati ohraniti tudi mednarodno priznani položaj. TNP je le namreč pred tremi leti ostal na Listi Združenih narodov, to je na listi mednarodno priznanih narodnih parkov, le pod pogojem, če bo do leta 2000 uresničil prvi del prilagajanja mednarodnim standardom, do leta 2020 pa še drugi del. Del tega prilagajanja je tudi sprejetje varstvenih in upravljalskih smernic IUCN na področju lova. Član sveta Peter Šuler je dejal, da ukrep parka ni umesten in da bo škodil populaciji divjadi na vsem območju Alp. Po precej burni razpravi je svet sklenil zaprositi vlado, naj se opredeli do mednarodnih standardov IUCN, ki jih uveljavlja zavod Triglavski narodni park. • C. Zaplotnik Ima občina Jesenice kmetijsko strategijo ali ne: Na 33. seji Občinskega sveta v mesecu novembru so jeseniški svetniki obravnavali problematiko s področja kmetijstva pod naslovom: "Pogoji in možnosti ohranjanja kmetijske proizvodnje v občini Jesenice," na podlagi katerega naj bi prišli do ugotovitev, ki pogojujejo določitev ciljev in ukrepov na področju celotnega razvoja kmetijstva v občini Jesenice oziroma določitev kmetijske politike, stoji zapisano v prvem odstavku prvega (I. UVOD) uvoda. V drugem (1. UVOD) uvodu na tretji strani pa nadaljujejo z analizo stanja kmetijstva v občini Jesenice. Na začetku tega sestavka namenoma poudarjamo oblikovno plat, ker se v taki slogovni posebnosti vrstijo označena poglavja in znotraj njih izražajo misli nepovezano, nelogično, slogovno nejasno vse do 23. strani, ki se zaključuje s sklepom in podpisom predlagatelja gradiva za sejo OS. Kdor ne verjame, naj si gradivo ogleda in se sam prepriča. Torej je predloženo gradivo, vsaj za kolikortoliko razgledanega bralca - da pa občinski svetniki to so, ne gre dvomiti -popolnoma nesprejemljivo, nepregledno in zato neuporabno. Nadalje je vsebina gradiva, milo rečeno, bolj kot ne balastna. Banalne primerjave s stanjem kmetijstva v nekaterih evropskih deželah (Švica, Ho-landija), z Evropsko unijo (EU), omenjajo tudi Jugoslavijo, so nelogično razsute po vsebini pričujočega materiala, kar še bolj zmanjšuje preglednost in učinkovitost že tako ali tako revne vsebine. V miselno zvezo vključujejo in primerjajo slovensko kmetijstvo z gorenjskimi občinami, kar je vsebinsko sicer primer- ljivo (je pa skromno), a v poglavju o naravnih danostih vključujejo podatke o številu kmečkih gospodarstev, skromen delež kmečkega prebivalstva v primerjav i z gorenjskimi občinami, število kmečkih zavarovancev itd. So to mar naravne danosti? Tabelarni pregledi podatkov so nepolni, ker vsebujejo deloma podatke, ki se nanašajo na Upravno enoto (UE) bivše občine Jesenice. Tako so kmetijske površine prikazane po kategorizaciji kar za obe občini skupaj, v ostalih tabelah pa baje le za sedanjo občino Jesenice, vendar kdor se le malo poglobi v prikaz podatkov o kmetijskih površinah, lahko zelo hitro ugotovi kar štiri različne podatke: skupaj naj bi bilo 10.734 ha kmetijskih površin, v isti tabeli navajajo 3603 ha in 9100 ha rodovitne zemlje. Torej naj bi bilo od 10.734 ha kmetijskih površin rodovitnih 9.100. Je to logika? V že omenjeni kategorizaciji pa stoji podatek 7.760 ha vseh kmetijskih površin za UE. Kako si razlagati, poleg ostalih številnih navedb o zemljiščih, je prava zagonetka, kaj šele kako to koristno uporabiti. Sestavljalcem gradiva sicer ne gre zameriti, da navajajo podatke, kakršni koli so, temveč to, da jih medsebojno, ne primerjajo in ne komentirajo. Navajajo jih brez vsake logične povezave. Saj nekateri so morda odraz dejanskega stanja, a kateri in v katero smiselno povezanost spadajo, se ne da ugotoviti, zato so celo zavajajoči. Da je po navedbah v občini Jesenice več kmetijskih površin, kot v obeh (Jesenice in Kranjska Gora) skupaj, je največji nesmisel v tem gradivu. Gradivo, ki ga tvorijo analiza stanja kmetijstva v občini Jesenice, ugotovitve in predloga kmetijske politike v občini s predlogi sklepov, naj bi bilo po teh sklepih tudi obdelano in povsod vsaj enako označeno, da bi se tudi koristniki gradiva lahko "dokopali" do logične vsebine. Predvidevamo namreč, da bo material nekomu in nečemu tudi služil. Saj je vendar podlaga za revitalizacijo sesutega kmetijstva v občini Jesenice, ki meji na teritorij Evropske unije (EU), kjer so o kmetijstvu največ razpravlja v zvezi s prilagajanjem Slovenije temu skupnemu tržišču in večplastno poudarjeni večnamenski rabi kmetijskega prostora (podeželski in kmečki turizem, ekološkemu pomenu gospodarjenja z gozdovi, poseljenosti prostora s sorazmernim deležem kmečkega življa, itd.). V zadnjem (111.) delu gradiva so navedeni "predlogi in sklepi" kar skupaj, iz česar ni moč ugotoviti, kaj so sklepi in kaj predlogi. Sklep je le eden. To poglavje smiselno opredeljuje prej nekatere ugotovitve, ki se nanašajo (so predpisane) na celoten slovenski kmetijski prostor, kot zgolj na jeseniškega. Mnogo tega bi lahko še navajali, a ni pomembna le oblikovna in vsebinska pomanjkljivost obravnavanega gradiva, temveč tudi to, kako je ta dokument zagledal luč sveta. Predlagatelja gradiva na sejo OS smo opozorili, da dokument (gradivo) pač ni dovolj dober oziroma sploh ni zrel za razpravo na seji OS, da je ponižujoč za občinske svetnike in kmetijsko stroko, ki pri pripravi gradiva ni sodelovala, čeprav ga je - resnici na ljubo - obravnaval celo odbor za kmetijstov. Zato smo dan pred občinsko sejo na sestanku sklenili (sklicatelj sestanka je bil sam župan), da se točka umakne iz. dnevnega reda. Imenovana (predlagana) je bila skupina, ki naj bi oblikovno in vsebinsko uredila predočeno gradivo, ga oklestila balastnih navedb, mu dodala najnovejši večplastni pomen kmetijstva, podkrepljen s priporočili (direktivami) EU, iz katere blagajne naj bi po vključitvi tudi Slovenija črpala sredstva, predvsem za pomembni del in močno poudarjeni alpski kmetijski prostor, kamor se uvršča tudi Slovenija, v celoti pa tudi občina Jesenice. Predlagatelj ni upošteval dogovora. Več o tem bomo navedli v gradivu za ponovno obravnavo na seji OS, ki ga bomo pripravili v SLS, podružnica Jesenice. Ker so se dogodki odvijali z bliskovito naglico, se UO pri SLS podružnice Jesenice ni mogel sestati pred obravnavano vsebino na seji OS, zato jo je obravnaval pač post festum in sklenil, da podružnica sama pristopi k pripravi (obstoječega se ne da popraviti!) strategije razvoja in jo po drugačni proceduralni poti predlaga v obravnavo občinskim svetnikom. Upamo, da nam bo to omogočeno, čeprav bo program dela OS realiziran z zamikom v naslednjem koledarskem letu. Upamo tudi, da se bodo svetniki vsaj vprašali, kako se trosijo proračunska sredstva za programe, ki so neuporabni. SLS podružnica Jesenice predsednik dr. Jože Šavor Dupljanski pevci so praznovali z zvestima članoma moškega zbora Tenorist in basist, glasova z enakim stažem Lucijan Snedic in Andrej Toporš iz Spodnjih Dupelj prepevata v moškem pevskem zboru Triglav kar polovico stoletja. Za zvestobo so njuni pevski kolegi oba slavljenca presenetili z večerno podoknico in darilom. Spodnje Duplje, 29. decembra - Malo je amaterskih pevskih zborov, ki ohranjajo tradicijo petja in nastopanja pol stoletja in več. Moški pevski zbor ogreli in podprli še pri drugem slavijencu. A v stoje ni moč niti dolgo govoriti niti piti, zato so se odpravili še na Trnovčevo domačijo, kjer je Triglav Duplje bo čez dve leti prijeten večer z obema jubi praznoval 70-letnico delovan- lantoma kar prehitro minil, ja, v njem pa kar dva člana pojeta že dobrih 50 let. Luci- Nje le dnevi, tudi leta jan Snedic in Andrej Toporš n[|rQ teČeiO jmata kljub različnima glaso- ne * kd je šlo voma veliko skupnega, zlasti mimo tgh 5() ^ kar pojem pri navdušenja za lepo pesem. Člani moškega pevskega zbora Triglav Duplje imajo epo navado, da obiščejo vsakega 90-letnika v vasi. Tudi če kdo dočaka 95 ali celo sto let, mu za rojstni dan zapojejo nekaj prazničnih podoknic. Ker je takih domačinov bolj malo. so iskali novo priložnost za pevski obisk. Letos so ugotovili, da sta se dva člana pridružila zboru že pred 50 leti. Onadva si zaslužita podoknico že prej, so menili. In kar so se odločili, so še pred koncem leta tudi uresničili! Mrzli decembrski večer ni bil ravno najbolj primeren za sprehod po vasi, zato so se do hiše v Spodnjih Dupljah 32 odpeljali kar z avtomobili. Postavili so se v krog in dirigentka Maja Škrjanc jim je dala znak za prvo pesem. Ni bilo treba prav dolgo čakati, da se je na vratih prikazal mož manjše postave, s klobukom zboru," se je čudil 66-letni upokojeni čevljar Andrej Toporš. Pred njim sta začela že oče Janez in stric Andrej, on pa se je pridružil basistom kmalu po drugi svetovni vojni. Doma je bila kmetija, zato Basist Toporš je pohvalil pozornost mlajših članov zbora. na glavi. "Andrej, ali boš kar mu je bilo petje edina sprosti- tam gori stal," so ga vabili tev po delu v službi in kmečk- medse takoj po končani pes- ih opravilih. Kot se je spomnil, mi. Se preden bi utegnili je bilo takrat med pevci kar Ponoviti, jim je že prihajal precej čevljarjev. Dobro se je nasproti. Presenetili so ga s razumel ne le z njimi,' ampak sopkom rož in pesmarico. To tudi z drugimi fanti. Po pevs- Je bilo le za darilo, saj jih kih vajah so večkrat odšli še njihov basist zna še veliko na malo na vas, kjer so najraje Pamet. V dokaz je skupaj z preizkušali svoje glasove pod njimi pomagal zapeti še kakš- okni katere od domačih dek- no podoknico za domače. Ker iet če je bila ura bolj pozna, je mraz rezal v kosti in grla, so so včasih namesto zahvale loporševi povabili pevce v dobili tudi kakšen vrč vode niso, kjer ni manjkalo niti na g|avo Pa s0 bili Pri podoknici pred Snedičevo hišo sta se pridružila oba slavljenca. so pri nas že dolgo v navadi. Zadnji dve leti zapojemo še paru, ki se poroči na Dupljanski ohceti. Pojemo tudi ob bolj žalostnih priložnostih, na pogrebih, kjer sem že večkrat vodil zbor. Odkar v Dupljah deluje tudi ženski pevski zbor, se je raven kulturnega življenja dvignila. Posebno lepo je, kadar zapojemo skupaj, na primer, na božičnih koncertih. Sam že več kot štiri desetletja nastopam tudi pri mešanem cerkvenem pevskem zboru, v katerem je vsebina pesmi drugačna. Najraje imam slovenske narodne pesmi, lepe pa so tudi koroške in dalmatinske pesmi." šilca domačega niti dobrot za Pod zob. Podobna zgodba se je ponovila pri hiši v Spodnjih pupljah 18, kjer živijo Snedi-čevi. "Luči, zapoj še ti, a še Prej se malo obleci, da ne boš °b glas," so mlajši podučili starejšega. Seveda jih je poslušal, medtem pa so se postavili pred vrata z rožami in darilom. Tudi tenorist je bil vesel pozornosti. Potem ko so so dih vseeno veseli in drugi dan so lažje odšli na delo. "Pravijo, da ima pevec vedno lepe spomine. Zame je veljalo tudi, da sem s petjem poravnal vse, kar je šlo narobe. Nekajkrat sem se sicer preizkusil tudi v manjših vlogah v povojni dramski sekciji, a pri igri nisem vztrajal. Petje mi je bilo bolj pri srcu, zato še danes rad odhajam na vaje. skupaj zapeli, so se malo Mislim, da je bolje peti, kot pa Andrej in Lucijan, dva različna glasova z enakim stažem. početi kaj nekoristnega. Brez Veselje do petje je Lucijanu zborovskega petja bi bila vas vlival že učitelj Nečimer v precej bolj revna, saj je to osnovni šoli. Tudi doma so glavna kulturna dejavnost, veliko prepevali, saj sta bila Dupljanci radi prihajajo na pevca v zboru oče Franc in naše nastope, vendar je v starejši brat Franci. On se je primerjavi s preteklostjo zboru priključil po dopolnje- petje manj spoštovano. Ker nem 18. letu. Ker so imeli je v našem zboru kar precej preveč tenoristov, je pomagal mladih, iskreno upam, da bo kar basistom. Kmalu je dobil šla tradicija petja naprej. Sam prostor za svoj glas in odtlej je večkrat omenjam, da bomo stalno prvi tenorist. Petje je morali starejši odnehati, a ostalo njegov glavni in edini nas zaenkrat še ne pustijo, konjiček, čeprav je večkrat Lepo je, da spoštujejo star- kot Andrej nastopal v igrah, ejše, kar so pokazali tudi s Odkar sta se od zbora poslo- podoknico pod mojo hišo," je vila najprej oče in nato še pohvalil basist Andrej pozor- brat, sam v njem zastopa nost zbora ob njegovem 50-letnem članstvu. Tudi tenorist Snedic se je razveselil šopka in pesmarice. družinsko čast. Dokler bo zdrav, bo še naprej njegov član. Tudi zboru želi še veliko zdravih in uspešnih let. S petjem ni zasvojil niti sina niti 'Zelo sem počaščen, da so dveh hčera, pa vendarle poti-enkrat za spremembo drugi hem upa, da bo med dupl-peli meni," je priznal 69-letni janske pevce ali pevke zašel upokojeni elektrikar Lucijan vsaj kdo od štirih vnukov ali Snedic in dodal: "Podoknice vnukinja. • Stojan Saje Pesem je bila pri Snedičevih doma Stara romska tradicija vedeževanja V ciganskih kartah iščemo ljubezen Ne denar, ne služba, samo o ljubezni hočejo slišati ljudje, pravita Rebeka in Boris Horn. Jesenice - "To je naša, romska tradicija. Vedeževanje ste Slovenci prevzeli od nas, nam ga vzeli," pravi Rebeka Horn z Jesenic, Romkinja, ki se z možem Borisom že dolga leta ukvarja z vedeževanjem. "Slogan ja" jo je naučila mati, še ko je bila čisto majhno dekletce. Rebeka zna napovedati usodo iz dlani, kavne usedline, tarot kart, najpogosteje pa uporablja ciganske karte. Kot pravi, je vedeževanje težko delo, za katerega moraš imeti v sebi dar. Njej ga je očitno dala mati, ki se je na Jesenicah dolga leta preživljala s "šloganjem", svoje znanje pa je prenesla tudi na Rebeko. Njeno pravo ime je sicer Bogdana, a ji je mati že ob rojstvu dala vzdevek Rebeka, kot je bilo ime tudi babici. "V sebi moraš imeti občutek za človeka. Jaz že po glasu začutim, kaj ga boli, kaj je z njim," pravi Rebeka. Od človeka, ki se obrne nanjo s konkretnim vprašanjem, ne potrebuje nobenih podatkov. Le karte vrže, jih odpre in se "utopi" v njih. In mu odgovori. Večino ljudi zanima predvsem ljubezen. Ali je ta pravi zame? Ali se bom poročila? Ali naj pustim moža? Le redko koga zanima denar, služba, zdravje. Z vedeževanjem se ukvarja tudi Rebekin mož Boris, imata pa tudi svojo telefonsko linijo. Kot pravita, veliko več ljudi raje pokliče, kot pride osebno k njima. "To je težko delo. Kaj pomaga, če nekdo pokliče, pa nič ne uganeš in ne pokliče nikoli več. Treba se je potruditi, se res poglobiti v karte," pravi Boris, Rebeka pa dodaja: "V srcu moraš imeti čut, pri napovedovanju govorijo čustva, ne razum." Ciganske karte so zelo resnične, dodaja, saj naj bi v kar 90 odstotkih napovedale tisto, kar se res zgodi. Pri vedeževanju mora človek biti tudi neke vrste psiholog, poudarja Rebeka. Sama ima zelo pomirjujoč glas, ki človeka v stiski že sam po sebi pomiri, ga potolaži. Če se v kartah pokaže kaj slabega, smrt, tega Rebeka ne pove. Prav tako nikoli ne vedežujeta sama sebi. Kot pravi Rebeka, bo vedeževala vse do starosti. Te stare romske tradicije bo naučila tudi sina Sebastjana, ki ima danes šestnajst let. "Vedeževanje je romsko delo. Romov nas je vse manj in svojega porekla se ne sramujemo," še poudarjata zakonca Horn. • U. Peternel • Povišanja cen bo dovoljeval župan V četrtek so škofjeloški svetniki sprejeli poseben odlok o dajanju soglasja k cenam proizvodov javnih dobrin in storitev po katerem morajo v javnih službah, kjer bi radi spremenili (povišali) cene, mesec pred tem za to zaprositi na občino. Odločili so tudi, da mora župan v roku 30 dni o tem pridobiti mnenje občinskega sveta, najvišje možno dovoljeno povišanje pa je do odstotka rasti cen industrijskih proizvodov. • Streha tudi za potnike Nad stebri, ki so nosili nekdanje oboke strehe avtobusne postaje v Škofji Loki vse do pošte, bodo tudi tokrat dogradili streho, ki bo varovala na avtobuse Čakajoče potnike. Tako informacijo je na seji občinskega sveta povedal župan, saj je na občino že vložena vloga za spremembo oz. dopolnitev ustrezne lokacijske dokumentacije. Upanje nekaterih Ločanov, da bodo na teh stebrih "privezali" loške urejevalce prostora in izvirne oblikovalce nove postaje, se torej ne bodo uresničilo. • Za odločnost je bila potrebna nesreča Kljub temu da praktično ni bilo seje občinskega sveta, na kateri svetniki ne bi opozarjali na potrebno ureditev eestne signalizacije in označitev prehodov za pešce, je očitni bila potrebna nadvse tragična smrtna nesreča pri Frankovem naselju, da je občinska uprava postala bolj odločna. Občinski svet je namreč v četrtek potrdil, da se na Direkcijo RS za ceste naslovi zahtevo za takojšnjo ureditev 6 prehodov na državnih cestah in ureditev signalizacije semaforja v križišču v Starem dvoru. • Občina Škofja Loka se bo razširila Škofjeloški občinski svet je sprejel in potrdil še en predhodni postopek za spremembo občinske meje, ki so ga sprožili v občini Železniki prebivalci Golice. Ta vas je bila po že znameniti določitvi občin v državnem zboru pred skoraj štirimi leti v celoti priključena tej občini, čeprav del vasi gravitira v KS Lenart nad Lušo in s tem v občino Škofja Loka. Obe občini torej soglašata, da se postopek v skladu z željami prebivalcev zdaj nadaljuje v državnem zboru. • Š. Ž. KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše, v Mali galeriji in v kleti Prešernove hiše so na ogled likovna dela 3. bienala mesta Kranja. V preddverju Iskratel v okviru 3. bienala mesta Kranja razstavlja Vladimir Makuc. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernoslovci in naš čas. V avli Zavarovalnice Triglav razstavlja kipar Jožef Vrščaj. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja akad. slikarka Alenka Kham Pičman. V galeriji Pungert razstavljajo člani Likovnega društva Kranj. Koncert mladih violončelistov IGRAMO SE Škofja Loka, 29. decembra - V kapeli Loškega gradu so na priložnostnem božično-novoletnem koncertu mladih violončelistov iz Kranja, Radovljice in Škofje Loke pedagoginje Zdenke Kristl-Marinič predstavili prvo tovrstno lasersko ploščo, zgoščenko z naslovom Igramo se. Osem učencev je sicer kratko diskografsko delo (z ok. 30 mi. glasbe) posnelo in izdalo s skupnimi močmi in ob podpori številnih sponzorjev z založnikom in izdajateljem podjetjem Parnas, d.o.o., iz Domžal. Plošča razen nekaj izjem prinaša skupinsko muziciranje osmih violončelistov (M. Hribernik, K. Krajnčan in J. Polak -vsi iz Kranja; A. Carotta in A. Kralj - obe iz Radovljice in J. Kosmač, J. Trilar in A. Žagar - vsi iz Šk. Loke) in z glasbo priredb slovenskih narodnih, ki jih je pred letom objavil v istoimenski zbirki (za dva violončela in klavir) Egi Gašperšič. Sodelujeta še pianista Jasna Jan in Marko Hribernik. Ta diskografski izdelek je zagotovo redkost v kompletni vertikali slovenskega glasbenega šolstva, saj kaj podobnega ne poznamo za ostalo stotnijo slovenskih (nižjih) glasbenih šol, vključno s srednjim šolami in akademijo za glasbo. Navedeni izvajalci so ploščo posneli v kapeli gradu Puštal (v Šk. Loki, 2. novembra letos; tonski mojster je bil Dare Novak, produ-centka pa kar mentorica učencem in zdaj že umetnikom, violončelska pedagoginja Z. Kristl -Marinič sama, nekdaj tudi tovrstna poklicna radijska delavka). Gašperšičeva glasba Igramo se prinaša obdelave najrazličnejšega ljudskega gradiva, kot so pesmi Dekle povej, Mrzolin, Marička sedi na kamnu, Igramo se, Svitaj, svitaj beli dan, Igraj kolo, Pesem o sinici, Budnica, Po jezeru bliz' Triglava, Drežnica, Bom šel na planince in Spomin na Rezijo ter priredbo ameriške narodne Amazing Grace, s katero se plošča zaključi. Vmes pa nastopijo še trije solisti, vsak s klavirsko spremljavo in glasbo F. Mendelssohna - Bartholdvja (Pesem brez besed - Jošt Kosmač), M. Perla (Capriscioso - Marjetka Hribernik) in Lojzeta Krajnčana (Koncert za violončelo in klavir - 1. stavek - Kristijan Krajnčan). Na koncertu se je osmim nadebudnim violončelistkam in violončelistom pridružilo še deset gostov, ki so večer zaključili s priredbami Gašperšičevih božičnic; vseskozi je z njimi igrala tudi mentorica Z. Kristl - Marinič sama. Tako je tudi obolus prizadevanj za obuditev igranja godal na gorenjskih glasbenih šolah kronan s trajnim zapisom in kar samo potrjuje obuditev tega instrumentarija na kar dveh šolah (Radovljica in Škofja Loka), medtem ko se v Kranju podobna dejavnost samo obnavlja in postavlja na noge, kjer je nekoč že bila; še več: tam so pred desetletji poučevali še violo in kontrabas. • F. K. NOVOLETNI GALA KONCERT Bled - V Festivalni dvorani bo v četrtek, 1. januarja 1998, ob 19. uri tradicionalni Novoletni gala koncert, ki ga pod pokroviteljstvom Občine Bled organizira Gallus Carniolus. Glavni sponzor koncerta je Gorenjska banka. Za ponovoletno glasbeno razpoloženje bo poskrbel orkester Mendelssohn Strings z Madžarske ter člani baletnega ansambla Opere in baleta Ljubljana. Nastopajo solisti: Stanko Arnold, trobenta, Peter Kovats, violina, in mladi glasbeni talenti: Betka Kotnik, saksofon, Milena Peric, sopran, Manca Klanjšček, jazz vokal, Tercet Katrinas, vokal, Manca Urbane, vokal, Erik Marenče, klavir, Matej Hotko, kontrabas, in Robert Volarič, tolkala. Dirigiral bo Tomaž Habe. Program bo povezovala Zvezdana Bal. Pester program zajema slavnostne zvoke Schuberta in Tartinija, Mozartove Aleluje, igrivih glasbenih podob Roka Goloba in Tomaža Habeta do Erklovega madžarskega temperamenta. Drugi del bo napolnila glasba iz filmov in musicalov. Znamenite uspešnice iz West Side Story, May Fair Ladv, Cats in Evite bodo zapele naše mlade zvezde. Za zdravico v začeto novo leto bo ljubljanski baletni ansambel privihral na oder s pravim pariškim kankanom. Vstopnice prodajajo TD Bled, Gorenjski glas Kranj, Gallus Carniolus Ljubljana. Novo v kinu ZVEZDNIŠKA ZASEDBA V obeh novih filmih, ki prihajata na gorenjska filmska platna takoj po novem letu, kar mrgoli znanih filmskih imen. V filmu Donnie Brasco, ki pripoveduje resnično zgodbo o FBI agentu Joeju Pistoneju igrajo: Johnnv Depp, Al Pacino, Michael Madsen, Bruno Kirby, James Russo. Svoj uspeh z infiltriranjem v mafijske vrste in s tem najuspešnejšo akcijo vseh časov v ZDA pa mora protagonist, razpet med družino in gangstrskim prijateljstvom, drago plačati. Robert De Niro v filmu Oboževalec igra prodajalca nožev, ki se mu življenje postavi na glavo. Nad vodo ga drži le njegovo oboževanje baseballske zvezde, igra ga Wesley Snipes. Za svojega idola, ki pa mu uspešnost upada, bi bil marsikaj pripravljen storiti, mogoče celo moriti... Darko Čuden, dobitnik Linhartove listine ZKO Slovenije TALIJA JE DOMA TUDI V BOHINJU Boh. Bistrica - Darko Čuden, na oddelku za germanistiko Filozofske fakultete je asistent, se (skoraj) vsak konec tedna vozi domov v Bohinjsko Bistrico zaradi gledališča in bohinjske gledališke skupine. Prav gledališče ga poleg tujih jezikov in potovanj po svetu najbolj zanima. Je nekakšen iskalec v gledališkem svetu, ki skupaj z navdušenimi amaterji Gledališča Bohinjska Bistrica išče nove žanre, nove teme. In to praviloma zelo uspešno. Ob jubileju - 140-letnici društvenega kulturnega snovanja v Bohinju - so konec minulega tedna postavili na oder Lorcovo Lepo čevljarko. Gledališka dejavnost v Bohinju je zadnja leta precej povezana z tudi z vami. Rekli bi lahko tudi obratno -povezani ste z bohinjskim gledališkim dogajanjem do te mere, da se domala vsak konec tedna iz Ljubljane vozite v Bohinj. Seveda, kadar pripravljate predstavo, kar pa običajno traja dva, tri mesece. Kako ste pravzaprav postali režiser? "Začetki segajo kar daleč nazaj, vem pa, da je sem prvikrat režiral predstavo Piknik na bojišču. Žal smo jo zaigrali enkrat samkrat. Že takrat se mi je zdelo škoda toliko skupinskega truda - le premiera in potem konec. Morda je to še en razlog več, da jo bo Gledališče Bohinjska Bistrica kot svojo drugo predstavo sezone 1997/98 spet postavilo na oder. Na prvi pogled gre za dokaj zabavno igro, ki pa seveda ni le to, saj gre za izrazito protivojno tematiko." Predstava sodi v tako imenovani teater absurda, po katerem to gledališče zdaj zelo rado posega. Vam je ta vrsta gledališča skoraj najbolj všeč in to že od vseh začetkov ukvarjanja z gledališčem. Sicer pa ste bili tako kot vsi najprej igralec v predstavah, ki jih je režiral še Lovro Strgar? "Da. Če se dobro spomnim, se sploh nisem nameraval ukvarjati z režijo. Hotel sem le igrati. Niso mi pa bile ravno najbolj všeč predstave, ki so jih takrat igrali v Boh. Bistrici. Mislim, da smo mladi hoteli še kaj drugega, drugačne predstave, drugačno gledališče. Tako je nastal pred kakimi petnajstimi leti Piknik na bojišču. Presledek do naslednje režije je potem trajal kar nekaj let. No, vmes je nastalo še nekaj recitalov, pravzaprav ugledališčene poezije, ki so bili tiste čase zelo popularni. Spominjam se, da sem zrežiral recitale ciganske poezije in poezije Toneta Kuntnerja, pa poezijo Marije Mencinger." V bohinjsko gledališko dogajanje ste nekaj kasneje vnesli precej svežine, nastale so predstave Osem žensk, pa Vzorni soprog, Video klub in druge. Si lahko predstavljate, da bi režirali kakšno ljudsko igro, kaj tako odmevnega, kot je bila Strgarjeva režija Jalnove predstave Trop brez zvoncev? "Sploh ne. V gledališču me zanima vse kaj drugega kot ljudska igra. Že naslovi nekaterih predstav, kot so Jest idiot, Kuga plastionska, Operacija uspela govorijo o tem, da me vzemirjajo drugačne gledališke teme. Primernih tekstov pa ni ravno na pretek. Če ne najdem kaj primernega v domačih knjižnicah, pa poiščem kje drugje." Drugje? Kako so prišli norveški dramski teksti na bohinjski oder? "Vedno sem si želel naučiti norveščine, toda naneslo je, da sem dobil štipendijo za tečaje danskega jezika na Danskem, šele kasneje pa sem v neki poletni šoli začel spoznavati norveški jezik. Zdaj se kar nekaj let izpopolnjujem v tem zanimivem jeziku. Ko sem naletel na dva zanimiva norveška dramska teksta, monodramo Operacija uspela in Jest idiot sem ju tudi prevedel. Izbor je bil kar pravi, saj sta bili obe predstavi uspešni, še posebej slednja, ki jo bomo igrali še prihodnje leto." Vsako leto pripravite z gledališko skupino po eno ali dve predstavi, v stalno skupino prihajajo še novi, ki bi radi igrali. Kaj ni to preveč za enega režiserja? "Je. V Boh. Bistrici je imenitna igralska skupina. Zadnja leta ne mine sezona, da ne bi pripravili kaj zanimivega za oder. Pravzaprav si niti ne predstavljam, da ne bi delal prav s to bohinjsko skupino. Mislim, da bi se vozil domov v Bohinj tudi iz Novega mesta ali s Ptuja, samo da bi lahko režiral na domačem odru. Pravo veselje je namreč delati s skupino, ki z veliko mero sproščenosti, celo poguma, sploh pa izredne želje nastopati na odru, tedne in tedne hodi na vaje in se veseli predstave. Težava pa je v tem, da sem trenutno sam za režijsko delo. Lani je sicer Lucija Darko Čuden Grmova pripravila otroško predstavo, letos bom obe predstavi režiral sam. Idealno bi seveda bilo, če bi drugo predstavo lahko vedno pripravljal še drugi režiser. Igralcev voljnih nastopati je seveda dovolj, zlahka bi pripravili dve, tri predstave v sezoni; za samo enega režiserja pa je dela kar preveč, pa čeprav je volje in veselja na pretek." Gledališče Bohinjska Bistrica, tako se preimenovalo v zadnjih letih, se je doslej resda izogibalo klasičnim tekstom, zdaj pa ste za bohinjski jubilej kulture vendarle posegli v klasiko z Lepo čevljarko Federica Garcie Lorce. Kako to? "Razlog je morda treba iskati v naši gledališki usmeritvi, ki pravzaprav zanika vsako ponavljanje, vsaka predstava je v bistvu izraz našega iskanja in želje po preskušanju v novem, drugačnem gledališkem tekstu, drugačnem žanru. Mislim, da nam uspejo nekatere tudi zelo dobre predstave. Kuga plastionska je bila na primer krsto uprizorjena drama Mihe Remica. Na oder smo jo postavili, kljub temu da je znastvena fantastika na odru resnično težko izvedljiva, pa ne mislim le na tehnične probleme; doživela je velik uspeh, žal pa smo jo iz določenih razlogov le trikrat ponovili, Lorcova Lepa čevljar-ka pa skorajda ni poznana pri nas. V MGL so jo igrali leta 1963, letos pa, kolikor vem, v KPD Planina Sele na avstrijskem Koroškem." So nasploh vaše predstave dobro sprejete? "Mislim, da so, seveda so okusi občinstva različni. Ko smo po daljšem premoru postavili na oder Vzornega soproga, so na predstave v dvorani Doma Joža Ažmana morali nositi dodatne stole. Ob gostovanju na Jesenicah pa na primer Jest idiot vsem gotovo ni bil všeč, nekateri so celo zapuščali dvorano. Tu v Bohinju pa jo ponavljamo še in še in tudi drugje na gostovanjih je ta predstava za dva igralca dobro sprejeta. V hotelu Zlatorog sta jo igralca Samo Gardener in Klemen Langus zaigrala celo v španskem jeziku, imamo pa tudi že prevod v ruščino in nemščino. Izkazalo se je namreč, da je taka predstava nadvse primerna tudi za popestritev kulturne ponudbe hotelskim gostom. Morda jo bomo prevedli še v portugalščino..." Vse za obiskovalce Bohinja? "To ravno ne. Prav ta predstava je namreč zelo primerna, da bi lahko z njo gostovali po Portugalskem in na ta način vrnili obisk portugalski glasbeni skupini Ouarteto academico de Combria, ki je konec novembra gostovala na začetku jubilejnih prireditev v Boh. Bistrici." Za prvo premiero te sezone ste izbrali pri nas dokaj malo znano Lorcovo delo, ki so ga doslej na poklicnem odru le enkrat uprizorili, pa tudi na amaterskih odrih zelo redko. Zakaj vas je ta redko uprizarjana drama oziroma farsa violente, kot jo je avtor sam podnaslovil, tako pritegnila? "En razlog je najbrž ta, da se s skupino najraje lotevamo povsem novih ali pa redko uprizorjenih dramskih tekstov, Lorcov vsekakor sodi med slednje. Če so to delo prej razumeli kot nekakšno komedijo, tega pri naši uprizoritvi, v kateri sicer ne manjka glasbe in to dobre glasbe Lada Jakše, ne bi mogli reči. Gre pač za farso dokaj nenavadne vrste, ki se v svoji izvedbi celo približa ljudski igri." Predstavo ste pripravili razmeroma zgodaj prav zaradi jubilejnega leta pomembnega za bohinjsko kulturno dogajanje. Decembra navadno gledališke skupine šele iščejo tekste, pri vas pa že premiera? "Zares je razmeroma zgodaj. In tudi se še ni zgodilo, da bi predstavo pripravili v samo dveh mesecih. Razen tega pa še ob dokaj slabih pogojih. Dom je namreč zaradi jubilejnih prireditev nenehno zaseden, vse skupine imajo seveda možnost priprav, vaj in podobnega. Zato smo imeli kar nekaj skrbi, kdaj in kako bomo lahko imeli toliko in toliko potrebnih odrskih vaj. No, izšlo se je kar dobro kljub časovni stiski, vaje pa so bile tudi v osnovni šoli." Boste po tej prvi premieri naredili kakšen premor? "Sploh ne. Takoj po novem letu začnemo pripravljati načrtovano ponovno postavitev Piknika na bojišču, tako da bo premiera predvidoma že v februarju. Pravzaprav smo predstavo začeli pripravljati že lani, pa je zmanjkalo časa. Zdaj bo šlo hitreje, saj so kostumi že nared, scena prav tako. Zamišljamo pa si, da bomo s to razmeroma kratko in seveda zelo gledlji-vo predstavo s šestimi igralci lahko nastopali na gostovanjih, predvsem pa bi jo radi pokazali tudi po uoliinjskni lioiellli in jo igrali tudi na prostem. Pa še kakšno predstavo iz prejšnjih sezon; Vzornega soproga na primer igramo že peto leto, Video klub tretje leto itd. S poletni nastopi dobi gledališka skupina nekaj denarja, ki ga potem seveda vložimo v naslednje gledališke projekte." Kako je sicer z gostovanji? "Tega je žal bolj malo, povsod zmanjkuje denarja. Če nas povabijo na kakšno srečanje, seveda gremo. Z Lepo čevljarko pa bomo nastopili tudi v Ljubljani, saj nam bo dvorano plačalo špansko veleposlaništvo v Sloveniji. Zaradi bližnje stoletnice Lorcovega rojstva namreč Španija sponzorira in spodbuja prireditve umetniku v čast tako pri nas kot tudi drugje po Evropi." Je še prezgodaj razmišljati o naslednji sezoni? "Prebiram knjige, ki sem jih prinesel s Portugalskega. Nekaj že prevajam in morda bo predstava, ki jo bomo igrali v naslednji sezoni, imela naslov Kardinalska večerja. Na mizi imam še nek duhovit angleški tekst... Verjetno pa bomo posebej za Stanko Zupanovo ob njeni šestde-setletnici nastopanja na odru izbrali kakšno zanimivo vlogo v zanimivi predstavi." Se obetajo spet vsaj nove, če že ne kar krstne uprizoritve? "Skoraj gotovo. Ni tako pomembno, da gre za tuje tekste; izbiram največkrat med farsami, groteskami, pri katerih pa ne prostor ne čas nista pomembna, lahko se dogajajo kje na severu ali pa v Bohinju, važna je le tema, problem, o katerem besedilo govori." Bi hoteli režirati kaj Linhartovega, na primer Ta veseli dan ali Matiček se ženi? "Samo pod pogojem, da bi kakšen festival razpisal natečaj za takšno uprizoritev in bi različna gledališča lahko za primerjavo pripravila isto predstavo. Razlike v uprizoritvah bi bile po moje izredno zanimive. Taka režija bi bila zame dober izziv. Sicer pa se tega raje ne bi lotil, tudi drugih del iz slovenske in tuje klasike verjetno ne. Že nekaj časa pa razmišljam o dramatizaciji enega od tekstov Janeza Mencingerja. Nekaj bohinjskega, pa še satiričnega obenem, kot naročeno za naše gledališče." • Lea Mencinger, foto: Tina Doki oH|AUH Tinin tudi na biki Elektrika za Citroen Berhngo WpiVwll I I Ji II limi lili Idili francoski Citroen je ena redkih avtombilskih tovarn, ki se Francoski avtomobilski navdušenci si lahko vsako zimo ogledajo pravi avtomobilistični spektakel, sedem dirk na snegu, ki potekajo od decembra do februarja ter še dodatno 24-urno dirko v Chamonixu. Dirke spremljajo I tudi številne televizijske postaje, na čelu s slovitim f\ Eurosportom. Med ostalimi bo letos na ledu in snegu nastopila tudi posebej prirejena Oplova tigra. Francoski Citroen je ena redkih avtombilskih tovarn, ki se dokaj resno ukvarja tudi s serijsko proizvodnjo električnih avtomobilov. Potem ko je po cestah najprej zapeljala električna izvedba modela AX, so se najprej lotili lansko leto novega saxoja, v prvi četrini prihodnjega leta pa bo električni krst doživel tudi njihov lahki dostavnik berlingo. Tako kot vse ostale rezličice, bo tudi berlingo electrique nastajal v Citroenovi tovarni v španskem Vigoju. Avtomobil bo ohranil vse lastnosti različic z motorji z notranjim izgorevanjem, v njegovo notranjost pa bo mogoče naložiti 500 kilogramov tovora. Ker so konstruktorji uspeli 27 akumulatorjev spraviti v zadnji del pod dno tovornega prostora ostaja nespremenjena tudi notranja prostornina s 3 kubičnimi metri. Električni motor znamke Leroy Somer zmore največ 28 kilovatov moči in navor 180 Nm v območju od 0 do 1600 vrtljajev. Električni berlingo z njim razvije najvišjo hitrost 95 kilometrov na uro, do hitrosti 50 kilometrov na uro pospeši v 8,4 sekunde in lahko z enim polnjenjem akumulatorjev prevozi 95 kilometrov, glede na način vožnje pa tudi od 75 do 120 kilometrov. Avtomobila so se lotili pri francoski ekipi SNBE Snobeck in njihovi podružnici v bližini dirkališča Magny Coursu. Posebej so razvili cevasto šasijo pod motorni pokrov pa so vzdolžno postavili šestvaljnik, ki pri 3- litrski gibni prostornini razvije kar 400 konjskih moči. Motorna moč se preko šeststopenjskega ročnega menjalnika ter sprednjega m zadnjega diferenciala prenaša na vsa štiri kolesa, kar vozniku omogoča posebno tehniko vožnje po zasneženih in poledenelih cestah. Avtomobil so opremili s posebnim vzmetenjem, ki se na grbine odziva z dolgimi hodi blažilnikov, medtem ko je dvojna viličasta zasnova podobna in enako vzdržljiva kot pri dirkalnikih Formule 1. Seveda se takšni tigri tudi na zunaj vidi, čemu je namenjena. Zajeten sprednji odbijač, ki se nadaljuje v stabilizator, preprečuje udarce kamenja, velik stabilizator Pa je nameščen tudi na prtljažni pokrov. Pri 950 kilogramov težkem avtomobilu so morali paziti tudi na ustrezno razporeditev teže, zato je na primer akumulator nameščen v prostor za voznikom. Strokovnjake, ki so zasnovali avtomobil, so vodile dolgoletne Oplove izkušnje, saj vstopajo že v peto sezono dirk na ledu. • M.G. Vožnja jem podobna kot v avtomobilu s samodejnim menjalnikom, sicer pa ima prestavna ročica položaje za vožnjo naprej in nazaj, nevtralni položaj in položaj za parkiranje. Akumulatorji so v celoti napolnjeni po devetih urah, kar stane približno 10 francoskih frankov, za 20 kilometrov poti zadošča že enourno polnjenje. • M.G. GORENJSKI AVTO LETA 1998 JE IZBRAN NAJVEČ GLASOV ZA AUDI A6 Tik pred zaključkom redakcije za današnjo številko Gor-enjskega glasa smo v uredništvu prešteli še zadnje glasovnice, ki ste jih bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora poslali v okviru naše skupne akcije GORENJSKI AVTO LETA 1998. Po seštevku časopisnih glasovnic in rezultatov radijskega glasovanja smo dobili zmagovalca, ki je Audi A6. Naša akcija, pri kateri smo letos združili moči z oddajo Od svečke do volana na valovih Radia Sora, je že tretjič zapored naletela na velik odmev, saj smo skupaj prejeli natanko 1010 vaših glasov. Največ, 381 ste jih prisodili Audiju A6, ki je med skupaj 16 kandidati zmagal pred škodo octavio in citroenom xsaro. /. Audi A6 - 381 glasov Audi A6 je pred dnevi uradno postal tudi Slovenski avto leta. Tako so se odločili bralci, poslušalci in gledalci sedmih medijev, skupaj z njimi pa so glasovali tudi uredniki in novinarji posameznih uredništev. Na drugo mesto se je uvrstila citroen xsara, na tretje pa škoda octavia. Ssang Yong pod Daewoojwem Južnokorejski koncem Daewoo je pred kratkim kupil večinski delež avtomobilskega proizvajalca SSang Yong. Družbi sta se sporazumeli, da bo Dae-woojev delež 53,5 odstotka, med manjšimi delničarji pa je tudi nemški Daimler-Benz, ki ima 5 odstotkov delnic in Ssang Yongu dobavlja motorje za terenske avtomobile. Pred kratkim so jim posodili tudi licenco za luksuzno limuzino. Daewoojem tako storil še en korak k uresničitvi svojega ambicioznega načrta o uvrstitvi med deset najmočnejših avtomobilskih proizvajalcev v svetu. Daevvoo bo tako lahko razširil svojo ponudbo vozil, hkrati pa bodo začeli tudi s proučevanjem in priključitvijo Ssang Yongove trgovske mreže. Kako poslej z z zastopniškimi in prodajnimi posli v Sloveniji, še ni dorečeno. • M.G. Seveda z razglasitvijo rezultatov naše akcije še ni konec. Čaka 2. Škoda Octavia - 248 glasov nas še slovesna zaključna prireditev, ki bo v predzadnjem ali zadnjem tednu prihodnjega meseca, takrat bomo ustoličili zmagovalca. Vsi, ki ste s svojimi glasovi pripomogli, da je izbor najbolj DOVŽANdoo Podljubelj 272, TRŽIČ tel/fax:064/59-220 Trgovina z avtodeli, vulkanizerstvol VSE ZA VAS AVTO PELI ZA JAPONSKA IN OSTALA VOZILA! homoloeirani varnostni trikotniki V Revežu nov proizvodni rekord Novomeški Revoz je v letošnjem letu zabeležil rekordno proizvodnjo avtomobilov. Izdelali so 96.000 modelov clio, kar je občutno več kot lansko leto, ko je s proizvodnih dvoran prišlo 89.229 avtomobilov, med njimi je bilo še okoli 17.000 petk. Predsednik Revozove uprave Bernerd Cour-sat, ki je pred kratkim pridobil tudi slovensko državljanstvo, je poudaril, da v Revozu priprave za začetek sestavljanja novega modela X 65, ki bo nasledil clia, potekajo po načrtu, slovenskim kupcem pa bo na voljo predvidoma v maju. • M.G. SINA <££)HYUnDRI ŠKOFJA LOKA - G0HFCF i NOVA TEL. ŠTEVILKA M. m 652 200 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAM U CARSKE IN KLEPARSKE USLUGE model '98 Stpčtuv v Mu 1998! PROMOCIJSKI POPUST 510 OTM 2E OO 16.990 OEM DALJ* IZREDNO U60KN NAKUP VOZlUNTUNMi "P0NUDBA-99 **CCf NT / ,5 QLSi/T0P K - MAKSIMALNA OPREMA tudi ABS in KUMA cena prej 25.700 DEM - zdaj 22.999 DEM *LANTM 1.8 QLSi/T0P K - MAKSIMALNA OPREMA tudi ABS in KUMA crna prej 30,800 DEM - zdaj 28.999 DEM Na zalogi dodatna oprema za vozila iz programa HYUNADAl - avfoprevleke, prtljažniki... TRILETNA GARANCIJA oz. 100.000 prevoženih km, šestletna garancija na pločevino! U) HONDA VOZI UGODNO ZIBERT in prodaja 1 *~ HONDA CIVK 3V I že za 21.990 DEM HONDA CIVIC 5V že za 26.550 DEM _mmmmvn "DARILO ob nakupu novega vozila 4 ZIMSKE GUME Želimo vam sneno, mptiino novo Ido J MS«' BRIT0F 173, 4000 Kranj Tel.:064 242 167 NOVO <££>HYunDPii AVTOKADIVEC Šenčur, tel.: 064/418-000 POSEBNO UGODNA PONUDBA 99 • ACCENT 1.5 GLSi 4 V - 19.699 DEM - vsa el. oprema, met. barva • ACCENT 1.5 TOP-k 5V - 22.999 DEM • vsa el. oprema, ABS, Air BAG, klima • SONATA 1.8 GLSi TOP-K - 31.999 DEM - vsa el. oprema, ABS, klima, 2 x air bag, lita platišča • LANTRA VVAGON 1.8 GLSi - 27.899 DEM - vsa el. oprema, ABS, 2 x air bag, mineralna barva • LANTRA 1.8 GLSi TOP-K - 28.999 DEM - vsa el. oprema, ABS, 2 x air bag, klima • COUPE 2.0 FX - 33.899 DEM - vsa el. oprema, ABS, 2 x air bag, strešno okno, mineralna barva Srečne, vesele novoletne praznike ter veliko osebnega zadovoljstva in poslovnih uspehov v prihajajočem letu VOZILA SO V ZALOGI - DOBAVA TAKOJ! HYUNDAI-jev KREDIT STARO ZA NOVO LEASING DARILO OB NAKUPU SERVIS KLEPARSKE in LIČARSKE STORITVE PRODAJA IN MENJAVA GUM RABLJENA VOZILA FORD FIESTA 1.1 i SUBARU LEGACY 4WD HY LANTRA R-19 CHAMADE R-19 TS OPEL KADETT 95 12.900 DEM 92 12.900 DEM 92 11.200 DEM 93 13.900 DEM 89 7.800 DEM 91 10.000 DEM NOVO AVTOMATSKA PRALNICA Volkswagen Passat - 84 glasov 5. Renault Espace - 37 glasov 6. Mazda 626 • 34 glasov '> Ford Ka - 24 glasov Citroen Berlingo/Peugeot Partner - 23 glasov 9> Mercedes-Benz A - 20 glasov 10. Honda CR-V - 19 glasov H. Seat Arosa -16 glasov 12. Daewoo Lanos - 14 glasov 13. Daewoo Nubira - 2 glasova 14. Daihatsu Terios - 1 glas 15. Daihatsu Gran Move - 0 glasov «8 Sk MITCI ioicui r ADK 3. Citroen Xsara - 107 glasov priljubljenega gorenjskega štirikolesnika uspel, pa boste sodelovali v bogatem žrebanju za nagrade v skupni vrednosti več kot 200.000 tolarjev. • M.G. SERVIS MITSUBISHI MOTORS SERVIS IN PRODAJA SLJENI STARO ZA NOVO Obrtniška 8, Domžale tel.061/716-221 - prodaja tei.:06I/7I5-666 - servis MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLi NOVIH IN RABLJENIH VOZIL Kupcem koOo ttto 1QQ8\ KONJIČKI Računalniško tehnična trgovina MIŠKA MR.CD-R0M ŠUMI Electronics d.o.o. Glavni trg 16 4000 Kranj Tel > 064/360-350 Fax > 064/360-355 LESTVICA NAJBOLJE PRODAJANIH IGER: NOVOSTI V DECEMBRU: Naslov: _ 1. NEED FOR SPEED SE (Electronic Arts) 2. AGE OF EMPIRES (Microsoft) 3. HUGO (ITE) 4. PANZER GENRAL 2 (SSI) 5. GRAND PRIX 2 (Microprose) 6. DARK REIGN (Activision) 7. ROAD RASH (Electronic Arts) 8. NHt98 (Electronic Arts) 9. TOMB RAIDER 2 (EIDOS) 10. JEDI KNIGHT (Lucas Arts) Naslov: Ocena: FIFA 98 (EA Sports) 95% OUAKE 2 (ID) 96% LANDS OF LORE 2 (Westwood) 82% HEAVY GEAR (Activision) 90% BLADE RUNNER (Vvestvvood) 92% TOMB RAIDER 2 (EIDOS) 92% NBA Live 98 EA Sports Ocena :95% Cena : 7590.00 Kje plavolasi MouseMan zabija zoge v kos kot za šalo, ter se kosa z največjimi zvezdami ameriške profesionalne košarke? Zakaj Marko Mi lic ka r naenkrat igra v prvi postavi Philadelpliia 76ers? Odgovor na vprašanje je NBA Live 98 , najnovejša športna igra iz se r i je EA Sports. Kot vsako leto so vneti programerji iz hiše EA dodali igri novosti in izboljšave, ki igio dvigne nad povprečje med dosedanjimi košarkaškimi igrami. Največja izboljšava je prav gotovo na gtafiki, ki je 100% prilagojena 3Dfx čipu (igra dela tudi brez 30 pospeševalca, vendar prepočasi) in je naiavnost odlična. Posebej izstopajo natančno izrisani obiazi ameriških profesionalcev, med njmi pa smo našli tudi našega korenjaka Marka Milica. Igrate lahko posamezno tekmo, celo sezono, končnico ali pa tekmujete v trojkah. Lahko izbirate med štirimi težavnostnimi stopnjami in kako stroga naj bodo pravila. Pograjal bi edino tipko O.K. na uporabniškem vmesniku, ki je dobesedno premajhna. Igro sta dva tedna preiskušala naša zvesta sodelavca El Pancho in DirectZ, ki pa sta bila navdušena, tako da bosta v igri prav gotovo uživala še v prihodnjem letu. Torej če imate radi športne simulacije, potem obvezno obvestite dedka Mraza, da vam jo prinese. Seveda samo česte bili pridni. Minimalna konfiguracija i Pentium 100 Mhz, 16 Mb spomina, WIN95 ViRBAL COMMANDER govorni vmesnik - k2 interactive Oceno: ***** (5/5) Akcijsko ceno: 14300.00 Kot sem že najavil prejšnji mesec, se je naša Mis.CD-ROM umaknila iz političnih krogov in podrobno stestirala najboljši govorni vmesnik na tej zemeljski obli, bolje znan pod imenom VERBALCOMMANDER. lo je zadeva, ki vam prihrani mučno tipkanje po tipkovnici predvsem pri zahtevnih 3D strelskih in letalskih simulacijah. Vsaki tipki boste spiogramirali govorni ukaz, ki ga boste pri igranju enostavno izrekli v slušalko z mikrofonom, ki je priložena v paketu, in ukaz se bo izvedel. Naša prva dama trgovine je pohvalila tehnično izvedbo, zanesljivost, kompatibiilnost z vsemi igrami, ter gonilnike za Windows 95. Priporoča ga vsem fanatičnim igralcem, ter tistim ki imajo težave s kombinacijo većih tipk na tipkovnici. LUCAS ARCHIVES vol. III Lucas Arts Ocena : 82% Cena : 9990.00 Založniška hiša Lucas Arts je izdala svojo tretjo kolekcijo starih iger pod imenom Lucas Archivesvol.3. Kolekcija vsebuje uspešnice kot so: Dark Forces (3D strelska), the Dig (pustolovščina), Monkev Island 1 (pustolovščina), Monkev Island 2 (pustolovščina), Full Throttle (pustolovščina) in After Life (strategija). Minimalna konfiguracija: 486-100 Mhz, 8Mb spomina, DOS 5.0 NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE: Dedek Mraz in Božiček že cel mesec pridno kupujeta v naši trgovini, zato lahko v kratkem pričakujete kakšno od naših igervvašl domači zbirki. Mislim da je bilo naše letošnje druženje v rubriki uspešno in ste radi brali moje malce drugačne opise računalniških iger in računalniške opreme. Rad bi se zahvalil mojim sodelavcem: Schumi On-b'nu,Mrs.CD-ROM, DirecfZ-ju, El Panchotu in gospodu Kalanu za potrpežljivost. Če imate morebiti kakršnekoli pripombe ali predloge nam prosim pišite na naš naslov, vsa pisma so dobrodošla. Naše novoletno nagradno vprašanje pa se glasi:" Kdo je celo leto za vas pripravljal rubriko računalniške igre ?" A) Mitja KaštivnikMouseMan B) Milka Planine C) Jure Košir Srečno, zdravo in igračarsko novo leto vam želi celotno podjetje ŠUMI Electronicsd.o.o. NAGRADE: 1. Igralna palica Gravis BlackHawk 2. lx prazen CD Kodak 3. majica Fl grand prix NAGRAJENCI PREJ. NJEGA MESECA: 1. Luka Rener, Sorska 3,Kran\, dobi 30 dni interneta 2. Darja Korošec, Dežmanova 4,4248 Lesce dobi CD 3. Andrej Glavač, Jama 19, 4211 Mavčiče, dobi majico Za vas pripravil: Mitja Kaftivnik MouseMan Podjetje za proizvodnjo, video zastopanje in trgovino d.o.o. Kranj, Smledniška 58, 4000 Kranj, tel./fax: 064/320-041 TOP 10 NAJBOLJ IZPOSOJENIH FILMOV V PRETEKLEM MESECU 1. BLISK SMRTI - THE GLIMMER MAN - Steven Seagal 2. TISTEGA ČAROBNEGA DNE - ONE FINE DAY- Michelle Pfeiffer 3. SVETLOBA - DAYLIGHT - Sylvester Stallone 4. VERIŽNA REAKCIJA - CHAIN REACTION - Keanu Reeves 5. ODKUPNINA - RANSOM - Mel Gibson 6. FENOMEN - PHENOMENON - Mel Gibson 7. DANTEJEV VRH - DANTE'S PEAK - Pierce Brosnan 8. ŠKRLATNA PLIMA - CRIMSON TIDE - Gene Hackman 9. LEON - LEON - Jean Reno 10. NEVARNO TVEGANJE - MAX IMUM RISK - J. C. Van Damme GROZOVITEZI (FREIGHTENERS) Gre za srhljivo uspešnico s kinematografskega platna. Zgodba je navidez čisto običajna. Frank Banniser je privatni detektiv, ki se ne boji konkurence. Zakaj le? Takoj tu postane drugačna filmska zgodba. Frank je izganjalec duhov. Če v hiši straši, lahko stranke pokličejo le njega. On ima paranormalne sposobnosti, ki mu omogočajo komunikacijo z duhovi umrlih, ki so ujeti med našim in onim svetom. V mestu se pojavi ultimativno zlo. Nadebudni detektiv se postavi po robu zbiralcu duš, ki mu sicer ni kos, lahko pa napove naslednjo žrtev. Naslednja žrtev pa postane prav on. Grozoviteži so briljantni in skorajda prezrti hollywoodski prvenec režiserja Petra Jacksona, ki je režiral Slab okus, Mrtvi preživeli in Nebeška bitja, v tem filmu pa dokazuje, da mu gredo od rok tudi visoki proračuni. Pretekli mesec smo Vam namesto vprašanja zadali nalogo, da nam sporočite, kaj Vas iz filmskega sveta zanima. Največ povpraševanja je bilo po trenutno aktualnem gospodu Fižolčku (Mr. Bean), ki še vedno polni kinematografe v Ameriki. Rovvan Atkinson znan pod imenom Fižolček je Anglež, doma iz Consetta. Njegovo igralsko življenje se je začelo z letom 1975, ko je srečal znanega scenografista Richarca Curtisa. Skupaj sta napisala in uprizorila kar nekaj komedij v Oxfordu. Po prihodu na gledališko sceno so Beanu ponudili vlogo v TV serijah, ki jo je zavrnil in se raje pridružil BBC skupini, kjer so ustvarjali "nenovice ob devetih", igral pa je pod nadzorom režiserja Mela Smitha. Nanizanka je žela veliko uspeha v 80. letih, sam Atkinson pa je bil za igro nagrajen s posebno britansko nagrado ("angleški oskar") in KUPON Odgovor:_ Ime, priimek, naslov: bil tudi imenovan za osebnost leta pri BBC-ju. Kmalu potem je začel delati na nanizanki "Črni gad", še vedno pa ni zapustil gledaliških odrov. Naš fižolčkov junak pa ni kar tako, saj je celo Seanu Connervju stal ob strani kot britanski konzul v Jamesu Bondu "Nikoli ne reci nikoli več", pred kratkim pa je ob Angelici Huston (Pri Adamsovih) igral v filmu Čarovnice (The vVitches). Mnenje širše javnosti je, da je v kratkih filmih "Gospod Fižolček gre v mesto" igral najbolje in ustvaril pravi humor, v filmu Mr. Bean pa je vse to podaljšal na uro in pol dolgo uprizoritev. ^Nagrajenci so: Marjeta Kokalj, Ševlje 34, Selca (1 "teden brezplačne izposoje filmov v videoteki Lipa), Marička Mavec, Šorlijeva 31, Kranj (brezplačen vpis v videoteko) in Milica Kalan, Podlubnik 296, Škofja Loka (prazna videokaseta). Vaša praznična naloga pa je, da poiščete vsaj enega od znanih filmskih junakov, ki je igral v filmih, katerih čas dogajanja je božično-novoletni čas. Tudi v prihodnje bomo odgovore nagradili s praktičnimi nagradami. OB PRVI OBLETNICI GLASBENE TRGOVINE POP DESIGN MUSIC SHOP SE VAM ISKRENO ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE IN VAM ŽELIMO VELIKO GLASBENEGA ZADOVOLJSTVA V NOVEM LETU 1998. KOROŠKA 29,4000 KRANJ, tel.: (064) 211-924 ... s pravimi nasveti Vam bomo pomagali izbrati pravi instrument... NAŠA PONUDBA ROLAND - klaviature KORG - klaviature YAMAHA - klaviature SHURE - mikrofoni FENDER - kitare CAMPS - kitare MARSHAL - ojačevalci MOECK - blokflavta NUDIMO TUDI VSO OSTALO GLASBENO OPREMO: kitarske strune, kable, jezičke za pihala, olja za trobila, jacke, coneetorje, metro-nome, uglaševalce... VELIKA IZBIRA ŠPANSKIH KLASIČNIH KITAR CAMPS! Te kitare so na voljo v vseh cenovnih razredih in se odlikujejo predvsem po zelo kakovostnem zvoku. So trenutno edine klasične kitare na našem tržišču, pri katerih je tovarniško vgrajena "šipka" za enostavno ravnanje vratu. PREDSTAVLJAMO VAM SYNTHESIZER KORG X 5 D Popoln svnthesizer za začetnike in profesionalce. Z množico zvokov visoke kvalitete in izvrstnih funkcij ima X 5 D vse, kar potrebuje vrhunski svnthesizer. X 5 D je zaradi vrhunskih lastnosti in izjemnega zvoka razred zase. Uporablja priznani sistem sintetiziranja AI2 in ima 8 MB PCM zvokovnega spomina. Na voljo je 340 zvokov in 215 zvokov tolkal in kar 64 glasna polifonija, ki zadostuje tudi za najbolj kompleksne glasbene prehode. Podrobnejše informacije vam bomo z veseljem predstavili v naši prodajalni. NOVOLETNA PONUDBA VRHUNSKA ŠPANSKA KLASIČNA KITARA CAMPS, model 16 20 % popust NAGRADNO VPRAŠANJE Naštej vsaj 3 inštrumente, ki jih lahko kupite v naši trgovini! NAGRADE (CD in kaseta skupine POP DESIGN): 1. nagrada: KASETA IN CD PLOŠČA 2. nagrada: CD PLOŠČA 3. nagrada: KASETA Odgovore pošljite do 15. januarja 1998 na naš naslov. NAGRAJENCI PREJŠNJEGA NAGRADNEGA VPRAŠANJA: 1. nagrada: PATRICIJA MAVEC, Šorlijeva 31, Kranj 2. nagrada: UROŠ SAJEVIC, Velesovo 79, Cerklje 3. nagrada: NATAŠA LOMBAR - PETERNEL, Nova vas 2, Preddvor Nagrade dvignite v naši trgovini! Matjaž, Jani, Mare, Mik in Tone iz skupine POP DESIGN lepo pozdravljajo vse bralce Gorenjskega glasa in jim želijo lepe in mirne božične praznike, ter srečno, predvsem pa zdravo novo leto 1998. Želijo jim, da bi v prihajajočem letu čimvečkrat svojim najdražjim izrekli besede: "Rad bi živel s teboj." Pravijo, da so to lepe besede. To pa je tudi naslov njihove - prav gotovo - nove uspešnice, ki jo na Radiu Kranj te dni, že lahko poslušate. Televizijski krst bo pesem doživela na zaključni oddaji karaok, ob koncu decembra. Fante bomo potem videli tudi na vseh TV postajah po Sloveniji. O videospotu pa le skrivnostno molčijo. Glede na to, da so nas vedno znali presenetiti, se ta skrivnostni molk zdi, kot da ga bomo zdaj zdaj videli. Fiffif<»fi*fk*ii<» novice XXXVIII, Letošnje poštne izdaje znamk so končane. Ocena lepote, priljubljenosti in pomembnosti je prepuščena vam, dragi zbiralci. Kot vsako leto tudi letos glasujemo za najlepšo znamko. Vprašanja pa so za razliko od Pošte Slovenije, ki sprašuje le po najlepši znamki, tudi letos malo drugačna; glasujete lahko za tri raznovrstne, kar je razčlenjeno na glasovnici. A. najpomembnejša znamka v letu 1997 ŠT _______________ B. najlepša znamka izdaja v letu 1997 ŠT._,______ C. najmanj potrebna znamka v letu 1997 ŠT. Glasovnico s svojim naslovom na dopisnici pošljite na naslov: Filatelija Mauritius, pp 3, 4001 KRANJ do 15. januarja 1998. obsega samo znamke in celine od 1991 do konca letošnjega leta. Zelo primeren katalog za nezahtevne zbiralce. Po ceni 450 sit ga dobite v filatelijah in na nekaterih poštah. Filatelistično društvo Ljubljana pa letos ponovno izdaja svoj Fil. Zbornik VII/97, ki je namenjen bolj poglobljenim študijam znamk z območja Slovenije. Nove znamke izidejo 22. januarja 1998. Za konec letošnjega leta vam želimo vesele praznike ter veliko znamk in veselja v novem letu 1998. Mihael I. Fock Kot vsako leto bomo tudi tokrat izžrebali tri nagrajence za tri lepe filatelistične nagrade! Če pogledamo v leto, ki mineva, ugotavljamo, da smo dobili 38 novih znamk (+ 4 ponovitve in dve doplačilni za Rdeči križ, ki pa niso predmet glasovanja). Kar precej za dvomilijonski narod. Vse sicer niso vrhunsko oblikovane, vendar je povprečje dobro in nadaljuje pred šestimi leti zastavljeno smer. Vsi si želimo lepih znamk. Filatelisti imajo na koncu leta običaj, da v dolgih prazničnih večerih pregledujejo svoje zbirke in ugotavljajo bero letošnjega lova na znamke. Upamo, da ste bili pri tem uspešni in da ste imeli veselje in užitek ob novih znamkah v albumih. Za konec leta je tudi Filatelistična Zveza Slovenije izdala svoj katalog, ki tokrat FILATELIJA MAURITIUS & FOTO STUDIO 163 Tavčarjeva 19,4000 KRANJ, tel. (064) 224 505, fax: (064) 224-505, od 16. do 19. ure, ob sredah tudi od 9. do 12. ure - ABONMAJI ZA SLOVENSKE ZNAMKE - ALBUMI IN OSTALI FILATELISTIČNI PRIBOR - NASVETI IN STROKOVNE OCENITVE - ODKUP OPUŠČENIH ZBIRK - VELIKO ZNAMK VSEGA SVETA ZA VAŠE ZBIRKE- fotografije za dokumente v 3 minutah - razvijanje barvnih in čb slik - družinske fotografije VSEM NAŠIM ZAVAROVANCEM, PODJETJEM IN OBČANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO LETO 1998. zavarovalnica triglav, d.d. Območna enota Kranj 200 NAGRAD V VELIKEM BOŽIČNO - NOVOLETNEM UGANKARJU! Ne prezrite nagradnih križank BOŽIČNO - NOVOLETNEGA UGANKARJA z izidom 19. decembra, ki vas bo razveselil z osem dodatnih strani, in morda tudi z eno od 200 mamljivih nagrad, Salomonov ugankar ima vedno za vas pripravljene privlačne križanke in bogate nagrade. Nagradni sklad: već kot 200 nagrad v skupni vrednosti 2.000.000 SIT. 1T7TI Jll V kraljestvu ugankarstva. Žrebanje bo 30. januarja 1998, Rezultati žrebanja bodo objavljeni v SALOMONOVEM UGANKARJU 6, februarja 1998. SPONZOPJ! ::curver Riddai' 7 vade IVTOELEKTRIKA C ATSA ~~) C FIAM C VARTA j ODRAGO COLNARIČ, s.p. Podbrezje 41, 4202 Naklo 3 A tel.: 064/731-623 W LOKA Lubnik VSEM GLEDALKAM IN GLEDALCEM ŽELI LOKA TV SREČNO NOVO LETO 1998 NIGRAM d.o.o. K NIZKE IN VISOKE GRADNJE Snakovška 12, 4294 Križe, tel.: 064/57-490, mbt.: 0609/614-827 * nizke in visoke gradnje, tlakovanje in asfaltiranje, zunanje ureditve - kontaktna oseba - JANEZ AUSER projektiranje in svetovanje - kontaktna oseba - ing. BOJAN PREŠEREN KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA POLONCA Kemična čistilnica POLONCA vam v svojih poslovalnicah nudi čiščenje, pranje, likanje, šivanje oblačil, nego usnjenih izdelkov, ter barvanje tekstila. Polona in Marko ZUPAN Trg svobode 9, 4290 Tržič Vse informacije po tel.: 50 081 BREZA d.o.o. Podbrezje 109, 4202 Nakto tei/Jax: 064/731 252, 731 352 trgovina z gradbenim repro materialom in storitve BREZA Partizanska 6 4220 Škofja Loka Tel.: 064/652-150 Fax: 064/652-155 -.......\_c FRIZERSKI SALON INA 99 Delovni čas: ponedeljek: 15-19 torek: 8 - 12/15 - 19 sreda: 14 - 22 četrtek: 8-12/15-19 petek: 8 - 12/15 - 19 sobota 8-12 SIMKA KIČIN Titova 4a JESENICE Tel./fax: 863-760 termo pol d.d. Sovodenj tel.: 064/695-001 fax: 064/695-012 delniška družba Radovljica, Cankarjeva 1 - upravljanje stanovanj - investicijski inženiring - finančni inženiring - promet z nepremičninami - vpis v zemljiško knjigo - izvedba javnih družb - sodne cenitve Tel. 064 715 662 0609 652 597 Srečno novo leto vam želijo TEHNOMfiT MONT ftlANC ZLOŽLJIVE SMUČARSKE PALICE ■UR0ŠČESNIK- d.o.o. PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE Reševa 7, SLO - 4000 Kranj tel. (+386) 064/331-410 (+386) 041/672-095 tel./fax: (+386) 064/331-497 e-mail: tehnomat. kranj@siol.net Slaščicama - kava bar Šmon Franc OEC Hotelirstvo Grajska 3, 4240 BLED Tel.: 064/741-616 TRGOVINA DOM r 4209 ŽABNICA 68 tel.:311-545,312-266 HALO KAVALIR V CENTRU PLANINE Ul. Nikole Tesle 1, Kranj tel.: 330-133, 331-206 BEGRAD PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, D.0.0., KRANJ PRODAJA BETONA IN GRANULATOV tel.: 221-391 NOTRANJA IN MEDNARODNA ŠPEDICIJA tel.: 861 777, 861 888 MARTINA SODNIKAR SAVSKA LOKA, 4000 KRANJ, SLOVENIJA TRANS PREVOZNIŠTVO IN GRADBENA MEHANIZACIJA NIKO SODNIKAR JEŠETOVA 33, 4000 KRANJ, SLOVENIJA TEL./FAX: 064-221-391 AVTOTEL.: 0609-611 -767 GANTAR Bratov Praprotnik 10, NAKLO Tel./fax: 064/471-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV KAMN0SESTV0 UD0VC Kranjska c. 11, 4202 Naklo tel.: delavnica Nakio 471-845, delavnica Struževo 211-836 izdelujemo spomenike iz marmorjev in granitov, okenske police; notranje ureditve; tlake, stopnišča in stenske obloge in ostale unikatne predmete V zimskem času po ugodnejših cenah SE PRIPOROČAMO CEMENTNI IZDELKI IN TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Podbrezje 26, 4202 Naklo tel.: (+386) 64 731 154 fax: (+386) 64 731 600 Tomaž Kržišnik, vsestranski likovni ustvarjalec Modernist v svinjaku predelanem na francoski način "Živo se spomnim, kako sem v prvem letniku imel cmok v grlu in sem se moral res Premagati, da sem sam stopil v Malo galerijo. Tak rešpekt je bil med tistim fantičem in... tako rekoč posvečenim prostorom." J Prvem trenutku človek pomisli, glej ga J»eniingwayja. Njegove pojavnosti zaradi, »rada na širokem obrazu, sivi lasje nekaj l*i petdesetih let in tisti skrivnostni duh, 10 veje iz njegovih oči. Tomaž Kržišnik, vsestranski likovni ustvarjalec, zadnja leta docent, v kratkem pa izredni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Uveljavil se je kot prodoren oblikovalec plakatov, knjig, znakov ilustracij, gledališki scenograf in oblikovalec lutk, odličen risar, slikar pastelov in grafik. V zadnjem Času se je uveljavil kot sooblikovalec notranjosti mnogih stanovanjskih in javnih prostorov, tudi njegova hiša v Žireh Je umetniško delo.,. O njegovem likovnem ustvarjanju, o varšavski likovni akademiji, °d koder se je vrnil kot magister knjižne »ustracije, o njegovih Žireh, starih Žireh >u Lintvernu, o kulturi in potovanjih sva se Pogovarjala s Tomažem Kržišnikom, Žir-°vcem v Ljubljani in Žirovcem v Žireh. Hiša, v kateri sedimo, vaš dom v Žireh, Je stara žirovska hiša. Po domače se reče Pri Tinetovih. To je bil bržkone eden vaših prednikov? "Najbrž bo res tako. V tej hiši sem doma po mami, rojen v vojnem času, leta l9|3. Oče je leta 1945 kot partizan padel v Železnikih in tu sem v povojnem času Preživel svoje otroštvo. To ni bila nikoli ^pična kmetija, ampak je bila obcestna "^natiska gostilna s senikom, hlevom ucitno so z denarjem od gostilne doku-P°vali zemljo, a kljub temu niso živeli od kmetije. Le takoj po vojni je bilo drugače, SaJ je bila gostilna ukinjena in smo se Prebivalci v tej hiši nekaj let preživljali p.rav od zemlje. Kasneje je od hiše v s'užbe šel stric, ki naj bi bil sicer gospodar, moja mama je kot kuharica rirnorsko in je ostala tam, zašla na midva s Pri ^.str° pa sva tu pri stari mami zaključila > .n°vno šolo. Stara mama, ki je bila v Žensk*- f osP0^a"ca' Je ^a ze'° zammiva . ^ebral sem, da ste si na neki način "^skozi želeli od doma v svet, da ste celo pes hodili v Škofjo Loko, ven iz Žirov... l..'Mentaliteta povojnega časa v Žireh je "la Alpina. Svet v teh krajih je bil zelo J^snjen. Za mladega mulca, ki je imel aPrte oči, okolje ni bilo pravo. Likov- Ko je bil sin mlajši, sva enkrat pospravljala predale in je našel moje spričevalo iz osmega razreda. Vse je razumel, da sem imel same dvojke, vedenje štiri, ampak, da sem imel risanje tri, to mu ni šlo v glavo. Bilo je čisto slučajno. Ko smo risali seveda hiperrealističen nagelj, ni bilo "pacanja", kot je sedaj. Sam sem ga zelo lepo narisal. Ko sem hotel končati, mi je na bel papir padla packa. Učiteljica je rekla, naj na bel jmpir narišem še enkrat. Jaz pa sem šel domov, s škarjami izrezal packo, "pr'popal" moko gor in prinesel pokazat. Prislužil sem si ukor, vedenje štiri in risanje tri/' nosti takrat na osnovni šoli ni bilo. Bilo je tako, da običajno tisti učitelji, ki niso imeli dovolj ur, so imeli še telovadbo ali pa likovni pouk za zraven. Jaz pa sem že od nekdaj rad počel različne stvari. Taborniki, to je bilo nekaj. Lepe spomine imam na leta, ko smo v sedmem, osmem razredu mulci ustanovili tabornike. Peljali smo se iz kotline v različne kraje po takratni državi, s kamioni, ne avtobusi. Vsi smo čutili nekakšno navezanost na gozdovništvo, na reko, na "raubšicanje", po drugi strani pa smo bili utesnjeni in smo kot drugačni izstopali iz ustaljene šablone. V kraju smo veljali bolj za lumpe in kot tak se v nekem okolju najbrž ne počutiš preveč dobro. Tudi jaz se nisem. Tako, da sem vedno sanjal iti po svetu. Najbrž je bilo močnejše hrepenenje po drugačnem." Pravite, da možnosti za likovnost v povojnih Žireh ni bilo. Pa vendar neki vzgibi so vas morali spodbuditi, da ste se odločili za poklic likovnika, oblikovalca in temu primerno srednjo šolo v Ljubljani? "Edina likovna vzgoja, ki smo jo imeli, so bile jaslice v cerkvi. Spominjam se, da ie župnik vedno poslal pome, ko so bile jaslice, in to je bil edini dogodek v letu, da sem se lahko likovno izživljal. Za domačo rabo smo celo sami vlivali jaslice iz mavca. Jaslice v cerkvi... bilo je kot bi prišel v opero. Ja, zelo rad sem se ukvarjal z likovnostjo, slikanje mi je bilo največje veselje. Tudi zato sem se odločil za Šolo za umetno obrt, ki se je pozneje preimenovala v Srednjo šolo za obliko- vanje in fotografijo. To je bila res krasna šola. Tudi internat, Dom Ivana Cankarja, legendarni DIC, je bil nekaj posebnega. Vsi ponavadi govorijo o internatih, kot da so neke vrste vojašnice, jaz pa moram povedati, da je bil prehod iz rur-alnega, neindustrializiranega prostora v urbano okolje Ljubljane, kot da bi se naenkrat odprlo dvajset oken." S petnajstimi leti ste se torej odselili iz Žirov v Ljubljano. Veliko mesto je najbrž močno vplivalo na vas? "Začel sem odkrivati nov svet znanja, šola je bila dobra in zelo lepe spomine imam nanjo. Začetki so bili zelo trdi, saj sem prihajal iz lokalnega okolja, in nisem bil enakopraven z otroki iz meščanskega, mestnega okolja. Moji vrstniki iz mesta so namreč takrat hodili v pionirski dom, v likovne, glasbene tečaje... Živo se spomnim, kako sem v prvem letniku imel cmok v grlu in sem se moral res premagati, da sem sam stopil v Malo galerijo. Tak rešpekt je bil med tistim fantičem in... tako rekoč posvečenim prostorom. To so prelomnice v človeku, hkrati pa te to tudi osvobaja in mislim, da je bila moja želja po znanju tako iskrena v meni, kot je lahko samo v enem fantu s podeželja." In ste vstopil v galerijo, čeprav vas je bilo prekleto strah? "Seveda sem vstopil." Pozneje tudi skozi vrata fakultete? "Po Šoli za umetno obrt sem hotel iti študirat. Ker pa nismo imeli tovrstne višje šole, razen akademije za likovno umetnost, sem poskusil na Akademiji za uporabno umetnost v Beogradu. Seveda ni bilo šans, da bi naredil sprejemni izpit in sem se vrnil ves razočaran v Ljubljano. Bili sta dve alternativi, iti na umetnostno zgodovino ali pa na višjo pedagoško. Izbral sem slednjo in tam srečal pravega človeka, predstojnik je bil takrat slikar Zoran Didek. Srečanje s tem profesorjem je bilo zame pomembno, in še preden sem absolviral, niti diplome nisem šel delat, je bil razpis za štipendije Prešernovega sklada za redni študij v tujini. Takrat smo štipendije dobili Matjaž Vipotnik, Oskar Kogoj, Lojze Spacal vsi za Italijo in jaz za Varšavo na Poijskem. Zanimal me je poljski plakat, ki je bil takrat generacijsko odkritje." "Moja usoda je bila vedno povezana s tem, da sem nekaj delal drugače Nikoli nisem pristajal, da bi bil v grupi, ampak sem bil zapisan ustvarjalnosti, znanju in pa svoji notranjosti, kako lahko nekaj narediš drugače in še boljše. Nikoli nisem iskal prostora v grupah, kar me je na koncu pripeljalo do risbe, kot jo imam. Menim, da je to največja sreča." Zagotovo ste se prav v Varšavi naučili, hmmm... kako "šolsko" mi zveni beseda naučili, ste na začetek svoje umetniške poti zapisali nekaj pomembnih spoznanj? "Sam sistem študija na Poljskem ni bil zasnovan na pobiranju in kopiranju vzorcev od drugih, ampak na razvijanju lastnega umetniškega izraza, svoje lastne osebnosti. Šele sedaj vidim, kako dragoceno je to bilo in na podoben način učim na akademiji tudi sam. Ne, da kopiraš trende, ki so, ampak, da razviješ svoje gledanje na sodoben, aktualen likovni jezik." Nadaljevanje na 18. strani Jutri, na Silvestrski večer, od 21.30 uri I naprej bo na programu gorenjske tele-w M vizije Tele-TV silvestrska oddaja. V njej f bo nastopilo veliko več odličnih glasbe- nikov in humoristov kot v silvestrski oddaji nacionalne televizije - ansambli Ptujskih S, Obvezna smer in Šukar, skupina Vesele Stajerke, duo Brendi in Corado, ansambel Igor in zlati zvoki, pop skupini Drinkersi ter Stratus, Hajdi, Vili Resnik, ansambel Bohpomagej, humorista Iča in Matevi, vedeievalka Roia, manekenke STOGŠ Kranj z lastnimi kreacijami večernih oblek.... Točno opolnoči bo znan Gorenjec, ki sicer poklicno ni pevec, zapel popevko Silvestrski poljub. Sliko pevca je Agencija B.P. nameravala objaviti v tem okvirčku, ampak namesto tega nagradna uganka: danes, v torek, 30. decembra, točno od 12. uri nam po telefonu sporočite, kdo po vašem mnenju bo jutri natanko ob polnoči na gorenjski televiziji zapel Silvetrski poljub. Vaše klice sprejemamo samo toliko časa, da dobimo pravilni odgovor, za katerega je nagrada prav posebej lepa: videokaseta s posnetkom silvestrske oddaje Tele-TV! Naš telefon: 064/ 223 - 111. Ker je vprašanje telko, rahla pomoč: pevec je 14 ur mlajši od voditelja Silvestrske oddaje na Tele-TV. "Manca, v imenu nas, mladih glasbenih talentov po srcu, ti telim vse najboljše in najlepše, med drugim uspešen nastop na prvi dan Novega leta na Bledu v Festivalni dvorani na tradicionalnem novoletnem koncertu pojutrišnjem, 1. januarja 1998!" (Manca Urbane, Prvi glas Gorenjske '95, štipendistka Ro-tary Cluba Bled na študiju v Londonu, ter Braco Koren, glasbenik) "Gospa urednica, ali bi še na Gorenjskem glasu zame našla kakšna slulba, ker so me na kranjski občini nogirali? Navsezadnje sem pri vašem časopisu ie čisto domaČ!" (Franc Golorej, odstavljeni načelnik oddelka za gospodarske javne službe MOK, ter Leopoldina Bogataj, odgovorna urednica Gorenjskega glasa) LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 11 Vsem občankam in občanom Kranja želimo veliko zdravja in uspehov v letu 1998! Mestni odbor LDS Kranj Srečno, zdravo in uspešno novo leto Vam želijo j i*^*^^ | Jesenice, Kranjska Gora in poslanka Darja Lntižar Bebler Tudi v novem letu ste vabljeni v poslansko pisarno na Jesenicah, da predstavite svoje pobude pa tudi kritična mnenja v zvezi z delom poslancev v Državnem zboru. ?:> 0*0 3 nun. Pogrešam flancate in domače piškote "Hrana v Ameriki je total zanič, vse je umetno. Najbolj pogrešam piškote, peciva, flancate, žgance, štruklje, palačinke. Doma še zelje in repo, ki mi nikoli nista preveč dišala, jem. " Bilo je tik pred dolgimi prazniki, ko sem v našem uredništvu ugledal simpatično mlado punco, znan obraz, ampak... oh ta spomin. Kajpak mi je bilo nerodno, da bi jo kar tako ogovoril in... In čez nekaj minut me je poklicala urednica Bogataieva in me seznanila z njo: "Poznaš Brigito Langerholc, atletinjo iz Škofje Loke, ki študira v Kaliforniji?'4 Seveda sem jo doslej poznal le po fotografijah iz avgustovskega intervjuja v Gorenjskem glasu, tik preden je odšla na študij v ZDA, na University of Southern California v Los Angeles. Brigita se nam je v štirih mesecih, odkar je na oni strani luie, pridno javljala s članki o tamkajšnjem študentskem življenju. "Imaš kaj časa?" "Imam." "Kako je kaj tam v šoli, pa treningi, imate študenti kaj žurov... lintv£fjHty oi Soiahem CaMornia iJaivttmj Park, Lo* Angsk«, CA 9008? Langerholc, Brigita 889478247 - 08/25/97 Student "Prvi mesec sem se zelo telko navadila na njihovo kulturo, na njihov način življenja, zdaj je super. V apartmaju skupaj živimo štiri "room mate" (kar bi po naše pomenilo cimre) in smo zelo dobre prijateljice. Vse so Američanke. Sara in Kathy pravtako trenirata atletiko, tečeta dolge proge in krose, tretja sostanovalka pa je Leticia." Najbrž je kar precej gneče na telefonu, glede na to, da ste same punce... Brigita je povedala, da so njene "room mate" kar precej na telefonu, da je to pravzaprav edina prava sprostitev. "Pa ja ni šola tako zahtevna, pa treningi?" Kje pa, po moje šola nI pol tako težka kot pri nas. Veliko lahko narediš že med šolskim letom s seminarji, raziskovalnimi nalogami. Ponavadi je zaključni izpit le 20 odstotkov končne ocene." Brigita ima ponavadi dopoldan štiri ure predavanj, popoldne po dve uri treninga, nato masažo ali fizioterapijo, ob šesti zvečer pride "domov" in se kake tri ure posveti Študiju, bere članke, eseje... V višjih letnikih se bo usmerila v študij bussinesa. Na začetku je razumela le kakih 30 odstotkov predavanj, Čeprav ji pri nas angleščina ni nikoli delala težav. Sedaj se zgodi, da celo razmišlja v angleščini. "Moram pa reči, da tukaj zelo veliko treniramo, precej sem tekla na daljše proge, mogoče mi manjka malo več sprinta. Imam občutek, da mi gre zelo dobro, no februarja, ko se bodo začela večja tekmovanja bom videla, kako bo. Konec maja bo glavno prvenstvo v prvi, boljši diviziji. Na finalno tekmovanje se uvrsti le dvanajst najboljših s celotne ZDA. S tem nastopom pa se potem tudi konca študentska sezona...," je dejala Brigita, ki v tem tekmovanju seveda upa na uspeh. Največ poudarka daje teku na 800 metrov, ki že postaja njena prva disciplina. "S prevozi pa je v L.A. - ju pravi kaos. Ponavadi prosim prijatelje, da me zapeljejo z avtom. Na avtobus se pač ne gre zanašati. Dogaja se, da ga čakaš in čakaš, pa ne veš, ali bo prišel ali ne... Ponavadi ga ni. V Los Angelesu je precej Hrvatov in Srbov, Slovenci pa so bolj redki. Brigita je spoznala Gala Faganela, violončelista iz Ljubljane, ki tam študira glasbo. On jo je tudi vpeljal v internet, tako da preko njega lahko spremlja nekatere naše časopise in revije, o dogajanjih pri nas pa ji "poročajo" tudi domači. Kaj pa Milic? Zanimalo me je, če spremlja, kaj se dogaja z Markom Miličem, ki igra v tamkajšnji NBA. "Spremljam, čeprav sem Šele iz Slovenije izvedela, da je prestopil v Pnoenix. "Pri nas" v Los Angelesu njegova ekipa Phoenix Suns 18, marca igra z l*A. Lakersi. Zagotovo bom šla na tekmo, vprašanje pa je, ali bom lahko prišla do njega, baje so zelo zaščiteni." Khmmm... študentski žuri? "Tega je tukaj veliko, kar naprej so neki partyji. Obstajajo klubi s članarino, v okviru katerih se organizirajo razne zabave. Na tak party pa prihajajo tudi Študenti, ki niso v klubu... je precej odprto. Podobno kot v Beverly ilillsu. Na univerzi, kjer se šolam je veliko športov, najbolj razvpite zabave pa prirejajo fantje, ki igrajo ameriški nogomet. Fantje sicer veljajo za precej zabite, ampak šole od njih dobijo precej denarja, zato Že vejo zakaj je tako kot Je. Kar samo se mije pripeljalo tisto o fantih... "Zanimivo je, da se tam ljudje ne pozdravljajo s stiskom roke, ampak se kar objemajo. Včasih izgleda, kot bi bil to že tvoj fant. Čeprav je s fanti tako. Američani so pač ljudje z drugačno kulturo, pa tudi sicer so na univerzi parčki zelo redki. Dlje kot je druženje, pogovarjanje... na zabavi ponavadi ne gre." Z Željami po uspešnem prihodnjem letu in tistim "pozdravi nam Milica" sva sla vsak na svoj konec. Do naslednjič. • Igor K. Tale je vaš kajne? Kot znak ga uporablja žir-ovska glasbena skupina Lintvern. Od kod vam ideja zanj? "Zgodba o mojem lintvernu se je začela, ko sem ob svoji 50-letnici Žirovcem odprl vrata svoje hiše. Ko sem delal vabilo, sem razmišljal, kako bi opredelil konec Žirov, kjer živim. Spomnil sem se, da smo se v časih, ko sem bil še otrok, igrali neko pravljico o zmaju Lintvernu. O besedi lintvern doslej še nikoli ni bilo neke vizualne predstave. Bila je pač prastara pravljica o zmaju v hribu Žirk, ki so jo pripovedovali starejši ljudje in se je nanjo oprla Darina Konc ter skupaj z Antonom Jobstom ustvarila Žirovsko pravljico. Na osnovi pravljice sem ustvaril tega lintver-na. Le zaradi prisrčnosti vabila in brez kakršnihkoli drugačnih ambicij. Potem je zmaja videl prijatelj Dušan Strlič in predlagal, da bi iz njega naredili igračo. Ideja se mi je zdela v redu in sem zmaja zrisal na drug način. Naredili smo tako igračko za otroke kot nekaj, kar lahko nastopa kot žirovski spominek. To je lep primer spominka, ki je sodobnen, likovno polnokrven in je tudi narejen tako, kot ga znamo narediti. Lahko ga ponudiš vsakemu tujcu ali komurkoli, ki je za to odprt. Žirovski študentje so pripravili lepo predstavitev, Žirovci so Lintverna sprejeli in Dušan je predlagal, da bi naredili serijo takih spominkov, ki bi v različnih aplikacijah predstavljali stare Žiri. Kot Lintvern se je tako opredmetil, ni več besedna zgodba, ni več le pravljica, ampak je kar na lepem postal znak, brez ambicij, da bi bil Žirovski, ampak le za stare Žiri, kot staro kulturno zgodovinsko jedro." Občinske oblasti v Žireh imajo ambicijo, da zmaj postane tudi simbol, celo grb celotnih Žirov, Žirov kot občine. Vendar je na neuspelem referendumu bil predstavljen neki drug zmaj, ne vaš Lintvern? "Polemik okrog grba je bilo, kot veste, tudi v Gorenjskem glasu že veliko. Menim, da je pri vsej zadevi botrovalo veliko nerodnosti, če se blago izrazim. Ta Lintvern, ki ga strogo ločim, je narejen za druge namene, predvsem s kulturnimi ambicijami. Občinski svet je pozneje razpisala neki natečaj za simbol, grb... Že v tem je nerodnost, saj bi takrat morali več razmišljati o sami semantiki besede, namreč grb ali simbol, to sta dve različni zadevi. Ne vzdrži pa tudi oblikovna zasnova na razpisu izbranega simbola. Glede na to, da sem strokovnjak za to področje in ta predmet tudi predavam na akademiji, se nisem mogel cinično smejati ob strani, glede na to, kakšne amaterizme zganjajo. Poleg tega sem nestrankarski človek, politika me direktno ne zanima in ne vidim nobene logike, da neki predstavniki strank strokovno odločajo o nečem, za kar niso kompetentni. To je tako, kot če bi župan sam projektiral asfalt ali pa kanalizacijo. Na svoj način sem se postavil proti rezultatu tega razpisa. Višek le-tega je že bil, da si je 1. in 2. nagrado podelil gospod, ki je bil hkrati tudi organizator razpisa. Ve se, da tisti, ki sodeluje v razpisni komisiji ali pri organizaciji razpisa, nanj ne more pošiljati svojih del. Moram pa povedati, da prvonagrajeni znak tudi ne vzdrži nobene likovne kritike. To je kompromis z ljubljanskim ali celovškim zmajem, ki ni ne stilno, ne likovno čist in primeren za to, za kar bi ga Žirovci imeli. Nima dostojnih likovnih vrednot." So Žiri v zgodovini že imele kakšen grb ali vsaj uradni znak? "Ne. Žiri niso bile niti mesto, niti trg, vasi pa grbov niso imele." Torej gre za izredno priložnost narediti nekaj oblikovno svežega, modernega, primernega času... "No, zdaj smo pa tam. Glede na to, da razen letnice zgodovinskega oficirja, nimamo nobenih tovrstnih insignij inje zdaj, ko Žiri na novo postajajo mesto in občina, priložnost, da bi prišli do sodobnega simbola ali grba, hkrati tudi z vsemi obvezami do zgodovine. Mislim, da bi razpis morali ponoviti. Razpis naj ne bi bil tako populističen, kot je bil tokrat. Potrebno ga je strokovno precizirati in povabiti strokovnjake. Naj se s tem ukvarjajo strokovno izobraženi ljudje, o različnih aplikacijah pa nah le odloča svet občine. Cela vrsta mladih likovnikov je v Žireh, povabili bi lahko tudi avtorje od drugod, jih naprimer izbrali pet in naredili interni natečaj, po točno določenih razpisnih pogojih. Strokovna komisija naj bi potem izbrala prvo, drugo, tretje mesto... in povedala, kateri predlog ustreza in kateri ne. Pa naj se potem občinarji odločijo in izberejo." Lintverna ste oblikovali vi, kot ste rekli ne z ambicijo, da bi postal grb oziroma uradni simbol Žirov, pa vendarle, če bi prišlo do novega razpisa, takega kot vi predlagate, kako bi vi sodelovali, v žiriji bi naredili še kakšno varianto Lintverna? "Moj namen ni delati tega znaka, ker se čutim bolj potrebnega v strokovni komisiji. Bodisi pri organizaciji bodisi v razpisni komisiji. Ne morem pa sodelovati kot avtor, že zaradi cele zgodbe okrog Lintverna. Je pa res, da so se ljudje že nekoliko navadili na mojega lintverna. Z mojim dovoljenjem ga uporablja bend, imajo ga smučarji, prosit so me prišli motoristi. Tega ne delam iz komercialnih razlogov, gre le za določene obveze, da uporabniki znaka ne predelujejo. Zgleda, da se je znak prijel in prišel med ljudi, kar je veliko zadovoljstvo tudi zame kot Žirovca in umetnika." Žirovca in umetnika. Kako so vas in kako vas sprejemajo Žirovci? Glede na to, da ste vedno izstopali iz ustaljenih vzorcev... "Že kot otroka te ponavadi opredelijo, češ ta je priden, ta lump." So rekli za vas, ah iz tega fanta pa nič ne bo...? "Normalno. Včasih za profile, ki niso doma v kraju, ljudje razmišljajo zelo konzervativno. Še v letih, ko sem se odločal, da bom v rojstni hiši naredil atelje, je bilo to, milo rečeno, nekaj neobičajnega. Bilo je pred približno petindvajsetimi leti, ko sem prišel nazaj. Takrat je eden od škofjeloških županov rekel, da se take modernistične stvari zmišljujejo ljudje, ki se zbirajo v Žireh v nekem svinjaku, predelanem na francoski način. Sam se na to nisem oziral in se ne oziram, saj le svoj prostor oblikujem po svoje. Trudim pa se, da bi delal tako, da bi ne bilo samo zame, ampak tudi neki moj doprinos k revitalizaciji starih Žirov. Vrt ob hiši bo čez leta manjši arboretum odprtega tipa. Ureja ga moja tašča, znana slovenska arhitektka hortikulture, gospa Juta Krulc." Seveda so se Žiri spremenile od takrat, ko ste odšli v šole do vašega povratka, do danes, ko se vedno znova in mora vračate... "Žiri grejo svojo pot, jaz sem to, kar sem. Eksistenčno nisem vezan na ta kraj, na Žirovskem. Se zato pogosteje vračate v Žiri, kljub temu da delate v Ljubljani? "Živim v Žireh in se počutim kot polnokrvni Žirovec. Mislim, da je moja obveza, da se zanimam za svoj kraj, za kulturno življenje v njem. Če razpravljava o tem nivoju, sem za oblast, za mentaliteto oblastnikov v Žireh seveda popolnoma nepotreben. Sicer pa je bila to stara manira večine veljakov v Žireh. Vedno, ko je kdo prerasel merila, ki veljajo v tem kraju, je pač moral iti oziroma se angažirati drugje. Nobenih ambicij nimam česa radikalno spreminjati, ne morem pa stati ob strani pri zadevah, ki se tičejo mojega poklica." Med tednom predavate... "... čez vikend sem ponavadi v Žireh. Imam redni urnik na akademiji, ob četrtkih zvečer prihajam v Žiri in v ponedeljek zjutraj grem spet nazaj v Ljubljano. Pol sem tu, pol sem tam." Veliko tudi potujete po svetu, ste še kjf drugje v svetu videli Žiri? "Lepo je hoditi po svetu, meni je na srečo to dano. Vedno nekaj najdeš, pa ne, da bi videl slikico Žirov in božjo podobico na srcu. Ne, kot slikar si vedno bol radoveden kot drugi in vidiš, kako živijo ljudje z njihovo pokrajino, kakšen je njihov način... Zame je bila Finsk« odkritje, mogoče na neki način tudi podobna našim krajem. Sicer sem zelo rad Žirovec, kot slikar pa sem fascinirani Mediteranom. Ne vem, mogoče je to zaradi razlike med predalpskim prostorom in med sončnimi otoki. Letos sem v okviru meseca kulture v Ljubljani intf' razstavo pod naslovom Mediteran..." Risbe narisane na licu mesta? "Ja. Vse so narisane v živo. Ne rišem p° pameti, ampak vedno na licu mesta." Tomaž Kržišnik je dobil številna pomembna strokovna priznanja in nagrade za ustvarjalno delo, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada (1975), odkupno nagrado mednarodne žirije na ljubljanskem mednarodnem grafičnem bienalu (1983), zlato plaketo za razvoj grafičnega oblikovanja v Jugoslaviji v Novem Sadu (1985), naziv. Stađrmnler v t^vviKusnu Plečnikovo nagrado (1989, skupa] z A. Kemrom in M. Liculom)... Med pogovorom: Igor, Tomaž in Miha Bilo je pred približno petindvajsetimi leti, ko sem prišel nazaj. Takrat je eden od škofjeloških županov rekel, da se take modernistične stvari zmišljujejo ljudje, ki se zbirajo v Žireh v nekem svinjaku, predelanem na francoski način. moj način je način intelektualca. Doma sem v Žireh, strokovno delam na Akademiji v Ljubljani. To mi omogoča, da sem v Žireh odprt za vse akcije, če me kdo rabi, pa naj bo tudi, da sosedu svetujem, kakšno fasado naj da na hišo. V Žireh se lastim svojega načina življenja, dovolj dela imam, da bom uredil galerijo, dvakrat na leto hišo odprtih vrat in da bo arboretum zaživel, kot sem si zamislil. To zahteva ogromno fizičnega dela in energije. Če se je v teh letih v Žireh kaj spremenilo, se je spremenilo v toliko, da moje početje ni več čudno in da lahko kot posameznik živim na svoj način. Mogoče je to tudi refleksija za korajžo drugim Žirovcem." Zdaj vem, da na neki način vidite svojo vlogo v prihodnjem kulturnem življenju S čim se poleg predavanja na akadeiiw trenutno še ukvarjate? "Po velikem uspehu, ko smo ured1* interiere na Gradu Tabor v Laškem, % kar sem skupaj s soavtorjema arhitekt Andrejem Kemrom in oblikovalcem K§ jenkom Liculom prejel Plečnikovo nagtf do, sem zelo intenzivno delal z arhite^ ukvarjal sem se z likovnimi posegi ineterier v interesu arhitekturnega probl^ ma. To sedaj delam na Ptuju. Slovenija) dobila licenco za izgradnjo centra enol^ gov. Ta bo na Ptuju in se bo imenoVj Veritas, v njem pa se bodo šolali enolog Obnova poteka na prelepi lokaciji m gradom. Druga zadeva, ki je na Gorenjskem j tovrstna ureditev Baragovega centra župnišču Šmartinske cerkve v Straži* pn Kranju. Delam likovno opremo m tranjosti od kapele v kleti, do večname"' kega prostora pod streho. Kje torej počivate, v Ljubljani, Ži«*' ali kje drugje? "Tisto zasebno uživam v Žireh, ponavadi rišem in slikam." • Igor K., foto: Janez Pelko Gala menu No pa smo tik pred zdajci. Danes imamo še čas, da še kaj dobrega spečemo, predvsem Pa, da nabavimo vse, kar bomo potrebovali za jutrišnjo silveitrsko večerjo. Morda J' boste omislili za družino in Povabljene hladni bife. Ta sicer da veliko priprav, zato Pa toliko bolj na sam praznični večer razbremeni gospodinjo. Večina pa bo verjetno Pripravljala klasično praznično večerjo, zato smo vam v Pomoč izbrsali nekaj receptov za silvestrski gala menu. Pa $aj že veste: za ta večer mora °iti na mizi prašič, da bo dobro ril v novo leto! Odlična svinjska Pečenka Potrebujemo: 2 svinjski ribici po 40 dag, sol, zmlet poper, malo zmlete (ali stolčene) kumine, 4 dag olja, 1 srednje velika čebula, poljubne diš-avnice (rožmarin, timijan, I Pehtran, peteršilj, drobnjak • in podobno), 10 šampinjo-nov, goveja juha za zalivanje. S svinjskih ribic odstranimo morebitne kite in kožice in ju Prerežemo na pol. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo, dišavnice operemo in prav Jako drobno sesekljamo (če »mamo suhe, jih zdrobimo), Šampinjone očistimo, operemo in narežemo na rezine. Kose mesa začinimo s soljo, Poprom in zmleto kumino in ih v dobro segretem olju z obeh st-rani popečemo do zlato rjave barve. Nato meso vzamemo iz Ponve in ga damo na toplo. Jebulo zlato rumeno prepra-žimo v soku od pečenja, dodamo Šampinjone in Še enkrat na mtro- prepfažimo, po tem do-Qamo dišavnice in zalijemo z govejo juho. Meso zložimo v °mako in dušimo približno 10 minut. Svinjske ribice pred Serviranjem narežemo na rebrne in jih ponudimo z omako. *-a prilogo ponudimo krompir s Peteršiljem. ^kanten goveji jezik 1 Pokajen goveji jezik, 1 čebula, 1 lovorjev list, nekaj klinčkov, 1 P°r> 2 korenčka, 1 zelena, timi-janova vejica, 5 poprovih zrn. Vnaka iz kaper. I rumenjak, y*5 dl smetane, 5 dag masla, 1 Jedilni žlici gladke moke, $ dl belega vina, jedilna •"f« kaper, zmlet poper. Jezik damo pred kuhanjem 2a cca 10 minut v vrelo vodo začimbami za pečenje (sol, poper, kumina, strt Česen in podobno). Vrečico nadevamo s pripravljenim mesom in zašpilimo z zobotrebcem. Zarebrnico nato opečemo v vroči masti na štedilniku od obeh strani. Potem pri-livamo po žlicah vroče vode in jih dušimo do mehkega. in nato vodo odlijemo. Korenje, zeleno in por očistimo, operemo in narežemo na majhne koščke. V lonec damo jezik, čebulo, lovor, klinčke, zelenjavo, poprova zrna in timijan. Vse skupaj prelijemo z vodo, da ta vse sestavine prekrije, in 2 uri počasi kuhamo. Jezik vzamemo iz prevret-ka, splaknemo s hladno vodo, ga olupimo in damo nazaj v topel prevretek. Iz masla in moke naredimo prežganje, ga zalijemo z vinom in z malo prevretka ter kuhamo na majhnem ognju, da dobimo gladko omako. Smetano zmešamo z rumenjakom in tik pred serviranjem vmešamo v omako. Ponovno segrejemo (ne kuhamo), začinimo z poprom in dodamo še kapre. Nadevane zarebrnice 6 svinjskih zarebrnic, 15 dag zmletega mesa, sol, poper, paprika, žlica sesekljane čebule, strt česen, maščoba za pečenje, začimbe. Zmletemu mesu dodamo čebulo, česen, poper, sol, zelen peteršilj, papriko in 2 žlici vode ter dobro pregnetemo. Zarebrnico zarežemo plosko-ma tako, da dobimo vrečico. Nasolimo jo in nadrgnemo z Koi vse sedi v silvestrski samopc^e^ bife Svinjska glava za narezeic Svinjska glava, jušna zelenjava, sol, žlička poprovih zrn. Očiščeno svežo svinjsko glavo skuhano skupaj z jušno zelenjavo in poprom v slani vodi. Da se dodobra zmehča, mora počasi vreti približno 3 ure. Nato meso ločimo od kosti in še vročega zmeljemo. Celo kepo tega mesa damo v prtič, ki smo ga prej zmočili v kropu, zavežemo in obesimo čez noč na hladno. Strjeno kepo zrežemo potem na tanke rezine. Na krožniku rezine potem lepo garniramo s koleščki čebule, rdeče paprike in postrežemo z oljem in kisom ali s toplo krompirjevo solato ali z gorčičnim krompirjem. Golaž s kislim zeljem Žlica olja ali masti, žlica čebule, 1 1/2 kg sveže svinine od flama, žlica sladke paprike, sol, žlica moke, 1 kg kislega zelja, 2 žlici kisle smetane, paradižnik. Na masti zarumenimo čebulo, pndcncmo meso in pokrito dužimo, da se zmehča. Nato potrese-mo s soljo, papriko in moko, premešamo in pridenemo kuhano. Odcejeno zelje in smetano ter žlico paradižnikove mezge. Še malo pokuhamo in postrežemo s pečenim krompirjem. Golaža s kislim zeljem lahko pripravimo več, tako da ga bomo med prazniki le prekuhavali. Cvetača s smetano / kg cvetače, žlica presnega masla, 1 žlica drobtin, 1 1/2 dl smetane, sol, žlica masti. Skuhaj cvetačo, splakni jo v mrzli vodi in ohladi. Speni presno maslo, zarumeni na njem drob-tme, zalij jih s smetano ter polij po cvetači, ki smo jo položili v pomaščeno nepregorno posodo ali plitvo skledo. Postavimo v pečico le toliko, da zavre Brstični ohrovt v solati Glavice brstičnega ohrovta lepo očistimo in do mehkega skuhamo v slanem kropu, odcedimo in še tople prelijemo s solatno omako. Solatna omaka: kis, gorčica, sesekljano v trdo kuhano jajce, sesekljan česen ali čebula (po okusu), olje (najboljše bučno). Rozinov šarkelj Če glavne sladice še nimate, čas pa vas stiska, bo najhitreje pripravljen in pečen rozinov šarkelj. Pecimo ga v modelu za potičke oz. šarklje, da bo vabljiv tudi na oko. 1/2 kg moke, 12 dag surovega masla, 12 dag sladkorja, 3 rumenjaki, 2 dl mleka, sol, 4 dag kvasa, 15 dag rozin, 2 jajci, rum, limonine lupina. Maslo, sladkor ter rumenjake in cela jajca penasto umešamo. Nato dodamo pre-sejano, pogreto moko, v mleku raztopljeno sol in sladkor, vzhajan kvas in očiščene, prebrane, oprane in osušene rozine. Rahlo pomešamo in nadevamo v pomazan in z drobtinami, z mletimi orehi ali sesekljanimi mandlji potresen model. Počasi ga pečemo v srednje vroči pečici 1 uro. Pečen šarkelj zvrnemo na krožnik ter ga potresemo z vanilijevim sladkorjem. Ohlajenega lahko prelijemo tudi s poljubnim prelivom. V tem primeru odpade potresanje s sladkorjem. Pel minut za lepši videz Če le morete, postorite vse vsaj do četrte ure popoldne na silvestrovo, potem si pa vzemite čas za dobro pomirjujočo kopel in za daljši počitek. Bolj boste spočiti, lepše boste izgledali. Lepota prihaja od znotraj, pravijo. Če čutite, da imate grobo kožo, si z vročim likalnikom potikajte 2 ali 3 zeljne liste, si jih položite na obraz in jih pustite tako 20 minut. Zraven si boste tudi I odpočile. Če imate zelo suho J__i kožo, si lahko napravite tudi I masko iz malo sladke I smetane, če pa imate t mastno kožo, pa iz I stepenega beljaka. f Eno kot drugo oblogo I po 20 minutah ali pol I ure z obraza speremo I z mlačno vodo. Obraz I si naličite, tik preden I greste od doma, oz. I preden pridejo prvi f gostje. Ne pretiravajte j z Učili. Nadenite si primeren nakit, če imate zlato, naj I vsekakor ta večer zamenja bižuterijo. Oblecite pa se tako, da I se boste v oblačilih svečano, a vseeno prijetno počutili. _ Irska kava V širok pecljat kozarec vlijemo kozarček (0,3 dl ali še manj!) viskija; nato dolije-mo toliko vroče, močne črne kave, da sega 2 cm pod rob kozarca. Po okusu osladimo, nato pa dodamo Še plast stepene sladke smetane. Na podlagi 1. odstavka 5. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (UR. I. RS št. 5-233/94) upravičenci iz 1. odstavka 4. člena Zakona JAVNO POZIVAMO prejšnje člane, njihove dediče ali pravne naslednike Agrarne skupnosti Leskovica, Kopačnica, Studor, Robidnica, Lajše, Krnice, da se ponovno včianijo v agrarno skupnost, ki je bila ukinjena z zakoni in z Zakonom o agrarnih skupnostih leta 1947. Upravičenci smo na podlagi pooblastila iz 1. odstavka 5. člena zakona sklenili sporazum in ponovno vzpostavili Agrarno skupnost Leskovica, Kopačnica, Studor in Robidnica, Lajše, Krnice in sprejeli pisna pravila. Izraz volje k pristopu je podpis izjave. Ustanovni zbor Agrarne skupnosti Leskovica, Kopačnica, Studor dne 10. 1. 1998 ob 18. uri v osnovni šoli Leskovica. Izjava je na voljo pri Pavletu Razložniku do seje ustanovnega zbora Agrarne skupnosti. Kopačnica, dne 29.12. 1997 Za agrarno skupnost lah? ^e ne PotreDulemo kompletnih servisov, ampak . ko uporabimo različno posodo in pribor. Le malo okusa ^Potrebno, da bife tudi praznično in estetsko uredimo. Ob te]u so gostje bolj sproščeni, niso vezani na eno samo «fo ob mizi. Nič ni narobe, če kdo od gostov pride fKeje. Bife je konec koncev lahko tudi cenejši: zanj 14 'Pravimo več vrst prigrizkov, a v malih količinah. Primeri bifejev: Telečja ragu juha j Predstavljamo vam knjigo 1 obloženi kruhki, drobno pecivo, vino, s sadje, luil°Dl0Zem KrUnKl> Uiuunu f/cc, rpa kava; za aperitiv: domače žganje Danri£l°šče z mrzlimi pečenkami, kumarice, gobice, anZS ,raz"e Solate> Potica> vino> belo, črno, kava; za »perittv: konjak tna\oPl°^a 1 ribami> siri> raznimi pikantnimi solatami in Peciv €Z0;,pivo' vino' sadna solata z drobnim novoletnim 4 v°m, kava; aperitiv: fernet, viski Pern^ena in °cvrta svinina (za diabetike lahko tudi (nai(ra' teletma> govedina), šunka, pikantna omaka ssadSan hren' Jaoolčni> Jajčni); belo in rdeče, vino, pecivo Ve*Jem (Pita> rezine) ali sadna kupa, črna kava; aperitiv: erFu<> viljamovka Umi ]e Poskrbeti tudi za pladnje, kamor odlagamo PanZQn0- P°soVtSn radijski valovi bi se potuhnili, knjige bi se nam v temi sladko smejale, mame in očetje pa bi robatnili, ker v temi ne bi znali naliti šampanjca v kozarce. Tedaj pa bi se od nekod vzel nagajiv škrat, ki bi zamahnil s svojo čarobno palico: mi pa bi stopili do okna in gledali zvezde, ki bi nam mežikale na nebu, opazovali bi snežinke, ki bi poplesavale med drevjem, čudili bi se, koliko prijaznega miru nam lahko prinesejo trenutki nenadne tišine. Morda bi se med seboj celo objeli, se naslonili drug na drugega in bi nam bilo tako lepo kot še nikoli. O tem in še marsičem je tekla beseda v zadnjem Brbotavčku in nazadnje smo celo ugotovili, da tole z elektriko niti ne bi bilo tako zelo narobe. Kaj pa mislite vi? še to: sedež v Glasovem avtobusi sije priborila Mateja Miklavčič, Dolenja ravan 2, Poljane. Srečno v novem letu 1998 vam želijo • Brbotavčki. PRAVLJICE IN BASNI Prednovoletni čas je malce pravljičen, zato je takšen tudi izbor spisov in pesmi, ki jih pošiljate našemu uredništvu. Učiteljici Branka Volčič- Zakrajšek in Tina Primožič iz osnovne šole Naklo sta nam poslali zajeten sveženj tematsko zaokroženih spisov, ki so vsak po svoje zanimiv, tako so denimo drugošolci iz domišljije priklicali zapise na temo "Jaz sem stanovanjska hiša". Špelina ima polno klet starih oblek in drugih zanimivosti, Matičeva stoji na hribu in ima lep razgled skozi osem oken, Ulina stoji sredi mesta, vendar obdana z zelenjem in drevesi; Petošolci so zamahnili s čarobno palico in ustvarjali pravljice: od čarovnika Pepeta, dobre vile, zaskrbljene za zeleni gozd, ki so ga kmetje nepremišljeno sekali, čudežni pande in njenih prijateljev, do nenavadnega svinčnika ifl čudežne radirke, ki sta poskakovala po redovalnici in p° svoje zapisovala ocene. Sestošolci so se spoprijeli 1 basnijo: dve opici in slon, mravlja in čmrlj, tri mačkfr mačka in pes, zajec in lisica in še ena z moralo že v naslovu : kdo ne uboga, ga tepe nadloga. Sestošolci so tudi dobro potopisci, pa naj gre za potovanje po Dinarskem svetu, izlet v Brežice in Čatež ali pa le za popoldnask) potep s kolesi ob Tržiš k i Bistrici. Druga zajetna ovojnica spisov pa je prispela iz Osnovne šole Peter Kavčič v škofji Loki. Tamkajšnji šolarji s° razmišljali o različnih stvareh, največ o sreči, saj je t° beseda, ki jo v prednovoletnem času največkrat slišimo-Tako je denimo zapisal petošolec Jernej Žagar, njegovi vrstniki pa so pod menotrstvom učiteljice Olge Volctf pesnili in snovali še o marsičem. Vseh prispevkov sm° veseli, saj so napisani s trudom in iz srca. Vsem se zahvaljujemo tudi za iskrene Želje, zapisane ob novem letu in želimo enako! Veseli smo, da smo leto pririnili h koncu in se pri tem še smejali, če si izposodimo znano frazo. Na današnji strani, namenjeni NAJSTnikom. smo malce drugačni kot običajno. Radi bi vam namreč natresli nekaj nasvetov, kako se dostojno Živijo! poklicalo in nam pisalo kar nekaj vaših vrstnikov, ki vprašujejo o tem in onem. Tokrat vam slovo od leta 1997 ponujamo bolj v besedi in manj v sliki Žal nam je namreč, da nismo bolj barviti tudi v dobesednem pomenu, a kljub temu upamo, da boste posloviti od starega leta. Saj vemo, da imate veliko domišljije, kar uživali v branju stranu kije samo vaša, mladi med eNAJST in zadeva zabavo in druge zgodbe, toda decembra nas je devetNAJT leti in vsi tisti, ki se počutimo tako mladi! V pricakoranju novega leto, Tik pred novim letom so nam priskrbeli počitnice, še malo snega in praznično vzdušje bo popolno. Izpopolnimo pa si ga najlepše sami. Kako? Ponujamo nekaj NAJST nasvetov na to temo. Darilo zadnji hip Ti je pred novim letom zmanjkalo Časa ( denarja, idej, potrpljenja) za nakup novoletnih daril? Ali pa ti gre na živce predpraznična mrzlica in beganje po trgovinah? Kljub temu želiš pred prazniki svojim najbližnjim nekaj podariti. Nekaj namigov: mami ali najboljši prija-teljici lahko podariš majčkeno stekleničko parfuma (lahko je celo tester, mame in prijateljice razumejo tvojo denarno stisko) ali deodorant. Ni se bati, da bi ena ali druga to razumela kot žalitev, češ: smrdiš. Kaj pa oče, brat, prijatelj? Mlajše letnike zlahka odpraviš z najnovejšim CD-jem, zlasti Če dobro poznaš njihov glasbeni okus. Starejši pa so veseli toka za očala, ovitka za potni list ali vozniško dovoljenje, obeska za avtomobilske ključe ali preprosto bu- teljke vina. Slednjo lahko odneseš tudi na praznovanje, če si povabljen^) v kakšno druščino. Najlepša darila pa so kajpada tista, ki jih izdelaš sam(a). Zanje danes sicer ni več veliko časa. Če pa imaš voljo, poslikaj kakšno svileno ruto, majico, kravato, metuljčka, trak za v lase ali izdelaj okrasno priponko. Novoletni žur s prijatelji Ti je uspelo stare nahecati, da te za silvestrovo pustijo k prijateljem na žur? Lepo. Le glej, da ne zlorabiš zaupanja, da ne bo to praznovanje zate ne le zadnje v tem letu, temveč do polnoletnosti! Saj veš, preveč alkoholne pijače ali celo druga. Temu odločno reci ne. Odštekaš se lahko tudi drugače: najboljša droga na takih žurih je dobra muzika, za razpoloženje lahko kakšen med vami poskrbi s svojim instrumentom. Morda se ti zdijo razne zabavne igre že preotročje, pa vendar poskusite s kakšno od njih, denimo šaljivim kvizom ali tekmovanjem v napihovanju balonov (lahko tudi kondomov, da bo še bolj smešno). Do gostitelja je najbolj fair, če vsak od vas prinese kaj s seboj, od sokov do slaščic, da ne bo vseh stroškov nosil le organizator. Tudi ko se boste zjutraj poslavljali ali utrujeni popadali v komo, upoštevajte, da bo treba za vami pospraviti. Fantje in punce si ta bremena enakomerno porazde- liote! In še ena o darilih za zbrano družbo: lahko so zelo domiselna, smešna in celo zbadljiva. Prijatelji bodo že razumeli!! Kaj naj vam še rečemo? Nič drugega kot voščilo za srečno in veselo novo leto 1998! Vprašaj kozmetičarko — ■ Make-up naj ostane vso noč 1<7-\etna Tina sprašuje: kako naj se teljevih staršev? Ker ne bomo ravno tinti*- r # _ * . ■ i y • j. JI___t i ..l-__J _ naJičim za novo leto, ki ga bomo s Prijatelji praznovali v vikendu prija- slovesno oblečeni, tudi ne bi bila rada pretirano namazana. Imam rjave oči in rjave lase, nisem posebno izrazita, zato bi rada, da me ličenje naredi malo bolj opazno. Imam tudi precej vidne podočnjake. Kako naj jih "skrijem"? Upam, da imate kakšno idejo, kako naj bom za novo leto lepša, saj grem prvič praznovat s prijatelji. Menim, da se tudi za silvestrovanje v vikendu lahko naličiš, saj je pričakovanje novega leta prav posebna noč. Ličenje pa naj bo tako, da bo make-up ostal vso noč. Koža naj bo pred ličenjem očiščena in zaščitena z vlažno kremo. Nato nanesi tekoči puder, ki naj ustreza barvi kože. Podočnjake prikriješ z nekoliko svetlejšim pudrom ali korektorjem. Če imaš mastno kožo, uporabi še puder v prahu, s katerim preprečiš, da bi se koža svetila. Pri Učenju upoštevaj pravilo, da vedno poudarimo tisto, kar je lepo. Svetujem ti, da nekoliko močneje naličiš oči - občrtaš jih s svinčnikom, nekoliko potemniš zunanji kot veke, na trepalnice pa naneseš črno maškaro. Barvo za veke izberi glede na garderobo. Ker imaš rjave oči, ta barva pa je nevtralna, ti je na voljo veliko različnih barvnih odtenkov. Na ustnice nanesi lip-glas, ki jim bo dal naravni izgled. Želim ti veselo praznovanje in veliko sreče v prihodnjem letu. • Kozmetičarka Ana Mali Nagradna igra Čao, ljudstvo!!! Ste izumili kak nov NAJSTniški pozdrav, odkar ste zadnjikrat brali naše vrstice? Če ste ga, bi radi to prvi Izvedeli. Naša nagradna igra namreč še traja, rekli smo, da do novega leta. Rok se torej Izteče jutri, vaša pošta sicer prihaja, a ne v tako velikem številu, kot bi si želeli. Še imate nekaj časa, da pištete, upoštevali bomo vse dopisnice ali pisma, prispele v tem koledarskem letu. Naslednje leto pa bomo že v prvi številki rubrike NAJST objavili in nagradili zmagovalca ali zmagovalko. Saj veste: iščemo pozdravne besede, pa ne kakršnekoli. Tiste vsakdanje poznamo: dober dan, lahko noč, na svidenje. Uporabljamo jih, kadar občujemo z odraslimi. Ko pa smo med seboj, se pozdravljamo v svojem prisrčnem najstniškem žargonu. Nekaj takšnih besed že poznamo iz naše poletne akcije, ko smo sestavljali slovar slengovskih besed. Pozdravne pa med njimi zavzemajo prav posebno mesto. Katere uporabljate pri vsakdanjem srečevanju z vrstniki, nam torej do konca tega koledarskega leta še lahko sporočite na znani naslov: Gorenjski glas (rubrika NAJST), Zoisova 1, 4000 Kranj. Zbudite se torej lz zimskega spanja in nam pišite! *ost' 'mam: mozolj, ta velika rdeča pika, ki me tako pogosto mika Novi "look" mame Zdenke Barve spreminjajo vašo podobo Mamo Zdenko je na naš poziv ob zadnjem srečanju v rubriki NAJST Prijavila njena hčerka Katja. Gospa Zdenka je lepa že po naravi, tako kot vsakdo izmed nas, izžareva svojo notranjo lepoto. Kaj lahko doda make-up, si oglejte sami (malo me sicer skrbi, kako bo videti na časopisnih straneh, toda držim pesti, da bo prav tako lepa, kot je bila v našem studiu, ko smo jo uredili). Ko ^ odločamo, da bomo svojo podo-~j° malo "okrasili", se moramo držati nekaterih osnovnih pravil "Čenja: Določiti moramo, kakšen tip Sn,o (topel ali hladen) in temu Ustrezno izberemo barve, tople ali hladne, najbolj preprosto to izvedejo z ovojnim papirjem, ki je na eni strani zlat, na drugi srebrn. Papir 0vijemo tako kot pri frizerju ogrinjalo, lepo do vratu in takoj se vidi, katera barva bolj "zaživi" na obrazu. Če je to zlata, pomeni, da ti bolj pristojijo topli toni, toni z nadihom rjave, če bo to srebrna, uporabljaj hladne barve, z nadihom modre, tako, izbrati sedaj znamo! 2. Namen make-upa. Različno se oblečemo glede na priložnost, tako si moramo oblikovati barvno podobo. Za disco je dovoljeno vse, da se le dobro počutiš in da se sklada s tvojo splošno podobo in značajem. Kozmetičarka Mojca in mama Zdenka v akciji - tokrat v črno beli izvedbi. Nežna in plaha deklica v usnju s črno črto, ustnicami in nohti bi preveč "bodla" v oči. Urejamo se zato, da se počutimo cool in samo tako je prav. 3. Pomen make-upa. Skrijmo, kar želimo in izpostavljamo, kar nam je všeč. Običajno se dobro obnese, če poudarimo oči ali usta. To sicer ne pomeni, da na-mažeš oči, vse ostalo pa pustiš, govorim o izrazitem poudarjanju. 4. Vse "orodje" in "orožje" za izdelavo make-upa si lepo pripravi na toaletno mizico. Če se da, si uredi tako svetlobo, kot je tam, kamor odhajaš. To je zelo pomembno, saj luči "poberejo" zelo veliko barve. Lepo se umiri in začni svojo veliko "slikarijo". Naslednjič bomo uredili eno izmed vas, drage NAJ NAJStnice. Pišite nam in ena bo zagotovo izbrana. Saj veste: Studio Ma, Bleineisova 6, 4000 Kranj, Mojca Zaplotnik, tel 226-794. V nasledn- Studio lepote za vse, ki pričakujejo VEČ OD OBLJUB mm Bleivveisova 6, 4000 Kranj jem srečanju bomo tudi natančno razložili izdelavo make-upa, kaj je prvo, česar se lotimo, in tako naprej do končne podobe. Do takrat pa še namig, da si video kaseto "Mala šola ličenja" lahko naročite na istem naslovu. Naj make-up poudari lepoto tvoje duše in obraza, naj ti ogledalo pove: Lepa si! Vesele praznike in NAJ NAJ... lepše novo leto 1998 vam želi • Kozmetičarka Mojca Zaplotnik ^r^^r Darovali $ie • Prisluhnite nam Dolgujemo še imena darovalcev, ki so prispevali za dokončno plačilo hiše Društva gluhih in naglušnih AURIS Kranj. Iz Radovljice so naslednji donatorji: Tapetnik Milan Babic, (3000), Steklarstvo Vnučec (2000), Odvetnik Primož Bajželj (2000), G S 5 Stanič k.d. (5000), Čevljarstvo Franc Žveglič (5000), Advokat rado Kuhar (1000), Jože Zupan, kemična čistilnica (3000), Gostilna Kozovc (2000), Pečarstvo Hrovat (2000), Altibok, d.o.o. (2000), Datur Radovljica (3000), Franci Bizjak, Lesce (2000), Frannc Bergar, Lesce (2000), Gostilna pri Planincu Bled, Terezija Dirulek F.S.C. Bled (2000), Odvetnik Vinko Pretnar, Kranj (5000). Iz Nakla so naslednji darovalci: Vili Bajželj (1000), Peter Gueton (1000), Franc Bajtelj (1000), Splošno kovaštvo Rudolf Peric (2000), Steklarstvo Mare Podobnik (2000), AG Gantar Naklo (5000), Tramin, do.o. (5000), Frizerski salon M. Benedik (1000), kamnoseštvo Kašpar (5000), Ivan Kunčič (5000), Orodjarstvo - kovinoplastika Tomažič (2000), Peter Hribar (1000), Gostilna Marija Marinšek (1000). Iz Žirov so naslednji darovalci: Gostišče pri Aleksu (2000), Gostilna pri Županu (2000), Bine avtoodpad (5000). Iz Tržiča so darovali: Avtoličarstvo Danilo PuŠavec, Hudo (3000), Milan Perko, Kovor (10.000), Ženski frizerski salon Majda Jelene, Kovor (2000), Mojca Sajovec (10.000), Avtomehanik Marko Pernuš (3000), Svečarstvo Andrej Knep (5000), Avtomehanik Marjan Šivic (5000), Kava bar "Cherry" Deteljica (2000), Vrtnarstvo cvetličarna Aljančič (3000), Trend Ličen (5000), Frizerski salon Lojzka Ahačič (5000). Vincenc Ješe iz Tržiča je prispeval dva para otroških čevljev, PEKS iz Škofje Loke pa 20 vrečk piškotov za naše otroke. Donit Tesniti iz Medvod so prispevali 40.000 tolarjev. ARK Maja, salon pohištva pa omarico za fotokopirni stroj. Darovali so še: Andrej Potočnik "Cafe bar" Bled (1000), Ana Lukač, Trbovlje (1000), Meri Rozman, Tržič (5000), Marjan Rozman, Tržič (3000), Miha Glušič, s.p. Lesce (8000), Živila Kranj (10.000), Gostilna Pri mlinu Vopovlje (5000),Izolacija Kepic Vopovlje (10.000), Gredelj, Cerklje (5000), Servis Avtogum Klemene Cerklje (5000), Gostilna Pod Krvavcem (5000),Kmečki turizem Pavlin Šenturška gora (3000), Kmečki turizem Pavlin (1800), Franc Novak, Apno (1000), Gostilna Pri Jančetu Srednja vas (3000), Cvetličarna Just Šenčur (5000),Jože Svetel, Šenčur (5000), Jože Jerič, Cerklje (5000), Vinko Jug, Šenčur (2000), Trgovina princ zalog (5000), Pekarna Hrovat Komenda (5000), Cvetličarna korošec, Komenda (3000), Oroplast Moste Komenda (5000),Avtonega Letnar Komenda (2000), Cilka Urban, Moste (500), Cementni izdelki Juhant Komenda (10.000), Gostišče Pod gradom Kamnik (2000), PAX d.o.o. Kamnik (3000), Picerija Napoli Ivan Kelan Kamnik (5000), Mesarstvo Podgoršek Kamnik (4000), Pizzerija Pipca Domžale (2000), Mir G. Radgona Domžale (1000), Maja Domžale, Slaščičarna Kalimero (1000), Repovi Domžale (1000), Gostilna Zaje Lahovče (5000), Krim, d.o.o. Visoko (5000), Vila Bella, Sr. Bela (5000), Gostilna Bizjak Bela (1500), Semenarstvo Dare Kavčič Naklo (4000), Boštjan Šprajc Naklo (3000), Gostišče Zvon Brezje (5000), Gostilna Marta Mlakar in Miro Hulf Brezje (5000), Mesarija Kepic Cerklje (10.000), Slaščičarna Lenček Komenda (5000), Franc Bohinc Zalog (2000), Žagarstvo in prevozništvo Lončar Zalog (2000), Okrepčevalnica Marička Zalog (2000), Agropromet Cerklje (3000), Ivan Kern Pšata (1000), Gostilna Češnar Cerklje (5000), dr. Franc Mezeg, Cerklje (5000), Trgovina Jaka Cerklje (5000), Gostilna Ančka Šenčur (10.000), Gostilna Na krtini Čirče (1000), Okrepčevalnica Parizar Trboje (5000), Pizzerija Ranč Podreča (2000), Pizzerija Marko Govc Mavčiče (5000), NK Zarica Kranj (4000), Pizzerija Karantanija Drulovka (5000), Gostilna Labore (5000), Gostilna Benedik Kranj (5000), Bar Alo Alo Šenčur (3000), Ž.J. Ljubljana (1000), Smolej, d.o.o. Tržič (5000), Fontana Bled (5000), Ludvik Avguštin Žirovnica (5000), Franc Čebulj, poslanec v državnem zboru Cerklje (30.000). Zebra, d.o.o., Kranj ie prispevala novoletna darila, Ljudska univerza Škofja Loka pa tri računalniške mize. Za dobrodelno akcijo Prisluhnite nam lahko še vedno prispevate na račun 51500-678-80298 s pripisom Prisluhnite nam. Društvo AURIS deluje na Hujah, telefon in fax 330-575. • Martinjakovi so hvaležni Akcija za pomoč družini Marllnjak iz Britofa, je uspela. Krajevna organizacija RK Britof sporoča, da so zbrali več kot 2,3 miiijoina, veliko pomoči pa je bnilo tudi v materialu in delu. Vsem, ki so pomagali, še RK lepo zahvaljuje. Med darovalci omenimo še: Navček Visoko, Martin DovŽan, Golnik, Anton Logar, Milje, Jože Veternik, Dejan Kokalj, Jezerska cesta, Marjan Kern, Britof, k l so zbrali denar v višini 63.000 tolarjev. Pred prazniki pa smo tudi od družine Martinjak in Simona Meha prejeli zahvalo. Takole pravi: "Družina Martinjak iz Britofa 102, ki ji je požar marca letos uničil stanovanjsko hišo in del gospodarskega poslopja, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali postaviti dom. Praznike bomo že preživeli v novem toplem domu. Vsem Želimo vesele in mirne praznike ter zdravo, srečno in uspešno novo leto 1998." • Božiček razveselil tržiške otroke Tržič, 30. decembra - Božiček je v Tržiču prejšnjo nedeljo obdaril 69 otrok, starih do 13 let, iz socialno šibkih družin. "Povabil" ga je tržiški Rdeči križ, ki je z materialno in finančno podporo kar 41 sponzorjev tem otrokom priklical nekaj lepih trenutmkov. Sponzorjem, ki so darovali 421.721 tolarjev, se organizator lepo zahvaljuje, zahvala pa gre tudi SŠD Tržič, ki je odstopilo dvorano. Vsem želijo tudi lepe praznike in voščijo veliko poslovnih uspehov v letu 1998. Tržiško darovalci: Mercator, otroški trgovini Dona in Ivi, Drogerija Darka, Foto Čebron, Avtodeli, Rami, Optika, Polonca, Menjalnica Wilfan, Frizerski salon Mir jam, Nov kovic, Meri in Zibler, Avtokleparstvo Mar kič, Vrh, Gostišče Smuk, K&G, Roal, Tekstilni diskont, Ford, Stigma, Voje bar, Elektrodom, Žad, Papilon, Mpni, E shop, Hoko, StorŽič, Primo, Extrem in ga. Zofka Štrumbetj. Kranjski darovalci: Bomatic, Dada, Eigaro, Štorklja, Šarm, Pamka in Zajček iz Žabnice. Prednovoletno srečanje društva Sožitje iz Škofje Loke Naši otroci ne bodo nikoli odrasli V škofjeloškem društvu Sožitje je bilo pred prazniki dvakrat veselo: sešli so se na novoletnem srečanju in postali lastniki dveh kombije v. Škofja Loka, 29. decembra • Dvakrat letno se množično srečajo člani društva Sožitje iz Škofje Loke, v katerem so poleg staršev telesno in duševno prizadetih otrok združujejo še simpatizerji in strokovnjaki zdravstvene in socialne dejavnosti. Pred novim letom je bilo srečanje še posebej prisrčno: otroke ie razveselil dedek Mraz, njihove starše pa pridobitev dveh kombijev. Doslej so imeli le enega, z dvema pa bodo lažje vozili otroke iz obeh dolin in okoliških krajev v Škofjo Loko, kjer obiskujejo šolo, vrtec ali varstveno delovni center. Društvo za pomoč duševno Erizadetim Sožitje iz Škofje oke, ki ga vodi Filip Moho-rič, je skrbno pripravilo novoletno prireditev. Tudi dež ni mogel skaziti veselja ob pre-vzetju obeh kombijev, ki bosta rešila prevoz okoli 30 otrok iz okolice v škofjeloški razvojni vrtec, osnovno šolo Jela Jane-žiča s prilagojenim programom in tamkajšnji varstveno delovni center. Kombija sta v lasti društva, nakup pa so poleg Zveze Sožitje, javnih del in občine Škofja Loka omogočili tudi številni sponzorji. Srečanja staršem prizadetih otrok veliko pomenijo, saj ponujajo priložnost, da se vzajemno potolažijo in si izmenjajo izkušnje. Tudi sicer v društvu staršem omogočajo, da se udeležujejo seminarjev in letovanj. Lani se je vabilu na strokovno srečanje odzvalo šest, letos že osem družin. Tu so namreč deležni dragocenih spoznanj o vzgoji duševno prizadetih otrok, o njihovem vključevanju v življenje, o njihovi prihodnosti. Veliko jim pomeni, da se je društvo skupaj s šolo Jela Janežiča pred tremi leti vključilo v Kombija, ki bosta otroke iz obeh dolin in okolice Škofje Lok1 vozili v ustanove v centru. Obiskovalec, ki so ga težko pričakovali: dedek Mraz. gibanje specialne olimpiade Slovenije in da se mladi športniki udeležujejo tekmovanj v plavanju, atletiki in smučanju. Letos je bilo škofjeloško društvo tudi prireditelj letnih atletskih iger za Gorenjsko. V škofjeloško Sožitje je včlanjenih 109 družin, ki imajo duševno prizadete otroke. Spočetka se je družinam težko sprijazniti, da njihov otrok ne bo nikoli odrasel, da se bo zanj življenje drugače odvijalo kot za vrstnike in da nikoli ne bodo zmožni povsem samostojnega življenja. V društvu, kjer najdejo ljudi z enakimi ali podobnimi težavami, pa ob pomoči strokovnjakov skušajo svojim otrokom omogočiti kar največ. Predšolske vključijo v razvojni vrtec in se veselijo vsakega majhnega napredka, v šofi s prilagojenim programom jim je lažje delati, zmerno in težje prizadeti pa se v varstvenih delov- nih centrih učijo čimbolj samostojnega življenja. Dru' gačni otroci, ki so jih še pre ustanovitev bivalne skupn°s za odrasle duševno priz3^a osebe iz občin Škofja L°^; Gorenja vas - Poljane, Žele,r niki in Žiri. Idealna lokacij za to bi bila v Gabrk^ zasnovali so že idejni proj in ga pred več kot letom o" predložili ministrstvu za del° družino in socialne zadeve toda odgovora še ni. • D.Z.ŽleW foto: Tina DoW Uspela je novoletna obdaritev v rejniških družinah Rejence sta obdarila Božiček in dedek Mraz Te dni je več kot dva tisoč otrok v slovenskih rejniških družinah pod novoletno jelko dobilo darila, ki so rezultat obsežne dobrodelne akcije,___ Kranj, 30. decembra • Ob pomoči Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in centrov za socialno delo gaje vodil Zavod za humanitarne dejavnosti Vid iz Kranja. Zbranega je bilo 7,8 milijona tolarjev, z materialnimi donacijami pa je vrednost še veliko večja. Darovalo je 697 darovalcev, med njimi smo našteli tudi 140 imen z Gorenjske. Na zemljvidu pa bi težko našli kraj, iz katerega ni prispela donacija, pravi Mojca Oštir - Pajest-ka, direktorica zavoda Vid. Iz tujine je prispel ček za pet tisoč nemških mark, in sicer od podjetja Kruger GmbH, ki je na željo podjetja Žito Gorenjska v dobrodelne namene preusmerilo znesek, namenjen darilu ob 75-letnici Gorenjke. Velik pomen pri tej humanitarni akciji v Vidu pripisujejo medijem, ki so objavljali zapise o poteku akcije ali reklamna sporočila, izdelan je bil namreč tudi viaeospot z značilno Vidovo želvico in sloganom, "kako malo je potrebno, da se življenje obrne na bolje". Fantiček iz reklamnega spota, ki razmišlja, da novoletna darila najbrž nosijo starši in jih potemtakem spet ne bo dobil, in simbolizira otroka brez svojih staršev v rejniški družini, je očitno odprl srca darovalcev. Na Slo- Mrzlično zavijanje darilnih paketov, ki so do danes že vsi prišli v prave roke. venskem je blizu 1600 rejencev, ki so jih želeli obdariti nosilci te dobrodelne akcije, hkrati pa niso želeli porikrahjša-ti domačih otrok v rejniških družinah. Kot je pred časom povedala Marta Tomec iz domžalskega centra za socialno delo, rejniške družine ne sodijo med materialno najbolje situirtane. Otroke brez staršev ali iz družin, ki zanje ne morejo skrbeti, dodeljujejo rejniškim družinam, ki so zrele in jih bodo vzgajale v tolplem družinskem vzdušju. Ravno na območju centra za socialno delo Domžale je največ rejniških druŽj? in rejencev, tam je doma tudi tradicij1* rejmštva. Poleg sveh donatorjev, ki so darova'1, denar, je pomembna tudi pomoč p*1 izbiri, nakupu in zavijanju daril. PomO\ je bila dragocena, od popustov pfl prodajalcih do nuđenja potrebne^ prostora za skladiščenje in pakiranj*; do drobnih, a za delo potrebnih stvar}* kot so klopi za pakiranje, ki so M priskrbeli gasilci. Pri zavijanju daril H opravili okoli 300 ur porostovoljentf dela, preden je bilo okoli 20 tisoč igrah knjig in ostalih daril lepo zavitih i pripiravlkjenih za obdarovance. Ko srfl° pred božičnimi prazniki obiskali rejn»' ko družino Veronike in Milana Debel', jak, ki ima ob svojih štirih otrocih v t*§ osemletnega Darka, so že vedeli, da M čaka darilo. Izrazili so hvaležnost, da m tokrat deležne pozornosti rejniške dra'. zine, o katerih se v javnosti sicer bo*] malo ve. Sicer pa je akcija dokaz, da se da 5 strokovnim pristopom in učinkovit0 orhganizacijo v Sloveniji izpeljati mat' sikateri projekt, neodvisen od državni denarja. V zavodu Vid to sedaj vedo i se bodo trudili, da dedek Mraz m Božiček tudi prihodnje leto obišče'j rejniške družine. • D.Z.Žlebir .....^j^^ pekama JHagušar želi vsem svojim strankam in poslovnim partnerjem srečno ter uspešno novo leto 1998! naravna gazirana voda SODAVIČARSTVO IN KAVA BAR VOLK Glavni trg 8, 4000 Kranj ŽELI SVOJIM STRANKAM USPEŠNO IN ZDRAVO NOVO LETO 1998 Društvo Invalidov Škofja Loka želi vsem invalidom zdravo in uspešno novo leto 1998. m Vsem sponzorjem in donatorjem društva pa se iskreno zahvaljujemo za ^ izkazano pomoč v letu 199/ in si take pomoči telimo tudi v letu 1998. DRUŠTVO INVALIDOV ŠKOFJA LOKA VP Jkstiln, Tel./fa O LAKIRANJE, s.P. Oblikovanje, ^to-vldeo/^pji ™^MB1I Omu** OgPRTO: pon.-pet. 8.00-19.00, sobota 8.00-13.00 .......... RDS STEREO 89.8 91.2 9fS 4 RADIO SORA W- 3 Ofem poslušalca*, jiadia Sojie, in Goiienjsleega glasa želijo \ydi\zo s/ieče in zdbiatfja a letu lQ98! PIA NEPREMIČNINE VSEM CENJENIM cSTDANKAM IN POSLOVNIM PADTNEDJEM ŽELIMO SPEČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1998 MATJAŽ MIKLAVČ Kidričeva 22a, Škofja Loka Delovni čas med prazniki: 30. 12.: od 8. - 19. ure 31. 12.: od 7. - 13. ure 3. 1.: od 7. - 13. ure SREČNO 1998 VAM ŽELI OSEBJE MESARIJE ŠTAJNBIRT, tel: 631-067 centralna Z vami od ideje do izvedbe Velika ponudba materiala za vodovod in ogrevanje Keramika Možna montaža kupljenega blaga Ugodne cene Cesta Staneta Žagarja 32b, tel.&fax: 064/326 464 Vsem strankam iellfiw srečnv ticvc leto 1998! Britof 39, Kranj telefon: 064 241 543 VSEM STRANKAM ŽELIMO 6REČNO NOVO LETO TRGOVINA • MARKETING POSREDOVANJE d.o.o. PEHjFE^T PRODAJA IN DOSTAVA PISARNIŠKEGA IN RAČUNALNIŠKEGA POTROSNEGA MATERIALA POSLOVNI PROSTORI BLEMEISOVA 6/1 Betonova 13a, 4001 KRANJ, p.p. 33 tel.: 225-054, 225-454, fax: 225-454 PEUGEOT Milje 45 pri Kranju, tel., fax: 064/431-142 Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno NOVO LETO 1998 avto; KOŠIR KLEPAR VLEKA pos. mehanične in ličarske storitve Hotemaže 67 tel.: (064) 431-350 VSEM STRANKAM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO rOBLAK PROIZVODNJA OBLAČIL 4000 Kranj, Zasavska cesta 60 A REKLAMNE KAPE ?£| TRIKOTAŽNA KONFEKCIJA fiS :* STROJNO VEZENJE Jf PROGRAMI ZA STROJNO VEZENJE W E-mail: UROS.OBLAK@SIOL.NET 064/33 23 77 OPREMLJEVALEC NORDIJSKE REPREZENTANCE SLOVENIJE 1997/1998 no 19981 Trgovsko^^podjetje d.o.o. LJUBLJANA Pot na Vovke 2 4207 Cerklje na Gorenjskem telefon: 064/422-127 Cenjenim strankam želimo srečno in zdravo novo leto 1998 unicef® SLOVENSKI ODBOR ZA UNICEF Oivala za -poslani nasmeh OTROCI IZ VSEGA SVETA SE VAM ZAHVALJUJEMO ZA NAKUP UNICEFOVIH VOŠČILNIC Vabimo vas, da se pridružite številnim prijateljem UNI-CEF-a v Sloveniji in naročite zanimive in kvalitetne & izdelke za poslovna darila in obdaritev otrok. Katalog in izdelke lahko naročite na: Slovenski odbor za Unicef, Linhartova 13, 1000 Ljubljana Tel.: 061 131 43 40 DOBROTA NI SIROTA • Parkiranje v Planici nič več zastonj Kranjska Gora - Kranjskogorski občinski svet je na svoji zadnji seji sprejel sklep, s katerim so uvedli parkirnino v Planici. Po novem bo za osebni avtomobil treba plačati 500, za kombi 800 in za avtobus 2500 tolarjev parkirnine. S pobiranjem parkirnine in urejanjem parkirišč se bo ukvarjal Zavod Planica. O pobiranju parkirnine v Planici so svetniki odločali na pobudo krajevne skupnosti. Čeprav so občinske službe pripravile poseben sklep o tem (po njem naj bi parkirnina za osebne avtomobile znašala kar 800 tolarjev), so se mnenja svetnikov tako kresala, da so na koncu sprejeli kompromisno rešitev. Do konca letošnje zimske sezone bo za parkiranje v Planici veljal že pred časom sprejeti odlok, ki ureja parkiranje na Vršiču, v tem času pa naj bi občinske službe pripravile samostojen odlok o parkiranju v Planici, saj je sedanji predlog preveč nedodelan. Vse podrobnosti o pobiranju parkiranje, denimo kako bo s parkiranjem domačinov, parkiranjem pred gostišči in podobno, bo uredila koncesijska pogodba med Občino in Zavodom Planica. • U. P. • Sprejeli proračun za leto 1998 Kranjska Gora - Občinski svetniki v Kranjski Gori so na zadnji letošnji seji prejšnji torek sprejeli občinski proračun za leto 1998. Kot so poudarili, so to so storili prvi v državi. Proračun bo obsegal prihodke v višini 723,9 milijona tolarjev ter odhodke v višini 739,7 milijona tolarjev. Proračun se bo tako zadolžil v višini 15,7 milijona tolarjev. Proračun je od lanskega večji za 37 odstotkov. V njem so zagotovljena sredstva za delo organov in občinske uprave, za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, otroškega in socialnega varstva, kulture, športa, raziskovalne dejavnosti, zdravstva, gospodarskih javnih služb, varstvo pred nesrečami in drugo. ♦ U. P. • Občina bo imela manj dolgov Občinski svet Škofje Loke je na zadnji seji brez večje razprave sprejel tudi spremembo (rebalans) letošnjega občinskega proračuna, v katerem se je predvidena zadolžitev v zadovoljstvo nekaterih svetnikov bistveno znižala od predvidenih skoraj 39 milijonov na nekaj manj kot 16 milijonov tolarjev. Pri spremenjenem proračunu so s namreč viri povečali za 3 odstotke, izdatki pa le za en odstotek, skupna vrednost škofjeloškega proračuna pa znaša približno 1,4 milijarde tolarjev. * S. Ž. • Dva milijona za poplavo Ker je pred desetimi dnevi prišlo ob hudi poškodbi glavne cevi Loškega vodovoda na Kopališki cesti v Škofji Loki do prave poplave, je škofjeloški župan Igor Draksler ob sprejemanju sprememb občinskega proračuna vložil amandma, po katerem je skoraj dva milijona tolarjev namenil za povračilo nastale škode. Med 200 in 300 prostorninskimi metri izlite vode, ki je z vso silo bruhnila iz počene cevi, je namreč vdrlo v tri hiše in napravilo precej škode. Obeti niso nič kaj dobri: salonitne cevi tega vodovoda propadajo, in kaj podobnega se lahko zgodi Še vsak trenutek. • S. Ž. • Zlato in tri srebrna Kurnikova priznanja Tržič, 27. decembra - Na sobotni prireditvi v osnovni šoli Bistrica je prejel zlato Kurnikovo plaketo za življenjsko delo v kulturi profesor Edo Roblek. Srebrne Kurnikove plakete so dobili Vinko Ribnikar, Miro Vrhovnik in Plesni studio Mladinskega gledališča Tržič. • S. Saje Izšel je novi ŽIROVSKI OBČASNIK Zbornik za vsa vprašanja na Žirovskem Iz vsebine: Janko Majnik: Podmorničarjev dnevnik Veliki intervju: Dr. Ivan Sedej (1934 - 1997) Mali intervju: Nejko Podobnik Štefan Mlakar (1885 - 1935): Žirovski fotograf Delali so v Alpini (trije portreti): Tončka, Darij Erznožnik, Franc Trček Žirovski občasnik po ceni 2900 tolarjev lahko kupite na običajnih prodajnih mestih v Žireh in v knjigarni Konzorcij v Ljubljani. Na Žirovski občasnik se lahko tudi naročite na telefonski številki 691-202 oziroma po pošti na naslov P P. 34, 4226 Žiri V Kranju znova poteka dobrodelna akcija za nakup mamografa Bodo šli darežljivi Gorenjci znova na led? Gorenjci že drugič kupujemo aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojkah. Kranj, december - Pisali smo že o pobudi Lions kluba Kranj, ki naj bi z dobrodelno akcijo pomagal kranjski porodnišnici pri nakupu aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Tako bi na Gorenjskem nastal že drugi center za bolezni dojk, saj oni na Jesenicah ni več dovolj za vse žene, ki potrebujejo tovrstni pregled. Strokovnjaki namreč opozarjajo na povečan pojav raka na dojkah in velik pomen podpisujejo zgodnjemu odkrivanju. Pobuda je hvalevredna, saj bi drugi center za bolezni dojk nedvomno skrajšal tudi (večletne) čakalne dobe, o katerih so še lani tožile gorenjske pacientke, naročene na ma-mografijo na Jesenicah. Dobrodelna akcija za nakup mamografskega aparata pa nam je zbudila zgodovinski spomin na neko drugo akcijo pred dvajsetimi leti, ko so s sredstvi zaposlenih na podoben način kot današnje dobrodelne organizacije zbirali denar za nakup mamografa. Pobrskali smo po več kot dvajset let starih letnikih Gorenjskega glasa in odkrili, da se je za isti namen že leta 1976 in 1977 zbiral denar za nakup dveh mamografov na Gorenjskem. Pobudo so ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, dali takratni gorenjski sindikati, ki naj bi se v korist te dobrodelne akcije odrekli obdaritvam in pogostitvam ob prazniku. 8. marca 1975 je bil ustanovljen celo odbor za nakup aparata in vodenje akcije pri Medobčinskem svetu ZSS za Gorenjsko, v njem pa so bili poleg sindikalistov tudi ugledni strokovnjaki in predstavniki gorenjskega zdravstva. V dveh letih so zbrali 1,65 milijona dinarjev in mamografa tudi kupili. V jeseniški bolnišnici je junija 1977 že obratoval, medtem ko v kranjskem zdravstvenem domu dotlej niso našli ne prostora ne kadrov, ki bi delali z aparatom. V Gorenjskem glasu tedaj še zasledimo zapis, da je delo odbora za nakup aparatov obravnavala tedanja občinska zdravstvena skupnost. Da jeseniški mamograf dela že dve desetletji, seveda sedaj že novi in sodobnejši, nam je znano, kakšna pa je bila usoda tistega, ki je bil namenjen "spodnji Gorenjski" in bi moral biti nameščen v Kranju, pa nobene besede. Menda so tedaj v zdravstvenih krogih ugotovili, da dveh aparatov na Gorenjskem ne potrebujemo in ga odstopili drugi slovenski regiji. Ko smo med nekdanjimi protagonisti te akcije skušali odkriti, kaj se je pravzaprav dogajalo, smo naleteli na dokaj nejasne odgovore. Še najbolj verodostojen se je zdel podatek, da je gorenjsko zdravstvo v zameno za mamograf dobilo tokograf, napravo, ki jo uporabljajo v porodnišnici. Pred časom smo nekaj besed o dvajset let stari zgodbi spregovorili s tedanjo pobudnico akcije Viko Racič, upokojeno zdravstveno delavko. Spominja se, kako zvesto je njena mama, tedaj že bolna za rakom, v časopisu spreml- jala uspeh akcije in se veselila pridobitve vseh gorenjskih žena. Žal nakupa in uporabe aparata ni dočakala, kakor "darila za 8. marec in vse dni v letu" niso učakale Gorenjke s spodnjega konca. Kdo ve, kako so delavci in delavke, ki so prispevali po 50 dinarjev za nakup mamografa, kaj stresali nejevoljo, ker je Šel njihov prispevek v prazno, ker je bilo njihovo zaupanje zlorabljeno in so morale kranjske, škofjeloške in tržiške žene na pregled še vedno bodisi v Ljubljano bodisi na Jesenice? Jezili so se lahko le na vsemogočni zdravstveni sistem, ki je tako mačehovsko presodil, da gorenjske žene pač ne potrebujejo več kot en aparat. Dobrodelne akcije se sedaj lotevajo drugi ljudje, ki imajo zagotovilo zdravstvenega ministrstva o ustanovitvi centra za bolezni dojk. Upamo, da je to dovolj močno zagotovilo, da bodo kranjske žene vendarle dobile aparat, ki se jim je pred dvema desetletjema tako nesrečno izmuznil. • D.Z.Žlebir Dr. Joie Žabkar Zgodba o zlorabljenem zaupanju se ne bo ponovila Član Lions cluba Kranj ie tudi ginekolog dr. JOŽE ŽABKAR, ki se močno zavzema za ustanovitev centra za bolezni dojk v Kranju. Z njim je bila beseda o letošnji humanitarni akciji za ta namen in o strokovnih vidikih za ustanovitev centra. Zakaj menite, da akcija nakupa mamografa pred dvema desetletjema ni uspela? "Tedaj sem zgodbo o nakupu mamografa spremljal bolj od daleč, kot mlad zdravnik, ki ga je pač zanimala tovrstna diagnostika. Dejstvo, da so bili ljudje pripravljeni darovati denar za (po moji oceni) 2000 do 300 tisoč nemških mark drago aparaturo, dokazuje, da so voljni dati za zdravstvo. A le volja darovalcev je premalo, treba je ustreznih prostorskih in kadrovskih pogojev. To je bila akcija na horuk, v kateri so spočetka prevladovale naivne predstave, da bodo lene lahko pregledovali v posebej za to opremljenem avtobusu." Se z novo akcijo zgodba o zlorabljenem zaupanju ne bo ponovila? "V Lions klubu Kranj, kjer se zbira denar za ta namen, sem dobil polno-močje, da po svojih strokovnih sposobnostih poskrbim za pridobitev mamografa in uveljavitev centra za bolezni dojk v Kranju. S polno odgovornostjo zagotavljam, da se, vsaj kolikor je v mojih močeh, zgodba o zlorabljenem zaupanju ne bo ponovila. Sedaj imamo namreč tudi zagotovilo zdravstvenega ministrstva, ki je Kranj zajelo v mrežo centrov za bolezni dojk. V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo pa bo temu namenjen prostor, poskrbljeno pa bo tudi za strokovnjake, ki bodo izvajali te storitve." Izhajate iz predpostavke, da pravočasno odkrivanje raka na dojki prepreči marsikatero smrt. Je pojav tovrstnega raka na Slovenskem pogost? "Po podatkih iz registra raka v Sloveniji, ki ga vodi Inštitut za varovanje zdravja, je med rakovimi obolenji pri moških s 23 odstotki najpogostejši pljučni rak, pri ženskah pa 22 odstotkov vseh rakov odpade na raka na dojki. Medtem ko je za detekcijo raka na rodilih, ki zajemajo 15 odstotkov vseh rakov, samo na Gorenjskem na voljo 22 zdravnikov - ginekologov, pa za veliko pogostejšega raka na dojki nimamo niti enega samega zdravnika. Vsi podatki kažejo, da v Sloveniji vse pogosteje obolevamo za rakom: če je bila leta 1950 ta možnost samo 15-odstotna, je sedaj že 31-odstotna. Za rakom zboli vsak tretji moški in vsaka četrta ženska. Po številu obolenj na 100 tisoč prebivalcev je še leta 1976, ko na Gorenjskem pomnimo prvo dobrodelno akcijo za mamograf, veljala šptevilka 42, leta 1993 pa že 70. Pogostost raka na dojki je torej še enkrat večja kot pred dvajsetimi leti." Katere skupine žena so med bolj rizičnimi? "Do 45. leta je rak na dojki pri ženi redek, po 50. letu pa se ta možnost poveča. Zato zdravniki starost 50 let štejemo za mejo, pri kateri naj bi se začel takoimenovani screening ali po naše presejanje. To pomeni, da bi na preglede vabili vse žene, stare nad 50 let in z mamografom odkrivali morebitne novotvorbe. Pri samopregledovanju sicer žena lahko zazna spremembo na dojki, toda ko zatipa zatrdlino v velikosti dveh centimetrov, je lahko že prepozno. Dokler je rak na enem samem mestu ("in situ" kot pravimo strokovnjaki), je ozdravljiv, kakor hitro pa se seli na druga tkiva, so možnosti za ozdravitev manjše." Kaj boste z drugim mamografom na Gorenjskem pridobili? "Četrtina žena na Gorenjskem je stara več kot 50 let. Podatki iz leta 1993 kažejo, da letno v Sloveniji za rakom na dojkah zboli 800 žena, na Gorenjskem pa je bilo v letu 1993 77 primerov. Obolevnost se zvišuje, s pravočasno detekcijo pa bi marsikatero teh žena ohranili pri življenju in zdravju. S presejanjem bi lahko zajeli 17 tisoč žena, ki bi jih teoretično lahko pregledali v dveh letih. Izkušnje iz Anglije kažejo, da se pregledom odzove kake tri četrtine žena. Obolevnost za rakom se zvišuje, vendar s tem naših žena ne bi radi strašili, saj je v zgodnji fazi odkrito obolenje še obvladljivo. Izkušnje iz tujine pa prav tako kažejo, da pri presejanju večje populacije raka ne odkrijejo niti pri odstotku pregledanih." • D.Z.ŽIebir VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo precej jasno vreme, vendar bo v naših krajih prisotna megla in nizka oblačnost. Tudi jutri In v četrtek nam vremenoslovci in obetajo večje spremembe vremena. Precej toplo bo. LUNINE SPREMEMBE Včeraj je mlaj nastopil ob 17.56 in to nam po Herschlovem vremenskem ključu za prihodnje dni napoveduje lepo vreme. KAJ SMO PISALI NEKOČ Pierce Brosnan in Jutri nikoli ne umre sta odgovora, po katerih smo spraševali prejšnjikrat. To je namreč najnovejši film iz serije kriminalk, v katerih stvari urejuje tajni agent 007 aW James Bond, ki ga je tokrat zaigral zgoraj omenjeni igralec. Naslednjih pet reševalcev tokratne uganke prejme nagrade: Nina Matjaž, Frankovo nas. 66, Škofja Loka; 2. Darinka Kokalj, Zg. Jezersko 102b, Zg. Jezersko; 3. Jerca Malovašič, Puštal 140, Škofja Loka; 4. Minka Demšar, Rudno 45, Železniki in 5. Veronika Glavač, Jama 19, Mavčiče. Premagan izziv Jesenice, 31. maja - Direktor Republiške uprave za ceste Andrej Levičnik in generalni direktor drulbe Tauernautobahn AG Karel Just bosta jutri, 1. junija, ob 15. uri v predoru Karavanke, na meji med Avstrijo in Jugoslavijo simbolično prerezala skupni trak in tako odprla 14. najdaljši dvostezni predor na svetu, ki ga je naša gradbena stroka in operativa ob spoznavanju dosežkov znanosti in tehnologije sprejela kot kziv pred slabimi petimi leti in ga zdaj tudi premagala. (GG, 31. maja 1991) Ob gradnji zgoraj omenjenega predora je prišlo na dan nekaj, to naj bi sicer ohlajalo razgrete glave, v resnici pa jih še danes segreva zlasti na Jesenicah. Sprašujemo, kaj je to in kakšno ime nosi. Odgovore na dopisnicah s pripisom Kaj smo pisali nekoč pošljite do prvega ponedeljka prihodnjega leta na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Pet izžrebanih pravilnih odgovorov bo prineslo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. :-tv KOMUNIKACIJSKI ENGINEERING GORENJSKA TELEVI ZIJA aL 1430 Družinske vezi, nani-S™a 15.00 Nora hiša, nanizanka i_&-30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 16.00 Sončni zaliv, avstralska nadaljevanka 16.30 Drzni in lepi, Ponovitev 17.00 Oprah Show: jamski moški 18.00 MacGyver, nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, "anizanka 19.30 Alo, alo, nadaljevanka 20.00 Filmske uspešnice: labor "Nikjer" 21.30 Sam svoj ^ojster, nanizanka 22.00 Policijska ^amera 22.30 Vitez za volanom, nanizanka 23.30 Petrocelli, nanizanka 0.3o Dannvjeve zvezde, ponovi- POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji P/ogram na M MTV, Tele 59 in TV ^pbin 10.00 Santa Barbara, pono-''tev 10.50 TOP shop, televizijska Prodaja 11,00 Gorski zdravnik, '16mška nanizanka 12.00 Otroški faravnik, nemška nanizanka 13.00 oslednja meja, ameriška nanizanka 1a Družinski pes, risana serija ]J*-00 Športna scena, ponovitev ^5.30 Ugledna četrt, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 POP kviz 18,00 Cosbv, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža, 19 del ameriške nanizanke 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Poslastica jedna: Živi, ameriški film 22.15 Pod *nnko, ameriška nadaljevanka 23.15 0 ISja: Zvezde, ameriška nanizanka ka i ,ergeist' ameriška nanizan-Videost 24 Ur' P°novitev 200 TV 3 Gb2JV Pr°daja 8.15 TV shop 11.00 Sasbeni motorček in risanke 11.30 2'sanke 12.45 TV prodaja 13.00 TV ',0P 17.00 Risanke 17.45 Poslovna st!Terja- Poslovna oddaja 18.15 Risanke 18.50 TV prodaja 19.00 Glasio*« motorček, mladinska oddaja i'**30 Risanke 20.00 Avto svet, odda-V; o avtomobilizmu 21.10 Šport 21.40 •'Oeo kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV Snop predstavlja GAJBA na Euro 3, RTS in Idea TV 9.00 24 ur, ponovitev 9.30 Borzni monitor 15.00 Proti vetru, nemška nanizanka 16.00 Spopad v Torontu, ponovitev filma 18.00 Harrv in Hendersonovi, ameriška nanizan-kaa 18.30 Živa, regionalni program Ljubljana 19.30 Mulci, ameriška mladinska nanizanka 20.00 Paralelni svet 21.00 Nogomet: Španska liga 22.30 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 23.00 Reševalci, avstralska nadaljevanka 0.00 Živa, regionalni program Ljubljana, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 646.19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 TV prodaja 20.00 Naj spot tedna 20.05 EPP blok - 2 20.10 Reportaža 20.30 Skrbimo za zdravje, v živo (vodi Maja Zagoričnik, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 646 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku za mlade po srcu (vodi: Filip Koc-jančič; v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 22.45 Poročila Gorenjske 646 22.46 TV prodaja 23.15 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.10 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Naj spot -oddaja iz ZLTV-ja 21.05 EPP blok 21.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 21.40 EPP blok 21.45 Orfejčkova parada, zabvna odddaja PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. PROGRAM LOKA TV LAHKO SRPEMLJATE NA 51. KANALU ODDAJNIKA Z LUBNIKA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Srečanje udelžencev Poljanske vstaje v letu 1941 ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Iz arhiva 18.40 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program; Ura pravljic -ponovitev 19.30 Videostrani 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Šport in rekreacija 20.50 Iz produkcije LTV Slovenije 21.20 Film 22.50 Top spot 22.55 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Napovednik programai 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna KINO 13.20 Črna kronika 13.30 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Vprašanja za župana občine Šenčur 15.25 EPP 15,30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski pnspevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa; Gost v studiu župan občine Šenčur Franc Kern 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.30 Večerni program 19.50 EPP 20.00 Po metamo doma 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz in 95 Mhz. Ponedeljek začenjamo z oddajo Utrip Tržiča in obilico uporabnih informacij. Nekaj pred 12. uro bomo poklicali OKC, da bi izvedeli kaj več o dogajanju po Gorenjskem. Nadal jevali bomo z novostmi v fonoteki in popoldansko temo. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30. Obves tila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanjepolitične dogodke v oddaji Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Ob 16:50 pa bo na sporedu Gorenjska črna kronika Ob 17:30 se bo začela oddaja Tržiški hit, pokrovitelj pa bo poskr bel tudi za nagrado. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Alenko Bole Vrabec 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30, Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Danes na obisku v Kranjski Gori -neposredna javljanja 8.30 Telegraf 10.30 Novice 12.00 BBC, osmrtnice, obvestila 12.45 Športni ponedeljek 13.30 Pregled dogajanj na gorenjs kih cestah 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije (Drago Arijani) 18.00 Tednik občine Kranjs ka Gora 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek R SORA 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Radijski trg 10.00 Servisne informacije 10.10 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra besed 14.20 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 II polčas 18.00 Otroški program 19.30Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški radio 7.35 Vreme 7.50 Anketa 830 Jutro je lahko 8.50 Misel dneva 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Sport na RGL 11.30 Uganka RGL 12.00 BBCX novice 13.30 Globus, medn. pregled 14.00 Pasji radio 14.05 Volitve Zupana Ljubljane 15.00 RGL obvešča -komentira 15.50 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 17.30 Avtomobilizem 18.45 Vreme 19.00 D.J. Dekky 21.00 Sršenovo gnezdo 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minutke 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - možnost tudi za komercialno predstavitev podjetij 8.30 Dopoldanska informativna oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 11.10 Predstavljamo vam: ... (komercialna oddaja, namenjena predstavitvam podjetij,...) 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbeni odmor 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.30 Izbiramo Vašo pesem - glasbena oddaja s predlogi pesmi za vašo pesem tedna 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 19.40 Otroška pesem tedna in Pravljica 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji radia Ognjišče - oddaja za poslušalce, člane PRO (podporni člani radia) 22.00 Poročila 22.10 Poezija za lahko noč 22.30 Nočni glasbeni program TOREK, 6. JANUARJA 1998 TVS 1 CENTER amer. thril. drama OBOŽEVALEC ob 16., 18. In 20. uri STORŽIC amer. akcij, thrill VRAN 2 - MESTO ANGELOV ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR prem. amer. krim. drama DONNIE BRASCO ob 18. in 20.15 uri SLOVENSKA KINOTEKA LJUBLJANA slov™rn ONKRAJ ob 18.30 uri, češki nemi fim OBEŠENJAKOVA TONČKA ob 20.15 uri, sovj. film MIR TISTIM, KI VSTOPAJO ob 22. uri 7.50 Vremenska panorama 8.50 TV prodaja 9.20 Oddaja za otroke: Sonce ne sije vsak dan, češka nadaljevanka 10.05 Tedenski izbor 10.05 Recept za zdravo življenje 10.40 Newyorška policija, ameriška nanizanka 11.10 Savannah, ameriška nadaljevanka, 1/36 12.00 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Vreme, šporzt 13.10 Vremenska panorama 13.30 Kruh preživetja 14.25 Pisave 14.55 Brznica, angleški film 16.25 Volja najde pot 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Šport 17.15 Po Sloveniji 17.35 Oddaja za otroke 17.35 Taborniki in skavti, 51. oddaja 17.50 Pobeg iz Jupitra, avstralska nadaljevanka 18.20 Oglasi 18.25 Izobraževalna oddaja 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.25 Oglasi 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Šport 20.05 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka 20.55 Oglasi, napovedniki 21.00 Pro et contra 22.00 Odmevi, Vreme 22.30 Šport 22.35 Oglasi, napovedniki 22.40 Kdo je glavni, ameriška nanizanka 23.10 Oglasi, napovedniki 23.15 Jurij Ljubimov. Zločin in kazen, angleška dokumentarna oddaja 0.10 Svet poroča 0.40 Izobraževalna opddaja, ponovitev 1.25 Vreme fTTX), napovedniki TVS 2 9.10 Ofterschwang: SP v alpksme smučanju, slalom (ž), pronos 1. teka 10.10 Hinterstoder: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), 1. tek, prenos 12.10 Ofterschwang: SP v alpskem smučanju, 2. tek, prenos 12.55 Hinterstoder; Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 2. teka 13.25 Bischofshofen: Smučarski skoki, prenos turneje Intersport; Pepa in pepe, španska nanizanka; Lingo, TV igrica; Studio City; Sloves, zadnja epizoda angleške dokumentarne serije; Alpe Jadran; Cik Cak 17.20 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka 17.50 Oglasi, napovedniki 17.55 Najstarejša konfederacijska vdova pove vse, zadnji del ameriške nadaljevanke 18.45 Oglasi, napovedniki 18.50 Kolo sreče, TV igrica 19.20 Poslovne informacije 19.30 Videoring 20.00 Oglasi, napovedniki 20.05 Hipnotični svet P. McKenne 21.00 Os-maljeni planet: Ekvador 21.45 Vprašanje zakonitosti, angleška nanizanka 22.15 Turizem 22.30 M. Sevfried: Zasebnost na ogled, nemška drama 23.50 Peter Strohm, nemška nanizanka 0.40 Videoring, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANAL A 9.00 Srečni časi, ponovitev 9.30 Družinske vezi, ponovitev ponovitev 10.00 Petrocelli, ponovitev 11.00 MacGvver, ponovitev 12.00 Oprah Show, ponovitev 13.00 Atlantis, ponovitev 14.00 Srečni časi, nanizanka 14.30 Družinske vezi, nanizanka 15.00 Nora hiša, nanizanka 15.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka 16.00 Sončni zaliv, avstralska nadaljevanka 16.30 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah Show: Ellen Degeneres 18.00 MacGvver, nanizanka 19.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 19.30 Alo, alo, nadaljevanka 20.00 Odklop 21.00 Zaznamovani, nanizanka 22.00 Drew Carey 22.30 Pravdarji, nanizanka 23.00 Vitez za volanom, nanizanka 0.00 Petrocelli, nanizanka 1.00 Avtovizija, oddaja o avtomobilizmu 1.30 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 Top Shop 11.00 Gorski zdravnik, nemška nanizanka 12.00 Misija: Zvezde, ameriška nanizanka 13.30 POP kviz, ponovitev 14.00 POP party, ponovitev glasbene oddaje 15.00 Power rangers, ameriška nanizanka 15.30 Ugledna četrt, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Poslednja meja, ameriška nanizanka 18.00 Cosbv, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Izdana, ameriška drama 21.45 Bolnišnica upan-a, ameriška nanizanka 22.30 Taksi, humoristična nanizanka 23.00 Misija: Zvezde, ameriška nanizanka 0.00 Polter-geist, ameriška nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop sredstavlja 11.00 Glasbeni motorček n risanke 12.45 TV prodaja 13.00 TV shop 17.00 Video kolaž 17.15 Videoboom 40, ponovitev glasbene oddaje 18.15 Risanke 18.45 TV prodaja 19.00 Glasbeni motorček 19.30 Ri- sanke 20.00 Vera in čas 21.00 Šport -Mednarodni športni dogodki 21.30 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop predstavlja GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 9.00 24 ur 9.30 Borzni monitor 15.00 Reševalci, ponovitev 16.00 Mulci, ponovitev 16.30 Nogomet: Španska liga, ponovitev 18.00 Harry in Hendersenovi, ameriška nanizanka 18.30 Živa, regionalni program 19.30 Mulci, ameriška mladinska nanizanka 20.00 Severna obzorja, 27. in 28. del ameriške nanizanke 22.00 Mulci, ameriška nanizanka 22.30 M.A.S.H., 67. del 23.00 Reševalci, 36. del asvtralske nanizanke 0.00 Živa, ponovitev regionalnega programa TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 647. 19.25 TV prodaja 20.00 Naj spot tedna 20.05 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.30 Znani in neznani obrazi 21.10 Poročila Gorenjske 647 21.30 Popotovanja, komentira Janin Kle-menčič 22.00 Kronika dogodkov v letu 1997 na Gorenjskem 22.40 Naj spot tedna 22.45 Poročila Gorenjske 647 23.00 TV prodaja 23.15 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet, ponovitev 20.10 Spot tedna 20.15 EPP blok 20.20 Iz produkcije studia As - Murska Sobota 20.50 EPP blok 20.55 Videoboom 21.50 Nedeljski film: ponovitev; PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. PROGRAM LOKA TV LAHKO SPREMLJATE NA 51. KANALU ODDAJNIKA Z LUBNIKA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška odddaja 19.15 Pujske in novo leto - odrska predstava 20.00 Danes Matjaž svetuje 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 EPP blok 18.20 Gorenjec in Gorenjka meseca (kontaktna oddaja, telefon 881 910) 18.50 Torkov športni pregled 19.00 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Iz arhiva 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glase z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 19.05 Otorški program Mini 5 19.30 Videosrani 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Šport in rekreacija, ponovitev 22.00 FIlm 23.30 Top spot 23.35 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12,40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Napovednik progra- ma 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Napovednik programa 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zversen 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz in 95 Mhz. Prvi del programa bomo posvetili uporabnim informacijam in morda tudi kakšnemu zanimivemu pogovoru. Tu bo še oddaja Na štirih kolesih ob 12:30. Dogajanju v Tržiču in na Gorenjskem, bomo posvetili čas ob 15:30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato pa ob 16:30 pregled dogodkov po svetu s pomočjo kolegov iz radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete oddaji iz cikla S'm Tržičan, s Tonetom Bahunom. Ob 18:00 bo tu redna torkova odddaja Športni obzornik. Še prej pa bomo izpopolnjevali znanje nemškega jezika v 16. lekciji nadaljevalnega tečaja Deutsche VVelle. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z Romano Purkart 6.00 Razmere na cestah 6.15 Bio vreme 6.30 Na današnji dan 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.15 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 Telegraf 8.45 Minute za Greenpeace in Amnesty Intemar-ional 10.00 Gibljive slike - Kino Radovljica 10.30 Novice 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 12.30 Prosta delovna mesta 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Popoldne z Bracom Korenom 18.00 Tednik občine Bohinj 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila, Braco Koren 21.30 Zaključek programa Lepo in prijazno leto 1998! R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.10 Naš jsu-tranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 8.30 Ponovitev jutranjega pogovora 9.00 Črna kronika 9.30 Nasvet za kosilo 10.00 Servisne informacije 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Zabava in glasba 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Igra besed 14.20 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom občine Žiri 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 6.50 Otroški radio 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.50 Misel dneva 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 11.30 Uganka RG112.00 BBC novice 13.30 Gospoarski pregled 14.00 Pasji radio 14.05 Volitve župana Ljubljane 15.00 RGL obvešča in komentira 16.00 Črna kronika 16.30 Kozmetika 17.55 Osir 18.45 Vreme 20.00 Zaprta vrata 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam - bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - namenjena kulturi 8.30 Dop inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Nedeljska reportaža 10.15 Predstavljamo vam... - komercialne predstavitve podjetij,... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... - predstavitev novih projektov glasbenikov 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem - oddaja namenjena Študentom 22.30 Nočni glasbeni program KINO CENTER amer. thril. drama OBOŽEVALEC ob 16., 18. in 20. uri STORŽIC amer. akcij, thrill. VRAN 2 - MESTO ANGELOV ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! SLOVENSKA KINOTEKA LJUBLJANA češ. film IN ŽIVLJENJE TECE DALJE ob 18.30 uri, prem. slov. filma PET MAJSKiH DNI ob 20.15 uri, sovj. film DEVET DNI ENEGA LETA ob 22. uri Vladna voščila Bran hco G rim s, zunanji sodelavec Murphyev zakon o hladnokrvnih: "Če so posamezniki ohranili mirno kri, ko so vsi okoli njih že čisto iz sebe, je najbolj verjetno, da jim še nihče ni povedal bistva problema". Prejšnji teden je mirno kri lahko ohranil le še malokdo. Potem ko je vladna koalicija pri sprejemanju letošnjega proračuna v parlamentu kot slep glasovalni stroj "povozila" vse predloge iz opozicijskih vrst, (celo tiste amandmaje, za katere so poslanci vladne koalicije sami priznavali, da so zelo dobri in torej upravičeni) in si z denarjem davkoplačevalcev bogato pogrnila mizo, so prišli na vrsto "varčevalni ukrepi". Prevedeno v jezik navadnih ljudi to pomeni, da se bo z novim letom podražila elektrika, osnovna živila in gorivo. Vlada hoče med drugim odpraviti progresivne davčne olajšave za otroke. Vsebina vladnih voščil je torej nedvoumna - pa kaj, če gospodarstvo stagnira, če naraščajo socialne stiske ljudi in se rodi vse manj otrok, zaradi česar Slovenci že skoraj izumiramo; pomembno je, dasi je vlada mehko postlala in koalicija razdelila denar. Ohraniti obstoj tsedanje vladne koalicije in za ta namen pobrati čimveč denarja, kjer se ga le da še vzeti, je očitno edini cilj vladne politike. O kakršnemkoli načrtu razvoja Slovenije ni sledu in ga najbrž še dolgo ne bo. Poslancem vladajoče koalicije v parlamentu bi storili krivico, če vsaj enega njihovega bisera ne bi uvrstili med novoletna (vladna) voščila. Ga. Darja Lavtižar Bebler je med drugim izjavila, da se ljudje spreminjajo, ne pa sistemi in da je "odpuščanje krščansko". Nihče Še ni lepše povedal bistva tako imenovane tranzicije (tranzicija po domače: kako spreminjati, da se ne bi nič spremenilo). Po tej logiki so se torej komunisti spremenili in lahko obdržijo vso oblast, bistvo sistema pa v vsakem primeru ostaja nespremenjeno. Za vse, ki so jim bile v totalitarnem sistemu kršene človekove pravice velja, da so dolžni svojim rabljem odpustiti in jim omogočiti nadaljnje vladanje, saj le tako ravnajo v skladu z krščanskim izročilom. Res "velike" misli, za avtorico je nerodna reč le to, da je zgoraj navedene besede izrekla v razpravi, po kateri je skupaj z večino poslancev (kontinuitete) zavrnila resolucijo, katere cilj je bil zgolj obsoditi totalitarni režim in izreči priznanje preganjanim in žrtvam. Očitno bi večina poslancev rada pozabila minula desetletja ter zločine in kršitve človekovih pravic na hitro pometla pod preprogo. Odpustiti je res krščansko in človeško, pozabiti pa bi bilo neumno in neodgovorno. Zgodovina se namreč prerada ponavlja. Med božičnimi voščili slovenske vlade so bili tudi zakoni, ki so grobo posegli na področje, ki se v vsaki moderni socialni in demokratični državi ureja s pogajanji med socialnimi partnerji (med delodajalci, vlado in sindikati). Ker je vlada samo nekaj dni, preden je poslala tako imenovani "varčevalni paket zakonov" v parlament, obljubila sindikatom, da bo predlagala samo ukrepe, ki bodo predhodno usklajeni med socialnimi partnerji, so sindikati ostro protestirali. Na vprašanje novinarke RTV, kako komentira dejstvo, da je slovenska vlada očitno z lažjo izigrala sindikate, je minister Rop - ne da bi trenil z očesom • odgovoril, da vlada "ugotavlja, da je socialno partnerstvo v resni krizi". Tako imenovana "cinična distanca" oblastnikov do mnogih življenjskih problemov navadnih državljanov je ie sicer stalna tema razprav, ampak navedena Ropova izjava si resnično zasluži najmanj naslov cinizem leta. O tem, kako je vlada lahko tako grobo izigrala zaupanje sindikatov in s tem - posredno -zaupanje vseh zaposlenih, ni predstavnik vlade povedal niti besede. Lahko, da se bo kdo zgražal nad odnosom vlade, katere ravnanje sodi v konec 19. in ne 20. stoletja. Morda pa sta vlada in minster Rop zgolj upoštevala Murphyjevo politično načelo klobase: "Za tistega, ki ima rad klobase in spoštuje odločitve vlade, je najbolje, da nikdar ne zve, kako jih pripravljajo". Branko Grims je član SDS Trenutki našega vsakdana La bonita ča-ča F*eter Čolnar, z. u nanj i sodelavec PREJEU SMO Že nekaj let daje Pihalni orkester mestne občine Kranj svojevrstni pečat prednovoletnim dogodkom v Kranju. O njegovi priljubljenosti in uveljavitvi med Kranjčani, ne nazadnje pa tudi o privlačnosti te vrste glasbe, največ pove podatek, da prihaja v zadnjih letih do prave mrzlice iskanja vstopnic za njihov prednovoletni koncert. Vsekakor gre za priljubljenost, vseeno pa daje stvar misliti, zakaj čara prednovoletnih noči bolj ne izkoristijo tudi druge skupine. Predlog za razmislek, ne kritika. Očitno je, da je Kranj "lačen" takšnih in podobnih dogodkov. Pravzaprav sem nameraval pisati o Tomažu Završniku, ki je član tega orkestra že Čez 30 let in je zadnji dve leti vodil orkester kot dirigent na prednovoletnem koncertu. Človeku je v veselje in čast pisati o svojem sošolcu, ki je vedno dobrovoljen med odmori, včasih pa tudi na skrivaj med poukom, nekaj brundal na svoj "munštikl" in postal zgled, ki je potegnil za seboj kar nekaj sošolcev. Je bil Foma (nihče mu ni rekel drugače) "kriv", da je bil eden najbolj športnih razredov kranjske gimnazije, če človek dobro pomisli, pravzaprav tudi razred galsbenikov? Vsekakor se jc okoli njega oblikoval nekakšen Fomov okester. Sošolci, ki so čez leta vsak na svojem področju odločno posegli v oblikovanje našega vsakdana, so takrat pod Trnovim vzgledom in vplivom jemali v roke harmonike, trobente, klarinete, saksofone, kitare. Marjan Kregar, Franc Jurgele, Sašo Košnik, Lovro Der-mota, Boštjan Gašperšič in seveda tudi nekateri drugi, ki smo bolj uspešno samo uničevali živce profesorjem v Glasbeni šoli. Glasbenik ali vrhunski kemik? Dokaz, da šolska izobrazba ni vedno odločilnega pomena za razvoj človekovega življenja. Posebno v letu, ko je dobil Veliko Prešernovo plaketo MO Kranj, govorimo predvsem o Tomažu Završniku kot glasbeniku, ki je igral celo vrsto inštrumentov v številnih orkestrih, o človeku, ki mu poje srce ob glasbi in z njo, človeku, ki so mu življenje obogatele brezštevilne melodije, katerih čarov ne poznamo vsi. O vplivu, ki ga je očitno imel na sošolce govorim namenoma. Očitno je, da nevsiljiv pečat svoje osebnosti prenaša tudi na orkester, ki mu je, ob sodelovanju v številnih drugih, ostal zvest vse življenje. Že je prišlo do tesnejše povezave z Glasbeno šolo. V pihalnem orkestru so začeli končno dobivati mladi šolani glasbeniki priložnost za glasbeno prakso, v orkestru pa bodo očitno dobivali domači glasbeniki tudi vse večje možnosti za solistične afirmacije. Kot vedno vidi Tomaž Završnik okoli sebe tudi sedaj veliko sposobnih in nadarjenih, tako sposobnih, da celo razmišlja o tem, da bi predal dirigentsko paličico in se posvetil praktični vzgoji mladih glasbenikov. Kakorkoli se bo že odločil in se bodo stvari zasukale, bo zagotovo ostal njegov vpliv na orkester. Ne gre za kakšno avtoritativno vodilno vlogo, ampak vpliv, ki so ga na zven orkestra imeli in imajo tudi njegovi drugi dolgoletni vplivni člani. Razvoj kranjskega pihalnega orkestra pravzaprav pomeni tudi nekakšno simboliko razvoja slovenske družbe. Kdo bi si pred nekaj leti mislil, da se bodo drznili na prednovoletnem koncertu zaigrati sambo La bonita, Mini-maxi ali venček Saragosa band. To je "pogruntavščina" zadnjega časa. Zadnja leta so v njihov spored počasi prinašala vse več popularnih orkestralnih in spevnih opernih melodij. Z njimi priljubljenost raste. Ne samo med poslušalci. V orkestru je tudi vse več mladih obrazov, kar ne sodilo v pretekli čas pogrebnih koračnic in jurišnih pesmi. Kranjski pihalni orkester je bil pred leti pravzaprav čuden, za tiste čase pa povsem normalen tič. Nastopal je na pogrebih in prvomajskih paradah po mestnih ulicah. Vseeno je tudi takrat v njem igral mladi nadebudnež Tomaž Završnik, ki je podedoval ljubezen do glasbe po svojem očetu, znanem šolskem ravnatelju in violinistu. Potem pa so na nekem prednoletnem koncertu zaigrali Radecki marš! Nič bolj groznega se ni moglo zgoditi! V Gorenjskem glasu so se vnele silne polemike in dokazovanja o nujnih prepovedih takšne glasbe. Vplivni tovariši so celo zahtevali, naj ne objavljajo pisma, ki zagovarjajo takšne skladbe. Zmagalo je življenje. Zato danes veselo zaigrajo ča-ča in tudi zapojejo. Dvorana kina Center je premajhna. Država brez Zelenih? Zakon o političnih strankah nalaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vodi in skrbi za ažurnost registra političnih strank. Ta isti zakon jim nalaga obveznost vodenja postopkov v primeru, če posamezna stranka v statutarnem roku ne opravi ustreznih postopkov (volitev -običajno na kongresu) za izvolitev organov po preteku mandatov izvoljenih funkcionarjev. Iz tega sledi, da mora ministrstvo voditi tudi evidenco mandatov funkcionarjev za posamezno stranko. Na vloženo zahtevo smo dobili odgovor, da ministrstvo tega ne dela. Pri tem pa srno ugotovili, da kljub temu ministrstvo vodi tovrstno evidenco (kopijo izpiska smo dobili na mestni občini Ljubljana, pri g. Ljubi Ciuha). Zeleni Slovenije smo imeli svoj kongres v dveh nadaljevanjih: v Tržiču in v Kranju, v mesecu maju 1997. Nezadovoljna skupina bivših funkcionarjev (Vane Gošnik, Rudi Meršak in Ivan Tomše) pa si je za pisalno mizo organizirala svoje nadaljevanje kongresa, po njihovih izjavah s polnoštevilno udeležbo. Na tiskovni konferenci ki so jo pripravili v Ljubljani 29. 5. 97 ob 18. uri, so razglasili Ivana Tomšeta iz Brežic za predsednika stranke, torej v času, ko je v Kranju v občinskih prostorih potekalo nadal-jevanj e kongresa ob navzočnosti kontrole javnosti (beri slovenskih medijev), sklicano s pismenim vabilom sedaj že bivšega predsednika Vaneta Gošnika. Obenem so izjavili, da so na kongresu izključili štiri člane iz stranke. Satnooklicani predsednik je v TV oddaji STUDIO CITY dne 2. 6. 97 na vprašanje o izključitiv članov stranke odgovorili, da ne ve za nobeno izključitev. Po trditvah o udeležbi na "pisarniškem kongresu" je navedeno, da je bil na tem kongresu tudi predsednik občinskega odbora Kranj, g. SLAVKO SAVIČ, kije uslužbenec mestne občine Kranj. V kartoteki prisotnosti ima za ta dan imenovani vpisan bolniški dopust. Nesporno kranjski Župan, g. Vitomir Gros, znan po svoji načelnosti do reda, ne bo priznaval bolniškega dopusta dopoldan, popoldne po se mu bo ta isti uslužbenec v občinskih prostorih politično udejstvoval. Iz tega sledi, da bi ministrstvo ob izpolnjevanju svojega delovanja lahko odgovorilo na pismene vloge Mesta Ljubljane in Agenciji za plačilni promet, kdo so funkcionarji stranke ZELENIH SLOVENIJE ter ne bi bilo zapletov z žiro računom pri APP, niti ne zapletov s poslovnimi prostori na Ko-menskega 11 v Ljubljani, ki jih za svoje potrebe uporabljajo bivši funkcionarji (na zapečatenih vratih je napis, da prostore lahko uporabljajo Gošnik, Meršak, Tomše, Slavko Savič ter Milan Ba-vec. Pri tem je zanimivo, da sta zadnja dva uslužbenca kranjske mestne občine, zadnje napisani celo urednik mesečnega časopisa KRANJČAN). Za vse ostale člane stranke uporaba prostorov dovoljena. Na MNZ so bili posredovani ustrezni dokumenti (overovljeni zapisniki) z namenort vpisa v register mandatov, "minister Gregor pa nič". S( več: priznava Rudiju Mcršaka Že zdavnaj pretekli mandat, £ Ivanu Tomšetu pa mandat S "pisarniškega dokumenta-(Tovrstni dokument, daiirafl na 13. U. 97, hranimo v arhivu). Iz vsega povedanega sledi, da je stranki Zelenih Slovenije onemogočeno legalno delovanje zaradi ilegalnega delovanja bivših funkcionarjev oP. asistenci državnega organa, *' ne opravlja svojega dela tako kot veleva veljavni zakon 0 političnih strankah. Ne glede na vse zapreke, k\ so se nam postavile na pot' našega delovanja, bomo te ovire odpravili in naša država NE BO BREZ ZELENIH. Za Zelene Slovenije Generalni sekretar-Božo Dukic 96 MHZ 208 ■ Kar odšla je v široki svet Zgodbo o neznani Slovenki so prebrali mnogi. Veliko jih je bilo, ki so ji pisali pisma in jo bodrili naj vztraja v svoji odločitvi. "Tudi Tončkina reditelja nista bila povsem brez srca. Mogoče jima je bilo tudi malo nerodno, ker je vsa cerkvena soseska izvedela za njun "greh". Tončko sta imela srčno rada in ker je tisto leto morala iti v šolo, v svoji zahtevi nista več vztrajala. Zbala sta se, da bi bila Tončka deležna preveč pozornosti." Zgodbo v časopisu pa je prebral tudi Janko, doma iz Čepovana. Pisal je Angeli, da bi se z njo rad sestal. Angeli so se navihano zasvetile oči. "Bil je lep in postaven dečko. Malo starejši od mene in še zmeraj samski. Delal je v mrtvašnici in dokaj dobro zaslutil. Po nedeljski maši sem privolila, da se srečava pred cerkvijo. Všeč mi je bil, priznam. Pa tudi moškega sem že pogrešala, kaj pa ti misliš! K menije prihajal vsako nedeljo in že čez mesec dni sva začela kovati načrte za skupno življenje. Oba sva imela prihranjenega nekaj denarja - za skromno hišico bi ga že bilo! Vzljubil je tudi Tončko, kar mi je bilo še posebno všeč. Bilo je čudovito, ker se nisem več počutila tako osamljeno in izgubljeno..." Toda Angelina sreča ni trajala dolgo. Janko je pri delu staknil neko zastrupitev in ker ni takoj poiskal zdravniške pomoči, je v njenem naročju umrl teden dni pred datumom poroke. Angela sije obrisala oči, toda ni mogla ubraniti solzam, ki so ji USODE Piše: Milena. Miklavčič stekle po licu. "Moja bolečna je bila neznosna. Tako sem trpela. Bila sem polna načrtov in zelo zaljubljena. Janko mi je bil vdan. Vedela sem, da bi bil dober mož in oče moji Tončki. Vse se je podrlo. Izgubila sem tudi večjo vsoto denarja, ki sem mu jo že izročila za hišico. Njegovi sorodniki niso hoteli niti slišati, da je kaj mojega. Bila sem tako rekoč spet brez vsega. Najhuje me je bolelo, ker se je izkazalo, da s Tončko nikoli ne bova mogli zaživeti skupaj." Počasi se je Angelino življenje vrnilo v stare tire. Zakonski par, pri katerem je služila, je bil razumevajoč do njene tragedije. Tudi drugače so si bili blizu, saj ju je Angela imela srčno rada. Bila sta že v letih, ko sta se zavedala, da je težko najti dobro dušo, ki bi brez godrnjanja stregla njunim zahtevam. Leta so tekla, Angela na moške ni več mislila. Kdaj pa kdaj se je še našel kdo, ki ji je ponudil roko, toda Angela je vsakega odločno odbila. "Nekateri Slovenci so bili osamljeni kot jaz. Res je, da smo se srečevali v cerkvi, ob praznikih in na kakšni prireditvi, toda postajala sem preveč samotarske sorte, da bi tiščala mednje." Njena Tončka pa je rasla in ji bila v ponos. V šoli je imela zmeraj najboljše ocene. Še posebej je izstopala pri glasbi. Njena skrbnika sta ji kupila klavir in potem je bilo tudi Angeli v veliko veselje, ko jo je opazovala, kako so njeni drobni prstki hiteli preko črnobelih tipk. Bila je tudi lepo dekle, vedno bolj podobna Marku. "Tončka je bila zelo samostojna. In pametna. Učila se je še francosko, obiskovala tečaj za negovalko in ob večerih varovala otroke, da si je prislužila kakšen dolar. Vse prihranke sem dala za njeno šolanje. Vedela sem, da se bo splačalo. Ko smo stali (skupaj z njenimi skrbniki) na podelitvi diplom, sem jokala od sreče. Tako sem bila ponosna nanjo!" Toda potem se je Tončka zaljubila. Vse bi bilo lepo in prav, če bi Angela lahko ostala v njeni bližini. Toda ne. Njen mož je bil kemijski inženir, Američan, in odšla sta živet več kot 2000 km stran. "To je bil zame neznosen, še zadnji udarec. V sanjah sem si predstavljala, da bo po končanem šolanju dobila kakšno prijetno in udobno službo in da me bo potem vzela k sebi. Videla sem se že, kako pazim na vnuke, kako se igram z njimi, kako skrbim za gospodinjstvo, medtem ko bi bila onadva v službi. Ban, pa se je obrnilo povsem drugače..." Angela ni videla hčerke več kot pet let. Enkrat na mesec sta si telefonirali, in to je bilo vse. Angela ni znala pisati "amerikansko", Tončka pa ni razumela slovensko. "Hirala sem, da sem bila nazadnje živ okostnjak. Vse moje srčne želje so se razblinile. Nisem bila rojena za srečo. Ni mi uspelo, da bi obogatela, ni mi uspelo, da bi si ustvarila družino, in niti otroka nisem znala obdržati pri sebi. Tedaj sem velikokrat mislila na smrt. Zame bi bila edina rešitev." Angelo sem vprašala, ali ni imela nobenega domotožja. Začudeno me je pogledala. "Imela, o imela! Pogrešala sem hribe, zelene gozdove, polja ajde, celo očeta in mamo... Ej, v tujini je bridko. Tujec si. Nihče. Če si v stiski se nimaš na nikogar obrniti. Sam si za vse. Jokaš se sam, smeješ se sam... Kruto, prekruto. Ni tako kot mislijo nekateri, da v Ameriki rastejo dolarji na vsaki veji. Da so tisti, ki se ne stegnejo do njih, leni in premalo iznrjdljivi. Kje pa! Nekateri so imeli srečo... Meni ni bila namenjena..." Angela mi je nazadnje zaupala, da je bilo, potem ko si je Tončka ustvarila ime in več zaslužila, lažje tudi zanjo. Vsako leto ji je kupila letalsko karto, da jo je lahko obiskala. Bila je nepopisno srečna, ko je prvič stisnila k sebi oba vnuka. Še danes je ponosna, da oba znata po njeni zaslugi dobro slovensko. Zanimajo ju korenine starih staršev in če bo šlo vse po sreči, jo prideta naslednje leto obiskat. Angela že kuje načrte, kam vse ju bo peljala. Pokazala jima bo steze, po katerih je ušla preko meje in nato v Trst. Popeljala ju bo na Ratitovec, Stari vrh in med šumeče smreke na Jelovici. Tja, kjer je narava še zmeraj neokrnjena. Ob slovesu mi je stisnila v dlan deset dolarjev. Da bom imela za liter vina na silvestrovo. Upam, da mi Angela ne bo zamerila: shranila jih bom med drage spomine na ure, ki sva jih preživeli skupaj. Mogoče jo bom obiskala še kdaj. In takrat, če mi bo hotela povedati, jo bom vprašala, zakaj se je pravzaprav vrnila domov... (konec) P.S.: Da bi v letu, ki prihaja, ne bili nikoli sami, da bi takrat, ko boste žalostni, potrti ali srečni, imeli zmeraj zraven sebe toplo in varno ramo, na katero boste naslonili glavo v joku ali v smehu, in da bi bila v vašem srcu zmeraj le ljubezen, vam iskreno in iz srca želim. Vaša Milena Odprte strani- GORKjNJSKA STRAN 32 Gospod Štefan Babic, župnik v Lescah Da bi ljudje znali ceniti drug drugega. In da ne bi bilo egoizma. "Slovenci ne znamo biti široki, smo vedno preozki. In to se kaže v politiki, pa tudi v vsakdanjem življenju. Dokler bo tako, bo hudo... Krščanstvo uči drugače: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. In če te imam rad kot sebe, potem ti nič hudega ne morem narediti. Jezus je rekel: ni važno, samo da je dobro. Širine je treba!" STRAN 33 Neža Maurer, pesnica Družinski prazniki so brezsrčni do osamljenih "...In ko se enkrat tega zaveš, si moraš, če zmoreš, pripraviti tako delo, da vsaj malo uživaš in te čustveno ne spodbuja. Če si takrat vrtiš neko lepo glasbo, potem boš gotovo še bolj otožen. Kajti mislil boš, da so vsi, ki v dvoje hodijo mimo okna, srečni. Toda to sploh ni res, to je samo utvara nas, ki takrat nimamo komu dati roke." Staro leto je popisano, novo je še prazen list Nadaljevanje s 1. strani Vodo torej spet pijemo, vprašanje pa je, koliko jo cenimo. Častimo je nikakor ne. Naši predniki so jo. "V Poljanski dolini So šle dekleta in dekle zjutraj v mraku k studencu po vodo. Frva, ki je bila pri studencu, je položila na rob svoj dar - sadje ali kaj drugega -; tista, ki je prišla za njo, je vzela njen dar in Položila k studencu svojega. Tako so delala druga za drugo. Studencu so darovale, 'ker jim je dajal v obilni meri pitne vode.' Doma so se s to vodo vsi umih - imenovali so jo 'novo vodo' - posel pa, kije prinesel vodo, je dobil za to kos belega ift kos črnega poprtnjaka. Pozneje so darovali vodi brez Posebnega namena, ker je prvotni namen pač utonil v pozabo." (Niko Kuret, Praznično leto Slovencev) Tako je bilo v jutru novoletnega dne. Šege ni več, zapis o njej le ostal. Časi se spreminjajo, voda teče. V zemljo ponika, v zrak khlapeva, po Savi odteka. Mi ostajamo, kjer smo in namesto iriventure listamo po našem almanahu: Gorenjska 97/98, tonika leta 1997 s koledarjem 1998. To je seveda kronika Vsega mogočega, ne le tistega, kar je "črno". Čeprav je bilo Prav letos - resnici na ljubo in čisti vodi v škodo - tudi tega ^navadno veliko. Avantgarda gorenjskih tovornjakarjev, te 5amooklicane elite našega zasebništva in hitrega povzpetništva, nam je v očeh sveta naredila prav umazano uslugo: idilična dežela na sončni strani Alp se na internetu pojavlja kot leglo tihotapcev heroina! Upamo, da je bila to le epizoda, ki se bo kmalu pozabila. Miti slovenstva, ki so doma na Gorenjskem in so tako rekoč večni, bodo ostali. Tako je zatrdil dr. Franc Rode, nadškof ljubljanski, ob Glasovi preji na Brezjah: "Triglav, Vrba s preiernom, in Brezje z Marijo so miti slovenstva." In svojo trditev pojasnil: "Romarske Brezje, Triglav, Bled in Vrba so tete slovenske oporne točke, ki jih imamo lahko za mite, Potrebne za zdravo življenje in trdnost nekega naroda. Ustvarili smo jih Gorenjci." Imenovani je v velikošmarski Pridigi na istem kraju izpovedal tudi svoj program, ki je nekatere silno zbodel. Raje bi pili kislo vino kot čisto vodo, ki !° je natočil. Trdnost nekega naroda seveda ne more temeljiti samo na tnitih; iz njih se kvečjemu napaja, so kot voda. Temelji so Predvsem gospodarski. V almanahu vidimo, kako zelo se je v zadnjih letih spremenila gospodarska struktura. Še ne tako dolgo nazaj je v tem oziru štela predvsem jeseniška železarna in druge velike tovarne, zlasti Iskra. Poglejmo zdaj lestvico "top ten" po prihodku med gospodarskimi družbami v minulem letu: Merkur, Sava, Acroni, IskraTel, Živila, Iskrae-meco, Loka, Sava Trade, Elektro Gorenjska, Domel. Pet tovarn, štiri trgovske družbe, eno državno podjetje. Vsakega nekaj, vendar je očitno, da tudi na Gorenjskem "usluge" počasi prevzemajo primat nad proizvodnjo. Nič ne pomaga: Gorenjci bodo še radi "kuharji in kelnarji", čeprav je visoki funkcionar prejšnjega režima še ne tako daleč nazaj ob obisku v Železarni Jesenice zatrdil, da to že ne bomo, da ostajamo "kleni železarji", ta pravi proletarci. Zanika ga tudi seznam gorenjskih gazel, zasebnih podjetij, ki rastejo najhitreje. Sedem je takih ki imajo v letih 1993/96 indeks rasti nad 1000. Imena niso prav znana, a najbrž še bodo. Da industrija ni več tista, ki narekuje tempo razvoja, kaže tudi pogled na tabelo povprečnih plač po gorenjskih občinah; daleč najvišje so "kmečke" Cerklje (dobrih 170.000 tolarjev bruto plače na zaposlenega v letu 1996), zadnje so "industrijske" Žiri (komaj polovico cerkljanske: 85.000). Kdo bi si mislil! Od politike omenimo samo dejstvo, ki se je ob volitvah predsednika republike 1997 še enkrat potrdilo: da je Gorenjska "za spoznanje" konservativnejša od drugih slovenski dežel. Predsednik Kučan je v državi kot celoti zmagal z dobrimi 55 odstotki, v gorenjski volilni enoti jih je dobil "le" 47. V dveh okrajih na gorenjskem jugu (v obeh sorskih dolinah, in v idrijsko cerkljanskem okraju) pa ga je Janez Podobnik premagal! Pregled dogajanj v družbeni nadstavbi, na področjih športa, šolstva, zdravstva, kulture, vere in znanosti bi pokazal nekatere odlične dosežke in ustvarjalne posameznike, ki stojijo za njimi. O njih smo pisali. Tako. Zapiramo knjigo leta 1997, odpiramo novo, nepopisano. Vedeževali ne bomo. Raje nazdravimo. Z vodo. No: glede na to, da je oplemenitena voda, lahko tudi z vinom. Srečno! Miha Naglic Še nenačeto leto obljublja vse Nikoli nisem marala predno-voletnega časa. Naglice, gneče po trgovinah, vprašanj, kje boš preživel silvestrovo, prednovo-letnih sindikalnih zabav in cmokanj vse naokrog. In prave nuje, da se imaš v teh dneh lepo, da si vesel in razigran. Toda lani sem morda prvič začela bolj dobrohotno gledati na te dni in se jih morda celo malce veseliti. Začela sem jih jemati kot priložnost, da se človek poglobi vase, napravi obračun preteklega leta, nekakšno inventuro. Je iztekajoče se leto pustilo kakšno zarezo v kolotek dni? Se je utrnil kak trenutek, po obsegu sicer lahko majhen, kot je rekel R. Ful-ghum, a po duhu dovolj velik, da bo trajal vse življenje? In obenem se mije zazdelo, da je to čas, ko lahko daš krila hrepenenju, ko še nenačeto leto obljublja vse in lahko upaš na vse. Sogovorniki, ki smo jih izbrali, različno doživljajo te praznične dni. Nekateri lahkotno, drugi umirjeno, tretji z velikimi očmi in polnimi srci želja. Nekaj so nam jih zaupali, druge so preveč intimne in takšne tudi ostajajo. Nekateri od njih so v teh dneh sami, drugi tudi samotni. Kot še marsikdo. Prav v prazničnih dneh se osamljeni čutijo še bolj same. Kot pravi naša sogovornica pesnica Neža Maurer, ki ji je samota spremljevalka in skorajda prijateljica, so družinski prazniki prav brezsrčni za tiste, ki nimajo družine. Zato se v teh dneh spomnimo tudi tistih, ki v vsakodnevu kar nekako spotzijo mimo nas, njihove samotne duše pa nemo kričijo po bližini. S toplo besedo, stiskom roke. Ja, pravzaprav imam kar rada ta čas, ko nam je morda edinkrat v letu dovoljeno upati si vse, želeti si vse in hrepeneti po vsem. Mnogo toplih besed, zlata v očeh in svetlečih trenutkov drobne sreče v letu 1998! U. Peternel Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik MAJHNE IN VELIKE ŽELJE N T E R V U Gospod Štefan Babic, župnik v Lescah Da bi ljudje znali ceniti drug drugega. In da ne bi bilo egoizma, "Slovenci ne znamo biti široki, smo vedno preozki. In to se kaže v politiki, pa tudi v vsakdanjem življenju. Dokler bo tako, bo hudo... Krščanstvo uči drugače: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. In če te imam rad kot sebe, potem ti nič hudega ne morem narediti. Jezus je rekel: ni važno, samo da je dobro. Širine je treba!" Z gospodom Štefanom Babičem, župnikom v Lescah, smo v dneh, ko se je praznično vzdušje šele dobro začelo prebujati, obujali spomine na čase po vojni in takratna novoletna praznovanja, o pomenu silvestrovega v katoliški cerkvi, obredju, jaslicah in blagoslovu hiš, pa tudi o tem, kako najdaljšo noč preživijo posvečeni možje. In o tem, kakšno priprošnjo za prihodnje leto bo sogovornik zmolil ob prelomu leta. Mladost ste preživljali v Britofu pri Kranju, rojeni ste leta 1934. Imate kakšen spomin, kako ste silvestrovo preživljali v tistih časih, med vojno, v letih po vojni? "Kot se spominjam, med vojno za silvestrovo ni bilo ničesar, po vojni pa so običajno pripravili kakšno smešno igro v dvorani in smo jo šli gledat vsi, tudi otroci. Po igri smo otroci morali domov - takrat smo imeli horo legalis in po deseti zvečer nismo smeli biti zunaj - starejši pa so imeli zabavo. Prodajali so klobase, ki jih je bilo v tistih časih težko dobiti - bile so na karte." Kakšno pa je bilo takrat vzdušje doma, v krogu družine? "Naša družina je bila velika in so bili sveti večeri res lepi, zlasti sveti večer pred božičem. Takrat je bila krušna peč vedno topla, ker so pekli kruh. In to je bilo posebno doživetje, vsi smo se zbrali ob peči, se pogovarjali, peli. Dovolj časa smo imeli drug za drugega, ki ga druge dni ni bilo. Na svete večere si moral biti doma. Čar so dale jaslice, ki smo jih vedno imeli. Moral si imeti kar nekaj čuta, kako si jih postavil, da niso bile vsako leto enake. Spomnim se, kakšen problem je bilo dobiti žarnice, da si lahko napeljal lučke, ker tega takrat ni bilo lahko dobiti. Ni bil pa poudarek na hrani. Hrana, pijača, to ni bilo pomembno. Vina takrat sploh ni bilo, da bi ga pili. Bile so koline in z njimi se je popestril jedilnik." Doma pa ste imeli tudi posebne obrede, kajne? "Za kristjane je silvestrovo drugi sveti večer - prvi je večer pred božičem, tretji pa na svete tri kralje - in zato je bil na predvečer vedno blagoslov hiš, kajenje. Vsa družina se je zbrala skupaj, opravila blagoslov, oče je nosil žerjavico s kadilom in molil rožni venec, eden od otrok pa posodico z blagoslovljeno vodo. Obšli smo gospodarska poslopja in vse prostore v hiši ter jih blagoslovili, potem pa smo ob jaslicah do konca zmolili rožni venec. Nato je bila večerja, ki je bila tisti večer malce boljša. Ampak kaj je bilo malo boljše? Krvavice! Potem smo šli pa na igro. A jaz se spomnim, da sem šel samo enkrat. Potem se pa spomnim drugega silvestrovega, ko smo šli k sosedovim, imeli smo star gramofon in plošče, malo potice in čaj, in smo malo klepetali, malo peli, nekateri so tudi plesali. Do polnoči, potem pa domov." Povejte kaj več o obredu blagoslova, kajenja za svete večere. Zakaj se v tem času okadi hiše, celo hleve, gospodarska poslopja? "Na Gorenjskem imamo običaj treh blagoslovov na tri svete večere, ki naj bi priklical božji blagoslov in srečo nad hišo in vse, ki prebivajo v njej. Zato se je blagoslovil tudi hlev, svinjak, šlo se je okrog hiše - klicat božji blagoslov na vse naše delo, na ljudi, živino in na predmete." Pa še vedno hodite blagoslavljat hiše? "Le Bosanci, kar jih živi tukaj, imajo navado, da pride duhovnik ob koncu leta blagoslovit hiše in dve družini me vedno povabita. Pri nas pa se je ohranila navada, da hišo blagoslovim ob vselitvi, torej ne vsako leto, ampak le enkrat." Okrog božiča in novega leta pa je posebej slovesno tudi v cerkvi. Kakšni so obredi v tem času? "Na božični večer je slovesni zaključek božične devetdnevnice. Imamo sprejem betlehemske luči, to je luči, ki je prižgana v votlini Jezusovega rojstva v Betlehemu in jo raznesejo po svetu. Zadnja leta prihaja tudi v Slovenijo. Na silvestrovo zvečer pa zapojemo zahvalno pesem in se z njo zahvalimo za srečno preživeto leto, ker je zahvala tudi najboljša priprošnja za naprej. Na novega leta dan se običajno pove verska statistika: koliko ljudi je umrlo, kolikšna je povprečna starost, koliko je krščenih, koliko poročenih... Za tri kralje je bilo včasih koledovanje, ko so koledniki, oblečeni v kralje, hodili od hiše do hiše in nosili zvezdo, peli in nabirali sredstva za različne potrebe. Danes to koledovanje ponekod spet oživljajo, na-birka pa gre predvsem za otroke v tretjem svetu." Kakšen pa je pomen jaslic? "Jaslice so že zelo stara iznajdba, že sveti Frančišek je v 12. stoletju postavil žive jaslice. Jaslice so pravzaprav ilustracija evangelija, okamnela nekdanja igra, v lesu in drugih materialih. Prej so igrali, zdaj pa s kipi predstavijo dogodek, ilustrirajo evangelij. Jaslice torej izvirajo iz verskih iger." Pa se je običaj postavljanja jaslic ohranil, ga družine spet obujajo? "Jaslice postavljamo več kot nekdaj, pa tudi veliko kvalitetnejše so. Danes imajo družine, ki imajo nekaj več in hočejo nekaj veljati, umetniške jaslice, ni več dober mavec ali glina, navadno obrtniško delo. Tudi vedno več razstav jaslic je vsako leto, Kmečki glas že precej let razstavlja jaslice, tudi Družina in nekateri posamezniki. Začel sem pa z razstavo jaslic jaz že v šestdesetih letih, ko smo v Mengšu imeli prvo razstavo družinskih jaslic, potem pa še dvakrat razstavo cerkvenih." Koliko pa v tem času ljudje zahajajo v cerkev in iščejo neko uteho, mir? Prav starejši in osamljeni se za praznike ponavadi počutijo še bolj same... "Polnočnice so zelo obiskane, ampak tam je vse sorte. Včasih obiskovalci motijo duh pobožnosti, ker nimajo pojma o tem, kaj se v cerkvi dogaja. Toda pri maši na sam božični dan pa se vidi, da je v srcu, v globini vendarle še veliko vernosti. Na prvi videz bi včasih mislil, da ni veliko vernih ljudi. Ob takih trenutkih pa se vidi, da je le še ostalo precej vernosti. Človek nekaj išče, odkod, kam, zakaj. Na ta vprašanja nobena znanost ne zna odgovoriti. Na to odgovarjajo le vere. In dokler bo človek, bo tudi vera, ker brez vere se ne da živeti. V nekaj mora človek verovati." V tem času leta ljudi zajame neko posebno razpoloženje pričakovanja, naglice, Hakupovanj, pisanja novoletnih voščilnic. V kakšnem vzdušju pa vi preživljate te dni? "Pišejo mi ljudje iz prejšnjih župnij in nekaj let nazaj so na pošti v Radovljici rekli, da gre največ čestitk v teh dneh prav v lesko župnišče. Vsaj nekaterim skušam odpisati in nabere se tudi 40 do 50 kartic. Precej dela je s pripravo jaslic, v cerkvi je to cel projekt. V tem času obiščem tudi bolnike, ki želijo zakramente. Potem se moram pripraviti tudi na pridigo. Vedno preberem vse, kar je v zvezi z izbrano temo, potem pa ideja mora v meni dozoreti. Ko dozori, jo vržem na papir, potem pa se nič več ne oziram na napisano. Od leta 1962 imam čisto vse pridige shranjene. To bi bila zajetna knjiga, v 36 letih vse nedelje, vsi prazniki, vse napisano." Kako pa kot duhovnik preživite silvestrsko noč? "Zdaj, ko sem duhovnik, sem vedno doma. Opravim star običaj kajenja, blagoslova, večerjam - malo boljša ie večerja na ta dan, pa tudi kakšen kozarček vina spijem - potem pa gledam televizijo, če je kaj pametnega. Po polnoči zmolim za blagoslov za bodoče leto, potem grem pa spat." Ali praznujete vedno sami? "Pa gospodinja, včasih pride še sestra, ki je sama doma in pri meni praznuje praznike, drugega posebnega pa ni. Je pa tako pri meni, da imam takoj po božiču god, na Štefana, in v tem času imam veliko obiskov, ponavadi pridejo sosednji duhovniki na kosilo, obiščejo me domači, bratje in sestre, nečaki, pa pevci in farani. Takrat se zvrsti več kot sto ljudi. Ta čas je torej tudi precej naporen. Na polnočnico pridejo tudi nekateri sošolci iz gimnazije, ki po maši pridejo v župnišče. Včasih, ko je bil božič še delovni dan, smo tudi do petih zjutraj debatirali, zjutraj sem šel jaz v cerkev, oni pa v službo." Kot ste dejali, na silvestrovo zmolite priprošnjo za prihoSnje leto. Kakšne so vaše želje letos? Kaj si boste zaželeli oh prelomu leta? "Predvsem, da bi ljudje znali ceniti drug drugega. In da ne bi bilo egoizma. Na vseh področjih, v gospodarstvu, v politiki. Ker če je nesrečen bližnji, tudi ti ne moreš biti srečen. Vidite, kaj se dogaja v politiki -ena stran je za, ena proti, vedno se glasovanje odloča po politični pripadnosti. To pomeni, da jim ne gre za dobro naroda kot takega. Kakor nekdo nekaj predlaga, ga drugi takoj povozi. Ne morem si predstavljati, da bi bili ljudje tako različnega mišljenja, da bi bilo tisto, kar je za enega dobro, za drugega slabo. Odloča se samo po strankarsko, ne pa za dobro naroda in sočloveka. Slovenci ne znamo biti široki, smo vedno preozki. In to se kaže v politiki, pa tudi v vsakdanjem življenju. Kakšni problemi so, ko skušajo kakšno ulico povečati. Vsak se trese za tisti metrček zemlje, pa vendar bi bilo tudi njemu dobro. Dokler bo tako, bo hudo... Krščanstvo uči drugače: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. In če te imam rad kot sebe, potem ti nič hudega ne morem narediti. Jezus je rekel: ni važno, samo da je dobro. Širine je treba! Ni važno, ali si član te ali one stranke, dobro delaj, pa bo v redu. Na vseh področjih, tudi v veri. Če nekdo postane ozek, fanatičen, potem gorje! To ni Kristusov nauk. Kristus je sprejemal vse. Rekel je: prišel sem za izgubljene ovce Izraelove. Ni se držal le izbranih, ampak je izbral tiste, ki so bili pomoči potrebni. In to naj bi bilo delo krščanstva. Ne ločiti: naši in ne vem čigavi še. Vsi smo ljudje in po krščanskem nauku vsi božji otroci." Karolina in Anton Klemene, bisernoporočenca "Samo zdravje, drugega nama ne manjka" Za Karolino in Antona Klemene z Jesenic so božični in novoletni prazniki vsako leto še posebej topli. Na Štefana, 26. decembra, namreč praznujeta obletnico poroke. Letos ie šestdeseto! Vzela sta se davnega 26. decembra 1937, ko je ona imela 19, on pa 24 let. "Na božič se ni smelo poročati, ker je bil sveti večer družinski praznik in si moral biti doma. Na Štefana pa je bilo tiste čase kar precej porok," pravi danes 80-letna Karolina. V tistih časih so se poročali samo cerkveno, nič "sodniško", pravi Karolina. Že maja 1938 se jima je rodil prvi sin, nato pa na vsakih osem let še dva otroka, sin in hči. "Po poroki so živeli v manjšem podstrešnem stanovanju, leta 1948 pa so se preselili v blok , kjer živita še zdaj. Karolina je bila ves čas gospodinja, kot pravi, ji je mož večkrat rekel: "Kaj ti je pa hudega doma!", Anton je delal v železarni, ves čas pa se je ukvarjal s športom. Bil je med ustanovitelji športnega društva in kegljaškega kluba na ledu, dolga leta pa je tudi tekmoval v kegljanju na ledu. Kot priznava, je zaradi njegovih obveznosti in aktivnosti morala skrb za otroke in dom prevzeti žena. Karolina pravi, da vsak dan v šestdesetih letih zakona nikakor ni bil lep. "Bogvarji! Kdor reče, da se nikoli ne skrega, se zlaže," pravi Karolina in dodaja, da je bila včasih na Antona hudo jezna, a je konec koncev potrpela. Pa tudi on z njo. Anton pa se pošali: "Če imaš dobro kuharico v hiši, je to veliko. Slaba kuharica moža lahko "zakuha"." Karolina je varovala in "gor spravila" pet vnukov, danes pa večinoma gospodinji. Tudi ven gresta še, če je lepo vreme, gledata televizijo, brati pa žal ne vidita več. Za praznike sta ponavadi kar doma, prejšnja leta sta bila varuške za vnuke, da so se "ta mladi" lahko šli zabavat. In kaj si želita v letu 1998? "Samo zdravje, drugega ne rabiva nič," pravita Karolina in Anton, bisernoporočenca. Petja Kogovšek, voditelj jutranjega programa na Radiu Triglav Jesenice, sodelavec športa na POP TV Manjši avion, gumijast čoln in mir v svetu. Ali ob koncu leta opraviš inventuro^ pregled preteklegi leta? "Inventuro delam sproti, zraven pa ri' šem graf in ga nato vsako leto primerjam-Opažam, da je linija ves čas dokaj konstantna, ves čas se giba pod nulo." Kako Veleli pa preživljaj december? Jt naporno: "Žurov je toliko, da jih težko planiram-Sproti si moram beležiti, kdo ga prireja, če pa slučajno ni nobenega v planu, ga priredim sam. Moram poudariti, da te zabave jemljem nadvse resno." Pa so tvoje oddaje na radiu v teh dneh kaj praznično obarvane? "Nikakor, saj radio nima barv." Katera oddaja pa se ti je v letu 1997 najbolj posrečila^, "Najboljša stvar je bila po mojem Lov na lustranta, ki smo ga lovili po Obli Gorici. Pa na tekmovanju radijskih postaj smo dobili nagrado za avizo, ki gre takole: dva "ščijeta" in eden reče: Tebi pa daleč nese. In mu drugi odgovori: Daleč, daleč, kot Radio Triglav. Najtežje pri mojem delu na radiu pa se mi zdi napoved ure. Ko moram reči: ura je sedem in petindvajset minut, pa me direktorica Rina stalno opominja, da moram reči še: pet do pol osmih.'' In kje boš preživel najdaljšo noč? "V krogu prijateljev in steklenice z okusnimi napitki ob Bohinjskem jezeru." Pa tvoje najbolj vroče novoletne želje? "Manjši avion, gumijast čoln in mir v svetu. Aja, m obupno si želim, da bi v trgovinah spet začeli prodajat1 ključke za ribce odpirat. Sardince v olju so moja najljubšo jed, pa čebula. Hrenovk pa ne maram." MAJHNE IN VELIKE ŽELJE N T E R V J U Drago Ereiz, oče samohranilec Da bi dobil dvanajstletno hčerko Ivano, kije ob razvezi ostala pri materi Dvanajstletna Ivana in petnajstletni Boris sta bratec in sestrica. Toda že tri leta živita ločeno, Ivana pri mami v Tržiču, Boris pri očetu v Škojji Loki. In prav oče Drago si že vsa ta leta prizadeva, da bi tudi Ivana prišla živet k njima, da bratec in sestrica ne bi bila ločena. In zato, da Ivana ne bi vsakič, ko mora nazaj k mami, krčevito objemala očeta in ga v solzah prosila, naj ostane pri njem. Drago ima samo «10 novoletno željo: da bi dobil malo Ivano... Neža Maurer, pesnica Zgodba nesrečnega zakona Draga in njegove bivše žene se je začela tako kot vsaka druga zgodba: ljubezen, Poroka, nato otroci, najprej Boris, nato še Ivana. Trajalo je nekaj let, nato pa se je začelo krhati. Kot pravi Drago, je kakšno leto dni le nemočno opazoval, kaj se dogaja. Žena je začela odhajati z doma, ni je bilo po teden, dva, tudi po mesec. Pa se je vračala, kot pripoveduje Drago, grozila, razbijala. Večkrat je posredovala policija. "Bivša Žena je hotela, da bi mi popustili živci in da bi jo udaril. Prav zato sem vedno poklical policijo, da ne bi prišlo do kakšne neumnosti. Ne hodim nikamor, ne kadim, ne pijem. Tak tip sem, da mi je družina vse. Bivša žena je očitno postala prezasičena z vsem," pripoveduje Drago, vzgojen v katoliškem duhu. Leta 1994je prišlo do ločitve, Pranja umazanega perila pred sodiščem, na centrih za socialno delo. Starejši sin Boris, ki je takrat komaj postal najstnik, je želel ostati pri očetu in mati se ga je v jezi °drekla. Že štiri leta sploh ne komunicirata. Malo Ivano Pa je sodišče prisodilo materi, čeprav je Drago vztrajal, da otroka ostaneta skupaj, pri njem. "Prosil sem jo: pusti °troka skupaj, navezana sta drug na drugega. Kadar hočeš, ju boš lahko obiskala, ju dobila," pravi Drago. Toda sodišče je odločilo drugače in mati je Ivano odpeljala najprej v Čirče, nato v Tržič. Oče naj bi jo videval vsak drugi vikend ter med počitnicami. Toda Drago ima vedno težave, ko želi videti Ivano. "Vzela jo te samo zato, ker se s tem hoče maščevati meni," je Prepričan. Mala Ivana zdaj obiskuje četrti razred v Tržiču, po Drogovih besedah živijo v podstrešnem stanovanju brez kopalnice in s skupnimi sanitarijami (mati je medtem rodila polbratca, njen novi partner pa Živi v Italiji). Mati naj bi za Ivano ne skrbela, večkrat naj DiH grozila, da jo bo ubila, če bo šla k očetu, Draga tudi skrbi, da jo bo odpeljala v Italijo. "Otrok trpi, pa ji na noben način ne morem pomagati. Ivana večkrat pravi: °om zbežala. Toda odgovorim ji, naj tega ne stori. Prišli bodo s policijo ponjo in samo njej povzročili nove travme," pravi Drago. Kot dodaja, hoče do hčerke priti Po pravni poti, toda boji se, da je vse pravne možnosti že izčrpal. Že ob sami ločitveni razsodbi se je pritožil na višje sodišče, pa odtlej sploh še ni dobil nobenega odgovora. Tako mu ostaja samo še eno upanje: Ivana je 27. decembra dopolnila dvanajst let (Drago ji je tudi letos torto nesel kar v šolo). Ker naj bi bila to starost, ko naj bi se Ivana lahko sama izjasnila, pri kom hoče živeti. Takoj v začetku prihodnjega leta naj bi tako vložil novo tožbo za predodelitev otroka... Toda tožba se bo spet vlekla leto, dve. "Lahko bi dvignil roke, a bi me strlo bfez otrok. Ivana in Boris sta mi vse, ne predstavljam si Življenja brez njiju," pravi Drago. Letošnje novo leto torej Dragu, njegovi Ivani in Borisu odpira novo upanje, da bodo morda le zaživeli skupaj. Predstavili smo le eno, Dragovo plat resnice. Zaveda-m° se, da ima vsaka zgodba dve plati, pogosto Popolnoma različni. Toda tokrat naš namen ni biti stoodstotno objektiven. Tokrat smo skušali zgolj odškr-niti svet želja, majhnih in velikih, usodnih in malo manj "sodnih. Ker je novo leto in ker je to čas, ko si lahko Zaželimo karkoli... Dragova želja pa ostaja samo ena... Družinski prazniki so brezsrčni do osamljenih "...In ko se enkrat tega zaveš, si moraš, če zmoreš, pripraviti tako delo, da vsaj malo uživaš in te čustveno ne spodbuja. Če si takrat vrtiš neko lepo glasbo, potem boš gotovo še bolj otožen. Kajti mislil boš, da so vsi, ki v dvoje hodijo mimo okna, srečni. Toda to sploh ni res, to je samo utvara nas, ki takrat nimamo komu dati roke." Pesnica Neža Maurer je večji del svojega življenja preživela sama. Tudi zdaj živi čisto sama, nekaj mesecev v novem domovanju na Planini pri Kranju. Kot pravi, ob mnogih praznikih ni imela komu stisniti roke in je le od daleč gledala tiste, ki so v dvoje hodili mimo okna. Toda svojo samoto sprejema brez grenkobe. Samota ji je življenjska spremljevalka, skorajda prijateljica. Ali kot je nekoč rekel nekdo: Pekel so drugi ljudje... Imate radi ta čas leta? "Kakor hitro mine moj rojstni dan, 22. december, potem se mi takoj zdi boljše, ker je noč od 21. na 22. december najdaljša. In potem je čisto gotovo, kakršnokoli že bo vreme, da noč ne bo več daljša. In to mi je upanje, ja, upanje, ker so te dolge noči vendarle mora. Tudi če dobro spiš ali če lahko ponoči delaš, smo vseeno odvisni od sončne svetlobe. In naša dobra volja je odvisna od svetlobe. Ni pa zima moj najljubši čas. Edino prvi sneg, ko pade, me zelo razveseli. In o prvih snežinkah imam tudi dosti otroških pesmic. Recimo: prišel je prvi sneg, boječe, nagajivo, da zveseli nam dneve, polepša zimo sivo." Kako pa doživljate to naglico, hitenje, praznično vzdušje med ljudmi, čestitanje vse naokrog? "Zelo se želim izogniti temu, kajti četudi je to prijetna evforija, je to pretirano veselje povzročeno od zunaj, malokdaj iz neke srčne radosti. Redko, le če pride nekdo, ki ga imaš rad, če se zbere družina, potem je to notranja srčna radost. Drugače pa je zdaj že skoraj ukaz, da v tem času moramo biti srečni. Ukaz pa ni nobeden ravno prijeten." Kakšni prazniki so vam ostali v spominu iz vašega otroštva? "Gotovo je, da so ljudje precej določeni s tem, kako so božične in novoletne praznike preživljali kot otroci. Jaz sem živela precej na samoti in bolj revno kot premožno. V naši hiši ni bil nikoli poudarek na zunanjem blišču. Ni bilo veliko hrane, pravzaprav se ni ničesar kupovalo. Spominjam se pred vojno, da sem se kot otrok zelo čudila, da so se ne glede na to, koliko je bilo snega, samske tete vedno oglasile doma in je bila naša majhna hiša nenavadno polna. Ta navada je torej bila, da se je družina zbirala. Potem je pa itak prišel vojni čas in je vse spremenil, zagrnil okna... Iz tistih časov nimam nobenih pravih spominov. Enkrat edinkrat mi je mama dovolila iti k polnočnici, a name ni naredilo nobenega velikega vtisa, bili smo premraženi, lačni, prestrašeni. Toda ob koncu maše se je s kora nenadoma oglasilo zelo ubrano moško petje. Moških takrat ni bilo doma, cerkev je dobesedno otrpnila in vsi smo vedeli, da je prišel partizanski pevski zbor... Vedeli smo, da ne smemo ničesar vedeti. Novo leto pa ni imelo na deželi, v naših hribih nad Savinjsko dolino, skoraj nobenega velikega pomena. Doma so mi rekli, da je to eden od dni, ko naj bi naredili obračun, a mi je mama rekla: veš, dobro je, da človek naredi obračun vsak večer, kaj je ta dan dobrega naredil, kajti vsak dan je lahko novo leto, če dobro delaš. Kasneje, ko sem imela svojo družino, pa je bilo novo leto nekaj veselega, šla sva na ples... Toda dosti rajanj se pa ne spominjam. Ko so bili otroci, smo pripravili novoletno jelko, ker je to lepo, razveseli. Tudi zdaj, ko sem sama, jo postavim, imam resda umetno, belo, in jo pisano očaram." jo pisano očaram. Kakšne praznike ste pričarali svojima otrokoma, ko sta bila se majhna? "Ponavadi smo šli opolnoči do - malce nenavadno, ampak meni je ostalo v spominu kot nekaj zelo lepega - nekega studenca, kjer je izvirala Šujca, mi smo ji rekli tako, drugače je to Horjulščica. Šli smo do izvira, to je bil naš obred, in gledali, kako voda prihaja ven. Mož je rekel, da tako neprestano kot voda priteka in odteka tudi življenje. To smo počeli nekaj let in se navadili, da gremo za novo leto opolnoči pozdravit ta naš izvir." Kot pravite, ste velik del svojega življenja preživeli sami, tudi mnoge praznike. Verjetno pa je hudo biti sam, še posebefna takšne dni. "Res je. Dostikrat sem novoletni večer preživela čisto sama, doma. Tudi že prej, ko sem bila mlajša. Razmere so pač bile takšne, da se je to dogodilo. In takrat sem si redno pripravila - vem, da je to smešno - električne aparate, ki so se pokvarili - takrat so bili ti aparati še preprosti, razni likalniki, fen - in znala sem toliko elektrike, da sem se potrudila, delala sem počasi, da sem jih popravila. Kajti to je skrajno razumsko delo, v tem se ne moreš prepuščati nobenim čustvom. To me je toliko zaposlilo, da nisem imela časa jokati. Nikakor pa nisem smela ne brati ne pisati, ker bi potem jokala." Torej niste bili le sami, temveč tudi samotni. "Res je, popolnoma samotna. Ko se ti načrti podrejo in te ljudje zapustijo in sam nimaš moči iti k nekomu ali prositi... Vsi taki družinski prazniki so pravzaprav zelo brezsrčni za tiste, ki nimajo družine. In ko se enkrat tega zaveš, si moraš, če zmoreš, pripraviti tako delo, da vsaj malo uživaš in te čustveno ne spodbuja. Če si takrat vrtiš neko lepo glasbo, potem boš gotovo še bolj otožen. Kajti mislil boš, da so vsi, ki v dvoje hodijo mimo okna, srečni. Toda to sploh ni res, to je samo utvara nas, ki takrat nimamo komu dati roke. Ta videz srečnih ljudi je dostikrat res samo videz." Kaj pa vaša ustvarjalnost v teh dneh? Ali v tem vzdušju nastane kaj lepega? "Navadno nisem kaj prida ustvarjalna. Lahko le predelujem, popravljam, pretipkavam. Neka psihoza je vendarle v zraku, mogoče je to, da veš, da so prazniki, mogoče pa je res, da ljudje izžarevajo nekaj, da v zraku v resnici obstaja nekaj, da ne moreš ostati miren in zbran. Navadno nisem pisala nekih žalostink, niti kakih veselih stvari, imam pa novoletne pesmi za otroke. Toda niti teh nisem napisala na novega leta dan. Ne spomnim se, da bi eno stvar, kaj vredno, res napisala. Takrat je človek malce vendarle last celotne skupnosti, ki pa drugače čuti, četudi si zaprt med stene." Kako pa boste praznovali letos? "Najbrž bom doma, če bo kakšna dobra filmska predstava (gledališče je razprodano), bom od devetih do enajstih šla v kino, potem pa do polnoči šla na trg. To je odvisno od vremena, če ne bo padalo in ne bo preveč mraz. Kranjski trg se mi zdi zelo lep, upam pa, da ne mečejo toliko petard, kajti v Škofji Loki so vedno preveč pokali. Po polnoči pa se počasi vrnem domov. Kam dlje se ne bi vozila, naročila tudi nisem ničesar. Tisto, da bi nekje sedela ob obloženi mizi, tudi če bi bila družba, ki jo imam zelo rada, pa mi ni pri srcu, saj nimam občutka, da je to praznovanje. Sem pa zelo rada plesala in bil je čas, ko sem veliko plesala." Praznikov pa ne boste preživeli z otroki? "Zelo rada sem s svojima otrokoma, sem že bila nekajkrat, ko sem bila še mlajša. Toda vidim, da imajo oni tako drugačen način življenja, da pravzaprav drug drugega motimo. Jaz bi bila rajši v krogu bolj starejših, svojih let, pa da bi bilo precej prostora, da ne bi bilo natrpano, z glasbo, da lahko od časa do časa zaplešeš. In da bi bili ljudje, s katerimi se je zanimivo pogovarjati, ki imajo kaj povedati. Takšni ljudje imajo malokrat čas, kajti ponavadi so tako zaposleni. Morda pa bi ta večer bil čas zato... Mislim, da bi bilo to najbolj idealno. Moralo pa bi biti nekje na toplem, mogoče v obmorskih krajih, kjer bi se lahko sprehajala..." Ob koncu leta je čas za lepe želje, nekateri si postavijo načrte za prihajajoče leto. Si vi zastavite kakšne cilje? "Mislim, da so revni tisti ljudje, ki si ne postavljajo nekih ciljev. Sama si nekih velikih načrtov nikoli nisem delala, temveč bolj majhne, bolj sem človek, ki gre od koraka do koraka. Za prihodnje leto že vem, kakšno delo sem sprejela, in vem, da si bom morala lepo razporediti dneve in tedne in se disciplinirati. Drugo pa potem življenje samo prinese - vse tisto, česar ni mogoče predvideti. To pa moraš vsakič sproti prestati, prenesti. Razočaranja so nujna za vse, pravzaprav bi morali otroke najprej naučiti, da bodo v življenju velikokrat razočarani, da bodo morali trdo delati, če bodo hoteli kaj doseči. In da sreča ni kar tako dana. Če otroke naučiš tega, potem morda malo lažje prenašajo razočaranja. Jaz se lahko zahvalim mami in staremu očetu, da sta mi to dala vedeti brez neke žalosti, zagrenjenosti. Na svetu ni ničesar pok-lonjenega, lahko pa zelo veliko lepega doživiš, če se veseliš majhnih stvari. In če znaš prenesti, ja, prenesti, kadar je hudo. Zelo dobro pa je, če imaš v hudih časih kakega prijatelja, prijateljico ob sebi. Jaz imam to srečo, da imam dve prijateljici iz mladosti, eno iz osnovne šole, drugo pa od kakega devetnajstega leta. Pa za celo življenje. To je res darilo." Januarja bomo izbirali GORENJKO/ GORENJCA meseca DECEMBRA 1997 Tanja Potočnik in Ivan Demšar TANJA POTOČNIK Že celih pet let na Gorenjskem redno vsak mesec, z glasovanjem vsak teden, poteka NAJ-NAJ-NAJ akcija popularnosti pod naslovom "GORENJ-KA/GORENJEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih radijskih hiš ter gledalke in gledalci dveh televizij: gorenjske kabelske TELE-TV Kranj in televizije ATM Kranjska Gora. S Jebruarjem 1998, ko bomo zastavili izbor Gorenjke/ Gorenjca za januar 1998, se bo v akcijo vključila tudi Televizija Medvode. Cel januar 1998 boste lahko sodelovali v izboru GORENJ KE/G ORENJCA za mesec DECEMBER 1997. Radijski poslušalci lahko glasujete vsak petek -prvič torej že ta petek, 2. januarja - neposredno v radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj pet minut čez osem na Radiu Kranj z moderalorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu Triglav Jesenice z moderatorjem Petjem KOGOVŠKOM; zgodaj popoldan na Radiu Tržič z moderalorko Andrejo MEGLIC; popoldan na Radiu Sora v oddaji, ki jo vodita Bojana PIV K ali Jože BRUS. Seveda se občasno zgodi, da kdo od naštetih priljubljenih radijskih moderatork in moderator jev v terminu za petkovo glasovanje nima "turnusa" in zato Vaše glasove v radijskih kontaktnih oddajah sem ter tja sprejema tudi kdo drug izmed gorenjskih radij k ali radijcev. V vsakem primeru bo Vaš glas skrbno zabeležen in bo prispeval h končnemu rezultatu. Televizijska glasovanja: vsak petek zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti ekran ob 20.10 uri vaše glasove sprejema voditelj oddaje Jure ŠINK; v programu kranjskogorsko-jeseniške televizije ATM Kranjska Gora glasujete v kontaktni oddaji vsak torek ob 18.20 uri, oddajo vodi Marsel GOM-BOC. Drevi torej ne pozabite izkoristiti zadnje motnosti glasovanja na ATM Kranjska Gora za Gorenjko/Gorenjca meseca novembra 19971 Najbolj enostavno glasovanje, saj je možno kadarkoli v posameznem glasovalnem mesecu, pa je z dopisnico. Na dopisnico IVAN DEMŠAR vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/ GORENJCA MESECA in dopisnico pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Januarsko glasovanje z dopisnicami se izteče šele v soboto, 31. januarja 1998. Če boste vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi sodelujemo, pa privarčujete tudi pri znamkah. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; turistični agenciji Meridian Jesenice in Veronika Kamnik. Pravilo za običajne glasovalne kroge: vse Vaše glasove, ki jih oddate vsak teden do vključno srede, bomo pravočasno prejeli in upoštevali pri vmesnem tedenskem glasovalnem rezultatu. Glasove namreč preštevamo - in objavljamo začasne rezultate - vsak teden. Ker sta prva dva dneva novega leta praznična in v petek, 2. januarja, Gorenjski glas ne bo izšel, je izjemoma naša stalna rubrika že v torkovi novoletni številki! V petek se bo začel prvi krog januarskega glasovanja. Kratka predstavitev, koga predlagamo za GORENJ-KO/GORENJCA meseca DECEMBRA 1997: 1/ TANJA POTOČNIK, dijakinja Ekonomske srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku in amaterska gledališka igralka; za vlogo Jollya Jokerja v igri Hiša iz kart je Tanja prejela nagrado Sklada Staneta Severja za izjemni igralski dosežek v letu 1997 2/ IVAN DEMŠAR, kije tri desetletja delal v Slovenski policiji, zadnje desetletje je bil prometni inšpektor v Upravi za notranje zadeve Kranj; z decembrom 1997 je Ivan zaključil uspešno poklicno kariero. Ker je še danes in jutri čas za pošiljanje glasovalnih dopisnic za Marijo Jeram ali Klemena Bečana, ki sta predlagana za GORENJSKO/GORENJCA MESECA NOVEMBRA, bomo končne rezultate decembrskega glasovanja objavili prihodnji petek. Vsem, ki jih uredništvo Gorenjskega glasa, gorenjski radijci in gorenjci televizija uvrščamo v akcijo popularnosti GORENJ'KA/GORENJECMESECA, enkrat letno podelimo lepe knjižne nagrade (torej so nagrade pripravljene ZA VSE, o katerih glasujete). Tistim, ki jim po posameznih mesecih namenite več glasov, podelimo unikatne 2,5-litrske LIČNE MAJOLKE S POSVETILOM, namenjenim izključno izbranim 12 Gorenjkam oz. Gorenjcem v 12 mesecih vsakega leta. Majolke so izdelali v LONČARSKEM PODJETJU KOMENDA, Mlaka 4. Komenda, telefon/fax 061/814-015 in so od letos tradicionalne nagrade v naši skupni akciji popularnosti • zato, ker so zelo lepe, poleg tega pa nadvse praktične za različne priložnosti Izdelki Lončarskega podjetja Komenda so nadvse primerni tudi kot novoletna darila! Gorenjski glas z Vami in Vi z nami Veselo v novo leto Za konec leta smo bili v petek, soboto, v nedeljo in sinoči še enkrat skupaj ne samo kot časopis vsak torek in petek, ampak v živo Več kot časopis na koncertih Veselo v novo leto. Bilo je res veselo v Preddvoru, v Vodicah in v Podnartu. Preddvor, Vodice, Podnart, 30. decembra - Če kaj v letošnjem letu ni bilo tako, kot smo napovedovali, da bo, potem so to zagotovo srečanja oziroma koncerti Veselo v novo leto, ki smo jih napovedovali danes teden v Gorenjskem glasu. In zakaj ni bilo tako, kot smo napovedovali, boste vprašali? Zato ker je bilo še veliko, veliko bolj veselo, kot smo upali, da bo. Povsod je bil z nami ansambel Obzorje, za ozvočenje pa je skrbel Jure Krajnik, razen sinoči v Bohinjski Češnjici. Preddvor Začeli smo v Preddvoru 26. decembra. Za razpoloženje so poskrbeli ansambli Obzorje, Blegoš in Bohpomagcj. Nekdo je rekel po koncertu, ko je zunaj lilo kot iz škafa, lahko vam, ko vam bog pomaga. No, zares nam je pomagal ansambel Bohpomagej. Pomagali pa so nam poleg Obzorja in Blegoša še harmonikarji Dejan Raj, Aleks Rutar, Klemen Leben, ženski nonet z Jezerskega in mlada pevka iz Mengša Barbara Leben. In nenazadnje se nam je pridružil tudi župan občine Preddvor Miran Zadni-kar, ki je vsem v dvorani, predvsem svojim občankam in občanom zaželel srečno v novem letu. Svojevrstna promocija pa je bilo srečanje Veselo v Sinoči smo bili na srečanju VESELO V NOVO LETO v Bohinjski Češnjici. Kako veselo skupaj z domačini in Gamsi je bilo pa prihodnjič na strani Več kot Časopis v Gorenjskem glasu. V Vodicah sta žrebali nagrade Neža (levo) in Špela (desno), ki sta imeli v soboto rojstni dan. Bratec in sestrica, Klemen in Barbara Leben iz Mengša (na sliki) sta poleg harmonikarjev Dejana Raja in Aleksa Rutarja, ki sta sinoči nastopila tudi v Bohinjski Češnjici, navdušila v Preddvoru. Gorenjska fotografija in z njo nagradna igra Simona obkroži - Gorenjski glas nagradi Eno od naših priložnostnih fotografij z enega od predno-voletnih gorenjskih dogodkov tudi tokrat izkoriščamo za nagradno igro. Na sliki je naša sodelavka Simona - s pomočjo skenerja in računalnika - obkrožila enega udeleženca neke prireditve, o kateri ste brali v Gorenjskem glasu. Če nas oseba, ki je na fotografiji OBKROŽENA, sama pokliče v uredništvo, jo čaka super nagrada: GLASOV IZLET po izbiri, kadarkoli v prihodnjem 1998. letu. Tudi za PRVIH PET /ampak samo za prvih pet in nič več !/, ki boste tudi ugotovili, koga je Simona tokrat obkrožila in nam boste to sporočili, so pripravljene nagrade: pet bonov AVTOHIŠE KADIVEC ŠENČUR za enkratno pranje avtomobila. Za sodelovanje v nagradni igri obstajata še dva pogoja: treba bo tudi povedati, kje in ob kateri priložnosti je nastala fotografija; in čas za Vaš telefonski klic je zaradi praznikov nekoliko daljši, do prihodnje srede, 7. januarja 1998, samo do 14.00 ure. Naša telefonska številka za Vašklia 064/223 -111 • izven rednega delovnega časa lahko odgovor sporočite na avtomatski odzivnik na isti številki. Med najbolj zaposlenimi med koncerti v Preddvoru, Vodicah in Podnartu, so bili člani ansambla Blegoš, ki so pred vstopom v svojo desetletnico nastopili v petek tudi v Kranju in v nedeljo popoldne pred Podnartom še na dobrodelnem koncertu v Predosljah. novo leto tudi za občinskega ansamblov. Bili smo skupaj z tajnika Marka Bohinca, saj je bil prvič tudi "fotoreporter" Gorenjskega glasa. Gamsi, Blegošem, Obzorjem in tudi Bohpomagej niso manjkali. Gamsi so dokazali, da tudi Ansambel Bohpomagej - z njimi je bilo zares veselo V Preddvoru in v Podnartu. Prihodnje leto smo jim in so nam obljubili, da bomo še skupaj. Vodice V Vodicah smo bili v soboto, 27. decembra. Poleg Blegoša in Obzorja je bil namesto ansambla Bohpomagej z nami an-sambel Gamsi. Tudi harmonikarja Dejan Raj in Aleks Rutar nista manjkala. Nastopil je tudi moški nonet Vodice, dogodek večera pa je bil vsekakor nastop oktet Suha tričetrtinsko vžgejo, čeprav so brez Tomaža Palčiča. "Tetec" je namreč manjkal, ker je pred nedavnim z levico zelo inovativno urejal promet na enem od slovenskih križišč. Menda bo inovacijo celo patentiral, ni pa znano, kolikšno konkurenco pomeni ta inovacija za štiri-Četrtinsko zasedbo Gamsov. V Podnartu pa so bili tudi pevci t mm i. ..• - -: / ml 1» Povsod polne dvorane in Veselo v novo leto iz Pliberka. Gostje pod umei-niškim vodstvom Matevža Fa-bijana so potrdili, da so resnično upravičeno letos dobili Evropsko priznanje za podajanje in ohranjanje ljudske pesmi. Vsem pa je tudi v Vodicah zaželel srečo in poskrbel za zares prijeten zaključek tudi večera župan Anton Kokalj. Podnart V Podnartu v nedeljo, 28. decembra, ni manjkal nihče od Srečanja na prireditvah sva povezovala Katja Rozman (hčerka novinarja in urednika Jožeta KoŠnjeka) in Andrej Zalar, foto, pogO' vori z domačini in gosti Jože Košnjek, povsod pa je sodeloval pri žrebanju, pomagal v programu in zaželel SREČNO NOVO LETO tudi direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec. TRGOVINA FORTUNADOM GonnjivH 7T W.:Mttl1-84 in Mitnici Srečno novo leto 1998 moškega pevskega zbora pod vodstvom Egija Gašperšiča-Njihov nastop je bil še poseb' no svečan in novoleten. Dejan Raj in Aleks Rutar pa sta še enkrat dokazala, da sta prava mojstra in godca, da se reč^ Povsod smo seveda tudi žrebal' nagrade in skrbeli za smeh' Bilo je torej zares veselo i" tisti, ki se niste odzvali našem" vabilu, ste bili prikrajšani t* dve uri prijetnega in veselega srečanja VESELO V NOVO LETO. A. Žala' DRSALKE - KOLESA Oprema za hokej, brušenje drsalk Novi modeli koles, ostali po znižani ceni Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9. -12. ure VALV-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik IZŠLA JE 3. ŠTEVILKA ČASOPISA BORDAM! Bordam! je glasilo Snovvboarding zveze Slovenije, Je brezplačno, najdete pa ga v trgovinah s snovvboard opremo, na prireditvah Snovvboarding zveze Slovenije, v osnovnih in srednjih šolah in v restavraci- V Festivalni dvorani v Ljubljani so podelili priznanja najboljšim športnikom Slovenije v letu 1997 NAJBOLJŠI SO PETERKA, BUKOVČEVA, KANUISTI 3X C-l IN KOŠARKARJI UNIONA OLIMPIJE Po tradicionalnem izboru Društva športnih novinarjev Slovenije so si priznanja najboljših slovenskih športnikov za letošnje leto prislužili: Moravcan Primož Peterka, Ljubljančanka Brigita Bukovec, moštvo kanuistov 3X C-l in košarkarji Union Olimpije - Najboljši trije gorenjski športniki: Primož Peterka, Iztok Čop in Roman Perko so tudi najboljši trije v Sloveniji. Ljubljana, decembra - 26. december je dan, ko slovenski športni novinarji javno razglasimo najboljše slovenske športnike, športnice in ekipi v iztekajočem se letu. Tako kot navadno tudi letos izbor ni bil lahak, saj je bilo dobrih rezultatov veliko, bolj zaskrbljujoče pa je, da se iz leta v leto med kandidati pojavljajo ista imena, saj je mladim iz leta v leto težje uspeti, kajti podpore države za šport je vedno manj, športni objekti so večinoma stari in se te je težko vzdrževati, konkurenca v svetu pa je vedno hujša. Tako je že četrtič zapored Priznanje za najboljšo slovensko Športnico prejela atletinja Brigita Bukovec, ki je po zgodovinskem uspehu in srebrni kolajni v Atlanti lani postala tako rekoč "slovenska športna junakinja tega stoletja" ali, kot ji pravijo nekateri, "slovenska kraljica atletike". In čeprav je bilo leto 1997 zanjo vse prej kot uspešno, saj je res vrhunski rezultat - tudi spričo poškodbe - dosegla le s četrtim mestom na svetovnem prvenstvu v Atenah, je tudi v tem letu osvojila naslov najboljše slovenske športnice -saj mladih, ki bi stopale po nJenih stopinjah v slovenski atletiki in tudi drugih Športih -enostavno ni. Morda med mladinu še najbolj izstopajo plavalke, sestri Alenka in Nataša Kejžar, ter seveda drugouvršče-na športnica Slovenije 19-lctna Mariborčanka Metka Sparavec. Kaj v svetovni eliti resnično pomenijo, pa bodo že sredi januarja dokazovale na svetovnem prvenstvu v Perthu v Avstraliji, kamor je naša reprezentanca odpotovala že med božičnimi prazniki. Ena izmed športnih junakinj zadnjih let pa je prav gotovo ludi Tržičanka Andreja Grašič. Andreja, ki si je (tako kot lani) najprej zaslužila naslov najboljše gorenjske športnice, nato pa še tretje v Sloveniji, je Erav gotovo ena tistih športnic, i ji ne manjka poguma. Ko so razmere za uspeh v našem tekaškem športu začele nazado- vati, se je odločila za biatlon in preprosto rečeno, uspela. Ni se ustrašila puške in novih treningov, ni se ustrašila novih kon- ima v svoji zbirki še vrsto drugih odličnih rezultatov -pred seboj pa tudi še mnogo visokih ciljev. K sreči pa je tudi v naši reprezentanci že tudi nekaj vse uspešnejših naslednic. V moški konkurenci je bila izbira najboljših slovenskih športnikov na las podobna gorenjski. Kandidatov je bil sicer večji krog, vendar pa je bil na koncu razpored popolnoma enak: prvo mesto med vsemi športu, vsako leto vsaj kateremu od posameznikov uspe, da se približa svetovni eliti. 20-letni Tržičan Roman Perko je to dokazal z zmago na svetovnem mladinskem prvenstvu v nordijski kombinaciji v Calgar-yju in petim mestom na svetovnem prvenstvu v Trondheimu. Naslov najboljše ekipe v individualnih športnih panogah so si letos zaslužili kanuisti 3X C-l, ki so v postavi Simon Najboljši slovenski športniki so si zaželeli sreče in uspehov tudi v novem olimpijskem letu kurentk in trdna volja po uspehu, zraven pa seveda še malce gorenjske trme, so pripomogli, da je leta 1996 v svetovnem pokalu zmagala prvič, letos pa - kljub poškodbi - najprej spomladi v Nozawi in ta mesec še tretjič v svoji karieri v švedskem Ostersundu. Andreja, ki je v zadnjih treh letih tudi slovenska biatlonska prvakinja, si je zaslužil smučar skakalec Primož Peterka iz Moravč, skupni zmagovalec svetovnega pokala. Zagotovo povsem upravičeno. Tudi na drugo mesto se je upravičeno uvrstil veslač Iztok Čop iz Studenčic, zmagovalec svetovnega pokala med veslači - skifisti. Tretje mesto Romana Perka pa je dokaz, da kljub vsem težavam v našem Hočevar, Gregor Terdič in Se-bastjan Linke, na svetovnem prvenstvu v Braziliji osvojili bronasto kolajno. Najboljša ekipa v kolektivnih športnih igrah letošnjega leta pa so v Sloveniji košarkarji KK Union Olimpije, tretjeuvrščeno moštvo evropske lige državnih prvakov v sezoni 1996/97. • V. Stanovnik, foto: T. Doki Primož Peterka BOU OD ZMAG SI ZAPOMNIM PORAZE Tako pravi 18-letni Moravčan Primož Peterka, ki smo ga sredi decembra razglasili za najboljšega gorenjskega športnika, prejšnji teden pa je prejel še priznanje za najboljšega športnika Slovenije v letu 1997. Katje bilo zate v letošnjem letu tako pomembnega, da si boš zapomnil za vse življenje? "Zgodilo se je marsikaj, moram pa res dobro razmisliti, kaj je bilo posebnega. Zadovoljen sem, da mi je uspelo opraviti šolske dolžnosti, seveda pa sem vesel, da sem opravil tudi vozniški izpit in da sedaj lahko okrog "drvim" tudi sam. No, vozim previdno, vsaj tako sam mislim, čeprav nekateri trdijo drugače..... Sicer pa sem si glede tekmovanj veliko bolj od zmag zapomnil neuspehe. Zato, ker me to potem res "Židi"-- Tako kot me naprimer jezi, ker mi še vedno ni uspelo opraviti izpita za motor." Načrtov za to leto je gotovo ostalo še dosti? "Seveda, saj sem rekel, da še nimam izpita za motor. Poleg tega si želim enakih ali podobnih rezultatov kot lani, zmago v svetovnem pokalu, "žulijo" pa me seveda tudi olimpijske igre. Upam pa, da žulja ne bo več, ko jih bo enkrat konec." Andreja Grašič ŽELIM SI ZDRAVJA IN LJUBEZNI 26-letno biatlonko iz Križ Andrejo Grašič smo pred kratkim gorenjski športni novinarji razglasili za najboljšo gorenjsko športnico leta 1997, v petek pa je dobila tudi priznanje kot tretja najboljša slovenska športnica tega leta. Ob tej priložnosti smo ji postavili dve malce bolj praznični vprašanji. Kaj si boš v iztekajočem se letu najbolj zapomnila, tako na športnem področju kot v zasebnem? "Na področju svoje športne kariere si bom v tem letu zagotovo najbolj zapomnila uspešen povra-tek v svetovni pokal, ki mi je uspel kljub jesenski poškodbi. Ob tem povratku pa mi bo najbolj v spominu ostala zmaga na olimpijskih progah na Japonskem. Glede zasebnega življenja pa je seveda pomembno, da imam od letos naprej "resnega" fanta, prav tako biatlonca - vendar Štajerca - Saša Grajfa." Kaj pa si želiš v novem letu? "Glede športnih rezultatov težko delam načrte, nedvomno pa si želim čimmanj poškodb, čim manj kriz in prepirov, po drugi strani pa seveda čimboljše rezultate. Predvsem pa ielim sebi in vsem veliko zdravja in Čimveč ljubezni." >$KO SMUČANJI V soboto in nedeljo pokal Vitranc KRANJSKA GORA PRIPRAVLJENA Kranjska Gora, 30. decembra - Le še dva dni in v že tako praznično polno Kranjsko Goro bodo dopotovali prvi smučarji, ki se bodo konec tedna pomerili na XXXVII. Pokalu Vitranc Od nedelje naprej tekma ni več vprašljiva, saj je zapadel nov sneg, zaradi mraza pa neprestano delajo tudi snežni topovi. Tako je bilo v nedeljo, ko si je poligon ogledal tudi delegat mednarodne smučarske zveze, pripravljeno 98 odstotkov proge, kot so povedali organizatorji, pa se praktično ne more narediti več ničesar, kar bi tekmo lahko preprečilo. Včeraj so začeli urejeti tudi ciljni prostor, šotore, stojnice in vse ostalo, kar je potrebno, da bodo s prireditvijo zadovoljni tako tekmovalci kot obiskovalci. Sobotni veleslalom se bo začel ob 10. uri, ob isti uri pa bo start tudi nedeljske slalomske tekme. V soboto bo razglasitev rezultatov ob 18. uri v Casinoju Kranjska Gora, kjer bo tudi Žrebanje za nedeljsko slalomsko tekmo. Zaradi novoletne gneče v Kranjski Gori organizatorji tekmovanja tudi priporočajo, da si vstopnice za tekmi kupite že v predprodaji, saj jih prodajajo na vseh slovenskih poŠtah (stanejo 500 tolarjev, za otroke do 14 let pa je vstop prost), seveda pa jih bo moč kupiti tudi ob vstopu na tekmovališče. Organizatorji so za obiskovalce letos pripravili še dodatne parkirne prostore, vsem, ki boste konec tedna potovali v Zgornjesavsko dolino, pa priporočajo, da greste na pot dovolj zgodaj in da upoštevate navodila redarjev. • V. Stanovnik SPELA IN ALENKA SPET MED NAJBOLJŠIMI Kranj, 29. decembra - Konec tedna so najboljše alpske smučarke nastopile na dveh slalomskih tekmah v avstrijskem Lienzu. Naša ekipa Je bila odlična, poleg Urške Hrovat, ki je v soboto stala na tretji stopnički, v nedeljo pa je bila četrta, sta navdušili tudi dve Gorenjki, Alenka Dovžan in Špela Pretnar. Mojstrančanka Alenka Dovžan je bila v soboto, kljub visoki Štartni številki, odlična deseta, na nedeljski tekmi pa je bila trinajsta. Blejka Spela Pretnar je bila v soboto petnajsta, v nedeljo pa je z odlično vožnjo na koncu zasedla izvrstno sedmo mesto. S tema nastopoma sta se obe po poškodbah vrnili v svetovno slalomsko elito in hkrati potrdili olimpijski normi za nastop v Naganu. Olimpijsko normo pa ima iz prejšnjih tekem že tudi Skofjeločanka Nataša Bokal, ki pa ji je tokrat šlo slabše, saj je nastopila bolna. Naslednje prizorišče ženskih tekem (slalom, veleslalom) svetovnega pokala bo 5. in 6. januarja v nemškem Ofterschvvag-nu, najboljše slalomistke in veleslalomistke, pa bomo 10. in 11. januarja gostili v Mariboru na tradicionalni Zlati lisici. • V.S. Priznanja OKS - ZŠZ najboljšim VELIKE STATUE TUDI PETERKI IN PRISTAVCU Ljubljanja, 26. decembra - Olimpijski komite Slovenije -Združenje športnih zvez je najuspešnejšim slovenskim športnikom in trenerjem minuli petek podelila velike in male statue ter zlate, srebrne in bronaste plakete. Skupno so podelili kar 186 priznanj, od tega 114 športnikom, ostale pa trenerjem in športnim delavcem. Med trinajstimi dobitniki najvišjega priznanja - velike statue - sta tudi dva gorenjska športnika: Primož Peterka, ki si je statuo prislužil z naslovom skupnega zmagovalca svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih ter padalec Matjaž Pristavec, svetovni prvak v paraskiju. OKS - ZŠZ je letos uvedel tudi novost: tako imenovano častno izkaznico, ki jo bodo prejeli vsi dosedanji dobitniki kolajn na olimpijskih igrah, nosilci medalj na svetovnih prvenstvih in prejemniki Bloudkovih priznanj. Teh upravičencev je sedaj 170, prvih pet izkaznic pa so dobili: Leon Stukelj, Miro Celar, Ivo Daneu, Brigita Bukovec in Andraž Vehovar. • V.S. HOKEJ za vroča dogajanja na ledu Izšla je nova, 25. številka revije HOKEJ, v kateri med drugim lahko preberete: - Ivo Jan, Klemen Mohorič in Tomaž Vnuk v našem pogovoru zatrjujejo, kako trd je hokejski kruh na tujem - V Alpski ligi 1997 doslej najslabše za slovenske klube - Ob začetku novega državnega prvenstva klubi odkrivajo svoje načrte - V pismu iz Kanade boste zvedeli, kateri Slovenec bo prvi zaigral v NHL - Izjemno bogata statistična priloga, barvni poster koledar in še in še Pohitite, revija HOKEJ vas že Čaka pri vašem prodajalcu časopisov! ZIVKOVIC BOLJŠI OD STEINERJA Ljubljana, 29. decembra - Minuli petek zvečer so si obiskovalci diskoteke Planet Life v Ljubljani lahko ogledali, kako izgleda pravi boksarski ring in kako izgleda, če se v njem borita mladi boksarski zvezdi Slovenije in Avstrije. V boksarskem večeru, ki je sicer postregel z več bolj ali manj zanimivimi dvoboji, je bila namreč glavna borba rezervirana za 17-letnega Kranjčana Maria Živkoviča in 19-letnega avstrijskega prvaka v lahki kategoriji Fredija Steinerja. Naš, sedaj že prekaljeni šampion je Avstrijca zanesljivo ugnal in požel aplavz in navdušenje vseh, ki so se zbrali ob ringu. Po dvoboju pa je Mario zadovoljen povedal: "Pred dvema dnevoma sem bil še zelo bolan, saj sem imel virozo in visoko vročino. Vendar pa sem hitro okreval in mislim, da sem danes res boksal dobro in pošteno zmagal. Upam, da bom že v mesecu marcu spet pričakal kakšnega novega prvaka, morda iz sosednje Hrvaške ali Italije." • V.Stanovnik, foto: T.Dokl FOJKAR ODLIČEN V Murski Soboti so v soboto, 20. decembra, organizirali 2. mednarodni božični karate turnir, Murska Sobota 97, ki predstavlja zadnjo tekmo v tem koledarskem letu. Na turnirju so natopile mladinske reprezentance osmih držav - Češke, Slovaške, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije in seveda Slovenije. Karate klub Kranj je zastopal Andrej Fojkar, ki je znova potrdil, da je v odliči formi. Pri katah je osvojil odlično četrto mesto Še bolje pa se je odrezal v Športni borbi. Kljub tesnemu porazu v podaljšku v prvi borbi, je prvo repesažno borbo dobil z 3:2. V borbi za tretje mesto pa je prav tako zmagal, to pot z rezultatom 2:1. S tem uspešnim nastopom je tudi osvojil končno prvo mesto na klubski lestvici tekmovalcev za leto 1997. • A. K. TNI KROG Rezultati žrebanja %3* kroga ...%IaH!%a.. 1997. IZŽREBANE ŠTEVILKE 1 2 10 12 33 37 38 39 57 59 60 61 72 73 74 13(21 40 43 6364 25 26 4753 65 66 29 54 69 32 55 71 Urednost prodanih srečk Skupna urednost dobitUou: Dodatek neizplačanih dobithou: 16.S97800.00 SIT 8.298.900,00 SIT sos.olo.oo srr vrednost Dobitke za eno in dve pravilni vrstici lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije, ki so s terminali povezani z centralo. Glavni dobitek in Krog dobitek bomo srečnežu izročili na sedežu Športne loterije v Ljubljani, Cigaletova 15/1, vsak delavnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačila je: ...23*2, 1993. NAGRADNA IGRA V dodatni nagradni igri so bile izžrebane naslednje številke in nagrade: PALIĆNIMEŠALNIK RADIOKASETOFON BARVNI TV 4 2 7 9 Svojo srečko nam priporočeno pošljite na naslov: Športna loterija d.d., Cigaletova 151, p.p.211, 1001 Ljubljana Nagrado vom bomo poslali po pošti, lahko pa jo osebno prevzamete pri nas Zadnji dan za prevzem nagrad je: 28.2. 1998 Žrebanje .29*.. kroga bo v soboto, ..1.0».!.•... 1998 ob 15*. uri v prostorih POP TV, Kranjčeva 26, Ljubljana. Televizijski posnetek bo v nedeljo ob 19. uri na POP TV Sklad za 28. krog bo povečan za 500.000,00 Sli Informacije: 061 9736. Na Pokljuki Emona tekaški pokal in državno prvenstvo štafet za leto 1997 ŠTAFETA PLANICE SLAVILA ŠESTIČ ZAPORED Zadnji konec tedna v tem letu je bilo na Rudnem polju na Pokljuki, že tradicionalnem prizorišču tekaških tekmovanj, ponovno živahno. Športna loterija d d. Pokljuka, 28. decembra • V soboto, na prvi tekmi smučarskih tekačev za pokal Emona na Rudnem polju, na kateri je nastopilo 120 tekmovalcev iz 11 slovenskih in 4 hrvaški klubov, je med člani zmagal Vasja Rupnik (Valkarton). Na Blizzardovih smučeh mu je sledil Marko Dolenc (Brdo), tretje mesto pa je s 26 sekundami zaostanka pritekel Matej Soklič (Planica). Zaradi težkih tekmovalnih pogojev, zaradi novozapadlega snega je v veliki meri odločala tudi prava izbira maž za klasično tehniko, teka nista končala Petkovšek (Logatec) in Kavalar (Planica). V ženski konkurenci pa je bila Petra Majdič presenetljivo hitrejša od Andreje Mali (obe Jub Dol). S tretjim časom se ponaša najhitrejša starejša mladinka, Teja Gregorin (Olimpi- ja). Na novega leta dan Mal-ijeva, Lačnova in Petkovšek že letijo v rusko Kavgolovo, na naslednje tekme svetovnega pokala. Tekma Emona pokala je za mladinske kategorije veljala tudi kot tretji del izbirnih preizkušenj za mladinsko svetovno prvenstvo. Švicarski St. Moritz bo izmed Gorenjcev videl le Aleš Novak. Rezultati pokal Emona: člani 15 km: 1. Rupnik (Valkarton Logatec) 41.17, 2. Dolenc (Brdo) 41.33, 3. Soklič (Planica) 41.43, 4. Maric (Bled) 43.52, ml. člani, 15 km: 1 Plahutnik (Corning Vrhnika) 42.40, 3. Novak (Planica) 43.24 članice in ml. članice, 5 km: 1. Majdič 17.41, 2. Mali (obe Jub Dol) 17.54, st. mladinke, 5 km: 1. Gregorin, 2. T. Hižar, 3.1. Hižar (vse Olimpija), 8. Zupan (Merkur) st. mladinci, 10 km: 1. Tudi na Jesenicah so ostali brez "slavnega" trenerja UHER JUTRI "URADNO" IZ PODMEŽAKLE Jesenice, 30. decembra - Težave v mnogih gorenjskih Športnih kolektivih se kot kaže tudi v novem letu ne bodo končale. "Za malo denarja malo muzike", pa bi lahko napisali za delo sicer vrhunskega hokejskega strokovnjaka Zdenka Ureha, ki je prejšnji teden ponudil odstop z mesta glavnega trenerja hokejske ekipe Acroni Jesenic. Izvršni odbor Hokejskega društva Jesenice je ponujeni odstop sprejel, pogodbo o sodelovanju pa so sporazumno prekinili na jutrišnji dan, 31. 12. 1997. Jutri pa bo z Jesenic uradno odšel tudi igralec Zdenko Šperek. V "Sporočilu za javnost", ki ga je izdalo vodstvo Hokejskega društva Jesenice in HK Acroni Jesenice so zapisali, da so bih rezultati članskega moštva v dosedanjem delu sezone slabi. Del krivde je objektivno pogojen s težavnim finančnim stanjem, večji del krivde pa nosijo igralci. Zato sta odstop ponudila tudi drugi trener Drago Mlinarec in vodja ekipe Brane Jeršin, vendar pa izvršni odbor društva njunih odstopov ni sprejel, saj menijo, da je potrebno, da v tako težkih časih v klubu pomagajo prav vsi. Trenutne težave in zapleti na Jesenicah pa niti ne bi pomenili Jrevelike katastrofe, če se ne bi odhodi glavnih trenerjev z esenic v zadnjih letih kar vrstili, saj so trenerji kar po vrsti ugotavljali, da se čez noč (celo v Podmežakli) ne da narediti čudeža. Vodstvo kluba pa je vedno zahtevalo rezultate vsaj v nekaj mesecih, če že ne v nekaj tednih. Jasno je seveda tudi, da je bilo trenerje za delo treba tudi (bolj ali manj primerno) nagraditi, denarja pa je v klubu iz leta v leto mani, zaradi Česar seveda tudi igralci trenirajo le toliko kot mislijo, da je za plačilo njihovega dela potrebno.... Lahko bi še naštevali vzroke in posledice, od razmer v našem Športu, do siceršnjega položaja hokeja pri nas (nihče ne ve, kako se bo nadaljevala trenerska "zgodbica" z Bleda, kaj bo z ekipo Triglava, Ki je zadnjih hip "ujela" trenerja) in splošnih znanih težav v gospodarstvu, ko hokejska zveza in klubi zaman iščejo močne sponzorje, ki bijih lahko rešili, pa vendar je ta trenutek misel hokejskih navijačev (kolikor jih je Še ostalo) pač usmerjena v bližnjo prihodnost, v naslednje kolo ta konec tedna....ali najdlje do letošnjega finala državnega prvenstva Po Gorenjskem že krožijo govorice o vrnitvi Sergeja Borisova, o dogovorih Jeseničanov s selektorjem Pavletom Kavčičem, o novih ameriških igralcih in trenerju, celo o prihodu Savoleinena v Podmežaklo in "prestopu" Uherja na Bled.....Skratka, nekaj se resno "kuha" in v dobro našega hokeja je upati, da se na koncu vendarle ne bo vse zažgalo. V.Stanovnik ZA NAJBOLJŠE MALO PRAZNIKOV Kranj, 30. decembra - Božično novoletne praznike hokejisti "tradicionalno" preživljajo precej delavno, saj je naša članska ekipa trenutno na turnirju v Tilburgu, mladi do 20 let pa imajo te dni svetovna prvenstva. Naša reprezentanca, ki igra v skupini C, je v Kontha - Jarveju v Estoniji. Mladinci do 18 let sodelujejo na turnirju v Franciji, poleg tega pa je tudi pri nas v teh dneh veliko turnirjev od najmlajših cicibanskih kategorij naprej. Že v nedeljo, 4. januarja, pa se nadaljuje tudi državno prvenstvo. Ekipa HK Bled bo igrala v Celju, na Bledu pa bo tekma med HDK Bled in Acroni Jesenicami. Triglav bo gostoval pri HK Mariboru. Na Jesenicah bo ekipa HIT Casino Kranjska Gora gostila Slavijo Jato. • V.S. "PIŠČANČKI" ZBOLELI PO VEČERJI V ŽIROVNICI Zalog, 29. decembra -Včeraj je Uprava hokejskega kluba Slavija Jata sporočila, da je vprašanje, kaj bo z bližnjim igranjem njihove ekipe, saj so igralci zboleli za epidemijo. Po obvestilu Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, naj bi imeli nalezljivo trebušno bolezen. "Po večerji v gostilni v Žirovnici, so se pri 18 igralcih in vodilnih klubskih delavcih pojavile težave, ki se sicer pri nekaterih igralcih že izboljšujejo, nekateri pa še vedno ne morejo trenirati in po novoletnih praznikih se bo šele videlo, kako bo z nadaljevanjem tekmovanja v prvih januarskih tekmah," so sporočili z uprave kluba. • V.S. Mehel (Olimpija), 4. Šolar (Merkur), 7. Reberška (Bled), 9. Roprte (Merkur), ml. mladinci, 7.5 km: 1. Jesenovec (Olimpija), 3. Lauseger, 4. Brodar (oba Merkur), ml. mladinke, 5 km: 1. Podviz (Olimpija), 5 Soklič (Gorje), 10 Koblar (Planica). Na nedeljskem državnem prvenstvu štafet za leto 97 je bilo v lepem vremenu zanimivo kot že dolgo ne, k temu pa je prispevala tudi udeležba, saj je bilo na startu kar 43 štafet. Tako v ženski kot v moški absolutni konkurenci so bili zmagovalci znani šele v zadnji predaji. Zadnja tretja tekačica Jub Dola Andreja Mali je svoje kolegice Špelo Strasser in Petro Majdič popeljala do naslova z daleč najboljšim časom tega dne, potem ko je v zadnji predaji prehitela mladinsko štafeto Olimpije. Tekačice Merkurja s potnicama iz biatlonskega tabora za Nagano Tadejo Brankovič in Matejko Mohorič so tesno sledile vodilnima štafetama, a ostalo jim je tretje mesto. Pravo malo vojno pa smo doživeli v teku moških štafet, kjer sta stratega ekip Planice, Marko Gracer in Logatca, Pavel Dornik, v klasični tehniki najprej v boj poslala mlajša člana Aleša Novaka in Uroša Godino, ki sicer nista bila najhitrejša. To predajo je po zapletih najhitreje zaključil Marko Dolenc (Brdo), čeprav mu niso dovolili starta v prvi vrsti in je veliko energije porabil za prehitevanje počasnejših, kar je napovedalo burne dogodke na tekmi. Zaostanek Godine za Novakom, 45 sekund, je Vasja Rupnik izničil proti Jožetu Kavalarju, ki sta dosegla najboljša Časa tega dne. Dramo sta nadaljevala Jože Petkovšek in Matej Soklič, ki je nekaj metrov zaostanka hitro nadoknadil. Taktično, živčni boj pa se je nadaljeval do zadnjega ovinka pred ciljem, kjer je še bilo možnost prehitevanja, nepazljivost Petkovška pa je izkoristil Soklič, zapeljal pred njega, ga ob tem še malce odrinil z roko in prvi pritekel v cilj. To je ponovno pomenilo pritožbe z obeh strani, tekmo- valna žirija pa je po dolgotrajnem usklajevanju in proučitvi dogodkov sklenila, da naslov, šesti po vrsti, odhaja v Planico, Sokliča pa zaradi nešportnih gest predajo disciplinski komisiji, kar je bila salamonska rešitev za slovenski smučarski tek. V boju za tretje mesto pa so bili gorjanski biatlonci (Lar-isi, J. Poklukar in Žemva) hitrejši od Brda in kranjskega Merkurja, organizatorja tekmovanja, ki so po besedah predsednice kluba Irene Markic na tekmovanju imeli angažiranih okoli 60 članov kluba, kar je pomenilo lepo izvedeno generalko za mladinski pokal Kuri-kala v marcu. Takoj po novem letu, 3. januarja, bo na Rudnem polju državno prvenstvo biatloncev v sprintu v organizaciji SK Gorje in Žito pokal za najmlajše kategorije smučarskih tekačev. Rezultati: absolutno člani in mladinci, 3 x 10 km; 1 Planica (Novak 28.53, Kavalar 25.02, Soklič 25.19) 1. 19. 15,8, 2. Valkarton Logatec (Godina 29.38, Rupnik, 24.15, Petkovšek 25.22) 1. 19.16,6, 3. Gorje (Larisi, Poklukar, Žemva) 1.22.54, 4. Brdo (Dolenc, Kro-mar, Petkoš) 1.23.59, 5. Merkur Kr (Globočnik, Grašič, Jer-ončič) 1.24.45, 7. Planica (Šme-hil, Dolhar, Zagoršek), absolutno članice in mla-diidnke, 3x5 km; 1. Jub Dol (Strasser, Majdič, Mali) 49.49, 2. Unior Olimpija (Gregorin, Tina in Ines Hižar) 50.44, 3. Merkur Kranj (Rakovec, Brankovič, Mohorič) 51.58; starejši mladinci, 3 x 10 km: 1. Olimpija (Ponikvar, Gričar, Mehle) 1.27.36, 2. Merkur KR (Šolar, Brodar, Lauseger) 1.29.59, 3. Kovinoplastika Lož, 4 Bled (Reberšak, Dolžan, Globev-šek); starejše mladinke, 3x5 km: 1. Unior Olimpija (Gregorin. Tina in Ines Hižar) 50.44, mlajše mladinke, 3 x 5km: L Unior Olimpija (Brišar, PrinčiČ, Odviz) 54,02, 3. Merkur Kranj (Benedičič, Zupan, Mohorič), 6. Planica (Koblar, Rožič, Bramc), mlajši mladinci, 3x5 km: 1. Logatec (Ambrožič, Antičevič, Brus) 47.46, 5-Gorje (Kunšič, Larisi, Bre-mec). • M. Močnik SMUČARSKI SK1 ŽIVICU PRESTIŽNA ZMAGA Reit im VVinkel, 27. decembra - Na tradicionalnem silvestrskem tekmovanju v tem bavarskem zimsko športnem središču je na 90-metrski skakalnici nastopilo kar 134 skakalcev iz Avstrije, Nemčije, Švice in kranjskega Triglava. Reprezentance so nastopile z najboljšimi mladinci in člani B reprezentanc, ki niso na novoletni turneji. Najbolj kvalitetna udeležba je bila V kategoriji mladincev do 18 let, kjer so največ pokazali Kranjčani. Njihov najboljši skakalec Milan Živic pa je bil absolutno najboljši posameznik tekmovanja. Tekmovanje se obenem upošteva za tradicionalni zimsk: pokal Lowenbrau. Rezultati: do 14 let: 1. Anže Brankovič, do 15 let: 3. Gašper Čavlovič, 4. Primož Zupan - Urn, 5. Grega Bernik, 6. Sašo Kne; do 16 let: 4. Marko Šimic, 7. Andrej Jezeršek; do 18 let: 1. Milan Živic, 3. Primož Delavec, 5. Bine Norčič, 9. Uroš Peterka, člani: 14. Robert Janežič. • J. Bešter NASTOPILE TUDI GORENJKE V soboto, 20. decembra, je NTK - Šampionka • Vrtojba organiziral 1. TOP Turnir R. Slovenije za mladinke. V prvi skupini je bila najboljša Špela Lukner iz Petovie, ki je v finalu z 2:1 premagala Saško Sivec iz Šampionke. Sedmo mesto je pripadlo Maji Rozman iz Križ, enajsta pa je bila Saša Petrovčič iz Škofje Loke. V drugi skupini je zmagala Janja Milost iz Šampionke, druga je bila Mateja Bajželj - Zalog, potem pa kar tri Gorenjke. Tretja je bila Urška Petrič - Merkur, četrto mesto je pripadlo Ajdi Radinji iz Škofje Loke, peta je bila Anja Grum -Križe. • J. Rant NAJBOLJŠI MLADI IZ LJUBNA Bled, 29. decembra - Prejšnjo soboto sta OŠ Bled in NTK Ljubno pripravila medobčinsko prvenstvo SŠD v namiznern tenisu. V blejski osnovni šoli se je pomerilo 72 mladih jz osnovnih šol: Bled, Lesce, Lipnica, Radovljica, Gorje hi Ljubno. Najbolj pa so se izkazali mladi Ljubenčani, saj so osvojili vsa najvišja mesta. Med dekleti je namreč zmagal? Alenka Frelih pred Klaro Pintar (obe OŠ Ljubno), med fanti Peter Pogačnik pred Božom Samcem (oba Ljubno), med ženskimi pari Frelih - Soklič (OS Ljubno) in med fanti Pogačnik - Samac (OŠ Ljubno). • V.S. Petdesetletnica Alpinističnega odseka PD Kranj y VELIKA DEJANJA V DOMAČIH IN TUJIH GORAH Člani odseka so nizali uspehe na visokih vrhovih, pri čemer niso zaostajale za fanti niti alpinistke. Kranj, 29. decembra - Ne le člani, tudi članice odseka so se zapisale v zgodovino slovenskega alpinizma. Brez srčnih alpinistov prav tako ne bi bilo zanesljivih gorskih reševalcev. Vsi so veliko storili za razvoj celotnega društva, je pohvalil predsednik PD Kranj Franc Ekar njihova prizadevanja n>ed srečanjem ob 50-letmci alpinističnega odseka. Začetki kranjskega alpinizma segajo v obdobje med obema vojnama, ko so Beno Ander-wald, Ciril Hudovernik in Cene Malovrh kot najbolj aktivni Posamezniki plezali v Grintov-cih in tudi Julijcih. Po vojni so že leta 1946 mladi kranjski alpinisti, med katerimi so bili Peter Gunčar, Slavko Jenko, Franc Gašperlin, Stane Fras in bratje Franko, Milč in Roman Herlec, ustanovili planinsko društvo Gams. Pravi začetek Povojnega alpinizma pa je bil v letu 1947, ko so pod pokroviteljstvom tedanjega predsednika društva Črtomira Zorca ustanovili Alpinistični odsek Kranj. Že dve leti pozneje je Predsednik Franjo Klojčnik lahko pohvalil aktivnost 60-člans- kega odseka. "Začetki so bili res težavni, vendar so kranjski alpinisti opravili v polstoletni zgodovini velika dejanja," je poudaril sedanji predsednik PD Kranj Franc Ekar na srečanju nekdanjih in sedanjih članov ob jubileju odseka. Spomnil se je nekaterih dosežkov v domačih gorah in na odpravah v tuja gorstva, kjer so Kranjčani stopili vse do najvišje gore, Mount Everesta. Ne le moški, tudi Marija Štremfelj je med ženskami segla najvišje. Žal so se ob uspehih dogajale tragedije, v katerih so izgubili tudi najboljše alpiniste, na primer, Nejca Zaplotnika. Novo smer Športnega plezanja, ki je danes v ospredju, je mladim rodovom začrtal Tomo Česen; prav on je svet presenečal z vrhunskimi samostojnimi vzponi v najtežjih stenah. Med alpinisti so tudi talentirani športni strokovnjaki, zlasti Andrej Štremfelj. Nepogrešljiv je tudi prispevek srčnih prijateljev gora, ki so bili vedno temelj postaje GRS. Vsem gre zahvala za storjeno delo, je ugotovil predsednik Ekar, načelnik gospodarskega ORTNO PLEZANJE PRVENSTVO KONČALI TUDI MLADI PLEZALCI S Četrto tekmo v Slovenski Bistrici se je končalo tudi državno prvenstvo za mlajše in srednje kategorije. Najprej so v dopoldanskem delu nastopili najmlajši, potem pa popoldne še tekmovalci srednjih kategorij. V dobro postavljenih smereh, ki so bile delo Stanka Zidana, se je pomerilo 121 tekmovalcev. Med cicibani sta zmagala Ana Kosmač (AO Žiri) pri deklicah in Miha Škof (AO Lj-Matica) pri dečkih, ki nista dovolila nobenega presenečenja in sta gladko osvojila tudi prvi mesti v skupni razvrstitvi. Tudi Natalija Gros (PK Škofja Loka) je gladko zmagala med mlajšimi deklicami tako na tekmi kot tudi v skupni razvrstivi. Mlajši deček Miha Jensterle (ŠPO Radovljica) je odščipnil zadnjo zmago skupnemu zmagovalcu v tej kategoriji Andreju Troštu (AO Lj-Matica), Eva Finžgar (SPO Radovljica) je zmagala pri starejših deklicah pred skupno zmagovalko v tej kategoriji Natalijo Gros (PK Škofja Loka). V kategoriji starejši dečki si je Anže Štremfelj (PK Škofja Loka) s sobotno zmago zagotovil drugo mesto v skupni razvrstitvi za zmagovalcem Tomažem Valjavcem (ŠPO Tržič). V kategoriji kadetinj zaradi premajhnega števila nastopajočih niso razglasil skupne zmagovalke, v soboto pa je bila najboljša Eva Tušar (PK Mcofja Loka). Primož Žitnik je največ pokazal pri kadetih, skupno zmago pa je kljub temu moral prepustiti domačinu Boštjanu Potočniku (AO Impol). Rezultati Slov. Bistrica: cicibanke: 1. Ana Kosmač (AO Žiri), 2. Barbara Legat, 3. Katarina Jensterle (obe ŠPO Radovljica); c>cibani: 1. Miha Škof (AO Lj-Matica), 2. Jure Bornšek (AO Celje), 3. Jernej Modrijan (AO Žiri); ml. deklice: 1. Natalija Gros (PK Škofja Loka), 2. Polona Šantelj (ŠD Pivka), 3. Eva Finžgar (SPO Radovljica); ml. dečki: 1. Miha Jensterle (ŠPO Radovljica), 2- Andrej Trošt, 3. Jure Mohar (oba AO Lj. - Matica); st. deklice: J- Eva Finžgar (ŠPO Radovljica), 2. Natalija Gros (PK Škofja Loka), 3. Nastja Guzzi (ŠPO Tržič), st. dečki: 1. Anže Štremfelj (PK Škofja Loka), 2. Tomaž Valjavec, 3. Klemen Bečan (oba ŠPO Tržič), kadetinje: 1. Eva Tušar (PK Škofja Loka), 2. Oman Mojca (AO Kranj); kadeti: 1. Žitnik Primož (PK Škofja Loka), 2. Boštjan Potočnik (AO Impol), 3. Aleš Pelko (AO Kranj). Rezultati državnega prvenstva skupno: cicibanke: 1. Ana Kosmač (AO Žiri), 2. Katarina Malovrh (ŠPO Tržič), 3. Barbara Legat (ŠPO Radovljica); cicibani: 1. Miha Škof (AO Lj-Matica), 2. Jure Bornšek (AO Celje), 3. Jernej Modrijan (AO Žiri), ml. deklice: 1. Natalija Gros (PK Škofja Loka), 2. Polona Šantelj (SD Pivka). 3 Teja Oman (ŠPO Tržič), ml. dečki: 1. Andrej Trošt (AO Lj-Matica), 2. Nejc Česen (PK Škofja Loka), 3. Miha Jensterle (SPO Radovljicaj, st. deklice: 1. Natalija Gros (PK Škofja Loka), 2- Eva Finžgar (SPO Radovljica), 3. Nastja Guzzi (ŠPO Tržič), st. dečki: 1. Tomaž Valjavec (SPO Tržič), 2. Anže Štremfelj (PK Škofja Loka), 3. Klemen Bečan (ŠPO Tržič), kadeti: 1. Potočnik Boštjan (AO Impol), 2. Primož Žitnik (PK Škofja Loka), 3. Erih °brez (AO Celje). • A. Š. ŠAH ŽVAN NAJBOLJŠI MLADINEC Kranj, 27. decembra - 26. in 27. decembra je v Kranju potekalo "oprto mladinsko prvenstvo Gorenjske 97. Nastopilo je 22 palcev in igralk. Aktualni slovenski prvak Žiga Zvan iz SS r°mo Zupan je potrdil vlogo prvega favorita in prepričljivo ^agal, pri čemer je oddal samo pol točke. Pol točke za njim je bil Jan Gombač iz ŠD dr. Milan Vidmar Ljubljana. . Tretje mesto, vendar s precejšnjim zaostankom za vodilnima, je dosegel Mark Agovič iz SK Komenda. Pri mladinkah je Karmen Orel iz ŠS Tomo Zupan slavila tesno zmago pred Tjašo Jpavec iz ŠD dr. Milan Vidmar in Veroniko Hari iz ŠD Murka Lesce, saj so imele vse tri enako število točk, vendar je imela Karmen boljše nasprotnice. Rezultati: 1. Žiga Žvan 8.5, 2. Jan Gombač 8, 3. Mark Agovič 6, 4. Primož Petek 6, 5. Karmen Orle 5, 6. Veronika Hari, itd. _ Blaž Kosmač odseka Franc Gselman pa je okrog 30 udeležencem srečanja podelil spominske vponke. Nepozabni spomini in tihi načrti "Takrat smo imeli slabo opremo, a smo vseeno veliko dosegli. Meni je uspelo, da sem prvi izmed Kranjčanov preplezal smer VI. težavnostne stopnje v avstrijskih gorah. Plezal sem 23 let, v gorski reševalni službi pa sem deloval tri desetletja. V letih 1947 in 1948 sem bil tudi načelnik postaje GRS v Kranju," se je spomnil Franc Jezeršek. "Član odseka sem od 1964. leta. Dolgo sem plezal in se udeležil številnih odprav. Moja prva odprava je bila leta 1971 v pakistanski Hindukuš na Istor-o-Nal, nazadnje pa sem bil leta 1995 na odpravi v Karakorum, na Gasherbrum IV. S Kranjčani sem leta 1972 odšel na Kili-mandžaro v Afriki in leta 1983 na Pik Komunizma v Pamir. Razen tega sem sodeloval na vrsti slovenskih odprav," je naštel Tomaž Jamnik in ocenil, da je med mladimi člani odseka spet več perspektivnih alpinistov. "Ženski himalaizem je v fazi, ki jo je moški že davno prešel. Vseeno sem postavila kar nekaj pomembnih mejnikov. Leta 1990 sem bila prva Slovenka (in Jugoslovanka) na Everestu, kar štejem za svoj največji dosežek v Himalaji. Sem tudi ena redkih žensk s tremi osem-tisočaki, saj sem leta 1986 stopila na Broad Peak, leta 1995 pa na Chb Oyu. Moje uspehe so vedno lepo sprejeli," je priznala Marija Štremfelj, ki pleza še danes; mož Andrej je vrhunski alpinist, otroka pa sta športna plezalca. Kot Je povedal sedanji načelnik AO Kranj Andrej Prinčič, imajo v odseku okrog 45 članov, med katerimi je približno tretjina pripravnikov. Alpinistično šolo obiskuje 35 tečajnikov, zato pričakujejo vsaj deset novih pripravnikov. Bolj izkušeni člani so letos odšli na odpravi v Ande in na Shisho Pangmo, mladi alpinisti pa so se udeležili mednarodnega tabora v Se-čuanu. Kot načrtujejo, nai bi leta 1999 spet odšli v Himalajo. Stojan Saje DRAGU BUNČIČU PLAKETA OBČINE JESENICE Jesenice, 30. decembra - Občina Jesenice je ob letošnjem dnevu samostojnosti podelila več najvišjih priznani za dosežke na različnih področjih. Dobitnik plakete na področju športa je Drago Bunčič, dolgoletni uspešni trener padalcev v Alpskem letalskem centru v Lescah in slovenske reprezentance. Prav po njegovi zaslugi je ta šport cenjen in uveljavljen v svetovnem merilu. Drago Bunčič je v padalskem športu 30 let, od tega 20 let kot trener pri ALC Lesce in trener reprezentance. V tem času so njegovi tekmovalci osvojili 10 naslovov svetovnih prvakov v Članski konkurenci in enega v mladinski. Poleg uspehov na največjih tekmovanjih, pa so še osvojene lovorike z drugihh doma in po svetu. V svoji dolgoletni Športni karieri je bil Drago Bunčič tudi sam padalec, saj je opravil 3300 skokov, poleg tega pa še 2100 ur letenja. • J. Rabič KEGLJANJE V VODSTVU FLEISCHMAN IN ŠTRUKELJ Kranj, 29. decembra - V dveh zaporednih vikendih je bilo odigrano predtekmovanje Gorenjskega prvenstva v konkurenci posamezno in obenem tudi dvojic. Pri ženskah po prvem delu predvsem z odlično igro na Jesenicah - rekordom kegljišča (476) vodi Silva Fleischman, sledita pa ji presenetljiv dve tekmovalki Ljubelja. Še večjo grednost imata med dvojicami igralki Triglava (Fleischman-elcijan), saj drugouvrščeni Tržičanki zaostajata že več kot 130 kegljev. V moški konkurenci posameznikov in dvojic prva mesta zasedajo po pričakovanju tekmovalci Iskraemeca, ki so se jim najbolj približali sosedje iz ekipe Log Steinela. V vodstvu je trenutno najboljši kegljač Gorenjske Zdravko Štrukelj med posamezniki, med dvojicami pa Založnik in Šemrl, saj se je partner vodečega posameznika Juvančič poškodoval že v prvem nastopu. Finale posamezno bo 10. in 11. januarja v Triču in na Jesenicah, finale dvojic pa marca. • J. Pogačnik VABILA, PRIREDITVE Državno prvenstvo in pokalni tekmi smučarjev skakalcev - SSK Alpina Žiri bo danes, 30. decembra, z začetkom ob 11. uri organizator pokala Slovenije za mladince do 18 let v skokih in nordijski kombinaciji. Tekma bo na 90-metrski skakalnici v Planici. V soboto, 3. januarja, pa bo SK Triglav na 50-metrski skakalnici na Krvavcu priredil državno prvenstvo in pokalno tekmovanje za dečke do 15 let s klasično kombinacijo. Tekmovanje se bo začelo ob 11. uri. Tečaj za nogometne sodnike - Društvo nogometnih sodnikov Gorenjske bo v začetku novega leta organiziralo tečaj za nove nogometne sodnike. Kandidati naj se do" 15. januarja 1998 prijavijo na naslov: DNSG Kranj, p.p. 173. • V.S. PRIZNANJA ZA TRŽIŠKE ŠPORTNIKE Tržič, 27. decembra - Športna zveza Tržič je na sobotni prireditvi v OŠ Bistrica razglasila rezultate glasovanja za najboljše športnike in perspektivne športnike. Najboljša športnica je z 260 glasovi že drugič zapored postala biatlonka Andreja Grašič iz SK Tržič-Trifbt. Najboljši slovenski tekmovalec v nordijski kombinaciji Roman Perko (tudi SK Tržič-Trifix) se je z 200 točkami uvrstil na 2. mesto, tretji pa je bil biatlonec Tomaž Globočnik (TSK Merkur Kranj) s 101 točko. Za njimi so se zvrstili alpinist dr. Iztok Tomazin, smučarski skakalec Robert Meglic in keglavka Andreja Ribič. V izboru perspektivnega Športnika ie sodelovalo osem mladih. Zmagal je Klemen Bečan iz Športno plezalnega odseka PD Tržič, ki je zbral 200 točk. Odločil je zlasti osvojeni naslov svetovnega prvaka med starejšimi dečki v težavnostnem plezanju v Avstriji. Drugi je bil smučarski skakalec Grega Lang (SK Tržič-Trifix) s 184 točkami, tretji pa športni plezalec Tomaž Valjavec s 105 točkami. Od 4. do 8. mesta sledijo Saša Truden (ŠPO PD Tržič), Robi Kališnik (SŠD-Sankaška sekcija), Andrej Jerman (Smučarski klub Tržič), Borut Kralj (SŠD-Sankaška sekcija) in Matej Sova (ŠPO PD Tržič). • S. Saje VEČ KOT 8000 VZPONOV LJUBITELJEV VALVASORJA Valvasorjev dom pod Stolom, 29. decembra - Na praznik dneva samostojnosti je bilo v Valvasorjevem domu pod Stolom kljub dežju nadvse živahno. Zbrali so se številni rekreativci, ki že tretje leto peš ali z gorskim kolesom premagujejo pot iz Završnice od planinskega doma na višini 1171 metrov. Pobudniki za boli razgibano in zdravo rekreacijo v naravi so bili člani Kolesarskega kluba Završnica akciji pa so nadeli naslov Ljubitelj Valvasorja. Številnim so vzponi z okoli 600 metri višinske razlike postali skorajda vsakodnevni, tako da so dosežki nekaterih iz leta v leto bolj zavidanja vredni. Najbolj zagnanim so na praznični dan podelili priznanja. Pravi junak za leto 1997 je Maks Pogačar, ki je imel 425 peš vzponov in 30 z gorskim kolesom. Največkrat je peš prehodil to pot Dušan Rajgelj 465-krat. Edinstven je tudi dosežek najboljše Ženske predstavnice Marije Praprotnik 365 vzponov. Na srečanju so organizatorji poudarili, da so veseli takšnega odziva. Število neformalnega združenja Ljubitelj Valvasorja se še povečuje. Najbolj zgovorne podatek o priljubljenosti te oblike rekreacije je, da so v letu 1997 vsi opravili več kot 8000 vzponov. Omenimo Še, da so se v akcijo vključili tudi člani Planinskega društva Radovljica, ki vsem rekreativcem v svoji postojanki nudijo prijetno zavetje. • J. Rabič KOLEDAR ŠPORTA ZA VSE 1998 Kranj, 30. decembra - Tik pred iztekom letošnjega leta je Športna unija Slovenije izdala nov koledar Športa za vse. Koledar je letos najobsežnejši doslej, saj je prava knjiga s 456 stranmi in več kot 5000 informacijami o dogajanjih na prireditvenem in vadbenem področju v ljubiteljskem športu. Prireditve v njem so razporejene po dnevih in panogah. Kljub temu da je koledar že izšel, pa organizatorje športne vadbe še vedno vabijo, da podatke o prireditvah sproti sporočajo na Športno unijo Slovenije, saj bodo tekoče objavljeni na internetu (www.k2.net/sportza vse/-). Koledar Športa za vse je moč naročiti na Športni uniji Slovenije, Tabor 14, Ljubljana ali po telefonu (faxu) 061 - 311-728 oz. 061 - 13-19-277. • V.S. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TELT222^624~ PONUDBA TEDNA: ZNAMKA TIP MRVA LETNIK CENA V DEM OPOMBA Opel Kadett 1.6 dj rdeča 1985 4,356 15 % popusta Audi 100 črna 1987 6.750 180 dem na 4 lea Audi 100 2.0 modra 1988 7.470 10 % popusta Alfa 331,3 s rdeča 1989 4.450 218 dem na 2 leti Ford Orion 1,8 ghiaD met. siva 1989 8.350 188 dem na 5 let Renault 5 Campus/5v rdeča 1990 5.710 193 dem na 3 leta Peugeot Opel 309 magic rdeča 1990 5.864 10 %popusta Vectra 2,01 moda 1990 9.540 215 dem na 5 let Subaru Leone 1.8 GL srebrna 1990 7.450 165 dem na 5 It Renault 211,4 bela 1991 8.960 200 dem na 5 let Hyundai Pony 1.3LS modra 1991 7.003 157 dem na 5 let Renault 21 gtx 2.0 srebrna 1991 10.840 245 dem na 5 let Renault Trafic T1400 D rdeča 1992 11.500 260 dem na 5 let Alfa 164 3,0 V6 m. siva 1992 14.990 335 dem na 5 let Lada Samara 1300 bela 1993 5.060 8% popusta Mercedes Benz 1901,8c črna 1993 23.000 518 dem na 5 let Volvo 940 gl rdeča 1993 . 23.200 novoletno darilo VW Golf 1,9 TD črna 1994 20.745 novoletno darilo Volvo 460 gle met. rdeča 1994 20.860 novoletno darilo Tawrija 1102 bela 1995 3.468 10 % popusta Renault Ctio RET 1,4/3v met. rdeča 1995 14.280 320 dem na 5 let Renault Megane srebrna 1996 21.810 novoletno darilo KREDITI ŽE OD T+ 6,5% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO ODKUP RABLJENIH VOZIL INTERNET ADRESS HTTP://WWW.ALPET0UR-REM0NT.SI/ KRANJ, 29. 12. 1997 • Lionsi obdarili otroke Radovljica - Člani Lions kluba Bled so letos že tretjič zapovrstjo obiskali osnovno šolo s prilagojenim programom Antona Janše v Radovljici. Za otroke so pripravili igrico, prišla sta klovna Joli in Moli ter kamela Karamela, otroci pa so dobili tudi novoletna darilca. Člani Lions kluba Bled, ki je bil do nedavnega edini gorenjski klub "levov" in ima trenutno trideset članov, so sredstva zbrali sami, omenjeni šoli pa priskočijo na pomoč večkrat tudi med letom. • U. P. • Minister med kmeti Naklo - Okrog 160 kmetov iz kranjske, preddvorske in nakelske občine se je v petek, na Štefanovo, zbralo v Pivnici Marinšek v Naklem na že tradicionalnem prednovoletnem srečanju, kjer so se jim pridružili tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj, poslanec državnega zbora dr. Jože Možgan (SLS), nakelski župan in kmet Ivan Štular, kmetijski svetovalci z območja kranjske, nakelske in preddvorske občine, predstavniki mlekarne, kmetijskih zadrug, sindikata Slovenske kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki in drugi. Minister Smrkolj je kmetom predstavil porabo denarja iz "kmetijskega proračuna" v letošnjem in v prihodnjem letu ter naloge ministrstva pii prilagajanju zahtevam Evropske zveze. Večina državnih podpor, namenjenih kmetijstvu, bo že prihodnje leto evropsko naravnana. ♦ CZ. • Podelili najvišja priznanja občine Jesenice Jesenice - Na osrednji proslavi ob dnevu samostojnosti so v petek zvečer na Blejski Dobravi podelili najvišja priznanja Občine Jesenice. Najvišji priznanji sta dobila Franc Srpčič za dolgoletno predano delo v svetu Krajevne skupnosti Blejska Dobrava ter dr. Jernej Markež, predstojnik intnernega oddelka jeseniške bolnišnice, za izjemne dosežke na področju interne medicine. Podelili so tudi dve plaketi za področje šolstva, prejela sta ju Albina Seršen, nekdanja ravnateljica v osnovni šoli Prežihovega Vbranca, za 45 let prizadevnega dela v šolstvu ter na drugih področjih, ter prof. Bralko ŠkrlJ, profesor slovenskega jezika in ravnatelj na različnih šolah, za predano delo in izjemne uspehe ter prizadevanja za poglabljanje splošne omike ljudi. Občinsko priznanje za področje športa pa so podelili Dragu Bunčiču, športnemu in poklicnemu pilotu ter padalcu, nekdaj aktivnemu tekmovalcu in Članu reprezentance, ki se je v zadnjih letih posvetil vzgoji mladih padalcev. • U. P. • Popravek: o malih živalih še enkrat Na zadnji torkovi seji so nas poročevalce opozorili na nesporazum, ki je nastal v zvezi s sprejemanjem dopolnitev odloka o javnem redu in miru občine Železniki s katerimi naj bi prepovedali gojenje malih živalih v tistih delih naselja, ki so mestnega značaja. Zaradi proceduralne napake te dopolnitve odloka niso bile sprejete in bodo obravnavane ponovno na eni od prihodnjih sej. • Š. Ž. Inšpektor Ivan Demšar po tridesetih letih dela v policiji odhaja v pokoj Kakor živiš, tako tudi voziš Kljub upokojitvi se Ivan Demšar, danes zadnji dan inšpektor pri inšpektoratu policije UNZ Kranj, ne bo prepustil brezdelju Kranj • Pripravniško dobo je odslužil na Jesenicah, nato je opravil policijsko šolo v Ljubljani. Kasneje je postal prometnik v prometni policiji v Kranju, kjer je razmeroma hitro napredoval v vodjo patrulje in nato v vodjo izmene. Pri 26 letih je postal pomočnik komandirja, kar je bilo za tiste čase zelo redek pojav, saj so bile te funkcije rezervirane za starejše policiste. Med leti 79 in 87 je na kadetski šoli v Tacnu poučeval teoretični in praktični del predmeta prometna varnost, zadnjih deset let pa je bil inšpektor v inspektoratu policije UNZ Kranj. Ivan Demšar, vedno predan svoji službi in dostopen za vse medije, jutri po polnih tridesetih letih policijskega dela odhaja v zaslužen pokoj. * Po tridesetih letih se boste jutri (31. decembra) upokojili. Boste pogrešali delo na policiji? "Prav gotovo. Vseskozi sem bil zelo predan službi, ki mi je bila na prvem mestu, kar mi žena še danes očita. Še vedno se bom večkrat oglasil na klepet, popil s kolegi kakšno kavo. Če bodo želeli, bom vedno pripravljen dati kakšen nasvet, saj sem si nabral veliko izkušenj, tako življenjskih kot poklicnih." * Lahko izdate malo skrivnost, kaj boste delali po upokojitvi? "Ker sem bil zelo aktiven, bi se težko predal brezdelju, pa še koristno ni to. Tako bom na eni od zavarovalnic pomagal raziskovati zavarovalniške goljufije. Z njimi sem se o tem pogovarjal že nekaj časa." * Pred dnevi je minila akcija Natakar, taksi prosim. Sami pokličete taksi, če ga je preveč? "Pri uživanju alkohola sem dovolj zmeren, ponavadi pa vedno prej še kaj pojem, da imam 'podlago'. Držim se pravila - pij malo in dobro. Doma imam še nekaj alkotestov, s katerimi s prijatelji večkrat preizkusimo, ali se je varno usesti za volan ali ne. * Policisti pri ljudeh niso ravno najbolje zapisani. Ste imeli sami kdaj tak občutek? "Osebno nikoli. Je pa biti policist tak poklic, da to sodi zraven. Moram pa takoj dodati, da je policija nepriljubljena predvsem pri kršiteljih, medtem ko ostali na nas gledajo pozitivno, saj policisti precej pomagajo ljudem pri raznih težavah. Ravno danes sem bral v nekem časopisu, kako se je neka ženska zahvaljevala policistoma, ki sta ji pomagala zamenjati počeno gumo na njenem vozilu. Kot sem rekel, sam se nikoli nisem počutil osovražen, vedno sem želel biti pri svojem delu prijazen do ljudi." Samo enkrat v življenju se je zgodilo, da ga je bilo preveč, pa sem šel domov raje peš. Drugače pa, če bi zaznal vinjenost, bi poklical domov, ženo ali otroka, da bi me prišli iskati. Če drugega ne, pa bi poklical na 113, da bi me domov peljala policijska patrulja. Bog ne daj, da bi se mi zgodila nesreča, ko bi bil vinjen. Tega ne bi prenesel, že zato ne, ker bi ljudje potem okoli govorili, da delam drugače, kot pa govorim." * Bi lahko podobno rekli tudi za ostale voznike? "Ne. V naši družbi vlada precej nereda, ne samo v prometu. Pravijo, kakor živiš, tako tudi voziš. V cestnem prometu je ogromno nestrpnosti, agresije in neokusnih gest. To se dogaja tudi v drugih državah, kjer se standard hitro izboljšuje. V Nemčiji na primer imajo podobne težave z vzhodnimi Nemci, ki so se dosedaj vozili s trabanti, sedaj pa so se kar naenkrat presedli v dobre avtomobile. Z neznanjem in nespametjo pa potem prihaja do divjanja." * Ne strinjate se s polovično kaznijo ob takojšnjem plačilu. Zakaj? "Nihče v policiji se ne. Od predlagateljev nobeden ne razmišlja o namenu denarne kazni, ki bi morala biti za to, da si kršitelj po plačilu kazni takega prekrška ne bi upal več storiti. Tako pa, kot je v svojem komentarju zapisal dr. Franc Bučar, dr. prava, smo se vrnili za sto let nazaj, da kršitelje nagrajujemo in ne kaznujemo. Menim, da želi država s polovično kaznijo enostavno le pobrati čimveč denarja, ne pa delovati preventivno in vzgojno. Gorenjska policija je na primer letos napisala skoraj 49 tisoč kazni, a se varnost na cestah zato ni nič izboljšala. Glede na število izrečenih kazni, bi moral biti pri nas raj, pa je ravno obratno. Glede na to, da sem veliko hodil po tujini, lahko rečem, da sodimo Slovenci med najbolj nedisciplinirane voznike v Evropi. Že takoj po prihodu v našo državo se po obnašanju voznikov takoj zaveš, da si prišel na Balkan. Pa me samo obnašanje ne bi toliko motilo, če ne bi bile njegove posledice tako tragične. V Nemčiji na primer v petih dneh nisem videl niti enega prekrška, vozniki so med seboj solidarni. " * Pa vendar se je na Gorenjskem v zadnjih desetih letih, odkar ste inšpektor za promet, število smrtnih žrtev zmanjšalo z 62 leta 87 na 38 lani. "To ni le moja zasluga, ampak vse gorenjske policije. Izvedli smo številne akcije, za katere sem bil večkrat sam pobudnik. Na nekaterih postajah se bodo verjetno kar oddahnili, ker sem odšel, saj jih ne bom več priganjal. Delali smo s skupnimi močmi, znali smo pritegniti tudi splošno policijo in mejne policije, ki se prej v prometu niso udejst-vovali. Zavedali smo se tudi, da ima policija sama premajhen vpliv na prometno varnost, sploh zaradi neučinkovite zakonodaje. Zato sem poskušal preko medijev osveščati voznike." • S. Šubic Izliv kurilnega olja v blejski potok Mišca na srečo brez hujših posledic Takojšnja akcija rešila življenje tisočem postrvi V torek je Marjan Beravs iz blejske ribogojnice na gorenjski Center za obveščanje sporočil, daje potok Mišca onesnažen s kurilnim oljem. Onesnaženje je kasneje sicer pojenjalo, nato pa je na njegovo ponovitev ponovno opozoril anonimnež. Bled, 29. decembra - Blejska ribogojnica, kjer rastejo cenjene potočne postrvi, večino potrebne vode dobi iz potoka Mišca, zato je vsako njegovo onesnaženje za ribji zarod lahko še kako usodno. Ribogojnica je sicer v lasti blejske ribiške družine, vendar pa se z gojitvijo rib v njej ukvarja Zavod za ribištvo. V torek je na gladini potoka ribogojniški delovodja Marjan Beravs opazil oljne madeže. O onesnaženju je tako| obvestil regijski Center za obveščanje, ter onesnaženje skušal vsaj delno omiliti z zasilno pregrado gladine potoka. Onesnaženje si je ogledal tudi Jože Smole iz štaba Civilne zaščite, vendar pa je samo onesnaženje kasneje pojenjalo. Podtalnica pokazala tisto, kar je bilo že dlje skrito S tem pa bi se lahko vsa zgodba tudi končala. Pa se ni. Na ponovno onesnaženje vode je Jožeta Smoleta na božični večer opozoril anonimni klicatelj. Za kakršno koli ukrepanje je bilo takrat zaradi teme prepozno, naslednje jutro navsezgodaj pa se je Jože Smole skupaj s policijo odpravil na ogled in iskanje povzročitelja. O onesnaženju sta bila obveščena tudi inšpektor za vodo Dušan Čop ter inšpektorica za varovanje okolja Ana Kelber. Na poti ob strugi potoka so našli mesto, kjer je skupaj s podtalnico v strugo pronicalo kurilno olje, nedolgo zatem pa so odklili tudi neposreden vzrok onesnaženja. Ob močnem deževju v zadnjih dneh se je namreč precej dvignil nivo podtalnice, ta pa je uspela prodreti v zbirni zaščitni betonski jašek rezervoarjev kurilnega olja ene od tamkajšnjih stanovanjskih hiš. Inšpektorja sta izdala odredbo o izpraznjenju lovilnega jaška in pregledu cistern. Po ogledu potoka v četrtek zvečer se je izkazalo, da ta ukrep ne zadostuje, in da bo nujna tudi akcija čiščenja potoka. Umazano delo blejskih in rečiških gasilcev Ta je stekla v petkovih jutranjih urah. Šestnajst gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Bled in Rečica je na gladino potoka namestilo osem pregrad s posebnimi absorbcijskimi pivniki. O onesnaženju so obvestili tudi Vodnogospodarsko podjetje iz Kranja, ki je podobne pregrade namestila tudi ob izlivu potoka v jezero. Onesnaževanje še vedno ni ponehalo, gasilci so ugotovili, da lastnik še vedno ni popolnoma izpraznil zbiralnega jaška. Odrejen je bil odvoz še preostanka mešanice podtalnice in kurilnega olja, odvoz pa je strokovno opravilo podjetje usposobljeno za tovrstne intervencije. Inšpektorja sta odredila dvig in pregled cistern ter čiščenje lovilne jame, če pa bi to ne zadostovalo, bodo morali odstraniti tudi s kurilnim oljem onesnaženo zemljo. Kot nam je povedal Jože Smole, so se učinki čiščenja potoka pokazali šele v petek popoldan, v petek Ea so s pivniki očistili tudi gladino azenov. Po njegovi oceni je iz cisterne izteklo približno 1300 litrov kurilnega olja, do onesnaženja potoka pa bi zagotovo ne prišlo, Če bi bila lovilna jama nepropustna, saj je ob močnem deževju podtalnica precej narasla in se natekla v lovilni jašek. Tisoči rib ponovno jedo in nasploh normalno živijo Na ribjem zarodu v ribogojnici na srečo zaenkrat še ni opaziti kakšnega večjega pogina, ta je v mejah siceršnjega normalnega dnevnega pogina. Sreča v nesreči je bila, da se je onesnaženje zgodilo v zimskem času, ko nad vodno gladino ni muh, ki gredo postrvem sicer v slast. Skoki iz vode za mušiim plenom bi bili za ribe usodni, saj bi predrle oljni film na gladini ter si z njim usodno naoljile škrge. Iz istega razloga Marjan Beravs ribjega zaroda ni krmil celih pet dni. Manjši potoček v okolici je na srečo vsaj za silo ribam dopolnjeval zalogo kisika v vodi. Če bi ga začelo zmanjkovati, bi se ribe prav tako začele poganjati iz vode, posledice pa si lahko predstavljate sami. Marjan Beravs se tudi sicer pritožuje nad onesnaženostjo poto- "V potoku najdem vse razen nemških mark," je dejal z grenkim nasmehom na ustih. In res je ravno v času našega obiska iz zaščitne mreže, ki večjim odpadkom preprečuje pot v bazene ribogojnice, potegnil star vžigalnik, pa prazno stekleničko zdravil. Ob čiščenju potoka so gasilci na nesnago opozorili tudi enega od lastnikov tamkajšnjih hiš. Opozorila so na srečo zalegla, avtomobilski akumulator pa se je s potočnega brega vendarle preselil v zbiralnik odpadkov. Ampak v strugi boste še vedno našli odslužen filter bencina, pa takšne in drugačne steklenice, da o praznih razpršilcih in fekalnih vodah, ki pritečejo skozi bregove v potok , niti ne govorimo. Konec dober vse dobro, ali pa morda vendarle ne? "Izkupiček" zadnjega onesnaženja na srečo ni tragičen. Takojšnja akcija gasilcev, Civilne zaščite, regijskega Centra za obeščanje, inšpekcijskih služb in nenazadnje gojiteljev rib je uspela ohraniti življenje kakim 150 tisočim postrvem, ki bodo na naše krožnike prišle v prihodnjih dnevih, mesecih in letih. Kolikšna bi bila škoda, si lahko izračunate sami, če veste, da morate za vsak kilogram postrvi odšteti dva tisočaka in pol, v vseh bazenih pa je bilo skupno okrog sedem ton rib. Blejsko jezero se je razen manjšega madeža prav zaradi usklajenega dela vseh omenjenih in Vodnogospodarskega podjeija uspelo izogniti ekološki katastrofi. To je še posebej razveseljivo ob dejstvu, na katerega nas ie opozoril blejski župan Vinko Gole - voda v blejskem jezeru že lep čas ni bila tako čista, kot je bila v zadnjem letu dni, v njej pa že najdemo denimo celo potočne rake, ki jim sicer prija edinole čista voda. Takšnih in podobnih lovilnih jaškov, iz kakršnega je kurilno olje minuli teden zašlo v potok, Jfe v neposredni okolici mesta onesnaženja še kar nekaj. Prav vsak med njimi pa bi bil po dveh desetletjih, po oceni Jožeta Smoleta, lahko enako nevaren onesnaževalec. Lastnik slednjega obžaluje nesrečni primer, kot pravi sam, pa bo storil vse, kar lahko stori za odstranitev posledic onesnaženja. Novih cistern s kurilnim oljem menda ne bo več zakopal, saj jih je varno postavljene v kleti hiše pač lažje nadzorovati. Na tisto, kar je pod zemljo, pa prav vsi, brez izjeme vendarle preradi pozabimo. • U. Špehar V Begunjah odprli nov otroški vrtec Res je, imamo nov vrtec, kot v pravljici,., Predšolski otroci se bodo iz osnovne šole in iz gasilskega doma preselili v novi vrtec, osnovna šola pa bo lahko prešla na enoizmenski pouk_ Begunje - Ko je v sredo, dan pred božičem, v begunjski cerkvi ura odbila opoldne, je prišel čas, ko se je krajanom Begunj izpolnila dolgoletna želja in ko so na slovesnosti ob odprtju novega vrtca lahko ponosno rekli: "Res te, imamo nov vrtec. Tako ;ot v pravljici..." "Pravljica" se jim je začela uresničevati, ko so v radovljiški občini prisluhnili željam krajanov in ko so gradbeni stroji in delavci kranjskega Gradbinca najprej porušili stavbo stare osnovne šole in nato začeli na njenem mestu graditi nov vrtec, v katerem je prostora za več kot sto otrok. Gradnja je radovljiško občino skupaj z opremo stala 115 milijonov tolarjev, od katerih Je trideset milijonov tolarjev še finančno nepokritih. Ministrstvo za šolstvo in šport letos ni prispevalo ničesar, vendar pa je obljubilo, da bo svoj delež zagotovilo v prihodnjem letu. Kot je na slovesnosti dejala Francka Kocjan, ravnateljica Vzgojnovarstvenega zavoda Radovljica, začetki vrtca v Begunjah segajo v leto 1976, h ■ ■ Kot je povedala vodja begunjskega vrtca Breda Hrastnik, vrtec obiskuje v treh oddelkih 68 otrok. V nove prostore se bodo preselili ob koncu januarja prihodnje leto. Število zaposlenih v vrtcu se bo povečalo s sedem na deset. Pri odpiranju vrtca: radovljiški župan Vladimir Černe, ravnateljica vzgojnovarstvenega zavoda Francka Kocjan in državni podsekretar Niko Zibrat. ko so v novi stavbi osnovne šole uredili tudi prostore za dva oddelka predšolskih otrok. Ker so potrebe krajanov po otroškem varstvu nar-aščale, so na začetku devetdesetih let odprli en oddelek še v prostorih krajevne skupnosti oz. v gasilskem domu. Tudi to ni zadoščalo, vse več otrok iz krajevne skupnosti Begunje je moralo v vrtca v Lesce in v Radovljico. V takšnih okoliščinah so postajale vse glasnejše zahteve po novem vrtcu. Občina je dolgoletno željo krajanov letos le izpolnila m Begunje so ob koncu leta dobile nov otroški vrtec, v katerem so tri po barvah različne igralnice, večnamenski prostor, "prostor sonca", prostor za interesne dejavnosti, prvič v zgodovini begunjskih vrtcev kuhinja, zbornica... Radovljiški župan Vladimir Černe je ob tem dejal, da je ministrstvo za šolstvo in šport gradnjo vseskozi moralno podpiralo, da pa materialna (finančna) podpora še sledi. Osnovna šola bo z izgradnjo vrtca lahko prešla na enoizmenski pouk, je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Drago Finžgar in opozoril predstavnike občine in ministrstva, da se bo ob prehodu na devetletko spet znašla v prostorski stiski. Na slovesnosti so se zahvalili vsem, ki so kakorkoli pripomogli h gradnji novega vrtca, begunjski župnik pa ga je blagoslovil. C. Zaplotnik, slika: T. Doki Dve otvoritvi pred koncem leta Še ena cesta in pet učilnic Slovesno odprta še ena cesta v občini Cerklje, za praznik pa tudi otvoritev petih novih učilnic. Cerklje, 26. decembra - Dan slovenske samostojnosti so v Cerkljah izkoristili za otvoritev letos prenovljene ceste med Cerkljami in Trato, v osnovni soli Davorina Jenka pa so na podstrešju odprli pet novih učilnic. Z njimi šola odpravlja Prostorsko stisko, zaradi katere 80 morali otroci doslej gostoti v župnišču in hoditi k tudi v popoldanski pouku •zmeni. Dva pdsek ^tošnji kilometra dolgi cestni proti Trati ni edina -,a cestna pridobitev v °bčini Cerklje, saj so samo v Jem letu asfaltirali več kot 15 ^lometrov cest in za to porabili 90 milijonov tolarjev. Cerklje so s temi uspehi med slovenskimi 0°Činami pravi rekorder, saj so ^enda pridobile največ asfaltiranih kilometrov na prebivalca. Cesta Cerklje - Trata je zahte- Druga večja cerkljanska pridobitev so nove učilnice v šoli. vala kar polovico vseh za ceste namenjenih sredstev. Dan po božiču so jo odprli z vsemu častmi, ki pritičejo takšni občinski pridobitvi, z županovo besedo in župnikovim blagoslo- vom. Enako se je dogajalo tudi uro zatem v osnovni šoli v Cerkljah, ki ji je občina letos za obnovo namenila okoli 40 milijonov tolarjev. Lani, ko je žled poškodoval streho in so uvideli, da bo treba menjati kritino, so se domislili, da bi lahko s šaro zatrpano podstreho koristno izrabili. Takoj po razstavi cvetja so začeli graditi in do novoletnih počitnic pridobili pet novih učilnic z dvema kabinetoma. Zaradi razgleda na gore so to najlepši prostori v vsej šoli, pravi ravnatelj Jernej Zaje, ki pravi, da so z novimi prostori omogočili ne le eno izmeno, temveč tudi ločitev nižje in višje stopnje. Tudi podružnična šola v Zalogu je bila ob tej priložnosti deležna obnove. Slovesnost so v Cerkljah združili z občinsko proslavo ob dnevu slovenske samostojnosti, na kateri je slavnostno besedo povzel župan in poslanec državnega zbora Franc Cebulj, domaČi kulturniki pa so pripravili lep program. • D.Z.Žlebir Kranjski dom upokojencev ima odslej svojo kapelico "Dom s tem postaja zares humana ustanova..." ^je ob blagoslovitvi nove kapelice poudaril slovenski metropolit dr. Franc Rode. Kapelica je resda majhna, namenjena manjšim skupinam, vendar pa načrti širitve doma predvidevajo tudi zanjo primernejše prostore._ Kranj, 27. decembra - Pred približno mesecem dni smo na dežurni strani pisali o prizadevanjih vseh, ki skrbijo za dobro počutje stanovalcev kranjskega Doma upokojencev o tem, da bi njihova ustanova zares postala pravi, predvsem pa prijazen drugi dom starejših ljudi. Za to že vseskozi skrbijo pri delovni terapiji, pri kateri se stanovalci ukvarjajo s celo vrsto zanimivih dejavnosti. Pa se seznam prizadevanj s tem ne K°nČa, saj je utrip življenja v domu praktično nemogoče zajeti v nekaj stavkih. In ena teh stvari je zagotovo tudi ureditev kapelice v kletnih prostorih doma. Pa da ne bo pomote -bogoslužje ob treh velikih krščanskih praznikih se je v kranjskem domu upokojencev že dodobra uveljavilo. Ob božiču, veliki noči in Marijinem vnebovzetju se je jedilnica v domu že nekaj let zapored spremenila v pravo kapelo. Vendar pa so v domu kljub temu razmišljali o kotičku, kamor bi se lahko umaknil vsakdo kadarkoli in se v miru posvetil molitvi. Izdelani projekti širitve doma sicer predvidevajo tudi prostor za kapelo, vendar pa bo do njihove uresničitve žal moralo miniti še nekaj časa. Prva in ob sedanji zasedenosti doma edina možnost za kapelico se je pojavila ob izpraznjenju ene od delavnic. Idejo o kapelici so posredovali kranjskemu dekanu Stanislavu Zidarju, ki je idejo takoj podprl, kranjski župnijski urad pa je domu samoiniciativno ponudil vso potrebno opremo. V soboto so bila skupna prizadevanja Doma upokojencev in kranjske dekaniie okronana z blagoslovitvijo kapelice in svečano mašo nadškofa dr. Franca Rodeta. V jedilnici se je pri maši zbralo več kot sto stanovalcev doma, po maši so nadškofu Rodetu izročili priložnostno spominsko darilo, nazadnje pa se še srečali zaradi prostore stiske pred kapelico. Nadškof Rode pa nam je ob tej priložnosti povedal tole: "Ob blagoslovitvi kapelice v domu upokojencev v Kranju izražam globoko veselje ob dejstvu, da ima odslej ta ustanova tudi svoj prostor namenjen molitvi. Ta je resda začasen in tal premaj- hen, vendar pa upam, da se bodo kmalu uresničili načrti o dograditvi novega, za kapelico primernega prostora, za kar, kot me je seznanil direktor doma, ta ustanova te ima izdelane projekte. S tem, ko je dobil dom svojo kapelico, lahko potrdimo, da se ta humanizira, saj svoje stanovalce ne gleda več le z vidika telesnih potreb, temveč po novem, vidi v njem tudi njegovo duševno plat ter tako njegovo iivljenje in potrebe zadovoljuje zares celovito. Vera in upanje je še posebej za starejše eden temeljev srečnega iivljenja, kot rečeno pa upam, da se bom v kranjski Dom upokojencev kmalu lahko vrnil in blagoslovil novo kapelo v njej primernih prostorih." V. Špehar Priporočila sv. Štefanu Za zdravje konj in drugih _domačih živali_ Sv. Štefana, zavetnika konj in drugih domačih živali, so na dan samostojnosti počastili s svetimi mašami, daritvami, blagoslovitvami in sprevodi konj v različnih krajih na Gorenjskem. Štefanja Gora, Smlednik, Križ, Šenčur, Kupljenik, Blejska Dobrava..... (in še kje na Gorenjskem), 26. decembra - Običaj, ko so se gospodarji in lastniki domačij ter domačih živali dan po božiču, priporočili za zdravje konj in drugih domačih živali, je zadnja leta ne le oživel, marveč je še posebno prazničen. Dan samostojnosti so povsod, kjer organizirajo daritve, blagoslovitve in svete maše, tako obeležili in proslavili še posebno slovesno. V Smledniku Blagoslovitve konj z daritvami so imeli na primer na Štefanovo v Tuhinju in v Stranjah v kamniški občini. Še posebno skrbno in svečano, kljub slabemu vremenu, je odbor z Ivanom Hladetom pripravil že šestič sprevod blagoslovitev konj na Križu pri Komendi prav tako v občini Kamnik. Blizu trideset konjenikov iz raznik kiajev, Eredvsem pa iz Komende in okolice je prišlo. Sprevod onj in konjenikov se je šel skozi vas in se po maši ustavil pred cerkvijo, kjer ie zapel Mešani pevski zbor Komenda. Po nagovoru predsednika pripravljalnega odbora Ivan Hladeta pa je konje in konjenike blagoslovil kamniški dekan in župnik komendski Nikolaj Pavlic. Vsi konjeniki so dobili tudi spominska darila, ki jih je izdelal lončarski mojster Franc Kremžar iz Gmajnice pri Komendi, gospodinje pa so napekle dobrote in postregle s čajem in drugimi okrepčili. Na Križu Na Štefanji Gori se je zbralo več kot štirideset konjenikov, velik sprevod pa so imeli tudi v občini Sencur. Lastniki konj in konjeniki so krenili iz Šenčurja proti Srednji vasi, kjer je bila pred cerkvijo sv. Štefana blagoslovitev. Udeleženci sprevoda in blagoslovitve so dobili tudi znak o prisotnosti, domačini pa so pripravili pogostitev. Turistično društvo Smlednik je blagoslovitev pripravilo pred farno cerkvijo v Smledniku. Blizu trideset konjenikov je v sprevodu skozu vas prišlo pred cerkev, kjer je po maši blagoslovil konje in konjenike domači župnik Rafko Kralj. Kljub slabemu vremenu pa so se prazničnega dogodka udeležili številni domačini. Podobno praznično in slovesno je bilo na Štefanovo tudi v Sori v občini Medvode, na Kupljeniku v občini Bled in na Blejski Dobravi v občini Jesenice. • A. Žalar • Že proračun za prihodnje leto? Bohinjska Bistrica - Predsednik občinskega sveta Jože Cvetek je za včeraj, ponedeljek, sklical zadnjo letošnjo sejo. Ce so svetniki soglašali z županovim predlogom, potem je občina tik pred koncem leta Že dobila proračun za prihodnje leto. Na dnevnem redu včerajšnje seje so bile tudi spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Bohinjska Bistrica - center ter prometnega in obalnega reda ob Bohinjskem jezeru, predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in predlog za ukinitev ekološke takse. Svet naj bi razpravljal tudi o sporni medobčinski meji na Jelovici. • C.Z. • Več za stavbna zemljišča in komunalne takse Ker se leto izteka, inflacija pa, priznali ali ne, predvsem §o tihem le načenja naš denar, je občinski svet Občine Železniki na svoji zadnji seji v tem letu sprejel dva sklepa o vrednosti točk za uporabo stavbnih zemljišč in izračunavanje komunalnih taks. V obeh primerih se je odločil, da se z novim letom vrednost omenjenih točk poviša za desetino. HALO - HALO S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan pred izidom Gorenjskega glasat Cena oglasov in ponudb v rubriku Izredno ugodna. NAJVEČJA GORENJSKA AVTO ŠOLA VOZNIŠKI IZPITI kategorij A, B, C, D, E ' Kranj - Radovljica - Jesenice SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE 22"55-22 Verificirani programi za pridobitev poklicev VOZNIK, PROMETNI TEHNIK ali VOZNIK INŠTRUKTOR NOVOLETNI HALO - HALO ROZMAN BUS Tel.: 064/715-249 METEOR Cerklje Remic tel.: 422-781 Cilka tel.: 411-510 Vesele božične praznike in srečno vožnjo v letu 1998. Vesele božične praznike in srečno novo leto 1998. GSM: 041/660-658 Trgovina ZAPRAVUIVČEK Stražišče pri Kranju Trgovian JELKA Boh. Bistrica Trgovina SVEČAN Jezerska 93, Kranj Trgovina PRI LIPI Britof pri Kranju Praznični del čas: 31. 12. od 8. do 18., 1. 1. 98 ■ zaprto, 2. 1. 98 od 8. do 15. Tel: 312019 Praznični del čas: 31. 12. od 8. do 20., 1. 1. 98 ■ zaprto, 2. 1. 98 od 8. do 12. Tel: 721-205 Praznični del čas: 31. 12. ob 8. do 17., 1. 1. 98 - zaprto, 2. 1. 98 od 8. do 11.30. Tel: 242-517 Praznični del čas: 31. 12. od 7. do 19., 1. 1. 98 ■ zaprto, 2. 1. 98 od 8. do 12. Tel: 242-821 NOVO - NOVO Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. Nova VILJEM TURIST relac'Ja za aete 03 Madžarsk°. s & ve*i° nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in PETEK. dSI <*J? Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ure, 451-542. ho i Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! GSM: 041/670-673 EL DORADO ŠPORT BLED, TPC Tel.: 76-822 VILJEM TURIST, s.p. Tel.: 451-542 UGODNI NAKUPI: smučarski čevlji NORDICA (GPR, GPS, NEXT 87 39.900 SIT), smučarski kompleti NORDICA, NES, DUBIN, KILLER LOOP, goratex smuč. bunda + hlače 59.900 SIT, goratex rokavice 6.900 SIT, smučarske in board hlače - zelo ugodno in še in še po ugodnih cenah. Možnost plačila na več čekov. Nakupi: Munchen, Rosenheim vsak ponedeljek in soboto, vsako sredo Palmanova, Portoguaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673 MarketROSANA Hrastje (pri cerkvi) Trgovina LIPA Vidmarjeva 8 Trgovina LIPA Ul Lojzeta Hrovata lih Diskont VINOPIVO Bobovek 13, Kranj Praznični del čas: 31. 12. od 7. do 19., 1. 1. 98 - zaprto, 21. 1. 98od8. do 12. Tel:326 596 Praznični del čas: 31. 12. od 7.30 do 16., 1. 1. 98, 2. 1. 98 - zaprto. Tel: 223-126 Praznični del čas: 31.12. od 7.30 do 16., 1.1.982.1.98 - zaprto. Tel: 331 003 Praznični del čas: 31. 12. od 8. do 19., 1. 1. 98 - zaprto, 2. 1. 98 od 9. do 13. AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 Lenti, 10.1.98, sprejemamo prijave za ogled jaslic v Postojnski jami, 2.1.98, 30.1.98 razprodaja v Munchenu. REKREACIJSKO JESENICE Podmežakla: sob., ned. 14. do 15.30. Vstopnina za otroke 200 SIT, odrasli 400 SIT. DRSANJE Ljubljana - hala Tivoli tor., pet od 20.30 do 22., sre., čet., sob. od 20. do 21.30, sob., ned. od 10. do 11.30 in od 14. do 15.30., prazniki sobotni urnik. VSTOPNINA: odrasli od pon. do pet. 500 SIT, sob., ned. in prazniki 550 SIT, otroci do 10. leta 350 SIT. KRANJ: sob. 15.30 -17.00, ned. 15.30 - 17.00 in 18. -19.30. Cene: otroci do 7. leta 300 SIT, ostali 550 SIT. AVTO i ŠOLA GOLF RAČUNALNIKI CD ROM IGRE OSREDNIA KNIIŽNICA KRANJ VOZNIŠKI IZPIT ZA KATEGORIJE A, B, C, E Avto šola GOLF KRANJ, tel.: 350-810 Avto šola GOLF ŠKOFJA LOKA, tel.: 631-729 Avto šola GOLF LJUBLJANA, tel.: 061/554-360 V mesecu decembru vam nudimo prednovoletni popust za opravljanje izpitov višjih kategorij C in E (za C=3.300 SIT, E=3.500 SIT) Možnost obročnega odplačevanja! Trgovina PIS, Cankarjeva 70, Radovljica, tel.: 712-399, od 11. do 19. ure. Vodenje poslovnih knjig za obrtnike in manjša podjetja. Med prazniki bo odprto: 30. 12. od 9. do 19., 31. 12. od 9. do 13., 1., 2.1. 98 - zaprto, 3.1. od 9. do 13. ure. flBDATnVA M1V npr * / IČ7\A POČITNIŠKO DRSANJE • vstopnina 300,00 SIT, UDKA1 U VA11JC UKjAHjLA ur9 in 13-00 . 14 30 ur6| 1 januar drsaliSče ne ol NA GORENJSKEM SEJMU . januar < 17.00 ure in 18.00 - 19.30 ure 30. in 31. decembra in 2. januarja 10.30 -12.00 obratuje, 3. januar 15.30 • 17.00 ure, 4. januar 15.30 • BORZA ZNANJA Borza znanja Ljubljana, informacijsko središče, kjer se zbirajo Delavska kniimka Tivokka W II ponudbe in povpraševanja po znanju in informacijah, želi vsem 'L ' **' bralkam in bralcem Gorenjskega glasa tel.:(061) 13-22-178 srečno novo leto 1998 e-mad: borza. znanja@spika, umstar.sl obiščete nas lahko v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30 v Ljubljani, in sicer vsak dan med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. PRAZNIČNO REKREACIJSKO DRSANJE NA BLEDU Do vključno 4. januarja 1998 je v ledeni dvorani na Bledu veliko več možnosti rekreacijskega drsanja na ledu: vsak dan, tudi v soboto In nedeljo, od 10.00 do 11.30 ure; od ponedeljka do petka vsako popoldne po dve celi uri od 16.30 do 18.00 ure; ob sobotah in nedeljah od 18.00 do 19.30 ure. Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 Blagajna: vsak delavnik od 10. do 12. ure ob sobotah od 9. do 10.30 ure ter uro pred predstavo. O. VVilde: VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST nocoj, 30. 12., ob 19.30 uri za IZVEN in konto sobota, 10. 1., ob 19.30 uri za IZVEN in konto J. Chinn: TAKŠNI IN DRUGAČNI četrtek, 8.1., ob 19.30 uri za IZVEN in konto PREDSTAVA ZA OTROKE (6 - 10 let) več avtorjev: O TEM SE NE GOVORI petek, 9.1., ob 18.00 uri za IZVEN in konto A. P. Čehov: STRIČEK VANJA ponedeljek, 5. 1., ob 19.30 uri za abonma MODRI, izven in konto SILVESTRSKA PREDSTAVA J: Chinn: TAKŠNI IN DRUGAČNI komedija SREDA, 31. 12. ob 19.00 uri, za IZVEN Večerja z Nino PIZZERIA CADILLAC HALO Pester meni in prijazna postrežba V sredo, 24. decembra, smo izmed 1844 dopisnic izžrebali naslednje nagrajence: 1. nagrada: večerja za dve osebi prejme: NINA LIKO-ZAR, Jezerska c. 84a, 4000 Kranj, 2. nagrada: pizza po izbiri prejme: MIRO KALAN, Razgledna 4, 4260 Bled, 3. nagrada: pijača po izbiri: FRANCKA DROBNIČ, Zali Log 63, 4228 Železniki Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: VALERIJA ŠTIBEU, Golica 11, 4227 Selca; TONE PERNE, Mlaka 32a, 1218 Komenda; JOŽE POTOKAR, Veliki Breg 30, 4281 Mojstrana Diskont VINO • PIVO prodajalna ŠENČUR Trgovina PRI MIHU Tenetiše Trgovina PAJER Beleharjeva 67a, Šenčur Trgovina MERIKS Jesenice Trgovina z mešanim blagom, TITOVA 46, JESENICE MARKET SIMONA Kranjska c. 25 B, RADOVLJICA Verjemite ali ne... RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina W,f 91,2 W1.9 91.2 RDS STEREO 89.8 91.2 RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI MGL MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14, Ljubljana Danes, torek, 30. 12., ob 19.30: Tartuffe; izven in konto Jutri, sreda, 31. 12., ob 19.30: PUNCI (Svlvia), silvestrska predstava (razprodano) Ponedeljek, 5. 1., ob 19.30: KALIGULA; abonma ŠTUDENTSKI C Mala scena MGL Nedelja, 4. 1„ ob 19.30: VEČER ŠANSONOV Z IZTOKOM MLAKARJEM; izven (razprodano) Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 do 19.30 ure ter uro pred predstavo pri blagajni MGL. Tel.: 061-210-852 Praznični del čas: 31. 12. od 8. do 17., 1. 1. 98 - zaprto, 2. 1. 98 od 9. do 13. Praznični del čas: 31. 12. od 8. do 15., 1. 1. 98 - zaprto, 2. 1. 98 od 8. do U. Tel: 461-134 Praznični del čas: 31. 12. od 7. do 15., 1. 1. 98 - zaprto, 2. 1. 98 od 8. do 12. Tel: 411392 Praznični del čas: 31. 12. od 8. do 19., 1. 1. 98 - zaprto, 2. 1. 98 od 8. do 14. Tel: 860 053 Praznični del čas: 31. 12. od 9. do 12., od 15. do 18., 1. in 2. 1. ZAPRTO Praznični del čas: 31. 12. od 7.30 do 20.00, 1. 1. ZAPRTO, 2. 1. od 8. do 12., 3. 1. od 7.30 do 20.00 PRAZNIČNI DECEMBER NA BLEDU A BLED OBČINA BLED VABILO Danes, v torek, 30. 12., ob 16.30 vas vabimo v trgovski center na obisk DEDKA MRAZA s spremstvom. Kasneje pa vas bo dedek Mraz popeljal v Ledeno dvorano na ogled DRSALNE REVIJE. Ob 20.00 ste vabljeni v GLEAM ART, kjer boste lahko poslušali instrumentalni akustični ročk v izvedbi skupine VVALHALA iz Kranja. Jutri, v sredo, 31. 12., bo v Trgovskem centru ob 17.00 uri avdio - vizija: Slovenija skozi letne čase. V Zdraviliškem parku bo od 20. - 2. SILVESTROVANJE, ki ga bo ob 22.00 uri popestril STRATUS BAND - D. J. DOUBLE; tudi gostinci ne bodo manjkali... V novo leto bomo vsi skupaj zakorakali z veličastnim ognjemetom! V četrtek, 1. 1. 98, ob 19.00 vas vabimo v Festivalno dvorano na 7. Tradicionalni NOVOLETNI GALA KONCERT v izvedbi MENDELSSOHN STRINGS - madžarskega komornega orkestra, članov baletnega ansambla Opere in baleta Ljubljana, ter mladih talentov Ustanove GALLUS. Vstopnice: Turistično društvo Bled in agencija Kompas! V soboto, 3. 1. 98, ob 20.00 pa si Koste v Festivalni dvorani lahko v živo ogledali BRASIL TROPICAL: CARNEVAL IN RIO! Vstopnice dobite na turistični agenciji Kompas na Bledu! , VSEM BRALCEM GORENJSKEGA GLASA ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1998! V torek, 23. decembra, je prišlo do neljube napake pri objavi križanke CORDIATRADE, d.o.o.. Svoje dopisnice morate poslati najkasneje do srede, 7. januarja in ne 3. januarja 1998. časa za reševanje božične nagradne križanke je torej še dovolj, tudi v prvih dneh novega leta. Rešitve križanke DZS IGRAJE DO ZNANJA V sredo, 24. decembra, smo izmed 1034 dopisnic izžrebali naslednje nagrajence: 1. nagrado Enciklopedijo mode prejme: MARINKA POTOČNIK, Brezje 58, 4243 Brezje 2. nagrado Hrana v svetem pismu prejme: JANEZ KARUN, Slovenska cesta 32, 4207 Cerklje 3. nagrado Stoletna pratika prejme: EVA KAVČIČ, Frankovo naselje 78, 4220 Škofja Loka Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: ANICA PINTARIC, Krakovo 34, 4202 Naklo; JANEZ BALIZ, Vodice ob Jami 8,1217 Vodice; JANEZ ZALETEL, Šolska ulica 3, 4000 Kranj. RX GLASOV KAŽIPOT » Prireditve M V Šenčurju kuharski tečaj* Šenčur - Turistično društvo Šenčur Prireja vsakoletni kuharski tečaj. Uvodni sestanek bo v ponededeljek, 5. januarja, ob 18. uri, v klubski sobi. Cena tečaja bo 5000 tolarjev, vodila pa ga bo kot vedno Zalka Jovanovič. Diabetikom merijo krvni sladkor Cerklje - Poverjeniški odbor društva sladkornih bolnikov v Cerkljah obvešča, da bodo krvni sladkor in krvni tlak merili vsak prvi ponedeljek v mesecu, od 17. do 19. ure v prostorih zdravstvene postaje v Cerkljah. Meri ju upokojena medicinska sestra Anica Zura. Sicer pa obsežni zapis o poverjeniškem odboru lahko preberete v novoletni številki glasila Pod Krvavcem. V njem je prišlo do napake pri pisanju o vrednostih sladkorja v krvi. Za urejeno sladkorno bolezen se štejejo vrednosti med 4,4 in 5,6 m mol/l sladkorja na tešče, vrednosti med 5,6 in 8,0 sodijo v še sprejemljivo urejeno sladkorno bolezen. Novoletni teden v Bohinju Bohinj - Danes, v torek, bo ob 18, uri v Domu Joža Ažmana nastop otroških plesnih skupin, pred Hotelom Zlatorog bo tekmovanje v smučanju, od 15. do 22. ure bo v Hotelu Jezero sejem domače in umetne obrti, ob 16. uri bo v Domu Joža Ažmana Dedek Mraz, ob 20. uri pa bo na prireditvenem prostoru ob Domu Joža Ažmana zabava z Agropo-pom. Jutri, v sredo, se bo ob 20.30 uri na drsališču Pod skalco hokejska tekma z metlami ter otepanje kolednikov s Srednje vasi.Ob 20. uri se bo v Hotelu Kompas začelo silvestrovanje z ansamblom Ultravox, na prireditvenem prostoru ob Domu Joža Ažmana pa bo prireditev Silvester s Kraškim kvintetom. V četrtek, 1. januarja, bo ob 20. uri na prireditvenem prostoru ob Domu J. Ažmana zabavna prireditve V novo leto z Gašperji, naslednji dan, to je v petek, 2. januarja bo za zabavo na istem prostoru ob 20. uri zaigral ansambel 12. nasprotje, v soboto, 3. Januarja, pa Vili Resnik. Vldeofilm škofja Loka - V Centru kulturnih dejavnosti v Martinovi hiši (Mestni trg 26) bo v sredo, 7. januarja 1998, Fotoklub Anton Ažbe organiziral predvajanje videofilma o fotografinji Heather Angel. Brazil Tropical Bled - V soboto, 3. januarja 1998, bo v Festivalni dvorani na Bledu gostoval svetovno znani ansambel iz Brazilije Brazil Tropical s programom Karneval v Rio de Janeiru. Nastopilo bo 33 artistov v 200 kostumih in v 90 minutah programa brazilskih ritmov: sambe, timbalade, lambade, maracata... Pre-dprodaja vstopnic: agencija KOMPAS Bled, tel.: 064/741-515 in uro pred začetkom predstave v festivalni dvorani. Dedek Mraz na Bledu Bled - Danes, v torek, bo ob 16.30 uri dedek Mraz s spremstvom gostil otroke v Trgovskem centru ter jih nato povabil v Ledeno dvorano na drsalno revijo. Od 19. ure dalje bo dedek Mraz obiskoval blejske hotele. Avdio-vizija Slovenije Bled ■ Jutri, v sredo, bo v Trgovskem centru Avdio-vizija: Slovenija skozi letne čase. Prireditev se bo začela ob 17. uri. Ura pravljic Bled - V Osnovni šoli dr. prof. Josipa Plemlja bo danes, v torek, ob 16.30 uri ura pravlic. Zabavna prireditev ob Pokalu Vitranc Kranjska Gora • V petek, 2. januarja, bo v in ob šotoru pri cerkvi potekala zabavna prireditev ob XXXVII. Pokalu Vitranc. Začela se bo ob 12. uri, ko se bo predstavilo Društvo podeželskih žena občine Kranjska Gora, od 14. ure dalje pa bo zabava z Bracom Korenom in Kraškim kvintetom. Prireditev se bo nadaljevala, v soboto, 3. januarja, prav tako ob 12. url, od 14, ure dalje pa bo na programu zabava s skupino TIP TOP. Ples Slovenske prosvetne zveze Celovec - Slovenska prosvetna zveza bo v soboto, 3. januarja, z začetkom ob 20. uri v prostorih doma sindikatov v Celovcu organizirala 46. Slovenski ples Slovenske prosvetne zveze. Igrala bosta ansambla Ptujskih pet in Kraški kvintet z Bracom Korenom. Obvestila Koncerti VVaihala na Bledu Bled - V Glem artu se bo danes, v torek, ob 20. uri začel nastop kranjske skupine VVaihala. Božični in novoletni Kranjska Gora, Gozd Martuljek • V Hotelu Kompas bo danes, v torek, ob 17.30 url Božični koncert ženskega pevskega zbora Hermine Žerjav in kvarteta kljunastih flavt Kamerata Kar-niole. Koncert bo nato še ob 20. uri v Hotelu Špik v Gozd Martuljku. Bled • V četrtek, 1. januarja, se bo ob 19. uri v Festivalni dvorani začel 7. tradicionalni Novoletni gala koncert. Nastopili bodo Mendelssohn strings -madžarski komorni orkester, člani baletnega ansambla Opere in baleta Ljubljana in mladi talenti Ustanove Gallus. Dvanajsta je odbila Dvorje - V nedeljo, 4, januarja, ob 16. uri bo imel Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje pod vodstvom dirigenta Jožefa Močnika koncert božičnih pesmi v cerkvi sv. Nikolaja v Dvorjah. Za koncert z naslovom Dvanajsta je odbila je vse pesmi priredil prof. Janez Močnik, povezovala pa ga bo Urša Vidmar. Na programu so stare slovenske ljudske pesmi, ki spremljajo božič že mnoga desetletja. OBČINA ŠKOFJA LOKA Občinska uprava Poljanska c. 2, Škofja Loka OBČINSKA LISTA ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ S TOČKAMI PO OSEBAH RAZPIS ŠT. 02, OBJAVLJEN DNE 24.10. 97 v časopisu Gorenjski glas_ Zap. Vloga Priimek in ime Ulica Kraj KRITERIJI Oseb 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Točk 10 02/0041 8 02/0026 9 02/0088 02/0077 1 02/0035 POLAJNAR TATJANA 2 02/0084 ŠTAJER STANISLAV 3 02/0030 BEČIĆ MEVLA 4 02/0072 KANKELJ LJUDMILA 5 02/0060 DONČIĆ DRAGOMIR 6 02/0056 MEZEK IGOR 7 02/0041 PRESTOR MARKO NOJIĆ SLOBODAN MRKALJ ANJA ČEHIĆ INDIR 1 02/0067 SENIČAR DRAGICA 2 02/0034 DIJAK DAMIR 3 02/0093 PODNAR KATARINA MADHU 4 02/0089 KOŠIR ZDENKA 5 02/0087 NIKOLIĆ GORDANA 6 02/0036 SELIČ BRANKO 7 02/0081 BARANJA ROBERT 1 02/0090 BUH MARIJA 2 02/0069 M02INA DARJA 3 02/0053 ROJS MAJDA 4 02/0082 LOVRIČ MIRJANA 5 02/0055 TRALJEŠIĆ ARMIN 6 02/0043 KOTNIK IVANKA 7 02/0085 HRAST MIHAELA 8 02/0039 PLATOVŠEK ALENKA 9 02/0064 KAMENČIĆ AMIRA 10 02/0063 JAKOFČIČ KATARINA 11 02/0051 MUJIĆ PIRC AGATA 12 02/0058 ROBERT KOKELJ 13 02/0059 PODPEČAN NATAŠA 14 02/0038 ERŽEN DANICA 15 02/0086 KOŽUH IRENA 16 02/0062 MUŠIĆ KELIMA 17 02/0066 JOVIĆ MILEVKA 1 02/0094 PINTAR FRANČIŠKA 2 02/0045 POTOČNIK NADA 3 02/0052 KRIŽNAR CIRILA 4 02/0028 CELEČ FRANC 5 02/0079 COLOVIĆ MILOJKA 6 02/0037 KALTAK VEHI D 7 02/0075 OVUKA ŽIVKA 8 02/0095 BERČIČ BRIGITA 9 02/0076 GROS VALERIJA 10 02/0070 SEVER DUŠAN 11 02/0061 PRASNIKAR MAJA 12 02/0047 ZVER STANKO 13 02/0044 OBLAK MIHA 14 02/0091 TRIVUNOVIĆ JOVANKA 15 02/0050 OČEK LUCIJA 16 02/0046 ALAGIC MIRSAD 1 02/0065 POLAJNAR ANA 2 02/0078 SEFEROVIĆ MIRVAD Mestni trg 30 Spodaj i trg 5 Cankarjev trg 7 Tavčarjeva ul. 5, Savska c. 54 Frankovo nas. 74 a Partizanska c. 43 Partizanska c. 47 Suha 30 Podlubnik 155 Podlubnik 160 Podlubnik 153 Podlubnik 153 Frankovo nas. 157 Osojnik 2 Mestni trg 42 Cesta talcev 5 Godešič 140 Godešič 108 Sorska c. 20 Groharjevo nas. 3 Sveti Duh 113 Sveti Duh 42 Suška c. 17 Bukov vrh 8 Groharjevo nas. 3 Frankovo nas. 43 Frankovo nas. 42 Frankovo nas. 52 Partizanska c. 45 Frankovo nas. 69 Rakovica 16 Frankovo nas. 60 Draga 7 Mestni trg 30 Podlubnik 161 Koširjeva c. 3 Frankovo nas. 171 Novi svet 8 Frankvo nas. 70 Partizanska c. 46 Partizanska c. 47 Podlubnik 162 Blaževa ul. 3a Frankovo nas. 41 Godešič 140 Partizanska c. 42 Partizanska c. 42 Frankovo nas. 147 Novi svet 16 Partizanska c. 47 Partizanska c. 8 Novi svet 15 Sp. Luša 15 Gabrg 16 Mestni trg 3 Frankovo nas. 46 Partizanska c. 12 Partizanska c. 44 Suška c. 54 Podlubnik 326 Novi svet 13 Klobovsova ul. 2 Kidričeva ul. 69 Mestni trg 30 Gorenja vas 1 Škofja Loka škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Kranj Škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Železniki škofja Loka Škofja Loka ■Škofja Loka ■Jkofja Loka škofja Loka "Jkofja Loka škofja Loka škofja Loka akofja Loka [jkofja Loka škofja Loka ■jkofja Loka škofja Loka škofja Loka škofja Loka škofja Loka Sp. Besnica škofja Loka škofja Loka škofja Loka škofja Loka škofja Loka škofja Loka škofja Loka škofja Loka škofja Loka škofja Loka jkofja Loka škofja Loka Škofja Loka škofja Loka škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka škof a Loka Škofja Loka Škofja Loka selca škofja Loka Škofja Loka jkofja Loka škofja Loka jkofja Loka škofja Loka Škofja Loka Škofja Loka škofja Loka škofja Loka Škofja Loka Reteče, Škofja Loka 1125702000000 14 455 1314 10 000000004 440 134582000020001 435 131582000000003 380 130230000 0 0 0 0 04 360 130280000 0 0 0 0 04 340 130370100000004 330 130570000 0 0 0 0 14 300 120570101 000004 300 1204700000000 14 300 231380101000003 500 2145 10 0000000003 465 220270101 0001 04 450 2235501010 1 0004 395 230500101000004 280 2235000000 0 0 0 1 4 275 23050010000 1 000 230 3322711010000 1 4 575 3202112011 0001 4 540 32227312000 1 004 535 32027042000 1 004 490 320270100001 01 4 470 335272100000004 470 3202701000 0 1 0 1 4 470 323290101000004 455 33321010000 1 003 445 32047110000 1 0 1 3 440 3204702200 0 1 0 0 4 430 32027010000 1 004 410 3204704000 0 1 0 0 4 380 330500201000004 310 330500201000004 310 3033031000 1 0003 275 30031010001 0001 230 420270200001 1 04 510 4202802200 0 1 0 0 4 510 4202802200 0 1 0 0 4 510 4212732000 0 0 0 0 4 490 4302002010 2 0 0 0 4 450 4331122000 0 0 0 0 2 435 43330120000001 2 425 4202002000 0 1 0 04 400 4323002000 0 0 0 0 4 385 4022032000 0 1 0 0 4 375 4333002000 0 0 0 0 4 355 4302002000 0 0 0 0 4 350 4202602000 0 0 00 4 340 4042602000 0 0 0 0 1 335 403583001000004 235 4035021000 0 0 0 0 3 145 5125702010 00 0 1 4 505 5332632000 0 1 00 1 425 OPOMBA: prvi naslov je naslov stalnega, drugi pa začasnega prebivališča!. Pravni pouk- pritožbe zoper uvrstitev oziroma neuvrstitev na občinsko listo za oddajo socialnih stanovanj se lahko vloži v roku 8 dni od objave županu OBČINE ŠKOFJA LOKA. Tajnik občine, Jernej Prevc, l.r. Olimpijski bazen zaprt Kranj - Kranjski olimpijski bazen bo v četrtek in petek, 1. in 2. januarja 1998, zaprt. Krvodajalska akcija Kamnik - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija za prebivalce Kamnika v ponedeljek in torek, 5. in 6. januarja. Izleti Pohod na Kum Kranj - Planinska sekcija podjetij Iskra iz Kranja vabi v petek, 2. januarja, na že tradicionalni novoletni planinski izlet na Kum, oz. na dolenjski Triglav. Zbor udeležencev bo v petek, 2. januarja, ob 5.45 uri na železniški postaji Kranj. Tura je primerna za vse planince, zahteva le primerno zimsko opremo: smučarske palice, primerno obutev, lahko tudi male dereze, vremenu in snežnim razmeram primerna oblačila in zaščito proti možnemu slabemu vremenu in vetru. V nahrbtniku s seboj imejte tudi primerno količino hrane in napitkov. Zaradi podaljšanih božičnih praznikov v novoletne (kolektivni dopust v podjetjih Iskre) zbirata prijave oba vodnika po tel.: 403-280 (Milan Čelik) in 241-504 (Lojze Zelnik) - v večernih urah. MALI OGLASI W 223-444 APARATI STROJI VILICE za okrogle bale, vilice za palete, teleskop za dvojno dviganje, avtomatska tehtnica za krompir, stroj za pranje krompirja, repe ipd., transportni trak in stroj za uničevanje krompirjeve cime in zeleno gnojenje, prodam. V mesecu decembru od 3 do 10% POPUSTA! Kozina, Kranj, 328-238, 0609/652-285_27025 AKUMULATORJE za traktorje, kamione, delovne stroje vseh moči in vrst nudi najugodneje AGROIZBIRA čirče, 0324-802_28653 Prodam PLUG za oranje snega. O 641-323 28654 Ugodno prodam ELEKTROVILIČAR Indos 1.5 t. ©631-827_28669 Prodam TRAKTOR TORPEDO, 48 KM, I. 89. ©069/82-158 28674 MIKROVALOVNA PEČICA Privilege, malo rabljena, naprodaj. ©718-474, od 11. ure dalje 28675 Prodam GATER LINZ, 75 cm, mehanski, v razstavljenem stanju. Cena 9000 DEM. O312-290 28677 Prodam HLADILNI BAZEN za mleko, 100 I. O451-409 _28685 Ugodno prodam termoakumulacijs-ko PEČ 2.5 KW, zelo malo rabljena. O423-094 28691 ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje 200 I, starejšo, delujočo, prodam za 10.000 SIT. 0061/455-609 28717 Prodam skoraj nov SUŠILNI STROJ Gorenje, 900 X. 052-304 28797 Prodam TRAJNO ŽAREČO PEČ. «2226-568 28798 PANT ŽAGO za les In MOTORKO, prodam. 0641-114 28801 Prodam SUŠILNI STROJ Gorenje WT 700 X, malo rabljen. O 76-543 28802_ ' PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam. 0332-350, 325-917 28806 Za 5000 SIT prodam 80 I BOJLER z ekspanzijsko posodo in črpalko. O 225-256_zašle Zelo ugodno prodam PEČ TAM STADLER z bojlerjem in avtomatiko. 0635-031 28821 Prodam etažno PEČ za CK in suh les hruške. 0421-075_ 28844 Prodam prevozni bazen za mleko 160 I. Kubelj, Zapoge 3, Viduce 28845 Prodam PEČ za centralno ogrevanje 75 KW. O 714-311 28846 GLASBILA Ugodno prodam uporabni starejši KLAVIR znamke BOESENDORFER. 0323-083_28426 Kupim dlatonično HARMONIKO znamke Alojz Prostor, leseno ohišje. O 692-134, popoldan 28839 GR. MATERIAL Suh, smrekov in borov OPAŽ ter ladijski pod različne dimenzije, ugodne cene, možnost dostave. 0641-103 23020 Ugodno prodam 2000 kosov rabljene strešne opeke Kikinda, model 272. 0 431-375_28676 SNEGOLOVILCI - rostfrei, kvalitetni, ugodno! 0332-097 28686 Prodam 20 m2 LAMELNEGA PAR-KETA in stekleno volno. ©332-163 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in fiziko za srednje šole. 0730-072, po 15. uri ABSOLVENTKA PF instruira matematiko in fiziko za OŠ in SŠ. ©242-086 Mateja 28713 Instruiram snemanje z videokamero, 058-340 28716 INSTRUIRAM NEMŠKI JEZIK ZA OSNOVNO IN SREDNJO ŠOLO. 0310-745 28719 Instruiram slovenščino in angleščino za OŠ. O 227-255 28835 KUPIM Odkupujemo vse stare In umetniške predmete (pohištvo, ure, slike, kovance in razglednice). Vse te predmete tudi restauriramo. ANTIKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ar 221-037 ODKUPUJEMO vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA - ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice ... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj 0211-248 ali 471-534 18050 Odkup, prodaja in restavriranje vseh starin. O53-401 25442 Odkupujemo smrekovo in borovo HLODOVINO. 0641-412 26461 Kupim KAMP PRIKOLICO za 4 osebe (lahko je v slabšem stanju). ©733-106 28687 Odkupujemo smrekov celulozni les, plačilo 8 dni. VRŠNIKs.p., tel.: 324-484 in mob. 0609/652-061 Kupim VEDRO za mleko, 40 I. 0421-171_28730 Kupim enoosno TRAKTORSKO KIPER PRIKOLICO, nosilnost od 3 -4,5 t. 0681-086 28796 LOKALI PRODAMO LESCE poslovni objekt v dveh treh etažah, v površini 1000 m2, cena 450.000 DEM. K 3 KERN, 221 -353, 222-566, fax 221 -785 20824 PRODAMO KRANJ lokal 33 m2 z opremo, 120.000 DEM. K 3 KERN 221-353,222-566,221-785 22135 Prodamo KRANJ (Britof) - na parceli 1000 m2 POSLOVNI OBJEKT, primeren za trgovino, servis ali podobno, cena 150 000 DEM, Kranj - HIŠO v mestu, cena 150 000 DEM. K3 KERN d.o.o. 0221-353, 222-566 in fax 221-785_27178 RADOVLJICA - bližnja okolica; prodamo posl. stanovanjski objekt na parceli 1100 m2, 2. GF za 240 000 DEM. PRIMO d.n.o. ©/fax 54-550, 0609 ali 041/646-902 2874o TRŽIČ - center: oddam v najem POSLOVNI PROSTOR, 70 m2, za trgovino z živili, najemnina 850 DEM mesečno, brez doplačila. PRIMO d.n.o. Q/fax 54-550, 0609 ali 041/ 646-902 _ TRŽIČ - mesto, oddamo v najem POSLOVNI PROSTOR, 70 m2, najemnina 500 DEM mesečno. PRIMO d.n.o. Q/fax 54-550, 0609 ali 041/ 646-902 _28771 TRŽIČ - prodamo nov POSLOVNI PROSTOR za trgovino (neživila) ali stor. dejavnost, 46 m2, za 104 000 DEM. PRIMO d.n.o. Q/fax 54-550 0609 ali 041/646-902 28772 KRANJ - STROGI CENTER ugodno oddamo trgovski lokal z izložbo 22 m2+45 m2/l. DOM 22 33 00, 0609/651-123 V NAKLEM oddamo 37 m2 pisarniš kih prostorov, v novem poslovnem objektu, na prometni lokaciji, najemnina 19 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Begunj PRODAMO industrijsko halo, 450 m2, cena 200.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na HUJAH oddamo 3x60 m2 v novi poslovni stavbi, najemnina 12 DEM/ m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KRANJ OKOLICA ODDAMO 2 HALI 2 X 390 m2, ENA OD HAL Z CK IN SANITARIJAMI. STANING 064 242 754 TRŽIČ - center; prodamo POSLOVNI PROSTOR, lahko za trgovino ali storitveno dejavnost, 70 m2, za 120 000 DEM. PRIMO d.n.o. Q/fax 54-550, 0609 ali 041/646-902 28773 KRANJ - KOKRICA: prodamo samostojen POSLOVNI PROSTOR, 60 m2, zagotovljeni parkirni prostori, cena 150 000 DEM. PRIMO d.n.o. 0/fax 54-550, 0609 ali 041/646-902 DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. AVTO MINJON, Partizanska 24, Rakek, tel/fa: 061-701-253 Vprašanje: Iz katere države prihajajo zimski plašči Snow Track? Nagrada: darilni paket 6.000 SIT 2. LONČAR, Bencinski servis, trgovina, okrepčevalnica, gradbene storitve, prevozi, Horui 17/b, Horjul, 061-740-578 & 740-587 Vprašanje. Katere industrijske pline prodajajo na bencinskem servisu Lončar? Nagrada: 140 I kurilnega olja Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petka, 9. 1. 1998, na naslov NTR LOGATEC, TržaSka 148, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle." Nagrajenca z dne 14. 12. 1997 - Gostilna in Pizzerija Ni-Bi, Sinja Gorica 109, Vrhnika, tel.: 061-753-509 in 061-754-199: MARJAN GRAJZAR, SAJOVCEVO NASELJE 9, ŠENČUR • Mercator - Modna hiša Maribor, PE MODIAA, Center Interspar • Vič, Ljubljana: PATRICIJA MAVEC, ŠORLIJEVA 31, KRANJ Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.: 061-741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107 & 91.1 MHz Pokličite 061-741-632 ob nedelja med 20. in 23. uro, ter preizkustie svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome - Ognjena Puščica - Jutranja Zarja *3S> □ - O «=» □ w JAKA KOGOVŠKA se zahvaljujeva vsem za izraženo sožalje in cvetje. Žena Marjanca in sin Leon V SPOMIN Ena je ielja le še ostala: da bi objela tvoja me roka... ANDREJU MILANU Pred desetimi leti so v zgodnjem novoletnem jutru ugasnila vaša mlada življenja. Od tedaj, noč in dan, vaša lica osvetljuje plamen sveče, iz globin vaših oči pa žari ljubezen in življenje. Prisrčno hvaležni smo vsem, ki spoštljivo postojite ob njihovem grobu in oživite spomin na prijatelje. Hvala za vsako dobro misel, besedo, cvet, lučko.... Zmeraj žalostni družini Berce in Stavrov Zg. m Sp. Besnica, 1. januarja 1998 ZADNJE NOVICE OD PETKA DO TORKA bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/638-699 pokličite, sporočite, predlagajte. IVII bomo pisali V soboto so v kranjskem Domu upokojencev blagoslovili novo kapelico. Slovesno mašo je daroval slovenski metropolit in nadškof dr. Franc Rode. Več o tem na 39. strani. G. G O proračunu '97 Jutri je nepreklicno zadnji dan letošnjega leta. Koledarskega, ne pa tudi proračunskega leta 1997, ki je podaljšano v januar 1998. Proračun Republike Slovenije je nasploh zanimivo branje: objavljen je v Uradnem listu RS s Številko 78 in datumom 12. oktober. Kar je sicer za dva meseca prezgodaj, saj so se oktobra šele začela maratonska koalicijska usklajevanja o letošnjem državnem "žaklju", a kaj bi z malenkostmi ob tako velikih denarcih! Proračun je velik famoznih 710 milijard tolarjev, a za prihodke proračuna je v Uradnem listu zadoščala ena sama stran. Ker se kopja vselej lomijo na odhodkovni strani proračuna, kjer vsak porabnik hoče pristaviti čimveč ji piskerc, ni čudno, da je v omenjenem Uradnem listu odhodkom in posebnemu delu proračuna, razčlenjenem po uporabnikih, namenjenih celih 130 strani. Za vse, ki vas bestseller Proračun RS za leto 1997 posebej zanima: en izvod Uradnega lista št. 78 stane 1.040 tolarjev. KERAMIKE 22^013, M aLUiviex KRANJ-ZLATO POLJE 3k Mm imzhiOt srdno in usfdno novo ko Ml Ekološko takso bodo vračunali v ceno Radovljica - Radovljiški občinski svet je na seji prejšnji četrtek sklenil, da takso za obremenjevanje okolja ukine 1. februarja prihodnje leto in da s tem dnem cene vode, odvajanja odplak ter odvoza in deponiranja odpadkov poveča za višino občinskih taks. Za uporabnike komunalnih storitev se torej ne bo nič spremenilo, le taksa bo všteta že v ceno. Gospodinjstva bodo za vodo plačevala 25,18 tolarja za kubični meter, za odvajanje odplak 12,36 tolarja za kubični meter, za odvoz in deponiranje odpadkov 370,61 tolarja na osebo oz. 13,94 tolarja za kvadratni meter ter za mehansko čiščenje odplak 6,02 tolarja za kubični meter, podjetja in ostali uporabniki pa še nekoliko več. Cene vode in odvajanja odplak bodo še vedno nižje od republiškega povprečja, cena odvoza in deponiranja odpadkov pa bo zaradi visokih stroškov odlaganja odpadkov na Črnivcu in ločenega zbiranja presegla najvišjo ceno v Sloveniji. Gorenjska borzno posredniška drulba, d.d. Koroška 33, Kranj, tel.: 064/361-300 SREČNO IN NADVSE DONOSNO 1998 in da se v novem letu ponovno snidemo in skupaj naredimo korak naprej! "VARNOST, STROKOVNOST, DONOSNOST!" SPtica^sgelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel •COVaftMKI OPWAT«B NMT 6 (MM http 'Vftvvv mobitel.u Srdno 19981 v tJov/em teTu vam 2el«m veuKo sfc££e zdravja IN ijUBEZHI JAKA, Ufi) goŠ f* "H *ft2fe-<-et BRAtceM 60ROO- ŽELtj* l/A M, DA 81 'MELI V UcACAA UsTu £iM MAP) $E6ft mačka'. >MERKUR s»±k °G<0/ SNEŽNE VERIGE vsa osebna in terenska vozila snežne verige za osebna vozila, yt_RIGA LESCE, Rival Compact, /d 6-837,70 do 8.509,70 za snežne verige za terenska vo/ila, VERIGA LESCE, ) Rival Profesionćl, od 12.890,00 do 18.314,00 z